Šlev. 29. /LIHIM, t nedeljo M 5. lebrnarja 822. LeioL Nnrotntna m <«u t*ti aaproi Otu «"• m. t« • ta po) >a e« Satr »ta s« as mucas «« a W«0 »■M rt toi>»mntT«> 0almt.no.....liiu. 150*— me «6no , , , , „ I2'S0 S Sobotna izdaja: s • l«euaia*t|l . . . Oln. 10 — vtnozamaivo ... „ <0 — Puscimod Siev 50 par. =~ Cap« inseratom:a E*oatolpno petltna vrsta mali oglasi po K 4'— In t 8 —, veliki oglati sad 45 mm rl-itna po R 8 —, poslana Itd. po K 12 —. Pri voO|om oarodilo popaab Izhaja vtak lan lrrremR ponedeljka In daori po p raz« nlku ob 5. ari zjntraj. Hesečna prilogo; (fejtaHi JIBL Poštnina plačana v jotoM aMjr Uredništvo |e v Kopitarjevi allol Sto? mil. Uanupiai s* oe vračajo, oetrmiurana plani' 80 ao sprejemajo. Ure On toloL trt. 60, aprova. it*. HIB. Političen list za slovenski narod. OpriTt 'e tKopitarjevi ul. 8. — Račnn poltno hran. ljubljanabo ut. 850 zn aarodaloij In it, 340 za oglasa, aagrea 39.811, saiajev.7583, praške In danai. I4./97 Prvo poglavje: Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani. Da nas ne zadene korobač g. Govekar-ja, smo danes ponižni in citiramo tako-rekoč dobesedno iz belgrajske, demokratske in patriotične »Politike« z dne 2. februarja sledeče točke, ki jih je priobčil imenovani list pod imenovanim naslovom kot poročilo iz finančnega odbora. Pripominja-mo, da ta odbor ni »klerikalen« ampak državni finančni odbor, kateremu bo tudi g. Govekar vsaj nekoliko verjel. V poročilu »Politike« beremo: »Naj-žalostiejši pojav je to, da med centralno oblastjo in med pokrajinami ni skoro nika-ke zveze (sedaj, po treh letih!! op. ur.). Kot primer navajamo, da nihče v Belgradu ni bil v položaju, da da »de-tal j na obaveštenja« glede plač in glede števila uradnik ov v provincah. (Debelo tiskano v »Politiki«, op. ur.) Znano pa je, da je ravno v provincah mnogo več uradnikov kot je potrebno. Istotako tudi prva sekcija ni mogla kontrolirati draginjskih doklad za uradnike v provincah. Da med centralo in med pokrajinami ni nobene zveze, to je dokazal g. Ševič, ki je povedal, »da se je ljubljansko gradbeno ravnateljstvo popolnoma »odmetnulo« od centrale, ker se gradbeni ravnatelj iz Ljubljane ni hotel odzvati niti enemu pozivu Belgrada in priti v Belgrad. da osebnoporoča.* Gospod Govekar!: Ali ni to lepo? — Prosimo, gradbeni ravnatelj v Ljubljani kot »odmetnik«! Sedaj pričakujemo lc še razpis nagrade na njegovo »odmetniško« glavo! Drugo poglavja: Vseučilišča. Dr. Radonič jc govoril o proračunu ministrstva prosvete in Ve ravno tako na-glasil, da ni zveze med centralo in med provincami. Številčnega stanja v Zagrebu ni vedel v Belgradu nihče povedali (ker se zanj v svoji lenobi nihče zanimal ni! op. ur.). Potem pa je dodal: »Budžet, kao uo-stalom i kod svih ministarstava, skroz je fiktiran.« Gospod Govekar! Kje imate korobač za g. Radoniča, ki tako predrzno in prešerno govori?! Gospod Govekar, pardon — g. Radonič je nadaljeval: »V ministrstvu prosvete j e številouradnikovbrcz-primerno visoko, zlasti je visoko število nepotrebnih načelnikov, Okrajni šolski nadzorniki so večinoma brez potrebne predizobrazbe. Število »nadzornikov« je zlasti v Vojvodini silno veliko. V samem ministrstvu prosvete je zaposlenih nad50stareišihuči-teljev, ki vlečejo ogromne plače, njihovo delo bi pa lahko opravljali praktikanti. (Podčrtava »Politika«, op. ur.) Krediti za univerze niso pravilno razdeljeni. Zagrebško vseučilišče ima 3000 slušateljev, ima pa večji proračun kakor belgrajsko vseučilišče z 8000 slušatelji. Poleg tega je belgrajsko vseučilišče »r a t o m oštečeno (t, j. v vojski poškodovano). — Ljubljansko vseučilišče je najmanjše, pa je vendarproračunzaljublj a n s k o vseučilišče skoro enak b e l -grajskemu. (Podčrtava »Politika«.) — Z ozirom na ljubljansko vseučilišče in njegov proračun bi radi rekli že danes eno jako ostro — pa naj bo. Bo že še prišlo. Za enkrat le toliko: V Ljubljani se za potrošeni denar dela, v Belgradu pa ne! Kdo je kriv znanstvene lenobe?! Tretje poglavje: Srednje šole. Srednje šole so zelo drage, a vrlo slabe, ker nadzorstva sploh ni, čeprav je število ravnateljev ogromno, toda njihovo delo je zvečine le administrativno. (Ali je mislil g. dr. Radonič tukaj tudi na Slovenijo? — Upamo, da ne! op. ur.) Število gimnazij je ogromno, zlasti v Črni gori. Vse srednješolske zavode, ki ne odgovarjajo zahtevam glede kvalifikaci e učnega osobja in potrebnega števila učencev, je treba ukiniti. Gimnazijski »nastavnici« se drenjajo v Belgradu. v Zagrebu in v Ljubljani (?), v provinci jih pa ni. Četrto poglavje: Gledališča. Gledališča veljajo državo 19 milijonov dinarjev. Ako ni drugega izhoda, nai se v interesu varčnosti za-pro. Istotako bi bilo treba zapreti državno tiskarno na Cetinju, ker velja državo 2 milijona dinarjev na leto, Z ozirom na navedene podatke smatra poročevalec, da bi bilo treba izdelati nov, resničen proračun. Sekcija je sporazumno z delegati ministrstva sklenila, da bo izdelala nov proračun, ki ga bo predložila finančnemu odboru. Gospod Govekar! Ali si morete misliti hujši korobač?! Peto poglavje: Agrarna reforma. Gospoda dr. Ivkovič in dr. Segedinac sta povedala, da sta zmanjšala število uradnikov ministrstva za agrarno reformo za 50 oseb. Ko sta se pa hotela prepričati, koliko bo poslej proračun za osebne izdatke manjši, so jima povedali, da je »popravljeni« proračun za 1,280.000 dinarjev — večji od prvotno predvidene svote! Šesto poglavje: Armada. O tem poglavju ;e poročal znani demokratski steber g. polkovnik v pokoju in brat Njegove Ekscelence Gospoda Ministra Prosvete Svetozara Pribičeviča. On je rekel: »I budžet za vojsko je lažan,« tako z ozirom na stanje, ki j,e bilo leta 1921 in z ozirom na stanje, ki bi. moralo biti leta 1922. Delo sekcije je bilo jako otežkočeno ne samo zato, ker je vojni minister energično branil svoj proračun, ampak tudi zaradi sistema, ki danes vlada (»bela roka«, »črna roka«, »zelena kača*, itd. op. ur.). Vse to pa se jc zgodilo zaradi tega, ker vlada ni predložila n i -kakega točnega finančnega programa. Od vojnega ministrstva smo zahtevali, naj zniža število vojakov, naj zniža število višjih oficirjev in zniža svoto za premestitve (znaša 15 milijonov dinarjev!!). Dalje smo zahtevali, naj se vzamejo v račun samo oni materijalni izdatki, ki se bodo res izvršili, in da se stroški za žandarmerijo prevale na račun notranjega ministrstva. Ravno vsled stroškov za žandarmeri o, ki znašajo letno 300 milijonov dinarjev, nas štejejo med militaristične države. Vojni minister je pa vse naše zahteve odklonil. Kot dokaz, da je proračun vojnega ministrstva fiktiven, t. j. umetno potvorjen in navidezen, je navedel demokratski steber g. Milan Pribičevič, umirovljeni polkovnik, one podatke, ki jih je dobil v samem vojnem ministrstvu. Število vojakov v »kasarnah« neznaša 140.000, k a k o r j e toiz kazanovproračunu, ampak 1 e 100.000. Svota 15 milijonov dinarjev ni namenjena za premeščanje oficirjev, ampak za premeščanje čet. Predvideni materijalni krediti niso zadostni ampak so potrebni celo novi. To je čudno, ker logično bi bilo, da se vsi izdatki postavijo na svoje mesto. Na koncu svojega poročila jc povedal g. Milan Pribičevič še neka j strašni h podatkov o stanju naših vojakov, ki v mnogih krajih — Pribičevič jc govoril zlasti o Subotici — nimajo niti dobre hrane, niti obleke, niti stanovanja. Sedmo poglavje: Naša diplomacija. Proračun ministrstva vnanjih zadev jc pregledal g. dr. Ilija Šumenkovič. Ta gospod, ki velja za enega izmed najbolj poštenih naših (bivših) c' lomatov, je povedal sledeče: Proračun ministrstva vnanjih zadev je najmanjši in na njem sc ne da hraniti. Dokler se naša diplomacija ne preuredi, ji tudi j proračun ni treba povečavati. Vtcmrai-I nistrstvu pa vlada kaos. Zakon o preuredbi tega ministrstva bi pač nekaj ( zalegel, toda ne izvršuje se! Niti en uradnik tega ministrstva ni na svojem me-j slu. Pcnzijonirani naš poslanik v Washingtonu je odpravnik poslov v W a s h i n g t o n u. Posla-i n i k v Carigradu opravlja posle poslanstva v Varšavi (II), poslanik na Holandskem opravlja posle v Pešti (!!), poslanik v Pešti opravlja posle v Parizu (!l). R a v-no tako ni niti en sekretar, niti en »s a v e t n i k poslanstva« na svojem mestu. — Bolje je, da končamo s svojo sramoto. Osmo poglavje: Promet. Najprej je poročal gospod poslanec Govekar — pardon, gospod poslanec An-gjelič nekaj o ministrstvu za gozde in rudnike. Povedal je, da nadzoruje rudarska direkcija 14 rudnikov. Pri tej priliki je povedal, da minister za promet ni vedel, da upravlja ministrstvo za promet dva rudnika! Nato je govoril poslanec Govekar — pardon, Jovanovič. Ta je povedal: »Ministrstvo trpi vsled prevelikega števila uradništva, V ministrstvu je 184 inšpektorjev ( — vladnih svetnikov). Bolgari soposlali lOtisoč vagonov premoga v v r e dno st f 25milijono v dinarje v, atoni nikjer zapisano med dohodki. Zato ne preostane nič drugega, kakor da se izdela nov proračun, in v ministrstvu za promet so res začeli žedela-li nov, resničen proračun. Koncem svojega poročila je gospod Govekar — pardon, Jovanovič, povedal, da se tudi že trosi denar iz poso-jila od 500 milijonov dinarjev, ampak parlamentarni n a d z o -rovalni odbor še nič nc ve o tem. Deveto poglavje: Pošta in telegraf. Isti gospod poročevalec — gospod Jovanovič, ne gospod Govekar — je rekel glede proračuna ministrstva za pošte in telegraf med drugim: »V Srbiji je bilo pred vojno poštnih in telegrafskih uslužbencev 147 0, danes pa jih je na istem ozemlju 3740. Korobač, gospod Govekar, korobač! Volitev novega Vhod kardinalov v konklave. Rim, 3. febr. V prvih popoldanskih urah so začeli včeraj kardinali prihajati v Vatikan v spremstvu tajnikov in sobarjev, ki jih bodo dvorili v konklavu. Prvi je prišel na dvorišče Sv. Damazija kardinal Mer-cier, in sicer ob 14. uri 15 min. Kmalu nato je prišel kardinal De Faulhaber. Ob 15. uri 40 min. je prišel kardinal Marini, ki se je hotel kljub svoji mrzlici udeležiti volitve novega papeža. Toda čim je prispel v Vatikan, se je umaknil v svoje stanovanje počivat in se ni udeležil nadaljnjih ceremonij. Medtem so prišli na dvorišče Sv. Damazija j tudi mnogi diplomati, akreditirani pri Sv. i Stolici. Med drugimi so prišli brazilski, argentinski, peruanski in avstrijski poslanik ter francoski in španski legacijski svetnik. Kardinali so šli v svoja stanovanja in so se nato sestali v oblačilnici. V kneževi in kraljevski dvorani se je bilo medtem zbralo veliko število povabljencev, ki so prisostvovali sprevodu kardinalov, ki so prišli ob 16. uri iz oblačilnice, oblečeni v vijoličaste obleke in v spremstvu švicarskih straž. Čim so kardinali vstopili v kapelo sv. Pavla, je dekan kardinal Vennutelli intoniral >Veni creator«, ki so ga potem peli pevci v Sikstinski kapeli pod vodstvom mojstra Perosija. Po dovršeni ceremoniji so šli kardinali v sprevodu v Sikstinsko kapelo, katere vrata so bila pozneje zaprta. Po zaprisegi so kardinali ostali nekoliko časa sami v Sikstinski kapeli, kjer so bile pre-čitane določbe o konklavu. Ob 17. uri so kardinali izšli iz Sikstinske kapele. V kraljevski dvorani so jih čakale plemenitaške straže, prideljene posameznim kardinalom, ki so nato odšli v svoje sobe. Vsakemu kardinalu je bil izročen tloris konklava, na katerem je naznačena številka zanj določenega stanovanja. Medtem je inonsignor Sincero z drugimi uradniki vatikanskega tehniškega urada nadziral pečatenje vrat okoli konklava. Svinčeni pečat nosi na desni strani napis »Conclave«, a na levi >1922;. Ob 17. uri 20 min. je zvon prvič naznanil zatvoritev konklava, ob 17. uri 35 min. v drugič in ob 17. uri 45 min. v tretjič. Gubernator mons. Saniper in knez Chigi sta šla nato v spremstvu številnih prelatovj in poveljnikov papeževe vojske po kardinale Gasparrija, Vannitleliija, Bisletija, Lego in Legneja, s katerimi sta šla ugotovit ali so vsa vrata zaprta. Pred vhodom na dvorišče sv. Damazija se je skupina ustavila. Vsi razen kardinalov so odšli po stopnicah Pija IX., a kardinali so zaprli vrata od znotraj. Gubernator in maršal sta pečatila vrata od zunaj. Konklave je bil zaprt ob 18. uri 30 min. V sobi kneza Chi-gija je bil sestavljen zapisnik o zapretjir od mons. Zilperta. Zapisnik sta podpisala knez Sigismund in knez Lancellotti. Kardinali so s svoje strani tudi sestavili zapisnik o zapretju. Prvi dan volitve. Rim, 3. febr. Po čitanju maše so se kardinali sestali k prvemu sestanku v, Sikstinski kapeli. Okoli poldne je množica, ki je čakala na trgu Sv. Petra na prvi dim, znatno narastla. Na oknih stanovanja kon-klavskega gubernatorja je bilo mnogo diplomatov in prelatov. Ob 12. uri 20 min. se je pokazal nad konklavom pni dim, ki je trajal skoraj eno minulo. Ob 17. uri 15 min. se je zopet pokazal dim nad Sikstinsko kapelo. Množica jc za hip mislila, da je papež že izvoljen, toda kmalu je prišel črn dim ven in jo razočaral. Drngi dan volitve. Rim, 4. febr. (Izv.) Ob 11.45 in ob 5. popoldne se je dvakrat dvignil črn dim iz sikstinske kapele in je oznanil, da današnji dve volitvi konklava nista imeli uspeha in da papež še vedno ni izvoljen. Seja finančnega odbora. REDUKCIJA STALNEGA VOJAŠKEGA KADRA. — OBMEJNE STRAŽE. Belgrad, 4. febr. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora so razpravljali o vojaških obmejnih straž. Seje sta se ude-vojzaških obmejnih straž. Seje sta se udeležila vejni minister general Vasič in finančni minister dr. K u m a n u d i. Večina govornikov se je zedinila v tem, da se sedanje stanje vojske ne sme zvišati. Od-borova seja se je nato pretvorila v konferenco, zato so sklepi samo informativni. Od Jugoslovanskega kluba sta govorila poslanca K 1 e k 1 in R o š k a r. Poslanec K 1 c k 1 je poudarjal potrebo, da se število vojaštva zniža, a to bolj temeljito izobrazi. Moč armade ne obstoji samo v številu vo- jaštva, ampak glavno je duh, ki vlada v armadi. Prosil je ministra, naj vojaki dobijo svoje letne dopuste in naj se novačenje ne vrši ob nedeljah in praznikih. Sedanje obmejne straže naj se ukinejo. Poslanec R o š k a r se je pridružil izvajanjem predgovornika. Poudarjal je posebno, da mora največ slovenskih vojakov služiti daleč od svoe domovine, manj na Hrvatskem, a najmanj v Sloveniji. Ako bi se nc dalo napraviti, da služijo slovenski vojaki v domovini, naj služijo vsaj v bližini svoje domovine. Zahteval je, naj se sedanje obmejne straže ukinejo in nadomestijo z domačimi stražniki. KONFERENCA GLEDE LJUDSKIH ŠOL. Belgrad, 4. febr. (Izv.) Minister za prosveto jc sklical konferenco delegatov prosvetnih oddelkov vseh pokrajinskih uprav. Na tej konferenci, ki se vrši tc dni v Bel- gradu, bodo navzočni vsi delegati in referenti ministrstva prosvete. Razpravljalo sc bo o zakonskem načrtu glede ljudskih šol na široki podlagi. Govorilo sc bo tucfi o vzdrževanju šol v finančnem pogledu. Konferenca bo trajala nekaj dni. Avtonomija za vse pokrajine. (Iz govora posl. Antona Sušnika v narodni skupščini dne 25. jan.) Avtonomija Makedonije. Radi nesposobne politike naše vlade vlada v deželi velika nezadovoljnost in velik nered. Mislim pa, da nikjer ni v tem oziru tako slabo kot je v Macedoniji. Zavarujem se že v naprej proti vsakemu sumni-čenju in že v naprej izjavljam, da govorim samo iz najboljšega namena. V Macedoniji so razmere neznosne. Neznosne so sanitarne razmere, administracija je pod vsako kritiko, vlada vsesplošna nesigurnost. (Klic: »Ali ste bili tam?«) Kolikor vem, so tam na dnevnem redu požigi, umori, ropi in zapiranja. Od kod in zakaj vse to? Vem, da postoje tamkaj štiri struje: ena bolgarska, ena turška, ena albanska in ena, ki je za našo državo. Kdo je kriv vseh teh neznosnih razmer? Nadalje vem, da postoji makedonski komite, ki marljivo resolucijo v prid nezavisnosti Makedonije. Vem, da je preteklo leto v Genovi mednarodni kongres za pravice narodov sklenil resolucijo v prid nezavisnosti Mekedonije. Za Makedonijo se zanimajo švicarski politiki, učenjaki in osebnosti iz Anglije, Japonske in Ruske. (Poslanec dr. Korošec: »Najmanj pa mik) Amerikanec Simand, ki je preteklo leto prepotoval Makedonijo, opisuje te žalostne razmere in poživlja Amerikance, da prevzamejo vlogo prosvit-ljenih pacifikatorjev. Torej makedonsko vprašanje obstoji. Kar se tiče ureditve tega vprašanja, moram izjaviti, da moramo mi že v naprej odklanjati vsako vmešavanje od zunanje strani. Mi smo suverena država in hočemo sami urediti svoje notranje razmere. Toda treba je, da pristopimo k delu. Treba je, da mi preštudiramo to etvar ali na ta način, da se izvoli poseona anketa za študij makedonskega vprašanja ali, da se v skupščini na eni seji pomenimo o tej stvari. Makedonija znači veliko težavo v naši državi, ali tudi vse druge države, ki so se ujedinile, so imele z nekaterimi pokrajinami take težave. Spominjam samo na Porenje in na Tunis. Toda treba je s temi težavami računati. Po mojem prepričanju je edina rešitev makedonskega vprašanja to, da se da tudi Makedoniji avtonomija. (Klic: »Čestitamo!«:) Hočem spregovoriti še več o tej stvari. (Klici: »Nikar ne govorite!«) Jaz sem se že v naprej zavaroval proti vsakemu sumničenju in sem rekel, da govorim iz najboljšega namena. (Klici: »Vi niste bili nikdar v Makedoniji!«) Dovolite mi, da smem vsaj govoriti o Makedoniji. Kakor ste slišali, je včeraj g. minister Pribičevič rekel, da smo poslanci za celo državo, zato imam pravico govoriti o Sloveniji in o Makedoniji. Če Vi vladate v Sloveniji, imam jaz vsaj pravico, da govorim o Makedoniji. (Medklici poslanca dr. Pečanca.) Gospod doktor o tej stvari sem jaz pač boljše informiran nego Vi. Radi tega, da se uredi naša država in samo radi tega — to ponavljam — sem to povedal. Če Vas to boli, izjavljam, da mene še bolj boli nered v naši državi. (Medklici poslanca dr. Pečanca.) Dovolite mi, gospodje, da spregovorim sedaj nekaj besed o avtonomiji (Poslanec Drofenik: »Kdaj pride dr. šusteršič? To je važno!« — Medklici in velik nemir.) Nesrečna rapalska pogodba je pustila pod Italijo preko pol milijona našega naroda. Če tudi naši bratje tam v Italiji vedo, da razmere v naši državi niso urejene, vendar ne nehajo želeti, se z nami ujediniti. Ves svet ve, da je politika naših bratov v Italiji centrifugalna. To ve tudi Italija sama. Toda kljub temu jo Italija dala Goriški in Istri avtonomijo. Ta avtonomija ni široka, ker je razdeljeno jugoslovansko ozemlje nn dva dela, na Istro in Goriško. Ali vendar je avtonomija. (Medklici poslanca dr. Janiča o fašistih.) Vem to prav dobro, a jaz govorim sedaj o avtonomiji. (Ponovni medklici poslanca dr. Janiča.) Avtonomijo imajo, to je fakt Podpredsednik dr. Hrasnica: Gospo-dine Janiou, Vi nemate reči. Avtonomije konsolidacija drŽave. Anton Sušnik: Politika vseh dosedanjih začasnih pokrajin ni bila niti v eni centrifugalna. Vse hočejo, da tvorijo skupno eno državo, ali samo radi svojega dosedanjega razvoja, samo radi dosedanjega svojega življenja zahtevajo, da se jim da zakonodajna samouprava. Dosedanja vlada jim tega noče dati, če tudi ni v tem za državo nobene niti najmanjše nevarnosti. Večina prebivalstva v Sloveniji zahteva tako avtonomijo. (Klici: »To nije tačno!«) To je točno in še enkrat ponavljam, večina. Pa ne samo v Sloveniji, ampak to zahteva tudi večina prebivalstva na Hrvatskem, v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, celo v čisto srbskem ozemlju v Črni gori, dalje v Vojvodini in Makedoniji. (Poslanec Agatanovič: »Zar tražite Vi v.edinjenje sa talijom?«) Nemogoče je, da ne doigo časa ustavljate tej splošni zahtevi. (Klici: »Ni splošna!«) Država bi bila že konsolidirana, če bi bili Vi dali pokrajinam avtonomijo. Tako pa živimo danes v ognju nesigurno-sti in nezadovoljnosti in vsi iščemo poti, da uredimo razmere v državi. Ako hočete konsolidacijo države, morate dati avtonomijo pokrajinam, ki jo zahtevajo. (Minister Svetozar Pribičevič: »Je ne zahtevajo. Srem je ne zahteva!«) Zahteva jo večina Slovenije. (Minister Svetozar Pribičevič: »Slovenija nije bila nikaka pokrajina!«) Je pokrajina od prevrata sem. (Prepir med poslancema dr. Pečancem in Blaškom Ra-jičem. — Minister Pribičevič: »Vi hočete nacionalne pokrajine!« — Poslanec Šece-rov: »Katoličke pokrajine!«) Hrratsko-slovensko vprašanje. Dovolite mi, gospodje, da spregovorim popolnoma odkrito nekoliko besed o hrvat-sko-slovenskem vprašanju. (Klici: »Kako to? Nema ga!«) G. Protič je priznal v svojem govoru, da to vprašanje obstoji. (Min. Sv. Pribičevič: »Zakaj je bil pa Protič proti jugoslovenski ligi?«) In vsi govorniki, ki so govorili o tej stvari, so potrdili isto, razen gospoda Pribičeviča, ki stoji na stališču, da smo en narod in da radi tega ni treba, da se sporazumevamo. Resnica je to, gospodje, v naši državi obstoji samo en jugoslovanski narod. Obstoje pa tri plemena, obstoji hrvatsko, srbsko in slovensko pleme. (Velik nemir in medklici.) Vsako izmed teh treh plemen ima svoje čustvovanje, svojo kulturo, svoje tradicije, svojo zgodovino. Radi tega je nemogoče, da bi vsi enako občutili, enako mislili, politično, gospodarsko in kulturno enako živeli. To je nemogoče. To stoji! Stoji pa tudi to, da hočejo vsa tri plemena tvoriti eno državo. (Min. Sv. Pribičevič: >Ali vsako zase!«) Za-eno, sem rekel. Tudi to drži. In ker to stoji in ima lahko vsako pleme svoje lastno mišljenje o notranji ureditvi države in ga faletično tudi ima, je treba, da se medsebojno porazgovorimo, da se sporazumemo. Da pride do sporazuma, je treba, da vemo, kaj vsakdo misli, kaj vsakdo zahteva. Resnica je, da smo mi Slovenci takoj ob po-četku ustavne borbe točno označili svoje stališče. (Medklici: »Ne vsi Slovenci! — Manjšina!«) Pa tudi Hrvatje so jasno povedali svoje zahteve. (Min. Sv. Pribičevič: j Vi hočete, da ste na vladi in da imate svojo vlado v Ljubljani!«) V tem oziru ima prav gospod Pribičevič, da so tudi Hrvatje jasno povedali svoje zahteve. Zahteve hrvatske ljudske stranke poznate vsi iz od-vojonega mišljenja Jugoslovanskega kluba. (Poslanec dr. Kukovec: »Ali imate vi narod za seboj?!«) Ali ga imate morda Vi, gospod dr. Kukovec? Niti Celja nimate za seboj, kamo li še narod. (Poslanec dr. Kukovec: >Moja politika je bila merodajnak) Vaša? V žalostnih finančnih zadevah mogoče. Vlada odbija sporaznm. Gospod minister Pribičevič je včeraj rekel, da opozicionalne stranke, če sem ga dobro cul, niso hotele razgovarjati se z vlado glede ustave. (Min. Sv. Pribičevič: »Na podloži vladinoga načrta«.) Torej na podlagi vladinega načrta. Hoteli smo se razgovarjati. (Klici: »Na podlagi Protičeve-ga načrta. Protič je ostavil pokrajine, kar mi nočemo! ) Jaz moram tu izjaviti, da je predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec se razgovarjal z gospodom Paši-čem, a da je ta takoj prekinil razgovor, ko je Cul. da stojimo na avtonomističnem stališču, in da ni nikdar obnovil podobnega razgovora, ker je stal že naprej na stališču, da se mora donesti centralistična ustava, kakor je to zahteval tudi gospod Pribičevič. Gospod minister je izjavil, da mi nismo hoteli sprejeti niti Protičeve ustave. Gospod minister, to ni resnica. Jugoslovanski klub je predlagal, da se vodijo pogajanja o sporazumu na podlagi Protice-vega načrta ustave, a žalibog vlada ni hotela o tej stvari nič slišati. Tako je prišlo do toga, da se je pričela ustavna borba, hi da je Jugoslovanski klub podal svoje odvojeno mišljenje. (Dalje.) Mostar, 4. febr. (Izv.) Včeraj ob 5. uri popoldne je umrl poslanec Jugoslovanskega kluba fra Didak Buntič, star 51 let. Pokojni si je pridobil za vojne velike zasluge za hercegovinsko prebivalstvo. S svojim odločnim nastopom in posredovanjem je rešil življenje mnogim kmetom. Deloval je z vso vnemo za pobijanje analfabetizma v Hercegovini. Bil je velik organizator. ZA MOST ČEZ MURO PRI VERŽEJU. Belgrad, 4. febr. (Izv.) Poslanca Jugoslovanskega kluba dr. Hohnjec in Klekl sta ponovno posredovala pri ministrstvu za javna dela, da nujno dovoli kredit v znesku 2 in pol milijona kron za zgradbo mostu čez Muro pri Veržeju. PRAVIČNA DOLOČITEV MEJE PRI Ž1REH. Belgrad, 4. febr. (Izv.) Poslanec S t a -n o v n i k je stavil na zunanjega ministra dr. Ninčiča vprašanje glede določitve meje pri Žireh na Gorenjskem. Zahteva, da se poda na lice mesta takoj naša komisija in zastopnik zunanjega ministrstva, da se ugotovijo pravične meje v smislu versaljske mirovne pogodbe. — Kakor smo v našem listu že poročali, jc italijanska razme.itvena komisija daleč prekoračila mejo tn se izraža, da bodo Italijani zasedli tja do Sor«. Naše komisije pa ni nikjer. Poslanec Sta-uovnik je ie nedavno atavil tozadevne vprašanje na Pašiča, ki mu pa ni ničesar odgovoril. Pomoč Avstriji. Praga, i. febr. (Izv.) Pogajanja med zastopniki češkoslovaške in avstrijske republike v Pragi glede posojila, ki naj ga Češkoslovaška dovoli Avstriji, so se zaključila in so dovedla do pozitivnega uspeha. Zaključki konferenc se predložijo parlamentoma obeh držav v ratifikacijo. Posojilo znaša petsto milijonov češkoslovaških kron in se izplača takoj po ratifikaciji. Pariz, 4. febr. (Izv.) Francoski zbornici je vlada 2. t. m. predložila zakonski načrt, s katerim se vlada pooblašča, da so Avstriji dovoli posojilo 55 milijonov frankov in sicer v obliki direktnih plačil od strani francoske zakladnice ali pa potom kratkoterminskih bančnih kreditov. —« Upajo, da tudi londonski parlament v kratkem sprejme zakon, ki dovoli Avstriji kredit v enaki višini. Tako bi Avstrija dobila posojilo okoli 150 miliard kron. Dunaj, 4. febr. (Izv.) Amerikansko dobrodelno društvo za pomoč Avstriji je poslalo 200.000 dolarjev, kar znaša v nem-ško-avstrijski valuti približno 1600 milijonov kron. Denar se porabi za podpiranje in prehrano profesorjev, dijakov, bolnic in 3ploh srednjega stanu in dobrodelnih društev. Dunaj, 4. febr. (Izv.) Avstrijski predsednik dr. Hainisch je poslal na angleškega kralja dopis, v katerem ga prosi, da naj podoira akcijo za dovolitev kredita Avstriji. SPLOŠNA RUDARSKA STAVKA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Moravska Ostrova, 4. febr. (Izv.) Stavka rudarjev traja dalje. _ Praga, 4. febr. (Izv.) Listi se obširno pečajo s stavko rudarjev. Večinoma simpa-tizirajo z rudarji in poudarjajo, da bi bilo zmanjšanje plač rudarjem umestno, če bi podjetniki znižali tudi cene premogu, kar bi gotovo vplivalo, da bi se cene splošno znižale. »Narodni Listy« edino nastopajo prbti delavcem in branijo podjetnike. »Narodni Politika« poziva vlado, da čim preje podvzame korake, da stavka neha. Praga, 4. febr. (Izv.) Listi se obširno bavijo s stavko v premogovnikih. »Bohe mia« poroča iz parlamentarnih krogov, da se bodo v nekaterih dneh podjetniki pobotali z delavci. Praga, 4. febr. (Izv.) Pomanjkanje premoga je vsled rudarske stavke postalo precej občutno. Kovinske tovarne v Pragi so vsled pomanjkanja premoga ustavilo obratovanje in je biio danes odpuščenih 3500 delavcev; istotako so prenehale obratovati tovarne za steklo v okraju Duks in je tudi tam narastlo število brezposelnih. Praga, 4. febr. (Izv.) Položaj glede rudarske stavke je ostal danes nespremenjen. Od 150.000 rudarjev jih stavka 185 tisoč. Država ima dnevno 12 milijonov in pol škode, ker odpadejo pridobninski davki, takse za prevoz po železnici itd. Praga, 4. febr. (Izv.) Stališče ministra za javna dela Tučnva je vsled stavke ru-! darjev zelo omajano in se v političnih kro-! gih govori, da bo odstopil. Na njegovo me-j sto pride zopet narodni socialist. Kladno, 4. febr. (Izv.) Praška družba železne industrije objavlja, da od danes . opoldne dalje ustavlja do nadaljnjega delo Prva srbska ali hrvatska čitanka. Vsaka Učna knjiga bodisi za srednje ali še bolj za ljudske šole je izredne važnosti. Zato bi morali vsi činitelji, ki sodelujejo pri vpeljavi in sestavi knjige, paziti na to, da je vse, kar je v njej vsestransko vzorno. Zato se ne morem načuditi, kako je mogoče, da zagleda beli dan in da je celo pripuščena od oddelka za prosveto in vere pokrajinske uprave taka spaka kakor je n. pr. Prva srbska ali hrvatska čitanka za »loven-skeosnovne šole. Priredili Iv. Lčsica, P. Lokovšek in dr. R. Molč. V Ljubljani 1921. Založila in natisnila Učitelj, tiskarna. Ker knjige hvala Bogu ne rabim, sem prišel le po naključju do nje. Čudno me je presenetia na str. 5 opomba k odstavku »Naglas«: »Ta sestavek velja zgolj za orientacijo učitelja«. No, zajžmljivo to, da abecednik za najnižio stopnjo mora dajati orientacijo učiteljem. Tako sem si mislil in kupil knjižico. Ne rečem, da bi naši učitelji ne rabili orientacije, a kaj naj si misli učenec, ko čita to opombo. Pa tudi to bi se še potrpelo, a sestavek v orientacijo učitelja je tak, da se ga more sramovati vsa naša javnost. Če je naše učiteljstvo res £e tako omejeno, da potrebuje takih orijenlacij, potem je najbolje, da zapremo šole, ker ne pustimo, da bi nam s tako buualostjo trapilo našo mladino. V prvem delu sestavka o naglasu, fe do malega, toliko neumnosti kolikor stav- kov, Kaj nam mar stara grščina in njen naglas v ljudskošolski učni knjigi za srbohrvaščino! Kaj nam mar vsa ta navlaka o lepoti in blagoglasju ter melodijoznosti, ki naj tiči že v samem naglasu, ko nam vendar ničesar ne pove. Le poslušajte! »Mislim, da ni jezika, ki bi ne imel ali na ta ali na oni način naglaše-nih besed. Pri nekaterih jezikih je naglas težji, pri drugih zopet lažji. (Globokoumna dognanja.) Vzemimo samo starogrški jezik. (Pa pravijo da grščina ni potrebna!!) Tu ima vsaka beseda svoj natančno odločen naglas. Grki so imeli tako fin(l) posluh za kvantiteto in akcent besede (kvantiteta besede!), da so recitatorja pri najmanjši napaki v izgovoru izžvižgali. Vsa čast aleksandrijskim učenjakom, da so naglas v starogrščini zabeležili, inače (!) si ga t u d i niti (podčrtal por.) mi (!) ne bi mogli raztolmačiti (ga še tako ne moremo brez nasilja spraviti v šolska pravila). V naglasu samem že tiči lepota jezika (podčrtal por.), zlasti tistih jezikov (por.), ki so bogatin a vokalih (Breznik slov, § 278, podčrtal por.), kakor je baš srbski ali hrvatski je z i k (por.). Zato ga štejejo po pravici radi njegove melodijoznosti in mehkosti, vsi, ki so ga slišali govoriti, tudi tisti, ki ga niti govoriti ne znajo (ni potrebno, ker človek posluša z ušesi in ne z jezikom!), med najlepše slovanske /czike in ga stavijo v isto vrsto kakor italijanski in arabski. Tisti, ki se je kdaj učil grški, ve, kako se po stalnih pravilih beseda pravilno naglašuje (danes r šoli; r živem govora je bilo prav toliko razlik kakor v vsakem drugem); t e h(!) popolnoma še ustaljenih pravil v srbskem ali hrvatskem jeziku ni razen do sedaj d o g n a -n i h (kje si logika, kje slovnica; razumi, kdor more, vsakemu ni dano).....Kdor je bival dalj časa v tem aii onem kraju naše ožje domovine, se je prepričal, kako različno izgovarjajo vokale, n. pr. e. Izgovarjajo ga -oj, -ej, ije, e —; o izgovarjajo, n. pr. v poln v: poun, paun, Ljubljančani celo pouhn. Kar s c naglaševanja tiče (podčrt, por.), je skoro toliko razlik pri nas kolikor dolin ali far&, — Pravilnost naglašenja(l) moreš spoznavati le v savinjski dolini, pri Velikolaščanih in Gorenjcih.c Pri tem odstavku se začuden ustaviš in vprašaš: »Mar jc res mogoče, da kaj takega pride v šolsko knjigo?!« Kakor bi moral vedeti vsak, kdor hoče pisati o podobnih stvareh, je slovenski e lahko trojnega porekla: ali 1. iz nosn. e. 2. iz e (jata), 3. iz etimološkega e. Nikakor ne gre, da bi kdorkoli in kjerkoli, najmanj pa v učni knjigi to dejstvo preziral. Kaj je torej z navedeno izgovarjavo e; oj, kolikor ve do-sedaj slov. dialektologija, ni zastopnik nobenega onih 3 e; ej je zastopnik e (jata) v dolgo poudarjenih zlogih dolenjščine in nikdar etimol. e, ki se tudi ni nikjer razvil v i?2. ampak le v bolj ali manj izrazit dvo-glas ie s poudarkom na prvem ali drugem zlogu. Do nerazumljivosti neumno pa je vse, kar pove o izgovoru o, Mar res pisec misli, da se o v besedi poln izgovarja ko ▼. Če je temu tako, potem se v Ljubljani naj- brž izgovarja ko h, ali ne!? Morda je škrat in je hotel reči, 1 sc izgovarja ko t; a saj govori o vokalih; pa tudi če govori o L ! mora vedeti, da se tu izgovarja 1 kakor on, kar se je razvilo iz dolgega poudarjenega sonanta 1. Tako mi ni mogoče opravičiti in razložiti takega nesmisla. Radoveden j sem tudi, kje govore obliko paun, ko je celo skupina al prišla na celem slov. ozemlju v ol in se razvijala dalje. Tudi besede o nagi aševan ju so vredne prejšnjih trditev. Potem sledi zopet govoričenje o lepoti in melodijoznosti itd. brez vsakega smisla. Finis coronat opus: »Pri dolgih akcentih enkrat zategneš navzgor, drugič pa ti zdrkne naglas krepko navzdol.« Res silno znanstveni so ti izrazi in vredni učne knjige in orijentacije učiteljstva. Tod šele pričenja svojo borno razpra-vico o naglasu. Pa kakšne primere iz slovenščine vam navja. Pomislite: za kratko padajoči naglas v slovenščini navaja (str. 7) zgleda: nebo, zato. Za kratko rastočega navaja med drugimi tudi: planina. Mar nima Breznikova slovnica dovolj dobrih zgledov!? Str, 9 v V. odstavku ima te-le zglede: taknuti — potaknuti, činiti —uči-niti, gov&riti — progovdriti (! nam. pro-govdriti), »toda v 1. os. sed, se pomakne akcent k začetku besede: učinim, p&tak-nem, progčvorim, ker so ti glagoli v sed. J obliki naglašeni: člnim ( kar govori protj pravilu), teknem, (kar je napačno, gl. V. Karadžič, Rječnik" str. 753 s. v. taknuti; tSknem), g&vorim (nam. g6v<>rim). Takih napak bi bilo navesti še celo vrsto, •Iz metodičnih ozirov,« pravi dalfe. v svojih tovarnah. Zato bo danes odpuščenih 3600 delavcev. Most, 8. lebr. (Izv.) Kakor se je poročalo na okrožni rudarski konferenci v Mo-Btu, so nekatera rudniška podjetja zaprla Bkladišča za živila. Rudarji so pozvali okrožni rudarski urad v Mostu, da naj takoj o tem obvesti vlado in ji naznani, da bodo rudarji na to odgovorili s tem, da bodo odpoklicali vse ono moštvo, ki opravlja vzdrževalna dela v rudnikih. Rudarski organizacije sodijo, da stavka skupaj 135.000 delavcev. NOVI PREMOGtOKOPI. Bratislava, 4. febr. (Izv.) V Marmaro-gu v Podkarpatski Rusiji so odkrili nove telo bogate premogokope, ki jih prično eksploatirati že to spomlad._ ZELEZNIČARSKA STAVKA V NEMČIJI. Berlin, 4. febr. (Izv.) Državno prometno ministrstvo poroča, da se na posameznih mestih že lahko opaža učinek, ki so ga imeli oklici vrhovnih zvez strokovnih organizacij, da naj se na železnicah zopet začne delati. Posebno strojevodje se vračajo na delo. Berlin, 3. febr. (Izv.) Vrhovne zveze rudarjev so na podlagi razgovora z nemškim državnim kancelarjem o položaju stavke izdale oklic na vse stavkajoče s pozivom, da naj končajo stavko. Berlin, 3. febr. (Izv.) Kakor se javlja g pristojnega mesta, se ne bodo vršila pogajanja s stavkajočimi železničarji. V nekaterih mestih se je vršila sabotaža. Ad Nemška stavka. Berlin, 4. febr. (Izv.) »Deutsche All-gemeine Zeitung« poroča iz Pariza, da je francoski ministrski svet sklenil prositi vrhovni svet, da dovoli, da ententne čete zasedejo razpošiljalo ico ruhrskega pr-mo-ga in k niej pripadajoči železniški okraj, ako bi stavka nemških železničarjev ovirala dovoz premoga v Francijo. Berlin, 3. febr. (Izv.) Kakor poročajo listi, so poštni in brzojavni delavci pri glavnem poštnem ravnateljstvu v Berlinu klenih, da bodo stavkali. REŠKO POSOJILO V RIMU. Rim, 4. febr. (Izv.) Danes je bil sklenjen dogovor med italijansko in reško vlado glede posojila v znesku 250 miliiorpv lir, katerega dovoljuje reški vlndi Italija. Po določilih pogodbe se posojilo obre tuje po 5 odstotkov in je prosto vseh tnks. Posojilo se amortizira v petdesetih letih. V kritje tega posojila zastavlja reška vlada vse svoje premičnine in nepremifrvne, svoje pravice in vse dohodke, ki jih ima mesto Reka. Reška država se je na ta način popolnoma izročila Italiji. POINCARE SE UDELEŽI GENOVSKE KONFERENCE SAMO POGOJNO. Pariz, 4. febr. (Izv.) V senatnem odboru je izjavil minMr~ki predsednik Poincare, da bo samo tedaj šel ra gospodarsko konferenco v Genovo, ako se bo program konference določil pod gotovimi predpogoji. Pri tem je Poincare poudarjal, da se mora zunanja pr Vtika Francije opirati na to, da se brezpogojno obdržijo pravice reparacijske komisije in zveze narodov. PROTI DVOBOJU NA FRANCOSKEM. Pariz, 4. febr. (Izv.) Parlamentarni odsek francoske zbornice, ki je imel nlo-go, da prouči vprašanje dvoboja, je zbornici oddal svoje mnenje in priporočil, da naj se duelanti od sedaj naprej obtožijo radi umora, uboja ali telesne poškodbe, po tem, s kakršnim izidom se konča dvoboj. DELO V AMERIŠKIH LADJEDELNICAH DELOMA USTAVLJENO. Pariz, 4. febr. (Izv.) Iz Washingtona se poroča, da je predsednik Harding, ko je bil v washingtonski konferenci končnove-ljavno sprejet dogovor glede omejitve oboroževanja na morju, izdal povelje, da se v ameriških ladjedelnicah ustavi gradba vseh vojnih ladij, ki niso v seznamu brodovja za Zedinjene države. ZA HABSBURŽANE NA MAŽARSKEM. Budimpešta, 3. febr. (Izv.) Voditelj novoorganizirane Friedrichove stranke, ki se sedaj imenuje >Krščansko-nacionnlna stranka poljedelskih državljanov«, je izjavil na prvem shodu glede državnoprnvne-ga programa stranke nastopno: StranKa absolutno ničesar noče slišati o goliufiji >svobodne volitve kralja« in smatra, da so življenjski interesi in mir države identčni z interesi kronnnerta zakonitega kralja. Govornik ia Izjavil: Kralja bomo r-pravili domov, toda šele potem, ako bo to dopustil razvoj v evropskem položaju. Ako bo pri volitvah naš program zmagal, prevzamemo jamstvo za to. da no bo nobenega puča. V tem slučaju prevzamemo' jamstvo, da bo ogrski kralj mirno čakal na primeren čas. Do takrat pa bomo pripravili zanj tla. Nevarnost puča bi grozila samo tedaj, ako bi kralj moral videti, da hočejo tukaj njegovo pravico esk^motirati. Grof Andrassy je potem v daljši razpravi utemeljeval, da je volitev kralia nemogoča, in izrazil svoje mnenje, da bi v slučaju volitve kralja imeli na Mažarskem dva kronana kralja, kar bi lahko privedlo do strašnih spopadov v deželi. Končno je pa še poudarjal, da bi bila o^eba dosedaniptra kralja, ki je tudi zakoniti vlpdar od Mažnrske odcepljenih ozemelj in ki trianon^ke^a mira ni podpisal, najboljše jamstvo za integriteto države. V Nemški Avstri i sami prevladuje mnenje da je Nemška Avstrija na smrt obsojena državna tvorba. V zakulisni diplomaciji se je pojavilo več predlogov, kako naj se reši in definitivno zaključi avstrijsko vprašanje. Poslanec Anton Sušnik se e v svojem znamenitem govoru dne 25. mesarja zaprli In oddali so-liču, odvetnika dr Šafarja pa obsodili na pet dni zapora. — Koliko popije Belgrad? V Belgradu so plačali trošarino nn vino za loto 1921.: 5,668.054 litrov piva, 5,086.546 litrov vina, 52.03S litrov šampanjca, 124.497 litrov likerjev in oa 1,416.914 litrov »raki je«. Skupno 12.S77.054 litrov alkoholnih pijač. Če računamo, te je v Belgradu 150.000 prebivalcev, odpade na glavo (z ženskami in otroci vred) 82 litrov alkoholnih pijač. Nedavno so izračunali, da popije vsak Slovenec, na leto 49 litrov Alkoholnih pijač. Srbi torej po svoji lastni statistiki. Slovence v zatiranju alkohola nadkriljujejo skoro m 90 %. — »Vino pije Musa Kasedžijal« Socialni vestnik. I PROTIALKOHOLNE POSTAVE. , j Dunai, t. febr. 1022. Jasno je, da jo ves boj proti alkoholu in njegovim groznim moralnim in socialnim posledicam bob ob steno, če so jaraa postavodaja ne postavi na odločno protialkoholno stališče. Ker tako idealnih ljudi, k' bi so ogibali priložnosti, ali ki bi celo s svojo značajnostjo in stanovitnostjo razorožili že danes neizogibno priložnost, žalibog ni dosti. Vse prizadevanje in ves trud v spovednicš, na prižnicl, v šoli, v društvih, ki stremi v prvi vrsti za tem, da vzgaja značajen, trezen, duševno močan rod, je, kakor je potreben in idealen, brez pravega uspeha, dokler nimamo postav, državne sankcije, ki omejuje zauživanjo tega ljudskega strupa. 0 tem smo si vsi na Jasnem. Toda, ko se gre za praktično rešitev tega vprašanja, se javljajo težave gospodarskega značaja, ki jih resen socialni politik ne more prezreti. Najti sc mora rešitev, to je postavna omejitev alkohola miino teh trenutno vladajočih gospodarskih težav. Kako, to bo stvar razsodnih ljudskih poslancev in interesiranih gospodarskih slojev. Pred seboj imam dunajski tednik »Neues Montagblatt«, št. 5., z zanimivim člankom ^Trocken-legung« čsterreichs. Poročevalec izvaja, da se kon-sumira v Avstriji letno 1 in pol milijona hektolitrov vina. Avstrija sama pa proizvaja samo nekaj nad 230.000 hI, torej mora uvažati, da zadovolji konsumeute, nad 1 milijon hektolitrov, ponajveč iz Ogrske, manj iz Italije in Španske. Pri sedanjem j stanju avstrijsko krono (1 lira = 430 K!) je jasno, da izkazuje avstrijska trgovska bilanca veliko milijard uvoza (torej pasivne točke) za pijačo! Toda preporejmo uvoz, ker alkohol je nazadnje Iuksus, to vsi priznajo! Dobro, ampak s tem bi se uničila vsa trgovina z vinom ki zaposluje 18.000 do 20.000 delavcev. To je tista kočljiva točka, mimo katere ne znamo. Zvišati lastuo produkcijo tudi ni mogoče, ker ima cela Avstrija sanjo 36.836 hektarov vinorodne zemlje. Pivovaren obratuje 170, producirajo 3 milijone hektolitrov piva in toliko se ga približno popije, zaposlenih je do 16.000 delavcev. Ko bi obratovale vse pivovarne (200), ko bi se konsum znižal prostovoljnim in postavnim potoni, bi mogla Avstrija pivo izvažati. Import češkega in bavarskega piva je zaradi valutne diference neznaten. Produkcija špirita, žganja in likerjev izkazuje 2000 delodajalcev in 10.000 delojemalcev. Konsum se je v zadnjem letu izdatno zmanjšal vsled občnt-nih davkov, torej potom zakonodaje. Ko bi hotela Avstrija ukiniti alkoholno industrijo, bi morala zadevna podjetja nekako pre-ustrojiti odnosno sedanje podjetnike odškodovati. S tem bi se obremenil državni bužet za 600 milijard. Nadalje. Davki na pivo, vino in žganje tvorijo podlago indirektnega davka. Davek, ki sc ga plačali lansko leto pivopivci, znaša 2 in pol milijarde kron, direktni davek iz te panoge nad 120 milijonov kron. Vinski davek je prinesel leta 1921. celih 12 milijard kron, davek na žganje 2 milijardi. Ta davek je sicer nemoralen, vsaj v kolikor izvira iz brezmejnega, torej nemoralnega uživanja alkoholnih pijač. (Pokojni dr. Krek je imel prav, ko je nekdaj v avstrijskem parlamentu zaklical, naj se gospodje ministri odkrijejo revnemu šnopsarju, ki se mu morajo zahvalili za večji del svoje plače. Opomba poročevalca.) Toda kako zasukati davčni vijak, da bo drugod iztisnil potrebne zne3ke, težko vprašanje, ki ga je mogla rešiti pač bogata Amerika, ki pa ostane za druge pač še problem. K temu pride gostilniška obrt. V Avstriji je 65.000 gostiln in prodajalen alkohola, v katerih je zaposlenih do 200.000 uslužbencev. Prizadeta je ua-daljo steklena industrija, sodarstvo, engrosisti -za napolnjenje steklenic itd. Voe te panoge bi bile aa-deie, veliko eksistenc ogroženih, ko bi se proizvajanje alkoholnih pijač popolnoma ukinilo, člaukar pride do zaključka, da je protialkoholna postava, Id bi popolnoma ukinila produkcijo alkohola, za enkrat nemogoča in zato tudi prepoved uvoza iluzorična. Toda: Protialkohokia postava, ki omejuje za-uživanja alkohola, je inoralua dolžnost kateresikoli države. ČehoslovaSka jo dala zgled, ki eo mora So izpopolniti n. pr. s popolno prepovedjo točenja ob tobotali zvečer in ob nedeljah vsaj do koučimc.* dopoldanske božje službe. Kazenski zakoniki naj su popravijo v tem smislu, da pijanost no bo olajševalni, ampak »btežilni material za obtoženca itd. Po takih odredbah bi se pač šo ne javile gospodarske neprilike v alkoholni industriji in ko bi se, bi se lahko 3pro!i popravilo. Stopnjema n. pr. pri gostilniških koncesijah, z ukinjenjem realnih gostilniških koncesij bi se tekom časa avtomatično skrčilo število gostiln, ne do bi kdD pri tem Irpei posebne škode. Gotovo je 'o: Lc ce bo država s primernimi socialnimi odredbami in a potrebno resnostjo in odločnostjo storila bar ji nalaga njena odgovornost pred Bogom In pred ljudstvom, bo moglo drugo idealno delovanje v cerkvi, šoli in društvih roditi potrebnih sadov. s Občni zbor najbolj rapuscenili, to ie Zveze vojnih vdov in sirote je bil preteklo nedeljo v prostorih delavskega konsumnega društva. Na zboru te je razndela vsi beda teh od vojske najhujšo prizadetih. Ker se vdovo čutijo pd vseh strani prezi-rene in zapuščene, si skušajo pomagati same. Zato so si ustanovile Zvezo. Zveza hoče ostati samostojna, zato naj nihče drug v Imenu vdov ne pobira darov pri dobrotnikih. Na občnem zboru je bil navzoči tudi vodja invalidskega oddelka, dr. Brecelj, ki je pojasnil sedanje stanje državne podpore. Zaenkrat, je vlada ustavila vdovam vsako podporo miroma pokojnino. Kdaj bo zopet kaj, se ni? nn ve Vdove imajo Idaj lopo priliko, da nekaj mesecev poskusijo živeti od zraka. Podpora, ki jo je dala pokrajinska vlada in mestni magistrat ter darovi nekaterih dobrotnikov, so se pravično razdelili. Odbor je svoje težavne posle in obilna pota opravljal brezplačno: le enkrat eo dobile od-bornice za svoj velik trud neznatno odškodnino. Vsi očitki o izkoriščanju društva eo se izkazali kot krivični. V oporo hi zaslombo je dobil odbor i moško moč, Id mu bo stala s svetom in delom na strani. Članice kakor vsa javnost smo imeti v odbor popolno zaupanje. O gospodarstvu se bodo polagali točni računi. Vsa javnost, posebno premožnejši sloji, naj ostane Zvezi, ki je gotovo ono podpore najbolj vrednih društev, naklonjena. Vdovo nimajo za možem drugega kakor — otroke in sol-Predvsem pa jo potrebno, da se vdove same še bolj orgauizirajo, da se vse vojne vdove kakor iz Ljubljane tako iz cele Slovenije pridružijo Zvezi. Kjer jih je več skupaj, lahko ustanovijo svojo pod-zvezo ali podružnico. Članarina znaša 1 K na mesec. Prostore ima Zveza v Dobrodelni pisarni. Poljanski nasip 10. Ob tej priliki bodi izrečena zahvala p. t. tvrdkam, ki so zvezi naklonile darove: Breznik in Fritsch 800 K, Krisper 100, Prešin 40, Kemična tovarna 100, Miklavc 200, Kozina 200, Balkan 400, 2argi 60, Oblačilnlca, geleznikar, Jesih in Cluha več obleke. Priporočamo se za nadaljue darove. — Odbor. Za Postojno Sežana. Da izbije sovražnikom iz rok vsako sredstvo za izke išča-nje neediuosti med Slovenci, je slovenska večina novoizvoljenega občinskega odbora z volivci vred zahtevala, naj se njeni mandati razveljavijo. To je italijanski manjšini zaprlo sapo ter se je rezignirana umaknila v ozadje. Večina je nato soglasno izvolila narodnega župana in podžupana. Za župana v Podgradu je bil izvoljen posestnik Josip Mežnar iz Sobonj. frpIkmRitig, Učitelji v Prekmnrje. Višji šolski svet je izdal poziv, naj se oglasijo učitelji (učiteljice), ki bi šli prostovoljno službovat v Prekmurje. Okoli deset mest je še nezasedenih. Pričakovati bi bilo, da bo toliko patriotizma v našem učiteljstvu, da se zasedejo ta mesta. Cas bi že bil, da bi se po dve in pol letih, odkar Je Prekmurje v naši upravi, odprli vsi razredi! š Pravoslavna cerkev v Celju. V Celju so ustanovili odbor za zgradbo pravoslavne cerkve. Pravoslavna cerkvena občina, katere predsednik je g. polkovnik Tošič, zbira darove. Imena darovalcev bodo vrezana v kamen. »Veliki dobrotvork naj darujejo po 0000, dobrotvori po 1000, ustanovniki pa po 500 dinarjev. — Tako čitamo v belgrajsiti »Pravdi«. š Izgnani iz naše države. Okrajno glavarstvo v Ptuju je izgnalo za dobo 5 let kol nadiežne tujce iz naše države: Oehoslovaka dimnikarskega pomočnika Josipa Kastnerja, Avstrijca pomožna delavca Antona Klemenca iz Gradca ter Tobijo Sturm-lechncrja iz Obcrtiorla. š Tatvin na Zidanem mostu je zelo veliko. Nikjer se daleč naokoli toliko ne krade, kolikor se pokrade na tem važnem križišču, kjer se odcepi železnica v Zagreb in Belgrad od proge Dunaj— Trst. Okradeni so večinoma poptniki na postaji, toda te dni je bilo ukradeno tudi perilo hotelirju Francu Juvančifu. BORZA. Zagreb, 4. febr. (Izv.) V današnjem privatnem prometu so notirali: Berlin 151, Praga 575, Dunaj 3.90, Milan 1420, London i311, Pariz 2560, Švica 6000, Budimpešta 46.75, ameriški dolarji 301.50. CuriJi, 4. febr. (izv.) Devize* Berlin 2.525, Holandija 190, Newyork 512, London 22.05, Pariz 42.875, Milan 2-3.80, Praga 9.90, Budimpešta 0.775, Zagreb 1.65, Varšava 0.1S, Dunaj 0.17, avstr. krona 0.08. g I/jnfoljanski trg. Mesa pretekli teden ni primanjkovalo. Goveje meso I. vrste 38 do 42 K, na trgu po večini 34 do 36 K ter 28 do SO K. Telečje meso 40 K, svinjsko meso 46 K, hrbet brez pri-klado 60 K. Slanino je dovolj po ceni 74 do 80 K 1 kg; mast 85 K 1 kg. Mleko liter 10 K, surovo tnasio 140 K, čajito masio 180 K. Jajc na trgu zopet primanjkuje; plačujejo se po 8 do 9 K komad. Mestna aprovizacija razprodaja jajca vsak dan, dokler traja še zaloga, po 6 K komad ua Poljanski cesti 15, Sadje na irqu ima sedaj sledeče ceue: Jabolka 18 do 24 K 1 kg, oranže 4 K komad. Mlev-ski izdelki slone na ceni 24 K za moko št. 0, najslabša črna moka 17.50 K, jeeprenj 20 K, otrobi 8 K, koruzna moka 17 K, ajdova moka 26 K. Pšenica 17 K 1 kg. ra 13.50 K, ječmen 12.70 K, oves 12.50 K, proso 9 K, koruza 18 K, fižol 14 do 15 K, leča 37.50 K. Zelenjava ima vsled letošnjega [>o-manikanja visoke cene. Čebula 20 K, krompir 6 K; mestna aprovizacija 5 K. Dolične stranke, ki nimajo zadostno zalogo krompirja do jeseni, naj so pravočasno preskrbe s krompirjem pri mestni apro-vizadji, dokler traja še zaloga. Špecerijsko blago: slabša kava 93 K, kava L vrste 160 K 1 kg. kristalni sladkor 56 K, v kockali 60 K, riž od 30 <:o il K po kakovosti, namizno olje 911 K, iedilno oljo Si K, slabša paprika «0 K. bolSa 150 K 1 kg. petrolej 20 K liter, testenine 32 do 36 K. g Kuni bhs v.odi dobra valuta? V fiuan&iem odboru državnega zbora je izjavil zastopnik finančnega ministrstva, da ie bilo predvideno v državnem proračunu 50 milijonov dinarjev za plačevanje obresti in dolgov v Franciji. Ta vsota pa je danes vsled padcu nnše valuto veliko premajhna. V letu 1922. moramo plakati v to svrho 150.000.000 Din. novice. IJ Drosinju na ljubljanskem trpu. Iz magl-Mi-uiuega poročiia ^Ljubljanski lrg>: povzemamo stavok: »Stranke, ki nimajo zadostne zaloge krompirja do jeseni, naj ae pravočasno preskrbe s krompirjem pri mCctni aprovizaciji.c K temu bi pristavili še: Tisti, ki nimajo dovolj moke do jeseni, naj sj jo pravočasno nabavijo. Tisti, ki nimajo dovolj sladkorja, naj si ga takoj kupijo. Tisti, ki nimajo zadostne zaloge vseh drugih živil do jeseni, naj si vse to pravočasno nabavijo. — Kje naj pa ljudje vzamejo denar? To vprašanje naj rešijo merodajni krogi. lj Umrl je invalid g. Anton Kramar z Ilovie« pri Ljubljani- N. p. v m.l lj Rokodelski dom. V ponedeljek ob 8. uri zvečer so vrši v društveni dvorani skioptično predavanje o zasutem mestu Pompejih. Povabljeni vsi, ki se zanimajo. lj Družba vs. Elizabete. Osrednji svet družbo sv. Elizabeto ima redno mesečno sejo prihodnji torek, dne 7. februarja ob treh popoldne v hiSi >D o b r o d e 1 n o s t k. lj Elizabetna konferenca xa župnijo ar. Peter se vrši v ponedeljek, dne 6, februarja ob 5. uri popoldne. lj Sentpetersko prosvetno druStvo priredi v nedeljo, dne 5. t. m. v svojih prostorih čajni večer. Začetek ob 7. uri. Člani in prijatelji društva dobro dosli! lj šentjakobska prosveta. Dane« zvečer ob šestih bo nadaljeval dr. Anton Brecelj svoje nad vse zanimivo in poučno predavanje. Vabimo k mnogo' številni udeležbi. Vstop prost. lj ^Plesni večer«. Podoficirski zbor garnizije v Ljubljani priredi dne 18. februarja v veliki dvorani hotela Union, v vseh postranskih prostorih, kakor tudi v restavraciji istega hotela ^Plesni ve. čer« pod pokroviteljstvom komandanta Dravske divizijske oblasti počasnega adjutanta Nj. V. Kralja generala g. Dure Dokiča. Svira godba Dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. Vstopnina 10 Din za osebo. Čisti dobiček je namenjen podporam včlanjenim. Vstop dovoljen samo proti vabilu. 416 lj Prcdpustnieo priredi šišensko prosvetno društvo danes v gostilni Reininghaus. Sprred je izbran in bogat (K) lj Shod ljubljanskih obrtnikov se, vrši danes v nedeljo, 5. februarja ob 10. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma. Na shod opozarjamo vse ljubljanske obrtnike. Dnevni red: Ugovori proti odmeri osebne dohodnine, proti davku na vojne dobičke in davku na poslovni promet. Shod sklicuje deželna zveza obrtnih zadrug. lj čiščenje hodnikov. Včasih Jo bila navada, da je mestna policija opozarjala hišne posestnike na dolžnost čiščenja trotoarjev. Ta dolžnost je veljala tudi za javna poslopja. Danes to seveda ne velja več. Vsaj pri vojaških in nekaterih državnih in magistratnih poslopjih ne. Če je za navadnega posestnika določena natančna tira, do kdaj mora očistiti hodnik, in je stroga kazen, če tega ne stori, mora enaka mera veljati tudi za javna poslopja, pa naj si bodo vojaška, državna ali magistratua. lj Ivanka Ccgnar, mestna učiteljica, ni v nobeni zvezi z notico: ^Če se kdo zaleti«, objavljeno v učiteljskem vestniku »Slovenca« št. 28 z djie 4. februarja 1922. lj Mestna zastavljalnica ima tomesecno dražbo junija 1921. leta zastavljenih predmetov dne 9. februarja popoldne. lj Ker ga je zeblo, je kradel suknje, saj tako je trdil brezposelni natakar Ivan Arko, katerega je aretiral detektiv Podobnik. Zadnjo suknjo je Arko ukradel pri neki zabavi, med katero je bil njemu samemu ukraden klobuk in da bi se Ml odškodoval, je pa ukradel suknjo. Dve ukradeni suknji je Arlco zastavil in denar zapravil. V zaporih bo zdaj Arko počakal, da se bo zima poslovila. lj Tatvine. Nepoznana moška sta 1. t. m. vlomila v pisarno špedicijske tvrdke Orient. Vlomilca sta bila še najbrže začetnika, ker se jima ni posrečilo vlomiti v železno blagajno. — 10.000 K vredna boa je bila ukradena gospej Evgeulji Kara-fjet iz Kočevja. — Dve žepni tatvini sta bili izvedeni v Šolskem drevoredu in na Vodnikovem trgu. c Predstojniltva vseh Ijablj. kongregasij — nikar pozabiti! Danes ob 4. uri popoldne sc« stanek v Rokodelskem domu. Da bo udeležba polnoštevilna! G^. voditelji tudi dobrodošli, čc utegnejo priti. Zato pa izostane jutrišnji mesečni sestanek. — Vodstvo M. D. c Marijina bongregacija za može pri sv. Jožefu ima danes svoj redni shod ob pol štirih popoldne pri č. oo. jezuitih. c Jezaitska kapela. V nedeljo, dne 5. februarja ob 5. uri popoldne shod Bratovščine Srca Jezusovega. Vsebina propovedi: Slovo od Naznreta. pr Zbornik za umetnostno zgodovino, izšla je 3—4. številka tega lista, ki prinaša naslednje vsebino: Dr. Fr. Stel&: Gohike freske na Jezer' tkem, — Jos. Dosial: Iz Langusove ostaline. — Viktor Steska: Kipar Alojzij Progar. — Vojeslav Mole: Bizanc vn Orient. — Izidor Cankar: Umetnost v krščanskem slovstvu 2. stoletja. — Varstvc spomenikov. — Narodna galerija. — Književnost. — Bibliografija. — Razstave. — Razno. — Tudi ti dva zvezka sta bogato ilustrirana z dobro uspelimi fotografijami slovenskih gotskih fresk. S tem sno pičem je pivi letnik zaključen. Prva številka pri' hodnjega letnika začne objavljati umetnostni popif Slovenije. Naroča se pri Umetnostno-zgodovinsken društvu v Ljubljani, cena prvega letnika 100 kron pr »Amorikanski Slovence* piše zelo simpa lično o knjigah Družbe sv. Mohorja za leto 1922.' posebno pohvali koledar ter dostavi: »Mohorjevi družba kaže, da hoče tudi poslej kazati Slovenceir oot varnega razvoja temeljem večnih resnic, a vpo-števajofi v polui meri zahteve časa. Na slovenskem ljudstvu je. da pokaže, da ostane zvesto idejam vodnicam, ki so ga do danes ohranilo krepkega i« zdravega, ostajajoč zvesto svoji Mohorjevi družbi Kolikor odraščenih Slovencev, toliko udov Mohor' jeve družbe.« Orlovski vestnik. ~ Nekateri odseki še sedaj niso plačali kole darifkov. Naj to nemudoma store, da se izogn' m< nepotrebnim stroškom. Članski znaki, ki so prižl sedaj s ČeSke, stanejo 6 Din komad Pisarniško moč, zaposleno v trgovini s pohištvom, iščem. Služba zaupna, plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Pohištvo 365«. Absolvent trgovske šole 7. nad ft letno prakso, Išče »emu primer-nega mesta v kakšnem večjem trgov, podjetju. Vstop eveutuelno takoj. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: »Mahrovee 1U01/114«. Za dnevno uporabo od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure iščem 403 SOBO -m: Edini pogoj popolen mir, vse drugo postranska stvar. Ponudbe pod »Izpite na Anončni zavod DRAGO IIE.SEL.TAK & DRUG, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. IJBP"- Proda se več sob TRDE OPRAVE po konkurenčni ceni. Strojno mizarstva M. GOOALA Bled. 422 li velnanjši H l š i skupaj ali vsaka posebej, hiši sta oddaljeni 6 minut od glavno pošte, pripravni »i trgovino, stanovanje s tremi sobami, prosto z marcem. Pouudbe pod »HIŠA« na upravo lista. 418 šivalni stroji došli! Šivilje, krojači, čevljarji in drugi kupci, ne zamudite ogledati zalogo! Stroji si najboljše tovarne. — L RliBOL), Kranj Poročne prstane izdelujem v vsaki obliki po najnižji ceni. - DANIJEL ZUPANC, trgovina z zlatnino, srebrrino in urami, Ljubljana, Wolfova ulica štev. 6. Išče se POSTREŽKINJA od 6. do 8. zvečer. Vpraža so: Stritarjeva ulica št B, I. nadstr. 420 Samostojnega vrtnarja neoženjenega, išče graščina BAJNO!" pri Novem mestu. 805 Prodaja 500 hI pristnega,Dolenjca'. Cena okoli 25 K. Hranilnica in posojilnica na Raki pri Krškem. Tisti, ki jo odpeljal na Sv^čnico proti večeru iz gost. pri »Slepem Janezu* mojega psa volčje pasme, sliši na imKA! vseh vrst, od preprostih do najfinejših, nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov l-Vam1 f*Pr3P Domžale (Stob). V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna leta ter preoblikuje po najnovejši modi 'opravila »e sprejemajo v Ljubljani vsa >o sredo pri tvrdki KOVAČEV if' & iK.šAN, Prešernova ulica št 5, na dvo-isču, desno, kjer se ob sredah ludi dobe •opravljeni predmeti. 3707 fcpecijaiist za pljučne bolezni DR. PKONIK ordinira v torek ia petek od 11. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne ▼ Mariboru, Razlagova ulica štev. 21. V St Jurju ob juž. šel. pa v četrtek eel dan. Lepe, nove HARMONIKE, i vrstne, so ugodno prodajo. Ogleda »e lahko pri A RASBERGER zaloga gramofonov, Ljubljana. Sodna ulic« 5. 374 Prodam več 100 hI dobrega VINA iz Kalnika, Hrvatsko. - Rud. Hekner, SV. PETAR - ORIiHOVAC kod KRI-ŽEVCA, Hrvatsko. 366 Spiftjagn in volikl, LSINlu.U za manjši orkester se proda. Ogleda so pri A RASBERGER, zaloga gramofonov. Ljubljana, Sodna uliea štev. 5. 375 3SJ-- Kupi se večja množina "TOBL tramov in tramičkov (filerjcv). — Ponudbe pod: >TRAKI< na npravuištvo »Slovenca«. 41.7 NA PRODAJ jc na lepem prometnem kraju, 20 minut od Ljubljane ^ večje posestvo ^ obstoječe iz dveh stavb ter gospodarskega poslopja in Dokaj vrla V njem se nahaja vinska in špecerijska Irgovina. Pogoji ugodni. — Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 214. esto restavraterja ki ima obenem vršili posle RAVNATELJA, razpisuje grand hotel m V LJUBLJANI. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb, z referencami je nasloviti ita upravni svet hotela »UNION« v Ljubljani. k! asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. — Tovarna v Karlovcu (Hrvatsko). Glavno zastopstvo za Slovenijo: Fran Hočevar Proste, p Žirovnica Gorenjsko. {gg ggg Stavbeniki, podjetniki, pokrivati in vsi, ki hočete imeti dobr« ; . pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, poiaru te "j 81 vikarju, zahtevajte oierte 1 H Q ___mmm mmmm & s ju^mm iia Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Srbov; S-frvafov in Slovencev v Ljubljani razpisuje mesto v svojem tajništvu za takejšen nastop. — Pismene ponudbe s curriculum vitae, zlasti z navedbo absolviranih pravnih študij, nai _se vpošljejo ZVEZI INDUSTRIJCEV V LJUBLJANI. 392 naanaacaaacna □□□□□□caDBoaaaaaaaaaaaoaaDaDacaocsaoDaoa □ širin Tehnični, elektrotehnični in gami-ievi predmeti vseh vrst na drobno in uebeio. Glavno z stops vo polnih gum jevih obročev za tovor e avtomobile tovarne Wulter Martini). Hidravlične stiskalnice za montiranje g: in. ob:otev v centrali, R mska cesta St. 2. Prevozno podietje za prevoz blaga ceiih vagonov na vse ki a-a je, za k?r je na razpolago deset tovornih avtomobilov. a Centrala: LJUBLJANA, Rimska cesta 2. Podružnicc: LJUBLJANA, D.majska cesta 23, tel. §t. 470. Ai AfilBOB, Jurčičeva ul. 9, te), št. »33. BEOGRAD, Knez fil\»ajlova ul ca št. 3. aaDnnnaaaoaaLoonnoaaDDnanna^anunnDDDanDnaaaaacnnaaaaa od 10 do 20 cm debelosti in od 3 do 7 m dolžine franko vagon kranjske postaje, sc kupi vsaka množina. Ponudbe z navedbo ecne in dobavnega roka na: šentjanški premogokop, Krmelj, Dolenjsko. d. d. o 3JU3MMII rimom zavod za i prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prima čehoslovaški m angleški koks za livarne in domačo nporabo ter kovaški m črni premog mr mr PrOlflOtlll imi U ?®fli 11 ¥ WWi \Mu Bi. 11 tvrdk Nova, moderno urejena tvorn;ca izdeluje zrcala raznih oblk in velikosti od najpreprostejših do naj-fine,ših; ima na izbero kristalno steklo (brušeno) v poljubnih vzorcih za opremo pohištva, za napise in varnostno steklo za vrata; prevzema izdelavo vlaganja brušenega stekla po različnih vzorcih v medenino (mesing) za vrata itd. Poškodovana zrcala se sprejemajo v pepravo. ©H2S® Točna postrežba! ©©(gl Zmerne cene I BBlS&'EES^®:2!8ffl®M®B®fflBBBKBBBBBBfflB$BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB mmm --- - mmM Sfuo n Ljubljani ima bogato izbero manufakture, češke lončene posode, klobuke, vsakovrstno špecerijsko blago, v zadružni kleti na Kongresnem trgu št. 2 novo vino po nizki ceni. — Hranilne vloge članov obrestuje po 5%. — Člani dobe 3 blagovni popust. — Pristopnina 10 kron, delež 100 kron. — Prijave sprejema pisarna na Kongresnem trgu št. 2 in vse zadružne prodajalne. V Vašern interesu je, da postanete član, članica naše zadruge. ii^Bfiili Siev. 735. 424 Dne 24. februarja 1922 ob 11. se vrši pri gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški irg šlev. 1, 11. nadsir. obravnava za med kraljevino Srbov, Hrvalov in Slovencev ter republiko Avslrijo. Natančnejši podalki so na razpolago pri gradbeni direkciji med uradnimi urami. Zapečatenim ponudbam, kolkovanim s kolkom za 20 Din , je priložiti poirdilo finančne deželne blagajne v Ljubljani o vplačani kavciji v znesku 5% ponudene vsote z izjavo, da ponudnik v celoti sprejme dobavne pogoje, dovolitev ministra za gradbe, da se ponudnik sme udeleževati javnih licitacij, ter poirdilo pristojne davčne oblasti, da so plačani vsi davki. Vse priloge morajo biti pravilno kolkovane. Namesto dovolitve za udeleževanje pri javnih licitacijah zadošča za sedaj ponudbi priložena prošnja na minislrsivo za gradbe, kolkovana in opremljena v smislu razglasa gradbene direkcije šlev. 3776 z dne 17. oktobra 1921, Uradni list št. 129 z dne 26. oklobra 1921, in pravilno frankirana kuverta, naslovljena na ministrstvo za gradbe. Gradbena direkcija si izrecno pridržuje pravico, da odda dobavo brez ozira na ponujeno vsoto. Nepravilno kolkovane ali pomanjkljivo opremljene ponudbe se ne bodo upoštevale. Gradbena direkcija za dne 4. februarja 1922. Gradbeni direktor: Inž. A. KL1NAR s. r. kože obraza, vratu, rok, kakor trd! lepa rast las so zarnore doseči samo s razumnim negovanjem. Tisoč priznanj, je dos^eio o od vseh dežel sveta za lekarna) ja Feller. »Bllsa« lilijuo mlečno milo. najbolje blago, najfinejše „miio lepoto". 4 kosi •i zamotom in poštnino 98 K. »Elsa« iiomada za brnz odstrani vsa-o nečistost kožo, solnčne pege, zsije-datice, «ubo i. t. d; 2 porcelan, lončka z zamotora in pošt nino 52 K. »Elsa« Tanochina pomada za rasi las krepi kožo glave, prepreči izpadanje, lomljenje in cep tev ia*, zapreči prhute in prerano osiveliat i. t, d. 2 porcelau. lončka z znrnotom in poštnino 52 K. PKOOAJAt.Gt ako naroče na manj 12 kosov od enega predmeta dobč popust v naravi. 3azno : J.iii jno mleko iS K; mazilo za brke 8 K ; najnovejši IicKK-pador ar Kiugera v vol. ori^in skatijaii »0 K nnilineiši Hoga zobni praSek v patent, skatljah liO K; pmler ~a gospo v vrečicah ■> K zobni prašek v akutijau 7 K; v vrečicah 5 K ; Saobet dišava 2ft perilo 8 K ; Scb&mpoon itt Ikku f> Jv rumunilo 12 listkov 21 K: nnjtinesj parfum po 40 in 50 K; uioona vodu aa laso K. Za te rnv.no predmete so Eamot in poštnina radona posebej. j ii. reiior, mm, Essatrtj 134, Hrvatsko. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 3 Din.) I, BATERIJE ZA ŽEPNE SVETILKE: A. Staiiler, Sv. Petra cesta štev. 23. FOTOGRASKI ATELIJE: Grabiec Franjo, Miklošičeva cesta St. C. KLEPARJI: Kom T., Poljanska cesta Stev. 8. Rcmžgar & Smerkol, Flori janoka ul. 18. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred Skotijo. MEHANIČNA DELAVNICA »a pls. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jcan Sclireya nasl. Jakob Kavčič, Gradišče Stev. 5. PISALNI STOROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: Žil ran Martin, Mestni trg štev. 12. ŠPEDICIJSKA PODJETJA: Ranzinger IL, Cesta na juž. železnico 7—0. TELOV. POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan, Stari trg štev. 10. STAVB. IN GALANT. KLKPARSTVO: Ferene & Fuehg, Ljubljana, Mirje št. 2. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopatic, Valvasorjev trg Stev. 7. Snšnik Alojzij, Zaloška cesta štev. 21. ITRARSKA POPRAVILNA DELAVNICA! SeliSkar Ivan, Pot v Rožno dolino št. 10. (Ceno in točno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Cililar Josip, Dunajska cesta štev. 67. ZALOGA POHIŠTVA: F. F.ijdiga sin, Sv. Petra cesla 17. ŽBSE-HLltllOEZOHI-HlŠE-UiLE-IJIDUSTR.STRUBE-riOSTOPiE P PRORRCUtil-lgRTI 1H OBISK IHŽEHIR7R BREZPIRCHO. O zs osnufak društua, za subskripcp i održavasije konstituiraloče g!mm skUDštine Poipisani zaključili su, da osnuju drušivo pod nazivom Dobrovoljačka banka dioničarsko društvo u Zagrebu. I. Svrha je društva, da bude temeljna gospodarska organizacija sviju jugoslavenskih dobrovoljaca, a zasnovana je, da koncenlriše sve intelektualne i materijalne snage dobrovoljaca, kako bi i ime isii mogli doprinosih sukcesivnom gospodarskom preporodu i razvilku domovine sa sialnom bri-gom oko poboljšanja materijalnog slanja onih dobrovoljaca, kojim je sveiski rat donio bilo telesne bilo materijalne štete, te sa brigom na poticanje, osnutak i linansovanje sviju ekonomskih organizacija dobrovoljaca, koje se prema društvenim pravilima predvidjaju. II. Drušivo se osniva na nepredvidjeno vreme, a sedište mu je u Zagrebu. III. Temeljna glavnica društva iznosih če 10,000.000 Din — razdelena u 100.000 komada dionica po 100 Din nominale, koje glase na irne. Predbježno predaje se supskripciji 2,500.000 Din ili dionica 25.000 komada po 100 Din nominale. IV. Upisivanje dionica obavljati če se: Kod Prve Hrvatske šiedionice i Srpske banke u Zagrebu ter kod sviju njihovih podružnica za upisivače iz Hrvatske i Slavonije, le Istre i Medjumurja. Kod Srpske centralne banke, kod Hrvatske centralne banke, le kod Muslimanske centralne banke u Sarajevu za upisivače iz Bosne i Hercegovine. Kod Ljubljanske kreditne banke u Ljubljani i njenih podružnica za upisivače iz Slovenije. Kod Cenlralnog kredilnog zavoda kao filijale Srpske banke u Novom Sadu za upisivače iz Bačke i Baranje. Kod podružnica jadranske banke u Dalmaciji za upisivače iz Dalmacije i Črne gore. Kod Dobrovoljačke banke za Bana! d. d. u Velikom Bečkereku za upisivače iz Banata. Kod sviju obiasnih saveza kraljevine S. H. S. V. Rok za upisivanje dionica Iraje od 1. februara do 30. marta 1922. VI. Prigodom upisa imade se uplaliii najmanje 50 % nominalne vrijed-nosli pribrojiv 5 Din po dionici za pokriče uiemeljileljnih Iroškova. Ostatak uplačuje se najkasnije iri mjeseca nakon zaključenog upisivanja i lo kod onih zavoda, kod kojih je prvi dio uplačen bio. VII. Uplačena svola prvoga dijela propada u korist »Dobrovoljačkog fonda« kod Dobrovoljačke banke d. d. u Zagrebu, u koliko druga uplata rte bi uslijedila nakon propisanoga roka i opomene. VIII. Reparticiju dionica pridržaju si ulemeljiielji kao i pravo imenovati prvo ravnateljstvo. IX. Kroz 30 godina od prolokolacije društva unapred mogu biti birani u ravnateljstvo drušiva principijelno samo dobrovoljci, šlo je u društvenim pravilima predvidje.no. X. Glavna skupština dioničara održavali če se u Zagrebu na dan 9. aprila 1922 u prosiorijama Oblasnog Saveza dobrovoljaca za Hrvatsku i Slavoniju, Kipni Irg broj 9. Eventualna promjena prostorija za održanje glavne skupšline javili če se putem novina, a svi polpisalelji ovoga sup-skripcionoga arka potvrdjuju svojim polpisom, da su na ovu skupštinu pravodobno pozvani bili. XI. Dnevni red skupšline ustanovljen jc u § 154. Irg. zakona. Oblasni Savez dobrovoljaca u: Sarajevu, Zagrebu, Vel. Bečkereku, Splitu, Novom Sadu, Ljubljani. Banka československih legijo, Prag. Savez československih legionara, Prag. Mjesna organizacija dobrovoljaca: Spiil, Benkovac, Obrovac, Kistanje, Knin, Slrmica, Kosovo, Drniš, Vodice, Skradin, Imotski, Vrlika, Vrgovac, Zaostrog, Metkovič, Ercegnovi, Sinj, B:idva, Braiči, Grbalj, Krivošije, Divuša, Nova-Gradiška, Kosinj, Dalj, Vrginmost, Gornji Miholjac, Srb, Divoselo, Zagreb, Osijek, Pakrac, Medak, Bjelovar, Plaški, Cagiič, Crkveni-bok, Požega, Dubica, Križevac, Dvor, Pčelič, Grubišnopolje, Petnnja, Krnjak, Orahovica, Daruvar, Donji Miholjac, Slatina, Raič, Vojnič, Budinci. Srezki odbor dobrovoljaca: Sarajevo, Mostar. Srezka organizacija Bihač. G. dr. Ivo l.ipovščak, Zagreb, Vladimir Vasiljevič, Zagreb, Ante Jerkovič, Zagreb, Lovro Hribar, Split, dr. Klement Puharič, Split, Andro Zokovič, Split, Vilomir Orel, Ljubljana, Janko Bukovec, Ljubljana, Fran Pelcrnel, Ljubljana, Ljubomir Gligič, Sarajevo, Nikola Baroš, Sarajevo. ♦ O Izdaja konzorcij >Sloven«a<. P-Jgovorm iiftiduik Mihael MoSkerc v Ljubljani, 4 ♦ Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.