Št. 103. V Gorici, v soboto dne 27. septembra 1902. Tečaj XXXII. I/ihaJa trikrat ua teden » ftestlh tedanjih, in sioer: vsak torek, eetrtek in soboto, zjutranje Izda nje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. turi popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom" ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K '2(J h. ali gld. 6fid pol leta........6 , 60 , , , 3-30 četrt leta ....... 3 , •« , , . J-70 PoaamiBne Številke stanejo 10 vin. ' ' ":""* *• Od 23 julija 1902. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11 uri dopoludne. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v«Goriški Tiskarni. A. Gabtžfiek vsak * dan od 8. uro zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa otl 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlaue naročnin« se ne oziramo. Oglasi in poslanic« se račomjo po »peb*«wstah, ~». ce tiskano 1-krat 8 kr., t-kmi 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. __Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za oblika in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek L Dr. IŽTLunii. UredniitTO se nahaja v Gosposki ulici it 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici SL 11. Naročnino In oglase je plačati loco (itorlea. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le noravnistvu. ______ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od. cSoče* vsak petek in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. cSocB* in eprimoreo* se prodajata v Gorioi v to-balami Sohwarz v Šolski ulioi in Jellersitz v Nunski nlici; — v Tretu v tob&karni LavionfliS na trga della Caserma in Pipan v ulioi Ponto della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarnac A. Gabrsček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Klerikalni prvaki med »ljudstvom". i. Že zdavnaj so bobnali po javnosti, da ustanovijo katoliško politično društvo za sodni okraj Ajdovščina; no, končno so ga ustanovili, in na dan Malega Šmarna se je vršil na Cesti shod tega .katoliškega* društva. .Shod* je bil neznaten shodek, na kateri so nagnali nekaj svojih ljudij — vsi pametni možje so ostali daleč proč od tega shoda ali je šel morda kedo pogledat baš iz radovednosti, kaj povedo narodni zveličarji. V »Prirn, Listu" čitamo, da je bilo na shodu okoli 150 udov in povabljencev. S tem listom se ne bomo prerekali, ali je bilo 150 ali le 50 navzočih, ker »Prim. List* ob takih prilikah vidi vse po dvoje ali po troje, in Se nikdar ni povedal resnice. Kaj mislite, da jo je v tem slučaju? — S kratka: shodek je bil neznaten, še opazilo se skoro ni, da zboruje ta dan na Cesti katoliško politično društvo za sodni okraj Ajdovščina, kakor se glasi mogočni naslov. Zato se s shodom kot takim ne bomo pečali, aH ogledati si hočemo, kaj so govorili klerikalni prvaki na Cesti, opiraje se na »Prim. Lista* št. 37. in 38,, kjer čitamo poročilo o govorih klerikalnih prvakov na dan malega Šmarna pod Čavnom. Na shod sta prišla klerikalna prvaka deželna poslanca profesor Be-buč iz Gorice in župnik Grča iz Šempasa. Kot tretji prvak je fungiral slavni kamenjski župnik Kosec, nd, in da ne bo razžaljenja, kot četrti sve-tokrižki župan Jožef Vovk. Njegova Rudeče-Hčnost, »narodni ljubljenec*, je bil od težkega narodnega dela tako utrujen, da ni mogel na shod, pač pa je milostno spisal drobno pisemce, v katerem je lepo pozdravil zborovalce.... Kot prvi govornik je nastopil kameujski župnik Kosec, čegar afera s čavensko kra-sotico in njega imeniti »ni-resi* so Podča-vencem še v živem spominu, ter razlagal namen društva, kateri ni drugi nego ta: pospeševati krščansko politiko. Rekel je (po »Prim, L.*): .Povsod, tudi v politiki smo Kristusovi podložniki, navezani nt njegove zapovedi. Da bodo svetne postave pravične, se morajo ujemati z Božjimi zapovedmi. Brez vere ni mogoče pravično urediti družabnih razmer. Skrb za to življenje ne sme izključevati skrbi za večnost; nemarnost v verskih rečeh pa vničuje časno srečo. Krščanska politika je politika edinosti. Edino le kršč. ljubezen in pravičnost, ki slonite na pravi veri, zamoreli zediniti vse ljudi, ki so dobre volje. Vera sicer ne daje vsakdanjega kruha, pač pa skrbi, da se ga nekateri ne preobjejo, drugi pa stradajo. Res da v zbornicah ne prašajo poslancev, kake vere so; pač pa bo le veren kršč. poslanec glasoval za pravične postave v judovskem smislu, liberalec za liberalne, ki dajajo oblast mogočnim, zatirajo pa reveža. Shod soglasno pritrdi stavljeni resoluciji : »Kat. polit, društvo za sodni okraj Ajdovščina je prepričano, da se dajo družabne razmere vrediti edino le po naukih krščanske vere, zalo bo vedno na to delovalo, da se bodo vse postave ujemale s katoliškimi načeli*. Ponatisnili smo to radi tega, ker je prava kolobocija, nekaj skupaj vrženih besed in fraz, in te zabeljene s Kristusom, z zapovedmi, z edinostjo, krščansko ljubeznijo, pravičnimi postavami itd., vse skup klobasanje brez smisla, brez jedra, pač tako, kakor govorijo klerikalni prvaki dosledno ob takih prilikah. Najgrše jo pa vlučenje Kristusovega imena na take umazane shode, kjer se ljudstvo le slepi in farba. Vidi se pač, da iz* vestnim ljudem ni sveta nobena reč več, niti Njegovo vzvišeno ime, marveč da imajo isto vedno na jeziku, dobro vedoč, da na ta način najlažje slepijo in varajo ter izsiljujejo iz ljudstva slepo pokorščino in pasjo udanost ter trepet pred peklom, kakor izsili cestni ropar s kolom iz popotnika denar.... Iz vsega Kosčevega govora bi vzeli le dvoje: Kristusove zapovedi v politiki in pa resolucijo. Na to vprašamo: Kaj pa je Kristus učil politiko, in še posebej tako, kakoršno uganjajo naši politikujoči nunci ter kedaj je dal politiške zapovedi, katerih se moramo držati? Povejte nam, kake so te zapovedi ?! Toliko govorijo o teh »zapovedih", ali še nihče nam ni povedal, kako se glasijo. Morda nam pove g. Kosec?! Z resolucijo pa bijejo sami sebe po zobeh. Pravijo, da le nauki krščanske vere morejo vrediti naše družabne zazraere.... Za Boga, zakaj pa že niso uredili ti nauki družabnih razmer? Saj krščanska vera vendar ni od včeraj 1 Saj obstoji že stoletja in sto- letja, in sedaj pišemo že 1901 leto po Kristusovem rojstvu! Kaj pa so delali toliko časa, da še niso uredili družabnih razmer, ako je resnična trditev katoliškega duhovnika, da se dajo družabne razmere urediti edinole po naukih krščanske vere ? t Ako krščanska vera ni uredila družabnih razmer skozi stoletja, kaj jih bo sedaj na komando neznatnega kamenjskega Kosca? — Ali, ali njih namen ni urejati, ampak razdirati, in tekom stoletij so si pridobili to slavo, da so razdrli naš narod že skoro popolnoma. In razdirati ga hočejo Se dalje, da bo delo popolno: da bo naš kmet slepo ali drago orodje farovža, verski fanatik, analfabet, s kratka: tisto »dobro ljudstvo*, katero drži v eni roki rožni venec, v drugi pa opojno pijačo, to zaveznico farovžev v poumnevanju ljudstva. Kristus je učil ljubezen do bližnjega, današnji krivi preroki pa učijo: Zaničuj gat Pobij ga! Taka je tista toli hvalisana »krščanska* edinost, in na tak način urejajo družabne razmere med Slovenci. Zato pa so vse tiste pridige o »krščanski* ljubezni itd. le nesramne »fltvze*. Klerikalni terorizem o. kr. šolskih m. »Gorica* je upala ob začetku razkola 1. 1399., da bo vse učiteljslvo drvilo za njo pod klerikalni jarem. In kako vneta se je kazala za učiteljstvo — čujte! — proti »Soči*. Čitatelji se še spominjajo, da je neki starejši učitelj napisal par pikrih vrstic nasproti blodnjam nekaterih kratkovidnežev, ki niso videli pred seboj neskončnega klerikalnega brezna, v katero so padali, — in takoj je »Gorica* ogorčeno protestovala proti »Maulkorbu*, kateri hoče obesiti ubogemu učiteljstvu — »Soča*. Joj, kako vneta je bila klerikalna mamica za svoHdo v izvrševanju poliliških pravic. »Soča* je bila postavljena v nasprotje z »Gorico" v luč strahovite zatiralke. Toda vremena so se zjasnila. Naše učiteljstvo noče nazaj starih mežnarskih dobrot, marveč hoče biti po zaslugi uvaže-v&no in spoštovano, nezavisno od farovžev. Saj ne sme biti drugače! — Zato ni drvilo za »Gorico* v naročje politikujočih nuncev, aH zato je tudi klerikalna banda obrnila bojno kopje proti slehernemu svobodnejšemu pojavu med učiteljstvom, da, nastopila je doba sistematiskega preganjanja s podlim denuncijanstvom, obrekovanjem, natolcevanjem, kar je priklicalo nad neljube učitelje celo vrsto disciplinarnih preiskav, v katerih so kar tekn,ovale krive priče, kako se bolje prikupijo — farovžem. Kaj tako podlega, tako peklensko zlobnega le ni videla kaka dežela. »Osar tutto* je geslo, katero so si naši brezbožni kavči izposodili iz Istre. •— Disciplinarne preiskave niso kazenske, niso javne, in v tem tiči vse zlo. Obdolženec ne dobi ovadbe pred oči, ne spisov o preiskavi, ne ve, kaj in kako pričajo proti njemu, ne more se zagovarjati tako, kakor bi se sicer mogel in moral, ali tudi ne more po zaslugi nastopiti proti obrekovalcom, ki so lepo skriti. — Vkljub temu je padla večina preiskav v vodo, pa tudi one disciplinarne kazni, k! so bile zadnje čase naložene, bi najbrže nikdar ne padle na uboge klerikalne žrtve, ako bi bil zagovor mogoč tako, kakor pred kazenskim sodnikom, in pa, ako bi klerikalni generali ne lazili v Trst tako, kakor so sami izdali v »Gorici" 80. avgusta. Ker je »Gorica* z* tolikokrat omenjala deželni šolski svet, moramo tu takoj povedati nekaj bolj konkretnega. Ta najvišja deželna šolska oblast Šteje 7 pravih članov, ki glasujejo, med temi so štirje klerikalci, včasih se pridruži Se peti, s katerimi je tudi šesti vselej, ko gre le za Slovence. In v teh disciplinarnih preiskavah se je ta c. kr. šolska oblast čudovito zanimala za vsako podrobnost, nalagala nove preiskave ter po-ostrovala od prve instance sklenjene kazni. Kaj podrobnega nismo do letos Se nikdar opazili. — Kavči so danes neizmerno zadovoljni s c. kr. deželnim šolskim svetom. Da so tu morda prodrli s svojim terorizmom, nočemo trditi; pravi izraz naj dostavijo čitatelji sami. Toda s c. kr. okrajnimi šolskimi sveti knvci še niso zadovoljni. Preveč nesramnih ovadb je bilo položenih &d aeta po kratki poizvedbi o resnici; premalo naprednih učiteljev je bilo karniflanih, — in pri oddajanju učiteljskih služb so kavči premalo komandi- Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. Sienkiewiez. — Posl. Podravski. I Po teh besedah pogledata Matija in Zbišek viteza, na to pa spustita na pol izvlečene meče nazaj v nožnice in pobesita glave. Nista se zgolj prestrašila, marveč se tudi globoko poklonila pred tem sloveči m in njima dobro znanim imenom, kajti Pov&Ia iz Tačeva je bil plemič odličnega rodu in bogat gospod, ki je imel dokaj posestev poleg Radomije; ob enem pa je bil tudi jeden izmed najslavnejših vitezov v poljski deželi. Pevci so popevali o njem pesmi kot o vzoru Časti in moči, proslavljaje njegovo ime ob enem z imenom Zaviša iz Garbova, Tarureja in Skarbka z Gore, Dobka iz Olešniee, Janka Našana, Mikolaja iz Mosko-reva in Zindrama iz Maškovic. V tem trenutku je on nekako predstavljal kraljevo osebo, in razhudovati se nanj, značilo bi toliko, kakor izročiti svojo glavo rablju pod meč. Matija se je kmalu zavedel ter spregovoril z glasom, polnim spoštovanja: >Cast in poklon vam, gospod, vaši slavi in moči.« »Poklon tudi vam, gospod,« odvrne Povala, »dasi-ravno bi mi bilo ljubše, da se nisem seznanil z vama po tako težkem prestopku.« »Kako to?« vpraša Matija. Ali Povala se obrne k Zbišku: »Kaj si storil ti, mladenič? Na javni cesti, skoro pred kraljevim gradom, si napadel poslanca ? Ali veš, kaj te čaka ?« »Napadel je poslanca radi tega, ker je mlad in bedast, radi Česar mu je to lože storiti, nego premisliti,« reče Matija. »Toda ne boste ga sodili prestrogo, ko vam vse izpovem.* »Jaz ga ne bom sodil. Moja dolžnost samo je z vezati ga.« »Kako to ?« oglasi se Matija mračen. »Tako je kraljevo povelje.« Na to nastane za nekaj časa molčanje. »Plemič je,« reče končno Matija. »Nu, pa naj priseže na svojo vitežko čast, da sam dospe pred sodni jo.« »Prisežem!« zakliče Zbišek, »Dobro! Kako se imenujete?« Matija mu pove ime in grb. »Ako pripadata k dvoru Ane Danute, prosita jo, naj se potegne za vaju pri kraju.« »Midva ne spadava k njenemu dvoru. Prihajava iz Litvo od kneza Vitolda. Koliko bolje za naju, ako bi ne bila naletela na ta dvor! Radi tega srečanja je prihrula nu mladeniča nesreča.« Tu jame Matija pripovedovati, kaj se je bilo zgodilo v krčmi, kako so dospeli skupaj z dvorom, kako se je bil Zbišek zaobljubil; proti koncu pa ga pograbi taka jeza na Zbiška, ki je bil kriv, da sta dospela v ta neugoden položaj, da se obrne k njemu ter zakliče: »Bolje bi bilo zd-te, da bi bil padel pod Vilno! Kaj si si, razbojnik, neki mislil?« »I nu,« odvrne Zbišek, »po svoji obljubi sem prosil Jezusa, naj mi pošlje kakega Nemca, pa tudi dar sem mu obljubil; ko sem torej zagledal ono pa-vovo perje in poleg njega plašč s črnim križem, takoj je zaklical neki glas v meni: »Udri na Nemca, kajti to je pravi Čudež!« Nil in napadel sem ga... ali kdo bi ga ne bil napadel?« »Poslušajta!« spregovori Povala. »Jaz vama ne želim nič hudega, ker razvidim, da se je pregrešil ta mladenič bolj vsled svoje prirojene lahkoraišljenosti, nego iz hudobije. Rad bi spregledal njegov -prestopek ter pustil ga oditi dalje, kakor bi se ničesar ne bilo pripetilo. Toda to zamorem storiti samo takrat, ako bi nam ta komtur obljubil, da se pri kralju radi tega ne pritoži. Poprosite ga, nemara se tudi on usmili mladeniča.« »Rajše odidenvpred sodnijo, nego bi se poklonil 2 rali. C. kr. okrajni Šolski sveti so bili tako brezobrazni, da pri oddaji razpisanih učiteljskih mest niso z dolžno sposttjivostjo uvaževali zahtev kakega vsiljivega nunca. Za jeden slučaj vemo, da je c kr. okrajni šolski svet imenoval učitelja, ki je silno antipatičen brhki farovški gospodinji, in zato ogenj in žveplo na vse ode, na predsednika, na šolskega nadzornika, na .Sočo" in celo stranko! ~ Človek bi se moral smejati podobnim budalostim, ako bi ne živeli v deželi neverjetnosti, kjer so take absurdnosti prebridka, predaleč vplivajoča istina. — Odtod izbruh »Gorice* na c. kr. Šolski svet goriški in še posebe na okrajnega šolskega nadzornika. Toliko v obče. Nekaj podrobnosti pa v naslednjem članku. D O PI SI. las Ben& — Dne 23. t m. je bilo prepeljano truplo prezgodaj preminolega na-depolnega uciteljišcinika Avgusta Bajca iz Ljubljaie na rojstna mu Ha v Renče. Kakor je nepričakovan udarec usode potrl obče priljubljeno rodbino BajCevo, tako je pretresel srca vseh, ki smo ga poznali ter občevali z ljubeznivim mladeničem. Ogorčeni smo radi nečuvenega slučaja, da je radi nemščine uničeno mlado življenje, ter pričakujemo, da pošlje preiskava germanskega profesorja med germanske častitelje alkohola.... Ta dogodek naj mu bode vedno pred očmi! Na dan pogreba so prihajali prijatelji in znanci v obilnem številu iskazat premino-lemu zadnjo čast. V nedogledni vrsti, na čelu šolska mladina z domačim učiteljstvom, pomikal se je sprevod v cerkev in od tam na pokopališče. Ako bi ne imeli rakve, mislili bi, da obhajamo znamenito slavnost — množina vencev, belo oblečena dekleta, mladeniči, vrste gospodov in ljudstva — pogled je bil veličasten. Pevci so mu zapeli v cerkvi in na grobu. Pri nas ležiš, Avgust! V cvetu življenja si šel od nas in kako si se vrnil l AH božja pota so neizvedljiva. Počivaj v miru in mi ti kličemo zadnji pozdrav! Domače in razne »avice. Pevsko In glasbeno društvo javlja, da prične redna pevska in glasbena šola dne 1. oktobra t. 1. v prostorih društva Via Se-minario št. 5. I. nadstr. Poučevalo se bode v petju, goslih in klavirju. Vodstvo šole je prevzel g. Josip M i c h I, absolvent praškega kon-servatoriia, učenec skladatelja Ant. Dvorska. Vpisovanje bode od 22. do konca t. meseca ob 10,—12. predpoldne in 2.—4. pop. v društvenih prostorih. Stariši učencev morajo pristopiti društvu kot členi, poduk plačajo posebej po 2 K na mesec. Solopetje se bode poučevalo, ako se priglase sposobni glasovi. Redne vaje moškega zbora so pričele v sredo 24. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih, ženskega zbora ondi dne 23. t. m. ob 6. zvečer. Osebne Testi. — Minister za pravosodje je imenoval okrajnega sodnika g. Mateja Primožiča vTolminndežemosodnim svetnikom in predstojnikom okrajne sodni je na dosedanjem službenem mestu. G. Franc Žbona, pisarniški pomočnik pri c. kr. okr. sodniji v Bolcu, je naredil te dni v Trstu zemljeknjižni izpit z dobrim vspehom. Is Sead. — Šolsko leto na obrtni nadaljevalni šoli za zidarje v Renčah prične dne 1. oktobra LL Učenci, ki dokažejo, d* so dovršili ljudsko šolo z dobrim vspehom, se bodo sprejemali dne 1. oktobra od 9.—12. ure predpoldne in od 2.—4. ure popoldne. Roditelji, ki imajo za to šolo sposobne sinove, naj ne zamudijo te lepe prilike, ki ima namen: isgojiti dobre in razumne rokodelce. Vodštvoobrtne šote zY židarfeT V Reinčah, dne 24. septembra 1902. Smrtna kosa. — Včeraj je umrla gospa Magdalena Tribušon roj. Peric iz obče znane in spoštovane rodbine iz Renč. Pogreb pokojnice bode jutri ob 3. uri pop. Blag jej bodi spomin! Tržaški namestnik grof Goess je bil te dni na Dunaju, kjer je obiskal pozamezne ministre. To je brez dvoma v zvezi z njegovim odstopom. Podpor« za občino Idersko. — C, kr. ministerstvo in cestna državna uprava sta zagotovili občini Idersko 12.000 kron podpore za poprave brana ob Soči s pogojem, da tudi dežela k troškora prispeva. Pohsjač Abram Is oče MIha iz Čez-soče sta se oba oglasila v »Gorici« na zasluženo — ,zafrkacije' v našem listu. Kakor se Abram opravičuje, je smešno nad vse mere. Ali je srečal Abraroa kakor psa na vseh cestah en sam ali trije, ki so ga potem v »Soči* oprali v primerni obliki, je čisto vse-jedno. Fatti e non ciarle, Reverendo! In dejstvo je, da je Abram neprestano na cesti po svojih .luštih", dočim v Trenti ni poskrbljeno za vsako dušno potrebo. — In da lože drvi po svetu, povsod, kjer ga treba ni, si je kupil celo kolo, ki se črnih suknji, kolarju in namestniku Kristovemu manj podaja nego kravi komat. Oglasil se je pa tudi oče Miha iz Čez-soče, ki si je dal celo od župana potrdilo, da ni nikdar tako v cerkvi oznanil, kakor je ,Soča" pisala. — Jako zanimivo je že to, da je oče Miha uganil, kam meri „Soča". Saj ni bil nikdo imenovan ? — Sicer pa se je oče Miha najhuje osmešil sam, da se je tako resno oglasil na zafrkacijo, dasi ta ni povsem brez podlage. — Res je, nimamo prič, da je oče Miha res kdaj oznanil v cerkvi tako, kakor je pisala ,Soča", dasi bi mu bilo kaj takega jako podobno, ko ga razsvetlijo vinski duhovi, kar je navadno »le enkrat" na leto. — To pa očetu Mihi lahko rečemo, da se je dobesedno enako prav pogosto šalil v — krč mi, ko je v objemu vinskih duhov razveseljeval, v poznejših arah pa moril svoje hudomušne Čudimo se tudi, čemu je iskal nepotrebnega potrdila pri županu, da se sveti njegov podpis v »Norici", dasi je možak vedno v naprednem taborju, kakor vsi možj e na Bovškem. Saj je oče Miha služboval že marsikje in ne le v Čezsoči. »Soča* pa ni rekla, da je bilo kdaj v .C e z s o C i tako oznanilo. To omenjamo le radi logike. Sicer pa je stvar za nas končana. KlerikaUiem v FarlanlJI čudovito napreduje. Za Krminom je prišla na vrsto lepa velika občina Ajello, v kateri so si te dni priborili klerikalci, pod vodstvom don Stacula, gospodstvo. Basi je prejšnje stara-šinstvo z županom vzgledno gospodarilo, nič ni pomagalo, kajti klerikalno hujskanje in obrekovanje je bilo tako mogočno, da je priborilo klerikalcem zmago v vseh treh raz-redifcrPar manjših občin stoji že tako pcT oplivom klerikalcev — zato ne bo dolgo več, ko bo Farlanija popolnoma poklerikaljena. Pri prihodnjih volitvah v deželni in državni zbor utegnejo liberalni Lahi doživeti v furlanski nižini poraz na celi črti, toliko bolj, ker hodi z nnnci lepo število — contejev. Svoj čas se je nam zamerilo od nekaterih stranij, ko smo od daleč opozarjali na pretečo nevarnost, katero prinese kleri-kalizem celi deželi, ter smo iz tega sklenili na mogočo bodočo skupno obrambo svobodno-mislečih življev proti črni internacijonali, fli kakor se vidi, naše prerokovanje glede razširi evanj a klerikalizma se izpolnjuje vedno točneje. Pride-li tudi obramba pravočasno ali je usojeno lepi goriško-gradiščamki deželi, da pogine pod klerikalizmom ? I Štrajk v Miran. — Okrožnica, katero so predložili delavci mojstrom in delodajalcem, se glasi: Veleblagorodni gospodi mojstri in delodajalci! Zbrani delavci Vaših podjetij si usojajo, predložiti sledečo spomenico, na katero prosijo najufjudneje odgovora tekom 8 dnij. Neznosne materjelue razmere, beda in revščina, ki vladate v naših vrstah, nam usiljujejo to spomenico, v kateri smo zbrali le najskrom-nejše, najponižnejše zahteve. Življenja vsakdanje potrebe so nam bile merodajne, Podpisanci prosimo torej za sledeče spremembe v našem delavskem razmerju, oz. ia ugodno rešitev sledečih zahtev: L Delavni čas naj se zniža na 10 urni normalni delavnik. V naši tako težki, utrudljivi in nezdravi stroki je delavnik v vseh pomembnejših krajih pod ta nivo znižan, po-vsodi se dela celo manj nego 10 ur. V Angliji, Franciji, na Nemškem in Avstrijskem se je to že davno razumelo. Ta zahteva opravičuje torej sama sebe in ni nam potreba, jo dolgo utemeljevati. II. Plača naj se zviša za 60 od sto. Če se že glede delavnega časa ne moremo primerjati z nobeno drugo deželo, je to z ozirom na plačo še bolj resnično. Plača kakor jo dobivamo pri nami, ne eksistira nikjer drugje. Te majhne mezde so unikum za naše kraje. Mi zahtevamo v tem oziru le minimalne poboljške, le toliko, da nam in našim družinam ne bode treba gladu trpeti. Kot minimalna plača naj se določijo 12 K na teden. Za splošne mezde pomočnikov pa prosimo, kakor rečeno, 60% povišanja. III. Upeljala se je pri nami semtertja navada rabiti v našem delu tudi neizučene, večinoma kmatske ljudi. To škoduje našemu obrtu samem in nam. Obrt je oškodovana, ker neizučeni ljudje ne morejo in ne znajo izvršavati redno delo. Mi pa smo oškodovani, ker konkurirajo te ljudje z nami. Zahtevamo torej, da se sprejema le izučene pomočnike v delo, le ljudi, ki morejo dokazati svojo zmožnost. IV. Razne vrste akordnega dela naj odpadejo popolnoma. Nemški prigovor pravi »Akkordarbeit ist Mordarbeit* in v istini mori tako delo delavca, mu vzame vso moč in skrajša grozovito njegovo življenje. Akordni delavec tudi delo ne izvrši redno in primerno, ker jo prihiti, ker mu rnora biti princip: Veliko (če prav slabega) dela v malo času. V. Za čezurno delo, ki se ponavadi in povsodi veliko bolje plača, zahtevamo 60 vin. odškodnine za uro. VI. Končno zahtevamo, da se zakonito predpisane varstvene uprave povsodi natanko po zakonu nrede in upeljejo. Ta zahteva je zakonito predpisana in ni jo nam treba utemeljevati. Na shodu dne 8. septembra so bili sledeči podpisanci izvoljeni za predložitev spomenice : Karol G o t i č, Karol Tribušon, Andrej Pav le t i č, Anton Ferfolja. Na Mirnem, septembra 902. 0 tem štrajku nam pišejo: Dne 22. t. m. so pričeli mirenskt strojarski delavci splošen štrajk. Gospodarji niso mogli ugoditi njih prevelikim zahtevam, ker bi potem ne mogli konkurirali z drugimi strojarskimi tvrd-kami. Dne 23. t. m. je bil v občinski pisar-nici gospod c. kr. okr. glavar grof Attems, kateri je delavcem priporočal lepo vedenje, da ne pridejo v navzkriž z državnimi zakoni in izrazil željo proti gospodarjem, da mj se prizadevajo napraviti z delavci nekak „modus vivendi". Štrajkujočih je okoli 100 ter se mirno in dostojno vedejo, kar jim je le v čast, a od svoih zahtev nočejo odstopiti po nobeni ceni. i< delu, namreč strojarskemu, skoraj gotovo n< pojdejo, ker se že vsakdo hoče preživeti pa na druge naCine. Bati se je torej resno za jed'no to obrt, katero imajo naši domačini v svojih rokah. To bi moral delavski apostol Kopač u vaze vati in blagodejno uplivati na delavce, da bi ti zmanjšali svoje zahteve. Sicer pa dvomimo, da je ravno Kopač pozvan za odrešenika delavstvu v Mirnu in sploh v naši deželi. Delavstvo bi se gotovo Iožje samo sporazumelo s svojimi gospodarji, ako bi ne bilo teh „rudeeih" posredovalcev. Mnogo govore tudi o novi strojarski zadrugi, katero ustanove delavci, ako se jim ne udajo gospodarji. Ta bi sicer ne bila tako slaba, ako bi bila v pomnožitev domače obrti, ne pa morda v njen konec. Ponovno opozarjamo delavce in gospodarje, da trezno premišljujejo svoj položaj v korist (Dalje v prilogi.) Križarju !« zakliče Zbišek. »To ni primerno moji ple-mitaški Časti.« Na te besede ga Povala iz Tačeva strogo pogleda ter reče : »Ti ne ravnaš pametno. Starejši ljudje bodo gotovo bolje vedeli nego ti, kaj je primerno tvoji vitežki časti. Tudi o meni so ljudje že culi marsikaj, toda povem ti, da se ne bi sramoval prositi odpuščanja, ako bi storil kaj tako napačnega.« Zbiška polije rudečica. vendar ko se je ogledal še naokrog, odvrne: »Tu je zemlja ravna, treba jo je zgolj nekoliko poteptati. Poprej, nego bi prosil Nemca odpuščanja, se rajše spoprimem ž njim bodisi na konju ali peš, na smrt ali sužnost.« »Bedast si!« seže mu Matija v besedo. »Kako se neki moreš biti s poslancem ? Ali se bo pa tudi on hotel biti s takim mladeničem.« Na to se obrne k Po vali: »Oprostite, plemeniti gospod I Ta mladenič je kar podivjal na vojni, zatorej je bolje, da ne govori z Nemcem, da ga še huje ne razžali. Jaz sam hočem spregovoriti ž njim, jaz ga poprosim odpuščanja; ako se bo pa komtur po vsem tem vendar-le hotel biti, pa se mu vsaki hip postavim po robu!« »To je vitez visokega rodu, ki se s komur si bodi ne bori,« odvrne Povala. »Kako? Ali mar ne nosim pasu in ostrog? Z menoj se celo knez more boriti! »To je resnica, toda ne govorite mu tega, da sem vas jaz k temu napotil, ker se bojim, da vas ne bi uslišal. Nti, pomagaj vam v tem Bog!« »Grem, hoteč ti dati lep vzgled,« reče Matija Zbišku. »Ti me pa počakaj!« Po teh besedah se približa Križarju, kateri je nekoliko korakov oddaljen sedel nepremično na svojem visokem konju, podoben kipu, izklesanemu iz kovine, ter z veliko malomarnostjo poslušal razgovor. Matija se je bil naučil v dolgih letih kolikor toliko nemški, torej je jel tolmačiti komturu v njegovem domačem jeziku, čemu se je vse to zgodilo, zvračaje vso krivdo na veliko mladost in na vročekrvnost mladeničevo, kateremu se je zdelo, da mu je poslal sam Bog viteza s pavovim perjem, končno pa ga je poprosil, naj odpusti obisku. Toda komturjevo lice se ni niti Kganilo. Hladen in glavo po koncu drž6 je gledal Madjca s svojimi jeklenimi očmi tako ostro, ali ob enem tako prezirljivo, kakor bi ne ogledoval človeka, marveč kak kol v plotu, Gospodar Bogdanca je to zapazil, in dasiravno njegove Besede niso nehale biti vljudne, vendar se je jela duša buriti v njem; čim dalje tem živahnejše se mu je vrtel jezik in na zarujavelem licu se mu je pojavila temna rudečica. Bilo pa je očividno, da se je navzlic tej hladnoti boril sam s seboj, da ne bi zaškripal z zobmi in se ne bi razlila njegova jeza. Povala je to zapazil, ker pa je bil dobrosrčen človek, je sklenil prispeti mu na pomoč. Tudi on, iskaje v mladih letih na ogerskem, avstrijskem, burgundskem in češkem dvoru raznih dogodkov, se je bil naučil govoriti nemški; torej se obrne k Matijcu ter mu reče po nemški z mirnim in nalašč šaljivim glasom: »Nu, ali vidite, gospod, da plemeniti komtur misli, da ves ta slučaj ne zazluži niti jedne same be- Mladeniči niso nespametni ne zgolj v naši kraljevini, marveč povsod ; tak vitez pa se tudi ne bojuje z otroki, niti z mečem, niti s postavo.* Na te besede zaviha Lichtenstein zgolj svoje plave brke, ter ne spregovorivši niti besedice, odide, ne men6 se niti za Matijo niti za Zbiška. Onima dvema pa dvigne jeza lase pod čeladama in oba s trepetajočimi rokami sežeta po mečih. »Le počakaj, križarski bafaač,« reče gospodar iz Bogdanca, »sedaj pa ti jaz obljubujem, da te hočem najti, ko ne boš več poslanec« Ali Povala, kateremu se je srce takisto napolnjevalo s krvjo, reče: »O tem pozneje. Naj se sedaj kneginja potogne za vaju, ker drugače bo slabo za mladeniča.« Po teh besedah odjezdi za Križarjem, ga pridrži ter se nekaj časa živo razgovarja ž njim. Matija in Zbišek sta zapazila, da nemški vitez ni zrl na Povalo tako ošabno, kakor na nju, in to ju je še bolj dražilo. čez nekaj časa se vrne Povala ter reče: »Potegnil sem se bil za vaju, toda to je kaj trdo-glav človek. Rekel pa mi je, da vaju ne zatoži pri kralju, ako storita to, kar bode hotel.« »Ali kaj neki hoče?« »Rekel mi je: Ustavim se, da pozdravim kne-ginjo mazoveško, naj prideta —- je dejal ¦¦- naj stopita s konj in snevši si čelade, naj me prosita odpuščanja.« Tu pogleda Povala bistro Zbiška ter dodS: »To je težavno za človeka plemenitega rodu... | jaz to vem, toda opominjam te, da kdo ve, kaj V3e te I čaka, ako tega no storiš, nemara še rabljev meč.« Priloga „SoCe" št. 103. z dne 27. septembra 1902. in povzdigo strojarske obrti. Delavci naj cenijo pred vsem delo, katero preživlja njih same ž vsemi družinami, a naj ne pozabljajo svojih gcspodarjev, kateri jih oskrbujejo s tem delom. Kaj bode pa, ako gospodarji ustavijo svoj obrt ? Kaj porečejo laCni želodci delavskih otrok? In gospodarji morajo vse-kako marljivo slediti delavskemu gibanju ter se prizadevati, da ugode njih željam vsaj., deloma, ako pri tem ne trpi njih obrtnija. Kolikor smemo mi soditi mirenski štrajk, bi rekli, da bi se dal poravnati mirnim potom. Delavci in gospodarji naj se nekoliko približujejo s svojimi zahtevami, naj se poravnajo, da prične zopet cveteti domaČa obrt in da bode mir v domači občini. In to se lahko zgodi brez Kopača in njegovih pomagaCev. Dalje nam poročajo t V četrtek je bil v Mirnu Kopač. Popoludne je imel zaupni shod s Strajkujočimi delavci. Kaj jim je govoril, ni znano, ker vsi udeleženci molče o tem. O mraku je šel Kopač h g. županu in ga naprosil, naj pošlje občinskega slugo po vse gospodarje, da bi se sešli zvečer pri g. Mihu Faganelu. Nameraval je menda poravnati delavce z gospodarji, kateri se pa niso niti odzvali njegovemu vabilu. Gospodarji se nočejo udati in bodo smatrali kot odpuščene vse one, kateri se v ponedeljek ne lotijo dela pod starimi pogoji. Delavci bi menda že radi znižali svoje zahteve, a kaj pomaga, ker nočejo gospodarji niti slišati o kakem naj-malenkostnejšem povišanju. Konkurenca z drugimi firmami je bila že prej tolika, da so jo mirenski gospodarji — strojarji komaj zmagovali kljubu največim naporom. Delavci pa govore o neki zadružni tovornici, katero jim menda Kopač ustanovi (?!). Kje so tisočaki v ta namen, Se nikdo ne ve. Gospodu županu je naročil Kopač, da naj gospodarji izbero iz svoje srede četvo-rico v pogajalni odbor, v katerega pošljejo tudi delavci štiri Člane. Gospodarji pa menda niti tej želji ne ugode, ker so že pismeno izjavo poslali stavkujočim. Ob 9. uri zvečer so delavci zopet imeli zaupni shod v krčmi pri g. Budih nu. Njih sklepi so tajni. Prihodnji torek bode menda imel Kopač zopet javen shod v Mirnu. Predavanje dr. Julija vit. Paverja. — V Gorico pride znameniti potnik na severni rtič Julij dr. vitez P«.yer, ki je našel Franc-Jožefovo deželo. V* Gorico dospe G. oktobra ter bo predaval v hotelu „Cenlral* par večerov o krajih na skrajnem severu in kaj je tam doživel. Sedeži pri predavanju stanejo v prvi in drugi vrsti 4 K, v tretji do dvanajste pa 2 K. Vstopnice se dobivajo v knjigarni WokuIatovi. Razpis ustanove. — Tukajšnja trgovska in obrtna zbornica razpisuje ustanovo barona Heklorja Ritterja pl. Zahonvja letnih 400 K Z'j mladeniča z Goriškega, ki se posveti trgovskim študijam na kaki trgovski akademiji ali politehničr -n ali sličnem zavodu. Vlogo j»> podati do 15. oktobra; dokumenti: cerli-ficat o vpisu na takem zavodu, spričevalo zadnjih dveh tečajev ali zrelostnega izpita srednje šole, spričevalo o vedenju in gmotnem stanju družine. Iz Cerknega nam pišejo: ,17. t. m. s pošto ob l1/, popoldne je prišla od najvišjega sodišča z Dunaja neka razsodba; ob 2. popoldne so v gostilni ,pri Kobalu* že vedeli vso vsebino. Otroci in babnice so po 2. popoldne že javno zasmehovali moža, ki je to pravdo zgubil. — Mož, vžaljen nad takim postopanjem, je šel v sodnijo vprašat, ali je gaovica^ resnična in kdo je hitef ž njo v klerikalnf^abor?' Od*g15voriIo selhlTJe, da nikdo. Torej je imela ta novica kaj hitre klerikalne noge, da je sama zdirjala h klerikalcem in jih malce razveselila z nepričakovano zmago nad naprednjakom. — Toliko bre"r vsakega daljnega komentarja. Pa človek zaupaj še komu!" Sankcioniran zakon. — ,W. Zeit.« objavlja sankcioniranje načrta rakona, sklenjenega od našega deželnega zbora, s katerim se uvaja posebna deželna doklada na porabo piva. Vabilo k rednemu občnemu zboru ajdovske podružnice goriškega učiteljskega društva, kateri bode 4 oktobra t. I. v prostorih ljudske šole v Dobravljah ob 21/, popoldne po sledečem dnevnem redu; 1. Poročila : a) načelnikovo, b) tajnikovo, c) bla-gajnikevo. 2. Volitev podružničnega vodstva. 3. Razni nasveti. — K polnoštevilni udeležbi vabi stanovska samozavest in načelništvo. Oddaja brzojavk In telefonska govornica. — S 1. oktobrom t, I. se otvori oddaja brzojavk in javna telefonska govornica pri tuk. glavnem poštnem uradu na voglu "pod uro v pritličju. Uradovalo se bode od 7. ure zjutraj do 9. zvečer. Po 9. uri se bodo oddajale brzojavke kakor doslej v drugem nadstropju. Prijatelj dr. Žlindre. — Dr. Žlindra ima na Dunaju malo prijateljev; med Mlago-čehi ima le enega, in ta je dr. Dyk. Kakšen je ta mož, pove ta dogodba: V ponedeljek se je vršil na Dunaju v VI. okraju velikanski shod dunajskih Cehov, na kateri so povabili tudi dr. Dyka. Na tem shodu je dokazal urednik »Slovana" Jmča, tako je hotel Dyk kupiti njegov list, da bi pisal v korist Lue-gerjevi stranki pri volitvah, torej v korist oni stranki, katera je najbolj sovražna dunajskim Čehom. Kaj takega je hotel doseči Češki poslanec od češkega lista! Ali ni to škandal? Da, škandal je, ali prav umeven za Susterši-čevo okolico. Shod je pozval mladočeški klub, naj vrže Dyka iz svoje srede, pa tudi naj se preišče, odkod je dobil Dyk denar, da dela za Luegerja! Zanimive reči to! No, pa prav, da se vedno bolj spoznava dr. Dyka... Povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kdo si! O kuratu Štrancarju mm pišejo: Gospod kurat Šlrancar iz Štanjela se pere že nekaj časa sem pu »Gorici" in ,Prim. Listu" in celo v ,Soči* prodaja svojo nedolžnost glede rihemb. volitev. Kedor bi ga ne poznal, za malo bi ga kupil. Toda mi vemo, kako temu fantu kri zavre pri vsakih volitvah, naj bodo že katerekoli in kjerkoli. Pa da bi Rhemberg on pustil in ne besede rekel in iz farovža ne šel!! Kedor bi to ve- roval, ta ne bi bil brez verel — No,- ako j je pa kuratov oče, reven, sivi starček, moral nositi pisma okoli do volilcev, je znamenje, da se je ta božji namestnik vendar le pečal za sveto rihemb. stvar. Kedo je pisma pisal in roUl volilce, morda oče? Kedo je vabil vo-lilce z Lukovca in tudi drugod v farovž, da bi volili v Rihembergu .katoliške" može ? — Ako pa kedo pisma piše, očeta okoli joni in volilce k sebi kliče, gotovo tudi svojeV°s've-" cene noge se ne bo bal premakniti za '— tako sveto stvar. Hm, ena laž več ali manj na svetu, to pravemu katoličanu nič ne škodi. »Leglna* šola t Neblem. — Sedaj je šola gotova in učitelja tudi imajo. Te dni so ga imenovali. S tem#so storili Lahi korak naprej v Brda. Gotovo je, da ta šola pobere Sčasoma našemn narodri>b^mejr premYog1a otrok, ki se polaščijo, in počasi se po tej poti prodre zopet dalje. Za Neblem pridejo drugi kraji na vrsto. — Brda so skozi in skozi, le z malimi izjemami, klerikalna, O nameri Lahov, ugnezditi se v Neblo s svojo šolo, se je govorilo že zdavnaj. Zato je bilo pričakovati, da se kaj zganejo klerikalni prvaki ter preprečijo laške nakane. Ali zgodilo se ni nič. Naši klerikalni prvaki so zadovoljni, da je ljudstvo po tamkajšnjih krajih tako nahujskano, da naprednjak skoro ni več varen Življenja, kakor se je to že pokazalo, ali da bi odvrnili od tamošnjih krajev tako nevarnost, kakoršna je postavljena z »Legino* šolo, to jim še na mar ne pride. Razne »zveze* pač držijo na vse strani. — Vendar pa je gotova stvar, da bi se bilo dalo odvrniti postavljeno zlo, toda klerikalna stranka, katere pristaši so prizadeti, se ni brigala za to, naša stranka pa niti blizu ne more ker, kakor rečeno, so ljudje tako na-hujskani, da se je bati za življenje. — Tako daleč smo prišli pod klerikalno vlado v »Šolskem domu", in kdo ve, kam še pridemo. Gotovo pa je, da imajo Lahi na šolskem polju strašno lahko stališče. V Gorici so že svoje stvari gotovi — »narodno vodstvo" se niti ne zmeni več za mestno slovensko šolo, drugodi pa se jim ne stavijo nikake ovire, kakor se je pokazalo v Neblem, po katerem vzgledu se bodo Lahi ravnali..... Gotovo je sedaj, da se odpirajo Lahom zopet stari časi, ko so sistematično potujcevali naše ljudstvo. Krivda na tem zadeva gospodujočo klerikalno stranko. Odločba up lo sodni Jo gled6 domovinske pravi* j. — Mnogo avstrijskih občin je odbilo prošnje za pripoznanje domovinske pravice takim udovam, katerih soprog ni še 10 let mrtev, in sicer z motivacijo, da njihovo bivanje v občini ob strani soproga ni bilo iz lastne volje. Take udove da si morejo torej priposedovati domovinsko pravico še le v desetih letih po smrti soproga. Temu nazoru so pritrdile tudi nekatere politične deželne oblasti. Drugače pa naraestništvo na Tirolskem, ki je odločilo v nekem konkretnem slučaju, da je sklep zakona posledica sklepa, storjenega prostovoljno in v polni zavesti o posledicah temu, zbok česar je tudi skupno bivanje s soprogom smatrati kakor prostovoljno. Dotična občina se je pritožila proti tej odločbi na upravno sodišče. Ta instancija pa je zavrnila pritožbo ter se torej pridružila nazoru tirolskega na-mestništva. V Batujah je padla 16-letna Leop. Plahuta, ko je šla spat v svojo sobo, s petrolejko po tleh. Pri padcu se je luč razbila ter se je ožgala Uboga deklica po celem Jjvotu jako nevarno. Prepeljali so jo v goriško bolnišnico z očetom vred, kateri se je, hoteč jo rešiti, tudi ožgal. Umrl je sinoči v tukajšnji bolnišnici g. Albin Štrukelj iz Tolmina. Neizprosna sušica mu je vzela mlado življenje. Pokojnik, star komaj 28 let, je študiral pravo, sedaj pa je bil sprejet k deželnemu odboru, kjer je imei nastopiti službo.r Pokojni, jako nadarjeni mladenič je bil ljubezniv družabnik, značajen in prevet narodnega duha, zato tudi povsodi priljubljen. Bodi mu blag spomin, preostalim naše sožaljel Pevsko druStvo .Nabrežlna" vabi na veselico s plesom, katero priredi jutri na krasno odičenem vrtu gosp. Fr. Nemca na postaji v Nabrežini, Začetek ob 4. uri pop. Veselica »bralnega in pevskega društva" v Št. Andrežu, ki se je imela vršiti dne 28, t. m, se odnese na nedoločen čas radi na-stalnih ovir. Knjigovodja In korespondent, zmožen slovenskega, noniSkoga In laškega Jezika, se sprejme s 1, oktobrom, Služba stalna. Plača po dogovoru. Pismene ponudbo na naslov: ,Vs trajnost* na upravnlštvo »Sočo*. Razgled po svetu. Občinske volitve t TJuJann. — Lahi so napeli vse moči, da bi strmoglavili hrvatsko starašinstvo tinjanske občine v Istri. Sedaj so se vršile volitve, V tretjem razredu je bilo oddane za hrvatsko stranko 180 glasov, protivniki so dobili nekateri 94, drugi 19 glasov, V drugam razredu je zmagala tudi hrvatska stranka, iu ataer s 56 glasovi, Meluozborske volitve na Štajerskem, — V »Domovini" čitarao; »Volitve se imajo vršiti v začetku meseca novembra, in sicer bodo volile kmetske skupine dne 4, novembra, mestne pa dne 7, novembra, Slovenci štejemo na Štajerskem dobro tretjino vsega prebivalstva, namreč 440 tisoč duš, razdelitev volilnih okrožij pa je za nas tako neugodna in krivična, da nam pri vseh naporih od 65 deželnozborskih mandate? ne more pripasti več kakor osem. Razun v kmetskih skupinah volimo Slovenci tudi ? mestnih skupinah Celje, Maribor, Slovenji, Gradec in Ptuj. Od teh bi nam morala pripadati vsaj mandata celjske in ptujske volilne skupine, ker pa je nradništvo vse v nemškem taboru, ker se nahaja tod mnogo odpadnikov in ker se sami še nismo dovolj pobrigali, da bi se gospodarsko osamosvojili in da b! se naš živelj v teh krajih povečal, pri sedanjih razmerah ne moremo še upati na zmago". Lice Matijevo in Zbiškovo je bilo kakor okame-nelo. Nastalo je zopet molčanje. »Nti in kaj ?« vpraša ju Povala. Zbišek odvrne mirno, toda tako resno, kakor bi se bil v tem hipu postaral za deset let: ?Eh kaj! Saj še božja mod bedi nad ljudmi.* »Kako to?« »Tako, ko bi imel dve glavi in bi mi rabelj imel obe odsekati — imam vendar le zgolj jedno čast, katere nočem omadeževati.« Povala postane še resnobnejši, in obrnivši se k Matijeu, ga še vpraša: »Nu, a kaj porečete vi?« »Jaz pravim,* odvrne resno Matija, »da sem od-gojil tega mladeniča od mladih nog... Na njem stoji naš rod, kajti jaz sem ža star, toda on tega no more storiti, ako bi moral radi tega tudi umreti.* Tu nakrat ^trepeta njegovo strogo lice in nakrat se sprebudi ljubezen do svojega sinovea s tako močjo, da ga objame krepko s svojimi železnimi rokami ter zaklit}: »Lbišek! Zbišek!« Mladi vitez se začudi, na to pa tudi on vneto objame strica ter reče: »Ej, niti vedel nisem, da me imate tako radi!« »Vidini, da sta prava viteza,« rečo Povala ves ganjen, »in ker mi je ta mladenič dal svojo mož-besedo, da hoče dospeti sam, radi tega ga ne odpeljem v zapor, ker se takim ljudem, kakor sta vidva, mora verjeti. No boj ta so nič hudega! Nemec prebije v Tinjcu jeden ali dva dni, torej bom jaz poprej videl kralja ter mu povem vso zadevo, da se nad tem tako hudo ne razsrdi. Sreča je, da se mi je posrečilo zlomiti kopje — velika sreča!« Zbišek pa reče: * Ako imam tudi položiti glavo rabelju pod meč, ostala mi bo vsaj ta tolažba, da sem polomil Križarju kosti.* »Ti znaš braniti svojo čast, ali tega vendar ne spoznaš, da si osramotil s tem ves naš narod!« odvrne Povala nestrpljivo. »Razumem, razumem,« reče Zbišek, »in radi tega obžalujem, da...« Ali Povala se obrne k Matijeu: »Vedite, gospod, ako se vam posreči, da se ta mladenič reši iz svojega položaja, morate mu natakniti kapo na glavo, kakoršna se natakne sokolu, ker sicer vam ne umre naravne smrti.* »Posrečilo bi se mu izmuzniti, aki bi vi, gospod, hoteli pred kraljem utajiti to, kar se je pripetilo.* »Ali kaj naj storim z Nemcem? Jezika mu vendar ne morem zavezati.« »Resnica! Resnica!« Tako se razgovarjaje so se vrnili h kneginjinemu dvoru. Povalovi služabniki, ki so bili doslej pomešani z Lichtens.teinovimi ljudmi, so jezdarili za njimi. Od daleč je bilo videti med mazoveškimi kučmami tresočo se kitico iz pavovega perja ter njegovo jasno čelado, ki se je lesketala na solncu. »Čuden je značaj Križarjev,« spregovori zamišljeno vitez iz Tačeva. VKadar Križarju slabo prede, takrat je skromen kakor Frančiškan, pokoren kakor jagnje in sladek kakor med, tako, da si misliš, da ni moči najti boljšega Človeka od njega. Toda kadar čuti za seboj moč, pa se nihče bolj ne napihne, pri nikomur drugem ne najdete manj usmiljenja.« OČividno jim je dal Jezus v prsi kamen namesto srca. Videl sem že razne n&rode in večkrat sem tudi videl, kako je močnejši vitez prizanesel slabejšemu, govori sam sebi: »To mi ne bo služilo v čast, ako potolčem onega, ki že leži na tleh.« Toda Križar je prav takrat naj-besnejši. Udri ga po buči in ne spusti ga k sebi, ker drugače gorje ti! Takšen je tudi ta poslanec. On ni hotel samo, da ga prosita odpuščanja, marveč da se pri tem tudi osramotita. Kaj ljubo mi je, da do tega ne pride!« »Tega on ne dočaka!« zakliče Zbišek. »Pazita, da pred njim ne kažeta strahu, ker nad tem bi se on le razveselil.« Po teh besedah dospejo h kneginjinemu spremstvu ter se pridružijo njenim ljudem. Ko jih je zagledal Križarski poslanec, ju je jel takoj prezirno in porogljivo gledati, toda ona sta se držala, kakor bi ga ne videla. Zbišek je takoj pristopil k Danuši ter ji jel vesel pripovedovati, da se z griča že povsem dobro vidi Krakov; Matija je pripovedoval nekemu pevcu o nenavadni moči starega viteza iz Tačeva, kateri je zlomil Zbiškovo kopje kakor kako suho tresko. »Ali čemu ga je zlomil?« vpraša pevec. »Ker je bil mladenič napadel Nemca, to pa samo v šali.« Pevcu, ki je bil plemič in resnoben človek, se ta šala nikakor ni zdela umestna; videč pa, da Matija s tako lahkoto govori o njej, ni več mislil na to. Med tem pa je jelo Nemcu^, Zbiškovo ravnanje presedati. »Deželni zbor je, kakor smo omenili že zadnjic, važna korporacija; tam se sklepajo zakoni, ki se tičejo v prvi vrsti dežele, ustanovitve novih Sol in drugih kulturnih in gospodarskih zavodov. Tje moramo torej poslati odločno energične može, ki bodo zastavljali vse svoje moči v to, da slovenski del dežele ne trpi Škode. Naši poslanci morajo biti zavedni slovenski rodoljubi, da skrbe s pravo vnemo za prospeh nagih narodnih in gospodarskih teženj. Naš narodni program, ki je znan že po vsem Slovenskem Štajarju, namreč ločitev od nemškega dela dežele, locilev od Gradca, mora priti v pravi tek, da se izpolnijo želje slovenskega prebivalstva. Mi hočemo imeti narodnostni mir, da se nam ne bo treba tepsti z Nemci za dosego naših želj in potreb. Mi hočemo imeti proste roke, da smo sami svoji gospodarji in da skrbimo za zboljšanje našega kulturnega in gospo-garjkega stanja. Zdaj pa moramo vse svoje moči posvetiti v to, da zavrnemo predrzne naskoke Nemcev, njihova izzivanja in nezaslišano tlačenje. Našim poslancem moramo torej naročiti, da gredo t vso požrtvovalnostjo v ta boj; ako je ta bitka dobljena, potem nam nimajo Nemci nič več nasprotovati, potem postanemo na svojih tleh svoji gospodarji", Mislico, da je rečeno z zadnjim delom kakor da bo konec brezplodne slovenske abstinence 1 Ali smo se varali?! Pred poroto v Trsta je stala v torek 88-letna Marija Gosar, služkinja in prijateljica glasovitega Kratica, obdolžena detomora. Razprava se je vrSiia s pomočjo tolmača in pri zaprtih durih; obtoženka je Hrvatica. Svoj čas smo pisali obširneje o tem deto-moru, tu ponavljamo !e, da je Gosarjeva svojega novorojenčka zrezala na več kosov ter jih pometala v stranišče. Obtoženka trdi, da je bil otrok mrtvorojen ter da je storila to iz sramu pred grehom. Porotniki so stavljeno jim vprašanje na deton or zanikali z 9 glasovi proti 3. Državni pravdnik pa je zahteval, da se stavita še dve vprašanji glede zatajenja poroda in glede poškodbe mrtvega trupla. Sodni dvor je to odklonil. Na to je dri. pravdnik vložil pritožbo ničnosti, radi česar so obdržali obtoženko v zaporu, dasi so jo porotniki oprostili. V četrtek se je imela vršiti obravnava proti Val. Vovku, Iv. Fajdigi in Fr. Poliču vsled tožbe Maksa Gotica, uredn;ka ,Ed.*, ali obravnava se je preložila, ker je prosil Polič za delegacijo druge porote. Jelineka Iščejo. — Vsi dunajski in drugi listi so polni poročil o lovu na Jelineka. Nekateri so včeraj že poročali, da so ga prijeli v Londonu, drugi pa trdijo, da se mu je posrečilo priti na neko ameriško ladjo, kjer je na varnem. Strašna obsodba. — V Zagrebu so ol sodili pisatelja Stjepana Radiča na 6 mesecev ječe, ker je za časa izgredov proti Srbom rekel, da bi bilo bolje, ako bi se Hrvatje in Srbi združili ter udarili skupno na Ogre. Obravnava se je vršila tajno. Delavska stanovanja. Toda majhna zaduhla stanovanja so tudi prava gnezda za epidemične bolezni. Da je takozvana črna smrt t srednjem veku tako grozovito razsajala, vzrok temn so bila ozka in majhna stanovanja. Obzidana mesta z ozkimi ulicami in visokimi, ozkimi hišami so otežkočila dostop svetlobi in zraka. Vodovodov ni bilo, posledica tega je bila velika nečistost. Odpadkov se ni spravljalo, ampak se je iste izven mesta izpeljalo, na katerih so se po kratkem času zopet gradile nove hiše. Le počasi je spoznal človek velik pomen čistote. Sicer se je v preteklem stoletju precej higijenično napredovalo, vendar piše še 1.1893 Fodor (Fodor: Hvgiene des Bodens. Ilandbucll der Hvgiene, 1.1893V da se nahajajo greznice, ki niso bile že od pamtiveka izpraznjene, ker se je njihova vsebina v tla poizgubila. Še zdaj so mi znani slučaji, da se nahajajo v mestih gnojnice, odprta smradljiva stranišča, ki odvajajo vse ekskremente v jame, ki niso dobro zidane, in torej prav lahko provzročajo okuženje pitne vode. Dobra pitna voda je pa gotovo največjega pomena. Vzemimo n. pr. tifus-epidemijo v Parizu 1. 1894, ki je bila predvsem razširjena po onih delih mesta, ki so jemali vodo iz onečiščene Vanne. Od 10.000 prebivalcev je umrlo: v okrožju Vanne ..... 2,54 » » Dhuys et Vanne 1,71 » » Avre et Vanne 0,99 » » Dhuys.....0,89 » » Avre ..... 0,84 Okraji, ki so dobivali vodo izključno iz Vanne, imajo torej največjo umrljivost ; v drugi vrsti oni, ki so I* deloma dobivali vodo iz omenjene reke, najmanjšo umrljivost pa oni deli, ki sploh niso dobivali vode iz Vanne [Thoinet et Dubief: Les eatix de la valee de la Vanne et la fievre tvphoide a Pariš en 1894. Annales d' Hvgiene, 3. serie, XXXV, 1896]. Toda že stanovanja kot taka pro-vzročujejo večjo nevarnost v slučaju epidemičnih boleznij. Ko je 1.1886. razsajala v Trstu kolera (Die Cholera in Oesterreich in den Jahren 1885—1886. VI. internationaler Congress fur Hvgiene und Demographie zu Wien 1887, p. 196), je umrlo od 10.000 prebivalcev v pritličju..........90 1. nadstropju .......50 2. » .......5! 3. » .......46 4. » ...... .50 podstrešju . . . • ..... 54 V pritličju je bila torej največja umrljivost. Najbolj nevarna so podzemeljska stanovanja, toda ne le za epidemične bolezni, ampak taista provzročuj ejo sploh večjo morbiditeto. Tako navaja Betcke v »Untersuchungen iiber Kel-lerluft und Kellenvohnungen, Vierte-ljahrsehrift fur Gesundheitspflege, 21, 1889c nekaj podatkov o zdravju šolskih otrok v Liverpoolu in Manehestru in pravi, da je bilo največ otrok bolnih v onih družinah, ki so stanovale v kletib. Tudi K6rosy je preiskal vlip podzemeljskih stanovanj. V 1. 1879-82 je znašala umrljivost vsled infekcijskih boleznij pri 1000 čez S let starih prebivalcih, ki so stanovali v kletih, 1,56 in 1,17 pri onih v drugih stanovanjih. Stanovanja so torej največjega pomena za zdravje človeške družbe. Ozka, le slabo razsvetljena in prezračena stanovanja, v kojih ljudje pregosto stanujejo, so vzrok raznim rod za rodom uničujočim boleznim. Škrofuloza in tuberkuloza so najbolj razširjene v umazanih, vlažnih stanovanjih. Že samo nedostajanje svetlobe in zraka v temnih, zaduhlih prostorih provzroča lahko razploditev bakterij, katerih največji sovražnik in uničevalec je ravno solnčna svetloba. In če je enkrat bolezen nastala, tedaj je zelo težko takega bolnika dostojno izolirati. Izvržki ostajajo na tleh, v perilu, se posuše ter pomešajo z zrakom itd. Najbolj nevarne v tem oziru so pač takozvane kosarne s skupnimi stopnicami, dvorišči, pralnicami in stranišči, dočim se hiše samo za eno družino kaj lahko izolirajo. Stanovanje tvori pravo domovino človeku in njegovi družini. Tu preživi človek noči, več nego tretjino svojega življenja ter se krepi s počitkom svoje izmučeno telo za novo trudapolno delo v boju za obstanek. Moževo bivanje doma je posvečeno družini: ženi in deci, doma se vzgojujejo otroci in vtisi, posebno religiozno-nravstveni, ki jih dobi otrok od starišev, vplivajo na ves na-daljni razvoj človekov. Splošno razširjeni nedostatki glede stanovanj morajo vplivati na značaj ljudstva. Zatorej pravi tudi Anglež: As the home so the people. Vsak poznavalec razmer mora priznati, da je zboljšanje delavskih stanovanj prvi pogoj za vsako nadaljno socijalno reformo. 23. junija 1877. je rekel lord Beaconsfield v angleškem parlamentu: »Hiša je skupna podlaga civilizacije. Iz iste pridejo vsi vplivi, ki navajajo družbo k dobremu ali k slabemu (either of a beneficiant or of a disturbing character). Mož, ki ima udobno bivališče (»home, s-,veet home«), je ponosen na družbo, v koji živi. Če pa biva v hiši, ki je gnezdo uboštva in hudodelstva, postane pogostokrat nedolžna žrtev socijalne bede. Preozko in prerevno stanovanje ne provzroča nikdar onega čuta udobnosti, nego stanovanja, ki odgovarja najpotrebnejšim zahtevam za zdravje in nravnost in ki je, četudi priprosto opravljeno, vendar čedno, če stanovanje ni dostojno človeka, tedaj je družinsko življenje v veliki nevarnosti. Možje in tuintam tudi žene so takorekoč prisiljeni obiskovati gostilne. Nedostatna, ozka, temna, z ljudmi prenapolnjena stanovanja ne vabijo Človeka, da bi se po prestanem boju življenja, po delu za vsakdanji kruh pokrepčal med svojci. Človek hre peni po drugih prostorih in tako s » slaba stanovanja vzrok, da človek iSC.> gostiln, slabih družb itd. Visoka stanarina pri slabih dohodkih, vedno rastoča tendenca teh cen, slaba stanovanja — vse to priganja človeka, da si išče boljših in cenejših stanovanj. V Draž-danih je moralo 1. 1876. 5*3 odstotkov družin stanovanja premeni«, 1878. 11*5 in 1. 1880. 28-7 odstotkov, to je skoraj tretjina vsega prebivalstva. L. 1895. je spremenilo v Berolinu 21*7 odstotkov, v Hanovru 31*2 odstotkov prebivalstva svoje stanovanje — pravi moderni Nomadi. To spreminjanje stanovališča provzročuj e velike izdatke, pokvarja opravo in uničuje sploh vsako domovinsko čuvstvo. Še bolj se uničuje družinsko življenje, če se sobe in celo spalnice vpo-rabljajo za kako obrt, predvsem za domačo industrijo. Popolnoma uničuje se pa družina, če mora že itak premajhno stanovanje deliti še s tujci, da zmanjša na ta način previsoko stanarino. Tudi če ima tujec izjemoma svojo spalnico, škoduje to družinskemu življenju, kaj še le Če tuja oseba spi v isti spalnici ali še celo v isti postelji z domačini. Toda še bolj nevarne so te razmere za nravnost. Pogostokrat mora najemec hoditi skozi gospodarjevo sobo, da pride v svojo spalnico. To skupno bivanje zlasti slabo upliva na nravnost deklet in žen. To tudi drugače biti ne more, če v eni in isti sobi stanuje številna družina z odraslimi otroci in poleg tega še tuji najemei, če odrasli otroci obojega spola spe v eni in isti postelji, morda celo s tujimi osebami skupaj itd. Kako pogubno uplivajo slaba stanovanja na nravnost, omenja Sehmoller (Mahnruf in der Wohnungsfrage«» str. 427): »Kdor išče vse razveseljevanje in vso razvedritev izven doma, ta ne more smatraii žene in dece za edini vir vse sreče in vsega veselja. Vsa trajna in mirna užitja daje le lastno stanovanje, vsa divja in surova se iščejo izven istega. Z življenjem v gostilni je zvezan zakonski prepir, zaničevanje starišev, na katero jih nič ne veže; kot prenočevalci gredo tja, kjer se morejo popolnoma udati uživanju in brezbrižnosti. Od zgodnje mladosti udanl pregrehi in žganju dozore kmalu za kandidate v prisilno delavnico. V nesnagi in neredu vzrastli ne spoznajo tudi v svoji notranjosti nikdar čistosti in reda, ki je predpogoj nravnemu življenju. Proti vsem tem uplivom, ki obdajajo in obvladajo vsakega posameznika, počenši od njegovega rojstva, ne pomagajo dovolj šola in cerkev, učna in vojaška doba in vsi ostali dobri utisi. Kakor je število španskih kolonistov, ločenih v pragozdu, sami sebi prepuščenih, zopet prišlo na kulturni nivo indijanoev, tako sili današnja družba nižje sloje velikomestnega tovarniškega proletarijata s svojimi stanovnimi razmerami, da se vedno bolj b'ižajo nivdju barbarstva, poživinjenja in surovosti, katerega so naši predniki že pred stoletji prešli.« (Dalje sledi.) Dva,-tri krat je pogledal Matijo, pa zopet Zbiška,1 končno je pa razvidel, da nikakor ne nameravata stopiti s konj, marveč da se nalašč ne zmenita zanj. V očeh se mu je zalesketala jeza in brez odloga se jej jel poslavljati. Čez trenutek, ko je že odhajal, reče mu gospodar iz Tačeva za slovo: »Jezdite brez strahu, mogočni vitez! Dežela je mirna in nihče vas ne napade, k večjemu kak lahko-mišljcn dečko.« »Dasiravno so čudni običaji v tem kraju, vendar nisem iskal vaše obrambe, marveč vaše družbe,« odvrne Lichtenstein, »in mislim si, da se še srečamo na tukajšnjem dvoru, ali pa kje drugje.« V poslednjih besedah je tičala nekaka prikrita grožnja, zato mu odvrne Povala resno: - ' »Bog daj to !« Po teh besedah se prikloni ter odjezdi na stran, tu pa stegne roke ter reče poluglasno, tako, da so ga le najbližnji slišali : »Prevzetnež! Najrajše bi te dvignil s svojim kopjem s sedla in te za toliko časa, da bi izmolil tri očenaše, držal v zraku.« Na to se jame razgovarjati s kneginjo, katero je poznal dobro. Ana Danuta ga je vprašala, kaj dela na cesti, ali on jej je najavil, da po kraljevem povelju pazi na mir v okolici, v kateri bi radi velikega števila gorftov, ki prihajajo od vseh stranij v Krakov, lahko nastal kak prepir. In v dokaz, da je tu potreben, je povedal vse, ker se je bilo pred kratkim zgodilo. Ker pa si je mislil, da bo imel še dovolj časa, da proprosi kne- ginjo : potegniti se za Zbiška, kadar bode treba, radi tega ni pripisoval temu dogodku posebne važnosti, ne hoteč skaziti njene dobre volje. Kneginja se je smejala Zbišku, da se mu je tako mudilo preskrbeti si one tri pavove kitice; drugi pa so se Čudili gospodarju iz Tačeva, ko so culi, da je kar igraje prelomil Zbiškovo kopje. On pa se je, ker je bil nekoliko slavohlepen, veselil v svojem srcu ter je končno jel celo sam pripo-j vedovati svoje junaške čine, ki so proslavili njegovo ime zlasti v Burgundiji na dvoru Filipa Drznega. Nekoč je on tamkaj na nekem turnirju prelomil kopje nekemu ardenskemu vitezu, na to pa ga prijel okolo pasu, dvignil ga s sedla ter vrgel v zrak tako visoko, da bi komaj s kopjem dosegel, navzlic temu, da je bil ta ardenski vitez ves obdan z železom. Filip Drzni mu je daroval za to zlato verižico; od kneginje pa je dobil čreveljček iz žameta, katerega še sedaj nosi na čeladi. Poslušalci, so se vsi zelo Čudili, ko so to slišali, razun Mikolaja iz Dolgega lesa, ki je dejal: »V sedanjih mehkužnih časih ni več takih mož, kakoršni so bili za časa moje mladosti, ali takih, o kakoršnih mi je pripovedoval moj oče. Ako se sedaj kakemu plemiču posreči, da prebije oklep, ali napne lok brez napenjače, ali da zvije v rokah železen drog, pa ga že smatrajo za krepkega junaka ter ga povzna-šajo nad druge. Nekdaj pa so kaj takega doprinašale celo deklice.« »Ne ugovarjam, da so bili ljudje svoje dni močnejši nego danes,« odvrne Povala, »pa še dandanašnji je radči najti krepke ljudi. Meni je dal gospod Jezus precej moči, pa vendar še ne slovim za najmočnejšega v našem kraljestvu. Ali ste že videli Za-viša iz Garbova? Ta bi me premagal.« »Videl sem ga. V plečih je tako širok kakor krakovski zvon.« »Ali Dobeš iz Olešnice? On je enkrat na turnirju, ki so ga priredili Križarji v Torunu, premagal dvanajst vitezov na veliko slavo zd-se in za naš ndrod.« »Toda naš Mazur, Stašek Telek, je bil močnejši, gospod, nego vi, ZaviŠ, ali Dobek. O njem so pripovedovali, da je vzel v roko svežo šibico ter izmel sok iz nje.« »sSok tudi jaz iztisnem!« zakliče Zbišek. In poprej nego bi ga bil kdo povabil je skočil kraj ceste ter odlomil vejo od drevesa in stisnil jo pred očmi kneginjo in Danuše tako močno, da je zares jel sok kapati iz nje na zemljo. »Oh, Jezus! zakliče na to Ofka iz Jarambkova. »Ne hodite na vojno, ker bi bilo škoda, da bi tak človek poginil poprej nego se oženi.« »Da, škoda bi ga bilo!« ponovi Matija ter se zamraci. Toda Mikolaj iz Dolega lesa se jame smejati in ž njim vred tudi kneginja. Drugi so glasno hvalili Zbiškovo moč in ker so takrat železno roko cenili nad vse drugo, torej so jele gospodičine klicati Da-nuši: »Raduj se!« In ona je bila tega v resnici vesela, dasiravno ni vedela, kaj bi mogla imeti od tega dobrega, da ima Zbišek tako moč. Zbišek, pozabivši popolnoma na Križarja, je gledal tako ponosno okrog sebe, in Mikolaj iz Dolgega lesa, hoteč ga nekoliko strezniti, mu je dejal: (Dalje prile.) Foulardovo svilo od 65 kr. do gld. 3'65 meter za bluze in obleke; ravno tako Črne, bele in barvane .Hennebergove svile" od 65 kr. do gld, 1465 meter. Vsakemu franko in carine prosto na dom. Vzorci z obratno pošto. — Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s 25 vin. 6. Henneberg, tovarnar svile (izkl. c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curihu. (2) Wilhelmov zeljiščni sok. že dolg« let priljubljen sok proti kasljii 1 steklenico K 2-50, postni zavoj 6 stekl. K 10 franki n mki iv»lra oisriki alti rupiill|a Fran Vfilhelm, lekarnar c. ki. dvorni zalagatelj v Ncnnktrclien, Spodnje Avstrijsko. V «,,uk pristuosti je na omotu grb občine trga Neunkirehen (devet cerkva. Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobi, vrSi se poSHjatev direktno. Tržne cene. i 100 kilo? Kava: Santos.......K 180— do HXr SandomiDgo...... 160'— Java........, 250-— Portorico.......200— Ccylon . . '....., 360- tladkor..... - . . , , 87— peh............ 160— PetrolIJ v sodu......, 37 — v zaboju......, 12*— Maslo.airoio^^ . ^ . . .. , «•- kuhanna domača vina. Preskrbljeno je s sobami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove., Svojim rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča udani Ivan Katnik. Ustnik. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico Y Gorici ulica Vetturlnt št 3. E. LEBHERZ Gorica tovarna užig alie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice ¦*- Apollo-*« Anton Pueelj priporoča svojo brivnico v Gorici na Travniku ta brivsko podružnico v ulioi Trs H©, 16 Zahvala. Globoko potrti vsled nenadne izgube svojega iskrcnoljubljeneira sina ozi-roma brata Avgusta Bajc-a se zahvaljujemo Iz dna srca vsem onim blagim dušam, M so povodom smrti nepozabnega pokojnika Izrazile svojo sočutje, oziroma ga tako izredno številno In eastito spremili k večnemu počitku. Vzlnsti pa smo dolžni bo zahvaliti domačemu proč. gosp. Župniku m opetovano , ---M gg. gol. nadzornikoma Flnfcoivju In ImU-n tov bližnjim gg. učiteljemi daljo vsem onim mfllm prijateljem, ki so od blizu in^daleč prihiteli (»kazat zadnjo 4 »Krojaška zadruga" vpisoma zadruga z omejeno zavozo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj, odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgarn i. dr. Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za ženske obleke. Priporoča izborno perilo, bombnžasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago z» blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lej>o perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, pisnike, ovratnice, nogovice, Jagt-r-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja^ Na željo se posije tudi uzorce, poštnine proste. . učiteljem; časb dpmndlm' častitim V(KTbinam''pT." nograzijevi', "ŽnMarčIc-e^rViinSn^ovL K zotič-cvj, LasitMjvi, Hebat-ovi i. dr. za opetovano tolažbo in preskrbo veličastnega sprevoda; posebno hvaležni smo domačim in tujim darovalcem mnogih prekrasnih vencev, dragim sovagčanom za ogromno udeležbo in gg. pevcem za obe ginljivi zalostinki; slednjič vsem, vsem onim, ki so na teli ganljiv način počastili spomin pokojnika, nam pa s tem dajali najizdatnojo tolažbo v teli težkih urah, in katerim se osebno ne moremo zahvaliti. Bog sam poplačaj vsem! V Renčali, dno 24. septembra 1902. Žalujoča rodbina Bajčeva. *&!k***šk^^ Zaloga vsakovrstnega usnja in podplatov v Gosposki uliei štev. 11 • • • • iz lastne tovarne v Mirnu • • • • (obstoječa že nad 100 let) V zalogi je tudi usnje ptujega izdelka vseli vrst. Cene zmerne. Postrežba točna. I Z\ in na deželi Za mnogobrojen obisk se toplo priporočata svojim rojakom v mestu Hausner & Lokar. Evangelij v Vipavi in akoli Vipave. Zgodovinska črtica na podlagi deloma se neznanih dokumentov. Spisal V. A. S c h m i d t. evangeljski župnik v Gorici. (Iz nemSkega rokopisa poslovenil I. K-č.) (Dahe.) Naj bi rešili poklicani krogi ono, kar sem videl sam v obilici starih ali mojih raziskavam* ne zadevajočih se papirjev v okolici Vipave v povprečno vsaki 10. hiši in Cesar pc> jedni generaciji najdalje ni mogoče več rešiti. Število teh papirjev znaša okolo 1000, med njimi izrednosti m redkosti; denarna vrednost je jako velika. V moji lasti se nahajajoči papirji o posameznih izmed 23 dajejo nastopno sliko zunanjih živijenskih razmer. Najpremožnejsi so. kakor je povedano že v sačetku prvega dela, Distli. Njihovo je bilo v takratni Vipavi skoro vse, kar ni bilo last Lanthierijev; sedanji trg je bil velik kompleks hiš njihove lasti; Lanthierijev arhiv je poln kupnih in odveznih pogodb vsake vrste med Lanth. in Distli, katerih posestvo je prišlo sukcesivno v roke Lanthierijev. Te ' m^+^^^^^^^^^?^^&&Y^^k premembe posesti prenehajo s koncem let okoli 80, dokaz, da so — na kar se še povrnemo — Distli ob tem času zapustili kraj - izvzemši Bernarda, neugonobljivega, ki se je znal držali vedno še, in uganjka je, kako, v kraju. Posamezno ne nudijo te premembe posesti nikakega tu v poštev prihajajočega zanimanja ter tudi ne podajajo, žal, nikakih pobližjih poročil, kakor je to pri nekaterih drugih. L. 1662. se nahaja neki Hans Vincenc Distl — seveda katolik —kot prodajalec zemljišč baronom Trillegh pri Golu, 1. 1635. je Bernhard D:štel tržni sodnik v Vipavi, ako ne drugi istega imena, je ta naš občinski predstojnik, takrat seveda že zdavnaj katolik. V neki omejilnt in menjalni pogodbi od 22. sept. 1583. ddo. Lože med Josipom Crobathom, Kobencljevim oskrbnikom, in Hansom vitezom Spingelfeldom ter V. pl. Schnizenbaumom, baronom .zu Sonnig und Dornau*, se navaja posest*) Seeprechta Gividaterja in Smuča tako natanko, da bi bilo mogoče s to pogodbo v roki kakor z zemljevidom določiti meje nekdanjega posestva lahko in v kratkem času. Razven teh se nahajajo tam izmed naših rodbin neki Josip Magajna in Jurij Cividater v Vipavi, " •) Odgovarja primorskemu kolonskemu sistemu. neki Nikolaj Seepreeht v Lokavcu (grofija goriška), neki Luka Cuk v Sv. Križu na Goriškem, neki Nikolaj Trošt v Volarjih (?) (Wol» dariach), dokaz za daljno razširjenje krivo-verskih rodbin; dalje Volkmajer (Vouchkmeier) v Dolgempolju (?) in Volarjih ter neki Anton Seepreeht brez navedbe kraja. Gregor Lušnik .slav. dež. odbora na Kranjskem užitninar* »vnder dem Prart* je naveden kot priča (.Beistand*), kakor tudi Baltazar Seepreeht, .knezove visokosti nadvojvode Karola avstrijskega itd. trgovec z lesom v Vipavi*, na neki pogodbi, čeprav je bil podložnik in solastnik. Jurij Cividater je imel terasirano njivo; .Jakob Grošelj (Grdssl) kovač" je imel v Vipavi »eine Hoffstatt" pravi original, ter je .služil" od tega najemnine 1 šiling, 2 vinarja in na davku 1 šiling 12 vinarjev, kar je bil dolžan vsako leto oddajati o sv. Martinu, in sicer se razume ta denar po nemški vrednosti, kakor v deželi štajerski, to je vsak šiling po 8 Vi krajcarja, in dva vinarja tudi za Va krajcarja; vsako leto je moral za svoje posestvo delati 9 dnij roboto. Jakob Smuč in Josip Magajna imata vsak po eno njivo ter plačujeta tudi o sv. Martinu 1 goldinar, 1 šiling, 2 vinarja, ter delata gotovo isto roboto kakor gorenji ali ne dajata davkov. Baltazar Seepreeht in Jakob Smuč sta imela na hribu Jamniku vsak pol vinograda ter sta dajala za nju, kakor pravi original ,an Zechendt sammt Perckpfening" od vsakega celega vinograda 4 težke vinarje („vier schwere Pfenning"), 1 šiling. Nikolaj Seepreeht je imel v Lokavcu večje posestvo (1 Hueben*) ter je plačeval desetino 3 koSe žita, Luka Čuk je imel posestvo (.1 Hube"), v Sv. Križu ter je plačeval z desetino, Nikolaj Trošt je imel en vinograd v Volarjih ter je plačeval 2 šilinga, Štefan Vclkmajer v Dolgempolju je imei malo posestvo in tudi vinograd v Volarjih, za kar je plačeval 2 šilinga. Jakob Smuč se prikaže zopet leta 1619.; ako je isti, potem je naravno zopet pokatoličen. Bogatslvo ni bilo dano nobenemu izmed teh naših evangeljskih slovenskih prednikov. V potu svojega obraza, večkrat daleč od svojega stanovanja, so se trudili za svoj živež. Ena pogodba ima na koncu lična podpisa in~pečate Gregorja Lušnika in Baltazarja Seeprechta, ena izmed malo z roko teh verskih velikanov pisanih vrst v moji lasti. -* (Dalje pride.) Čistilna voda * # J* 0 0 „Reale" iz vrelcev Mathips, lastnina Henriki Maltonija v Budimpešti je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke solif katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G, B. Pontoni. Koroški imski vrelec najfinejša planinska kisla voda v izkušena ob vseh nahodih, po sobno otroških, ob slabem prebavljanjn, ob boleznih na mehurju in ledvicah. Zaloga: Ed. Fonzari v Gorici Via Vetiurini, Caserma in v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. Edina zalog-a na Kranjskem lekarna Piccoli „pri Angelu" Ljubljana, Dunajska cesta. Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabrijel ' Piccoli v Ljubljani toCno, ako se mu pošlje < znesek, ali po poštnem povzetju. * Je v razprodaji v lekarnah v Gorici, Tolminu, na Primorskem, v Trsta, Istri , in Dalmaciji a K 2-40 steklenica. 3 Lekarna Cristololetli t Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepe po- (Varstvena znamka), foarjetli Želodec store", da zgine v kratkem easu omotica in živofna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store\ da človek raji ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofolettl v Goriei. i Tr^ov^ko-obrtna re^i^troVar^a zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. Hranilna vloga obrestuje po 4'/*$» — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po .&%. — Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tadi na 10-Ietno odplačevanje. 1 vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključka petletja znaša vrednost deleža 300 kron. i Stanje 1. julija 1903: Dalail: a) podpisani. . b) vplačani . Dopolnilni zaklad . K 1.192.-200*— . » 574.216-82 . > 1.275.39796 . * 195455-40 . » 474.019-66 Anton Pečenko Via Giardino 8 II9II Mizarska zadruga Jf[ v gorici (lolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo m veliko zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov t Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. -----Cene zmerne. =— Delo je lično ter dobro osušeno. Dostavna na dom in razpošilja po železnici na v*h kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree. Cana smerna P Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbera najlepših modelov. Ilustrovan cenik na zahteva nje.-%OJ Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. I Laneno-oljnati firnež prodaja ADOLF HAUPTMANN v LJubljani. fovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Ilustrovani ceniki so franko na razpolago. i wJ Milijon dam uporablja „FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljSe lepšalno sredstvo r kožo, lase in zobe! Najnečistejši obraz in najgrše roke dobijo hitro aristokratsko finost in obliko z uporabo ,Feeolina". »Feeolin« je iz 41 najplemoniiejih in najsvežjib zelišč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gube in Črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboljše čistilno, negovalno in lepšalno sredstvo za lase, zabranju|e izpadanje las, plešo in bolezni giave. »Feeolin« je tudi najnaravnejSe in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, Če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Gena komadu K 1,—, 3 komadom K 250, 6 komadom K 4. --, 12 komadom K" 7.—. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komado'. navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. F«lth. Dunaj, VIT., Mariahiiferstrasse 38. t i Peter Cotič, 1 čevljarski mojster ™ v Gorici, v Gosposki ulici štv. 14 p priporoča svojo ¦ čevljarsko delavnico. §|