JHB OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. iter Slovenec JPHVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GmIos Za y«ro in narod — mm pravico in rosnico — od boja do znut|cl GLASILO SL9V. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV . DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. Ste v. .(No.) 95. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 14. MAJA — SATURDAY, MAY 14, 1927. LETNIK XXXVL NA STOTINE DELAVCEV JE ZAPOSLENIH PRI POPRAV-LJANJU NASIPOV. — NAD DESET MILIJONOV DOLARJEV SE JE ŽE N ABRALO ZA POMOČ PO-PLAVLJENCEM. — ŠTEVILO MRTVIH PO TORNADU JE NARASTLO NA 300. New Orleans, La. — Ker je pritisk naraščajoče vode na Bayou des Glaises nasipe vedno silnejsi, ni upanja, da bi se mogli Ae dolgo držati. Na stotine delavcev napolnjuje vre-in gradi ter popravlja na-ipe. Vsak čas pa pričakujejo, da ho voda ves njih trud uni-("ila. Prebivalci spravljajo živi-no na varnejše kraje, to je vse kar morejo rešiti, drugo imetje prepustijo usodi. Mnogo je pa ljudi, ki nočejo iskati zavetja,! nekateri pravijo, če gre domačija, naj gremo tudi mi. Več k 1 it. tisoč 'je takih, ki se ne piv > i i o ločiti od svojih domov. V severnozapadnem delu Laiisiane so se pojavile koze;! < ajset črncev je obolelo za j t nalezljivo boleznijo. Vsi ti( ■» kupaj na enem prostoru in l>fr!. vljencem so dosegli točko, | kifero je določil predsednik' Cnolidge, namreč deset milijo-1 1 iv dolarjev. Ker pa je število j i - inincev narastlo, ta vsota ne' - t d ost u je. Poplar Bluff, Mo. — Število i tvih po tornadu je narastlo i: :'.00. V Poplar Bluff je pri- > 1 sto oseb ob življenje. V sre-<1 ' o začeli mrliče pokopavati; i <>jo pa še vedno po razvali-{ i i h žrtve, ker še pogrešajo ne- i l atere. V New Melbourne ho-j telu je bilo 21 oseb, ko se je poslopje porušilo, do četrtka še niso prišli do trupel. Med žrtvami je tudi lastnica hotela. Mrs. Mat Smith. -o- huerta poveljnik u-pornih indijancev. hvaležna srca zločincev. Morilec, ki je pobegnil iz ječe, je preoblečen v duhovniško oblačilo in oborožen nameraval pomagati tovarišu jolietske ječe. iz NAPORNO DELO POPLAVLJENIH KRAJIH. Nogales, Ariz. — Uporni mehiški Indijanci so izvolili Adolfo de la Huerta, bivše-fra m-ehiAkega provizoričnega predsednika svojim voditeljem. Huerta se nahaja v Los Ange-lesu, kamor mu pošiljajo voditelji mehiških upornikov redno poročila o vseh dogodkih Nedavno je nekemu časnikarskemu poročevalcu rekel, da ko bo revolucijonarno gibanje v polnem razmahu, se bo tudi on vrnil v domovino, od koder je odšel leta 1923. Poročajo tudi, da zahtevajo Indijanci, da se jim mesto Nogales, Sonora, do nedelje poda. Vladne čete so okolico mesta, ki leži na meji, utrdile in se pripravile na boj. Joliet, 111. — Leta 1923 je s pomočjo svojega tovariša Harry .Funk-a pobegnil iz ječe v Jefferson City morilec William Evans. Funk je pa potem- sam prišel v ječo, ker je bil v zvezi z banditi, ki so oropali banko v malem mestu, Chenoa, 111. Dobil je deset let ječe. Evans! se je hotel izkazati hvaležnega Funku s tem, da bi tudi on' njega rešil iz hiše pokore. O-borožil se je z revolverjem in' bombami, sedel v avto in se pripeljal pred novo statevillsko ječo v bližini Jolieta. Oblečen kot duhovnik je pri vratih prosil, naj ga spustijo z avtomobilom notri. V avtomobilu je namreč imel toliko bomb in drugih eksplozivnih snovi, da bi lahko z njimi razdejal celo mesto. Imel pa je tudi štiri moške obleke seboj, očividno za to, da bi se jetniki, ako bi se njegova nakana posrečila, po begu takoj lahko preoble-kli. Pazniki so postali pozorni, kajti "duhovnik" se jim je zdel sumljiv, in so ga prijeli ter le s težavo premagali. Ko so ga zvezali, so hoteli preiskati njegov avtomobil, a jih je svaril, naj ne hodijo blizu, rekel je, tam je steklenica, katere vsebina lahko eksplodira in nas vse na drobne kosce raztrga. Ko so Evansona zasliševali, je izpovedal, da je nameraval rešiti iz ječe Funka. Na vprašanje, kaj je nameraval s tako veliko množino razstreljiva ie odgovoril, da si je mislil, da 1)0 treba jetniški zid razstreliti za dosego namena. Pozneje ie tudi rekel, da je nameraval rešiti iz ječe štiri tovariše, med temi tudi zloglasnega bandita in morilca Ilenry-ja Fernekesa. Evans je bil obsojen v dosmrtno ječo radi umora. S pomočjo tovariša se mu je posrečilo pobegniti na svobodo, zdaj pa je sam nazaj prišel in se ujel v past. Iz neodrešene domovine. PRIMORSKI FAŠIZEM ŠE VEDNO VODI NEIZPROSEN BOJ PROTI VSEMU, KAR JE SLOVANSKEGA—DRUGE ZANIMIVE VESTI. Napad na slovenske duhovnike (v Istri in na Primorskem sploh Slika nam predstavlja delavce, ki ojačujejo nasip ob železniški progi v Vicksb-urgu. Vreče napolnjene s peskom najbolje služijo temu namenu. nicaraguanci nqcej0 odložiti orožja. Latimer bo s silo primoral stranki v Nikaragui, da bo-ste odložili orožje, ako to ne storite prostovoljno. — Banditi ubili 12 domačinov v Chinandega. Washington, 9- C. V sredo se je odpeljalo štiri sto vojakov iz Quantico, Va. proti Nikaragui; enako število pa čaka v Charlestonu in Port-au-Prince, Haiti, ki tudi odpluje-jo na pomoč admiralu Latime-ru »kateremu delajo neprilike Nikaraguanci s tem, ker mu nočejo izročiti orožja, in pre nehati s sovražnostmi. Latimer je obvestil obe stranki v Nikaragui, naj brez odlašanja odložite orožje, sicer bo nastopil proti njim s silo. Vsled tega je bil Latimer primoran, prositi za pomoč. Z novodošlimi vojaki bo imel Latimer v Nikaragui 3000 mož pod orožjem. KRIŽEM SVETA. — Kenosha, Wis. — Mrs. Ellen O'Brien je pripravljala vse potrebno za svoj. 101 rojstni dan, ki je imel biti 15 maja; smrt jo je pa prehitela, umrla je na svojem doirr.i v South Bristolu. Rojena je bila leta 1826 na Irskem. V hiši, kjer je umrla je živela osemdeset let. •— West Palm Bert-h. Fla.— Primorski fašizem ne izbira med sredstvi v boju zoper nesrečni slovenski rod. Vsako sredstvo naj bo še tako ostudno, mu pride prav v boju — ko bi mogli govoriti o boju, ko se nasprotna stran braniti ne more! — proti slovenskim duhovnikom in proti katolištvu Slovanov v Primorju. Da dejstva dokazujejo, da je boj naperjen proti katoliški veri. katoliški morali, katoliški vzgoji slovenskega in hrvaškega življa v Italiji in ne samo proti slovanski duhovščini tudi, ker je emi-nentno katoliška, ker zastavlja vse sile, da bi prišel med primorsko ljudstvo neskaljeni katoliški nauk, boj velja slovan-Kerensky pravi, da je sedanja'ski duhovščini, ker se odločno vlada v Rusiji nazadnjaška,'bori za svobodo katoliške vere tako v političnem kakor so- jn v tej borbi pogumno vztraja cialnem in ekonomskem ozi- kijub popustljivosti nekaterih višjih pastirjev. Za to imamo 0 danes nov neizpodbiten dokaz. Indianapolis, Ind. -- Ekse- Iz "slovenskega katolištva" se ne norčujejo morda Ii»(i kako; ' u?.::-..:alt kerensky za zvezo proti boljševizmu. na stotine, t. j. vsi slovanski duhovniki. To so kače. Ti minirajo na meji patriotično čustvo prebivalstva. Kdaj bo preskrbljeno za odstranitev najbolj vročih?" Slovenski duhovnik je torej v očeh politične stranke, oziroma režima, ki se samozavestno proglaša za pokrovitelja katolištva, kača! kutivni svet Ameriško delavske Petinsedemdeset milj severno! federacije, ki zboruje tukaj,'nekdanjj- .:Corriwe deiie"Ga rajo tudi na ulici in d od Jupiter svetilnika je ml bo razmotrival o izjavi, kate-;lie>. ali "Battaglie Giulane." jvoriti italijansko in sicer sa tovorni parnik Sunoil sedem'ro ie nodal Aleksander Keren-' .1 -i «< 1 -i „ , '\l t- , T- 1 v . .,. , , .Ivi je puudi AicMrtimei • glasila neodgovornih skva- italijansko. Kako pa, sai YV» r\rr t n r\ In i r* r\ r\ /1 n i Kw^rr __ 1___ ___JI • J__1 • _____1__ ______T___ • • _ ^ Fašistovsko športno društvo v Ajdovščini. Uradnik Gentilo, fašistovski sindikalni inšpektor, je povabil vse tovarniške delavce v Ajdovščini na sestanek, na katerem je delavce poučil <► potrebi športnih organizacij. Sklenjeno je bilo, da se takoj ustanovi nogometni klub "Pro Pi runner." Delavci so takoj na to pristali, saj bi sicer prišli ob kruh. -o- V Idriji se je v drugem razredu ljudske »•-.rokom, d.i. ino-oma goni o mož, ki so bili sedem dni brez hrane v čolnu s pokvarjenim motorjem prepuščeni na milost valov. — Carigrad, Turčija. — Začela se je zanimiva obravnava pred tribunalom sestavljenim iz turških in angleških sodnikov, ki imajo težko nalogo zi j drž. rešiti. Neki Turk toži angleško j Kerensky je prišel v vlado za $15,000,000 odškod- j napolis iz Newoyrka. Poldru- sky, voditelj ruske revolucije dristov, ampak "Popolo di Tri-izza leta 1917 o sedanjem ru-jeste/, ki je oficijelni n fa_ skem režimu. Malo je pa ver- šistovske stranke na Primf)r_ .letno, da bi Ameriška delav- skem ska federacija spremenila svo-j Pod naslovom »slovanski du-je stalisce, katero zastopa gle- hovnikr je «Popolo di Trieste" de pri po znanja vlade sovjet- od 12 aprila y kurziv_ ske Rusije od strani vlade Zed.- tisku čwič) ki ga objav_ i1 jamo v dobesednem prevodu: India-; «Duhovnik Anton Cerar, žup- nine, ker mu je v začetku sve-lgo uro je govoril članom ekse-1™ u*™«telj v SmarJah I>ri Ko" tovne vojne zaplenila in pro- kutivnega sveta na zborova- :pru, je biser duhovnika. Roje- dala njegova posestva. nemu ne znajo! Pa tudi ako bi znali, nima učitelj določati, kako naj govorijo otroci s svojimi starši, marveč je na strani staršev pravica, da določajo za svoje otroke, kako govorijo izven šole. V kulturnih državah se ta določba staršev vpo«teva tudi v šoli! Polno sleparjev se podi po goriški deželi. Neovirano hodijo iz kraja v kraj v presrečni Jugoslaviji, nju. Udrinal je po sedaniem . ... r. .. p — Johanesburg, Južna A-j režimu v Rusiji, in očrtal polo-|s? Je P°srec"° ugrabiti našim . orožlliki jih primej0 Sele po_ Podmorniški tender Argon-J frika. — Tukaj so našli nova žaj ruskega naroda pod bolj^?. + m. italijansko držav- tem> ko g0 ociganili VGČ | judi in ne je odplul iz Paname protij ležišča dragih kamenov. Takoj, ševiško vlado. jl.ianstvo. A ni mogoče razume-L nabran že precejšnje vsote. Port-au-Prince, kjer bo naložil je odšlo tja veliko prospektor-j Med drugim je rekel tudi ' Za j ; V raz>r°voru z nekim |Bivži fjnančni stražnik Marga- 300 vojakov, namenjenih v Co- jev in začelo kopati. Zdaj pa Kerensky, da je sedanja vlada ":V0JI"1 tovarišem so mu ušle 1 ILLINOJŠKI MAJNARJI ZA HOW ATA. Peoria, 111. — Illinojški pre-mogarji zahtevajo od delegatov, da vrnejo Aleksandru Ho-watu, izključenemu voditelju premogarjev v državi Kansas, vse pravice, da lahko postane zopet član organizacije. Ho-wat je bil povabljen, da je govoril premogarjem, ki so večina vsi za njega, delegati so z navdušenjem odobrili resolucijo v prilog Howata. rinto. Oddelek avijatikov s prihaja poročilo, da je največ ni je dolgo časa po tobakarnah tremi letali je bil pripravljen v San Diego, Cal., kjer je dobil povelje za odhod v Nika-raguo. Latimerov ukaz, da morajo te rude brez vsake vrednosti. — Oshkosh, Wis. — Joseph Norman, ki je bil nedavno a-retiran radi požiga svoje hiše, da bi potegnil zavarovalnino v odložiti orožje, je bil po radio1 znesku $5800, je pobegnil iz poslan po celi republiki, in si-' zapora, cer v španskem in angleškem jeziku. Managua, Nicaragua. — Vojaki liberalne armade bodo dobili za vsako puško, katero bodo oddfcli oblastim Zed. drž. $10.00. Ta denar bo morala dati vlada generala Diaza. Iz Chinandega prihaja poročilo, da so neki dezerterji liberalnih čet napadli v predmestju Chinandega več poslopij, kjer so ubili dvanajst domačinov, večje število ranili in z plenom pobegnili. NEWFOUNDLANDCANI SO VIDELI FRANCOSKO LETALO. New York, N. Y. — Semkaj je prišlo poročilo iz Harbor Grace, Newfoundland, da so prebivalci videli v ponedeljek nad mestom francosko letalo. Z iskanjem pogrešanih letalcev se nadaljuje. Clarence Chamberlin in Lloyd Bertaud, ameriška letalca, sta že v četrtek imela vse pripravljeno za prekoatlantski polet. Ce ni prišlo nič nepriča-Ottawa, Kanada. — V j kovanega vmes, sta danes, so-Kanadi se je število prebival- bota 14. maja, zgodaj zjutraj cev pomnožilo od leta 1921 za 600,817 duš. Danes jih šteje 9,889,300.' že odletela. Širite "amer. Slovenca" v Rusiji nazadnjaška tako v, besede> ^i po domače poveda- jpregledoval «iicence," razla-političnem kakor socialnem in'"0 Pomenijo^ obrišem se z ita- i j dft sQ zapadle Jn se pomj_ ekonomskem oziru. Nagovarjal je, naj se federacija združi z drugimi delavci sveta v ofenzivi proti boljševizmu. eksplozija v dvorani; osem oseb mrtvih. lijanskim državljanstvom/' Na>- , , i , . . . ijal za posredovalca med pro- zunaj se vidi lagnie, sama po-1, • , ■ , i <. rp i , w J ^ dajalcem in oblastio. Tako si boznost, nesposoben škodovati; na znotraj je slovanski volk, stekel in izstradan. Porabi vsako priliko, da podžiga v srcu ' vernikov prepričanje, da se njihova domovina ne konča na i Snežniku, ampak se razteza od Soče do Makedonije. Naravno, pri sejanju dobrega patriotič- Dallas, Tex--V sredo zve- nega semena uporablja nahli- čer je imelo neko društvo sejo| njeno neumnost, ki ga oprčšča v dvorani, iz neznanega vzro-jtudi pred najstrožjim in neuka je pa nastala eksplozijapogljivim cenzorjem. Prihaja-osem oseb je bilo ubitih, nad j0 mu z vseh strani listi in revije za . . . versko propaganda. Pomislimo, da mu prihajajo tudi iz lepe Ljubljane! In kakšni lističi so to! Vsi so prežeti slovenskega katolištva, ki ima je napolnil žep z lirami in živel je veselo. Ko so bile njegove sleparije že dovolj očitne, so ga končno prijeli orožniki. trideset pa ranjenih. Podrobnosti o nesreči še niso znane. -o- ZOPET BOJI V MAROKU. Gibraltar. — Iz Tangerja prihaja poročilo, da se je vnela'zibelko v prestolici bivše huda bitka v Maroku med u-|Kranjske, in opozarjajo onega, pornimi Rifi in francosko-(ki jih čita, da ima slovanska španskimi četami. Angleški j domovina najsvetlejši svetilnik rušilec Tourmaline in španski v Belgradu. — V ostalem slu-ter francoski topovni čolni vr- čaj duhovnika Cerarja ni osam-šijo patrulno službo ob obali. ljen. Duhovnikov Cerarjev je «4 POTOP je nadvse zanimiv roman in se začenja v današnji številki našega Beta. itajte roman od Ne bo vam žal. Širite "amer. slovenca' DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire samo včeraj po3i-ljali po teh-le cenah: 500 Din...........-.........$ 9.40 1,000 Din....................... 18.5U 2,500 Din-...................... 46.25 5,000 Din...................... 92.00 10,000 Din........................ 182.00 100 lir ............................$ r,.15 200 lir ............................$12.00 500 lir ............................$29.00 1000 lir ............................$57.00 Pri večjih svotah poseben popu3t. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po polti ali pa brzojavno. . ' IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK & ČESARK, 455 W, 42nd ST.. NEW YORK, N. Y. t AMERIKANSKI SLOVENEC ^rri in pwjitifejii slovenski list T AmerikL Uitanovljen leU 1891. Jahaj« task dsn razon nedelj, pon-•ieljfett ilk 4nrror po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. NssIot uredništva in uprave: 1649 W. 22nd St., Chicago, I1L Telefon: CANAL 0098. Za leto leto. Za pol leta.. Naročnina: .$5.00 . 2.50 Za Chicago* JCsnsdo in Evropo: Za celo leto__6.00 Za pol leta-—____3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St, Chicago, 111. Phone: CANAL 0098. Subscriptions: For one year_____„ For half a year J__-_ .$5.00 . 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____6.00 For half a-year____3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitvo vsaj dan In pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov uredništvo ns vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Nova stranka v Jugoslaviji. NABIRAJTE NOVE REKRU-TE ZA "AM. SLOV.," PRAVI ROJAK IZ MILWAUKEE. Milwaukee, Wis. Ker ste zadnjič pisali, da naj naročniki opozorimo svoje prijatelje in znance na novo povest "Potop," ki se v kratkem začne (ravno danes.—Op. ur.), sem to storil in res imel uspeh. Zadnjo nedeljo je prišel k meni na obisk rojak iz West Alli-sa in sem mu pokazal list "Am. Slov.," katerega si je ogledal in ker se mu je dopadel, mi je izročil $2.50 za polletno naročnino. Prosim pošljite mu list takoj. Vem, da se mu bo dopadel, ker tako zanimiv ni nobeden, Po zadnjih poročilih iz jugoslovanskih političnih krogov je razvidno, da se formira v Jugoslaviji novo politično stranko, kj se bo nazivala "konservativna stranka." V kolikor se da spoznati namen formiranja nove stranke 'kakor je naš Amer. Slovenec, je vzrok to, ker vse stranke, katerih je v Jugoslaviji toliko, da ,Posebno je zanimiva vsaki pot mora že precej vedeti, kdor hoče vedeti za njih skupno število, !petkova številka, ker prinese ne dajejo na noben način ne taki, ne taki vladi trdnega ozadja, 'toliko raznovrstnih zanimivih Sedanji vladni faktorji pravijo, da se bo to novo konser- [vesti. Rojaki po Ameriki, ta vativno stranko baziralo na take principe, ki bodo odgovarjali zasluži in vreden je, da mu potrebam in koristim širokih plasti vseh jugoslovanskih na- vsakdo pridobiva in nabira no- 1 - /* je še nekako vladala iT ti1' disciplina vih rekrutov, to je naročnikov. Ako mi bo le mogoče, bom sku-priporočati ta rodov. Dokler je bil Pašič živ, vsaj med srbskimi radikali. Zdaj poka tudi tain in grozi še |sal še o priliki nadaljno pocepljenje strank, še v več strank. Na podlagi te- ;cen.ieni list. ga pa na noben način ne bo mogoče nobeni bodoči vladi vzdr- | Z delom je pri nas tako, kazati se na krmilu dalj časa, ker kombinacije političnih strank |k°r se čita, da je drugod. Tisti, niso stalne, voditelji ne drže svojih besed drugim strankam in ki delajo, so srečni, četudi ve-čez noč skačejo iz ene v druge kombinacije. ,Ko!iko bo uspeha z novo stranko je seveda veliko vprašanje. Vpoštevati je to, da številni politikarji med narodom, če že ne radi nobenih drugih vzrokov, radi koristonosnih osebnih interesov ne bodo držali križem rok in storili bodo vse, da obdrže svoje strančice pri življenju. liko ne zaslužijo, a vsaj za vsakdanje potrebe zaslužijo. Mnogo jih pa tudi išče dela, ki se sedaj težko dobi. Dne 22. maja bodo imela tu-> kaj sna skupna društva KSKJ. stranko bogatejša, dasi jih ima že sedaj veliko odveč. Saj je menda v Jugoslaviji pod vsako hruško druga politična stranka. --o- Francosko-angleška antanta. Najbrže bo Jugoslavija s to novo stranko le še za eno skupno veselico in prireditev v Harmonia dvorani. Ta dan obeta se velika udeležba. Rojaki iz West Allisa, Kenoshe in Rabine in še celo iz daljnega She-jboygana vabimo rojake, da pri- ----fdejo k nam in se *na ta dan z Dne IG. maja obišče predsednik francoske republike Dou- i^ami povesele. Kadar bote ime-mergue v spremstvu zunanjega ministra London, da se znova jli Pa kaj pri vas, pa vam vrne-utrdi v vojni preizkušena francosko-britanska zveza. ,mo. Predvsem se bo ob tej priliki mod londonsko in pariško ] Dne 5. junija pa bo imelo dr. vlado razpravljalo o sodelovanju obeh vlad v balkanskih vpra- sv- Ane št. 173 KSKJ. svoj let-sanjih, da se ustvari taka situacija, ki bi omogočila balkan- piknik, na katerega se tudi skim državam miren razvoj. Gospodarski interesi tako Fran- že danes vabi vse rojake iz na-cije ko Velike Britanije zahtevajo namreč, da vlada na Bal- tselbine in okolice. Podrobneje poročilo še sledi. Pozdrav vsem rojakom sirom Amerike! J. C., naročnik. -o- kanu mir. , Zato se bo v Londonu razpravljalo tudi o odnošajih obeh držav do Italije in s tem v zvezi o sredomorskih in severnoafriških vprašanjih. Po vesteh iz diplomatskih krogov bo v Londonu govor tudi o ameriškem načrtu pomorske razorožitve ter o odplačevanju medzavezniških medvojnih dolgov. V predpogajanjih za londonski sestanek se je govorilo tudi o odnošajih Francije in Velike Britanije do Rusije. V tem vprašanju bo po francoskem mnenju v kratkem nastalo pomirjen je, zlasti še z ozirom na poslednji pomirljivi govor Rikova. Posebna pozornost pa bo posvečena tudi kitajskemu Vprašanju in London upa, da bo tu dosežen med Francijo in Anglijo popoln sporazum. O programu obiska predsednika Doumergue-a se sporoča nadalje iz Pariza: Dne 15. maja odpotuje Doumergue v London na obisk angleške kraljeve dvojice. Obisk je bil že dolgo precej takozvanih "naprednja- kov," ki so na 1.. maja šli na svoje socialistične prireditve. Povabili so daleč sem v Kansas iz Chicage sodruga Zajca, M baje urejuje "Proletarca." Še mene so zvabili, da sem šel v dvorano, ne da bi bil njih pr? pričanja, marveč da vidim, kaj bo besedičil ta imenitni Zaje •/. Chicage. Predsednik shoda ga KAJ,JE BESEDIČIL ZAJC NA SHODIH V KANSASU? Frontenac, Kans. Cenjeno uredništvo:—Sprejmite v predale tega priljubljenega lista tudi iz naše naselbine mali dopis. O delavskin razmerah ne bom pisal, ker itak niso vredne, da bi jih človek omenjal. Saj nas je po tukaj sni okolici vedno manj. Vzrok a d slabe razmere. Po tukajšnih naselbinah je nameravan, moral pa je biti vsled raznih političnih dogodkov vedno znova odložen. Obisk ima dalekosežen političen pomen, ker bo predsednika spremljal zunanji minister Briand, ki bo imel važne konference s Chamberlainom. "Intrasigeant" pravi, da treba šteti Doumergue-ovo potovanje v London med najvažnejše politične dogodke poslednjih let. Nobenega dvoma tudi ni, da pomeni obnovitev francosko-britanske antante največjo garancijo za mir in da se bo sedaj moral Mussolini stokrat premisliti, predno bo smel pričeti z uresničevanjem svojih zavojevalnih načrtov. je takoj pri otvoritvi istega p > lomil, ker se je opravičeval, da udeležba bi bila lahko še večja, ali vzrok je, ker se mnogi ne zavedajo velikega pomena delavskega praznika. To pa ni pravilno. Delavci se že zavedr-jo, ie to je vzrok, da se zavedajo tudi, da chikaška rdeča gospoda jih nikdar ne bo odrešila, marveč le to jih bo, kar si bodo sami pomagali. Kaj n. pr. meni pomaga, če dajem svoje dolarje za "Proletarca" in berem njegove članke, kjer besedici njegov urednik tako in tako. Vse to ne pomaga nič. Pomaga seveda .onim, ki to stvar vodijo. Ako je g. Zaje tako za delavca, naj gre do operatorjev in jih naj pregovori, da bodo dali nam stalnega dela in dober zaslužek. Tja naj gre in jih naj skuša poboljšati, ne pa nas, ko to že sami vemo,, da so kapitalisti trdosrčni in neusmiljeni. Zaradi tega že ni potreba-komu predbacivati nezaved inosti. Dobro bi bilo tudi, če bi povedali, kdo te organizatorje plača. Ali hodijo na svoje stroške okrog ali kako? Pravijo, da je nadzornik SNPJ. Ako je temu tako, naj govori okrog S.N. P.J. in to izključno le za njo, ne pa govoriti o kaki zabitosti ljudstva, ki slepo sledi duhovščini. Kaj pa tisti, ki slede njemu in njegovim sodrugom, ali niso slepi? Jaz menim, da mnogo bolj kakor mi, ki poslušamo duhovnike. Duhovniki uče ljudstvo res prave izobrazbe in pravega življenja, kar pri socialistih istega ni najti v toliki meri. Vse besedičenje Zajca ni druzega, kakor kup besedi, katere se vedno sliši in čita po njihovih rdečih listih. Pamet, pamet delavci in za sebe skrbimo, ne pa za kake rdeče socialiste. Jaz pravim to, da če bi bil socializem res tako dober in praktičen, kakor ga toliko hvalijo, bi se ga vsi kulturni narodi že davno z vsemi štirimi oklenili. In vendar se ga ne. Kjerkoli se ga skuša uvesti, ga čimprej izrinejo. Zakaj pa vse to? Če je tako praktičen? Ali so modri državniki, ki so vendar najvišje izobraženi ki mogoče, tudi zabiti? Al! ne mislite, da če bi bil socializem tako praktičen, da bi odpravil vsa zla v državah, da bi se ga ne prijeli? Ko se morajo vendar tako beliti glave z raznimi gospodarskimi vprašanji? In koliko sličnih dokazov bi človek še lahko navedel. Tisti, ki donašajo v socialistično malho naj le pomislijo, če niso ^ami najbolj zabiti. Le pamet, pamet! Pozdrav vsem čitateljem, kakor tudi rojakom doma v starem kraju. Eden, ki je bil navzoč. —Merchants, advertise 'Amerikanski Slovenec." m DOPIS S POTA. Gowanda, N. Y. Tukaj delajo rojaki še precej dobro. Podnebje je zelo zdravo in kaj prijetno je za živeti tukaj. So pa tudi narodni Slovenci tukaj. Zgradili so si lepo dvorano. Takoj, ko stopiš z vlaka, lahko vidiš stavbo z napisom "Slovenian Hall." 72 delničarjev lastuje to stavbo. Plačali so primeroma malo, ker sami hodijo delat in tudi drugi možje jim gredo zelo na roko. Pri otvoritvi tega doma je bilo okrog $600.00 preostanka. — Predsednik je Ernest Palčič, tajnik je Karol Strniša in blagajnik je Joseph Vidgoj. Direktorji Frank Stibol in Anton Sever. Nadzorniki Joseph Per-nik in Rafael Sladič. Vse je v najlepšem redu. V kratkem bo tukaj ženito-vanje. Mr. John Matekovič in Miss Rosie Andolšek sta se silno zaljubila in si hočeta obljubiti in priseči zvestobo do groba. Pravijo, da bo to prva svatba v slovenski dvorani. Časti-tam! Drugih novic tukaj ni. Umrljivosti tudi ne, so ljudje precej zdravi. Štorklja pa menda tudi za pot ne ve v to naselbino, ker jim že precej časa ni nič prinesla. Vse rojake iskreno pozdravljam in jim želim prav zabaven in vesel dan v slovenski dvorani na ženitova-nju. Ženinu in nevesti pa še posebno srečno bodočnost! Ant. Jaksetich, pot. zast. -o- IZ URADA DR. SV. NEŽE ŠT. 826. Chicago, 111. Naznanjam, da bomo imele izvanredno sejo prihodnji ponedeljek, 16. maja ob 8. uri zvečer. Imamo rešiti mnogo važnih točk glede karnivala, ker na zadnji redni mesečni seji nismo še vse uredile. Obenem so vse članice prošene, da bi vsaka prinesla kakšen mal darček za naš "štant." Tudi me ne smemo biti zadnje, zatorej le na delo. Če ni mogoče kakšni članici kaj kupiti, naj pa izprosi v kakšni trgovini, kjer kupuje. Vsak dar bo dobrodošel. Dolžnost veže vsako faran-ko, da daruje kaj za karneval. Vsa darila za naš "štant" se lahko oddajo pri predsednici Mrs. Rose Banich, 1904 West 22nd St., ali pa pri tajnici, Mrs. M. Kavcich, 1923 West 21st Pl. zvečer. Pridite gotovo na sejo v po- \ nedeljek! Sosesterski pozdrav! M. Kavčich, tajnica. -o- Sodnik : "Pa vi, Nikolaj ? Tudi vi ste se pociganili in se potepali okoli s svojim konjem in priležnico Brajdičevo?" Nikolaj: "Kaj hočem, gospod? Moja žena je, po cigansko sva poročena in rad jo imam. Po svetu sem pa moral s trebuhom za kruhom." Sodnik: "Za kruhom ste šli, da, ampak ne da bi ga bili zaslužili, temveč samo, da bi ga bili priberačili. Saj sami niste imeli mirne vesti." Nikolaj: "Seveda, ker smo cigani, nas vsi preganjajo." Sodnik: "Počakajte malo. Mirne vesti nimate; saj ste hitro zbežali, ko ste zaglqdali orožnika ;svojo ženo in konja ste pa kar čisto po cigansko pustili sredi ceste. Drugi dan so vas ©rožniki prijeli, pa ste rekli, da ste cigan Hudorovič." Nikolaj: "Res je tako!" Sodnik: "No, in vi, Janoš, vi ste res prave ciganske krvi ?" . Janoš: "Res sem cigan in cigan ostanem ; a nedolžen sem in nisem ničesar zakrivil. Po Dobrunjah smo pa res hodili." Sodnik: "Ali ste šli mar na izlet v Dobrunje, če ste nedolžni. Potepali ste se vsi trije, pa mir besedi!" Vsi trije: "Ne, mi smo pošteni ljudje; pošteni, res pošteni, izpustite nas, gospod!" Sodnik: "Postava mi ne do-I voli. Vsak 5 dni boste zaprt." Janoš: "Oh, izpustite nas, solnce sije in tako lepo je zunaj ! Pa žene nas čakajo in plakajo!" Sodnik: "Ste že opravili." -o- SARAJEVSKI ATENTAT V FILMU. Londonske "Times" javljajo iz Berlina, da je ondotna filmska družba "Ufa" začela snimati prizore za prvi del velike vojne trilogije. Film se pripravlja na podlagi gradiva, ki se je našlo v nemških državnih arhivih. To jamči za ne-potvorjenost vseh potrebnih podatkov, na katerih je režiser zgradil svoje delo. Prvi del filma bo prikazoval tekmovanje evropskih držav v oboroževanju Sarajevski atentat ima v filmu posebno važno vlogo. V nadaljnem je prikazana mobilizacija, prvi spopadi na zapadu in vzhodu in drugo. Posneti so tudi prizori iz-bitke pri Tannenbergu, na Marni in drugod. Ta del je že dovršen in se bo pričel predvajati v Berlinu še v aprilu. Za drugi del trilogije je določen naslov "narod v stiski". Tu bodo nanizani prizori iz pomorskega življenja, življenje na fronti in v zaledju. Tretji del filma se bo imenoval "Usoda naroda" in bo prikazoval zaključno fazo vojne ter polom Nemčije. Nemci naglašajo, da bo film fteaxe IZPRED SODIŠČA. Pred sodnike pricapljajo cigani, gledajo mrko pred se( in tfho kimajo z glavami. Sodnik: "No, Peter; vi prav j za prav niste pravi cigan, saj na moč objektiven in da bo iz-ste bili včasih* oglar?" 'j delan natančno v skladu z zgo- Peter: "Bilo je, nikoli se ne dovinskimi dejstvi, kakor jih vrne. Žgal sem oglje in žvečil, hranijo arhivi nemškega zuna-ovsenjak; naveličal sem se.; njega ministrstva. Prišli so mimo nas skozi hosto tam blizu italijanske meje cigani in me povabili s seboj. Kakor prožna mačica se mi je laskala temnooka Liza in sem popustil. Včasih smo POŽAR ZAHTEVAL ŠTIRI ČLOVEŠKE ŽRTVE. Poplar Bluff, Mo. — Ogenj je uničil Willey farmo, oddaljeno petnajst milj od tukaj, jetno živeli, včasih smo strada-! V plamenih so ostali štirje o-li. Ne, gospod sodnik, cigan troci gospodarja, katere ni bi-sem in nič drugega!" ' lo mogoče rešiti vse pri-] Ni bil obveščen. — V neki naselbini so naročili na seji društvenemu tajniku, naj za posebno sejo povabi vse člane na sejo. Tajnik je to storil in pisal vsem članom dopisnice, na katerih jih je vabil na posebno društveno sejo. Ko pride čas seje, pridejo vsi člani, le tajnika ni bilo. Mine napovedan čas, tajnika le od nikjer ni. Tedaj gre eden izmed članov po njega. Ko se vrneta v dvorano, je tajnik se oprostil s tem, da je namreč na sejo popolnoma pozabil, ker da je vsem drugim pisal, samemu sebi pa ni. . . Dober svet. Gost: "Koliko litrov pa stočite približno na dan tega vina?" — Gostilničar: "V najboljšem* slučaju kakih petdeset."_Gost: "Jaz pa vem za sredstvo, da bi jih lahko stočili najmanj sedemdeset." — Gostilničar: "In to sredstvo?" — Gost: "Ko bi polnili gostom steklenice do vrha!" * s . Pri vojakih. Podčastnik : "Ti rekrut, zakaj se nisi obril danes?" — Rekrut: "Saj sem se obril." — Podčastnik: "Kako si se pa obril. ko si še ves kosmat?" — Rekrut: "Mogoče, ker pri ogledalu smo stali štirje, pa sem po pomoti obril drugega." Pri dolžniku: Upnik vpraša strežaja: "Ali je jjrospod baron doma?" — Strežaj: "Ni ga!" — Upnik: "Znabiti ga dobim zvečer doma?" — Strežaj: "Počakajte nekoliko, ga grem vprašat." Otroška vprašanje. Oče je prišel domov in povedal, da ,i< soseda-zdravnika Bog k sebi poklical. Sinček pa je očeta vprašal: "Oče, ali je Bog bolan, da je zdravnika k sebi poklical?" Samogovor. "Novo obleko bi rad naročil, a noben krojač mi je no da na upanje: eden pravi, da me pozna premalo, drugi pa, da me pozna preveč." * * * Društvo za varstvo živali. V nekom hotelu sta morala spa-ti v isti postelji dva potnika. Enega niso stenice nič motile, drugi pa se jih je silno otepa-val. Končno se ga je drugi naveličal in zakriči nanj: "Ali bodite takoj mirni, ali pa vas naznanim društvu za varstvo živali!" * * * Lovska: A: "Ali verjameš, da sem v treh dneh ustrelil 999 zajcev!" — B: "Zakaj ne rečeš kar tisoč?" — A: "Ja, ali meniš, da se bom ravno zaradi enega zajca zlagal?" * # * Zanesljivo sredstvo. A: "Ali veš kak pomoček zoper spanec?" — B: "Na glavo se postavi, pa ti ne bodo mogle oči vkup pasti!" Viggo Cavling: ŠKOLJKA. (Dalje.) Nesrečni vsi oni, ki so rojeni v bogastvu. Uboga Alice!" ^ Stopil je do jeklene omare in spravil skrinjico na polico. Nato se je obrnil, da bi zopet pričel svoje delo, opazil pa je v tem trenutku Alfreda, ki je še vedno stal ves preplašen v kotu. t Pograbil je pismo, ki mu ga je poslal njegov stari ^rijatetf po Alfredu. Prečital ga je pazljivo. Pismo zanimivega nemškega zoologa iYi učenjaka se je glasilo: Dragi prijatelj:— To kratko pismo Ti bo prinesel mlad mož, krma^ Alfred Keene, ki je ustvarjen ^ato, da postane še nekaj prav velikega na svetu. Srečal sem ga v siamskem zalivu, ko sem se vozil v čolnu in nekaj studiraW Pozneje sem prebil dva meseca v njegovi družbL Poznam ga kot dobrega mladeniča in hkrati kot otroka sreče. V dolgih, z mesečino razsvetljenih nočeh, ko sva bila sama v čolnu na morju, mi je povedal čudno zgodbo o amuletu, o školjki, ki jo je dobil kot deček, ki pa mu je stalno nosila srečo. Najprej sem dvomil nad tem talismanom; pozneje pa sem spoznal njegove čudovite lastnosti. Kajti ko sva nekoč zašla v velike valove, bi postala kmalu žrtve smrti, toda Alfred Keene mi je rešil življenje na način, ki sega preko naravnih moči. Pošiljam ti zato tega moža, ker ima energijo, pogum in razsodnost. —Tvoj prijatelj." Beit stisne Alfredu roko. 'Najl epša hvala, da ste mojemu prijatelju rešili življenje. Povejte mi o tem bolj podrobno! Imam dovolj Časa, da vas poslu- V «« sam. Alfred mu mirno pripoveduje zanimivo zgodbo, kako se je srečal z učenjakom v malajski džungli in o fantastičnih dogodkih, ki sta jih oba skupaj preživela. Marcus Beit je molče poslušal. Končno vpraša: "Doktor govori v pismu o neke vrste amuletu, ki ga imate in ki vam pomaga v nesreči. Kaj je s tem?" Alfred zardi in prebledi. V zadregi se mu roke krčevito oklenejo čepice. "O tem nerad govorim," pravi, "v smrtni nevarnosti' sem zaupal to prijatelju in nekaj drugega bi. bilo, ako bi pravil to kakemu tujcu." "Mladi mož," pravi Beit, "razumem vas. Oprostite mi moje vprašanje." Za trenutek umolkne, nato pa nadalju- je: "Od danes naprej ste v moji službi. Hočete voditi veliko ladjo? Ali hočete dobiti mesto v moji pisarni?" Alfred za trenutek omahuje. Ladja, parnik! Nada in želja vsakega mornarja! Ladja, ki bo pod njegovim poveljstvom, malo kraljestvo, kjer bo on kralj. Kako omamna ponudba! In vendar, glas razsodnosti mu je šepetal, da more doseči več za pisarniško mizo, kakor pa na poveljniškem mostu. Odvrnil je: "Raje bi bil nastavljen v vaši pisarni." Beit mu je zadovoljen prikimal in nato pozvonil. Vstopil je mlad mož. "Pjoter Bajmakov," pravi, "tu vidite gospoda Alfreda Keena, ki dela od danes dalje pri nas." Mladi mož se prikloni. Beit nadaljuje: "Želim, da ga vodite po raznih oddelkih podjetja tu in v Jokohami. Dan uporabite zato, da mu vse pokažete in da mu vse pojasnite !" Beit prikima Alfredu ter se zopet poglobi v grmado papirja na svoji mizi. Alfred odide ves vzradoščen iz pisarne. "Prvo, kar vam naj predstavim, predno greva okoli," pravi Pjoter Bajmakov, "je naš japonski compradore (glavni blagajnik), eden najvažnejših sotrudnikov tvrd-ke. Vsaka evropska hiša na vzhodu ima svojega compradora. Ta je odgovoren za kupčije z domačini in mora skrbeti zato, da so izpolnjeni vsi kontrakti. On tvori vez med belimi in rumenimi." Compradore, ki je sedel med skladi blagajniških knjig, odzdravi formalno. Bajmakov odvede Alfreda do skladišč, ki si jih natančno ogledata. Uro kasneje sta na cesti. ■ a (Dalje sledi.) f AMERIKANSKI SLOVENEC PrrJ in pajstaitojsi slovenski list t Ameriki. f f Ustanovljen leta 1891. Ishsj* task dan razon nedelj, pon-iieljktt is imerar po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1649 W. 22nd St., Chicago, IlL Telefon: CANAL 0098. Naročnina: The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098. Subscriptions: For one year_____ For half a yearJ____ 45.00 2.50 Za leto leto_________.-$5.00 Za pol leta__;___2.50 Za Chicago* Kanado in Evropo: Za celo leto____,__6.00 Za pol let«- . 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-nižtvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov uredništvo na vrača. Chicago, Canada and Europe: For one year______6.00 For half a year__.._ 3.00 Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Nova stranka v Jugoslaviji. NABIRAJTE NOVE REKRU-TE ZA "AM. SLOV.," PRAVI ROJAK IZ MILWAUKEE. Milwaukee, Wis. Ker ste zadnjič pisali, da naj naročniki opozorimo svoje prijatelje in znance na novo povest "Potop," ki se v kratkem začne (ravno danes.—Op. ur.), sem to storil in res imel uspeh. Zadnjo nedeljo je prišel k meni na obisk rojak iz West Alli-sa in sem mu pokazal list "Am. Slov.," katerega si je ogledal in ker se mu je dopadel, mi je izročil §2.50 za polletno naročnino. Prosim pošljite mu list takoj. Vem, da se mu bo dopadel, jker tako zanimiv ni nobeden, Po zadnjih poročilih iz jugoslovanskih političnih krogov je razvidno, da se formira v Jugoslaviji novo politično stranko, kj se bo nazivala "konservativna stranka." V kolikor se da spoznati namen formiranja nove stranke ;kakor je naš Amer. Slovenec je vzrok to, ker vse stranke, katerih je v Jugoslaviji toliko, da jPosebno je zanimiva vsaki pot mora že precej vedeti, kdor hoče vedeti za njih skupno število, ipetkova številka, ker prinese ne dajejo na noben način ne taki, ne taki vladi trdnega ozadja, jtoliko raznovrstnih zanimivih Sedanji vladni faktorji pravijo, da se bo to novo konser- [vesti. Rojaki po Ameriki, ta vativno stranko baziralo na take principe, ki bodo odgovarjali zasluži in vreden je, da mu potrebam in koristim širokih plasti vseh jugoslovanskih na- vsakdo pridobiva in nabira no-rodov. f^/Jl^lfSISl vih rekrutov, to je naročnikov. Dokler je bil Pašič živ, je še nekako vladala disciplina Ako bo le mogoče, bom sku-vsaj med srbskimi radikali. Zdaj poka tudi tam in grozi še 'šal še o priliki priporočati ta je takoj pri otvoritvi istega p » lomil, ker se je opravičeval, da udeležba bi bila lahko še večja, ali vzrok je, ker se mnogi ne zavedajo velikega pomena delavskega praznika. To pa ni pravilno. Delavci se že zavedajo, ie to je vzrok, da se zavedajo tudi, da chikaška rdeča gospoda jih nikdar ne bo odrešila, marveč le to jih bo, kar si bodo sami pomagali. Kaj n. pr. meni pomaga, če dajem svoje dolarje za "Proletarca" in berem njegove člatike, kjer besedici njegov urednik tako in tako. Vse to ne pomaga nič. Pomaga seveda .onim, ki to stvar vodijo. Ako je g. Zaje tako za delavca, naj gre do operatorjev in jih naj pregovori, da bodo dali nam stalnega dela in dober zaslužek. Tja naj gre in jih naj skuša poboljšati, ne pa nas, ko to že sami vemo,, da so kapitalisti trdosrčni in neusmiljeni. Zaradi tega že ni potreba-komu predbacivati nezaved nadaljno pocepljenje strank, še v več strank. Na podlagi tega pa na noben način ne bo mogoče nobeni bodoči vladi vzdržati se na krmilu dalj časa, ker kombinacije političnih strank niso stalne, voditelji ne drze svojih besed drugim strankam in čez noč skačejo iz ene v druge kombinacije. ^Koliko bo uspeha z novo stranko je seveda veliko vprašanje. Vpoštevati je to, da številni politikarji med narodom, če že ne radi nobenih drugih vzrokov, radi koristonosnih osebnih interesov ne bodo držali križem rok in storili bodo vse, da obdrže svoje strančice pri življenju. cenjeni list. Z delom je pri nas tako, kakor se čita, da je drugod. Tisti, ki delajo, so srečni, četudi veliko ne zaslužijo, a vsaj za vsakdanje potrebe zaslužijo. Mnogo jih pa tudi išče dela, ki se sedaj težko dobi. Dne 22. maja bodo imela tu-kajšna skupna društva KSKJ. Francosko-angleška antanta. Najbrže bo Jugoslavija s to novo stranko le še za eno skupno veselico in prireditev v stranko bogatejša, dasi jih ima že sedaj veliko odveč. Saj je Harmonia dvorani. Ta dan obe-menda v Jugoslaviji pod vsako hruško druga politična stranka. |ta se velika udeležba. Rojaki jiz West Allisa, Kenoshe in Rabine in še celo iz daljnega She-jbovgana vabimo rojake, da pri- -.--(dejo ^ nam se "h® ta dan z Dne 16. maja obišče predsednik francoske republike Dou- parni povesele. Kadar bote ime-mergue v spremstvu zunanjega ministra London, da se znova jI* Pa kaj pri vas, pa vam vrne-utrdi v vojni preizkušena francosko-britanska zveza. ,mo. Predvsem se bo ob tej priliki med londonsko in pariško | Dne 5. junija pa bo imelo dr. vlado razpravljalo o sodelovanju obeh vlad v balkanskih vpra- sv- Ane št. 173 KSKJ. svoj let-šanjih, da se ustvari taka situacija, ki bi omogočila balkan- ,ni piknik, na katerega se tudi skim državam miren razvoj. Gospodarski interesi tako Fran- že danes vabi vse rojake iz na- cije kc Velike Britanije zahtevajo namreč, da vlada na Bal- |selbine in okolice kanu mir. Zato se bo v Londonu razpravljalo tudi o odnošajih obeh držav do Italije in s tem v zvezi o sredomorskih in severnoafriških vprašanjih. Po vesteh iz diplomatskih krogov bo v Londonu govor tudi o ameriškem načrtu pomorske razorožitve ter o odplačevanju med zavezniških medvojnih dolgov. V predpogajanjih za londonski sestanek se je govorilo tudi o odnošajih Francije in Velike Britanije do Rusije. V tem vprašanju bo po francoskem mnenju v kratkem nastalo pomirjenje, zlasti še z ozirom na poslednji pomirljivi govor R i kova. Posebna pozornost pa bo posvečena tudi kitajskemu Vprašanju in London upa, da bo tu dosežen med Francijo in Anglijo popoln sporazum. Podrobneje poročilo še sledi. Pozdrav vsem rojakom širom Amerike! J. C., naročnik. -o- KAJ, JE BESEDIČIL ZAJC NA SHODIH V KANSASU? Frontenac, Kans. Cenjeno uredništvo:—Sprejmite v predale tega priljubije-nega lista tudi iz naše naselbine mali dopis. O delavskin razmerah ne bom pisal, ker itak niso vredne, da bi jih človek omenjal. Saj nas je po tukajšni okolici vedno manj. Vzrok e:> O programu obiska predsednika Doumergue-a se sporoča slabe razmere, nadalje iz Pariza: Dne 15. maja odpotuje Doumergue v Lon-| p0 tukajšnih naselbinah je don na obisk angleške kraljeve dvojice. Obisk je bil že dolgo precej takozvanih "naprednia- DOPIS S POTA. Gowanda, N. Y. Tukaj delajo rojaki še precej dobro. Podnebje je zelo zdravo in kaj prijetno je za živeti tukaj. So pa tudi narodni Slovenci tukaj. Zgradili so si lepo dvorano. Takoj, ko stopiš z vlaka, lahko vidiš stavbo z napisom "Slovenian Hall." 72 delničarjev lastuje to stavbo. Plačali so primeroma malo, ker sami hodijo delat in tudi drugi možje jim gredo zelo na roko. Pri otvoritvi tega doma je bilo okrog $600.00 preostanka. — Predsednik je Ernest Palčič, tajnik je Karol Strniša in blagajnik je Joseph Vidgoj. Direktorji Frank Stibol in Anton Sever. Nadzorniki Joseph Per-nik in Rafael Sladič. Vse je v najlepšem redu. V kratkem bo tukaj ženito-vanje. Mr. John Matekovič in Miss Rosie Andolšek sta se silno zaljubila in si hočeta obljubiti in priseči zvestobo do groba. Pravijo, da bo to prva svatba v slovenski dvorani. Časti-tam! Drugih novic tukaj ni. Umrljivosti tudi ne, so ljudje precej zdravi. Štorklja pa menda tudi za pot ne ve v to naselbino, ker jim že precej časa ni nič prinesla. Vse rojake iskreno pozdravljam in jim želim prav zabaven in vesel dan v Sodnik: "Pa vi, Nikolaj ? Tudi vi ste se pociganili in se potepali okoli s svojim konjem in priležnico Brajdičevo?" Nikolaj: "Kaj hočem, gospod? Moja žena je, po cigansko sva poročena in rad jo imam. Po svetu sem pa moral s trebuhom za kruhom." Sodnik: "Za kruhom ste šli, da, ampak ne da bi ga bili zaslužili, temveč samo, da bi ga bili priberačili. Saj sami niste imeli mirne vesti." Nikolaj: "Seveda, ker smo cigani, nas vsi preganjajo." Sodnik: "Počakajte malo. M irne vesti nimate: saj ste hitro zbežali, ko ste zagledali orožnika ;svojo ženo in konja ste pa kar čisto po cigansko pustili sredi ceste. Drugi dan so vas orožniki prijeli, pa ste rekli, da ste cigan Hudorovič." Nikolaj: "Res je tako !" Sodnik: ''No, in vi, Janoš, vi ste res prave ciganske krvi?" . Janoš: "Res sem cigan in cigan ostanem ; a nedolžen sem in nisem ničesar zakrivil. Po Dobrunjah smo pa res hodili." Sodnik: "Ali ste šli mar na izlet v Dobrunje, če ste nedolžni. Potepali ste se vsi trije, pa mir besedi!" Vsi trije: ''Ne, mi smo pošteni ljudje; pošteni, res pošteni, izpustite nas, gospod!" Sodnik : "Postava mi ne do- jieaxs nameravan, moral pa je biti vsled raznih političnih dogodkov vedno znova odložen. Obisk ima dalekosežen političen pomen, ker bo predsednika spremljal zunanji minister Briand, ki bo imel važne konference s Chamberlainom. "Intrasigeant" pravi, da treba šteti Doumergue-ovo potovanje v London med najvažnejše politične dogodke poslednjih let. Nobenega dvoma tudi ni, da pomeni obnovitev francosko-britanske antante največjo garancijo za mir in da se bo sedaj moral Mussolini stokrat premisliti, predno bo smel pričeti z uresničevanjem svojih zavojevalnih načrtov. kov," ki so na 1* maja šli na svoje socialistične prireditve. Povabili so daleč sem v Kansas iz Chicage sodruga Zajca, >i baje urejuje "Proletarca." Še mene so zvabili, da sem šel v dvorano, ne da bi bil njih pre pričanja, marveč da vidim, kaj bo besedičil ta imenitni Zaje •/. Chicage. Predsednik shoda ga Dobro bi bilo tudi, če bi povedali, kdo te organizatorje plača. Ali hodijo na svoje stroške okrog ali kako? Pravijo, da je nadzornik SNPJ. Ako je temu tako, naj govori okrog S.N. P.J. in to izključno le za njo, ne pa govoriti o kaki zabitosti ljudstva, ki slepo sledi duhovščini. Kaj pa tisti, ki slede njemu in njegovim sodrugom, ali niso slepi? Jaz menim, da mnogo bolj kakor mi, ki poslušamo duhovnike. Duhovniki uče ljudstvo res prave izobrazbe in pravega življenja, kar pri socialistih istega ni najti v toliki meri. Vse besedičenje Zajca ni druzega, kakor kup besedi, katere se vedno sliši in čita po njihovih rdečih listih. Pamet, pamet delavci in za sebe skrbimo, ne pa za kake rdeče socialiste. Jaz pravim to, da če bi bil socializem res tako dober in praktičen, kakor ga toliko hvalijo, bi se ga vsi kulturni narodi že davno z vsemi štirimi oklenili. In vendar se ga ne. Kjerkoli se ga skuša uvesti, ga čimprej izrinejo. Zakaj pa vse to? Če je tako praktičen? Ali so modri državniki, ki so vendar najvišje izobraženi ki mogoče, tudi zabiti? Al! ne mislite, da če bi bil socializem tako praktičen, da bi odpravil vsa zla v državah, da bi se ga ne prijeli? Ko se morajo vendar tako beliti glave z raznimi gospodarskimi vprašanji? In koliko sličnih dokazov bi človek še lahko navedel. Tisti, ki donašajo v socialistično malho naj le pomislijo, če niso ^ami najbolj zabiti. Le pamet, pamet! Pozdrav vsem čitateljem, kakor tudi rojakom doma v starem kraju. Eden, ki je bil navzoč. slovenski dvorani na ženitova- voli- Vsak 5 dni boste zaprt." —Merchants, advertise 'Amerikanski Slovenec." nju. Ženinu in nevesti pa še posebno srečno bodočnost! Ant. Jaksetich, pot. zast. -o- IZ URADA DR. SV. NEŽE ŠT. 826. Chicago, 111. Naznanjam, da bomo imele izvanredno sejo prihodnji ponedeljek, 16. maja ob 8. uri zvečer. Imamo rešiti mnogo važnih točk glede karnivala, ker na zadnji redni mesečni seji nismo še vse uredile. Obenem so vse članice prošene, da bi vsaka prinesla kakšen mal darček za naš "štant." Tudi me ne smemo biti zadnje, zatorej le na delo. Če ni mogoče kakšni članici kaj kupiti, naj pa izprosi v kakšni trgovini, kjer kupuje. Vsak dar bo dobrodošel. Dolžnost veže vsako faran-ko, da daruje kaj za karneval. Vsa darila za naš "štant" se lahko oddajo pri predsednici Mrs. Rose Banich, 1904 West 22nd St., ali pa pri tajnici, Mrs. M. Kavcich, 1923 West 21st Pl. zvečer. Pridite gotovo na sejo v po- j nedeljek! Sosesterski pozdrav! M. Kavcich, tajnica. -o- IZPRED SODIŠČA. Pred sodnike pricapljajo 3 cigani, Janoš: "Oh, izpustite nas.j solnce sije in tako lepo je zu-' 'naj l Pa žene nas čakajo in' plakajo!" Sodnik: "Ste že opravili." -o- SARAJEVSKI ATENTAT V FILMU. Londonske "Times" javljajo iz Berlina, da je ondotna filmska družba "Ufa" začela snimati prizore za prvi del velike vojne trilogije. Film se pripravlja na podlagi gradiva, ki se je našlo v nemških državnih arhivih. To jamči za ne-potvorjenost vseh potrebnih podatkov, na katerih je režiser zgradil svoje delo. Prvi del filma bo prikazoval tekmovanje evropskih držav v oboroževanju Sarajevski atentat ima v filmu posebno važno vlogo. V nadaljnem je prikazana mobilizacija, prvi spopadi na zapadu in vzhodu in drugo. Posneti so tudi prizori v/: bitke pri Tannenbergu, na Marni in drugod. Ta del je že dovršen in se bo pričel predvajati v Berlinu še v aprilu. Za drugi del trilogije je določen naslov "narod v stiski". Tu bodo nanizani prizori iz pomorskega življenja, življenje na fronti in v zaledju. Tretji del filma se bo imenoval "LTsoda naroda" in bo prikazoval zagledajo mrko pred se^ ključno fazo vojne ter polom in tiho kimajo z glavami. j Nemčije. Sodnik: "No, Peter; vi prav, Nemci naglašajo, da bo film za prav niste pravi cigan, saj na moč objektiven in da bo iz-ste bili včasiH oglar?" delan natančno v skladu z zgo- Peter: "Bilo je, nikoli se ne dovinskimi dejstvi, kakor jih vrne. Žgal sem oglje in žvečil, hranijo arhivi nemškega zuna-ovsenjak; naveličal sem se. j njega ministrstva. Prišli so mimo nas skozi hosto, -o- tam blizu italijanske meje cigani in me povabili s seboj. Kakor prožna mačica se mi je POŽAR ZAHTEVAL ŠTIRI ČLOVEŠKE ŽRTVE. Poplar Bluff, Mo. — Ogenj laskala temnooka Liza in vsej je uničil Willey farmo, odda-sem popustil. Včasih smo pri-] ljeno petnajst milj od tukaj, jetno živeli, včasih smo strada-' V plamenih so ostali štirje o-li. Ne, gospod sodnik, cigan, troci gospodarja, katere ni bi-sem in nič drugega!" ' lo mogoče rešiti. Ni bil obveščen. — V neki naselbini so naročili na seji društvenemu tajniku, naj za posebno sejo povabi vse člane na sejo. Tajnik je to storil in pisal vsem članom dopisnice, na katerih jih je vabil na posebno društveno sejo. Ko pride čas seje, pridejo vsi člani, le tajnika ni bilo. Mine napovedan čas, tajnika le od nikjer ni. Tedaj gre eden izmed članov po njega. Ko se vrneta v dvorano, je tajnik se oprostil s tem, da je namreč na sejo popolnoma pozabil, ker da je vsem drugim pisal, samemu sebi pa ni. . . Dober svet. Cost: "Koliko litrov pa stočite približno na dan tega vina?" — Gostilničar: "V najboljšem* slučaju kakih petdeset."_Gost: "Jaz pa vem za sredstvo, da bi jih lahko stočili najmanj sedemdeset." — Gostilničar: "In to sredstvo?" — Gost: "Ko bi polnili gostom steklenice do vrha!" * ifc * . Pri vojakih. Podčastnik : "Ti rekrut. zakaj se nisi obril danes?" — Rekrut: "Saj sem se obril." — Podčastnik: "Kako si se pa obril, ko si še ves kosmat?" — Rekrut: ''Mogoče, ker pri ogledalu smo stali štirje, pa sem po pomoti obril drugega." Pri dolžniku: Upnik vpraša strežaja: "Ali je gospod baron doma?" — Strežaj: "Ni ga!" — Upnik: "Znabiti ga dobim zvečer doma?" — Strežaj: "Počakajte nekoliko, ga grem vprašat." Otroška vprašanje. Oče je prišel domov in povedal, da v soseda-zdravnika Bog k seb' poklical. Sinček pa je očeta vprašal: "Oče, ali je Bog bolan. da je zdravnika k sebi poklical?" Samogovor. "Novo obleko bi rad naročil, a noben krojač mi je no da na upanje: eden pravi. da me pozna premalo, drugi pa, da me pozna preveč." * * * Društvo za varstvo živali. V nekem hotelu sta morala ti v isti postelji dva potnika. Enega niso stenice nič motile, drugi pa se jih je silno otepa-val. Končno se ga je drugi naveličal in zakriči nanj: "Ali bodite takoj mirni, ali pa vas naznanim društvu za varstvo živali!" * * * Lovska: A: "Ali verjameš, da sem v treh dneh ustrelil 999 zajcev!" — B: "Zakaj ne rečeš kar tisoč?" — A: "Ja, ali meniš, da se bom ravno zaradi enega zajca zlagal?" Sfc v Zanesljivo sredstvo. A: "Ali veš kak pomoček zoper spanec ?" — B: "Na glavo se postavi, pa ti ne bodo mogle oči vkup pasti!" -*—o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" Viggo Cavling ŠKOLJKA. (Dalje.) Nesrečni vsi oni, ki so rojeni v bogastvu. Uboga Alice!" Stopil je do jeklene omare in spravil skrinjico na polico. Nato se je obrnil, da bi zopet pričel svoje delo, opazil pa je v tem trenutku Alfreda, ki je še vedno stal ves preplašen v kotu. / Pograbil je pismo, ki mu ga je poslal nje-igov stari "Prijatelj po Alfredu. Prečital ga je pazljivo. Pismo zanimivega nemškega zoologa ih učenjaka se je glasilo: Dragi prijatelj:— To kratko pismo Ti bo prinesel mlad mož, krma/Alfred Keene, ki je ustvarjen £ato, da postane še nekaj prav velikega na svetu. Srečal sem ga v siamskem zalivu, ko sem se vozil v čolnu in nekaj študiralr Pozneje sem prebil dva meseca v njegovi družbL Poznam ga kot dobrega mladeniča in hkrati kot otroka sreče. V dolgih, z mesečino razsvetljenih nočeh, ko sva bila sama v čolnu na morju, mi je povedal čudno zgodbo o amuletu, o školjki, ki jo je dobil kot deček, ki pa mu je stalno nosila srečo. Najprej sem dvomil nad tem talismanom; pozneje pa sem spoznal njegove čudovite lastnosti. Kajti ko sva nekoč zašla v velike valove, bi postala kmalu žrtve smrti, toda Alfred Keene mi je. rešil življenje na način, ki sega preko naravnih moči. Pošiljam ti zato tega moža, ker ima energijo, pogum in razsodnost. —Tvoj prijatelj." Beit stisne Alfredu roko. "Najl epša hvala, da ste mojemu prijatelju rešili življenje. Povejte mi o tem bolj podrobno! Imam dovolj časa, da vas poslušam." Alfred mu mirno pripoveduje zanimivo zgodbo, kako se je srečal z učenjakom v malajski džungli in o fantastičnih dogodkih, ki sta jih oba skupaj preživela. Marcus Beit je molče poslušal. Končno vpraša: "Doktor govori v pismu o neke vrste amuletu, ki ga imate in ki vam pomaga v nesreči. Kaj je s tem?" Alfred zardi in prebledi. V zadregi se mu roke krčevito oklenejo čepice. "O tem nei^ad govorim," pravi, "v smrtni nevarnosti sem zaupal to prijatelj u in nekaj drugega bi. bilo, ako bi pravil to kakemu tujcu." "Mladi mož," pravi Beit, "razumem vas. Oprostite mi moje vprašanje." Za trenutek umolkne, nato pa nadalju- je: "Od danes naprej ste v moji službi. Hočete voditi veliko ladjo? Ali hočete dobiti mesto v moji pisarni?" Alfred za trenutek omahuje. Ladja, parnik! Nada in želja vsakega mornarja! Ladja, ki bo pod njegovim poveljstvom, malo kraljestvo, kjer bo on kralj. Kako omamna ponudba! In vendar, glas razsodnosti mu je šepetal, da more doseči več za pisarniško mizo, kakor pa na poveljniškem mostu. Odvrnil je: "Raje bi bil nastavljen v vaši pisarni." Beit mu je zadovoljen prikimal in nato pozvonil. Vstopil je mlad mož. "Pjoter Bajmakov," pravi, "tu vidite gospoda Alfreda Keena, ki dela od danes dalje pri nas." Mladi mož se prikloni. * Beit nadaljuje: "Želim, da ga vodite po raznih oddelkih podjetja tu in v Jokohami. Dan uporabite zato, da mu vse pokažete in da mu vse pojasnite!" Beit prikima Alfredu ter se zopet poglobi v grmado papirja na svoji mizi. Alfred odide ves vzradoščen iz pisarne. "Prvo, kar vam naj predstavim, predno greva okoli," pravi Pjoter Bajmakov, "je naš japonski compradore (glavni blagajnik), eden najvažnejših sotrudnikov tvrd-ke. Vsaka evropska hiša na vzhodu ima svojega compradora. Ta je odgovoren za kupčije z domačini in mora skrbeti zato, da so izpolnjeni vsi kontrakti. On tvori vez med belimi in rumenimi." Compradore, ki je sedel med skladi blagajniških knjig, odzdravi formalno. Bajmakov odvede Alfreda do skladišč, ki si jih natančno ogledata. Uro kasneje sta na cesti. » (Dalje sledi.) \ r Sobota, 14. maja 1927. AMERIKAN3KI SLOVENEC •©oooooooooooooooooo-oooooooooooooo-oooooooooo-oooooooo^ Slovenska Ženska Zveza Ustanovljena v Chicago, 111., 19. decembra, 1926. GLAVNI ODBOR ZA LETO 1927: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. Podpredsednica: Miss Katie Triller, 9736 Ewing Ave., South Chicago, 111. Tajnica: Mrs. Julia Gottlieb, 1845 W. 22ud St., Chicago, I1L Blagajničarka: Mrs. Matilda Duller, 2241 So. Lincoln Street, Chicago, 111. Nadzornice: Mrs. Jennie Ožbolt, 231 Moore St., Barberton, Ohio. Miss Ljudmila Kušar, 1936 S. Kenilworth Ave., Berwyn, III. Mrs. Mary Vidmar, 770 N. Holmes Ave., Indianapolis, Jnd. Prosvetni odsek: Mrs. Julia Gottlieb, tajnica književne matice. Mrs. Margareta Kozjan, 1220 Eiler Ave., Pueblo, Colo. Mrs. Jennie Okolish, 218 Liberty Ave., Barberton, Ohio. Publikacijski odbor: Mrs. Fany Jazbec, urednica Glasila, 2249 W. 22nd Street, Chicago, III. Mrs. Bara Kramer, 476 Kansas St., St. Francisco, Cal. Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Av., Sheboygan, Wis. Svetovalke: Mrs. Frances Tanko, P. O. Box 253, Gilbert, Minn. Mrs. Pauline Osolin, Box 492, Forest City, Pa. Mrs. Mary Godec, 522 X. Water St.. Sheboygan Wis. Mrs. Mary Plantan, Box 287, West Linn, Ore. Mrs. Dorothy Dermeš, 236 Myers St., Stcelton, Pa. Za vsa pojasnila glede ustanovitve in poslovapja podružnic sc obrnite na predsednico Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis., denarne prispevke, namenjene za glavni urad pa pošljite tajnici, Mrs. Julia Gottlieb, 1845 W. 22nd Street, Chicago, 111., in sicer najpozneje do 25. vsakega meseca. Vse dopise, namenjene za Glasilo Zveze, pa pošljite direktno na list Anicrikanski Slovenec, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. <>0OOO0O<>OOOO<)<>0OOCKKKKK>O{K)^^ NAŠA RAST. V Minnesoti se je začelo svi-)trudijo za večjo in plačilno knjižico. Odbor. tati. V Gilbert, Minn., kjer je veliko zavednih Slovenk, je Mrs. Frances Tanko ustanovila podružnico in pomagala Matildi Robetz, da so ustanovile tudi na Eveleth, Minn., svojo podružnico. Vsa čast zavednim ženskam! Dasi jim je šele dobro jutro, pa že napovedujejo boj drugim in pravijo, da bodo celo Collinwood prekosile. Zato pa ženske in dekleta, pojte na roko zavednim ženskam, ki se Slovensko Žensko Zvezo v Zedinjenih državah. Minnesota pa obeta še veliko več. Omenjene organizatorice bodo s pomočjo drugih žensk v posameznih naselbinah skušale ustanoviti še več podružnic. Le tako naprej, v slogi je moč. — Ženske in dekleta, organizirajte se pod zastavo Slovenske Ženske Zveze, ki deluje za enakopravnost ameriške slov. žene. Živele! Podrobnejše poročilo sledi. IZ URADA PODRUŽNICE s.ž.z. St. 2. Chic*go* 111. Vse članice se tem potom u-Ijudno vabi, da se polnoštevil-no udeležijo redne seje, ki bo v četrtek zvečer, 19. maja v navadnih prostorih. Na tej seji se bomo pogovorile vse podrobnosti radi karnevala in izvolile odbor za preskrbo "štanta." Vsa ostala chikaška katoliška društva in klubi so že pridno na delu, ne bilo bi prav, da bi se tudi me ne postavile, čeprav smo še mlada organizacija. Čas hiti, druga društva kar tekmujejo med seboj, toraj le na noge vrle članice naše podružnice, da jih bomo "bitale." /Pomagati moramo z darili ali z denarjem. Vsako darilo za na štant bo z veseljem sprejeto. Toraj na prihodnji seji ne sme nobene manjkati, tudi nobeni ne bo žal, katera se bo ( iste udeležila. Naše seje se vedno vršijo tako, da je za vse zabava. Kar pozabiti ne morem, kako luštno smo se imele pri zadnji seji. Seje namreč so le bolj kratke, a po seji jo malo potegnemo, kaj in kako pa ne povem. Pridite same in prepričajte se na svoje oči. Tudi ne smem pozabiti omeniti, da so na vsaki trd sneg iz petih beljakov ter ga z šest unčami suhe moke rahlo pomešaj., Deni testo v škrnicelj, k! ima na koncu za prst debelo luknjo, naredi na beli papir, položen na pločevino, za prst dolge piškote, potresi jih s sladkorjem in postavi za kakih pet minut na malo topel prostor, če je mogoče tako, da imajo malo zgornje toplote, potem jih deni v precej vročo vendar odprto pečico, da bledo zarumene. Izpodreži jih s tankim nožem in shrani v zaprti, zn&blti pločevinasti škatli na suhem prostoru. Otroški piškoti. Mešaj pol ure sedem rumenjakov in sedem unč sladkorja z limonovo lupino. Rahlo primešaj trd snega iz sedem beljakov s šest unč moke. Deni testo v škar-nicelj in naredi na papir, položen na pločevino, majhne piškote, ki jih potresi s sladkorjem in počasi speci. Pečene izpodreži z nožem. domačTperutnim. Nadeta kokoš. Osnaži in dobro operi mlado kokoš ali jar-čico, pa pazi, da ji ne strgaš kože. Potem podrgni s soljo. Zdaj si pripravi nadev. Pomešaj fino sesekana jetra dveh kokoši, tem dodaj malo slani- madež ne dal odstraniti, vzamemo stanjšane solne kisline, kamor onesnaženo mesto za nekaj trenotkov pomočimo, ne da bi roko v kislino vteknili. Nato moramo takoj v večkrat menjani čisti vodi perilo izprati, da ga solna kislina ne raz je. • Še bolje je, če z vodo pomočen madež z žveplom pokadimo. To se zgodi, če ga držimo nad goreče žveplo. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" POZOR! Omejeno število prospektivnih iskalcev domačij se organizira za IZLET PO ZNIŽANI VOŽNJI za inšpekcijo dobre, rodovitne zemlje razdeljenih farm, kjer raste grozdje, pomaranče, borovnice, hruške, krompir, koruza; zlasti "Bermuda" čebula dobro obrodi in prinese veliko dobička. ■ & Q PREPRIČAJTE SE SAMI, kaj vam nudi ta redka prilika. Tam ie dobra pitna voda, zdravo podnebje, dosti solnčnih dni. Ta svet se nahaja v Northwestern Florida Highlands, blizu Pensacola. Izletniki odpotujejo v torek, dne 17. maja 1927. Za pojasnila vprašajte: Mr. Gerard. 1228 Union Trust Bldg., vogal Madison & Dearborn, Chicago, 111. Phone State 8937. — Nobenim obligacijam se ne podvržete če vprašate. iz churchillom vojkih spominov (Dalje.) Bližajoči se udarec. V spremstvu izvedenca za orožje sem 19. marca konferi-ral v arzenalu v Montreuil s štabnim šefom, poveljnikom o "tankovem" programu za leto 1919 in o organizaciji dobav-Ijenja tankov v letu 1918. Potem me je povabil sir Douglas Haig v svoje privatno bivališče in mi na karti razložil situacijo, kakoršna je bila po njegovem mnenju. Očividno so Nemci koncentrirali armado proti angleški vojski in posebno proti peti armadi. Dasi ni bilo nič mogel najti med njimi oddelke, ki bi jih lahko pogrešal in pripojil splošnim rezervam? Omenil sem mu, da bi v slučaju glavnega sovražnikovega napada na angleško fronto razpolagal z vso to splošno rezervo. In če bi do osredotočenega napada na angleško fronto ne prišlo, bi pa rezerv sploh ne potreboval. Odgovoril mi je, da mu je ljubši dogovor z generalom Petainom, da bo 7 do 8 francoskih ali angleških divizij pripravljenih za slučaj potrebe in da bodo poslane tja, ne, popra, soli, eno jajce, fino seji naša Šontatova sesekanega peteršilja, majero- mama; kjer je ona, tam tudi dobrega "kofeta" ne manjka, to ne vemo le mi v Chicagi, temveč tudi po drugih naselbinah. Na svidenje v četrtek na seji. Magdalena Brisar, tajnica. -o- IZ GL. URADA SLOV. ŽENSKE ZVEZE. Vse podružnice se uljudno j nesota z dvema podružnicama, prosijo, da sporočijo na glavni Naša glavna odbornica, Mrs. urad imena in naslove vseh od-'Tanko, je s pomočjo Mrs. Ro- bornic, kakor tudi čas in kraj zborovanja. Priobčiti hočemo v Amer. Slovencu imenik vseh podružnic, zatorej je potrebno, da vse podružnice to takoj store, da se pregleda, ako morebiti ni bila kaka pomota vprvič. Sporočati imam veselo vest, da se je ta mesec oglasila Min- betz ustanovila podružnico v Gilbert, Minn., in v Eveleth, Minn., kakor je poročano na drugem mestu. Pričakuje se v kratkem še več podružnic iz Minnesote. Živela Minnesota! Narodni pozdrav! Julia Gottlieb, tajnica. kuhinja. Iz krogov lokalnih podružnic. IZ URADA PODRUŽNICE S.Ž.Z. ŠT. 1. Sheboygan, Wis. V sredo zvečer, dne 18. maja, bomo imele svojo redno sejo. Na tej seji bo slovesen sprejem in zaprisega vseh članic podružnice št. 1, kakor zahtevajo pravila. Ker še do sedaj nismo imele pravil zgotovljenih, ampak smo jih dobile šele pred kratkim, zato naj vsaka pride na sejo, da dobi pravila in vplačilno knjižico. Po seji bomo pa imele majhen "party." Odbor in še nekaj drugih članic se je zavzelo, da bodo v to svrho preskrbele nekaj prav dobrega in sladkega za prigrizek. Upamo, da bo u-deležba polnoštevilna. Odbor. IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 2 S.Ž.Z. Chicago, 111. Vsem članicam naše podružnice se uljudno naznanja, da se naša prihodnja seja vrši v četrtek, 19. maja 1927 ob osmi uri zvečer v cerkveni dvorani. Pridite vse, da dobite pravila oo(K>coaooo<)00oooo<>o^^ 6 l Ponudbe prvoobhajancem in gradiiantom o ČE'NAROČITE 1 TUCAT SLIK g damo zastonj povečano sliko z okvirjem, ogledalo in o gumb z vašo sliko. ILLINGTON STUDIO of Photography 2006 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. Zdaj ko obhajate najbolj pomembni dogodek v življenju — PRVO OBHAJILO ali graduiranje, želite, na to spominek, ki bi ga ohranili celo življenje. Nič lepšega, kakor fotografija. —^Priporočam se v naklonjenost. / JOHN F. GLOMB, lastnik. CKM>0000<>0<>^ Joseph Mantel — JAVNI NOTAR — Ely, Minnesota Telephone 56 Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in vsa druga v notarsko stroko spadajoča Jetrni kruh. Mešaj štiri unče presnega masla ali juhne masti s tremi rumenjaki, da naraste; prideni potem tri obri-bane v mleku namočene in ože-te žemlje ali sedem unč kruha, dvanajst unč nastrganih in pretlačenih jeter, malo sesekanega majerona, sesekane in v masti preevrte čebule, zelenega peteršilja, soli, popra in sneg od treh beljakov. Vse to zmešaj ter deni v model, ki naj bo namazan in z moko potresen ; kuhaj v sopari pol ure, obrni na krožnik ter daj s čisto juho na mizo. Jetrni sir. Deni v kožico žlico masti in nekoliko čebule ; ko zarumeni, prideni še eno žlico presnega masla, malo zelenega peteršilja, majerona in sedem unč nastrganih telečjih jeter. Ko so se prepražile, pri-lij poldrugi kvort dobre juhe ter dobro premešaj, prideni še malo popra in zribanega muš-katovega oreščka ter pusti, da zavre. Potem pretlači skozi sito, in ko se je shladilo, primešaj štiri rumenjake in dve celi jajci. Nato deni v model, ka- j terega prej namazi in potresi z moko, in kuhaj v sopari pol ure. Kuhanega zvrni na desko,; zreži ga na poševne kocke ter deni v juho. na in dve žlici drobtin. Potem naredi pri kuri s prstom na prsih dve luknji, na vsaki strani prs eno, tam, kjer si vzela krof. V njo natlači pripravljeni nadev, potem jo zašij ali za-špili. Nato položi kokoš v dolgo ponev pa tako, da je hrbet obrnjen navzgor in jo poli j z vročo mastjo. Med pečenjem jo obrni. Nazadnje odstrani malo masti, pa prideni žlico presnega masla. Ko se v«tem popeče, prilij še malo juhe. Potem razreži kokoš in jo ob-lij s sokom. kaj mortgOSPODIM vedeti? Madeži od črnila se dajo le težko popolnoma odstraniti. Zato je treba, da se koj osnažijo, kakor hitro so nastali. Iz perila jih je zelo težko spraviti. Najprej poskusimo, ali se da črnilo izprati z lu-gom ali s sodo v mrzli vodi. Potem izperemo perilo v čisti mrzli vodi, in če madež ni izginil, vzamemo nekoliko nadrobno stolčene ščavne soli in z njo madež nekaj časa tremo in na to blago dobro v vodi izperemo, da izgine tudi vsa S°1 iz perila. Le če bi se še na ta način LAHKO NAPRAVI VSO DRUŽINO NESREČNO. En sam slab želodec napravi lahko vso družino nesrečno. Uničil je dispozicijo mnogih ljudi ter jih napravil kar imenujemo najhujše sitneže. Ne dovolite, da bi vas slab želodec pripravil izreči stvari, katerih se potem sramujete* Milijoni gotovega, je Haig vendarle; kjer bo ?°,m0? nujna'Iz bežne vsak dan pričakoval velikega napada. Sovražnikove mase na severu bodo bržkone udarile na angleško fronto med Ipry in Messinec. Glavni bitkin razvoj pa je bilo pričakovati v odseku fronte od Arras do Pe-ronne in morda še bolj južno. O vseh teh možnostih je prej-! ga pregleda fronte je bilo razvidno, da stoji proti 110 nemškim divizijam 57 angleških in da stoji najmanj 40 nemških divizij proti peti angleški armadi, 85 nemških divizij je stalo proti francoski fronti, ki je imela 95 divizij. In štiri nemške divizije so stale proti so odpravili nadležnosti, katere spremlja neprebava in drugi želodčni neredi, s Trinerje-vim grenkim vinom. Jemati to zdravilo pomeni užitek, ker ga tvori kombinacija čistega kalifornijskega vina, cascara sa-grada ter druga zelišča in korenine. Dobite si ga pri svojem prodajalcu še danes! Vzorce pošlje proti prejemu 15c Jos. Triner Company, 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Pripravite se ustaviti mučenje, ki ga povzročajo muhe in komarji. En zavoj Triner j evega Fli-Gass jih lahko pokonča milijone. Novo izboljšanje: ima vijolični duh! Pol pinta 40c, pint 75c (po pošti 50 in 90c). šnji dan govoril tudi general j Prvim devetim amerikanskim Birsh, poveljnik artiljerije. Na' divizijam, ki so bile uvrščene njegovi karti je bilo jasno vid-1 v razne d.ele. fl'onte, največ pa no ozemje, ki so ga Nemci in-' ficirali s plini, ki so izsiljevali! °b treh ZJ"utraJ sva ^oncR-solze (bržkone, da bi na tem"' la ™z£°vor. Ko sem odšel od ozemlju onemogočili kakor-1 sira HaiSa' mi Je sprem-šnekoli operacije obeh strani Sevalec predložil — ker sta za par dni) in presledki med rni Pre°stajala še dva dneva do temi ozemlji, koder bi naj se konference o kemijski vojni v bržkone razvila sovražna ofen- SL °meru — da obiščem vsaj živa. Sovražnik se je zbiral — mimogrede našo staro divizijo, dasi manj vidno — tudi na odseku francoske fronte pri Ais-ne. V splošnem je bilo več od deveto, kjer sem služil, ko je bil on njen poveljnik in ki jo je zdaj vodil general Tudor, polovice nemških divizij zbra- moj/prijatelj iz početka moje nih pred angleško fronto. In po številu sovražnikovih pušk je grozila angleški fronti štirikrat večja sila od one pred francoskimi jarki. Poveljnik je pričakoval bližajoči se udarec s skrbjo. Toda z odločnim pogledom. Venomer je trdil, da je bila angleška armada v nasprotju s francosko na temelju dogovora angleškega vojnega komiteja s Francozi neprimerno bolj o-bremenjena. Haig je sicer, kakor sem že omenil, privolil, da službe v Indiji. Pristal sem in odšla sva takoj na pot. Štab generala Tudera je bil v Nur-bu, v opustošeni pokrajini, 10 milj severno od Peronne, bližje naprej potisnjene angleške linije in v centru ogrožene fronte. Sprejel naju je zelo prisrčno. (Dalje prih.) ŠIRITE AMER. SLOVENCA IZ PROSTE VOLJE PRODAM se angleška fronta podaljša do hišo z grocerijsko trgovino in dela. Enaindvajset let izkušnje. VSi pecivo. Francoski piškoti. Mešaj, da dobro naraste, pet rumenjakov, pet unč sladkorja in malo limonove lupine; naredi zelo mmmmmmmmtmmmmmmammmmmmm^^mmm^^^mmmmmmmt^ KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE a. f. warhan1k zanesljivi lekarnar — zalog* fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Lesvftk CHICAGO,. ILL. notarska dela kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afidavite za dobiti vaše domače iz starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje JOHN JERICH — Notar — 1849 West 22nd Street, Chicago^ Iti. NEW YORK DENTAL PARLOR 1958 West 22nd St., vogal Robey ceste, Chicago, 111. Čisto zdrava usta so najboljša zavarovalnina za življenje. Naše delo je najboljše in cene nizke. Pridite, da vam preiščemo zobe brezplačno. Barisisa, vendar neprostovoljno. Pritoževal se je tudi, da so ga nadlegovali zaradi formacije splošnih rezerv in se skliceval na svoje, že itak omejene sile. Trdil je, da njegove rezerve niso zadostne niti za angleško fronto; kako bi torej I The Will County National Bank \ OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne ds> name vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. mesnico, ki se nahaja v sredini slovenske naselbine, le en blok od cerkve sv. Štefana. Za pojasnila vprašajte lastnika: Matevž Baskovc, 2228 So. Wood Street, Chicago, III. p,s <>000<><><><><>0<^^ QCK)OOQOOOOOO Če imate navado SIGURNA BANKA ZA ULOŽITI VAŠ štediti, je najboljše, da začnete takoj z hranilnimi vlo- • V "" gami. To življensko vprašanje mora biti prej ali slej rešeno — zakaj bi ne začeli takoj. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1800 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. POT V EVROPO M LAHKO PRESKRBITE z našim posredovanjem. i WKKXKXKKKKK>0<>0(MX){) OO OOOO SLOVENCEM V NASEL-< BINI IN OKOLICI naznanjam, da izvršujem karpentarska dela. — Postavljam garaže, porče in druga v to spadajoča dela. Cene zmerne in delo jamčeno. Se priporočam slovenskemu občinstvu v naklonjenost! MATH GORJANC, 1925 West 22nd Place, Chicago, 111. oooooooooooooooooooooooo« i 104 AKRE dobre zemlje Del Rio City, kjer jc nad 20,000 prebivalcev, sadje, alfalfa in mlekarstvo; vse opremljeno. Višja šola oddaljena milje, tekoča voda za namakanje, ? 10.000 improvements, $300 aker, pridite pogledat. Tukaj rastejo pomaranče januarja. G. Box 858, Del Rio, Texas. 19-sss COLORADO — mlekarstvo prašič-jareja za žito, 25% takoj, ostalo na lalika odplč. R. L. Johnson & Co., Halyoke, Colo. 52-gss KRITJE STREHE (ROOFING). Če pušča streha — 3 popravila ga-rantirano delo za $4.00, "truck & services" na vse strani v Chicagi, ustanovljeno pred 38 leti, največje tozadevno podjetje; delajo organizirani delavci. J. .T. Dunne Roofing Co., 3411 Ogden Ave. Lawndalc 0114 vsi department!. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom m priporočamo ca na-rotila sa prejaog — drve fa> prevažanje pohištva ob času- eikm Pokličite Telefon: Roosevelt 8Z2T. louis stritar 2018 W. 21 ft Place, CBleago, HT POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. \ | UVOD. Na Žmudži je živel mogočni rod Bilevičev, Iti je izviral od Mendoga, bil zelo razširjen in po vsem Rosienskem nad vse spoštovan. Do visokih služb se Bileviči niso nikdar pospeli, ukvarjajoč se večinoma z domačimi opravili, a na polju Majta so si pridobili nedvomljivo velikih zaslug, za katere so včateih dobivali obilne nagrade; Njih rojstno gnezdo, ki obstoja še dandanes, se je zvalo tudi Bileviči, a vrh tega so imeli še mnogo drugih posestev v rosienski okolici i dalje proti Krakinovu, ob Lavdi, Šoji, Nieveži — še celo za Ponie-vežem. Pozneje so razpadli na nekoliko domov, katerih člani so se poizgubili izpred oči. Shajali so se vsi le takrat, ko se je vršil na Rosienskem na ravnini, zvani Stana, popis splošne vojske žmudske. Tu pa tam- so se sre-čavali tudi pod prapori litevske vojske in na zborovanjih, a ker so bili premožni, vplivni, so morali računati z njimi celo Radzivili, najmogočnejši rod na Litvi in Žmudži. Za vlade Jana Kazimirja je bil starešina vseh Bilevičev Heraklej Bilevič, polkovnik lahkega znaka, upiški komornik. Ta ni prebival v rojstnem gnezdu, kjer je v onih časih gospodaril Tomaž, rosienski mečnik. Hera-kleju pa so pripadale Vodokt^, Lubič in Mi-truni, ležeči blizu Lavde, obkrožene kakor z morjem s posestvi manjše šlahte (plemičev). Razen Bilevičev je bilo le nekoliko večjih domov v okolici, kakor Solohubi, Montvjli, Shilingi, Korizni, Sičinski (dasi ni manjkalo imen manjšega plemstva) ; sicer pa je bilo vse porečje Lavde gosto posejano s tako zva-nimi "okolicami'/ ali kakor so navadno govorili, z "zaščankami", kj.er je prebivala v žmudski zgodovini proslavljena lavdanska šlahta. " ^ v V drugih krajih dežele so rodovi dobivali imena od naselbin, ali pa naselbine od rodov, kar se je dogajalo na Podlesju; tu vzdolž lav-danskega porečja pa je bilo drugače. Tako so stanovali v Morezih Stakjani, katere je takrat naselil Batori za junaštvo, katero so izkazali pod Pskovom. V Volmontovičih so prebivali na dobri zemlji Butrimi. največji po rasti ob vsej Lavdi; znani po svoji molčečnosti in težki roki, so se ob času sejmov (zborovanj), napadov ali vojen pomikali molče kakor zid. Oaštovtje so sedeli v Pacunelih; njihova dekleta so slovela po lepoti tako, da so naposled imenovali vsako lepo dekle v o-kolici Krakinva, Ponieveža in Upite Pacu-nelko .Solohubi so bili bogati na konjih in iz-bornem govedu, izrejenem po gozdnih pašnikih. Goščeviči pa so v goščunskih gozdih kuhali smolo, radi česar so jih imenovali črne ali okajene Goščeviče. Bilo pa je še več naselbin in rodov. Dokaj njihovih imen obstoja še danes, a po večini naselbine ne leže več tam, kjer so ležale, a tudi prebivalci njihovi imajo druga imena. Prišle so vojne, nesreče, požarji, a novih stavb niso stavili vedno na starih pogoriščih, skratka izpremenilo se je mnogo. A o svojem času je cvetela še stara Lavda v prvotnem stanju in lavdanska šlahta je dosegla naj- boljši glas, ko si je pred nekaterimi leti pridobila veliko slavo pri Lojovu pod poveljnikom Janušem Radzivilom v boju prott pun-tarskemu kozaštvu. Vsi Lavdanci so služili v praporu starega Ilerakleja Bileviča. Bogatejši, kot tovariši, so imeli po dva, ubožnejši po enega konja, naj-ubožnejši so služili v spremstvu. Splošno je bila šlahta bojevita in je ljubila vojno nad vse. Zato pa so bili manj izurjeni v stvareh, ki so se navadno obravnavale na zborovanjih. Vedeli so,da je kralj v Varšavi.Radzivil in gospod Hlebovič, starosta, na Žmudži, a gos] a Vilevič v Vodoktah ob Lavdi. To jim je zadostovalo in glasovali so tako, kakor jih je naučil gospod Bilevič, v trdnem prepričanju, da on hoče to, kar gospod Hlebovič, ta pa soglaša z Radzivilom. Ta pa je desna roka kraljeva na Litvi in Žmuždi, kralj pa je soprog Poljske, oče vse šlahte. Sicer pa je bil gospod Bilevič bolj prijatelj nego klijent mogočnih oligarhov v Bir-žah — in sicer zelo spoštovan, saj je imel na vsak poziv na tisoče glasov in na tisoče sabelj lavdanskih, a sabelj v rokah Stakjanov, Bu-trimov, Domaševičev ali Gaštovtov ni še nihče na svetu preziral v tem času. Šele pozneje se je vse izpremenilo, zlasti takrat, ko je preminul gospod Heraklej Bilevič. Umrl je ta oče in dobrotnik lavdanske šlahte leta 1654. Takrat se je razvnela vzdolž vse vzhodne poljske meje strašna vojna. Gospod Bilevič se je ni več udeležil, ker mu nista dopuščala starost in gluhota, a šli so Lavdanci. Toda v onem hipu, ko je dospela vest, da je bil Radzivil pobit pri Šklovu in da je skoraj popolnoma izginil lavdanski prapor pri napadu na najemniško francosko pehoto, je starega polkovnika zadela kap in umrl je. To novico mu je prinesel neki gospod Mihael Volodijovski, mlad, a zelo slaven vojak, ki je zastopal gospoda Herakleja in pod poveljem Radzivilovim vodil lavdanski polk. Ostanki so prišli domov utrujeni, pohabljeni, lačni in so se pred vso vojsko pritoževali radi velikega hetmana, ker se je, zaupajoč v grozo svojega imena, pijan zmage, vrgel s peščico ljudi na desetkrat številnejšo moč in s tem pogubil vojsko, ves kraj. Vendar med splošnimi pritožbami se ni dvignil niti en glas proti mlademu polkovniku, gospodu Juriju Mihaelu Volodijovskemu. Nasprotno, oni, ki so ušli pogromu, so ga povzdigovali v nebesa ter pripovedovali čuda o njegovi vojni izkušenosti in o njegovi hrabrosti. In to je bila edina tolažba za lavdanske ostanke, da so se spominjali činov, ki so jih izvršili pod poveljem gospoda Volodijovske-ga; kako so se pri napadu prebili skozi prve vrste vojakov, kakor skozi dim; kako so potem naleteli na francoske najemnike in razbili s sabljami ves sprednji polk, pri čemer je gospod Volodijovski pobil z lastno roko polkovnika tega polka; kako so jih naposled obkolili in vzeli med.štiri ognje, kako so se o-bupno reševali iz gneče, na gosto padajoč in lomeč sovražnika. (Dalje sledi.) SIJAJEN JESENSKI IZLET v JUGOSLAVIJO NA NAJHITREJŠEM PARI^IKU NA SVETU AQUITANIA ki odpluje iz luke v Cherbourg 8. julija pod spremstvom popularnega in veščega po-tovalca Cunard družbe, Mr. J. KAMPOTI-CHEM, ki zna dobro skrbeti za potnike, skrbeti za njih prtljago in vse njih potrebe na potu. Izvrstna postrežba druzega in tretjega razreda, dobra domača kuhinja in uljudna Cunard postrežba vam bo napravila potovanje polno užitka v družbi vaših soro-jakov. Vaša prtljaga bo poslana direktno v Jugoslavijo. Zglasite se takoj pri kateremkoli Cunard agentu ali direktno pri CUNARD LINE i 140 N. Dearborn Street CHICAGO, ILL. Dobro meso - Dobra postrežba se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenosti MATH KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd St. Phone: Canal 6319. Chicago, 111. Slovenske Viktor Plošče. [ 67979 ► 69317 69698 I 69802 72206 * 72207 72208 ► 72210 ► 72231 j 72232 ► 72327 | 72364 ► 72399 72429 72472 72514 72527 72707 73721 73725 77422 77490 77651 77746 77897 77898 77912 781*6 78182 78313 78348 78408 78554 68674 68716 72321 73119 73957 73976 77119 77165 77166 77336 77423 77491 77492 . 77557 9 77558 77600 77601 77635 77810 77811 77911 77915 77916 78088 78142 7S177 78179.. 78198 78490 78406 78532 78576 ft > 7: PETJE. Slovenske zdravice — Svarjenje..................................... Tolažba — Veselja dom ________________________________________________ Sveti večer — Tiha noč____________________________________---------------- Ne bom se možila — Ljubca povej----------------------- Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica................... Ljubca moja — Otok Bleski—.................................... O j ta vojaški boben — PobiČ sem star šele 18 let...... Slepec — Mila mila lunica...............................-___________ Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo_________ Sem slovenska deklica — Bom šla na planince......... Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi_____-......................... Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička.................. Razpodite se megličice — Tam kjer lunica.................... Krščenici — An gel ji sveti.....................-............................ Na planincah — Barčica________________________________________________ Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad................--............ Moj dom — domovini____________________________________________________ Naorej! — Vse mine..............................-___________________________ Micka na šrauf — Na maškaradi......................................... Na Vršacu — Sladko spa vaj............................................. Neža in Pavel — Deset zapovedi -........................................ Vabilo — Pastirček............................................................... Sezidal sem si — Slovenec Slovencu................................ U boj, u boj! — GaravuŠa-................................................. Strunam — Sirota..................................................................v.. Sveta Lucija — Planinarica................................................. Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera)--..................... Dve utvi — O j večer je že..................................................... Nove harmonike — Sentklarski paberki................................ Knefra in vagabundi — Kako je bilo............................... Božična — Sveta noč......................................................_ Jadransko morje — Čuj Micika....................-................. Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko...................... GODBA. Lizi, polka — Sladke rožice, valček; banda, 12 in...........Si Dve srci. polka — Nočni jastreb, valček; banda, 12 in......... 1 Štajerska (štajeriš) — Pomladanski dan, polka................ Dunavski valovi — Ljnbavna sreča, harmonika duet............ Vaška krčma, polka — Lovec, valček; orkester, 10 in......... Barbara, polka — Milijonarska polka; banda, 10 in............. Ljubim te, valček; kvartet — Bleščeče oči, polka; banda Za domovino in brate, marš — Adelajda. polka; banda.... Uboga deklica, marš — Dunajski dečko, marš; bar.da Zakaj premišljaš, polka — Rajža v tujino, polka; banda Na poskok, harmonika — Gorenjski palček, harmonika..-. Razpoloženje, valček — Marička, valček; 'banda................ O Izabela, valček — Str^ eva ljubica, šotiš; kvartet........ Kavalerijski marš — Tirolski marš; banda........................... Sladka Marička; valček — V krasni dolini, polka; banda Perzijski marš — Egiptovski marš; banda............................ Izgubljene pete, polka — Kmetska žetev, orkester........... Kmečka polka — Brez nade, polka; vaška godba............ Na varšavskem trgu — Poljska kri, mazurka; orkester Pesem smeha — Poljub, valček......--......................................... Slovanski ples — Cukarijski ples; tambur. orkester________ Na poskok, polka — Taniska, valček: instrum. tercet________ Urno skakaj, valček — Ljubimsko veselje, šotiš; harm. Bavarski šotiš — Dunajska gizdalinka; kvartet_____t.......... Čebelica, polka — Marica, polka; klarinet in harmonika Posavski valček — V Cleveland sem doma. polka; harm, .Micino kolo — Posko cniča; tamburaški orkester____________ Sladke vijolice, valček — Poročna polka; kvartet............. Ach, du lieber Augustin, valček — Šnicel, polka; orkester Vojaški nabor, polka — Poročni valček; harmonika_____ Krasota gora, valček — Pavlina, mazurka; kvartet____________ Na otoku, polka — V zelenem vrtu, valček, orkester________ .25 .25 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 Drugi 19758 19776 19869 19892 19894 20011 20026 20027 20028 20051 20104 20172 20201 20248 20264 20265 20266 20271 20278 20311 20380 20382 20458 78326 78598 78750 78751 78923 izbrani komadi za tiste, ki posebno ljubijo fino, umetno godbo. Kresnica — Nola, orkester..................................................... Odesa, polka mazurka — Polianka, ruska balalajka__________ Večerno žvrgolenje — Žvižgalec in njegov pes, žvižganje Divji rožici — Poetični spomini, violina______ Vse mine, valček— Poslušaj ptičke, žvižganje z orkestrom Hofmanove pripovedke — Cavalleria Rusticana, orkester Gozdni odmevi — Večerni zvoki, violina, flavta, harfa___ Koahal March — Honolulu March, havajske kitare___ Hilo-Hawaiian March — Wailana, havajske kitare___ Skloni glavo k roži — Zakaj spomini, tenor, čelo, piano__ Odkrito priznanje — Podoknica, violoncello _________________ La Paloma, Fox trot — O sole mio, valček, orkester ______ Prikazni v sanjah—Sen ljubezni, viol., flavta, harfa, zvončki O solnce moje — Adijo, Neapol, violina, flavta, harfa___ Poljski škrjanček — Zvezdice, okna nebes, orgle_____ Barcelona — Hello, Aloha, orgle__________________________ Čolnar na Volgi—V malem špan. mestecu, ork. s petjem Bela hišica — Ljubim te, dragi, petje, piano, orkester_ Odkrito priznanje—Najslajša pripoved., viol., flavta, harfa Zvonovi svobode — Sigamore, marš, banda_______ Mary Lou — Vem, kar ti veš, moški zbor s klavirjem_ Žvrgolenje — Nola, žvižganje z orkestrom________ V španskem mestecu—Pogled z viška, žvižg., orgle, kitara Normandijski zvonovi — Zaljubljenca, instrument, kvartet Dva žvižgalca — Alpski ples, citre in kitara_____________ Mala Anica — Pastirjeva pesem, jodlanje s harmoniko_ Petje na gondoli — Gorske vile, instrument, trio____ Prater Potpouri — Dunajski gozdni ptički, instr. trio__ .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 Knjigarna A mer. Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ictor Records _ .75 4 i . .75 4 . .75 < 4 .$0.75 i _ .75 i i . .75 i _ .75 i i .. .75 4 . .75 4 . .75 4 ^ 4 .75 4 4 _ .75 4 4 4 4 .. .75 „ .75 4 _ .75 4 .. .75 4 1 . .75 4 . .75 4 4 4 . .75 4 4 . .75 4 < 4 . .7? 4 . .75