MARIBORSKI
Cena 1 Din
\ /F*#* FOIVIK’
IMdlttv« tl apMi ■nier, >»Mllhill.ll/ T«Ww »aOSMl KW.HWi»»3«M MmJii rasa* n (Valja la prašnika* vsak dan tkH.nl S Valja siasaBna prajamaa « upravi aB pa pakti M Din, dostavljaa na dan It Dia / Oglasi pa eaalk« t Oglasa aprajama kadi oglasni oddalak .Jirtra" v L J uMJ sad t Oaitnl čakavoi račun K 11.400
JUTRA
wmm
Posledice pofašistenja Nemčije
EVROPSKA POUTIKA V LUČI NOVIH BLOKOV.
Prav v trenutku, ko smo v včerajšnjem uvodniku razmotrivali možnosti r QZ voj a nemške notranje politike, je objavil italijanski dnevnik »II R e s t o ^ e 1 C a r 1 i n o« razgovor z nekim Čla-nom Hitlerjeve vlade, ki je v celoti Potrdil naša izvajanja. Nemčija se tedaj Pobgoma, a sistematično spreminja v ‘ašistično državo, in s tem so n-am podaji tudi že smernioe za njeno sedanjo in “Odočo zunanjo politiko. Tendence in ^letode fašistične Italije so prav nam Slovencem in Jugoslovanom zelo dobro 5>wne. Če jih torej uporabimo za nem-% zunanjo politiko in jim dodamo še Prusko aroganco in politično trmoglavost, so prognoze jasne, a jasna je tudi nevarnost za srednjo Evropo. Evro« "o in ves svet. Dasi je sicer fašizem %tremni nacionalizem, je, kakor vidi« rno iz izkušenj, vendarle sposoben tvo* bti bloke narodov in držav. Prvi tak r.pk že obstoja; tvorijo ga Italija, Nem* Ciia In Madžarska, V sredi med njimi je f-dio še Avstrija* ki loči fašistično "Onto od Baltika do Adrjje. Toda ta pvstrija je tudi že sama na pol pota do ,a$iznia. V njej delujeta dve sicer ločeni, ® v bistvu enaki politični skupini: na« :°dni socialisti in heimwehrovei. Obe "buta zaslombo tudi v sedanji D o 11 f u s* s°vi vladi, zlasti druga.
Po vseni tem je verjetno, da je pofa-*'stenje Avstrije najbrže samo še vpra-*®nje časa — ln blok bo dovršen ter bo stei okoli 120 milijonov prebivalcev. V
°kviru tega bloka se bo gibala vsa zu-*jahja politika fašistične Nemčije. Ten* ®euce Italije, Madžarske in Avstrije bo-®n ober.em tudi tendence Nemčije, in fiarobe. Ost vsega bo naperjena proti ti-st> skupini držav, ki brani mirovne po-s°dbe in sedanje posestno stanje ter Predstavlja po večini režim demokrate, nasprotja fašizma in boljševizma. a skupina so; Franclja in njene zaveznice Belgija, Poljska, Češkoslovaška, jtonuinija, Jugoslavija ir. deloma še Špa-Jia s skupnim številom prebivalstva koli 130 milijonov. K prvi skupini pa >ramo v Evropi šteti še vazalsko Al-> Mii jo in Bolgarijo, kar dvigne evilo prebivalstva fašistične skupine na Jkoli 126 milijonov. Roljševiška Rusija Vori tretjo skupirto odnosno postojanko pse, in predstavlja levičarski eks-.rem desničarskega fašizma, toda p izkušnje vemo, da se ekstremi često pružujejo. Kar v Evropi še ostane, se Feli na absolutno neutrnbie države, ka-*0r so Švica, Nizozemska, Danska, Vedska, Norveška itd., terna svetovni
imperij Velike Britanije s svojimi lastnimi interesi in pogledi.
Tendence fašistične skupine so, kakor rečeno, docela ja«ne. Cilj Italije, Nemčije, Madžarske in ostalih držav fašističnega bloka je: rušenje obstoječega! Hitler ja v svojem pogovoru z angleškim polkovnikom. P. T. E t h e r t o n o m razločno povedal, da se morajo uničiti vse, kakršnekoli določbe, ki utesnujejo Nemčijo in delajo razliko med njo in n. pr. Francijo. Dejal pa .ie tudi, da se bo njegov režim lotil z vso vnemo rušenja mirovnih pogodb v vseh točkah, tudi jt e-ritorialuih in na takozvani »poljski koridor« pokazal kar s prstom. Isto je storil glede bivših nemških kolonij. Toda poljsko Pomorje ni edini ir. zadnji cilj revizionističnih stremljenj fašistične Nemčije. Na tajnem programu so tudi Alzacija in Lorena, Slezija itd., dočim bo v Podonavju in v bazenu Sredozemskega morja podpirala težnje Madžarov ln Italijanov: oslabitev ali popolno razkosanje držav male antante ter ustvaritev itall* ianskega sredozemskega imperija z vzhodno obalo Jadranskega morja, francoskimi kolonijami v severni Afriki ter Korziko, Nico In Savojo!
S pofašistenjem Nemčije stopa zaito Evropa v docela novo fazo svoje politične zgodovine povojne dobe, v fazo silnih borb in usodnih nevarnosti, ki bi utegnile privesti naš stari kontinent v novo katastrofo, večjo kakor je bila sama svetovna vojna. V tej fazi bo doživelo težke dneve tudi Društvo narodov, ki $e utegne celo popolnoma spremeniti ali pa razbiti. Že sedaj pa je gotovo to, da njegova pomembnost peša od dne do dne, in s tem glne tudi avtoriteta. Že razvoj dogodkov letošnjega ali vsaj prihodnjega leta bo pokazal, ali in kako se bo zasukala usoda te ženevske mednarodne institucije. Najtežja preizkušnja za Društvo narodov bo gotovo predlog fašističnega bloka, v katerem bo zahteval absolutno revizijo pogodb in docela novo ureditev Evrope in sveta. Na ta predlog moramo biti pripravljeni že v najbližji bodočnosti, saj so ga napovedali tako v Rimu kakor v Berlinu ih Budimpešti. Ali bo mirna in stvarna diskusija o tem predlogu sploh mogoča? In ali bo mogoč sporazum? Menda ni med evropskimi politiki nihče tako naiven, pa naj pripada temu ali onemu bloku, da bi verjel v to možnost? Sporazumna teritorialna revizija pri takt atmosferi, ki daje enim apetite do posesti drugih brez reclprocitete, je nemogoča! In potom? Potem je mogoče samo še dvoje: ali upad fašizma ali — vojna!
Razorožit vene debate o varnosti
Tališča posameznih delegatov na seji političnega odbora
RAZOROŽITVENE KONFERENCE,
kajo vsake uporabe sil® pri reševanju sedanjih in bodočih sporov. Temu stališču se je pridružil tudi belgijski delegat prof. Brouquln. Ruski komisar Lltvinov je zahteval, da se sklene univerzalni sporazum. po katerem naj Id se vse obveznosti, ki so jih države sprejele s Kellogo-vim paktom, še bolj razširile. Paul-Bon« cour je Izjavil, da se mora ustvaritev u-niverzalnega konzulativnega pakta ua vsak način proučiti, vendar pa meni, da pri sklenitvi takega pakta ne igra tako ali celo izključno vlogo zvišanje varnostnih garancij, kakor pa ustvaritev nekake podlage, na kateri bi se znižalo oboroževanje In uvedel millčnl vojaški sistem v vseh glavnih evropskih državah.
ŽENEVA, 15. februarja. V političnem "Oboru razorožltvene konference se le J‘cela včeraj velika debata o vprašanju •unosti. Predstavnik Italije marki de Jrrogna je izjavil, da se njegova delaga-Ja ”e strinja s stallščom Francije v varnostnem vprašanju, ne bo pa izrekla 1.1 smeri nobene kritike ali svoja sod-0t Jta,.ja stoji na stališču, da je varnost tdvsem odvisna od znatnega znižanja U !”e*a materiala. Predstavnik Velike „‘‘fnlje, državni podtajnik Eden, je 0 j“‘agal, naj bi se najprej razpravljalo kont ** Maedonalda, ki jo Je sprožil na coi frencf petih velesil v lanskem deske ,n 1)0 kateri bi se morale evrop-'Have ponovno obvezati, da se odre
Tajne priprav pod: n .vskegafašizma
ROSENFELDOV ČLANEK V »POPULAIREU«. NEODLOČNOST FRANCOSKIH VLAD ODGOVORNA ZA NASTALI POLOŽAJ. LEON BLUM O
NAMERAH MADŽAROV.
PARI2, 15. februarja. V včerajšnjem »Populaireu« trdi Rosenfeld, da ie popolnoma točna informacija, ki jo je ob javil »Ecbo de Pariš« o dobavah italijanskih vojaških letal Madžarski. Po nekih podrobnostih o nalogi agentov, ki jih madžarska vlada vzdržuje v Avstriji, po ugotovitvi, da se v Avstriji pričakuje konflikt med avstrijskimi socialnimi demokrati in skrajnimi nacionalističnimi elementi in po objavi nekaterih vesti o vojaških pripravah Madžarske, pravi Rosenfeld med drugim: »Objavljam vse te podrobnosti onim. ki so dolžni razsvetliti hirten-berško afero. Sedaj mora postati vsakomur jasno, zakaj sem. čim se je ta afera pojavila, zahteval naglo in energično akcijo proti krivcem. Nedvomno je, da sta počasnost in neodločnost našega zunanjega ministra dali pobudo in potuho budimpeštanskim rovarjem. »Popuiaire« objavlja že pet let informacije o tajnem oboroževanju Mad* žarske. pred 30 meseci pa sem v tem listu objavil dolgo analizo madžarskega državnega proračuna ter dokazaj, da je ta proračun pretežno vojaški, toda vlade, ki so se v teku zadnjih
let menjale v Franciji, niso hotele ničesar slišati o teh mojih opozoritvah. One so zato odgovorne za »loložai, ki Je nastal v tem delu Evrope .
PARIZ. 15, februarja. Včerajšnji »Popuiaire« objavlja daljši članek voditelja francoske socialistične stranke Leona Biuma, ki ponovno opozarja na velike vojaške priprave Madžarske in trdi, da so te priprave v zvezi z bližajočo se državljansko vojno v Avstriji. Blum trdi, da bo v Avstriji že v najbližji bodočnosti nastal oster, morda tudi oborožen spor med fašisti in socialnim) demokrati. Sama Avstrija v tem primeru ne bo mogla storiti reda, zato se na Madžarskem pripravljajo na vsako eventualnost. Zatrjuje se, da bi v primem izbruha državljanske vojne v Avstriji prekoračili madžarski prostovoljci, za katerimi bi pa stala budimpeštanska vlada, avstrijsko mejo in pomagali avstrijsk. fašistom v boju proti socialistom. Obenem bi zasedli tudi avstrijsko-češko-slovaško rado, da bi tako preprečili eventuelno češkoslovaško pomoč avstrijskim socialnim demokratom.
Otvoritvena seja banovinskega sveta
BANOVINSKI PRORAČUN ZNIŽAN ZA 17 ODSTOTKOV. ZA POMOČ DARJEM TRBOVELJSKEGA REVIRJA
RU-
LJUBLJANA, 15. februarja. Danes dopoldne se ie pričelo v veliki dvorani banovinske palače na Blelweiaovj cesti pod predsedstvom bana dr. Marušiča zasedanje banovinskega sveta z razpravo o banovinskem proračunu. Navzoči so bili vsi banovinski svetniki, Izvzemši župnika Faflika iz Murske Sobote, ki se je opravičil.
Ban dr. Marušič je podal daljše poročilo o gospodarskem, političnem in socialnem položaju v dravski banovini, pri čemur je naglasil, da se je moral banovinski proračun z ozirom na stalno padajočo davčno moč prebivalstva znižati na 17 odstotkov. Banovo poročilo je bilo odobreno soglasno.
Banovinska svetnika Birolia In doktor Roš sta opozarjala na obupen položaj delavstva v revirjih Trboveljske premogokopne družbe v Hrastniku ln Zagorju ter naprosila bana, da bi ukre-
nil v tem pogledu primerne korake, da bi se zagotovile državne dobave premoga tudi pri zasebnih premogovnikih po ključu, sklenjenem leta 1929. Tej upravičeni zahtevi se je pridružil tudi svetnik dr. Goričan, ki je pa še poudaril, da mora ugotoviti, da prične pri nas industrija takoj kričati, če ne gre vse tako, kakor ie pričakovala, pušča pa pri tem delavstvo njegovi usodi in bedi in zahteva pomoč ie od države. Prej pa je premogo-kopna družba zaslužila težke milijone, ki jih ie spravila v tujino, Zato naj bi država tudi s svoje strani izvedla primeren pritisk na družbo.
Po kratkem odmoru je banski svet uadaljeval sejo in načel razpravo o tem, ali naj se proračun obravnava kar v ple numu, ali naj se za proučitev predloga izvoli najprej poseben finančni odbor*
Seja v času poročila še traja.
Novo tihotapljenje orožje Is Zadra
BEOGRAD, 15. februarja. Notranje ministrstvo le izdalo naslednje uradno poročilo: V nekaterih okrajih primorske banovine, tako n. pr. v Biogradu ob morju, Šibeniku itd. so prišle oblasti na sled organiziranemu tihotapstvu orožja, streliva in eksplozivnega materiala iz Zadra na naše ozemlje. Po-šlflatve izviralo Iz tabora znanega fašističnega konspjratorja Anteja Brnia-na, ki plačuje tihotapcem za vsak posrečen transport po 200 do 30(1 Din. Oblasti go doslej zaplenile 3(1 samokresov. 9000 revolverskih nabojev, eno strojnico, eno karabinko, šest peklenskih strojev in trt bombe. Pri tej akclfl so sodelovali tudi komunisti. Vsi prizadeti so biii prijeti in izročeni .sodiščih
ŠoStanjska trafikantka zadela milijon dinarjev
BEOGRAD, 15. februarja. Lastnica to-, bačne glavne zaloge v Šoštanju gospa Marija Kosijeva je položila pred dvema letoma pri monopolski upravi kavcijo v obveznicah vojne škode. Pri zadnjem žrebanju pa je bila ena izmed teh obveznic izžrebana, in sicer z dobitkom Din 1,000.000. Ga, Kosijeva ni imela o tem niti pojma, ker si ni zabeležila številk svojih obveznic. Šele pri pregledovanju kavcijskih papirjev je ugotovil neki u-radnik monopolske uprave Izžrebani delavni papir ln obvestil o tem svoje predstojnike. Ministrstvo je takoj nato odre-dilo Izplačilo celokupnega dobitka.
RIM, 15. februarja. V ladjedelnici Sestri blizu Genove so pričeli graditi dve ladji, ki jih je naročila sovjetska vlada-
Dnevne vesti
Premestitev v obmejni policijski služ«
bi. Pomočnik komisarja obmejne policije v Mariboru, g. Franjo Petrečič je imenovan za komisarja ter premeščen na Rakek. Gospod Petrečič si je v kratkem času svojega službovanja v Mariboru pridobil velik krog znancev in prijateljev, ki mu ob imenovanju prav iskreno čestitajo. Bil je tudi naš zvest naročnik. Na novem službenem mestu mu želimo kar najboljši počutek.
Iz banovinske službe. Upravitelj javne bolnišnice v Ptuju Ivan Vuk je imenovan za upravitelja ženske bolnišnice v Novem mestu; upravitelj ženske bolnišnice France Zajc pa je imenovan kot upravni uradnik splošne bolnišnice v Mariboru.
Vojaško napredovanje. V čir. rezervnega pehotnega stotnika prvega razreda je napredoval s kraljevim ukazom gosp. Josip Džuban, šolski upravitelj v Križevcih v Prekmurju. Čestitamo!
Letošnji občni zbor mariborske sekcije Automobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije bo v nedeljo 19. t. m. ob 9. uri dopoldne v lovski sobi hotela »Orel«.
Krajevni odbor združenja vojnih invalidov v Mariboru ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo 19. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. Pozivajo se vsi člani, da se občnega zbora udeleže v čim večjem številu.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek IT. t. m. se konča psihološki in pedagoški ciklus in sicer s predavanjem svetovno-I znanega pedagoga univ. profesorja dr. \ O. Tumlirza iz Gradca, ki bo govoril oj terni: »Uporabljivost Freudove psiholo-' analize in Adlerjeve individualne psiho-1 logije v pedagogiki«. Predavatelj bo q-j značil psihološka naznanja Freuda o o- ■: trokih in o mladini in bo po zavrnitvi napačnega predočil pozitivne pedagoške vrednote, ki se očituje v njegovih mislih o otroških seksualnosti, o sublimaciji pri mladoletnih in o odnošajih med normalnimi otroki in nervoznimi vzgojitelji. Glede individualne psihologije bo nudil kritičen pogled na Adlerjeve temeljne nauke o manjvrednosti, stremljenju po uveljavljenju in socialnem čuvstvovanju, nadalje o fiktivnih življenjskih načrtih in pogojih za težko vzgojljive otroke — ter označil pedagoški pomen teh Adlerjevih ugotovitev. H koncu bo govoril o poskusu obeh psiholoških struj, da se uveljavita kot nova filozofična svetovna nazi-ranja. — Starši in učitelji, pridite vsi poslušat to velepomembno predavanje!
Gostovanje Djuke Trbuhoviča v »Grofici Marici«. Drugo gostovanje priljubljenega operetnega tenorja in bivšega Člana našega gledališča Djukc Trbuhoviča bo nocoj, v sredo, 15. trn. Simpatični gost-bo nastopil kot oskrbnik Ta-silo v Kalmanovi opereti »Grofica Marica«. Tasilo je najmočnejša Trbuhovičeva uloga ter jo je igral doslej 600-krat pb vseh krajih Jugoslavije in v tujini. Gospod Frbuhovič Tasila v Mariboru doslej še ni igral, pa obeta nocojšnje gostovanje že zato postati prav zanimivo.
Okusna reklama. Tujsko-prometna zveza v Mariboru je okrasila te dni naš glavni kolodvor s krasnimi posnetki naših zimskošportnih postojank. Na peronu je v svrho propagande tujskega prometa razobesila nad 40 takih slik, ki vzbujajo splošno pozornost. Pričakujemo, da bo zveza v poletnih mesecih nadomestila te slike s pomladnimi in poletnimi posnetki naših romantičnih krajev.
Prihodnje sobno streljanje SLD bo jutri ob 20. uri v gostilni gosp. Senice v Tattenbachovi ulici.
Odjemalcem plina. Upoštevajoč upravičene želje odjemalcev plina, je upravni svet MP za bodoče odobril brezplačno reguliranje gorivcev, čiščenje plinskih a-paratov in plinovodov, v kolikor se ta dela lahko izvrše pri odjemalcih.
Izjava. Podružnica Narodno strokovne zveze izjavlja, da ni in tudi nikdar ni bil g. Ludvik Tomažič njen član ter ni imel nikakega pooblastila nastopati v njenem imenu. Toliko v odgovor »Delavski Politiki« in »Vollksstimme«. Gospod Tomažič je bil svoječasno čh?n socialistične orgamza"i:c. Predsednik Narodne stro bevo?. zveze
| Za pomožno akcijo za siromašne sloje : mesta Maribora so darovali:* Kunstek ! Pavel, trgovec Din 100; »Margo«, mari-| barska mlekarska zadruga Din 250; ta-: rokpartie »Divondalend« Din ICO; neimenovana družba v »Grajski kleti« Din 200; dr. Ivan Tomažič, pomožni škof, Din. 200; Marija Kos, trgovka, Din 200. Vodstvo pomožne akcije se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje.
Na Pobrežju, v dvorani br. Renčlja
! gostuje v nedeljo 19. trii. dramatski odsek Sokola Maribor I. — Uprizoril bo znano Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Igra je naštudirana izvrstno in je doživela v kadetnici kar tri uprizoritve, kar je za diletantski oder mnogo. Občinstvo se je pri vseh izborno zabavalo. — Ker je uprizoritev prva te vrste na Pobrežju, je pričakovati, da bo dobro obiskana. Začetek predstave je ob 16. uri popoldne.
25. H. 1933
NARODNI DOM
Trgovske in prepisne knjige v največji izbiri: Zlata Brišnik, Slovenska 11.
I Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 16. t. m. ob 19. uri predava gosp. Franjo Pivka o krasotah Pohorja; predavanje bo ponazorjeno s številnimi skioptičnimi slikami.
Angleško predavanje. Danes v sredo ■priredi ob 20. uri v realni gimnaziji Angleški krožek predavanje »Histcry and Peculiarities oi English Public Sčkools« s skioptičnimi slikami. Predavala bo Miss Edith Orley.
Društvo ablturientov trgovske akademije. Udeležite se sestanka, ki bo jutri, v četrtek 16. t. m. ob 20. uri pri »Zamorcu«, na katerem se bo razpravljalo o ustanovitvi Društva ablturientov trgovske akademije. Pridite polnoštevilno, 'kajti le v organizaciji je moč!
j SJSU »Napredek« priredi v četrtek 16.
; f. m. ob 20. uri v Ljudski uiverzi (Kino Apolo) 3. predavanje v socialno-politie-nem idejnem tečaju. Govoril bo g. dr. Miloš Vauhnik o temi: Država, njene oblike in njen ustroj, ustava, vlada, parlament in samouprave. Vstopnine ni!
Vse dijaštvo vabi; Odbor.
Kožni sejem bo 20. t. m. v prostorih velesejma v Ljubljani. Kot kupci so na javljeni domači in tuji interesenti. Lovci, ki hočejo za pravično ceno vnovčiti svoj plemeniti pridelek, naj čimpreje pošljejo svoje blago r.a »Divjo kožo«, Ljubljana, velesejem.
Dolgovi mesta Zagreba. Zagrebška mestna občina sestavlja proračun za letošnje leto in so pri tej priliki ugotovili tudi njene dolgove. Zagrebški listi so zabeležili, da je dolžna mestna občina nad 190 milijonov Din, njena imovina pa je ocenjena na eno milijardo.
Današnji trg. Na današnjem trgu je bila precejšnja izbira raznega blaga. Okoliške kmetice so prinesle precej mleka, masla in jajc. Kmetje pa so pripeljali nekaj vozov krompirja, čebule in sadja. Precej je bilo na trgu tudi zelenjave, in so se prodajali nekoliko večji kupčki motovilca ko na prejšnjih trgih po dinarju. Naše gospodinje in kuharice so imele bogato izbiro na kokošjem trgu. Srednje založene pa so bile mesarske stojnice. Cene blagu sa izza zadnje sobote niso mnogo spremenile. Kupčija je bila živahna in so kupovalke prav pridno posegale, zlasti po sočnih pomarančah, ki so že nekoliko cenejše.
Žrtev ljubezni. V Košakih je to bilo. Kc je prišel sinoči že ob pozni uri na dvorišče posestnika R. neki hlapec in potrkal na okno zadnje sobe, da bi poklical svoje dekle, je planil iz zasede neznanec in ga pobil s pestmi na tla. Hlapec, ki je dobil silen udarec po glavi, je obležal precej časa nezavesten. Ker je spoznal napada'ca, ga je prijavil oblasti in so ga včeraj popoldne orožniki tudi aretirali. Kri mu bodo ohladili na sodi-
Pri asimsRem športu
NI VE A- CREME =hNIVE A-OLJE
Vdrgnitc pred odhodom v hribe vse luči io zraku izpostavljene dele telesa izdatno z Nivea-kremo ali Nivca-oljem in vdrgavajte 6e med partijo še češče. S tem zmanjšate nevarnost nadležne solnčne in ledeniške zapeke l in §c vam ni bati, da sc vam koža I osuši. Nivea-Urenia in Niveu-oije vam ' dajeta poleg tega oni čudovito bronasti barvni kožni odtenek, s katerim
--------------  —------------- —	se tako radi vračate z zimskošportne
ture. Samo Nivea-krema in Nivca-olje vsebujeta koži sorodni in kožo negujoči Eucerit. Din 6.—, Din 12.— in Din 25.—,
Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. z o. j., MARIBOR, Gregorčičeva ulica 24.
Javna zahvala. Krajevni odbor združenja vojnih invalidov v Mariboru izreka tem potom naiprisrčnejšo zahvalo notarju g. Ivanu Ašicu za darovani znesek 967 Din, g. Barbari Eignerjevi za znesek 500 Din, ter Franju Lampetu za 25 Din, ki so jih darovali .v prid najrevnejšim vojnim žrtvam.
Svaka med seboj. V Brengovi pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah sta .se pred včerajšnjim sprla radi posestva^ in ded-ščine svaka Ludvik T. ir. Ivan Ž. V prepiru je svak Ž. poiskal sekiro in udaril štirikrat svojega svaka Ludvika po glavi ter ga tako hudo poškodoval, da so ga morali pripeljati v bolnišnico.
Zverinski mojster. Na Ogljenšaku pri Mariboru je pretepel neki pekovski mojster svojega 181etnega raznašalca kruha Franca Lovreka tako hudo, da je moral iskati fant pomoči; v tukajšnji bolnišnici.
Vremensko poročilo mariborske meteo rološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 1.8 stopinjo pod ničlo; minimalna temperatura je znašala davi 2 sto pinji pod ničlo. Tlakomer je kazal davi pri 17.4 stopinjah 734.5 reduciran na ničlo pa 732,8; relativna vlaga 94; vreme je jasno, piha pa severozahodnik.
Zlmsko-sporiui odsek SPD v Mariboru priredi svoj V. turni tečaj v nedeljo 19. trn. Obe skupini se sestaneta v soboto pri Mariborski koči. Odhod iz Maribora ob 15. z Glavnega trga oziroma se pripusti poljuben prihod k Mariborski koči ! za one, ki bi popoldne ne bili prosti. Za^ četniki vežbojo v nedeljo dopoldne poc vodstvom spretnega smuškega učitelja na Glažuti. Dobri in izvežbani vozači pa izvedejo svojo prvo oficijelno krmar-sko vožnjo po Pohorju v enem dnevu, ki se bo ponovila vsako leto, tako da bo ta krrnarska vožnja postala nekaka tradicionalna prireditev za smu čarje. Vozilo se bo od Mariborske koče mimo Ruške koče, Klopnega vrha, koče na Pesku čez Planinko do Seniorjevega doma, od tam čez Veliko in Malo Kopo v Vuzenico. Priporočamo ta izlet vsem tekmovalcem 50 km tekme kot nekak trening in vabimo tudi one smučarje, ki bi se udeležili krmarske vožnje delno t. j. od in do poljudne postojanke. Prijave in informacije v pisarni SPD, Aleksandrova cesta 35. telefon:2122. Turni vodja ing E. Rungaldier.
Polovična vožnja na železnici od 18.
do 28. febr. do železniških postaj na progi Hoče—Maribor—Sv. Lovrenc na Pohorju. Prireditve mariborskega smučarskega kluba. Informacije in potrdila prisostvovanja pri: Mariborskem smučarskem klubu, Maribor, Jurčičeva ulica S (Stoječ) in pri Putniku, Maribor.
Grajski kino: Danes v sredo nepreklicno zadnjikrat krasen pomorski film »O k 1 o p n i c a E m d o n«. Jutri v. četrtek najboljša in najnovejša Abrahamova opereta: »Ljubezen z neba«. Krasen vesel film, v katerem igrajo glavne vloge: šarmantni in galantni ljubljenec vseh dam Herman Thimig, očarljivo črno oka in črnolasa Magda Schneider in pa kralj vseh komikov, vedno ponižani toda vedno veseli in dobro razpoloženi Szoke Szakall. Kritika pravi o tem filmu: Zopet po dolgem času film Hermanna Thimiga, ki navdušuje.
Kino »Union«; Do vključno četrtka izborna opereta »Halo Baby«. Od petka dalje prvovrstni krimimlni in pustolovski film »Pustolovščine noči« z Jeny Jugo in Hansom Brausewetterjem. To je obenem prva kriminalna opereta Paula Abrahama z zelo napeto in zabavno vse-binol
Narodno gledališče
Repertoar.
Sreda, 15. februarja ob 20. uri: »Grofici _ Marica«. Gostovanje Djuke Trbuhoviča Četrtek, 16. februarja ob 20. uri: »Švejk — drugi del«. Red A.
Petek, 17. februarja:. Zaprto.
Gledališke abonente prosi uprava »Na* rodnega gledališča« v Mariboru, da blagovolijo čimprej poravnati zaostanke na abonmanu.
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v kolku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdrav niki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica sc dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Grajska klet: danes zvečer sveže morske ribe: oradi, branzini, cevoli, barboni. calamari, prvovrstni zrezek sanpiero i# brodeto s polento.
Danes zadnji dan čudežni krokarji t Veliki kavarni. Jutri nov spored.
Aretiran pustolovec. Po srečnem naključju je mariborska policija prišla na sled nevarnemu pustolovcu, 221etnemu Bogoljubu Vidoviču, ki ga je včeraj aretirala, ker je bil osumljen, da je kradel v zadnjem času zimske suknje in razno obleko po mariborskih lokalih. Vidovič je prišel v Maribor sredi meseca januarja ter se je izdajal pod različnimi imeni za detektiva, ki zasleduje tihotapce. S svojim spretnim nastopom si jejnal pridobiti zaupanje boljše mariborske druž-: be, v kateri se je stalno kretal v boljših mariborskih lokalih. Pri prvem zaslišanju je skušal izprva vse tajiti, ko pa SO mu dokazali, da je ukradel pred kratkim neko suknjo in jo prodal v starinarni, se je končno udal. Povedal je tudi, da so ga podpirale nekatere boljše mariborske dame. Vidoviča bodo obdržali še nekaj dni v policijskih zaporih in ga še nadalje zasliševali, nato pa izročili tukajšnjemu sodišču. Danes dopoldne so ga daktilosko-pir: li in fotografirali ter bodo poslali od-tiske njegovih prstov vsem policijskim predstojništvom v ona mesta, ki jih je pri zaslišanju navedel kot svoje prejšnje bivališče.	:	•
Ukradena srebrna dozica. Danes dopoldne se je zglasil na policiji trgovec Herman Cverlin iz Gosposke ulice in prijavil, da je bila ob priliki zadnje prireditve nemškega pevskega zbora v Unionu ukradena Lidiji Salomonovi iz ročne torbice, ki jo je imela shranjeno v garderobi, manjša Srebrna dozica z ini-cijalkami L. S. vredna okrog 300 Din.
Policijska kronika: Včeraj popoldne in preteklo noč je policija aretirala pet oseb; in sicer Alojzija M., ki je ukradel svojemu tovarišu neko obleko, nekega Josipa G. radi splošnega' suma, Franja D., ter je 'beračil po mestnih ulicah brez dovoljenja in dva pretepača Alojzija V. in Alberta L„ ker sta razsajala na Glav-, nem trgu in kalila nočni mir. Prijavljeni pa so bili Rudolf T. radi suma tatvir.e in prevare, nadalje neki Ludvik J., ki je Strelial s samokresom na ulici, neki Henrik P., ker je pustil svoje konie brez nadzorov? na cesti in 4 mariborske go-s-odhtje, ker niso prijavile svojih «luž-kiui
Veliki Maribor
ANKETA NA MESTNEM ŽUPANSTVU. - OKOLIŠKI ŽUPANI SO PROTI IN-KORPORACIJI. — PO PRIKLJUČITVI VPIJEJO REGULACIJSKI NAČRT, GRADBENE ZADEVE, SANITARNI OZIRI, NARAŠČANJE PREBIVALSTVA, ŠOLSTVO IN VARNOSTNE RAZMERE.
Na poziv bana je mestni župan g. dr. načrt za mesto in okoliške občine Stu-Franjo Lipold sklical anketo, ki so se je dence, Pobrežje, Tezno, Radvanje, Kr-udeležili zastopniki mestne občine mari- čevino in Košake. V načrtu se jasno od-borske in zastopniki občin Krčevine, raža nujna potreba,, da bi se mestu pri-Kamuice, Rošpoha, Košakov/Studencev, ključile še občine Pekre, Zrkovci, Kam-
Limbuša, Peker, Radvanja, Tezna, Pobrežja in Zrkovc. Okoliški župani so vztrajali pri svoji resoluciji, sprejeti na konferenci 18. januarja na Pobrežju in so se na anketi ponovno izrekli proti inkor-Ppraciji. Ko je na zadnji svoji seji mestni občinski svet razpravljal o tem vprašanju, je bil soglasno sprejet predlog, po katerem naj se z mestno občino mariborsko združijo vse navedene okoliške ?bčine. Dokler pa ne pride do take zdru-zitve,. naj se-osnujejo skupni odbori na-
jdenih
občin
s kompetenco reševanja
zvinil	^	1	w	w	—
Apnili zadev in s skupnim proračunom. v Za rešitev tega vprašanja, ki se vleče Zc desetletja, je letošnja splošna koma-kjija najugodnejša prilika.'Mestna obči-j mariborska se prav dobro zaveda, da na rešitvi tega problema ni. zainteresirano Samo mesto' in okoliške občine, ampak bidj vsa javna uprava. Zato je stopila v s% z okoliškimi župani, da bi se to jfašanje rešilo v popolnem sporazumu, "ai.etela pa ic n?. nasprotno, zastopniki ^koliških občin niso na anketah, ki so bile 2. in 5. f. m., pokazali nobenega Taz-"dievanja. Mestni občinski svet je to jr.ašonje obravnaval že na sejah leta 1930. in 1931. Tudi je to vprašanje na-banovina ob priliki, ko je bila na Revnem redu priključitev krčevinske °bčine k mestu. .Mnogo je1 o tem pisalo ‘btevpo časopisje, sklepalo se je na sejah r^nih društev, toda uspeh je bil vselej jgativen.
Mestni gradbeni urad je izdelal obši-fet! referat in stavil predloge, katere oblile naj bi se pridružile mestu Maribo-ru. V prvi vrsti pridejo v poštev občine Krčevina, Studenci, Radvanje, Tezno, ^obrežje in Košaki. Iz predlogov posne-tomo, da sta proti priključenju posameznih delov občin, četudi celih kata-sba!nih občin, oba	okrajna	glavarja.
Gradbeni urad je mnenja, da bi se radi Mariborskega otoka	morala	priključiti
Kamnica in vmes ležeča občina Rošpoh.
gradbenih ozirov pa bi se morale pri-bjučiti tudi na Pobrežje meječe občine Zrkovci, Radvanje in. Pekre.
Za priključitev so merodajna predvsem sledeča dejstva: regulacijski načrt, gradbene zadeve, sanitarni oziri, naraščanje Prebivalstva, šolstvo, pokopališče, kopališče na Mariborskem otoku, proračuni in varnostr,e razmere.	Banska	uprava je
Naročila mestnemu	županstvu maribor
sitemu, naj izdela generalni regulacijski
Karel Čapek:
Helena
Spoznal jo je v kopališču, to veliko, Čudno dekle koščene postave in dolgih n°g; imela je lepe sive oči, bila je moška v svoji eleganci, vzravnana in ven-^r negotova v kretnjah, napol možača, napo] deviška nimfa, plaha in sramežljivi skratka tip, ki ga je zamikal zlasti v tem okolju poletnih gozdov, solnčne utrujenosti in duševnega ugodja, ki se Mu je predal. Študirala je nekaj, menda filozofijo; imela je svoje »nazore«, po kadrih je mislila in opazovala, precej pe-danterije in neobičajno mnogo izobrazbe. I^dla je obleko z velikimi žepi, v katere 1® spravljala svoje knjižice. Pri vsej svoji učenosti je bila deško naivna in je oči-t°vala sramežljivo, zrelost žene silne no-tranjosti. Če govorite o učeni Paladi, ne fMzabljajte na njeno božansko devištvo!
Sprijateljila sta se hitro, morda zaradi Vaiemne bizarnosti, ki ju je zabavala Guti! je, da si ta modra deklica prizade-v, da bi ga čitala kakor novo, presenet-I v° knjigo; kljub temu ga je to veseli-So žene. ki imajo manijo, da smatrajo ljudi za psihološki roman; Bog jim uornao-rii: ig£ejo v ljudeh tipe, se trudijo bi čitale njih duše, sodijo o njih glo-f°ko in s pOSebno sigurnostjo, da bi ta-w dosnele bodisi do zelo preproste r.e-^VviČhosti a'i pa do neizmerno koirm’’-r®Pe zmote. Kolena je bila torej v svo-
nica in Limbuš, ker tudi te mejijo tesno na mesto, da je v naravi viden zelo majhen prehod. Nekateri posamezni predeli imajo celo popolnoma mestno lice, kakor Krčevina severno od Tomšičevega drevoreda, Petrovo selo, ali Studenci na Ruški cesti. Občina Radvanje meji z Novo vasjo na mestno mejo, prav tako pa tudi Tezno ob Ptujski cesti, Pobrežje vzdolž Mejne ulice, ter Košaki ob Aleksandrovi cesti in tik za glavnim kolodvorom.
Mesto samo ima tako malo razpoložljivega prostora za zidavo, da morajo že v nadaljnjih 10 letih pri sedanji gradbeni akciji izginiti vsa prazna polja na mestnem teritoriju. Edino izjemo tvori zapad-r.i del koroškega predmestja, ki je cerkvena last. V najkrajšem času bo nastala stagnacija v zazidavi, v okolici pa se^bo dejansko širilo mesto. V primerjavi z drugimi mestnimi teritoriji je odstotek prebivalstva na kvadratni kilometer neprimerno velik. Od 16. mest z nad 30.000 prebivalci v naši državi je Maribor glede števila na 12., glede ploskve pa na zadnjem mestu.
Za priključitev govore tudi sanitarni oziri. Od okoliških občin nima nobena lastr.e kanalizacije, le Krčevina ima nekaj cestnih kanalov, ki pa so priključeni na mestne. Vodovod ima edino mesto, ki oddaja vodo precešnjemu delu krčevinske občine ter posameznim hišam v drugih občinah. Važen argument za inkor-poracijo pa je naraščanje prebivalstva. Statistični podatki nam povedo, da se okolica naglo širi in mr.oži na račun mesta. V zadnjih 10 letih je doseglo mesto 10% poTast, okoliške občine pa 13% Občina Pobrežje je dosegla 65% porast, Tezno pa celo 91%, V okoliških občinah se naseljujejo le v mestu zaposleni delavci in uslužbenci in, če bi mesta ne bilo, bi ostale vse okoliške občine pri običajnem porastu.
V pogledu šolstva ima okolica neprecenljivo dobroto v. mestnih šolah, zato ie tudi šolstvo važer. razlog, ki govori za združitev okoliških občin z mestom. Vse mestne šole obiskujejo otroci iz okolice in tvorijo večino zlasti na meščanskih šolah. Okoliške občine ne žrtvujejo v tem pogledu prav ničesar, ker nosi vse stroške za vzdrževanje šolskih poslopij ln uprave mestna občina sama.
Združene občine pa bi imeie nedvomno v primeru priključitve večje ugodno-
sti in koristi. V občinah z r.ad 50.000 prebivalci je pri zgradarini znatna olajšava, in sicer 3% obdavčenje za dobo 20 tet’ in ne 12% za dobo 10 let, kakor to velja za manjše občine. Velika mestna občina bi bila znatno finančno močnejša. Uprava bi se poenotila v velikem obsegu, kar bi bilo velike važnosti, zlasti v gradbenem, regulacijskem, socialnem, kulturnem, pa tudi v nacionalnem oziru. Delno zvišanje davčnih bremen pa ne bi pokazalo uspeha, ker bi se povečali izdatki za sedanje okoliške občine.
Kot glavni argument navajajo okoliški župani razliko obdavčenja v mestu, ki znaša na osebo 544 Din, v okoliških občinah pa okroglo 60 Din. Upoštevati pa ie treba, da so v mestu tovarne in obrti, ki plačujejo visoke davke, kateri le navidezno radi številčne porazdelitve^ na vse prebivalstvo dajo visoko obdavčenje na osebo. Večina okoliških občin ima večje doklade na državne davke kakor mestna. Tezenska občina pobira celo 105% doklado. V mestu je upoštevati le še gostaščino, ki jo okoliške občine nimajo. Pa tudi ta odstotek se zniža, ker odpadejo visoke najemnine v mestu na lokale in pisarne. Vse druge davščine,, kanalščina, vodarina in prirastkarina niso več splošne, temveč veljajo le za po sameznike in nikakor ne vplivajo na ce loto, ker so zelo nizke. Edino izjemo tvori trošarina, ki pa je enaka okoliški. -
Da ne pozabimo omeniti še varnostnih razmer, ki tudi govore za inkorporacijo. Mestna policija ima delokrog le za mestno občino. V okolici opravljajo varnostno službo orožniki, ki spričo majhnega
števila ne morejo tako skrbeti za javno varnost. V primeru priključitve bi se razširil delokrog mestne policije na vse okoliške občine in bi bila s tem javna varnost zasigurana.
Resolucija, sprejeta na sestanku zastopnikov okoliških občin 18. januarja na Pobrežju, pa nasprotuje sama sebi, če se primerjajo posamezne točke z dejstvi. Elektrifikacije niso okoliške občine izvedle same. Prispevati je moralo precejšnje zneske mestno elektriško podjetje. Izredno korist so imele okoliške občine že od mestnega omrežja, na katerega .so se direktno priključile in so si tako prihranile ogromne stroške za daljnovod. Če pa nimajo dolgov, je to znak njihove nedelavnosti. Vsi vemo, da ne grade ne cest ne šol in ne drugih komunikacij. Z rednimi dohodki krijejo le izdatki za najnujnejša vzdrževalna dela. Denar, ki ga je najela mestna občina mariborska, pa je rentabilno investirati in služi v korist celokupnosti!
Da je temu tako se jasno odraža iz poročila banske uprave, ki je ocenila nepremičnine mestne občine mariborske na 149 350.000 Din. Mestne zgradbe in drugi objekti so cenjeni na 82,200.000 Din, zemljišča na 5,070.000 Din, mestna podjetja na 33,400.000 Din, mestni vodovod na 4,700.000 Din, elektriško podjetje na 5,580.000 Din, avtobusno podjetje na 1,200.000 Din, mestna plinarna na Din
4.000.000, mestna klavnica na 6,700.000 Din, kopališče na Mariborskem otoku na
5.000.000 Din, mestni pogrebni zavod pa na 1,500.000. Dolgovi mestne občine pa znašajo okroglo 67.000.000 Din.
Soorl
Nogometni turnir za brezposelne
Medklubski odbor LNP, službeno.
V nedeljo 19. t. m. se bo odigral na igrišču ISSK Maribora nogometni brzo-turnir, na katerem bodo sodelovali klubi iSSK Maribor. SK Železničar, SK Rapid in SK Svoboda. Turnir se prične točno ob 13.30, in se odigra po sledečem vrstnem redu: 1. par: ISSK Maribor:SK Rapid; 2. par: SK Železničar.SK Svoboda; 3. par: SK Rapid :SK Svoboda; 4. par: ISSK Maribor:SK Železničar; 5. par: ISSK Maribor:SK Svoboda in 6. par: SK Železničar :SK Rapid. Vsaka tekma bo trajala 20 minut. Službujoča odbornika gg. Fišer in Marusig.
ISSK Maribor, zimskošportni odsek. V Četrtek 16. tm. društveni večer v lovski sobi hotela »Orel«, na katerem bo zani mivo predavanje. Vabljeni so vsi člani in prijatelji belega športa! Načelnik.
Državno prvenstvo v cross countryu bo 2. aprila t. 1. v Mariboru, in sicer na novem igrišču SK Železničarja.
Tekmovanje za prvenstvo Maribora v cross-countryu priredi tudi letos SK Že-
lezničar, in sicer 19.' marca na svojem novem igrišču.
Mariborski smučarski klub poroča, da
je polovična vožnja dovoljena od 18. do 28. februarja, in sicer do postaj Hoče, Maribor, Ruše, Fale in Sv. Lovrenc na Pohorju. Povratek je mogoč že 19. febr. dc vključno 28. t. m. Pri odhodu kupljena vozna karta velja za brezplačen povratek v zvezi s potrdilom, ki ga izdaje MSK. Stoječ, Maribor, Jurčičeva 8. in »Putnik« Maribor.
Prve orilave za vztrajnostni smuški tek na 50 km je prejel danes MSK, in sicer sta se prijavila odlična avstrijska tekača na daljne proge Friedrich Konig in inž. Breitenlohner iz Gradca.
jih zmotah uprav skrivnostno komplicirana; tale mož, ki hodi z njim po gozdih, ki rad govori, metsikj prezira in se z ostalim zabava, nagel, prebrisan in nevaren, je zanjo, bogve zakaj, nekaj Ham-sunovemu Ff.lku sličnega. Doma ga razbira, polna duhovitih in malo jasr.ih spoznanj; on pa se medtem dolgočasi ali spi, ker ne najde v sebi ničesar, kar bi bilo le količkaj zanimivo.
Zato pa so njuni izprehodi delo zase. ^edaj Helena ne utegne premišljati o njem; posluša, gledaje z lepimi očnii predse, prevzeta od njegove nemirne živahnosti. Kdaj pa kdaj se tudi sama ogla-sl tiho in nesmelo; r.e ve, da mu njen glas zveni melodično čisto ob mnogo-zvočnem spremljanju prirode; ne ve, da mv je s tem svoiim resnim glasom, deškim licem, s svojo strogo ukrojeno obleko jasna, ljubezniva, razveseljujoča nota, polna čistote in ubranosti, Paladina nota med lesovi in solneem. sredi življev Tega sama ne ve, toda ima nov, čisto nov občutek, da je lepa; ah, nikoli se ji ne vzbudi ta občutek doma pred zrcalom, sedal pa. na tejle gozdni stezici čuti to in rdi od zadovoljstva. Tem bolj je vesela tega. ker ii pravi on. neverni To maž, da je med možem in ženo lepše čuvstvo nego ljubezen: so vrelci harmonije. ki so neskončno širši in naravnej-ši. Za te besede bi mu Helena rada iz h.va’ežrosti podala roko; toda sramnie se vo'e roke. ker misli, da ie nrevpbka. in jo neprestano skriva v rokavici. Hodi ob
njegovem boku in skoro ne črhne; čudi se sama sebi, da ji je tako dobro pri tem, da je popolnoma dekle; čudno, niti najmanjšega upora ni v njej proti tej sami po sebi umljivi moški nadvladi. To je bil spominski in lep dan; Helena, olajšana bremena umetno pogojenega ponosa, je začutila čudovito tovariško naklonjenost do njega, ki ji je vrnil radost in zadovoljstvo, da je mlado dekle.
Kmalu je čakala Heleno nemala preizkušnja. Pripeljala se je v kopališče mlada gospa debele, piave, poželjive lepote; takoj prvi večer si je izbrala Heleninega prijatelja in mu je dala čutiti, da je ne bo ljubil zastonj Helena je to opazila; Bog obvari, ni hotela biti ljubosumna, toda zgrozila se je, grda je postala v lice in je bila kar neumno nerodna; če jo je ogovoril, mu je odgovorila neprijetno in nekam razdraženo. Jezila se je sama nase zaradi te silne bolesti in se je junaško premagovala; ponoči ji je bilo na jok, toda tu ji je prišlo na misel, da je dotič-nik prav za prav pohlepnež in ne sebič-než; s to tolažbo je srečno zaspala. Zjutraj je šla iz sobe prej, da ga ne bi srečala. in je plezala po visoki gozdni re bri ki sta vrh nje nekoč »odkrila« kame niti sedež in bolj ali manj . lep razgled na kopališče. Tu je sedela, napolnjena z duhom svete samote; odpustila je vsemu svetu in uživala v polni meri mir samoza-mievanja in vzvišenosti. A glej, ni 1i Mmle včeraifnii fanfaron. ki leze po solr-onl rebri med cvetočim robidovjem? Ho-
Sokolstvo
Lutkovnb gledališče v Studencih uprizori v soboto 18. t. m. ob 16. uri v Špu-rejevi dvorani igrico »Gašperček slikar. Starši, pridite in pripeljite svojo deco!
Sokolsko društvo Studenci pr! Mariboru. Dramski odsek uprizori v soboto 18. t. m. in v nedeljo 19. t. m. velezabav-no kmečko komedijo »Dve nevesti«. Režira br. Mlakar. Začetek ob 20. uri v Sokolskem domu. Sokoli in prijatelji našega odra, pridite v polnem številu!
tela je zbežati, toda zbežala je užaljena Palada; Helena je ostala in je morala pustiti, da so ji solze zalile oči. Obrnila se je, da bi tega ne videl, da bi ji sploh ne videl v oči, in. zlasti zato, predvsem zato, ker danes gotovo ni bila lepa. Sedel je in govoril — niti z besedico se ni dotaknil tega, da se je nekaj zgodilo, da jo je iskal, da je treba nekaj pojasniti; govori! je resno in je ni silil k veselju. In tako ju je našlo vroče poldne na skalnem sedežu v prijateljskem pogovoru, ki ne pomeni nič drugega, kakor da je vse popolnoma v redu. Tam doli čez kopališki trg plava bela lisa z rdečim solnčnikotn; morda je to plavolasa lepotica. Da, poldne je, in mož dol>ro ve, da bi bil že davr.o, davno čas, da bi se napotila doli; mar naj tu sedi z njo do večera? Helena sedi, stiska svoje velike roke med koleni in se smehlja, ne z usti niti z očmi, temveč le z dušo. »Koliko je ura?« vpraša slednjič. »Dve«, odgovori mož, nečloveško se premaguje, da ne bi zvenelo nezadovoljno. Toda kaj je Heleni ura? V resnici »je višje čuvstvo nego ljubezen«, in Helena se čuti neskončno visoko nad vsako ljubeznijo, nad vsako strastjo; nikoli več ne spozna slabosti. Slednjič je vstala; med potjo je natrgala cvetlic, si iih zataknila za pas in si jih doma gotovo shrani kot relikvijo. Mož je vzdihnil; ni tako lahko vršiti dela usmiljenja. Priola st? doli ob štirih, kar je bil v kopališkem življenju pra'” škandal.
(Se bo nadaljevalo.)
Radiilav Ruda*
Svakinia
»Norica!« ie siknila Hana ogorčeno in prezirljivo.
»Oprosti!« je prosila sestra.
»Naj ti oprosti on,« se je zadrla Hana. »Sramuj se, da si upaš dolžiti svojega lastnega moža!«
»Saj nisem hotela«, se je opravičevala Malka.
»Obšlo me je, da sama ne vem kako in zakaj. Nekaj ml je reklo, da bi moglo biti tako, in sem vprašala.«
»Tisto nekaj je bil stric«, je rekla Hana. »Njemu se sanja in blede pri belem dnevu. Star je in neumen. Strahove vidi in ne ve, kaj bi.«
In zopet je nastal med njima mučen molk.
»Le zakaj mi ne zaupaš?« je vprašala naposled Malka. »Lahko bi mi povedala, s kom si. Dvema bi bilo lažje.«
»Lažje ali težje«, je odvrnila Hana, »Ne sili vame.«
»Zakaj si taka?« je potožila Malka. »Sestra sem ti in hudo mi je. Kakor mati sem gledala nate in skrbela, da bi te ne doletela nesreča. Življenje bi dala zate.«
Hana ni odgovorila. Okrenila se je in odšla. Sestrine besede so jo zapekle, ji segle v globino ranjene in razbeljene duše. Zaklenila se je v svojo sobo, se vrgla na posteljo in zaihtela, Preveč čuvstev se je mešalo v njenem srcu, se je izprepletalo v trnjev venec in jo kronalo s trpljenjem, ki je bilo močnejše in silnejše od ljubezni in slasti, ki jo je bila zvabila v svoje zatike,
jo vrgla v prepad in pogubljenje. Okoli nje se je ovijala moreča in brezupna tema, jo stiskala kakor mrzla strupena kača, ji jemala sapo in ji pila kri. Zamau je iskala izhoda; zaman je tipala za potjo, ki bi jo vrnila na solnce med cvetje in zelenje, med mir in pokoj prošllh mladih dni.
V,
Brez usmiljenja so tekli Hani zadnji dnevi. Niso se dali zaustaviti v svojem jadrnem drevenju proti oni uri, ko se je imela dopolniti njena bridkost in sramota. Hrepenela je po bitju zaradi katerega je trpela, veselila se je trenutka, ko ga bo mogla pritisniti na svoje srce in deliti ž njim samoto svoje ubite mladosti. V neskončno dolgih prečutih nočeh je upirala oči v temino, kakdr bi hotela zazreti v njej svoje še nerojeno dete, njegov obraz, njegove očke in laske. Vsa njena bolna duša je živela v njem in njemu. Zaverovana v svoj bolestno-sladki sen se je ogibala vseh, tudi Luda, ki je postajal vse bolj in bolj čudaški, tih in samosvoj. Iz hiše se ni genila. Ni hotela, da bi se ozirale na njo radovedne in škodoželjne oči Porečank. A njih jeziki so se majali kljub temu. Kakor šum pomladanskih vetrov je šel od hiše do hiše šepet:
»Pri Romgovih bodo zibali.«
»Pa ne pri ženi, pri svakinji.«
»Tako je, če se kdo priženi zaradi posestva.« »Visoko je letela, pa je nizko padla,«
Kadar se je pokazal Luda v nedeljo pred cerkvijo, so gledali za njim in se muzali:
»Dve ženi imia.«
»Kakor Turek.«
In so se smejali in zbijali sirove šale.
Luda je čutil te njih poglede, slutil njih škodoželjne besede, in dušo sta mu razjedala gnev in ponos. Zasovražil je te ljudi, ki so prežali na trpljenje drugih kakor gladen pes na kost, in v tem sovraštvu se je čutil vzvišenega nad njimi. Rad bi se bil dvignil od tal, se vzpel kvišku in pljunil nanje kakor na strupeno golažem Smelo je dvignil glavo in stopal sredi med njimi, kakor da ie več ko oni.
»Ne uklonim se vam!« si je dejal. »Naj se mi približa kdo, naj se me poizkusi dotekniti. Razbijem mu glavo.,.«
Polaščalo se ga je brezupno hrepenenje po izzivanju in boju s svojimi sovaščani, in nalašč je šel v gostilno, sedel široko za mizo in naročil pijače. Debelo so g® pogledali sosedje in stekndli glave. Šepetali so in se za-krohotali. Luda je vedel, da se krohočejo njemu, iu postal je še bolj predrzen in izzivalen. Pil je, a pili s° tudi oni, kakor da pijejo na korajžo; in pijanim je zrasel pogum. Nič več niso šepetali, glasno so govorili in se krohotali:
»Turek je, Turek,« je dejal Podraženov Nace.
»Turki jih imajo še .več,« je ugovarjal KapotirtbV Lojze.
»Saj bo dobil še eno. Slišal sem, da jo je naročil 1* Trsta,« je pristavil Gašpariev Tone,
»V starem mestu!« je dodal Starešinov Francelj h* se zakrohotal.
Ustnica uredništva
Dopisnikom in sotrudnikom! V zadnjem času nas zasipajo raizni dopisniki z društvenimi poročili ter zahtevajo potem še honorar. Zaradi tega smo primorani izjaviti, da se moralo vse društvene vesti, ki so reklamnega značaja in vabijo na razne veselice, zabave itd. plačati, ker ■moramo tudi mi plačevati od njih davek. Poročil o občnih zborih, prireditvah itd. pa sploh ne moremo honorirati. Prav tako ne moremo honorirati prispevkov, ki jih moramo predelovati. V bodoče bomo honorirali samo tiste prispevke, ki so splošne važnosti in pomembni in bo pisec vnaprej povedal, da reilektira na honorar. Časi so težki, kriza je prizadela tudi liste, zato prosimo vse, da to upoštevajo! Prav posebno pa prosimo razne preizkuševalce svojega peresa, naj nam prizanesejo s svojimi listki. Teh dobivamo od povsod toliko, da bi lahko napravili trgovino z makulatumim papirjem, Le redki pa so, ki imajo sploh kako vsebino in so res listki v pomenu besede. Objavili bomo originalne listke le od časa do časa in honorirali ie dela znanih pisateljev. Vse ostalo bo šlo v ko§! Prevodov pa sploh ne sprejemamo in ne honoriramo. Vsem ostalim: Bodifc kolikor mogoče kratki, opuščajte dolge spise in fraze! List je majhen in mora zato, če hoče biti zanimiv, objavljati vse stvari na kratko!
Uredništvo »VEČERNIKA«
Na razvalinah Persepolisa
Znaki velike staroperzijske kulture, umetnosti in bogastva.
Nova tragedija v kraljestvu starih Inkov?
V preteklem letu je odšla na pot v Južno Ameriko neka Italijanska ekspedicija POd vodstvom Boschettija in Reja, hoteč poiskati in se polastiti pravljičnega zaklada starih Inkov. Pri ekspediciji je sodelovalo tudi več nemških geologov. Kakor pa se poroča zadnje dni iz Rima, se je za ekspedicijo izgubila vsaka sled in o njej že dolgo ni nobenega glasu, tako, da je skoraj upravičim strah, da so se udeleženci ekspedicije Izgubili in ponesrečili v neizmernih pragozdih Južne Amerike. Italijanska vlada pripravlja no-tvo, letalsko ekspedicijo, ki naj bi odletela na iskanje izgubljene odprave.
Veliko zanimanje so vzbudile v arheoloških krogih nedavne izkoptae Persepolisa, nekdanje prestolnice perzijskih vladarjev, ki jo je v trenutku zmagovalske pijanosti zažgal Aleksander Veliki. O teh izkopinah je te dni objavil zanimivo poročilo dr. James Breasted, ravnatelj orientalnega instituta chicaškega vseučilišča. Njegovo poročilo je zelo va žno, ker podrobno opisuje uspehe ameriške ekspedicije, ki je polni dve leti odkopavala ostanke nekdaj veličastne prestolnice perzijskih vladarjev.
Pod razvalinami in ostanki divinih palač Persepolisa, ki pričajo o bogastvu staroperzijske prestolnice, ki jo je uniči Aleksander Veliki leta 330. pred Kristusom, je odkrila ekspedicija v globini 26 čevljev obsežen prostor, okrašen z div-nimi izdelki kiparske umetnosti iz časov kralja Cira.
Na največje začudenje učenjakov je odkrila ekspedicija dve milji daleč od teh veličastnih ostankov celo vas iz kameni te dobe, in sicer izvrstno ohranjeno. Ta ko je dokazano, da je obstojala na relativno majhnem prostoru primitivna človeška kultura poleg ene, najrazkošnejših civilizacij.
Kiparske umetnine iz dobe Cira tvori jo okrog 6 čevljev širok pas na stenah tega prostora, ki je dolg nad LOOO čevljev, Njihova izdelava je divna in jim v finesi detajlov ni najti primere. Na njih so vklesani tudi važni zgodovinski napisi, ki bodo mnogo pripomogli k boljšemu razumevanju in poznavanju stare perzijske umetnosti.
Najdeni so bili ostanki cesarskih palač, ki sta jih zgradila Ksers in Marij. Dvigale so se -raa neki visoki planoti, ki je bila z vseh strani obdana z gorami. Palače so bilfe zgrajene Iz opeke, sušene na sblncu. Stropi, dvorane, oboki oken in vrat so bili nasprotno izdelani iz črnega kamna, ki je bil tako Izglajen, da je dobil sijaj črne ebenovine.
V nekem teh črnih kamnov je vklesana slika »durbarja«, to je kraljevskega sveta in prikazuje kralja, kako pričakuje, obdan od visokih državnih funkcionarjev, pokkfttvemo deputacijo neke vazalske
države. Odposlanci prinašajo kralju mnogoštevilne darove v znak pokorščine 'm spoštovanja.
Neka terasa teh palač je bila dolga 1.500, široka pa 1.000 čevljev. Velikega kralja predstavlja neka slika v škrlatnem oblačilu, s čevlji iste barve in div-nim zelenim smaragdom na levem palcu.
Odkopani so bili tudi razni drugi prizori, vklesani v kamnu, ki predstavljajo življenje na dvoru perzijskih vladarjev. V kamnu so upodobljeni osli, ovce, teleta. koze itd. Posebno krasna je slika, na kateri lev ubija bika. Doslej odkrite slike splošno dokazujejo, kako dozorela je bila upodabljajoča umetnost v stari Perziji, obenem pa tudi moč in bogastvo perzijskih vladarjev.
Ko so Seklžuipi okrog leta 700. po Kristusu, torej približno 1.000 let po Aleksandru Velikem, zavzeli ozemlje, na katerem so se nekoč dvigale prestolniške palače perzijskih vladarjev, so uničili vse kiparske umetnine, ki so bile še vidne, to se pravi one, ki jih stoletja še niso zasu la s prstjo m peskom. Da se niso pred prihodom Seldžukov porušili zidovi cesarskih palač, ki so bili grajeni iz opeke, je verjetno, da bi ne bil ostal niti skromen sled o nekdanji stari perzijski kulturi in umetnosti.
Odkopana naselbina iz kamenite dobe ie sedaj popolnoma obnovljena. Arheologi sodijo, da izvira približno iz leta 4.000 pred Kristusom. Naselbina je bila odkrita komaj v globini 10 čevljev. Pokrita je bila s plastjo blatne zemlje. Njen obseg meri približno 600 čevljev v dolžini in 300 čevljev v širini. Zidovi nekaterih hiš so bili visoki do 7 čevljev. Vsa naselbina je bila v svoji notranjosti razdeljena z dolgimi, zelo ozkimi ulicami oziroma pravilno hodniki.
Ekspedicija chicaškega vseučilišča bo v najkrajšem času nadaljevala izkopavanja Persepolisa in upa, da bo naletela še na nove ostanke stare perzijske kulture, kar x> imelo veliko korist za nadaljnje proučevanje »zlate« dobe perzijske države. Kako ogromno je bilo bogastvo perzijskih
kraljev, si lahko vsaj približno predstavljamo ob pogledu na obnovljeni haretfl Darija Velikega, kjer ima danes svoj sedež omenjena ameriška znanstvena odprava, Darij je imel v svojem harem« stalno okrog 700 žen...
Zanimivi poizkusi Mariborčana
Okultizem na pragu razkritja.
Neki znanec nam piše:
»Že četrto leto se bavim s konstruiranjem posebnega aparata, ki naj bi natančno pokazal moč električne sile, ki obstoja v večji ali manjši množini v vsakem človeku in kulminira v človeških možganih.
Da je v človeških možganih neka električna sila, sem prepričan in je bilo to tudi že večkrat dokazano po raznih znanstvenikih. Ta električna sila se da s pojačevalci — tako sem jih krstil — pomnožiti oziroma povečati, tako da postane človek bolj aktiven, t. j., da se v večji meri izžareva električna sila na po-' sameznlh delih možganov. Ugotovil sem na samemu sebi, da sem postal z vbrizganjem strupa heroina miselno aktivnejši in pri tem sem dognal, da me je do tega stadija privedla prav električna sila, ki je v tem primeru pojačevala razum, oslabila pa duševnost in srčnost. V glavnem sem namreč razdelil duševno stran človeka na tri dele, in sicer: duševnost, srčnost in razumnost. Če se na ta ali oni način potencira delovanje enega dela, se oslabita ostala dva. To so mi potrdili tudi moji nadaljnji eksperimenti.
Na podlagi poznejših poskusov sem prišel do prepričanja, da tudi okultni pojavi, kakor so sugestija, hipnoza in spiritizem niso nič drugega, kakor električna sila, ki se z valovanjem prenaša iz električno bolj aktivnega človeka na manj aktivnega, Z združitvijo teh dveh električnih možganskih središč nastajajo pri-rodnim pojavom, kakor sta blisk in grom, slični pojavi tudi pri človeku, seveda v drugačni obliki in množini.
Torej je električna sila v človeku oni vodnik, ki ga vodi iz njegovega možganskega centra v srečo ali nesrečo.«
Mali o
Razno
GOSPA
išče ravnotako samostojno gospo ali gospoda z neka} kapitala ali penzijo kot kom* P&ojona na krasno ležeče posestvo. Vprašati pod »Lepi dom« na upr.	480
„ . NAGELJCKE.
Sopkf- vence. Kličite telefon 27-00 Jemec, vrtnarstvo. 179
'Spomnite se CMP1
KOLESA. GRAMOFONE.
šivalne stroje, otroške vozičke, popravlja dobro in po n zki ceni znana meh. delav* nica J. Gustinčič. Lasten zavod za emajliranje In ponik-I atije
VSI KUPUJEMO
in prodajamo dobre knjige, starinski porcelan, kakor vaze, figure, servise, zlat nakit, srebrnino, svečnike, nastavke, bronaste predmete, pohištvo, obleke, godala itd. v Grajski starinarni, Trg svobode 1 _ kajti tam je najboljše. 443
Prodam
Irdaja konzorcij »Jutra« v Ljebljar** predstavnik
ENONADSTROPNA VfLA.
nova, s šestimi zasebnimi, parketiranimi stanovanji. 7 minut od Glavnega trga v Mariboru, do leta 1940. davka prosta, na prodaj za 410.000 Din, 200.000 Din je posojila na prvem mestu, in nova enonadstropna hiša s petimi stanovanji na Teznu za 300.000 Din. Vprašati Maribor. Smetanova ulica 54 v gostilni.
_ 468
NA PRODAJ
omara za obleko in perilo v selo dobrem staniu. Vprašati v Dr. Karl Verstovškovl ulici št d. II, nadstr vrata 19
Kupim
KUPIM RABLJENE MIZE
in stole za gostilno. Ponudbe na Ceder Stefan. Oornla Rad-Podgrad.	sog
gona.
Posast
LEPO VILO
in hišo kakor tudi posestva ceneno na prodaj. Pisarna Rapid, Gosposka ulica 28. 5frs
Sfanovan/e
SOBO IN KUHINJO.
kakor sobo s štedilnikom oddam. Zerkovska cesta pn.
Službo Išia
TRGOVSKI POSLOVODJA,
špecerist, pošten, marljiv in dober prodajhlec, želi s 15 marcem premeniti službo, Cenjene ponudbe poslati na
Sobo odda
NA STANOVANJE
in dobro domačo hrano sprei-mem solidnega gospoda. Ce-na 450 Din. Aleksandrova c-
upravo »Večernika«. 507 64, pri Lešniku.
467
Dve veliki Lutzovi peči
uporabni za pisarne, dvorane ali bančne niostore
ceneno na prodal
Interesenti naj se zglasijo v upravi »Večernika'1 dne
vno med 9. in 10. uro.
taUateli" .n "rednik: RADIVOJ RFHAR , Maribor", lUS. Martiorek. tto, d. d'..