SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predpla£an 16 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jedea
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Z« celo leto 12 gld., za pol le\a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) »sprejema upravnlfitvo In ckspedlclja t ,,Katol. Tiskarni'1 Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemenlSkih ulieah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izrzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telefdn-štev. 74.
Štev. 85.
V Ljubljani, v ponedeljek 13. februvarija 1899.
Letnilt XXVII.
Mladočelii o položaju.
Parlamentarna komisija mladočeškega kluba v državnem zboru je izdala minulo soboto na češki narod daljšo izjavo, katere glavna vsebina je približno naslednja.
Parlamentarna kriza se je v zadnjem času izredno poostrila, javno pravne razmere zahtevajo nujnih preosnov. Z uvedbo češkega jezika v državne urade na Češkem, Moravskem in v Šleziji ni ponehal boj za narodno jednakopravnost v deželah češke krone. Akoravno bi češki narod na podlagi zgodovinskih dejstev smel po vsi pravici zahtevati za svoj jezik kot jezik večine prebivalstva vse predpravice v javnem in zasebnem življenju, zahteva vendar samo, da se pripozna češ-čina za jednako vredno in veljavno z nemškim jezikom.
Toda velik del zastopnikov nemškega naroda noče o tem ničesar čuti in se le še nadalje bori za nemško hegemonijo in za predpravice nemškega jezika v državnem življenju. Ravno vsled tega so pričeli nemški zastopniki na celi črti brezobziren boj proti jezikovnim naredbam, kateri boj ima jedini namen, obnoviti gospodstvo manjšine nad večino in znova uvesti s tem zjedinjeno des-potstvo krivice in nepravičnosti.
Ta borba, ki se je zanesla v osrednji parlament pod imenom obstrukcije, je preprečila vsako pozitivno delo in še celo na gospodarskem in so-cijalnem polju. Vsaka protiakcija je bila [v tem oziru brezvspešna. Zadnji dogodki so znova ne-ovržno potrdili dejstvo, da sedanje ustavne naprave niso ne samo nesposobne, prilagoditi se posebnim razmeram historično-političnih individual-nostij posamnih kraljestev in dežela te države,
marveč tudi žalijo prava posamnih narodnostij in ovirajo njih razvoj. In tako je ta država, o kateri Palacki pravi, da bi se morala ustanoviti, ko bi je še ne bilo, postala država zmešnjav in slabosti, in sicer samo radi tega, ker drug drugemu ne privošči jednakega prostora na solncu pravice.
Umevno je, da v takih razmerah češki poslanci niso mogli vseskozi vršiti svoje naloge, in je tudi ne morejo, dokler se ne reši ta kriza. Ustavna kriza se bo pa le tedaj srečno rešila, ako se spremene temelji države, na katerih je zagotovljen obstoj habsburške države napram vsem zunanjim in notranjim silam, ako se povrne k pravici in pravičnosti v vsem svojem organizmu.
V tem važnem trenotku obračajo se češki zastopniki do svojega naroda v zaupanju, da pojmi važnost trenutka in da bo znal izreči nepristransko sodbo o razmerah, v katerih se sedaj nahajamo.
češki zastopniki so zvesto vztrajali pri večini, priznavajoč potrebo solidarnosti vseh strank desnice, ki se bore za historična prava, za razširjenje deželne avtonomije in za izvedbo jednako-pravnosti. Tudi v bodoče uvidijo češki poslanci v obstoju te zveze poroštvo, da se politične razmere ne razvijo na račun načel desnice in v škodo po njej zastopanih narodov. V sporazumu z ostalimi desniškimi zastopniki bodo storili vse potrebno, da se skupni program desnice ne samo pripozna, marveč da se tudi praktično izvede v državnem organizmu.
Dosedanji vspehi mladočeškega kluba v narodnem oziru, ki pa prav nič ne škodujejo Nemcem, ne smejo ustaviti nadaljnega dela, dokler ni popolno priznana in izvedena veljava češkega naroda v deželah češke krone na podlagi jednake pravice z nemškim narodom. Le na podlagi teh
načel je mogoče sporazumljenje z nemškimi so-deželani, po katerem češki narod iskreno hrepeni v interesu mirnega mejsebojnega bivanja in gospodarskega razvoja čeških dežel. Na to sporazumljenje je bil češki narod vedno pripravljen.
Razpor mej obema narodnostima, ki je pro. vzročil deželi že toliko gorja, je v resnici že ma-losten, kajti potrebno je le nekoliko dobre volje, da se najde način za pravično rešitev.
Zgodi naj se pa karkoli, zvesti svojemu dr-žavnopravnemu prepričanju hočejo češki poslanci vse storiti, da se razvijo ustavno razmere v smislu pravice. Poleg tega se bodo pa tudi nadalje z vsemi silami borili za razširjenje kompetence češkega deželnega zbora, za samostojno državno upravo ter razširjenje deželne avtonomije, ker le tem potom bo mogoče ne samo omiliti narodne boje, marveč tudi omogočiti logislativno delo na gospodarskem in socijalnem polju. Pred vsem je pa potrebno v dosego tega namena jedinosti mej narodom, kajti taktika je sedaj postranska stvar.
V sedanjem resnem času, ko se ves nemški tabor organizuje proti češki narodnosti, treba stati vsikdar na braniku in braniti ne samo dosedaj priborjene pravice, marveč tudi iti v boj za skupno zmago.
Z zaupanjem in odločnostjo zro češki poslanci v bodočnost, zavedajoč se, da velja njih boj pravični, dobri stvari, in da mora konečno dovesti do zmage. Poroštvo za to pa imajo v jedi-nosti češkega naroda._
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. februvarija.
Izjava poljskega kluba. Jednako izvrše-valnemu odboru mladočeškega kluba izdali so tudi
LISTEK.
Kurent.
Kot majhen dečko sem nekega dne predpu-stom z druzimi otroci ležal na peči ter z rokama podpiral si glavo; oče so sedeli za pečkom, mati pa vrteli kolovrat: kar se počasi odpro vrata in v hišo stopi stari Gadnar iz Podšumberka obložen s težkim kijem na rami.
»Dober dan, Matija« ! — pravi mojemu očetu, — »ta le kij sem ti prinesel, ker si mi že toli-krat naročal za-nj; menda ti ne bom nobenega več, kajti naduha me tlači, leta mi teže križ in kolena so kakor okamnela, — treba bo kmalu v krtovo deželo!«
Odloživši breme na tla vsede se na klop, da se oddahne; mati pa mu prineso velik kos ajdovega kruha in skledo hruškovke, da si nekoliko podstavi želodec.
»Veš kaj, Lužar«, — spregovori nato, — »še nekaj te bom poprosil, predno grem; menda ne boš hud. Razumi me, da so že stari ljudje pravili, da ima revščina Podšumberkom vsako leto mlade; lani nam je pa še toča na pomoč prišla, da smo prav ob vse. Daj mi pol mernika ajde, da jo nesem na Krko v malin; rad bi še parkrat najedel se luskovih žgancev s kislim zeljem, predno
grem pod zemljo.« — Nato je globoko zakašljal ter čakal odgovora.
»Rad ti je bom dal«, — odvrnejo oče, — »le enkrat še povej »storijo« od Kurenta, ker je ravno predpust. Jaz sem jo že skoraj pozabil, pa naj jo tudi otroci slišijo!«
»Če druzega nič ne terjaš, s tem ti lahko ustrežem«, do možiček; — bom pa precej povedal :
»Kurent je služil tri leta, pa je zaslužil tri vinarje in eno suknjo. Samega veselja jo obleče, vzame tri vinarje in poskakuje in vriska po bližnji trati pred hišo. Pride po poti berač in ga vpraša: »Kaj ti je, Kurent, da si tako vesel?« — »Kaj bi ne bil«, pravi Kurent, »tri leta sem služil, pa sem zaslužil tri vinarje in eno suknjo!« »O, ko bi ti meni enega dal«, — reče berač, »vidiš, ki sem ubožec!« — Kurent je bil usmiljenega srca, seže v žep in mu da vinar.
Drugi dan, ko je zopet skakal po trati, pride drug berač, ki ga tudi popraša, zakaj je tako ko-rajžen. Kurent mu odgovori, kakor onemu prej-tadan. Berač ga poprosi v imenu božjem za vinar — in Kurent mu ga da. Tretji dan pride zopet drug berač, kateremu je dal tretji vinar. Četrti dan pride na pol razgaljen siromak ter ga poprosi za suknjo, kajti huda burja je brila, da je berača res zeblo. »Kaj porajtaš, mu pravi, ki si
še mlad in imaš gorko kri! Loj, jaz sem star in na pol gol, daj mi jo v imenu božjem! Lahko si boš drugo prislužil, ker še lahko delaš ; Bog ti bo povrnil, kar boš meni vbožčku dobrega storil!«
Kurent sleče suknjo in jo da beraču. Pa burja je burja. Hudo ga je začelo zebsti, tako, da ji je zapretil, da ji zamaši ljuknjo, od koder piha, ako ne poneha. Burja pa pravi: »Pusti me, hočem te odškodovati; dam ti osla, ki ti bo denarje delal. Kadar boš rekel: »osel rigaj«! pa bodo cekini od njega šli!« — Kurent je bil zadovoljen, vzel je osla ter šel ž njim v bližno gostilno. Notri ukaže oslu, naj riga — in nakrat je bil pred njim cel kupec cekinov. Koga naj bi bil oštir bolj vesel, kakor tacega »cehovca« ! Toliko časa so pili, da so Kurenta vpijanili in je moral tam prenočiti; oštirju je bil pa osel tako povšeči, da ga je po noči zamenil z drugim. Ko zjutraj Kurent od njega zahteva cekinov, navalil mu je na tla kup navadnih oslovskih lig.
Nevoljen nad to prevaro hiti nad burjo, ter ji zažuga, da ji bo vhod zamašil, ker ga je ogolj-fala. »Pusti mc«, pravi, »dam ti mizo, ki si bo sama »narihtala«, kadar boš rekel«. Potolažen vzame mizo in jo nese v tisto gostilno, kjer je bil včeraj. »Ker imaš prazno mizo, — ponorčuje se oštir, — kaj pa naj prinesem nanjo, čc imaš še kaj cekinov od včeraj ?« — »Nič, odreže se
/ /
Poljaki na svoj narod izjavo, v kateri pojasnjujejo splošni politični položaj ter govore o zadnjih pridobitvah na polju justice, šolstva, ter na gospodarskem in obrtnem polju. Precejšnjo pozornost in politično važnost uvidijo nekateri krogi v konečnem odstavku, ki slove: Parlamentarna komisija poljskega kluba mora v njegovem imenu in po njegovem naročilu izraziti nado, da bo vlada, katero je klub vedno in ne brez žrtev podpiral, s svojo skrbjo za deželo varovala klub pred even-tuvalnimi razpori z njegovi lastnimi načeli, katere zvesto in trajno priznavajo. Z dobrohotnim in nepristranskim postopanjem, tudi v političnem in gospodarskem oziru, mej izvenpariamentarno dobo, bode vlada deželi in poljskemu klubu omogočila njegovo nadaljno podporo.
Kriza na Ogerskem je tudi še danes nerešena, akoravno se je v vladnih krogih z vso gotovostjo naglašalo, da zavladajo koncem minulega tedna zopet normalne razmere. Reči se sme celo, da je v tem oziru še nekoliko slabeje, kajti opozicija sedaj v svojem odgovoru na vladne pogoje zopet izjavlja, da ne privoli indemnitete sedanjemu Banffvjevemu kabinetu. Glede to pre-porne točke se je minule dni že poročalo, da se je opozicija vdala vladni želji in da ji o tem pogledu ne bode provzročala nikakih zaprek. Tu toraj ni nikakega napredka. Konečno so pa nerešene še nekatere garancije, izmej katerih posebno one glede sostave bodočega kabineta vlada ne more izpolniti. Ta dejstva toraj kažejo, da rešitev dolgotrajne krize še ni tako blizu. Nasprotno pa prijavljajo budimpeštanski listi neko drugo vest, ki bo, ako se vresniči, potrdila marsikoga v misli, da rešitev krize ni več daleč. Poročajo namreč, da je baron Banffy v soboto najel palačo grofa Zichya v Budimu za letno najemščino 3800 gld. To bi pomenilo, da misli baron Banffy v kratkem ostaviti dosedanjo svojo palačo.
Vzhodno vprašanje. Bolniku ob Bosporu se sicer v zadnjem času ne godi najbolje, posebno odkar so mu evropske velesile odrezale še ona dva prsta, s katerima je krčevito držal otok Kreto. Ta udarec je zanj precej hud, vender pa ni nikakor odobravati misli nekaterih krogov, naj se ga sedaj nekaj časa pusti v miru, da se odpočije. Pomniti namreč treba, da Osman ne bo miroval. Dobro mu je namreč znano, da so so-šteti dnovi njegovega bivanja v Evropi, toda ostaviti je ne mara kar z lepa. Pripravlja se na vse mogoče slučaje in vedno novo pomnoževanje vojnih priprav ne obeta nič kaj mirnih časov. Ko bode namreč prisiljen pobrati šila in kopita ter za vselej ostaviti evropska tla, poslužiti se bo hotel izrednih sredstev, da si poskrbi tak odhod, ka-koršen je bil njegov prihod, namreč z ognjem in krvjo. V Ipeku zadnje dni zbrana skupščina, kateri je sultan dal svoj »blagoslov«, je najboljši dokaz za to. Albanci so bili v vseh časih znani
kot najbolj grozoviti izmej vseh turških čet in so si tudi v zadnji grško - turški vojski stekli s to lastnostjo mnogo lavorik. Akoravno torej bolnik ob Bosporu vidoma hira na znotranjih in zunanjih boleznih, je vender nujno potrebno, da so na te prikazni neprestano pozorni vsi evropski politiki, kateri so res kaj vneti za ohranjenje svetovnega miru.
Vodstvo angleške liberalne stranke je prevzel minuli ponedeljek v angleški spodnji zbornici bivši vojni minister Campbell - Bannerman, katerega je liberalna stranka v posebni slovesni seji izvolila svojim voditeljem. V svojem zahvalnem govoru je omenjal novi vodja, da hoče vsikdar ostati zvest načelom, ki jih priznava njegova stranka, in varovati njeno čast in ugled, kakor tudi parlamenta. Podrobnejega programa mož nadalje ni razvijal in se bo toraj sodil še le po na-daljnih svojih delih.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. februvarija.
(Prijateljski večer.) Prihodnjo sredo 15. t. m. predava pri prijateljskem večeru profesor dr. J. E. Krek o »koristih liberalizma v 19. veku.« Predavanje je v Kat. domu. Začne se ob osmih zvečer.
(f Anton Brodnik) Včeraj je umrl v ljubljanskem »Leoninumu« gosp. Anton Brodnik, duhoven v pokoju. Pokojnik je bil rojen 24. aprila 1831 v Dobrepoljah. Bil je izredno nadarjen mož, slovel je bivši kaplan pri stolnici kot izvrsten govornik, kot gimnazijski učitelj v Kranju in Zagrebu je bil na glasu temeljitega jezikoslovca. — S&mosvoj, kakor je bil pokojnik kot profesor, ni hotel priseči na novo postave in zato je dal slovo profesuri ter se je podal v duhovno pastirstvo, kjer je jako slovel vzlasti kot pridigar in katehet. Ž njim je legel v grob jeden najboljših slovenskih vzgojeslovcev. Naj počiva v miru !
(Sobotni »Slovenski Narod«) objavlja, kakor smo že omenili, nastopni izjavi: V osobni zadevi g. dr. Ivana Šusteršiča: V polemiki so nam spodleteli napadi na g. dr. Ivana Šusteršiča, kise značijo kot huda razžaljenja njegove osobne časti. Ker nimamo nikakega povoda dvomiti nad obče-znano osebno integriteto g. dr. Šusteršiča, izrekamo, da svojo označeno pisavo obžaliujemo in vse navedene žalitve lojalno prekličemo. — V zadevi »Ljudske posojilnice«: Zapeljani po krivih informacijah, objavili smo v zadnjem času članke, ki sicer niso imeli namena, omajati zaupanja v »Ljudsko posojilnico«, ki so se pa deloma vendar le tako tolmačili. Izjavljamo torej, da nimamo nikakega vzroka, dvomiti nad strogo solidarnostjo in zanesljivostjo tega denarnega zavoda in da torej navedbe in izvajanja naših člankov, v kolikor bi se mogla tolmačiti v
Kurent, imam vsega dovolj — ter ukaže mizi, naj se ,narihta'. Pri tisti priči je bila miza polna najboljših jedil in pijač. Jedli in pili so zopet tako dolgo, da je Kurent vinjen zaspal in oštir mu je po noči mizo premenil.
Ko zjutraj miza noče vbogati, gre zopet nad burjo ter jej zagrozi, kakor prejšni dan. Burja mu da nato puško, ki je vstrelila, kar je hotel-Vzame jo in gre ž njo v gostilno. Tam je pokazal, kako dobro zna streljati. Oštirju je bila toliko všeč, da ga je napojil, prenočil in po noči premenil jo. Zjutraj jo Kurent poskuša, pa bila je, kakor vsaka navadna puška. Toraj, hajdi zopet nad burjo !
Dala mu je sedaj čudovite gosli, da je moralo vse plesati, kadar je godil na nje. Gre ž njimi v prejšnjo gostilno in zahteva pijače ; pa oštir mu je neče dati, rekoč, da je prevelik pijanec. Kurent začne gosti in vse mora plesati. Obljubijo mu po-streči, s čimer bo hotel, samo da neha gosti. Res mu dado jesti pa tudi toliko piti, da je vinjen obležal in zaspal. Oštir mu je po noči gosli za-menil z navadnimi, ki niso imele tako čudežne moči. Nevolja se poloti Kurenta in zopet gre nad burjo.
Dala mu je sedaj dva železna b'ta ali kijčka, rekoč: »Kadar boš rekel : ,Kijčlte bijta!' — pa bota stolkla in zdrobila, kar boš hotel!«
Ko pride zopet do gostilne, bilo je že proti mraku in vežna vrata so bila zaprta. Prosi, naj
mu odpro ; toda oštir ga začne skozi okno kregati in zmerjati s pijancem in ponočnjakom rekoč da ne odpre, ker je prepozno in so vsi že v postelji. Kurent pravi: »Kijčka bijta!« in — nakrat so bila vežna vrata na tleh in ravno tako tudi hišne duri. Ko pa oštir le še neče iz postelje, ukaže, naj tudi po postelji začneta udrihati. Kmalu je bila postelj razbita, pa tudi po oštirju je tako gorko padalo, da je takoj začel prositi, naj od-neha, saj mu hoče vse nazaj dati, kar mu je bil prej zamenil. Kurent vzame nazaj le puško in gosli ter odide po svetu.
Pride do velike graščine, kjer gospod ravno pri oknu sloni. Kurent ga pozdravi in popraša, če potrebuje kakega lovca. »Da, potrebujem ga, pa mora znati dobro streljati. Vidiš onega-le vrabca vrhu trnja? Če ga ustreliš, pa kar ostani!« »Jaz ga čem ustreliti, pravi Kurent, toda le, če greste potlej slečen ponj!« — »Pojdem, ker tako vem, da ga ne boš zadel«, odgovori gospod. Ku rent vstreli in tič pade v sredo grma. Graščak se razpravi in zleze v grm; Kurent pa začne gosti. Kakor je godel, tako je moral gospod skakati po trnju. Vpil je na vso moč. Hlapci priteko, pa kaj, ko morajo tudi oni plesati. Kurentu se graščak vendar začne smiliti, da odneha, toda v svojo nesrečo. Hlapci planejo nanj, ga zvežejo in zapro Čez tri dni bi imel biti obešen.
(Konec sledi.)
zgorej označenem neljubem smislu, s tem lojalno obžaljujemo in prekličemo. — Uredništvo »Slov. Naroda«.
(Osebne vesti.) Začasni glavni učitelj na tukajšnji pripravnici, Jan. Benda, je imenovan de-finitivnim glavnim učiteljem na učiteljski pripravnici v Celovcu. — Služba pri novem poštnem uradu v Preserju je podeljena odpraviteljici Kat. V i 1 h a r, služba pri poštnem uradu v Kokri pa posestniku Jos. Verdiju.
(Znpan Hribar) vrnil se je s svojega dopusta ter je prevzel danes zopet vodstvo magistratnih uradov.
(Ilepertoir slovenskega gledališča.) Jutri, na pustni torek, ob polu 4. uri popoludne se bode ob izdatno znižanih cenah predstavljala velepri-jubljena čarobna burka v treh oddelkih s petjem »Lumpacij Vagabund«. Zanikerno trojico rokodelskih pomočnikov, t. j. krojača Klobčiča, mizarja Lima in črevljarja Kneftro bodo predstavljale gdč. Slavec, gdč. Ogrinec in gospa Pola-£ova. Signoro Palpiti in nje dve hčeri predstav-jajo g. Inemann, g. Danilo in g. Ilousa. Zlobnega duha Lumpacij a bo igrala gdč. Vračko. 3urka je torej za ta dan nalašč prirejena. — V četrtek, 16. t. m., bo imela gospa Irma Pola-kova svojo benefico ter bo igrala dunajsko sliko iz življenja »Tri pare črevljev«, v kateri ima glavno vlogo. G. Polakova je bila kot igralka vedno jako trudoljubna, mnogostransko porab-jiva, marljiva in zanesljiva ter je prav v tej sezoni premnogokrat izborno zabavala slovensko občinstvo.
(Predpustua veselica) »slovenske krščansko-so-cijalne zveze« v Katoliškem domu obnesla se je sinoči izredno dobro in so bili z njo zadovoljni mnogoštevilni obiskovalci in upamo tudi društvena blagajna. Pelo je slovensko katol. pevsko društvo »Zvon«, sodelovali so zvezini tamburaši. Prav zadovoljni smo bili z dvema prizoroma in pa z izvirnima igrama »Kje je meja« in »Zupan«. Resnobni nastop malega dečka in deklice v prvem prizoru »Deček in senica« je bil tako ljubko-mil in ginljiv, da so navzoči glasno izražali svojo pohvalo in priznanje. In kako krepko, neustrašeno sta govorila? Ganljiv pa je bil nastop matere »Slovenije in njene hčerke Slovenke«. Materina tožba po izgubi sinov in hčera ter njena iskrena prošnja do Stvarnika, naj jej privede nazaj izgubljene otroke, je gotovo ganila vsakega poslušalca. Žal, da je vlada zaplenila nekaj stihov pred prizorom ; zaplenjene vrstice so tako nedolžne, da si ne moremo tega drugače razlagati, kakor da dotični cenzor smisla onih besedij sploh umel ni. Tudi obe igri sta se predstavljali jako sigurno, in čudili smo se spretnosti in rutini posameznih predstavljalcev. Vsi so bili kos svojim, deloma precej težkim vlogam. V Ogrinčevi igri »Kje je meja« so nam zlasti ugajale vloge Marijana, Kri-ževa žena (gdč. čer v), Blaž Kraž (gosp. Štefe), Polona, Križevahči (gdč. Erženova) in komični uradni sluga Zveriga (g. P ima t). V Vilharjevem »Županu« pa imamo jako pohvalno omeniti nastop šišenskega županaDolinarja (g. Gostinčar) in njegove sicer precej poredne, pa vendar pridne hčerkeAnčike (gdč. Krekova), kije jako srečno zadela svojo vlogo. Veliko zaslug si je pridobil pri uprizoritvi obeh iger gosp. Tertnik, ki je vodil predstavo kot inspicijent. »Zveza« je lahko ponosna na svoj včerajšnji večer, in mi moremo »Zvezi« in nje vodstvu le čestitati na tem lepem vspehu. »Zveza« goji slovensko dramatiko mej slovenskim ljudstvom in s tem je povedano dovolj.
(Sreiolov) s 300 srečkami je dovolilo ministerstvo gasilnemu društvu na Breznici v društvene namene.
(Tržaški trgovci jestvin) so imeli dne 7. t. m. svoj »ples«, ki pa je bil pravcata iredentovska demonstracija, kajti tu se je videlo toliko belo-ru-deče-zelenega, da je moralo kar osupniti. Osupniti pa zlasti radi tega, ker se je te demonstracije udeležilo lep del slovenskih trgovcev, ki kažejo slovenskim zabavam hrbet. In k tem ljudem še hodijo pridno kupovat slovenski okoličani, ki bi si mogli tako zasmehovanje naše narodnosti dobro zapomniti in prej ko prej osvoboditi se tržaških izdajic potom neodvisnih konsumnih društev.
(Volitev v trgovinsko-obrtno komoro na Reki)
se je vršila dne 10. t. mes. Izida volitvi še ne
vemo, a nadejati se je, da zmagajo Hrvatje, kajti med kandidati je mnogo imen odličnih hrvatskih reških trgovcev in obrtnikov. Čas je, da se Hrvatje na Reki postavijo zlasti v gospodarskem oziru na noge ter da pokažejo vrata tujim usiljeval-cem, ki pridno delajo na to, da bodi tudi Reka italijanska, kakor bi radi vse Primorje za del podaljšane Italije. Na Hrvatih bodi, dokazati, da još hrvatska Reka ni propadla!
(Novo pevsko društvo) so ustanovili v Planini pri Logatcu, čegar pravila so že potrjena.
(Afera dr. Zuccona v Trstu) bode imela najbrže nekaterih neljubih posledic za one, ki so jo izzvali, kajti kakor poroča tržaška »Edinost«, popravljajoč naše poročilo o tej stvari, se je zgodila od strani lahonskih obrekovalcev dr. Zueconu taka krivica, da se mora zanj in njegovo čast, ki je ob jednem čast c. kr. sodišča, potegniti sodišče samo in kaznovati obrekovalce. Naš dopisnik, ki je bil v prvem hipu najbrže o stvari slabo obveščen, nam je poročal, da je dr. Zuccon imenovan c. kr. pristavom za tržaško sodišče, in je najbrže v svojem veselji nad dozdevnim zadoščenjem naši pravični stvari na tržaških oblastvih segel malo predaleč, kar ni zameriti poročevalcem o zamotanih tržaških razmerah. Res je toraj bilo, da je dr. Zuccon kakor že jednoletni c. kr. avskultant na tem sodišču kompe-toval za mesto c. kr. pristava in da jo bil, kot slovenščine zmožen uradnik, predlagan v imeno vanje za to mesto, dočim starejši, a slovanščine nezmožni kompetentje baje niso bili priporočani. Doznavši o tem so zagnali Lahoni in Prusjaki hrup po časopisju, kar vsikdar store, kadar jim gre za to, da odstranijo od kakega važnega mesta katerega Slovana. V tem slučaju so se celo po-služili zelo neprevidne taktike, — pa kaj je strasti in sovraštvu previdnost ! — da so podtikali dr. Zucconu pokvarjenost in krivično postopanje v kazenski zadevi proti Devincem, na katerej razpravi je bil dr. Zuccon zapisnikar. Da je vsled teh insult izostalo vsaj za jedenkrat — imenovanje dr. Zuccona pristavom in da je on izstopil iz državne službe ter se podal k advokaturi, je istotako resnica in popravljamo stvari na ljubo omenjeno poročilo v smislu, prošenem od cenjene »Edinosti«, proseč njo ob jednem, da ima malce potrpljenja z našim poročevalcem, ki vsled drugih svojih opravil ne more biti vedno na viru dogodkov, pa pri vsem tem resno skuša biti hiter in točen v svojih poročilih.
(Pri sv. Katarini v Topolu.) V sredo 8. februvarija sta v tukajšnjej župni cerkvi obhajala svojo zlato poroko: Matevž Plešec in Neža Omejec, sta-riši č. gosp. Antona Plešec, smleškega kapelana. Mož ima 72 let, žena 69. Oba sta še čvrsta, zlasti ženi se leta še ne poznajo. — Ob 10. je bila sv. maša, med katero sta zlatoporočenca prejela sv. obhajilo. Potem je bilo malo pogostovanje v župnišču — ob 1. smo šli v cerkev molit rožni venec in proti večeru so se razkropili sosedje vsi srečno in veseli, da so bili pri zlati poroki — ker taka se dosihdob še ni vršila v naši župni cerkvi.
(Ravnatelj vinarske šole v Mariboru — tujec.) Te dni je bil imenovan novi ravnatelj za vinarsko šolo v Mariboru. Akoravno je za to mesto prosilo več slovenskih ali vsaj slovenščine zmožnih strokovnjakov, dobil je službo neki Friderik Zweifler, doslej učitelj na vinarski šoli v Geisen-heimu ob Renu.
(Hrvatski jezik pri mornarici.) Vojno ministerstvo je ukazalo, da se mora mladi naraščaj mornarskih častnikov z ozirom na ogromno večino Hrvatov pri vojni mornarici dobro naučiti hrvatskega jezika, ki bode pričetkom tega leta jeden glavnih predmetov pri kadetskih izpitih. Ta odlok je povsem opravičen in potreben.
(501etnica brzojavne postaje v Trstu.) V petek je minilo 50 let, odkar so odprli brzojavno postajo v Trstu. Prva uradna sobica je bila v tretjem nadstropju sedanje namestniške palače. Urad je imel jedno 75'/, milje dolgo progo in jeden sam aparat. Od 12. febr. 1849 do konca leta je bilo oddanih 734, vsprejetih 424 brzojavk, skupaj 1158. Dno 18. febr. 1850 so bile dovoljene tudi zasebne brzojavke. L. 1851 je Trst dobil brzo javno zvezo z Benetkami; 1. 1854 je urad oddal in dobil na treh progah že 40.000 brzojavk, leta 1859 nad 100.000, 1. 1886 nad jeden milijon in 1. 1897 na 40 progah nad 2 milijona. L. 1873 je bilo 108 uradnikov, danes znaša število uradnikov
in uradnic 148. Iz početka jo manipulacijska pristojbina znašala 2 gld. takratno veljave, prometna pristojbina do 20 besed 5 kr. in dostavna pristojbina 24 kr.
(Ponesrečil se je) minuli petek dve leti stari sin kočarice J. Mrjasec v Zgornjih Pirničah, ko
je igraje se padel v kad polno vode in utonil.
*
* *
(Bisraarckti spomenik) so hoteli postaviti češki Nemci v Ilebu, a ga jim je vlada prepovedala.
(Pri zobozdravniku ) Janezka so peljali k zobozdravniku, da mu izdere votli zob. Deček jo že kričal, komaj da je zagledal zobozdravnika. Ta ga je tolažil, rekoč : Dečko, nič so ne boj, vsaj ti ne bom nič hudega storil. Janezek pa tujemu možu ni nič zaupal ter je dejal: No, pa sebi izderite najprej zob, da vidim, da res ne bo nič hudega.
(Časopisi za bolnike.) V severo-ameriških zveznih državah izhaja okoli 20.000 raznih listov, in med temi je šest časopisov, kateri so pisani samo za bolnike, in pišejo jih tudi samo bolniki. Večinoma so v njih dopisi raznih bolnikov, ki razlagajo svoje betežnosti, se tolažijo, zabavajo, pritožujejo in posvetujejo,
Društva.
(Pevsko društvo »Slavec«) ima v nedeljo dne 19. t. m. ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih v »Narod, domu« svoj redni občni zbor z običajnim vsporedom.
Narodno gospodarstvo.
Nekoliko o neposrednih davkih.
(Konec.)
A dobro vem, da se v nobenem društvu bodisi v gospodarskih zadrugah, bodisi v konsumnih društvih ne pije žganje v prostorih društva, ravno nasprotno, v vseh društvih krščansko-soci-jalne organizacije je ostro prepovedano žganje-pitje, marveč oddaja se žganje le kot zdravstveni pripomoček, ali pa imajo tudi društva napačen pojem, da mislijo tudi oddaja denaturiranega špirita je posebnemu davku podvržena. Toda oddaja samo smrdljivega (denaturiranega) špirita, ki se more samo v obrtne namene rabiti, ni podvržena posebnemu davku, ker denaturiran špirit ni več pijača, marveč blago. Oddaja žganih opojnih pijač v nezaprtih posodah, a v množini najmanj Vi 1 s pridržkom, da se žganje ne sme v prodajalčevih prostorih piti, imenuje se prodaja žganih opojnih pijač na drobno. (§ 1., odstavek 3 postave za kupčijo z žganimi opojnimi pijačami, točenje in prodaja na drobno istih z dne 23. junija 1881. vi. 1. 62. odredb. 1. št. 30 izdan dne 1. marca 1881) in je za prodajo žganih opojnih pijač na drobno po § 11. št. II. navedene postave plačati samo 1/i one svote, katera se mora za žganjetoč plačati!
Poseben davek mora se plačati dvakrat na leto in sicer za prvo polovico prihodnjega leta že meseca decembra prejšnjega leta in za drugo polovico leta najpozneje zadnjega junija , na kar naj se posebno pazi, ker drugače je prav gotova kazen in sicer najmanj dvakratni davek kot kazen in še davek sam. V slučaju kazni naj se pa vedno prosi po dostavi kazenskega odloka za znižanje, ker take prošnje vedno pomagajo. Dela naj se pa ali pri davkariji, ali naj se naprosi kak lju-domil človek, bodisi učitelj ali duhovnik, da napravi rekurz, oziraje se na odlok, in naj se sklicuje v rekurzu na odlok finančnega ministerstva z dne 5. decembra 1884 št. 36402 prosi za znižanje odmerjene kazni, ker višja inštanca sme po tem odloku znižati kazen.
Društva, ki ne izvršujejo žganjetoča, naj pa, ko bodejo šli načelniki meseca junija zopet posebni davek plačevat, pri davkarijah odznanijo žganjetoč, in naj plačajo za drugo polovico po-sebni davek samo za prodajo žganih opojnih pijač na drobno.
Lahko pa tudi društva, katera so dosedaj plačevala pomotoma posebni davek za žganjetoč in so istinito izvrševala samo prodajo žganih opojnih pijač na drobno, prosijo za povrnitev preplačanega posebnega davka pri finančni oblasti I. instance, katera je kompetentna vsled odloka slav. fin. min. z dne 12. nov. 1881, št. 34.273 take prošnje v lastnem delokrogu reševati. Prošnja bi morala biti nekako tekole sestavljena:
(1 K kolek.) Slavno c. kr. finančno vodstvo v L j u b lj a ni.
Delavsko konsumno društvo v Ž. plačevalo je v I. in II. polovici 1898 1. kakor tudi v I. polovici 1899. 1. posebni davek za točenje žganih pijač h polovico leta 10 gld. (reci deset) skupno 30 gld. Ker pa jo slavna davkarija v Š. L. ta davek gotovo pomotoma zaračunila, ker so je pri društvu vršila Taktično le prodaja žganih opojnih pijač na drobno v smislu postave z dne 23. junija 1881 drž. post. 1. št. 62 in odi. 1. št. 62 de datto 1. oktobra 1881, § 11. 11. oddelek, ne pa žganjetoč žganih opojnih pijač v smislu § 11. 1. oddelek, se veleslavno c. kr. finančno vodstvo prosi, podpisanemu društvu preplačani posebni davek za vsako polovico 6 (šest) goldinarjev v skupnem znesku 18 (osemnajst) goldinarjev v smislu visocih odlokov c. kr. finančnega ministerstva z dno 12. novembra 1881, št. 34.273 in z dne 4. decembra 1881, št. 36.644 milostno povrniti.
Ž. dne...... 1899.
Pečat.	Postavna podpisa.
Upam, da te vrstice vsaj nekaj pomorejo, da zasebniki in društva brez potrebe ne plačujejo kaznij, ker ne poznajo zakonitih določil.
M.
»Naša straža."
Iz časniških poročil je že znano, da se je na-čelstvo »Naše straže« dne 4. pros. t. 1. tako konstituiralo, da je blagajništvo prevzel g. stolni vikar Luka Smolnikar v Ljubljani. V interesu rednega društvenega poslovanja se uljudno prosi, da naj se denarne pošiljatve naslavljajo nag. Luko Smolnikarja, društvu namenjena korespondenca pa na g. dr. I. Brejca v Ljubljani.
V nekem večjem mestu na Slovenskem najde izboren stalen zaslužek slovenska, perfektno izvežbana šivilja, ki bi bila v stanu vsakovrstne ženske toilete samostojno izdelovati. Spočetka delala bi po hišah, sčasoma ustanovila bi si lahko svojo konfekcijo. Ponudbe naslavljajo naj se na »Našo stražo c v Ljubljani.
Telefonska in brzojavna poročila.
Rogaška Slatina, 13. februv. Slovensko katoliško politično društvo Slatina je zborovalo pri ogromni udeležbi. Poročilo dež. posl. dr. Jurtela so navzoči s posebnim navdušenjem vsprejeli. Resolucije radi slov. vseučilišča in nadsodišča in slovenskih napisov so bile soglasno sprejete, posebno je klic „Proč od Gradca" ljudstvo z navdušenjem pozdravilo. Živela slovenska sloga in vzajemnost!
Opatija, 18. februvarija. Baron Arens-berg, prideljen dvoru nadvojvode Franca Ferdinanda, je tukaj umrl.
Dunaj, 13. februvarija. Ogerski ministerski predsednik baron Banffy je dospel zjutraj iz Budimpešte in bil opoludne pri cesarju v posebni avdijenci.
Dunaj, 13. februvarija. Stremayr je šel pri najvišjem sodnem dvoru v pokoj, prvi predsednik je sedaj dr. Habietnik, bivši minister v Hoheimartovem kabinetu, in drugi predsednik dr. Steinbach.
Dunaj, 13. februvarija. V Opavi je nekaj sodnijskih uradnikov v disciplinarni preiskavi, ker so se ustavljali izveden ju jezikovnih naredb.
Budimpeita, 13. febr. Dogovori so zopet obtičali. Opozicija neče z Banffy-jem obravnavati, t .t zahteva, da odstopi. Banflfy je šel danes na Dunaj, da poroča cesarju o stanji dogovorov.
Heb, 13. februvarija. Ker je glavarstvo razveljavilo sklep mestne občine (1600 gld. za Bismarckov spomenik), so nacijonalci po mestu rogovilili.
Krakovo, 13. februvarija. Shod poljskih zdravnikov in naravoslovcev, kateri je lani pruska vlada prepovedala v Poznanju, bo leta 1900 v Krakovem.
Rim, 13. februvarija. V zadnji seji poslanske zbornice sta pozivala posl. Borsarelli in Ottavi ministra Canevaro, naj se ustavi
napadom ogerskih listov proti italijanskim vinom.
Madrid, 13. februvarija. Admirala Cer-vero je vojno sodišče pozvalo na odgovor radi razdejanja brodovja pri Santiagu.
Washington, 13. februvarija. Predsednik Mac Kinley je podpisal mirovno pogodbo s Španijo. — Mej Washingtonom in Filipini se omisli v najkrajšem času kabelska zveza.
Kaneja, 13. februvarija. Komisija je izdelala organični štatut za Kreto. Po tem dobi Kreta avtonomno vlado, za javni red bo skrbelo orožništvo z mestno stražo, zakonito se priznavajo vsa veroizpovedanja, uradni jezik je grški, izvršilno oblast ima princ Jurij s sodelovanjem odgovornih svetnikov, člani skupščine, ki jih izvolijo prebivalci in 10 imenuje princ, se snidejo vsako drugo leto.
Manila, 13. februvarija. Amerikani so si minuli petek priborili veliko zmago nad vstaši. Polastili so se mesta Caloocan ter vseh utrdb. Padlo je veliko število vstašev. Podrobnosti še niso znane.
Umrli »o:
10.	februvarija. Jožefa Giltl, uradnika vdova, 84 let, Špitalske ulice 3, kap.
11.	februvarija. Apolonija Hlebš, delavca hči, 73 let, Kolodvorske ulice 16, ostarelost. — Ivana Kotnik, zasebnica, 62 let, Sv. Petra cesta 20. bronchitis.
12.	februvarija. Stanislaj Železnik, ključavničarja sin. 3 leta, Krakovske ulice 27, meningitis.
V bolnišnici:
8.	februvarija. Ivan Koprive, mlinar, 70 let, plučnica-Jera Virant, delavka, 68 let, naduha.
9.	februvarija. Jožefa Adam, delavka, 31 let, jetika.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736 0 mM.
a a C	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celzij a	Vetrovi	Kcbt	«2 • > * £ dt . S « (N » * »
11	9 zvečer	738-4	5-0	sr. izah.	jasno	
12	7. zjutraj 2. popol.	736 9 7356	5-4 82	p. m. zab.	del. jasno skoro oblč.	00
12	9. zvečer	7352	6-8	p. m. jzah	oblačno	
13	7. zjutraj 2. popol.	7365 736-5	4-3 104	Br. svzah. sr. zhjzah.	skoro oblč. del. jasno	00
Srednja temperatura sobote Srednja temperatura nedelje
4-5". normale: —0'6°. 6 8°, normale: -0-5°.
Tržne cene v Ljubljani
dne 11. februvarija.
	gi.|kr.			gl. jkr.	
Pšenica, m. st. . .	10	hO	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .	—	70
Rež, „ . . .	8	80		—	85
Ječmen, «...	7	50	Jajce, jedno . . .	—	21
Oves, „ ■ . . Ajda, ....	6	50	Mleko, liter . . .	—	7
	8	70	Goveje meso, kgr.	—	5»
Proso, „ . . .	6	50	Telečje „ „ .	—	60
Koruza, „ . . .	6	70	Svinjsko „ „ .	—	58
Krompir, „ . . , Leča, bktl. . . .	2	50	Koštrunovo „ „ ,	—	40
	12	_	Piščanec ....	—	50
Grah, ....	8	_	Golob.....	—	30
Fižol, m. stot . . .	11	50	Seno, m.stot. . .	2	—
Maslo, kgr. , .	_	96	Slama, „ „ . . .	1	80
Mast, „ . . Špeh svež, „ . .	_	70	Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „	6	50
	—	66		4	60
Vabilo
na
redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice v Srednji vasi,
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
ki se bo vršil
dne 5. marca 1899 ob 4. uri popoldne
v Boh. Srednji vasi v zadružni pisarni.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo računskega pregledovalca.
3.	Potrjenje računa za leto 1898.
4.	Volitev načelstva, račun, pregledovalca in njegovega namestnika.
5.	Razni nasveti.
V Srednji vasi, dne 11. februvarija 1899.
178 i-i	Načelstvo.
M 1» *-«» 4 ■■
orgljavec in pevovodja
ter vešč
J
ki bi sprejel tudi tajnlitvo ali kaj sličnega, želi radi tehtnih vzrokov dobiti novo službo.
Več povč upravništvo »Slovenca«.	152 2—2
VABILO
k
rednemu občnemu zboru
konsumnega društva f Zgor. Kašlju,
kateri se vrši
v nedeljo, 26. febr. 1899, ob 4. uri popoldne v društveni prodajalnici.
Vs p or e d:
' 1. Pozdrav načelnika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Odobritev računov za leto 1898.
5.	Volitev tajnika in blagajnika.
6.	Volitev nadzorstva.
K obilni udeležbi uljudno vabi
177 i-i	načelstvo.
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
posojilnice v Radovljici,
registr. zadruge z omejenim poroštvom,
kateri se bo vršil
v četrtek, dne 23. t. m., ob 4. uri popoldne
v gostilniških prostorih g. Fr. Kunstel-na v Radovljici
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo ravnateljstva.
2.	Potrjen;e letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Izvolitev ravnateljstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
179 i-i	Ravnateljstvo.

151 3-3
cerkvenik in organist.
Kje, pove upravništvo »Slovenca«. — Prvi pogoj cerkvenega služabnika: dostojno obnašanje.
t
180 1-1
Bog vsemogočni, Gospod življenja in smrti, je poklical svo jega zvestega služabnika velečastitega gospoda
Antona Brodnik-a
bivšega c kr. gimn. profesorja in duhovnega pomočnika v pok.
večkrat previdenega s sv. zakramenti, danes 12. februvarija ob Vs2. uri po noči po dolgi bolezni v večnost v 68. letu njegove starosti.
Pogreb je v ponedeljek popoldne ob 3. uri iz »Leonišča« v Vodmatu na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše za dušni pokoj rajnega gospoda se bodo brale v raznih cerkvah.
Blagega pokojnika priporočamo v molitev.
V Ljubljani, dne 12. februvarija 1899.
Duhovniki tovariši.
ucaijuj
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. i.
v Knezovi hiši,
obrestuje hranilne vloge x>o	785 10-7
4% odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vlo&nike plačuje.
Uradne nre, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldan in od 3. do 6. ure popoldan.
Postnega liranilničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
I > u n a j 8 k a borza.
Dne 13. febrnvarlja.
Skopni državni dolg v notah.....101	gld.	65 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	>	25 »
Avstrijska zlata renta 4%......120	»	30 »
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	101	»	85 »
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»	85 »
Ogerska kronska renta 40/0, 200 ... .	97	»	85 »
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	919	»	— »
Kreditne delnice, 160 gld..............367	»	50 »
London vista...........120	»	40 »
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	»	95 •
20 mark............11	»	78 »
20 frankov (napoleondor)............9	»	65l/s»
Italijanski bankovci........44	»	42'/,»
C. kr. cekini......................5	»	68 »
Dne 11. febrnvarlja.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	173	gld.	— k
5% državne Brečke 1. 1860, 100 gld. . .	168	»	—
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194	.	75
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	70
Tišine srečke 4%, 100 gld.......139 »	50
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . ...	130 »	-•
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	50
Posojilo goriškega mesta.......112»	—
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	»	26
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	98	»	30
P rijoritetne obveznice državne železnice . .	222	»	80
» > južne železnice 3% .	180	»	—
» » južne železnice 5°/0 .	125	»	30
» » dolenjskih železnic 4%	99 »	50
Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......26
Salmove srečke, 40 gld........85
St. Gendis srečke, 40 gld.......81
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	158
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3500
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . .	435
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	67
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	115
Montanska družba avstr. plan.....238
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	183
Papirnih rubljev 100........127
- kr
j&JT Nakup ln prodaja *£&
vsakovrstnih državnih papirjev, irečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarnična delniška družba
IEBCIIB
I., Wollzeile ID in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
66
3SJT Pojasnila "3BS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh jpekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ST naloženih glavule,