v7/and
S~[/lC6UCe.'*

NO. 109
Ameri$k/i Domovi^i/i
AMCRICAN IN SPIRIT fOR€lGN IN LANGUAOC ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 4, 1962
SLOVCNIAN
MORNING N6W6PAPGR
igr
STEV. LX — VOL. LX
Rusi naj bi izgubili kar pet kozmonavtov!
Poročevalec Frank Edwards poroča v magazinu “Fate” iz “zanesljivih virov”, da so Rusi izgubili v zadnjih treh letih pet kozmonavtov pri svojih poskusih prodiranja v vesolje.
CHICAGO, Ul. — Komentator na televiziji v Indianapolisu Frank Edwards je objavil v zadnji številki časopisa “Fate” članek, v katerem trdi, da so Rusi izgubili v letih 1959, 1960 in 1961 pet kozmonavtov, morda pa celo več.
Leta 1959 naj bi pri poskusu prodora v vesolje končal Teren-tij šihorin, naslednjega leta Piotor Dolgov in Masikevic Za-vadovsky, lani pa neki moški in ženska, ki sta imela nalogo podrobnejše proučiti Luno. Ta dva sta bila pognana v vesolje 17. n\aja 1961 v vzletišča Baikonur ob Aralskem jezeru. Njuni vesoljsko vozilo so sledile italijanske, francoske, nemške in angleške astronomske opazovalnice. Vrhunec je dosegel poskus 24. maja 196^ ko so francoske in italijanske postaje prestregle poročilo kozmonavtov: “Tu je nekaj. To je težko... Če ne prideva ven, svet ne bo nikdar zvedel o tem. To je težko.” To je bilo zadnje sporočilo, nate pa je vesoljsko vozilo tajin-stveno izginilo.
Edwards trdi da manjka vsako poročilo tudi o kozmonavtih Genadiju Mlikajolovu in Alekseju Belokonjevu, ki sta končala vežbanje v ruskem vesoljskem središču.
Pisec članka v magazinu ni navedel svojih virov, v uredništvu pa trdijo, da ima mož dobre zveze z NASA (National Aeronautics and Space Administration).
------o------
Eisenhower se zavzel za bivšega sodelavca
WASHINGTON, D.C. — Bivši predsednik Združenih držav Eisenhower je na tiskovni konferenci pretekli petek odločno branil nedotakljivost svojega nekdanjega zakladnega tajnika G. Humphreya iz Clevelanda. Ko so ga časnikarji vprašali, kaj misli o trditvah, da so imele nekatere družbe posebne ugodnosti pri dobavi za vojno potrebnih surovin zvezni vladi, ker so imele zveze s Humphreyem, je Eisenhower dejal, da se je v slučaju, da bi Humphrey v tem pogledu storil kaj napačnega in nezakonitega, pripravljen dati pribiti na križ.
Posebni senatni odbor, ki pod vodstvom sen. Symingtona proučuje zaloge za vojno industrijo potrebnih surovin v lasti zvezne vlade, je objavil, da je zvezna vlada utrpela zaradi slabe uprave in vodstva tega programa okoli bilijon dolarjev škode.
Novi grobovi
Louise Spilar	jujih 20 let pa je živel na zgor-i
Po daljšem bolehanju je njem naslovu. Zapustil je ženo preminula v Charity bolnici Mary, roj. Vidic. Bil je oče Ma-74 let stara Louise Spilar, roj.1 ry Novak, Franka, Viktorije, Zibert, s 1371 E. 1,85 St. Bila j Angele Baller, pok. Amalije, je vdova, soprog Anton je;pok. Edwarda, pok. Gabriele,
umrl leta 1954. Zapušča sina Anthonya, hčer Louiso Aldridge (na Havajih), 5 vnukov in več drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 49 let. Bila je članica Društva Mir št. 142 SNPJ in Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:15 iz Jos Žele in iSlnovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Anna Kozel
V	petek popoldne Je umrla Euclid-Glenville bolnišnici
Anna Kozel, rojena Trunkel s 1554 Larchmont Rd. Družina je prej več let živela na 1405 E. 41 St. Pokojna je bila stara 71 let, rojena v Krški vasi, fara Krka, od koder je prišla pred 55 leti. Tukaj zapušča moža iJosepha, doma iz vasi Velke Vrhe, hčere Ann Rufo, Josephino Verdi, Vero Dytew-ski, 13 vnukov in brata Josepha Trunkely, v starem kraju pa sestro Marijo Brezovšek. Bila je članica Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ in Društva Novi dom št. 7 SDZ. Pogreb bo v ponedeljek zjutraj ob 9:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob desetih, nato na pokopališče All Souls.
Angelo Srensek
V	soboto: zjutraj je v St. Alexis bolnišnici umrl 77 let
Socialni nauk Cerkve naj bo državni zakon
Papež Janez XXIII. je pozval katoličane po vsem svetu, da naj se prizadevajo za uzakonitev socialnega nauka Cerkve od strani držav.
pok. Olge Sebrig, Lillian Pollak,
Floride Hack in Dolores Fajfar, sedemkrat stari oče in šestkrat prastari oče, brat pok. Andreja in pok. Micke Bizjak. Pokojni je bil član Društva Naprej št. 5
SNPJ, Podr. št. 5 SMZ in pev-	, .	,
skega zbora Edinost. Pogreb je .
RIM, It. — Katoličani so dolžni socialni nauk Cerkve uvesti v moderno življenje, mu poma-
iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. danes ob osmih zj\ v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
John Zorman
V petek zjutraj so našli mrtvega, zadetega od kapi, 67 let starega Johna Zormana, ki je živel na 1022 E. 70 St. pri družini Matta Modica. Pokojni je bil doma v vasi Hrpelje v Slov. Primorju. Cas in kraj pogreba še nista določena.
Mary Line
Včeraj je umrla v Euclid Glen-ville bolnišnici 71 let stara Mary Line, roj. Goršek, s 18676 Abby Ave., doma v Vačah nad Litijo, od koder je prišla sem leta
žav v korist človeštva, je dejal papež Janez XXIII. skupini katoliških laikov, ki jih je pretekli petek sprejel v Vatikanu v javni avdienci.
Sv. oče je opozoril na lansko okrožnico “Mati in učiteljica”, v kateri je dopolnjen socialni nauk Cerkve, ki je bil objavljen v okrožnici Leona XIII. “Rerum novarum” in v okrožnici Pija XI. “Quadragesimo anno”. Pohvalil je delo katoliških laikov, pa svaril pred trošenjem sil zaradi pomanjkanja “enotnosti v delu”.
Okrožnica “Mati in učiteljica” je vzbudila veliko zanimanje ne samo v Katoliški cerkvi, ampak tudi v protestantovskih in celo v nekrščanskih krogih, ki se po-
V LETALSKI NESREČI PRI PARIZU BILO 130 MRTVIH
Jet potniško letalo s 121 ameriškimi turisti na poti domov v Atlanto v Georgiji se je ponesrečilo pri vzletu na letališču Orly pri Parizu. Vsi potniki in posadka razen ene strežnice so mrtvi.
PARIZ, Fr. — Boeing jet potniško letalo Air France se je v lepem vremenu skušalo dvigniti z letališča Orly s 121 ameriškimi turisti, sedmimi Člani moštva in dvemi strežnicami na pot proti New Yorku in dalje v Atlanto v Georgiji, kamor se je skupina članov Atlanta Art Association vračala s poti po Evropi, ko so se pojavile v letalu neke težave. Pilot je obrnil motorje v obratno smer, da bi letalo, ki je prav dobilo brzino za vzlet, ustavil. Ni se mu posrečilo. Letalo je predrlo ograjo letališča in zdrvelo preko polja mimo skupine hiš vasice Le Roi proti gozdu, kjer se je vnelo in razletelo. Vsi potniki in celotno moštvo so bili mrtvi, živi sta ostali le obe strežnici, ki sta bili v zadnjem delu letala in ju je pri eksploziji vrglo iz njega precej daleč vstran. Ena od obeh je na poškodbah nesreče že včeraj umrla v bolnišnici.	....—	~"r;—..
Seja—
Podr. št. 14 SŽZ ima jutri ob sedmih zv. redno mesečno sejo SDD na Recher Ave. Po seji bo zabava.
Podr. št. 32 SŽZ ima jutri ob pol osmih zv. sejo v navadnih prostorih.
Cepljenje proti polio uspelo—
Včeraj se je dalo cepiti s Sabin cepivom proti polio še okoli 80 odstotkov ostalega prebivalstva Cuyahoga okraja, s čimer je bil dosežen skoraj popoln uspeh cepljenja. Okbli 91 odstotkov vsega prebivalstva okraja je prejelo cepivo vrste I.
1902. Mož Frank ji je umrl leta svečajo proučevanju socialnih 1947; bila je mati Franka, An-• vprašanj. Zavzema se za social-thonya, Mary Hiti, Fay Nosan, no pravičnost, priporoča večje Stelle Hostnik in Margaret Koss, sodelovanje delavstva pri vod-
S krat stara mati in 2 krat prastara mati. Bila je članica Oltarnega društva pri fari sv. Kristine, Društva sv. Jožef h št. 169 KSKJ, Podr. št. 41 SŽZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob osmih zj. v cerkev sv. Kri-stari Angelo Srensek z 10410 st^ne °h devetih, nato na Kal-Yale Ave., rojen v vasi Racinj varB°-
na Primorskem, od koder je prišel predi 55 leti. Delal je pri White Motor Co. 45 let do upokojitve pred 10 leti. Tukaj zapušča ženo Mary, rojeno1 Mugerli, sinova Angela J. Stanleys E., hčeri Elizabeth M. Larrazolo in Margaret Srensek in enega vnuka, v starem kraju pa eno sestro. Pogreb bo jutri zjutraj ob devetih iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na Kalvarijo. Frank Fajfar
Pretekli četrtek je, kot smo že poročali, umrl v Euclid Glen-ville bolnišnici 80 let stari Frank Fajfar z 1032 E. 174 St., doma v Dolenji vasi pri Pod-brezjah na Gorenjskem, od koder je prišel sem leta 1907. Nad
CkOUOY
V remenski prerok
pravi:
Delno oblačno in toplo. Naj višja temperatura 78.
Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same!
Irak pozval poslanika ZDA naj zapusti deželo
BAGDAD) Irak. — Iraška vlada je odpoklicala svojega poslanika iz Washingtona in pozvala poslanika Združenih dr-
stvu podjetij, pa brani odločno privatno lastnino in privatno podjetnost tudi /:ot sredstvo proti politični tiraniji.
------o-------
Komunisti razgnali v Vietnamu bolnico za gobavce
SAIGON, Viet. — V Vietna-
Včerajšnja nesreča je bila v i pogledu števila žrtev pri enem sCimem letalu največja v zgodovini letalstva. Preje je bila v tem pogledu prva nesreča velikega vojaškega letala “Globemaster” 18. junija 1953, ko je izgubilo življenje 129 vojakov.
Nesreča se je zgodila tako naglo, da so se potniki in moštvo komaj zavedli, kaj se godi, je dejala preživela strežnica Fran-coise Authie. Nesreča se je zgodila v nedeljo malo pred eno popoldne pri krasnem sončnem vremenu. Letalo je najela Atlanta Art Association, katere predsednik Del Paige in njegova žena sta tudi med mrtvimi.
Atlanta zaprepaščena
Vest o nesreči je prišla v Atlanto v jutranjih urah, ko so ljudje prihajali in odhajali od božje službe. Med mrtvimi je 106 Atlantčanov, med njimi večje število splošno znanih oseb-
mu razsaja še zmeraj gobavost.
Proti njej se borijo večinoma'nosti> Med 8 mrtvimi umetniki samo misijonarji vseh ver, po-lje bil tudi W- D Cogland, znani sebno protestantovske, ki so u-! slikar, katerega dela vise v tam-stanovili celo vrsto primernih kajšnjem muzeju.
bolnišnic. Eno izmed njih, ki jo upravljajo protestantovski misijonarji, so napadli komunistični gverilci. Bolnico so izropali, tri misijonarje so odpeljali s seboj, okoli 250 bolnikov so pa spodili v rojstne kraje. O usodi treh misijonarjev ni še nič znanega. Oblasti mislijo, da so komuni-
V državnem tajništvu gre 212 diplomatov v pokoj
WASHINGTON, D.C. — Stari rod odhaja iz državnega tajništva, mlajši silijo na njihova mesta. To se godi vsako leto, letos je sprememba rodov za 100% večja od prejšnjih. Povod za to je dal poseben zakon, ki daje diplomatom 12% priboljška v pokojnini, ako se že sedaj odločijo za vpokojitev. Prošnje morajo vložiti do 1. junija.
Za ta privilegij se je odločilo kar 212 starejših diplomatov, dočim jih gre letno v pokoj povprečno samo okoli sto.
Razume se, da je med kandi dati za vpokojitev tudi precej t^kih, ki bi jih v državnem tajništvu še rabili kot na primer poslanike Riddlebergerja, Boh lena in Thompsona. Državno tajništvo skuša sedaj doseči pri pristojnem senatnem odboru dodatek k zakonu, ki naj bi o-mogočil tajništvu, da zadrži nekaj starih diplomatov še v služ-
Francoski in ameriški letalski k y senatu menda o lej zade_ strokovnjaki preiskujejo vzroke yi nočejo do8ti slišatL Pravij0j
jžav, naj zapusti deželo, ko je bilo objavljeno, da so Združene Isti izropali bolnico, da so prišli
nesreče, ki je prinesla obema deželama toliko žalost.
Macmillan pri De Gaullu
PARIZ, Fr. — Predsednik angleške vlade Macmillan je bil v soboto in včeraj na obisku pri De Gaullu. Prvi sestanek sta države priznale Kuvajt za ne- do potrebnih zdravil, ki jim jih imela v soboto zvečer, razgovori odvisno državo.	zmeraj manjka. Potreba po pa so se nadaljevali včeraj. Mac-
Irak smatra Kuvajt, ki je bil zdravilih seveda nič ne omili millana je spremljala njegova do lanskega poletja britski pro- komunističnega divjaštva, saj žena.
tektorat za del iraške države in vendar vedo, kako nevarna kuž-ga je lani skušal vojaško zasesti, na bolezen je gobavost.
Od svoje namere je odstopil še-j
Predsednik angleške vlade in De Gaulle sta se razgovarjala o angleškem vstopu v Skupni trg,
le, ko je Kuvajt poklical v de-' — Okoli 3 odstotke gospodinj- pa tudi o madnarodnem položa-35 let je imel krojaško delavni- želo angleške čete v smislu do- štev v Združenih državah ima ju na siploh, o Berlinu, razoro-co na 3512 St. Clair Ave., zad- govora o skupni obrambi.	avtomatične pralnike za posodo, žitvi in NATO pa še posebej.
da morajo biti sposobni diplo-matje tudi v mlajših vrstah, samo iskati jih je treba.
Iz Clevelanda in okolice
Na Kubi imajo nov val sabotažnih dejanj
HAVANA, Kuba. — Niti u-radni krogi ne morejo zanikati, da je Kubo zajel nov val sabotažnih dejanj. Ali so sabotaže organizirane ali pa samo izraz nezadovoljnosti posameznih Kubancev, se ne da dognati. Vsekakor raste število požigov v mestih, še bolj pa na deželi.
Gorijo upravna poslopja, tovarniške zgradbe, gori sladkorni trs, posebno sedaj, ko vlada suša, mostovi izginejo preko no-zadnje dni so začeli požigati tudi tobačne nasade. Režim ne more priti saboterjem na sled, ker jih nikdo med prebivalci noče izdati tudi takrat, ako ve zanje.
Režimu so požigi neprijetni tudi radi tega, ker je na Kubi začelo hudo primanjkovati stanovanj. Začasno so si ljudje pomagali s tem, da so proti zakonu zasedali hiše in stanovanja tistih, ki so zbežali. Sedaj je takih stanovanj zmanjkalo, režim se pa jezi, zakaj jih ni preje zasegel in oddal svojim pristašem. Tako ima Castro vsak dan nove težave.
-----o------
Turško vladno krizo čaka meglena bodočnost
CLEVELAND, O. — Na prvi j Vsi pričakujejo, da bo tudi on cijsko vlado, drugi jo obsojajo, jha uvesti nove davke in refor-pogled je turška kriza skoraj sestavil tako ali tako vlado. Ali Da bo zmešnjava še večja, se mirati obenem davčni sistem,
Tanganjika bo postala v decembru republika
DAR ES SAALAM, Tang. — Bivša angleška kolonija Tanganjika v vzhodni Afriki je postala lanskega decembra samostojna država. Z Anglijo jo vezal samo še generalni guverner, ki je zastopal angleško kraljico.
Tanganjiška vlada je sedaj sklenila, da bodi dežela prava republika po indijskem vzorcu, to se pravi, bo čisto neodvisna, toda ostane še zmeraj v britanski Skupnosti narodov. Republiko bodo oklicali v decembru, ravno na dan, ko je lani dežela
Sovjetiia poslala jet bombnike Indoneziji
LONDON, Vel. Brit. — Po poročilu Sunday Telegraph je poslala Sovjetska zveza Indoneziji šest najnovejših bombnikov vrste TU16S z raketami za napade ciljev na zemlji. Na poti so menda še štirje.
Moskva doslej ni dala takih bombnikov na razpolago nobeni izmed članic Varšavske vojaške zveze, zato se tu sprašujejo, kaj je Hruščeva pripravilo do tega, da jih je dal Sukarnu.
nekaj normalnega. Dve stranki v vladni koaliciji sta se sprli radi navidezne malenkosti: kdaj in kateri obsojeni demokratje naj bodo amnestirani in spuščeni na svobodo, bodisi za zmeraj, bodisi na besedo. Glavna stranka, to je republikanska, ne kaže volje, da bi z amnestijo hitela, stranka pravice pa zahteva hiter postopek. Ker republikanci niso na to zahtevo pristali, so ministri stranke pravice podali demisijo in ministrski predsednik Inonu je odstopil s celo vlado vred. Predsednik republike general Gursel sedaj išče nasveta, komu naj zaupa sestavo nove vlade. Prvi, ki bo dobil mandat, bo gotovo dosedanji [ministrski predsednik Inonu.
bo s tem kriza tudi dejansko j vojaški krogi cepijo tudi v po- kar pomeni zamero rešena, je pa drugo vprašanje, [gledih, kakšna naj bo turška zu- cih. Za take stvari Za sedanjo formalno vladno jnanja, notranja, gospodarska in turški politiki nobenega smisla, krizo se namreč skriva cela vr- socijalna politika. Med njimi so’posebno starejšim ne dišijo tasta drugih malih in velikih kriz.
Najbolj nevarna je tista, ki
pri voliv- dobila svojo neodvisnost, pa nimajo
levičarji, ki sedanjo vlado na- ke vrste programi. Mlajši poli-padajo, in desničarji, ki jo vsaj tiki bi bili že za take programe, tolerirajo, ako že ne branijo, pa v strankah zaenkrat še niče-vlada v vojaških krogih, ki so Desničarji se opirajo na starejše sar ne pomenijo. Tako vre tudi
Francija bo kmalu imela svojega prvega satelita
PARIZ, Fr. — De Gaulle se drži načela “vse sam” tudi v
tudi sedaj dejanski politični go- oficirje, večinoma generale, kar v strankah, dasiravno ne more- vesolju. Njegova vlada je urad-spodarji v deželi. Dosedanje ko- je mlajših, gredo na levo. To se mo zaenkrat govoriti o krizah, [no naznanila, da bo v “najkraj-
alicijske vlade bi sploh ne bilo, ako ne bi generali kar naročili vsem 4 strankam, naj gredo vanjo, naj ne politizirajo in več delajo. Stranke se tega naročila niso držale: so politizirale in nič delale; tekom več kot pol leta ni parlament sklenil niti enega važnejšega zakona.
Vojaški krogi so se radi tega razjezili. Eni zagovarjajo koali-
i
pravi: tudi v vojaških krogih jej Nevarnost za turško politično ^em času” poslala prvega svo-svojevrstna kriza, ki traja že bodočnost je pa v sledečem: ali jega satc.lita okoli Zemlje. Sa-od jeseni. V Turčiji rodijo takele ne bi moglo zgoditi, da se ci- telit bo seveda pristno franco-krize po pravilu novo revolu-jVilni nezadovoljneži v strankah[sko blago, kajti De Gaulle je
odklonil vsako sodelovanje na tem področju.
Satelitu bodo dali ime Dija-mant. Letal bo okoli Zemlje v višini 250-750 milj. V konstrukciji se ne bo dosti razlikoval od satelitov drugih držav.
cijo.	'združijo z nezadovoljnimi mlaj-
Politične stranke tudi ne ka- širni oficirji in organizirajo no-žejo nobene posebne volje, da jvo revolucijo? O tem veliko debi se pečale z zakonodajnim de-ibatirajo v turških kavarnah v lom. Novi zakoni bi nalagali Ankari. Tako so govorili tudi javni upravi novo delo in nove Teta 1960 tik pred takratnim vo-stroške, za nove stroške je tre-jjaškim pučem.
Zadnje vesti
CARACAS, Venez. — Vladi zvestim četam se je posrečilo streti upor marinov v Puerto Cabello, kakih 65 milj od tod. Upor so podpirali levičarji in kastrovci. Boji so bili izredno krvavi, saj naj bi imele samo vladne čete okoli 200 mrtvih.
HONOLULU, Havaji. — Poskus razstreliti jedrsko bombo več sto milj visoko nad Johnstono-vim otokom se je danes zjutraj ponesrečil, ko raketa Thor ni delovala, kot je bilo predvideno. Čas za nov preskus ni bil objavljen.
DORTMUND, Nem. — Kancler K. Adenauer je na zborovanju krščanskih demokratov priznal nesoglasja s predsednikom ZDA J. Kennedyem. pa poudaril, da se ta ne tičejo osnovnih načel mednarodne politike in njenih ciljev.
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES,
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for S months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 109 Moruday) June 4, 1962
Po zadnjih dogodkih na naših borzah
Vreme se je spremenilo na naših borzah že okoli Novega leta. Do takrat so cene za delnice skoraj neprenehoma rastle. Dviganje cen se je prav za prav začelo že v prvih letih Eisenhowerjevega režima in se je brez večjih padcev nadaljevalo do konca lanskega leta. Dviganje je kmalu doseglo mejo, ki so jo previdni ocenjevalci našega gospodarskega razvoja smatrali za zadostno. Prvi taki previd-neži so se oglašali že pred par leti, toda bili so glas vpijočega v puščavi. Borzijanci se niso zmenili za njihova sva-> rila, tečaji delnic so lezli stalno navzgor. Čim bolj so lezli, tem več je bilo opominov, da postaja borzna igra nevarna, tem manj je bilo kupcev papirjev, ki bi jih vpoštevali.
Na čem so temeljili opomini in svarila?
Prvi namen vsake delnice je ali bi vsaj morali biti dobra in stalna dividenda, saj delnice nudijo idealno obliko za zanesljivo nalaganje premoženja. Delnice imajo obenem še drug namen, varujejo pred posledicami inflacije. Kadar nastopi inflacija, se cene vsemu blagu dvigajo, torej se dvigajo tudi delnicam. Kar lastnik delnic zgubi na vrednosti dolarjev, ki jih ima v gotovini ali v banki, lahko pokrije z dobičkom, ki mu ga dajejo višje cene za delnice, ako jih hoče ali mora prodati. Borze vršijo torej važno gospodarsko nalogo: lajšajo nalaganje premoženja v rentabilne vrednote in omogočajo neke vrste zavarovanje proti padanju vrednosti dolarja.
Na borzah pa človek z denarjem lahko išče še nekaj drugega: priliko, da bo delnice kupil po nizkih cenah, pozneje pa prodal po višjih. V tem slučaju mu ni za dolgotrajno naložbo premoženja v delnicah, mu je bolj za hiter zaslužek; hitro kupiti po nizkih cenah in hitro prodati po višjih. Tega pa ne moremo več imenovati nalaganje pre-\ moženja, ampak navadno špekulacijo, če hočete loterijo. Njen bistveni znak je tveganje: morda boš zaslužil, morda boš pa tudi zgubil.
Na ta način se na borzah srečujejo kupci dveh vrst; taki, ki hočejo trajno nalagati svoje premoženje v delnicah, in taki, ki hočejo samo špekulirati na razliki v cenah. Koliko je vsak dan na borzi enih in drugih, to je vprašanje živ-Ijenske važnosti za gibanje borznih cen, toda se ne da nikoli in z nobenimi sredstvi dognati. Da se samo naslutiti.
Predvsem drži, da je takih, ki nalagajo svoje premoženje v delnicah, malo. Vodijo jih zavarovalnice, razni fondi, denarni zavodi. So vsak dan na borzi, toda ne kupujejo zmeraj; le takrat, kadar mislijo, da bodo napravili dobre naložbe. Njih se ni treba bati, da bi gnali cene delnicam gori in doli. Kadar nastopi burja na borzah, se hitro umaknejo in samo opazujejo dogodke na borznih sestankih. Nimajo namreč nobenega interesa, da bi cene delnicam hitro in brez razloga skakale gori in doli.
Nevarnejši so drugi ptiči, tisti, ki hočejo na borzah hitro obogateti, če ne drugače vsaj na papirju. Pri nakupih delnic ne mislijo na to, kolika bo dividenda, po glavi jim samo nori misel, kako hitro bo cena za delnice rastla. Ker sami ne razumejo dosti o borznih poslih, se zanašajo na razna “strokovna” poročila, ki so po besedilu res strokovna, toda pogosto napisana v dvoumnih besedah. Povrhu praviloma izražajo optimizem, ki je čisto na meji pretiranosti. Navadno se premalo brigajo, kako je podjetje, ki kupujejo njegove delnice, briga jih samo vprašanje, ali se bo podjetje hitro razvijalo in dalo povod za dviganje cen svojim delnicam. Taka presoja je navadno najbolj tvegana. Pravilno presojo imajo v teh slučajih samo tisti, ki vodijo podjetje, toda ti navadno molčijo, ali pa zavijajo svoje misli v meglene izjave.
Ta skupina je navadno tudi revna na denarju. nakupih si mora pri denarnih zavodih izposojati denar. Koliko ga sme največ dobiti na delnico, odločajo Sistem federalnih bank in pa borzne uprave. Višina dovoljenih posojil se vrti praviloma med 10% in 5Qr/(. Trenutno smejo denarni zavodi posojati na papirje samo 30%. To je dobra kreditna politika, toda samo tako dolgo, dokler se bor-' zne cene ne zagugljejo, kot so se sedaj. Ako namreč začno cene padati, morajo špekulantje ali odplačevati posojila ali pa prodati delnice. Ako ne morejo odplačevati posojil, jim upnik proda delnice na borzi. To se je ravno godilo pretekle tedne in zato so cene delnic začele tako hitro padati.
Tako je zadnje tedne na milijone špekulantov moralo prodati na milijone delnic in pri tem zgubilo na bilijone dolarjev premoženja. To se bo seveda poznalo na gospodarstvu, toda ne tako močno, kot nekateri kvaražugoni napovedujejo. V Ameriki .radi pretiravamo, posebno v gospodarskih stvareh. Z borz bodo izginili mali špekulantje, borze bodo postale “čiste” in čakale novih junakov, ki bodo hoteli špekulirati po izvoženih kolesnicah. Tako je bilo še zmeraj, tako bo tudi sedaj.
Še eno vprašanje je zanimivo; zakaj so cene za delnice jenjale rasti okoli novega leta? Cene za delnice so bile takrat že tako visoke, da je začelo rasti število tistih, ki so
trdili, da so že pretirane. Ti so zavrli dotok novih junakov, ki bi hoteli poskusiti srečo v borzni igri, dočim niso tisti, ki so takrat že špekulirali, imeli svežega denarja za nove špekulativne nakupe. Na borzah je zmanjkalo kupcev: špekulantov je bilo zmeraj manj; pravi nalagatelji pa tečajem niso več zaupali in se umaknili iz poslov. Ponudba je bila zmeraj večja, kupcev zmeraj manj, cene so začele padati in dale povod za borzni polom zadnjih tednov.
Kdaj si bodo borze zopet opomogle? Takrat, ko bodo velika finančna podjetja kot so banke, fondi, zavarovalnice, in bogataši smatrali, da so cene za delnice postale zopet rentabilne in da delnice lahko služijo za trajne naložbe. Zdi se, da smo že blizu tisti povprečni višini borznih cen, kajti nekateri veliki kupci so se zopet pojavili na borznih sestankih. Ni pa to nobena napoved. Na razpoloženje na borzah vpliva namreč še celo vrsta drugih okoliščin gospodarskega in negospodarskega značaja, ki lahko zameglijo dejanski položaj na borzah in zvabijo nanje špekulante, da ponovno kvarijo pravo sliko o resnični vrednosti borznih papirjev.
BESEDA LZ NARODA
Vrhenškega
Pismo
Ma n«*>
Waukegan, Illinois. — Konec aprila, dnevi po velikonočni nedelji so bili izredno lepi po tej okolici. Več dni je bilo tako toplo, kakor, da smo že sredi junija. Toplomeri so kazali nad 80 stopinj toplote in neko popoldne je doseglo celo 88 stopinj, kar je za aprilske dneve rekord. Vsaj tako so objavili tudi napovedovalci vremena, da tako gorkega dneva v aprilskih dnevih doslej še ne pomnijo v tem kraju.
V ponedeljek po Beli nedelji je sopara tiščala in menda hotela dati zadnjo krepko brco starki Zimi, ki je nas letos dolgo držala in tiščala za vrat. In to je bil najbrže vzrok, da so se vetrovi in sape okrog michiganskega jezera 'steple- in rogovililo je, kakor v kaki julijski deževni nevihti. Doli bolj južno okrog prestolnega mesta naše države, Springfielda, je razsajal celo tornado, ki je ruval in podiral drevje in poškodoval mnogo poslopij. Tako je na tem svetu, če nas ne ščiplje Zima, se z nami igra vročina poleti, vmes pa vreme in mi zemljani vlečemo vedno ta kratko.
Pa kaj bi stokali in se cmarili. Zavriskajmo in zapojmo — boljši dnevi in časi so pred nami — jutri bo boljše in lepše ...
*	NORTH CHICAGA PRIDNO GLADI IN POPRAVLJA svoje ceste in pota. Kakor sem že pred nedolgim omenil v enem mojem zadnjem dopisu, da je pred mestnim svetom zahteval Commissioner za ceste in pota, ki je naš rojak Peter Smolich, da naj nakažejo za popravila cest in potov malo več novaca, so kakor zgleda njegov nasvet upoštevali in zadnje tedne so v sosednji North Chicagi popravili veliko cest in ulic. Popravili so tudi odprtine kanalskih odvodov, da zdaj voda hitreje odteka. Tudi alleye so popravili in Commis-sionerju Smolichu gre v tem priznanje. Zavzel se je za ta dela, ki spadajo v področje njegovega urada in jih dobro vrši.
* K. S. K. JEDNOTA IMA NAD 1800 ČLANOV pri nas. V Waukeganu-North Chicagi imamo tri lokalna društva, ki spadajo h K. S. K. Jednoti, ki ima svoj glavni sedež v Jolietu. So to društvo sv. Jožefa, št. 53; potem je društvo sv. Marije, št. 79 in društvo sv. Ane, št. 127. Članstvo vseh teh treh društev šteje' zdaj okrog 1820 članov. Imenovana društva pripravljajo za letos veliko slavnost “Dan K. S. K. Jednote”, ki se bo vršila 15. julija letos. Pričakuje se velika udeležba od domačih in iz drugih naselbin.
*	OKRQG MILIJON LJUDI BI. DOBILO DELO IN SLUŽBE, če bi v industrijah odpravili, nadurno delo (over time). Tako objavlja v svojem poročilu Nor-
man Walker, ki piše za in o delavskih zadevah in problemih. Navaja in omenja, da industrije obratujejo s polno paro. A kljub temu imamo v deželi vedno okrog 5 do 6 milijonov ljudi, ki so brezposelni in iščejo dela. Razlogi so v tem, da je po raznih tovarnah in pri raznih podjetjih mnogo nadurnega ali čez-urnega dela (over time-a). Nadurno delo stane toliko, da bi s tistimi plačami, ki gre za nadurno delo po vsej deželi, lahko zaposlili stalno do enega milijona delavcev. Tako pa, pravi poročevalec, eni zaslužijo veliko, nekateri kar tretjino več kakor drugi, ki nimajo nadurnega dela, milijone delavcev je pa brez zaposlitve.
To je težak in siten problem. Družbe in podjetniki imajo pri tem seveda svoje izgovore. Navajajo, da njihovi stalni delavci, ki so navajeni svojega dela istega zanesljivo in bolje opravijo, kakor pa bi novi delavci, ki bi jih le začasno zaposljevali, kadar bi bila taka zahteva in potreba za več delovnih moči. To je deloma res. Toda na splošno pa je pri tem mnogo prizadetih, ki ne pridejo do zaposlitve. Eni v teh razmerah veliko služijo, drugi malo ali nič.
Ta objava o tem je nekako opozorilo javnosti in vladi glede tega. V delavskem depart-mentu o tem že razpravljajo in zna priti do neke preureditve glede tega. Brezposelnost je težko breme tudi za vsako posamez no državo, ker mora plačevati podpore brezposelnim. Vsak nasvet, ki bi prinesel kako izboljšanje v tem, bo brezdvomno upoštevan. Če bo brezposelnost naraščala, zna priti celo do nasvetov, naj se nadurno delo prepove.
Tako je, da brez sitnosti pri gospodarstvu in pa v politiki nikoli ni.
* CENE POLJSKIM PRIDELKOM BODO LETOS VIŠJE, meso in perutnina pa zna v cenah biti malo nižja, kakor je bila dosedaj. Tako omenja urad poljedelskega depart, v Wiashing-tonu. Koliko je tej vesti verjeti in jo vzeti za resno, je seveda svoje vrste vprašanje. Tudi lani so govorili in pisali, da bodo nekatere cene nižje. Trgovina pa je poslovala drugače, namreč, da vsake kvatre so cene nekoliko poskočile. Od zadnje jeseni sem so se zlasti podražile nekatere zelenjave in sadje. Paradižniki, sveže zelje, razne solate so bile tekom zime mnogo dražje in so še sedaj, kakor pa kedaj preje. Srednja zelnata glava stane še sedaj od 25 do 40 c. To je zelo visoka cena. Paradižniki, če so količkaj, stane komad po 10c in več. Solate po mnogih krajih prodajajo od 25 do 35c glava. Le kadar kje zaloge ostanejo, vržejo tako blago za nižje cene na prodaj.
Tajnik poljedelskega depart-menta Freeman uvaja nove metode, katere naj bi dala farmarjem njihov delež pri pridelava-nju živeža. To pa seveda je mogoče le s tem, da farmarji dobijo več 'za pridelke. Tisti, ki

'•A
pridelke kupujejo, to so konsu-menti, te pa boli v žepih, ker morajo plačevati več za vse kar kupujejo za življenje.
Pri vsem kake trajne zadovoljive rešitve ni na vidiku. Tisti, ki kupujejo in morajo več plačati za pridelke, bodo prej ali slej zahtevali več za delo, ki ga oni opravljajo. In nove sitnosti bodo na mizi vseh nas. Vse gre naprej po starih tirih: ti vščip-neš mene, jaz pa tebe.
* MORDA TO ŽE VESTE, ČE NE, PA NAJ VAM POVEDO TE VRSTICE:
— Kedaj je plula prva ladja skozi Panama kanal? — odgovor: To je bilo 15. avgusta 1914.
— Kateri narodni park v Združenih državah se nahaja v treh državah? — Odg.: Yellowstone, katerega del se nahaja v državi Wyoming, gotovi del v državi Montani in del v državi Idaho.
— Kedaj je bilo ozemlje Združenih držav med Atlantikom in Pacifikom razdeljeno v štiri časovne zone? — Odg.: To je bilo 18. novembra 1883, ko so razdelili teritorij Z. d. v štiri časovne zone. Vsaka zona se razlikuje 1 uro od druge. Kadar je na vzhodu ob Atlantiku 12 opoldne, je na Osrednjem zapadu 11. dopoldne; v goratem pasu na Zapadu 10. dopoldne in ob Pacifiku na zapadu 9. dopoldne.
— Kako dolga je vodna pot od Atlantika skozi St. Lawrence reko in po Velikih jezerih do Dulutha, Minnesota v Superior jezeru? — Odg.: Od ustja zaliva ali reke St. Lawrence ob Atlantiku do Dulutha je 2,340 milj. Pot je zelo vijugasta, zato taka dolžina.
— Katera dežela tvori najstarejšo in zraven najmanjšo republiko na svetu? — Odg.: To je državica San Marino, katere zemeljska površina meri komaj le 38 kvadratnih milj.
— Naj zadostuje za danes, pa se drugič kaj.
Vrhenšk Tine.
Društvo sv. Vida št. 2D KSKJ vabj na sejo
CLEVELAND, O. — Jutri, v torek, ima naše društvo redno mesečno sejo v šoli sv. Vida v društveni sobi. Začetek ob 7:30. Na dnevnem redu je volitev delegatov za konvencijo, ki bo v letošnjem avgustu v Harrisbur-gu, Pa. Vsi člani so vabljeni, da se seje prav gotovo udeleže.
Spomnimo se članov A. Maver, A. Korošec in S. Kren, ki so pretekli mesec umrli.
Albin Orehek, taj. ------o------
čikaške novice
Chicago, 111. — Vroče je, vroče v Chicagi in okolici in to je glavni vzrok( da so moji dopisi izostali. Drugi vzrok je pa ta, ker, če je bolj hladno, pa imam sedaj na pomlad dela čez glavo. Tako je tudi danes. Toda moram omeniti nekaj, kar sem odlagal precej časa.
V A. D. ima svojo kolono v Chicagi dobro znani Ribničan, pod naslovom “Chicago, nekdaj, včeraj, danes.” V tej koloni je on napisal članek z naslovom “Čast, komur čast.” To bi jaz podpisal z obema rokama, pa tudi š nogama, če bi bilo potreba. Kar piše on, sem se jaz za to potegoval že več let, pa sem naletel na odpor. Dovolite, da omenim samo konec dopisa, kajti to je vredno, da se večkrat omeni. Sledi dobesedno sledeče:
“želeti je, da slovenske ustanove, kot slovenska hranilnica, slovenska društva in vse drugo kar spada med slovenske ustanove, naj nove upoštevajo. Več priznanja jim je treba dati s tem, da se jih povabi v vodstva ustanov. Bodočnost slovenstva med nami je v novih Slovencih. Mladi so — njihova je bodočnost. Vajeti bodočnosti spadajo njim. V vodstvu vsake naše ustanove, bi morah biti zastopani novi Slo-
Iz pisem o veri in cerkvi
Iz Vašega pisma ugotavljam, da smo si kljub velikim razdaljam zelo blizu ... Izbrali ste si novo domovino in Bog daj, da bi v njej res našli srečo, mir in veselje. Molite za nas, tudi mi molimo za Vas.
Naš gospod upravljajo dve župniji. Vsako nedeljo imajo na dveh krajih službo božjo. Na e-nem kraju še cerkve ni. Maša pač je, kjer je kaj prostora. Ljudje stojijo okoli, v sobi in na prostem. Cerkev je bila med vojno požgana in je taka ostala. Od kraja do kraja hodi gospod peš nekaj desetin kilometrov vsako nedeljo. Prevoznega sredstva ni-
venci. | Kjer se ne bo ravnalo tako, bodo prej ali slej na vodstvu tujci in tega se čuvajmo, če je nam kaj na tem, da to, kar so naši slovenski pijonirji ustvarili slovenskega — ostane slovensko, dokler najdalj je človeško mogoče.
To je problem, o katerem bi morali na vseh vodilnih mestih naših ustanov in društev mnogo misliti.
Če bodo tisti, v katerih rokah je rešitev tega problema, to pravilno in modro rešili, bo v prihodnosti tudi njim veljal rek: Čast, komur Čast.
O njih bodo bodoči slovenski rodovi govorili v prihodnosti: Slovenske zadeve so rešili, kakor je bilo potrebno.”
Tako Regenčan. Na nas je pa sedaj ležeče, da to dobro premislimo in se po teh besedah ravnamo.
PROSLAVA 40-LETNICE DRUŠTVA SV. ANE.
Naše Ančke so se postavile. Popolnoma na svojo roko so priredile proslavo 40-letnice obstoja svojega društva. Veliko močnejša društva ne zmorejo tega, kar je priredilo društvo sv. Ane. Ne bom natančneje opisoval program in drugo, omeniti želim dva zanimiva govora, gl. blagajnika KSKJ iz glavne tajnice SŽZ, Albine Novak.
Marsikaj bi imel še povedati, toda čas mi ne dopušča.
John Gottlieb.
■------o--------
Upokojenci vabijo
Cleveland, O. — Vsi tisti, ki ste že v zrelih letih, ženske in moški iz collinwoodskega okrožja, ste vljudno vabljeni, da pristopite v naš klub Slovenskih upokojencev. Ta klub bo imel sejo v torek, 12. jun. ob dveh popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. Klub ne bo političen torej povsem nedolžno jagnje.
Dolžnosti in ugodnosti: majhna članarina, velika posmrtnina: kooperativno spremstvo iz pogrebnega zavoda na pokopališče v izročitev materi zemlji s sožalnim pozdravom od svojih dragih soupokojencev.
Ko človek zleze v jesensko dobo, mu rado uhaja v glavo, da je postal nezaželjen, odrivan. To pa ni res, saj smo lahko še koristni člani človeške družbe, lahko si ustvarimo še dosti veselja in lepega življenja v naših jesenskih dneh.
Več ko nas bo, bolj dolgo borno živeli, ker se v skupnosti lažje borimo za boljše zdravniške in zdravstvene ugodnosti in tudi za povišek pokojnine. Saj smo mi tisti, ki smo z našim neumornim delom ustvarili našo veliko Ameriko, na katero smo danes ponosni. Vse, kar nam bodo dali za priboljšek, jim bomo tudi dali vse nazaj.
Na teh nedolžnih smernicah naj bazira naš klub. Lepo in koristno bi bilo od vas, da ga podprete in postanete na prihodnji seji, 12. junija, član kluba Collinwoodskih upokojencev.
Tone Škapin.
ma.
Vi se gotovo komaj spomnite, da je kdaj bil v Sloveniji krst odraslih. Sedaj ta obred prihaja vedno bolj v potrebo in navado. Otrok ljudje niso mogli ali niso hoteli krstiti. Ko ljudje odrastejo, se sami odločijo in nekateri žele biti kristjani. Ni nam pa treba hoditi pogane gledat v Afriko, jih je doma dovolj. Zlasti med mladim rodom se širi ta vrsta ljudi. Neka mesta in industrijska središča v Sloveniji imajo cele predele kar popoga-njene. So pa tudi med mladimi vzorni zgledi krščanstva. Prav za prav, v svojem bistvu, v srcu, so naši ljudje še na splošno verni, a mnogi si tega ne upajo priznati, bolj napredni pa si hote ne' priznajo in se obnašajo, kot bi vere nič ali zelo malo imeli.
Doživljamo v sedanji Sloveniji tudi takele prizorčke: Duhovnik gre z Bogom k bolniku. Včasih je oblečen kar civilno, včasih pa tudi cerkveno, kot nekdaj. Nedavno je šel duhovnik z obhajilom po naši cesti. Pred njim je tekel mlad fant. Kar tekel je, menda zato, da ga ne bi duhovnik dohitel in bi mu ne bilo treba Gospoda pozdraviti. Pritekel je do skupine delavcev, ki so popravljali cesto. Tam je obstal. Duhovnik je prišel kmalu za njim. In glej, vsi delavci so pokleknili, ko je Gospod mimo šel... in pokleknil je tudi fant, ki je preje tekel pred Njim .. In pokleknili so v blato, ki je na debelo pokrivalo cesto in ves prostor ob cesti...
Seveda vedno ni tako. Duhovnik mora pogosto tudi kako bridko slišati, marsikaj prenesti, posebno veliko ponižanja.
Članom komunistične stranke je obisk cerkve prepovedan. Celo tedaj, ko umre oče ali mati, otroci, ki so člani stranke, ne smejo v cerkev k pogrebni sv. maši in molitvam. Na kmetih se hitro spozna, kdo je postal član partije. Nikdar, še ob nedeljah in velikih praznikih ne gre več v cerkev.
Življenje pod pritiskom protiverske in proticerkvene diktature pripelje včasih v smešne okolnosti. Poznamo častnike in javne uradnike, ki so po sili razmer člani partije, pa ostanejo kristjani, kar le morejo in sc nekateri kar dobri osebni prijatelji duhovnikov in so srečni v njihovi družbi. So junaki, ki jih tudi dolgoletna vojaška šola nič ne spremeni.
Mudilo se jim je
V kratkem času, ko je bila napovedana prepoved uvoza avtomobilov v Jugoslavijo, jo šlo tja preko italijansko-jugo-slovansike in avstrijsko-jugoslo-vanske meje 4,000 avtomobilov, ki so jih naročili zasebniki. Obmejni bloki med Italijo in Avstrijo so zalbeležili prehod okoli 2.000 avtomobilov, prav toliko pa je bilo prepeljanih po železnici. Jugoslovanska carina je bila prisiljena povečati število obmejnih carinikov, da so zmogli narasli promet pri prehodu čez mejo, ker so čakale dolg6 kolone avtomobilov.
Ukrep so objavili 25. aprila, v veljavo je pa stopil 2. maja-Prepoveduje za nedoločen čas uvoz vsakršnih avtomobilov razen za naj ožjo vrsto invalidov in onih, ki so imeli kako uradno nalogo zunaj.
Nadškof je bolan
Povišanje ljubljanske škofij0 v nadškofijo smo slovesno praznovali. Misijon po ljubljanskih župnijah je v redu in lepo p°' tekel. K odličnim govorom so prihajale množice. Za nadškofa smo pa v skrbeh. Težko bolezen nosi in samo radi svoje nezlomljive volje in vztrajnosti opravlja svojo visoko službo. Molih' tudi vi, da bi ga nam Boog ohranil.
F. S. FINŽGAR:
Gozdarjev sin
“Če me ves svet sovraži in zalezuje, ona mi boi gotovo pomogla' in smilil se ji bom.”
Tako je mislil in upal. Takoj drugi večer se je odpravil proti Miheljnovi gostilni. Utrudilna pot, velik glad sta ga prisilila, da se je večkrat naslonil ob drevo ter si obrisal s čela potne kaplje.
Dospel je v dolino, truden in izmučen opolnoči. Smrtna tišina je vladala krog in krog. Niti zvesti čuvaj, velik kodrast pes, ki je sicer vedno lajal ponoči, se ni ganil.
Janez gre tiho v drvarnico, prinese lestvo ter jo pristavi pod Rezikino okno. Potem se ozre še enkrat naokrog in ko se ni ničesar ganilo, stopi lahno do okna, kjer varno potrka enkrat, dvakrat, ter pokliče; “Rezika!” Iz sobe začuje bolesten vzdih: “O moj Bog!” Okno se tiho odpre in Rezika mu proseče veli s trepetajočim glasom: “Beži, nesrečnež, če ne te vjemo! Lovci te nocoj pričakujejo — — Beži — beži! Moj Bog!”
Več ni upala govoriti, le z roko je zamahnila, potem pa izginila v temi.
Janez je obslonel osupel ob oknu.
Predno se je zavedel, kaj da mu je pravzaprav velela, pridrve iz zakotja lovci in divje hite nad lestvo, katero z vso silo izpodbijejo, in Janez pade na mrzlo, zemljo. Lovci planejo nanj kakor divji voleje nad zašlo ovco. čeprav je Janez skušal otresti se nasprotnikov ter je marsikateri dobil udarec z njegovo težko pestjo na lice, zmogli so ga vendar in zvezanega tirali v hišo.
Tu so ga posadili za vrata, zaničljivo in škodoželjno se mu smejali ter popivali do ranega jutra. Janez se je naslonil na steno, ugriznil se v ustnice in — molčal.
Med surovo družbo je bil tudi Hiršov Pavle, ki je posebno pikal in zbadal Janeza. Ravno njegova navzočnost je raztolmačila Janezu, kako je prišlo, da so ga vjeli.
Pavel je namreč dobro vedel, da mora Janez k ljudem, če se hoče preživeti v toliki zimi. Ker pa kot tujec drugje ni mogel iskati pomoči, kakor pri Miheljnu, sklepal je iz tega, da bi ga ondi najbrže vjeli. Zavriskal je radosti, ko se je domislil, da je napočil dan, da se kruto osveti nad Janezom zaradi Rezike.
Hitro se je napravil in šel v Ljubno po lovce in biriče. Razodel jim je načrt. Bili so zadovoljni in štirje so takoj odšli na lov. Nastanili so se pri Miheljnu, podnevi dremali na peči, ponoči pa stražili skriti ob skednju in stelniku.
Samo dva dni so čakali in posrečilo se jim je, da so zasačili svoj plen.
Ker se je pa krčmar Mihelj zelo počasi obračal ter kazal kaj mračno lice, zahtevali so od lahkonoge točajke Rezike, da bi jim stregla. Ko jo je šel Mihelj klicat, rekla je, da ne more, da je bolna. Mihelj je ni dalje silil, še rad je videl, da je imel izgovor, da so se lovci pred odpravili. In zares! Kako bi pač mogla zreti Janeza zvezanega in bi mu ne smela pomoči! Kako bi prenašala surove šale in grde klefc
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK fil31 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St.
Uradne ure: f):30 zj. do 7 zv. Priiave nepotrebne
vine pijanih neotesancev!
Položila je vročo glavo na belo vzglavje, katero ste po-rosili bridki solzi iz ljubezni potočeni po lepem licu.
Ko se je gospodar vrnil in povedal gostom, da je Rezika bolna, tedaj je jezno zarenčal Pavle: “Seve, če je treba poštenim ljudem streči, je bolna. Če bi bilo pa s tem prekletim potepuhom vasovati, bi bila pa zdrava!”	j
To je bila pa Miheljnu že preveč. Poznal je predobro poštenost svoje hčere, katero je tako zelo ljubil, saj mu je bila popolen odsev prerano umrle blage žene, katera je zasadila zgodaj v hčerino srce duševnih vrlin, ki so zbog mnogoterega trnja in raznih nevarnosti razcvitala čudo krasno v du;ši preproste mladenke. Prepričan je bil, da ni nikdar vasovala in da je tudi sedaj le sila prignala Janeza pod njeno okno. Zato je jezno topotnil z nogo ob tla ter se potegnil za njeno poštenje:
“Še eno tako, pa te vlečem Vun na sneg, da bodeš vedel, kedaj si kaj takega govoril. Tu sem jaz gospodar in v moji hiši mi ne bote obrekovali poštenih ljudi!”
Janez se je hvaležno in nekako ponosno ozrl na Mihelj-na, češ, (pravo si govoril.
Pravlu je pa zažugal Mihelj ;
“Ti pa nikar ne misli, če si zlodejsko izdal Janeza, da boš sedaj sleparil okrog Mi-heljna ter zalezoval našo Reziko. Nikoli ne bo tvoja! Dobro si zapomni! Od danes ne smeš več prestopiti praga moje hiše, dokler sem jaz gospodar ”
Ko se je zdanilo, vzdignili so se lovci, vzeli Janeza v sredo ter ga tirali v bližnji trg, kjer so ga, dobivši nagrado za svoj “človekoljubni” čin, izročili gosposki.
Ko so odhajali, je Rezika gledala objokana skozi okno iz spalnice. Janez se je ozrl na ovinku, zamahnila mu je z roko zadnji pozdrav in si zakrila lice z rokami.
Janeza je pretreslo. Dvoje src je v tem trenotku šele jasno spoznalo, kako' se ljubita. In le usoda ju je gnala narazen — morda za vselej.
VIII.
Janez ni dolgo ostal na štajerskem v zaporu. Država je potrebovala krepkih moči, da se ubrani sovražnikom. In Janez je bil čvrst mladenič, da mu ga ni bilo vrstnika. Ker so izvedeli, da je skrivač, poslali so ga sredi zime z nekaterimi drugimi Kranjci, katere so tudi zalotili na Štajerskem, kjer so se hoteli prikriti gosposki, v Ljubljano. Tam so jih preoblekli v vojaške suknje in vežbali v orožju.
Zakaj nujno je bilo treba spomladi leta 1848 krepkih vojakov.
Posadka, kateri je zapovedoval feldmaršal grof Radec-ki s svojo odločnostjo in po>-veljniško zvedenostjo, je lahko zadušila uporni ogenj, ki se je zablisnil sedaj tu sedaj tam po Italiji. Toda kaj je koristilo, če se ni videl plamen, a v osrčju je pa še vedno tlelo. Treba je bilo le pravega vetra, pripravnega vzroka, in vstaja bi vsplamtela kakor mogočen požar, ki ga ni moči zadušiti z malimi močmi. In' ta prilika se je nudila Italijanom 1848. leta. Francoskim prekucijam so sledili nemiri v Avstriji. V središču in na obodu je donel krik nezadovoljnosti. Vse se je skušalo osvoboditi starih postav.
Zastopniki časopisov so obiskali Stroh pivovarno
za kilo, purani pa od $2.22 na $3.03.
Od desne na levo: John Stroh Jr., Ivan Avsenek od uredništva Ameriške Domovine, J. Charles Derrick, vodja oglaševalnega oddelka Stroh Brewery Co.
CLEVELAND O. — Nedav->
no je vodstvo Stroh Brewery Company povabilo zastopnike tujejezičnih listov v Clevelandu na ogled njihovih naprav in pivovarne v Detroitu, Mich. Po ogledu pivovarne in oddelka za polnjenje steklenic so imeli vodniki podjetja skupno malico s predstavniki časopisov v Rathskellerju pivovarne. Ob tej priliki so zastopniki podjetja podali časnikarjem kratko zgodovino pivovarne.
*
Leta 1850, ko je bil Zahod še vedno bolj malo znan in je bila Amerika na pragu državljanske vojne, je mladi Bernard Stroh zapustil svojo rodno Bavarsko z željo, da si poišče boljše življenje. Premoženja ni imel, imel pa je popolno znanje in skušnje o varjenju piva-ležaka.
Nekaj časa je ostal v Braziliji, nato pa se je izkrcal v Združenih državah z namero, da se naseli v Chicagu. Do tja
.ni nikdar prišel, ostal je v ma- loduiu ^ ^______________________
ilem pristanišču ob Velikih je- ir. Stroh je zgradil popolnejšo
zerih Detroit. Mestece je imelo tedaj okoli 40,000 prebivalcev. Bilo mu je všeč in ostal je tam.
Bernard je na vseh svojih potih preskušal pivo, ki so ga pili v Ameriki in prišel pri tem do prepričanja, da bodo brez dvoma imeli rajše lahko bavarsko pivo kot angleško, ki je bilo tedaj v navadi. Z omejenimi sredstvi, pa poln upanja je u-stanovil malo pivovarno v Catherine blizu Hastings Street, ki je bila tedaj še izven mesta. Začetek je bil skromen. Prvo Strohevo pivo je bilo varjeno v kotlu, ki ni bil večji od navadnega soda (barrel). Odjemalcem so ga vozili v malih sodčkih na samotkolnici.
Ni bilo lahko ljudi pridobiti za novo vrsto piva. Ko so ga pa enkrat pokusili, so‘ga vzljubili zaradi njegove svetle barve, o-jkusnega zlatega bleska in meh-'ke smetanaste pene na vrhu. S
5
m
JUNIJ
:5JM
(17	181119120	21	22	m
Mi	[25!126|2tj	m	129	30
Ust
iff
8j 9 15
KOLEDAR
društvenih
prireditev
JUNIJ
17.—Dramatsko društvo LILIJA
priredi piknik na farmi sv. Jožefa.
17.—Izlet otrok Slovenske šole
pri Mariji Vnebovzeti na Belle Isle.
24.—Ohio KSKJ dan.
24.—Odbor staršev slovenske šole pri Sv. Vidu priredi izlet staršev otrok in prijateljev slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovensko pristavo.
JULIJ
26.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
OKTOBER
21.—Pevsko društvo Slavček priredi svoj letni koncert v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne.
28.—Pevski zbor LIRA priredi ob štirih popoldne CERKVENI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani.
pivovarno. Z rastočimi zahtevami se je pivovarna večala, dokler ni bila končno zgrajena res obsežna na Gratiot St. nedaleč od sedanje klavnice.
Bernard Stroh je v začetku leta 1880 umrl in njegovo podjetje sta prevzela sinova. Znano je bilo pod imenom Lion Brewery in je bila to tedaj največja pivovarna v državi Michigan. Ko je bila leta 1918 proglašena prohibicija, je pivovarna dosegla letno prodajo preko 300,-000 sodov.
Med prohibicijo v letih 1918 do 1933 Stroh Brewery ni prenehala, ampak je ohranila svoje tehnično osobje v službi s tem, da je prešla na proizvodnjo sladoleda, pivu podobnih pijač, ledu, slada in brezalkoholnih pijač^Ta,.odločitev se je izkazala za modro, kajti takoj, ko je bila prohibicija odpravljena, je Stroh Brewery začela variti znova prvovrstno pivo.
Ko je podjetje, ki je leta 1902 prevzelo ime Stroh Brewing Co., napredovalo, se je končijo v letih po prohibiciji odločilo za zgraditev popolnoma nove pivovarne in poslovnih prostorov na področju Gratiot. Podjetje še vedno raste in se širi v skladu s potrebami. Danes je to ena največjih in najmodernejših pivovarn v vsej deželi.
Podjetje je še vedno last potomcev Bernarda Strpha, ki se trudijo za ohranitev tradicije tako v kakovosti kot v okusu izdelka. Pri tem gledajo, da so naprave v njihovem podjetju vedno s soglasju s tehničnimi vedno v soglasju s tehničnim napredkom v tej industriji.
Stroh pivo je edino v deželi varjeno neposredno nad ognjem z 2000 stopinjami vročine. To mu daje tudi poseben okus in voljnost.
1.—Otvoritvena p r i r e ditev na Slovenski pristavi.
7.	—Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi tekme za slove nsko prvenstvo na Slovenski pristavi.
8.	—Telovadni nastop in piknik Slovenske telovadne zveze na Slovenski pristavi.
15.—Piknik Slovenske radio ure na Slovenski pristavi.
18., 19., 20., 21., 22.—Vsakoletni farni karnival pri Sv. Vidu.
22.—Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti na farmi sv. Jožefa na White Rd.
29.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
5.—Peti katoliški slovenski dan
pod pokroviteljstvom Lige K. SA. in drugih slovenskih katoliških organizacij v Cleve landu na prostorih Društva sv. Jožefa na White Rd.
12.—Pevsko društvo SLAVČEK priredi piknik na Slovenski pristavi.
NOVEMBER
4.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair A ve. opero.
10.—Štajerski klub priredi martinovanje.
H.—Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 35-letnico svojega obstoja z banketom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne.
H.—Cerkveni pevski zbor ILIRIJA pri Mariji Vnebovzeti priredi koncert v cerkveni dvorani.
25.—Prosveta Baragovega doma priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih narodnih pesmi in plesov. Začetek ob 3:30 popoldne.
DECEMBER
3.—Pevski zbor Slovan priredi
jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
23.—Baragova prosveta priredi v dvorani pri Sv. Vidu Slovenski božič. Začetek ob 3:30 popoldne.
----o-----
To je Tele draginja!
Vlada v Sovjetski zvezi je povišala cene mesu in' mesnim izdelkom za skoro ! eno tretjino, siru in ostalim mlečnim izdelkom pa za eno četrtino.
CLEVELAND, O. — V Ameriki se zelo radi pritožujemo nad draginjo, hrana nam je predraga, ker je pač dražja kot je bila pred letom ali dvemi. Kake bi se pritoževali šele, če bi se nam zgodilo, kot se je pretekli petek Rusom, ko je vlada zvišala cene mesu za 30 odstotkov, surovemu maslu in drugim mlečnim izdelkom pa za 25 odstotkov.
Rusi so doslej plačevali za surovo maslo $3.19' Za kilo (dobra dva funta), od petka dalje plačujejo po $3.96; šunka se je podražila od $3.19 za kilo na $4.07, klobase od $1.87 na $2.53
Če primerjamo ruski zaslužek z našim tu, znaša uradno nekako tretjino našega, potem šele spoznamo, kako so živila v rdečem raju postala draga.
Vladno sporočilo o povišanju cen trdi, da je bilo to nujno po-trebnoj da se dobi sredstva za povzdigo kmetijstva in živinoreje. Teh ni mogoče dobiti drugod, ker se “rpednarodna reakcija” pod vodstvom Amerike pripravlja na atomski napad na Sovjetsko zvezo. — Včasih so dejali na Slovenskem: Izgovor je dober, če ga tudi pes na repu prinese!
-----o-----
Pravica za zadolžitev zvezde vlade na] se dvigne na 308 bilijonov
WASHINGTON, D.C. — Federalna uprava ima pravico, da se za stalno zadolži samo do zneska 285 bilijonov dolarjev. Zadnja leta si je pri Kongresu izposlovala pravico, da se sme zadolžiti še za 15 bilijonov, toda samo začasno. Ta pravica ugasne s 1. julijem. Zato je administracija predložila Kongresu, naj ji ostane ta pravica še naprej in naj se še poviša za 8 bilijonov. Tako bi imela federacija pravico, da se zadolži do višine 308 bilijonov. Ta predlog pa pomeni obenem tudi to, da federacija že računa s tem, da bo letošnji proračun zaključila s primanjkljajem okoli 7 bilijonov.
Zato se ne smemo čuditi, da ni bilo prijetno ne finančnemu tajniku Dillonu, ne proračunskemu direktorju Bellu, ko sta morala ta predlog zagovarjati pred odborom za sredstva in načine p r e d s t avniškega doma. Kongresniki so namreč porabili to priliko, da so precej ostro kritizirali federalno gospodarjenje in opozarjali vlado, naj ven-
DOBER NASMEJ
je zlata mmm
Okoristite se s skušnjo drugih. Njihov nasvet in zagotovilo vas bo obvarovalo trpljenja in vam prihranilo denar, če še niste poskusili te preizkušene Tatrine zeliščne čaje, ali če jih nimate več v zalogi, jih naročite še danes. Zato imejte vedno pri roki ta poceni prirodna zdravila. — Prosimo, prečitajte nekaj stvarnih odlomkov iz tisoče pisem, katere prejmemo od naših rojakov širom Amerike:
“. .. Midva uporabljava Tatra čaj št. 1 ze mnogo let. Ne moreva dovolj prehvaliti tega čaja in njegovega dobrega učinka. Oba sva že v letih, toda ta učinkoviti čaj naju ohranja pri dobrem zdravju ... Kc sem začel uporabljati vaš krasni čaj Remo-lek št. 3, sem takoj začutil olajšanje. V kratkem času sem lažje hodil in počutil sem se tako dobro, da sem bil resnično presenečen . . . Pectoral Herb Tea št. 2 je stara in zanesljiva rezerva moje družine proti prehladu . . . Stoodstotno sem prepričan v moč zdravljenja vaših zeliščnih čajev... Skozi polnih 13 let sem neprestano trpel, podnevi in ponoči, da je težko popisati. Takrat sem začel uporabljati vaš Tatra čaj št. 1 in Remolck čaj št. 3, in res — kot da se je zgodil čudež — sem se takoj boljše počutil . . . itd.**
»
ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki po. vzroča slabosti želodca, pline, utrujenost, nervoznost, glavobol? Ce ao te neprijetnosti vzrok zaprtja, jih olajšate ali odstranite, če temeljito očistite svoje telo le da drugi organi delujejo pravilno, Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA št, 1, za <10 skodelic, $1,00
a e a
PECTORAL — PRSNI CAJ št. 2. Znan stvena mešanica najboljših zelišč za za-časno olajšanje kašlja, ki je vzrok prehlada, Imamo ga na zalogi; zavitek $1,00,
a a a
REMOLEK ZELIŠČNI ČAJ št, S, Zna menita lormula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mili učinek; zavitek $1,00,
asa
EMATEA ZELIŠČNI CAJ št. 4. Prirejen Iz tekom razdobij preizkušenih zelišč, ki Jih cenijo še iz starih časov za njih ko-ristni učinek pri krvi in čiščenju; zavitek $1,00
a a a
RENEX ZELIŠČNI CAJ št. S. Izvrsten zeliščni čaj, katerega uporabljajo vsi zaradi njegove zdravstvene in prirodna dobrote. Ni odvajalen. Zavitek $1,00.
a a e
Vsak zavitek čaja stane *1,00, SEST ZAVITKOV. KATEREKOLI VRSTE za $5.00, 12 za $10.00. Pri vsaki škatljl čaja dodajte lOc za poštnino, 15c za Kanado, Z5c za druge dežele. Navodilo za uporabo na Vsakem zavitku. Naročilo naslovita takolai
Tatra Company, DepK 10
Box 60, Morri*ville, Pa.
dar ne širi s tako vnemo vesti o blesteči gospodarski bodočnosti, ki je zaenkrat praktični gospodarstveniki še nikjer ne vidijo.
Finančni tajnik Dillon je pod pritiskom kritikov moral priznati, da v prvih treh mesecih letošnjega leta ni bilo takega gospodarskega napredka, kot so ga pričakovali, dodal pa je, da upa, da se bo stanje popravilo do konca leta.
------o---- —
Fanfani v težavah s svojim socialističnim zaveznikom tfcnnijem
RIM, It. — Italijanski ministrski predsednik krščanski demokrat A. Fanfani je prišel v prve politične težav« s svojim s o e i j a M 'stilnim zaveznikom Nennijem. Nenni namreč zahteva takojšnjo uredbo, ki naj bi policiji vseh vrst prepovedala nositi orožje, kadar mili delavstvo v štrajku. V malem mestu Ceccano južno od Rima je namreč prišlo do nemirov ob priliki nekega lokalnega štraj-ka. Policija je rabila orožje in ubila enega delavcai več pa jih ranila. Nenni zahteva tudi hitrejši postopek pri nacionalizaciji elektrarn.
Nennijeve zahteve so v zvezi z nedeljskimi občinskimi volitvami po Italiji. Nennijeva stranka je na volitvah zelo zainteresirana, ker se boji, da ji bodo komunisti odnesli glasove radi politične zveze med nenni-jevci in krščanskimi demokrati. Hoče torej pokazati volivcem vsaj par uspehov. V Fanfan-nievi vladi so pa mnenja deljena. Nekaj ministrov zagovarja Nennijeve zahteve, drugi svetujejo previdnost in, kar je glavno, počasnost. Politični opazovalci mislijo, da radi tega nesoglasja v vladi ne bo prišlo do vladne krize.
-----o------
Pokazit?
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled.
MAUOGLASI
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje in garažo oddajo na 712 E. 159 St. zgoraj. Kličite MU 1-0977.	(113)
V fari sv. Vida
Naprodaj je 2-stanovanjska hiša, z novimi plinskimi pečmi za ogrev, dvema garažama in nizkimi davki — za $14,900.
BARAGA REALTY IV 1-9998	530 E. 200 St.
(113)
Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite
tony kristavnik,
Painting & Decorating
HE 1-0965 ali UT 1-4234.
Poizvedba
Kdo ve za bivališče Josipa Pjecman iz Smrje, Št. Peter, Slovensko Primorje. Jaz sem hčerka Marije Mršnik. Pišite na: Emilia Fabec, 1820 McGregor St. Ap. 2, Montreal, Que., Canada-	(109)
IZVRŠUJEMO VSAKOVRSTNA CEMENTNA DELA, NOVA IN POPRAVILA.
JOHN ZUPANČIČ
18216 Marcella Rd. KE 1-4993
Prijalel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.. EN 1-4212
ČE HOČETE . . .
prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J9S. GL8ECKAR
986 E. 74ih St.
HE 1-O607
RENE BAZIN:
IZ VSE SVOJE DUŠE
ROMAN
I■■■■■■■■!
Bile so
to drobne potrebščine in orodje pri poslu; vitli belega in črnega sukanca ali žice, štrene svile, mala stojala za natikanje klobukov, škarje, škatle umetnih cvetlic, kosi trakov, peresa. To vse je oskrbovala gospodinja iz sosednje sobe. Dekleta so sedela na isti strani vsake mize: ona, ki podaja, poleg one, ki garnira. Samo gospodična Augustina je imela razen prodajalke še nekoga na uslugo: vajenko, ki izrecno ni bila dovoljena nobeni delavki. Njeno učenje je obstojalo v resnici v tem, da je opravljala pota po hišah.
Večer je pomalem zagrnil v mrak vse do zadnjih rož pri vrhu. Dvanajst deklet je marljivo delalo, a na obrazih se jim je očitoval prehudo podaljšani napor, ki ubija misel in napravlja roko neokretno. Oči so jim bile obdane od temnih kolobarjev. Pogostokrat si je katera izmed njih z roko šla preko vek, da je odgnala spanec od njih. V težkem vzduhu, ki so v njem dihale ves dan in so ga segrevale še svetiljke, ki jih je bila vajenka pravkar prižgala, so se mlade prsi dvigale brže in iskale življenja tam, kjer je postajalo čimdalje redkejše. Gospodična Irma je kašljala z drobnim, suhim kašljem. Koncem miz sta krasili vsaka svoj klobuk gospodična Augustina in Henrietta Madiotjeva, druga obrnjena proti drugi. Augustina je nameščala in prestavljala kito rdečega maka. Ni se ji posrečilo, da bi ga spravila v elegantno
CHICAGO NX.
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — LEAVING STATE OAK LAWN — 5 yr. old. GV2 rm. Split-level, 3 bdrms., tile kitchen & dinette, Fin. rec. rm. 2 car gar. S. drive. Crptg. S&S. cyclone fence. Nr. Schls. $23,500. GA 5-0614. (109)
NORTHBROOK WEST — OWNER TRANSFD.
5 room bungalow. S&S. 1% baths, water softener, 2 car garage. Lot 60x125. Nr. everything. Low taxes (plus ’52 Buick. $19,000. CR 2-3023.
(109)
lego. Bila je nervozna. Njen suhi obraz je očitoval že izčrpano delavko. Ustnice so se ji sunkoma naglo in bolestno odpirale. Henrietta Madiotjeva je malce skrčenih rok in z iztegnjenimi prsti nabirala v pahljačo pentlje širokega rumenkastega traka. V dnu svojih svetlih oči se je smehljala, ko je videla, da se ji je nocoj pri delu posrečilo zadeti na prvi mah oni način, ki je skrb, veselje in zaslužek vseh teh deklet, ki si pri modi kruh služijo. To je ono betvo umetnosti, ki vanjo pronica njih mladost, njih ženska domišljija, porojeno iz sna, ki bi ga njih dvajset let rado ostvarilo zase, a ga, ne da bi vedele, kako, odstopajo bogatašem, brž ko stvariteljsko moč v sebi začutijo in kolikor, koli jim more roka slediti zamisli.
Zunaj so se zvezde obotavljale. Ostanek dneva jih je še slepil. Zato se še niso blestele. A polne so jih bile globine neba kakor neotipljivega prahu, katerega nobeno zrnce ni vidno. Padala je ura, ko rosa travo napaja in jo vzravnava, ko konji po pašnikih na treh nogah zaspe pod okriljem nizkih vrb. Če bi okno odprl, bi bil slišal plašni klic ptice iz barja, ki v svoje gnezdo hiti. Dekleta so šivala, prirezovala, oblikovala blago.
“Poldevetih!” je zašepetala gospodična Lucija velika plavolaska. Imela je vedno rokave zavihane, na napeti koži zapestja pa so se ji zbirale znojne kapljice, radi česar ni mogla pričakovati službe krasilke. “Še pol ure, gospodične, pa smo proste in jutri je nedelja!”
Zamahnila je z roko, ko da bi klobuk hotela zagnati čez streho. Nekatere so se nasmehnile. Večina pa, mrzlično zaposlena, ni ne videla, ne slišala ničesar. Treba je bilo dokončati nekaj nujnih naročil. Resnila jih je prezaposlenost, pa tudi misel, ki se ob plačilnem dnevu vedno spet poraja, misel na dom, kjer so tedenski zaslužek že pričakovali in so ga morda potrošili že vnaprej. Pod rjavimi ali plavimi lasmi, ki je nanje jarko padala luč svetiljk, se je prikazovala ista slika: stara mati, za katero
TINLEY PARK VIC. — 2 bedroom ranch. Gas heat. Attchd. htd. garage. Parquet ,wd. firs. 133x299 lot. Close to everything. $14,500. 17800 Highland. By owner. KE 2-2943.
(Ill)
5 ROOM HOME, 2 bedrooms, up and
1	down. Wall to wall carpeting,
washer and dryer. $10,800. Call GA 3-0578.	(Ill)
ORLAND PARK — Must sacrifice
2	bedroom ranch, attached garage. Basement. Near schools, shopping. $20,500. FI 9-3413 or KE 2-1228.
(110)
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
PALOS PARK
By owner. Lovely home on 1% acre wooded lot. This comfortable home is custom built, has large family room. Complete with wood-burning fireplace, living room, dining room, ultra modern kitchen, 2 spacious bedrooms, 1% baths, 2 car gar. Enclosed porch. Will sell for less than $50,000. — 8229 KNOLLWOOD DR. Southwest highway to 119th St. turn West V2 mile to Knollwood estates. Must call for appointment. — GI 8-6278.	(Ill)
BRICK BUNGALOW — 8 yrs. aid. 4 rms. expandable. Gas ht. IMs car gar. Alum. S&S. Bsmt. Many extras. Close to everything. By owner. $18,000. 8308 So. Damen. (110)
EVERGREEN PARK — BY OWNER Georgian. 2 bdrm. plus den or 3rd bdrm. Rec. rm. w/bar & powder rm. 2 car gar. w/lge. att. storage rm. & children’s bike rm. Inch dn. stairs w-w crptg. & drapes, window air cond. & alum. S-S. 5% mtge. to qual buyer. GA 5-2416.	(110)
BERWYN — BY OWNER Cust. 5 rm. expand, brk. bungalow. Fully tiled kit. & bath. 50 x 125 ft. Indscpd. lot. Some fruit trees. Gas ht. 2 car brk. gar. Side dr., concrete. Attic storage. Excel, cond. 4119 S. Gunderson. Ph. ST 8 8303.
(110)
LOMBARD — BY OWNER 8 rm. ranch. Din. rm. Pan. fam. rm. 3 bdrms. W-W crptg. thruout. Garage. Lndscpd. % acre. Nr. H. S. grd. $16,900 low dn. pymt. — MA 7-2218.
LOMBARD — BY OWNER Fully air conditioned ranch. 2 bed rooms. Pailio. Garage. Paved driveway. Low down payment. $14,900. MA 7-5264.	(Ill)
BUSINESS OPPORTUNITY
SPORT, HOBBY & TOY SHOP Established 10 years. Sacrifice due to illness.
GA 2-5420
(112)
so morale skrbeti malone vse, bratje, sestre, stari dolgovi, ki so jih počasi odplačevale. Celo one, ki so živele s fantom, so skoraj vse podpirale kakega bližnjega sorodnika. Z najboljšimi in najčistejšimi so bile tako eno v čuvstvu velikodušne vzajemnosti, ki je dajala zadnjo silo odrevenelim prstom in možganom, ki so se mučili s trakovim vozlom, ki ga je bilo treba prišiti ali napraviti.
Niso se več dvigali beli tilniki, ki sta jim senca in luč risali prelepe ogrlice.
Zazvonil je zvonec pri glavnih vratih. Trenutek nato se je prikazala blagajničarka.
“Gospodična Augustina, delavka je zunaj, ki bi se rada predstavila.”
“Ob tej uri!”
“Vprašuje, ali je kaj dela.” “Gospodinja je pri večerji. Nje ne bomo motili. Sicer pa ni dela, saj vendar veste: kar kmalu bomo v mrtvi seziji.”
Ko je blagajničarka zaprla vrata za seboj, si je vendar premislila in rekla:
“No, pa pojdite pogledat, gospodična Henrietta. Ne morem pustiti dela. Vaše cvetlice, ki ste iih prinesli od Mourieuxa, ne sodijo nikamor. Prav nič ni z njimi.”
Henrietta je vstala in šla po hodniku do konca, prav do vhoda. Tam je stalo dekle, ki ji ni bilo videti niti postave niti obleke. Ogrnjena je bila namreč v dolg plašč iz črnega blaga, ki bi sodil bolj za zimo nego za poletje. Henrietta je instinktivno pogledala najprej na čevlje — po njih najprej človeka spoznaš. — Videla je, da so skrajno slabi, od hoje obdrgnjeni in na koncih belkasto oguljeni. Potem je pogledala obraz, ki ga je na dvoje delila senca, ki je padala od klobukovega krajca. Bil je poln, zelo bled, trdih potez, črnih, vdrtih in blestečih oči. Najbolj se je očitoval na mladi neznanki žalostni in skoraj neukročeni izraz potez. Bržčas so jo mnogokje odbili, revico, preden je prišla semkaj. Uganil si lahko ob tej zunanjosti, ki se ni laskala in ni prosjačila, da je srce mrko ko smrt in da se je skrival zanjo, ki je brezobzirna in celo ponosna došla s ceste in zahtevala dela, za odgovorom strahoten problem, ki je bil za druge brezpomemben, a ga je ona dobro čutila. Pripravljena, da spet odide, je , držala z eno roko za vrata s stopnic.
Obe dekleti sta gledali tako za trenutek druga drugo. Obraz plavolase Henriette Madiot je postal sočuten:
“Hoteli ste govoriti z gospo Clemence, gospodična? Trenutno Vas ne more sprejeti.”
“Ni dela, kaj ne?” reče dekle z zamolklim glasom.
“Mislim, da ne... Sezija gre h koncu in ...”
Z istim mrtvim in nelepim glasom odvrne dekle:
“Prav.”
Kar obrnila se je in pričela brž, brž stopati navzdol. Mudilo se ji je. Jasno je bilo, da se je neuspehu upirala tako le s skrajno silo. Šum njenih korakov po preprogi, potem po hrastovih stopnicah, je izginjal. Ni je bilo več videti. Henrietta Madiotjeva je bila obstala na istem mestu. V mislih ji je bilo, ko da je nesreča sama bila prišla potrkat na ta vrata in da je sedaj odhajala. Videla je še trdi obraz tistega pogleda. Slišala je še tisti zvok glasu, ki se je zdelo, da v njem duše ni. Zakaj duša je bila prehudo žalostna, da bi se pokazala. Usmiljenje jo je pograbilo, jo potegnilo za sabo, jo pognalo, da je stekla do konca stopnišča. Na hodniku že blizu izhoda je skoraj zadela v neznanko, ki je odhajala. Ona pa se je ozrla čez ramo in šla naprej. “Gospodična?”
Dekle je ustavilo, spoznalo Henrietto in stopilo še plašno korak dalje, da je stalo na ve-
liki, beli, po sredi shojeni ka-meniti plošči, ki je tvorila hišni prag. Negibna je čakala in uprla svoje črne oči v Henrietto. Ta je svoje povesila. Ni vedela, kaj bi rekla, ne, kako bi izrazila svoje usmiljenje, ki jo je dušilo.
“Poslušajte... res je, da se sezija končuje in da dela ni. .. Toda mogoče, če bi govorila z gospo Clemence... Videti ste
tako nesrečni!”
Ona se je vzravnala in rekla z užaljenim glasom:
“Kaj še! Nisem nesrečna. Dela iščem, to je vse.”
Henrietta se je zbala, da jo je morda užalila, pa je rekla prav rahlo:
“Oprostite! Kako Vam je ime?”
“Marija Schwarz.”
“Znate delati?”
Se priporočamo
ZA POPRAVIT! ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503

I
s
&
I
3
i
H Draga nevesta!
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejsih katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna.
i
m
Na svidenje!
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio

n
mil
I
i
|
ši
E:
|
l
i
I
s
u
iš
1
g
£
s
s
u
u
M
i
i
s
1
U
g
d
I
1
I
1
J
“Če bi kaj znala, bi bila že našla, saj veste.”
“Ali bi mogli biti prodajalka?” “Nisem se učila. Iz Pariza prihajam. Bila sem mannequin pri nekem damskem krojaču, vidite ..
Pri teh besedah je odgrnila svoj plašč. Med gubami se je pokazala njena vitka in dolga postava.
“Oh, tako! Če pa ničesar ne znate...”	,
(Dalje prihodnjič)
PREOBLOŽENO Z UNIČUJOČO SILO i— Novo lovsko letalo F-105D Ameriških letalskih sil ima preko 4,000 različnih kombinacij 'oborožitve, sposobno pa je ponesti tudi atomske bombe. Na> sliki vidimo letalo z hiekaj vrstami orožja.
BOGAT RIBJI LOV — Smejoča se Pbraza kažeta veselje nad obilico zajetih rib na jezeru Hunagtse na Kitajskem. To jezero je eno glavnih pskrbovališč s sladkovodnimi ribami na Kitajskem.
KRASITEV DEŽELE •— Na [glavnem trgu Seoula v Koreji je nedavno 5,000 šolarjev izpustilo v zrak 50,000 balončkov) v katerih vsakem je bilo sto cvetličnih semen. Ta semena naj bi zasejala tisoče in tisoče rož po bližnji in daljni okolici korejskega glavnega mesta.