60100200 PRI osa£0NJft 6*60’0i2^PER 8^4 knjUnICA SKI DNEVNIK Poštnim pl.ičana t gotovini Abb. postale I gruppc Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 75 (9683) TRST, torek, 5. aprila 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» vGovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO NEDELJSKI IZMENJAVI RATIFIKACIJSKIH LISTIN V BEOGRADU Osimski sporazumi stopili v veljavo Ob izmenjavi listin so jugoslovanski in italijanski predstavniki znova potrdili izreden pomen ureditve odnosov med sosednima državama za razvoj njunega nadaljnjega sodelovanja ter za mir in sodelovanje v Evropi v helsinškem duhu - Enakopravni manjšini bosta še v večji meri most prijateljstva in sodelovanja (Od nagega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Lazar Mojsov in italijanski veleposlanik v Jugoslaviji Giuseppe Walter Maccotta sta včeraj v Beogradu podpisala protokol o izmenjavi ratifikacijskih listin o osimskem sporazumu med Jugoslavijo ]n Italijo. Gre za pogodbo o urejanju mejnih in drugih vprašanj, Za sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med državama in za listino o hkratnem začetku veljavnosti dokumentov, ki jih zunanja ministra obeh vlad Izjava SKGZ Novoizvoljeni odbor SKGZ je ■ na svoji sinočnji seji soglasno sprejel naslednjo izjavo ob izmenjavi ratifikacijskih listin o osimskih sporazumih: Predstavnika Italije in Jugoslavije sta v nedeljo, J. aprila 1977 izmenjala v Beogradu ratijikacij-sfce listine o sporazumih, ki so bili podpisani v Osimu 10. novembra 1975. Z izmenjavo ratifikacijah listin so osimski sporazumi ttopUi v veljavo. Glavni odbor SKGZ pozdravlja u-veljavitev osimskih sporazumov kot ®ad odločne volje SFRJ in Itali-ionske republike, da se odstranijo Posledice druge svetovne vojne in “e na podlagi že prej doseženih dobrih sosedskih odnosov odprejo Vaj ■Širše možnosti sodelovanja in Prijateljstva med državama, med Porodi obeli dežel, med obmejnim Prebivalstvom na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Glavni odbor SKGZ pozdravlja fudi dejstvo, da se je za uveljavitev osimskih sporazumov izrekla r?a Italija ■preko isvojih demokratično organiziranih sil razen neznatne manjšine reakcionarno, imperialistično in revanšistično usmerjenih ostankov preteklosti. Sedaj se začenja obdobje uresničevanja osimskih sporazumov. Slovenci, ki so iz zgodovinskih razlo-9ov po izpostavitvi miru in sodelovanja, ostali v mejah Italije, so bdi predhodniki želje, da se med °benia sosednima državama rešijo zadnja sporna vprašanja, ker so se Oloboko zavedali, da je samo vzdušje miru, sodelovanja in prijateljstva najboljše in največ je jamstvo ia rešitev vseh in predvsem na-r°dnomanjšinskih problemov. Zofo so Slovenci v Furlaniji - Ju-ujski krajini kot narodnostna skup-n°st vsestransko zainteresirani, da ?* osimski sporazumi popolnoma 'Jt'ajajo, pri tem da se smatrajo J®0* celota, ki ne sine imeti izjem. tem duhu je italijanska država ®°!bia izvajati tudi tiste dele spo-Taziimov, ki zadevajo manjšinska vprašanja v duhu uvoda k pogodbi njenega 8. člena. Glavni odbor j 92 opozarja, da se morajo k *vojanju sporazumov v italijanski rtavi pritegniti tudi Slovenci, ki s° Pri vseh njihovih delih globoko ?°‘fteresirani in prizadeti, saj se 0 večina uresničenih določb ure-*n'čevala na prostoru, kjer tudi oni živijo. odbor SKGZ pa zahteva italijanske aržave, da pritegne ,,°vence Furlanije - Julijske kra-3ll,e k aktivnemu sodelovanju in s°°rho(anju o izvajanju manjšin-*ega dela sporazumov, kar naj bJi°e^e zakonskih določb o glo-raln» narodni zaščiti v roku pri-°dnjth 18 mesecev, - kot je do-CeHo za skoraj vse predvidene u-rePe v zakonu, ki je pooblastil a,’fikacijo. Le na ta način se bo-° Pravilno rešila vsa že 32 let od-^o slovenska vprašanja in se bo-® dokončno uredili demokratični 9°si med italijansko večino in 'OVenslco narodnostno skupnostjo, Js° neurejeni, odkar so bili. bene-, Slovenci vključeni v italijan-*ko državo. Osimski sporazumi 'so jasno ob-^e?ali italijansko državo, da reši duhu mednarodnih in ustavnih važnosti vprašanja narodnostne uPnosti v Furlaniji - Julijski kra-lHl °d Trbiža do Miljskega zaliva. ,1?*° i« glavni odbor SKGZ mne-3a- da se morajo Slovenci zavzeti i° Ur*sničenje teh obveznosti v du-jih enotnosti *n enotnih- stališč, ki p. je treba postaviti odgovor-/•»i dejavnikom italijanske države obvezuje svoje izvršne organe, ? nemudoma stopijo v stik s [onkami in slovenskimi organiza-fj3!n‘ za uresničenje skupnih te-*nj. zahtev in predlogov. podpisala 10. novembra 1975 v 0-simu pri Anconi. Včerajšnje slovesnosti ob izmenjavi ratifikacijskih listin so se u-deležili tudi podtajnik v zveznem tajništvu za zunanje zadeve Novak Pribičevič, pomočnika zveznega tajnika Dragan Bernardič in Milan Vereš in drugi funkcionarji zveznega tajništva za zunanje zadeve in italijanskega veleposlaništva v Beogradu tej; člani delegacij obeh vlad, ki so sodelovali pri pripravljanju osimskih sporazumov. Po podpisu protokola sta Mojsov in Maccotta dala izjavi. Izmenjava ratifikacijskih listin je po besedah Mojsova velikega pomena za vsestranski napredek dobrih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. «To dejanje — je dejal Lazar Mojsov — simbolizira voljo in odločenost naših narodov in vlad. da si usmerjeni k prihodnosti aktivno prizadevajo za napredek, razširitev in pospešitev vseh oblik medsebojnega sodelovanja. Prav tako bi rad z zadovoljstvom poudarili, da so ti sporazumi primw, kako je v praksi mogoče reševati vsa vprašanja ob popolnem upoštevanju vzajemnih interesov pod pogojem, da je za to pripravljenost na obeh straneh. Neuvrščena socialistična Jugoslavija se ne bojuje samo za izvajanje teh načel v mednarodnih odnosih, temveč se v svojem praktičnem sodelovanju, zlasti s sosednimi državami, tudi ravna po njih. To je lahko v obojestranskem interesu, prav gotovo pa koristi miru, varnosti in napredku mednarodnega sodelovanja.* Lazgr Mojsov je izrekel tud1' prepričanje, da bosta sosednji državi na Jadranu, Jugoslavija in Italija,, storili s svoje strani vse, da bi duha in črko teh sporazumov, ki od pirajo široko perspektivo sodelovanja na vseh področjih, uresničili v vsakdanji praksi svojih dvostranskih odnosov. Italijanski veleposlanik Maccotr ta je menil, da je izmenjava ratifikacijskih instrumentov pomembno dejanje v zgodovini odnosov med sosednjima državama. »Osimski sporazumi zapirajo zgodovinski ci ki us težkih in grenkih dogodkov — je izjavil Maccotta — vendar tudi v okviru naših vzajemnih od nosov kažejo organsko podobo sodelovanja, ki izhaja iz osnovne premise interesov vsake posamezne države o razvoju druge. Takšno sodelovanje se razvija na številnih področjih in v različnih mogočih razsežnostih in pri tem upošteva tudi lokalne strukture, ki so značilne za ustavno ureditev ene in druge države. Ta organski načrt sodelovanja spodbuja in vrednoti razvoj potenc alnih bogastev italijansko - jugoslovanskega obmejnega območja. Hkrati omogoča in spodbuja zainteresiranost prebival stva na obeh straneh, da kar najbolj razvija dvostranske odnose. Našo mejo so že opredelili kot najbolj odprto v Evropi. Naša skupna želja je, da ta meja postane tudi dejavnik razvoja z določenim vplivom na vse bližnje območje.* Po besedah veleposlanika Giu-seppa VValterja Maccotte bosta lahko Italija in Jugoslavija pred beograjskim zborovanjem konference o evropski varnosti in sodelovanju, predvidenim s helsinško sklepno listino, opozorili na osimske sporazume, kot na konkreten primer kako se uresničuje vsebina helsinških dokumentov. »To so razlogi, ki nam omogočajo ugotovitev, da sta danes državi z ratificiranimi sporazumi storili ne samo sebi ko ristno uslugo, temveč sta dali o-snovni prispevek miru v Evropi in Sredozemlju,* je končal italijanski veleposlanik. Ob izmenjavi ratifikacijskih listin je Tanjug objavil komentar svo jega diplomatskega urednika, ki Italijanski veleposlanik JVluccottu (levo) in jugoslovanski podtajnik za zununje zadeve Mojsov med izmenjavo ratifikacijskih listin Sl 0 OBISKU AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA I UMKA VANI H V MOSKVI TASS: ni nepremostljivih ovir za izboljšanje odnosov z ZDA Podlaga za sporazum glede omejitve strateške oborožitve naj bodo dogovori iz Vladivostoka MOSKVA, 4. — Sovjetska zveza je danes poudarila, da ni »nepremostljivih ovir* na poti razvoja odnosov med Moskvo in Združenimi državami ter je pozvala ameriškega predsednika ‘Jimmyja Carterja naj preide od besed k dejanjem. V članku, posvečenem »dialogu Moskva - Washington», ki ga danes objavlja tiskovna agencija TASS, poudarjajo dobro voljo, ki jo je izkazala Sovjetska zveza med obiskom ameriškega državnega tajnika Cy-rusa Vancea. SZ meni, da je mogoče doseči sporazum o pogajanjih za omejitev strateške oborožitve na podlagi dogovorov iz Vladivostoka (govor je o vrhit Brežnjev - Ford, do katerega je prišlo novembra 1975),' pravi članek agencije TASS, vendar je Moskva bila prisiljena zavrniti a-meriške predloge, ki so v bistvu pomenili poskus, da bi dosegli enostranske koristi na račun interesov varnosti SZ in njenih zaveznikov. Na srečanju v Vladivostoku so sc domenili o najvišjem številu 2400 raketnih izstrelkov in strateških bombnikov. Vanče pa je 28. marca predlagal Brežnjevu da bi to šte- vilo omejili. Istočasno naj bi omejili tudi število ameriških raket «cruise» in sovjetskih bombnih letal «backfire». Govorili so tudi o možnosti spremembe vladivostoške-ga dogovora, in sicer tako da bi iz sporazuma izključili tako omenjene ameriške rakete kot sovjetska bombna letala. ^Združene države, trdi sovjetska tiskovna agencija TASS, morajo zavzeti bolj realistično stališče ter pri tem ugotavlja, da jp predsednik Carter, ko je dočakal državnega tajnika Vancea, ki se je vrnil iz Moskve dejal, da bo njegova uprava storila vse, kar je v njeni pristojnosti, da bi okrepila prijateljske odnose ter medsebojno zaupanje s Sovjetsko zvezo. »Dobro bi bilo, če bi lem besedam sledile tudi konkretne pobude.* pravi sovjetska tiskovna agencija, ki v članku tudi ugotavlja, da dejstvo, da ZDA niso hoteli podpisati predloga držav varšavskega pakta «da se ne bodo prvi poslu-žili jedrskega orožja* nikakor ne prispeva k izboljšanju odnosov med SZ in ZDA in k uspehu pogovorov med obema državama. S tem v zvezi TASS omenja tudi kampanjo med drugim ugotavlja, da je 30 let po koncu vojne in po mnogih vznemirjenjih na območju Istre in Julijske krajine jugoslovansko - italijanska meja spremenjena v evropsko območje miru in sodelovanja. Končno so rešeni politični, gospodarski, nacionalni in socialni problemi, ki so svoj čas iz tako-imenovanega «tržaškega vprašanja* napravili na tem področju nevralgično točko evropskega političnega prizorišča. »Jadranski mast*, projektiran v Osimu na podlagi večletnih pogajanj — poudarja Tanjugov diplomatski urednik — bo dolgoročno vplival na gibanja v širšem območju evropskega Juga in Sredozemlja. Osimski sporazum v praksi dojkazuje pomen, in širok$, možnosti za povezovanje in sodelovanje sosednjih držav v času, ko konfrontacije in konflikti Se vedno o-giožajo varnost Evrope in sveta. NamestrVk zveznega tajnika za zunanje zadeve Lazar Mojsov je ob začetku veljavnosti osimskih sporazumov dal izjavo tudi za koprsko, radiotelevizijo in podčrtal, da se zdaj odpira novo poglavje v odnosih med Jugoslavijo in I-talijo. Položaj, ki so ga dobile narodnostne manjšine v pogodb'., resolucijah in izjavah odgovornih o-sebnosti obeli držav, po besedah Lazarja Mojsova, priča o skupnih prizadevanjih, da bi se položaj in pravice narodnostnih manjšin na obeh straneh meje stalno izboljševali, da b' bilo to sestavni del napredka medsebojnih odnosov in da bi bile manjšine čedalje bolj resničen most medsebojnega sporazumevanja, sodelovanja in zaupanja: • ;' Mojsov je • v izjavi za koprsko radiotelevizijo pasebej opozoril na pomen in vlogo, ki jo ima osimski sporazum za napredek gospodar skega sodelovanja, pri čemer bo imela poseben položaj skupna prosta industrijska cona. Visoki jugoslovanski diplomatski predstav nilt je tudi naglasil, da najširše sodelovanje med državama in narod' na vseh področjih ustreza trajnemu razpoloženju in trajnim interesom, da sosedi živita v miru, prijateljstvu in dobrem sosedskem sodelovanju. Za koprsko televizijo sta dala' i-zjavj tudi italijanski pogajalec Car-bone in jugoslovanski Boris Žnuderl. Carbone je med drugim dejal: »Ob koncu tako zahtevnega dela pride trenutek, ko se človek vpra-VLADO BARABAŠ PO ZAKLJUČKU DEMOKRŠČANSKE ORGANIZACIJSKE KONFERENCE KD za pogajanja o vladnem programu noče pa sprememb v vlogah strank Andreottijev samozagovor • Levica zahteva od KD jamstva za izvajanje morebitnih sporazumov Sadat v VVashingtonu RIM. 4.—- Po zaključku derituk.A ščanske organizacijske konference, ki'je obravnavala le kot postransko vprašanje notranje odnose v stranki, imajo priprave strank ustavnega loka na soočenja o usodi vlade in o njenem programu, predvidena za prihodnji teden, nosilno vlogo na rimskem političnem odru. Andreotti, ki mu demokristjanski veljaki niso prihranili hudih očitkov, se je v nedeljo branil zelo odT ločno. «KD se ne more in se ne sme izogniti programskim sporazumom ■■■"■ je poudaril predsednik vlade v svojem posegu — in razgovori z o-stalimi strankami se ne. smejo omejiti zgolj na seznam zakonov in odtokov, pač pa morajo načeti bistvena družbena in politična vprašanja.* Andreotti ni nakazal možnih političnih rešitev, pač pa se je o-mejil na metodološko vprašanje: «Soočenje in dialog nista možna, če se prizadete stranke ne spoštujejo. Kdor ne pozablja, da imamo zgolj relativno večino, dobro ve, da bi bil vsakršen .nadut in nestvaren na- stop neploden . . . veliko je takih, ki nočejo in odločno nasprotujejo vsakršnemu razvoju, mi pa »e ga ne bojimo in 'ga načelno ne zavra čarno, pa čeprav' skušamo biti previdni. V nasprotnem primem bi bito soočenje, za katero se je odločil kongres KD, le prazna beseda.* Ne kopljite mi prerano groba — je . v bistvu dejal predsednik vlade — ker se soočamo z ogromnimi težavami in nevernostmi in nihče bi se ne znal izogniti čerem bolje kot jaz.* Edini, ki mu je priskočil na po- iiiiiiiiMiiiiiiinimimimiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiniiimiiiiiiiMmiMiiiiiiiMiHiMtiiiiiiimiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiuiimiMiHiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiMit Izvoljeni novi vodstveni organi SKGZ (Aodaljevanje na zadnji strani) ...........................................................................i.iiiiiihihiii.miiiiiHiimiiinimmiiiiiiiiiiimiiiiii V ZNAK PROTESTA PROTI RAVNANJU JAVNEGA TOŽILCA PAOLI NA DELTANNA Odvetnika Claudie Caputi zapustila sodno dvorano Tr»‘. 4. aprila 1977. RIM, 4. — Claudia Čaputi tli več prijavljena kot prizadeta stranka na procesu prati svojim posiljevalcem: odvetnika Tina Lagostena Bassi in Vincenzo Lauzi Siniscal-chi, ki sta jo zastopala, sta v znak protesta proti javnemu tožilcu dr. Paolinu DelTAnnu, ki kljub njuni izrecni zahtevi ni hotel • odstopiti, zapustila dvorano. V kratkem sporočilu sta odvetnika pojasnila, da sta se odločila za protestno deja- ' nje, »ker v tisti sodni dvorani ni bilo mogoče ščititi Claudie.* Sodna obravnava se je začela davi v izredno napetem vzdušju To je b.ila predvsem posledica ravnanja javnega tožilca dr. Dell'An-na, ki je v soboto posla! Cluudii sodni poz'v in jo osumil hlinjenja kaznivega dejanja v zvezi s četrtkovim napadom. Tožilec je škrat. ka mnenja, da se je dekle ranilo samo in ni bilo žrtev zopetnega in še bolj brutalnega nasilja kot lani poleti. Njena odvetnika sta na nezaslišano tožilčevo ukrepanje, ki je izzvalo izredno ostre proteste vseh ženskih in naprednih gibanj, odvrnila z zahtevo, naj dr. Dell’ Anno odstopi. Kot sta pojasnila da vi v sodni dvorani, sta nameravala izročiti državnemu tožilstvu zadevno spomenico že v soboto, vendar ne prizadetega dr. Dell'Anna ne načelnika javnega tožilstva ni bilo v uradu. 'Odvetnika očitata namestniku državnega pravdnika, da med prvo obravnavo ni odredil aretacije brata enega od obtoženih posiljeval cev, kljub temu. da ga je Claudia obtožila v dvorani hudih groženj. S tem — poudarjata zastopnika — ni preprečil predvidljivih posledic. Nadalje dolžita javnega tožilca, da je 1. aprila zaslišal dekle brez prisotnosti njenih zagovornikov in končno, da je med razgovorom z odvetnico Lagosteno Bassi »uporabljal izraze, ki so jasno kazali njegov odpor do prizadete stranke in do feminističnega gibanja v celoti.* Javni tožilec je, kot je samou mevno, odločno zavrnil vse obtožbe in poudaril, da se ne namerava umakniti. V tem samozagovoru pm je bil v znatno pomoč predsednik sodnega zbora dr. Lupi. ki je poudaril, da si je tožilep izredno prizadeval za to, da je obravnava javna. Obenem je tudi opozoril, da ne bo dovolil, da se sodna dvorana spremeni v neke vrste tri buno za teze feminističnega gibanja. Feministke, ki so napolnile malo dvorano do zadnjega kotična, so bučno zapustile dvorano skupno z odvetnikoma prizadete stranke ob vzklikanju gesel proti sodni oblasti in proti nasilju. S tovarišicami, ki so čakale pred sodiščem (vseh skupaj jih je bito nad 5.000), so nato krenile v sprevodu do sedeža RAI v Ul. Teula-da. Med manifestacijo je prišlo do manjših incidentov s policisti in karabinjerji, ki so zastražili sodno palačo in sedež televizijske ustanove. V tej zvezi je skupina časnikark ožigosala ravnanje mož postave kot «provokatorsko», njihove posege proti demonstrantkam pa kot povsem neumestne in neutemeljene. (vt) Sinoči se je v Gregorčičevi dvorani sestal na svoji prvi seji novoizvoljeni glavni odbor SKGZ. Potem, ko je po uvodni ob-azložitvi soglasno odobril izjavo SKGZ ob izmenjavi ratifikacijskih listin o o-simskih sporazumih, s čimer so ti sporazumi stopili v veljavo, je glavni odbor s tajnim glasovanjem izvolil novi 17-članski izvršni odbor s predsednikom Borisom Racetom in tajnikom dr. Darijem Cupinom na čelu, z nekaterimi dopolnitvami potrdil sestavo treh teritorialnih odborov za tržaško, goriško in za videmsko pokrajino ter področnih odborov za kulturo, gospodarstvo, šolstvo, sredstva množičnega obveščanja in družbena vprašanja, za dokončno sestavo mladinskega odbora pa je pooblastil izvršni odbor, da ga dokončno imenuje po posvetovanju z zainteresiranimi združenji in društvi. Ob sklepu seje je predsednik po zval vse novoizvoljene odbore, da se čimp-ej sestanejo, da se dogovori jo o programu svojega dela in izdelajo v ta namen pravilnike oziroma poslovnike. Pri tem je bilo tudi ma poslovnike. Daljše poročilo bomo še objavili. (Na sliki med sejo glavnega odbora.) moč, je bil Zaccagnini: »Napeli bot mo vse sile, da zagotovimo Andreottijev! vladi najširšo politično osnovo.* In koj nato, ko je govoril o možnosti programskega sporazuma, je še pribil: »Pogajanj za dogovor se bomo lotili brez predsodkov, ven. dar pa tudi brez popuščanja glede političnega okvira.* Ker KD ni imela nobene resne alternative (govorilo se je o Moru in o Forlaniju kot o možnih predsednikih vlade, vendar prvi se pripravlja na predsedniške volitve prihodnjega leta in skuša obdržati nadzorstvo nad stran ko, drugi pa ni priljubljen ne Moru ne levici) in ker je Andreotti nastopil nadvse odločno, so možnosti za ■ obstoj njegove vlade večje. V nedeljo je v demokrščansi-em »bunkerju* marsikdo govoril tudi o vladni preosnovi. o umestitvi «tehnikov». ki naj bi predstavljali «tisto politično jamstvo*, ki ga zahtevajo levica in ostale stran ke, ki podpirajo vlado. Gre za predlog socialistov, ki ga je pred nedavnim osvojil tudi Andreotti. V tem okviru so omenjali imena gospodarstvenikov kot so Spaventa, Napoleoni. Spinelli (vsi so bili izvoljeni kot neodvisni na listah KPI). Vendar vprašanje imen. u-činkovitosti in doslednosti se pojavlja v področju družbenega življenja. »Klasičen primer so imenovanja bančnih ravnateljev. V tem primeru smo podprli kandidate, ki so bili strokovno pripravljeni, pa čeprav niso bili nam sorodni po svojem nazoru,* poudarja podpredsednik komunistične poslanske skupine Di Giulio. In marsikatero jamstvo — dodajajo na sedežu KPI — lahko vključimo tudi v program. Samo primer: v medlem zakonu za zaposlitev mladih, ne more biti nikakršnega jamstva, medtem ko bi to bila učinkovita pobuda proti davčni utaji. Kako odgovarja KD na zahteve levice p jamstvu? Zaenkrat zelo previdno, saj si demokrščanski voditelji prizadevajo, da bi ločili morebitni programski sporazum od njegovih predvidljivih političnih posledic. To pride do izraza tudi v odgovoru glasila KD «11 Popolo* na Berlinguerjev članek. List poudarja. »da KD ne nasprotuje programskim poglobitvam.» vendar o-pominja, »da so stališča strank o reševanju gospodarske krize zelo različna.* In razkol je še večji glede bistvenih vprašanj. KD ponuja kvečjemu »dogovore, ob katerih pa bi se vloge strank ne spremenile.* Morda pa bo Andreotti vendarle prepričal demokristjane, da dati jamstvo levici ne pomeni spremeniti političnega okvira. CANDIDA CURZ1 DAKA, 4. — Več kot 700 oseb je izgubilo življenje v Bangladešu zaradi katastrofalnega tajfuna, kj je razdejal nekatere pokrajine države. Prejšnji teden je namreč umrlo fiOO oseb, sinoči pa nadaljnjih 100, vendar se civilne oblasti v Bangladešu bojijo, da se bo obračun še poslabšal. V Daki poročajo dnevniki o neuradnih številkah, ki presegajo 1.000 mrtvih, 12 tisoč ranjenih in 100 tisoč ljudi brez strehe nad glavo. »glede domnevnih kršenj človekovih pravic* v Sovjetski zvezi Namestnik ameriškega držav nega tajnika Arthur Hartman je danes poročal svetli atlantske zveze o obisku ameriškega zunanjega ministra Vancea v Moskvi. Kot poročajo v Bruslju, je Hartmana spremljal zastopnik ZDA na pogajanjih za o-mejitev strateške oborožitve Ralph Earle. Po Hartmanovem poročilu so si člani atlantskega sveta izmenjali stališča o tem vprašanju, vendar o njunih izjavah ni nobenih poročil. lif) Castro in Arafat v Sovjetski zvezi MOSKVA. 4. — Kubanski predsednik Fidel Castro je prispel ijopoldne v Moskvo na neuradni prijateljski d-bisk na vabilo CK sovjetske partije in vlade. Na letališču je Castra dočakal generalni tajnii: KP SZ Leonid Brežnjev. Kubanski predsednik je v zadnjem mesecu obiska! Libijo. Somalijo, Etiopijo, Tanzanijo. Mozambik, Angolo. Alžirijo in vzhodni Berlin. Naj omenimo, da je sovjetski predsednik Podgorni v istem času obiskal Tanzanijo, Zambijo, Mozambik in Somalijo, vendar se Castro in šef sovjetske diplomacije v Afriki nista srečala. • • • MOSKVA. 4. - Predsednik Organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat je dopotoval v Moskvo na čelu delegacije, v kateri so predstavniki najpomembnejših palestinskih osvobodilnih gibanj. Po nekaterih vesteh naj bi se Arafat v Moskvi sestal s Pide-lom Castrom. Pred rešitvijo kri/e na Bližnjem vzhodu? WASHINGTON. 4. - S prihodom egiptovskega predsednika Sadeto bo vprašanje Bližnjega vzhoda za tri dni v žarišču diplomatske dejavnosti v ZDA. ki so si zastavile kot cilj. da bi se nasprotujoče sj strani še letos sestale v Ženevi. To jasno izhaja tudi iz skupnega komunikeja ob koncu obiska šefa ameriške diplomacije Vancea v Sovjetski zvezi. ZDA in Egipt bodo skušali Uidi poglobiti in utrditi odnose med Kairom in Washingtonom ter daseči sporazum o občutni ameriški pomoči pri gospodarski obnovi Egipta. Po nekaterih vesteh naj bi Sadat zahteval od ZDA naložbe v višini (h 10 milijard dolarjev v prihodnjih th®b letih, v zameno pa nuj bi ponudi) dokončen mir z Izraelom. Prevladuje mnenje, da je bližnje-vzhodni spor po 25 letih pred dokončno rešitvijo. Ob svojem prihodu je predsednik Sadat omenil tudi ypra-šanje Palestine in Palestincev ter izrazil Carterju priznanje zaradi njegovega stališča do tega vprašanja. Sadat je zagovarjal nujnost ustanovitve palestinske države, kjer naj bi palestinsko ljudstvo po tolikih letih že prenehalo biti skupina ubežnikov. 200 delavcev «Brede» v dopolnilno blagajno MARGHERA. 4. — Ravnateljstvo ladjedelnice »Breda* je od danes zjutraj vpisalo v dopolnilno blagajno 200 delavcev. Proti ukrepu so prizadeti delavci in sindikalne organizacije ostro protestirali, še zlasti ker predvideva podjetje, da bodo v prihodnjih tednih vpisali v dopolnilno blagajno še nadaljnjih 250 delavcev, tako da bi končno število doseglo 470 enot. Letalska nesreča v Georgii ATLANTA (Georgia), 4. - Letalo DC-9 ameriške družbe »Souther Air-ways» z 86 potniki in člani posadke se je zrušilo pri Atlanti. Kaže, da sta tik pred pristankom odpovedala oba motorja. Pilot je poskusil zasilni pristanek, vendar brez uspeha. Zaenkrat poročajo o »znatnem številu žrtev*, točnejših podatkov pa še ni. Od 7 milijonov navzgor delna zamrznitev dravinjske doklade? Izjave tajnika CGiL Schede RIM, 4. — Zgornjo mejo dohodkov, za katere so delno ali popolnoma zamrznili izplačevanje dra-ginjske doklade in ki zdaj znaša 8 in 8 milijvmov lir letno bodo najbrž zvišali na 7 oziroma 9 milijonov letno. To pravi zvezni tajnik CGIL Rinaldo Scheda v uvodniku na sindikalnem tedniku »Rassegna sinda-cale* ter ugotavlja, da se je vlada obvezala, da bo še pred julijem proučila možnost zvišanja omejene meje. TRŽAŠKI DNEVNIK NA DNEVNEM REDU POLITIČNA RAZPRAVA Danes po daljšem premoru seja pokrajinskega sveta Polemike ob imenovanju dr. Zanettija za predsednika pristaniška ustanove * Sele čez dva tedna prihodnja seja občinskega sveta V tržaSkem pokrajinskem svetu bo danes na vrsti politična razprava o programskih izjavah predsednika Ghersija. Po predvidevanjih bo Slo za dokaj živahno razpravo: vanjo bo baje poseglo kar pet demo-krščanskih svetovalcev, med njimi bivši dolgoletni predsednik Zanetti. Zanimivo bo videti, kako namerava KD odigravati vlogo opozicije, ki je za to stranko, vsaj v naših krajih, povsem nova. Neizbežno pa bodo med razpravo prišle na dan tudi polemike, ki so nastale ob nedavnem imenovanju dr. Zanettija za predsednika Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče. Po socialistih, o protestu katerih smo poročali že ri nedeljo, so se oglasili še komunisti s svetovalskim vprašanjem pokrajinskega tajnika Rossettija tržaškemu županu, ki ga je nedeljski »Unita* objavil s precejšnjim poudarkom. Rossetti u-gotavlja, da je do imenovanja prišlo na osnovi nevzdržnih kriterijev kotizacije oblasti s strani nekaterih strank, ali celo posameznih strankinih struj, namesto da bi se demokratične sile odkrito pogovorile o raznih kandidaturah. To bi bilo toliko bolj potrebno, dodaja tajnik tržaške KPI, glede na splošno krizo v državi, ki ogroža med drugim verodostojnost inštitucij, še posebno pa glede na dejstvo, da niti v tržaški občini niti na vladni ravni ne obstaja danes neka večina, ki bi opravičevala imenovanje brez najmanjšega posvetovanja in dogovarjanja med demokratičnimi silami. Pokrajinski svet — kot smo že p režali — se bo sestal tudi jutri, saj so na dnevnem redu številna upravna vprašanja, nekatera tudi ■elo važna, kot na primer ona, ki zadevajo organizacijo gospodarske konference, h kateri je pristopila tudi občinska uprava. Tržaški občinski svet pa se bo »»stal šele v torek, 19. aprila; na d ravnem redu sta kočljivi vprašanji perimetracije -kraških naselij in variante splošnega regulacijskega načrta za določitev površin za javne storitve. ZARADI ŠOLSKIH OKRAJEV Tržaška pokrajina posredovala pri Comclliju Predsednik pokrajinske uprave Ghersi in odbornik za šolstvo Spa-daro sta po izrecnem nalogu pokrajinskega odbora nastopila pri predsedniku deželnega odbora Comelliju, kateremu sta prikazala potrebo, da predloži čimprej deželnemu svetu osnutek razdelitve šolskih okrajev v naši deželi. Pokrajinski svet je namreč že preteklega novembra izrekel o tem vprašanju svoje mnenje in je izgla- SO' /zahtevala ustanovitev samostojnega šolskega okraja za slovenske šole. Deželni odbornik Mizzau je bil sicer prav tako novembra predložil osnutek razdelitve šolskih okrajev pristojni svetovalski komisiji, a je nato, ko bi bil moral o njem razpravljati jn odločati deželni svet, predlog nenadoma umaknil, od tedaj je zavladal o tem vprašanju na deželi molk, zaradi česar je upravičen pritisk tržaške pokrajinske uprave, saj bi nadaljnje zamude onemogočile v naši deželi volitve okrajnih šolskih svetov, ki bodo v vsej državi 13. novembra letos. • Predsednik komisije za promet pri poslanski zbornici Libertini je sporočil. da bo komisija obiskala tržaško pristanišče in ladjedelnico »Italcantie-ri» v Tržiču prve dni maja in ne 5. in 6. aprila, kakor je bilo prvotno GOSTOVANJE ZBOROV IZ SLOVENIJE IN KOROŠKE V BREGU Zborovska pesom ne pozna meja Župan Švab poudaril pomen takih srečanj - Solidarnost s Korošci ."Izmenjava daril in dogovor o nadaljnjih pobudah Nedeljski koncert prijateljstva v gledališču «F. Prešeren* v Boljun-cu je ob udeležbi številnega občinstva popolnoma uspel in dosegel zaželeni cilj: utrjevanje prijateljstva in sodelovanja med rojaki iz matične domovine in zamejstva. Korošci iz Biločovsa, ki so prišli k nam že v soboto, so v moški sestavi nastopni na reviji »Primor-ska poje* v Trstu. Prenočili so v Dijaškem domu, v nedeljo zjutraj so jih gostitelji iz Boljunca popeljali na ogled mestnih zanimivosti in Rižarne, medtem ko so pevci iz Krope, ki so bili gostje dolinskega društva, obiskali spomenik bazoviških junakov in Rižarno. Po kosilu so se gostje, predstavniki PD »France Prešeren* in PD »Valentin Vodnik* zbrali pri občinskem spomeniku v Dolini in se poklonili padlim s priložnostno pesmijo. Predstavo je odprl mešani pev. ski zbor iz Boljunca, ki je pod vodstvom Draga Žerjala zapel tri pesm: v pozdrav gostujočim zborom. Vojko Kocjančič je v svojem govoru v irflenu obeh društev — prirediteljev iz Brega poudaril pomembnost takih srkanj. V imenu SPD »Bilka, iz Bličov-sa je predsednik Reihman v svo jem nagovoru orisal kritičen položaj koroških Slovenčev, sam pa je med sporedom povezoval posamezne pesmi, ki so jih Korošci podali najprej v -moški, nato v mešani sestavi. Moški zbbr «Bilka», ki ga je vodil Jožko Bošjančič, je zapel širši izbor narodnih koroških pesmi. Mešani zbor «Bilka» seje pod vodstvom Valentina Kapusa prav tako predstavil z nežnimi koroškimi narodnimi motivi. Komor ni pevski zbor KUD Stane Žagar iz Krope je pod vodstvom Egija Gašperšiča podal osem slovenskih narodnih motivov v modernejši interpretaciji. Pred zadnjo • pesmijo kroparskega napovedano. S POKRAJINSKEGA KONGRESA ŠOLSKI SINDIKAT CGIL PODPIRA ZAHTEVO PO SLOV. ŠOLSKEM OKRAJU Zavzemal se bo tudi za reševanje drugih specifičnih problemov slovenskega šolstva zbora je dolinski župan Edv in Švab pozdravil goste in poudaril pomen meddržavnega srečanja skupin, ki jih združi isti jezik. V svojem govoru je omenil sedanjo krizo v državi, Osimski sporazum, prijateljske in ekonomske stike med I-talijo in Jugoslavijo. Podčrtal je, da Slovenci v Italiji se še vedno borimo za dosego zakona o globalni zaščit in enakopravnosti, borba in volja do obstoja pa poteka skupno in s pomočjo vseh naprednih demokratičnih sil v državi. Na koncu se je pohvalno i-zrazil o vlogi slovenskih organizacij in društev in izraz'1 solidarnost koroškim Slovencem v njihovem boju za svoje pravice. Sledila so si darila: dirigenti so prejeli rože, zbor iz Krope je prejel plaketo dolinskega društva in sliko boljunskega društva, Korošcem so Boljunčani podarili plaketo. Dolinčani pa sliko svojega zbora, Korošci so Boljunčanom podarili sliko s koroškimim motivom, Kroparji so dolinskemu društvu poklonili lesen kipec, boljunskemu društvu pa plošče in brošuro, izdano ob njihovi 15-letnici delovanja. Med zakusko v gornjih društvenih prostorih so si izmenjali mnenja in načrtovali nadalnje slike. Tako bo zbor iz Krope izmenjal stike, s posredovanjem dolinskega društva, s toskanskim zborom «La Montanara* iz Fivizzana, društvo iz Boljunca pa se je domenilo za ponovno srečanje na Koro- Pokrajinski kongres šolskega sindikata CGIL, ki je bil v soboto na sindikalnem sedežu pri Domju, je med drugim izrazil jasno podporo zahtevi po ustanovitvi slovenskega šolskega okraja. Razprava je namreč izpričala, da se šolski sindikat še odločneje zavzame za samostojnost slovenske šole in hkrati za reševanje tudi njenih številnih drugih problemov: V zvezi s tem je kongres ugodno ocenil razloge, ki so narekovali djaškemi’ gibanju zasedbo slovenskih višjih srednjih šol ter poudaril, da je lahko le večja osveščenost in aktivnost dijakov, kakor tudi drugih šolskih dejavnikov, boljše jamstvo za dejansko demokratizacijo šole, za razbitje starih privilegijev in pogledov na vzgojno izobraževalne potrebe družbe v razvoju ter za dejansko preosnovo šolskega sistema. S precejšnjim poudarkom je kongres obravnaval tudi vprašanje u--esničevanja osimskih sporazumov ter ob tem poudaril neovrgljivo vlogo šolskega Sindikata ter vseh šolskih dejavnikov pri nadaljnjem načrtovanju izvajanja teh dogovorov. Dobršen del poročil in razprave je bil posvečen osrednjemu vprašanju šolske reforme ter zadnjim sin-d;kalhim dogovorom na področju V NEDELJO NA STRELIŠČU SVEČANOST OB 33. OBLETNICI USTRELITVE TALCEV NA OPČINAH Polaganje vencev, govora Dina Saravala in Larisa Iskre ter nastop pevskega zbora «Tabor» Veliko število bivših borcev, svojcev padlih in domačinov se je v nedeljo popoldne na strelišču na Opčinah udeležilo spominske svečanosti ob 33. obletnici ustrelitve 71 talcev. Svečanos' se je začela s pozdravnimi besedami domačega mladinca Adolfa Puriča, ki je naglasil, da vsako leto na tem mestu p-edvsem mladina ponavlja zaobljubo, da bo čuvala pridobitv antifašističnega boja, da prepreči, da bi se ponovile st ahole vojne. Po polaganju vencev so prisotni počastili spomin žrtev nacističnega terorja z enominutnim molkom, nato pa je moški pevski zbor »Tabor* pod vodstvom prof. Cvetka Grgiča zapel žalostinki »Žrtvam* in »V gramozni jami*. V italijanščini je nato spregovoril Dino Sara val, ki je uvodoma naglasil, da je streljanje na openskem streTšču le člen verige nasilja nacističnih okupatorjev, in pri tem o-menil obešenje talcev v Ul. Ghega, deportacijo tržaških Židov in mučenike tržaške Rižarne. V drugem delu svojega govora pa je Saraval prešel na sedanje razmere in naglasil, da je sedaj bolj kot kdajkoli prej potrebna budnost in zavzetost, da se uresničijo ideali svobode in pravice ter da se v kali zatrejo vsi zločinski naklepi. »Nasilje*, je še naglasil Saraval, »moramo istovetiti s fašizmom, kajti nasilje je fašizem ali pa koristi fašizmu,* V slovenščini je spregovoril Boris Iskra, ki je najprej naglasil pomen spominskih svečanosti, na katerih se spominjamo tistih, ki so dali življenje za boljši svet. Opozoril je, da je nae fašizem zrasel iz odpora proti idealom svobode in pravice, ki so zrasli iz oktobrske revolucije. »Tudi ideje svobode so imele svoj? heroje,* je dejal Iskra in poudaril, da »o bili to redki intelektualci, večinoma pa kmetje in delavci, ki so razumeli, da bo iz dela vzkipela no- Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ razpisuje letovanje v Zgornjih Gorjah za mlajše otroke v času od 25. julija do d. avgusta 1977 in za večje otroke na Vranskem od 13. do 27. avgusta 1977. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Mazzini 44 od 9. do 12. ure. va civilizacija, nova kultura in nova svoboda. Iskra je nato dejal, da so take svečanosti potrebne predvsem zato, da se ohrani budnost in da se mladi rodovi opozarjajo na najboljši del naše zgodovine, ki je, žal, po naših šolah ne poučujejo. Ob koncu je o-"nenil ratifikacijo osimskih sporazumov in naglasil pomen, ki ga ima prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo. To prijateljstvo pa ne sme obstajati samo na meddržavni ravni, ampak ga je treba utrjevati tudi med ljudstvom na obeh straneh meje ip. med tukaj živečim prebivalstvom. šolstva. Poudarjeno je bilo, da so izidi pogajanj v marsičem pomanjk ljivi in nepopolni, da pa so prvič rezultat jasnega programa sindikalnih organizacij. Kongres je odprl pokrajinski tajnik šolskega sindikata Facchin.i. Med drugimi je v imenu sindikata slovenske šole pozd-avila kongres prof. Vesna Jogan, ki je poudarila pomen samostojnosti slovenske šole ter istočasno sodelovanja med obema sindikatoma. Po zaključnem posegu predstavnika pokrajinskega sindikata CGIL Gialuza je kongres izvolil novi pokrajinski odbor, v katerem je tudi Uroš Koren z astronomske opazovalnice za neučno o-sebje univerze. OD 12. DO 16. APRILA Seminar za otroške vrtnarice .«J.NeraAMJri|ij,vo a ra vnanje tržaške obclnške uprave V Gregorčičevi dvorani so se se-stalri-fta pbbudb-Sindikata slovenske šole vzgojiteljice v občinskih vrtcih. Razprava je tekla o seminarju za vzgojiteljice, ki bo od 12. do 16. a-prila. Profesorica Joganova je obvestila prisotne, da so vse občine in ONAIRC pristale na to pobtido in jo podprle, negativno stališče pa je zavzela le tržaška občina. Prisotne vzgojiteljice v otroških vrtcih tržaške občine so sklenile, da bodo v sredo, 13. aprila, v znak protesta stavkale in protestirale na od-bomištvu za šolstvo pri tržaški občini. Podroben spored seminarja bo naknadno objavljen v dnevnem tisku in po radiu. Sindikat slovenske šole vabi vse slovenske vzgojiteljice in maturantke vzgojiteljske šole, naj se seminarja polnoštevilno udeležijo. Pri vsedržavnem vodstvu stranke Delovna skupina KD za izvajanje Osima Pri vsedržavnem vodstvu Krščanske demokracije so ustanovili delovno skupino za izvajanje osimskih sporazumov, kateri so poverili nalogo, da izdela vrsto smernic in o-perativnih predlogov zh uresničitev pobud sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo na gospodarskem, družbenem in kulturnem podoročju. Delo skupine, v kateri so vsedržavni in krajevni predstavniki KD, parlamentarci in strokovnjaki, bodo koordinirali trije vsedržavni vodilni funkcionarji, in sicer posl. Bassetti, odv. ‘ in posl. Belci. vodja urada za mednarodne odnose posl. Granelli potrdil obvezo KD, da prispeva k uresničitvi obširnega načrta sodelovanja, na katerem temeljijo italijansko jugoslovanski do. govori in ki ima izredno važnost tako za utrjevanje varnosti in miru, kot tudj za integriran razvoj mejnih območij ter v tem okviru za valorizacijo posebne mednarodne funkcije mest Trsta in Gorice ter celotne dežele Furlanije - Julijske krajine. Delo skupine — kot je rečeno v tiskovnem poročilu KD — bo razčlenjeno po sektorju ter bo zadevalo probleme sodelovanja na gospodarskem in energetskem podoročju, krepitev infrastruktur in prometnih povezav ter sodelovanje med pristanišči, ureditev teritorija ter način uresničitve industrijske proste cone na Krasu, zaščito okolja, ukrepe v korist državljanov, ki so živeli v bivši coni«B, krepitev kulturnih izmenjav med' obema državama ter odnosov z italijansko etnično skupino v Jugoslaviji, zaščito slovenske manjšine y . lajšanje-.sporazumov o maloobmejnem prometu. • Predsednik deželnega,svikaTjitfmi je sprejel na predstavitvenem obisku novega poveljnika finančne straže, bri-gadnega generala Luciana Palandrija. škem. V. L. Napad fašistične skupine na sedež PDUP Fašistične pretepaške tolpe si ne dajo miru. Na vse pretege si prizadevajo, da bi izzvale nerede ter ustvarile zmedo in napetost. Včeraj je prišlo Ao precejšnjo napetosti na Trgu Stare mitnice, pred poslopjem, kjer imajp sedež krožek »Pinko Tomažič*, sekcija KPI in sekcija PDUP. Večja skupina pripadnikov misovske mladinske organizacije »Fronte della Gioventfi* se je z očitnimi izzivaškirri nameni lotila razdeljevanja svojih ietakov prav pred tem poslopjem, hkrati pa je naslovila na nekatere mladince KPI in PDUP svoje značilne psovke. Na vhodnem hodniku, ki ga sedaj popravljajo, so fašistični pretepači pograbili tudi kamenje in ga metali proti oknom sedeža PDUP, razbili so šipi, nato pa zbežali. Ta dogodek je v posebnem tiskovnem poročilu ostro obsodilo vodstvo tržaške federacije PDUP. V poročilu obenem poziva na antifašistično’ mobi-lizacfjo vse levice. !l«i Cii, DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI OB 50-LETNICI USTANOVITVE POSEBNEGA SODIŠČA PODELILI SO PRIZNANJA MILJSKIM ANTIFAŠISTOM Govori predsednika ANPPIA Poslogne, občinskega svetovalca Viole in župana Bordona Ob petdeseti obletnici ustanovitve zloglasnega posebnega sodišča so se Milje s slovesno izredno sejo občinskega sveta spomnile svojih sinov, ki so bili žrtve fašističnega represivnega aparata. Na nedeljski manifestaciji v mdljlska občinski palači je ob navzočnost predstavnikov oblasti, svojcev padlih za svobodo in številnih bivših protifašističnih borcev najprej spregovoril pokrajinski predsednik Združenja ANPPIA Postogna, ki je med drugim poudaril, da je fašistično posebno sodišče delovalo s polno paro celih 16 let, vendar ni doseglo cilja, zaradi katerega je bilo ustanovljeno: streti protifašistični odpor in demokratično zavest v vsej državi. V tem času je posebno sodišče opravilo več kot 1.000 procesov, pet tisoč ‘antifašistov je bilo obsojenih na dolge zaporne kazni, 43 pa na smrt. Na naših tleh je bila represija še bolj kruta: 244 Bernassola ... _____ ______ . Na sestanku v Rimu, na katerem I obsodb, od teh 4 na dosmrtno ječo, ...»-----in „----;— je 126 obsodb na smrt izvršenih, pre- LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tol. 271-124. so ustanovili omenjeno skupino, |lllltllll,ll„„l,„„ni„,„"liiiiimiiiiiiiiiiuimii»imiiiHMiiiimimiiimHim»"Mimiii.iiiiiiiiiiiliiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiininiiiiiiiiiiiliHi^ VČERAJ V PRISOTNOSTI PODTAJNIKA PEGANA Začetek mednarodnega srečanja o prometnih zvezah v Evropi Razvoj železniških prog zaostaja za razvojem cestnega omrežja V konferenčni dvorani zavarovalnice Assicurazioni Generali v Ul. Trento 8, se je včeraj dopoldne začelo dvodnevno mednarodno srečanje o pomembnejših kopenskih zvezah v Evropi, ki ga organizira Inštitut za preučevanje prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Na otvoritveni slovesnosti, ki so ji prisostvovali številni predstavniki tržaškega in deželnega javnega življenja, med njimi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko s konzulom Srečkom Kovačičem — vlado je zastopal podtajnik na ministrstvu za promet Degan — je prisotne najprej pozdravil predsednik inštituta, prof. M. Maternini. Nato so s krajšimi pozdravnimi nagovori nastopili deželni odbornik na načrtovanje in proračun Mauro, predsednik trža- škega odseka Evropskega federalističnega gibanja Zimolo in župan Spaccini. Prof. Maternini je v daljšem posegu načel tematiko srečanja in o-pozoril, da so v Evropi v zadnjem stoletju nastale znatne izboljšave le na cestnem omrežju, medtem ko so 9stale železniške proge praktično neizpremenjene. V bližnji prihodnosti pa bo treba posodobiti tudi železniške zveze, saj je predviden že -g-kratkem silen razmah kopenskega prometa bodisi v okviru EGS, bodisi med EGS in tretjimi državami. Sledilo je predavanje holandskega izvedenca za železniški^ promet Leopolda, ki je govoril o skupnih razvojnih načrtih, ki jih pripravlja evropska deveterica. Nemški strokovnjak Deskonfeld je nato obravna- val problem prometnih nesreč V popoldanskem delu srečanja je podtajnik Degan prinesel prisotnim pozdrav osrednje vlade, nakar se je posvet nadaljeval z* nastopom španskega izvedenca za železniški promet M. Regidora, Avstrijca Jawor-skega — ki je obravnaval nekatere probleme v zvezi z obratovanjem železniške proge Muenchen-Brenner-Verona —, predstavnika italijanskih železnic Zaccarie, ki je govoril o pontebski progi, ter Avstrijca Pon-tascha o železniški progi čez Nizke in Visoke Ture. Glavne misli iz razprave je povzel dr. G. Ziffer. Srečanje se bo nadaljevalo danes. Najavljen je tudj nastop tržaškega strokovnjaka prof. Pellisa. ki bo govoril o tržaškem pristanišču in o njegovi povezavi z zaledjem. težno proti slovenskim in hrvaškim antifašistom. Težkega krvnega davka Slovencev in Hrvatov se je z občutenimi besedami v slovenščini spomnil občinski svetovalec Viola, medtem ko je zaključno besedo imel miljski župan Bordon, ki je analiziral podobnosti in razlike med sedanjim časom in obdobjem tik po prvi svetovni vojni. V tej zvezi je ugotovil, da obstajajo številne stične točke, da pa obstaja tudi ogromna razlika, ki jo predstavljata rpočan in organiziran delavski razred ter globoko zakoreninjena demokratična zavest italijanskega ljudstva. Manifestacija se je zaključila s podelitvijo spominskih kolajn svojcem žrtev fašističnega terorja ter nekaterim bivšim antifašističnim borcem, ki jih je posebno sodišče svoj čas obsodilo na zaporne kazni. Priznanji sta prejeli tudi vdovi dveh velikih miljskih antifašistov, Kolariča in Frausina. OSMIČ A AI rtffftrli Irvri« ♦r»r»rTtf>r»o ki pa jih ni sprejela. Ne sme-pozabiti tudi na vse tisto, je dejal De Luca, kar so socialisti naredili v občinskih svetih. Sedaj Pa je treba te stike razviti in poglobiti s kulturnimi' krožki in v ta HrfkU.erl ^°^<) v okviru območnega ^ubora ustanovili posebno komisi-i°’ ki bo proučevala vprašanja slovenske manjšine. Na srečanju, ki je bilo na sedežu kulturnega krožka «Ivan Trinko» v t-edadu, so bili za PSI prisotni po-eg Gasparuttija in De Luče tudi ra.mik špetrske sekcije Marinig cr , Slan te sekcije Venuti, pod ajriik sekcije iz Šent Lenarda De-p e* podtajnik čedadske sekcije, toasta in tajnik sekcije iz Manza-a Pozzetto. Za «lvan Trinko* so prisotni prof. Černo, Tiabai .n Blasutto, za Zvezo slovenskih ^seljencev Fellefg, Del Medico in etr‘g. za Združenje «Dom» Zua-r, la in Blasutto, za »Rečan, Aldo ^‘odig, za Studijski center cNedi-,a» za Petricig, Crisetig, Pittioni ln Lucia Costaperaria. Uvodno besedo je imel prof. Čer-kt je poudaril, da ugodni raz-ri°l .PdliUčnih odnosov v državi, eželi ter krajih Beneške Sloveni-"e' kot posledica osimskega spora zuma, omogoča večjo odprtost in zato morajo tudi ti stiki s strankami omogočiti in pospešiti globlje s°delovanje. Kako razvijati sodelovanje med ultumimi krožki in demokratičnimi političnimi silami, se je vpra ®Jr predstavnik študijskega centra ♦Nediža* Petricig, potem ko-je o-‘ risal izvor in zgodovino kulturnih t^žkov Beneške Slovenije ter njihovo kulturno pedagoško in politično dejavnost, ki žanje vedno ‘J°lj vidne uspehe predvsem med ^ladimi. Danes smo priča pomemb-mm dogodkom, je ob tem ugotav ••»•lili tjal Petricig ter navedel osimski sporazum, voljo po vzpostavljanju novih odnosov gospodarskega sodelovanja med obema državama, ter istočasno po zagotovitvi zaščite etničnim skupnostim. Med temi ob vezami in njihovim uresničevanjem je precejšnja razlika in krščanska demokracija je ob tem v težavah. Sedanji trenutek je zato za Pe; triciga primeren, da demokratč-ne stranke stopijo v korenitejšo akcijo Zato tudi predlagamo socialistični stranki, je nadaljeval Petricig, da sprejme predlog, ki je izšel iz srečanja s komunisti, o organizaciji javnega zasedanja o slovenskih vprašanjih, v Čedadu. Za skupino duhovnikov je govoril don Zuanella, ki je med drugim dejal, da s strani; združenja »Dom* ni predsodkov za nikogar, ki želi pristopiti k reševanju teh problemov. Dejavnost slovenskega Ki era ima svoj naravni sedež pri škofiji, kjer je že prva skupščina furlanskega klera naletela na največje razumevanje. Pri tem je Zuanella omenil govor nadškofa Battistija na »Dnevu emigranta* v Čedadu ter ga označil za zgodovinski govor, ker je nadškof z njim javno pozval Slovence, naj uporabljajo, spoštujejo in ljubijo svoj jezik. Po Osimu, je nadaljeval Zuanella, je odpadel marsikateri predsodek, za to svoje probleme lahko rešujemo demokratično. V tem pogledu stran, ke lahko naredijo veliko. V razpravo so nato posegli še Del Medico, ki je govoril o gospo darskem pomenu osimskih sporazumov, Pittioni, ki je poudaril vlogo Čedada za gospodarski in kulturni dvig vzhodne Furlanije, ter Crisetig, ki je omenil pomen krožkov za osveščanje ljudstva ter za študijske raziskave. Za PSI so spregovorili še Pasta, ki je dejal, da se bo njegova stranka zavzemala za uveljavljanje slovenskega jezika, Pozzetto, ki je poudaril, da bi morali tudi Slovenci iz Manzana braniti svoje kulturne vrednote, in Marinig, ki je s svoje strani naglasil, da se morajo vsi člani stranke v prvi osebi potegovati za pravice slovenske narodnostne skupnosti ter po svojih močeh prizadevati, da bodo te pravice uveljavljene. Naloga deželne komisije pa bo predvsem proučitev vseh možnih oblik za čim učinkovitejše vzajemno sodelovanje. Z IZVOLITVIJO NOVEGA ODBOHA Zaključen 15. kongres videmske federacije KPI Razprava zajela tudi vprašanje osimskih sporazumov Z izvolitvijo novega odboja in drugih organov se je 3. aprila v Vidmu zaključil 15, pokrajinski kongres KPI, Po poročilu tajnika Renza Pascolata se je razvila razprava, ki je trajala ves dan v soboto in $e v nedeljo dopoldne Glavne teme, o katerih so razpravljali na kongresu, so naslednje: italijanski in mednarodni po litični položaj: delovanje stranke za spremembo sedanjega političnega stanja v državi, zakon v korist potresnim območjem Furlanije, enotnost političnih sil dežele Furlanije - Julijske krajine glede izvajanja- zakona/"' stališče Furlanije do osimskih sporazumov in enotnost dežele proti partikulari-stičrtm pobudam, ki se porajajo v furlanskih gibanjih in pri sami furlanski duhovščini. Poleg 200 delegatov, izbranih na sekcijskih kongresih pe je kongre- sa v avditoriju zavoda Zanon udeležilo več sto povabljencev, med temi predstavniki demokratičnih strank Furlanije, komunistični odposlanstvi iz SR Slovenije in avstrijske Koroške, videmski župan Candolini in predsednik pokrajinske uprave Turello. Poleg župana so kongresu prinesli pozdrav pokrajinski tajnik PRI Primaz, pokrajinski tajnik PSI Angeli ter predstavnika CGIL Balbusso in AN Pl Iacolutti. Pozdravne brzojavke sta poslala tajništvo PSDI in predsednik kulturnega krožka »Ivan Trinko* iz Čedada prof. černo. Razpravo je zaključil predstavnik o-srednjega vodstva partije Fanti, ki je poudaril nujnost politične preusmeritve v italijanskem življenju in pozval furlanske komuniste, naj še okrepjo prizadevni zanos, ki se je v stranki razvil po potresu in po volitvah v letih 1975 in 1976. »llllllliiiiuillllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllltMilMI.L-liIllllMIIIMtIllinilllMIIIIMIIIIIIIIIIIUIIIIimillllliilliiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiliiinilllllllUlinillllll V NEDELJO V OGLEJU Folkloristična proslava 900-leloice palriarhala * P^LEJ, 3. aprila — Bilo je pač I 90n° je moralo biti. Proslave j na i *e,Tlice oglejskega patriarhata, * Kater, bi morali sodelovati stoti-1 ' Cl Furlanov, se je udeležilo morda j''3 tisoč ljudi, ki pa niso vztrajali o konca svečanosti na trgu pred v baziliko, ker je bilo proti eeru že precej hladno. Proslavo ; a Ižriredila Mittelevropsko gibanje j. M°vimento Friuli z običajno ko-Mjo, ki smo jo videli že na če 11 ,mittelevropskega gibanja v ^ervinjanu. Manjkala je le velika slika cesarja Franca Jožefa, manj- , i|a je Aurelia Gruber . Bencova, 0 Ko da ni bilo tokrat napadov na bi|mt ' soorazum- Prisoten pa je ’ tokrat ne navadno oblečen, mar. . c v tradicionalnem tirolskem kro-Vnu generalni tajnik Suedtir.oler čaju art°i dr- Atz, ki se v zadnjih pekarn veliko kreta po naših Medtem ko so visele na zvoniku italijanska in goriška nad- 1 0 'jska zastava, je hilo vzdušje žef ,u !1rcci baziliko bolj franejo-mo?VS*°' so visele velike, sedem laJF°y dolge, zastave Tirolske, Fur. in n' tržaškega mesta rod Avstri- • Goriško - gradiščanske pokneže-črn BI°fije l5™' Avstrijo in seveda >',e cesarske zastave. Člani ■danskega gibanja so prišli kar s tridesetimi zastavami, ki so jih vihteli med množico in med mašo v baziliki so s ternj zastavami napravili ustrezni okvir. Dobro so šli v prodajo sjjominki, avstrijski grbi, slike Franca Jožefa, ovratne rute s furlanskim or lom, razni časopisi. Med temi tudi «11 postiglione delle Dolomiti*, ladinsko glasilo iz Canazeia ki hvali Aurelio Gruber . Bencovo za njen nastop na kongresu Mittejevrope v Červinjanu in pravi da je «znaina strokovnjakinja s področja vprašanj etničnih manjšin*, in ugotavlja, da je »treba pomesti z vsedržavnimi strankami in ustanoviti, ob priliki evropskih volitev v letu 1978 skupno fronto vseh avtonomističnih gibanj^. Prav zaradi tega se torej oni od Volksparteia toliko kretajo po naših krajih! Slovenskih ljudi iz Trsta in Gorice je bilo iz razumljivih razlogov malo na tej manifestaciji. Šlo je za kritične radovedneže in lahko bi jih prešteli na prste. Prišli pa so, tako smo urotavljali po parkiranih avtomobilih, številni ljudje iz Avstrije, pa tudi mnogi iz Bočna. Iz te pokrajine je prišel tudi avtobus z ljudmi v narodnih krojih. Pričakovali so tudi Schutzne, t.j. južnotirolske strelce (napovedal jih je z govorniškega odra vodja mittelevropske- In formacije SIP uporabnikom Jutri bo začela delovati v Trstu posebna avtomatska služba , DEŽURNE LEKARNE 192 - •U nudi uporabnikom tržaškega okraja točen naslov dežurnih lekarn v mestnem središču. Služba je realizirana s sodelovanjem Zbornice lekarnarjev in Združenja lastnikov lekarn. Vsak poziv stane tri telefonske enote. V ŽELEZNIKIH SO NASTOPILI S CANKARJEVIH «HLAPCEM JERNEJEM^ Nastop sovodenjske dramske skupine v širšem sodelovanju s Škofjo Loko Župan Jožef Ceščut je poudaril prijateljske vezi med Sovodnjami in Škofjo Loko - Sovodenjci so obiskali Dražgoše in muzej v Škofji Loki 9P Societa Italiana per TEsercizio Telefonico ga gibanja Paolo Petiziol), pa so se najbrž ti v zadnjem trenutku premislili. Prisotni pa so bili avstrijski časnikarji in tudi televizijski snemalci, tako iz Avstrije kot iz Bočna. Očitno jim je prav, da se v naših krajih obuja mit Franca Jožefa in z njim v zvezi tistega nemštva, ki so ga razni dogodki in tudj naši ljudje že pometli iz naših krajev. Navdušenje sta vzbudili godbi iz Červinjana in ona iz Škednja. Še posebej je bilo slavnostno, ko je godba igrala cesarsko himno. Maša v baziliki je bila v furlan ščini. Po njej je imel priložnostni govor znanj vodja furlanske duhov ščine in borec za samostojnost furlanske cerkve don Checo Placereani. Oblečen je bil po tirolsko, s kričečo rumdho-čmo kravato. Govoril je v furlanščini in poudaril «samostoj-nost* furlanske države za časa o-glejskih patriarhov. Ponovil je tezo, da si morajo Uidi danes Furlani ponovno pridobiti samostojnost, neodvisnost. »Preveč smo ubogali drugim in ker se nočemo danes kregati in izrekati nepokorščine, hočemo biti samostojni*, je dejal. Don Checo je tudi poudaril, da je gospodarstvo naše dežele vezano na srednjo Evropo in ne na Sredozemlje. Zatem so mladeniči prebrali furlanščini prevedeni akt cesarja Henrika IV., ki je dal patriarhom Furlanijo, Sledili so pozdravi. Že omenjeni dr. Atz je govoril v nemščini in dejal, da nam morajo biti prejšnja stoletja za vzgled. Govoril je tudi predstavnik Ladincev, slovenščini se je oglasil neki Križ-mančič iz Trsta, ki je bil lapidar-no kratek in dejal, da «smo prisotni kot Tržačani slovenskega jezika in ne kot manjšina.* V italijanščini sta spregovorila z zelo ostrimi proti-rimskimi besedami še Parovel iz Trsta in Petiziol iz Červinjana. Sledili so, bila je že 18. ura, na stopi godb in dveh folklornih sku pin. Praznovanje 900-letnice je bilo zaključeno. Naj zaključim z ugotovitvijo' Branka Marušiča, objavljeno v nedeljski številki našega lista: «Zagotovo nimamo Slovenci kaj po sebno svojega — vsaj kar državnosti zadeva — iskati niti v dogodku pred devetsto leti, niti ne pri proslavi njegovega jubileja*. In še manj pri političnem obnavljanju mittelevrope. izma. ki se opira na Franca Jožefa in na velikonemške težnje «Drang nach Sueden*. Marko Waltritsch Od prvih obiskov nekaterih naših prosvetnih društev v Železijkih je prišlo do širšega sodelovanja med vsemi prosvetnimi društvj na Goriškem in ZKPO v Škofji Loki z medsebojnimi obiski in nastopi. Kasneje sta se tej akciji pridružile občini Sovodnje in Doberdob ter občinska skupščina Škofja Loka. Prišlo* je do masovnega obiska Goričanov v Škofji Loki pred nekaj leti, ko je šlo nad 700 Goričanov na skupni izlet. Naše skupine so zatem sodelovale tako v posameznih krajih škofjeloške občine kot na tamkajšnjem izseljenskem pikniku, na katerem se zbere vsako leto nad 20.000 ljudi, v “glavnem izseljencev, ki so poletj na počitnicah v domačem kraju. škofjeloške skupine pa so nastopale pri nas v Gorici, Štandrežu, Sovodnjah, Doberdobu, Pevrrii, šte-verjanu in Ronkah ob raznih prilikah. Letos je prišlo do drugačne oblike. sodelovanja, ki je vsaj deloma omejena na sovodenjsko občino, že v prejšnjih stikih je bila izražena želja škofjeločanov, da bi se pobratili z eno slovenskih občin na Goriškem, in izbira je padla na Sovodnje. Sovodenjski predstavniki so zaradi tega že bili, skupno s predstavniki Slovenske prosvetne zveze, tudj na vsakoletnih proslavah občinskega praznika v Škofji Loki, ki ga prirejajo v spomin na znano dražgoško bitko. Občina Škofja Loka je pobratena s slovensko občino Sele na Koroškem ter z nekaterimi. drugimi občinami v Jugoslaviji in v Italiji. Lani, ob praznovanju 25-let-nice obnovitve sovodenjske občinske avtonomije, je bil sklenjen sporazum o sodelovanju v tem letu. Občinska uprava v Sovodnjah bo pritegnila k sodelovanju vsa prosvetna in športna društva, ki delujejo na njenem ozemlju. V soboto zvečer je prišlo do prvega obiska v okviru tega sodelovanja. Dramska družina prosvetnega društva »Sovodnje* je šla v Železnike, kjer so prikazali uspelo dramatizacijo Cankarjevega »Hlapca Jerneja* s katerim so že nastopili v raznih krajih na Goriškem in Tržaškem. Pred pričetkom predstave so nekaj pozdravnih besed spregovorili predsednik domače krajevne skupnosti Rudi Finžgar, predsednik sovodenj-skega prosvetnega društva Emil Tomšič in sovodenjski župan Jožef Češčut. Prisoten je bil tudi predsednik občinske skupščine Škofja Loka Tone Polajnar. Po predstavi,.so se Sovodenjci zadržali na skupni večerji v prijaznem pogovoru z domačini in predstavniki obeh občin so se domenili o bodočem sodelovanje v letošnjemu letu. Prvo ponovno srečanje bo še ta mesec, in sicer 24. aprila, ko pride njihov pevski zbor KUD »Ivan Cankar* na obisk v Sovodnje. V predpoldanskih urah bo pel na svečanostih polaganja vencev pred spomeniki v Sovodnjah in na Vrhu, popoldne pa bo pel na «prazniku fr-talje* v Rupi. Predstavniki sovodenjske občine in prosvetnega društva pa so v nedeljo predpoldne položili venec pred spomenik padlim v Dražgošah in tam je sovodenjski nonet zapel nekaj žalostink, ogledali so si nov bazen, ki so ga v Železnikih zgradili s samoprispevkom, zatem pa so bili še na ogledu muzeja v škofjeloškem gradu. V Tržiču srečanje tajnikov PSDI, PSI in KPI Na sedežu tržiške komunistične partije so se prejšnji dan sestali mestni tajniki PSDI (Sergio Semola), PSI (Bozzi) in KPI (Padovan), da bi ocervli sedanji položaj v tržiškem občinskem svetu. Na tem sestanku so predstavniki treh strank ponovno poudarili predlog ustanovitve večinskega odbora, ki bi bil izraz vseh demokratičnih političnih sil na Tr žiškem. Na srečanju so govorili tudi o posegih za okrepitev industrij ske proizvodnje v Tržiču. KONGRES ISTRSKIH BEGUNCEV K ciljem z realizmom in prožnostjo V Sorrentu, nedaleč od Neaplja, so imeli begunci, člani organizacije ANVGD, svoj kongres, na katerem so ocenili sedanji politični trenutek, kot ga prav v zvezi z osimskim spo nadomešča kosilo ali večerjo, kri jejo delovne organizacije same. De lavci plačajo občutno manjši del. Tako na primer delavci v raznih tovarnah na območju Nove Gorice in Šempetra plačajo kosilo povprečno od 140 do 500 starih dinarjev. V primerih, ko tovarne delajo v več izmenah, so uvedli tudi večerjo. Tekstilna tovarna na Okroglici pri Volčji dragi, ki zaposluje 186 delavk in delavcev pa je doslej edina v novogoriški občini in tudi ena prvih v Sloveniji, kjer vsem članom kolektiva .nudijo, brezplačno topli obrok hrane. Tisti, ki delajo v dopoldanski izmeni, dobivajo kosilo, drugi zaposleni v popoldanskem času oziroma izmeni pa večerjo. Celotne stroške prehrane plača tovarna iz svojega dohodka. Poudarjajo, da urejena in izdatna prehrana veliko prispeva ,k uspešni proizvodnji in naraščanju delovne storilnosti. Dijak s samokresom Karabinjerji v Tržiču so prijavili sodnim oblastem 18-letnega dijaka Guida Pettarina iz Fiumicella zaradi nedovoljenega posestva orožja. V Ul. Rosselli so prejšnji dan ustavili mladeniča in pri njem našli samokres, ki ga ni prijavil pristojnemu uradu, ki izdaja dovoljenja za posestvo o”ožja. Kot smo v nedeljo na kratko sporočili, je Stalno slovensko gledališče iz Trsta doživelo v krminskem mestnem gledališču z veseloigro STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ■ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI IN ZVEZA SLOVENSKE KATOL1 SKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GEDALIŠCA IZ NOVE GORICE Carlo Goldoni PAHLJAČA komedija Vladimir Koch Prevod Dramaturška razčlemba Jezikovna obdelava Scena Kostumi Glasba. Rezija Danes, Bojan Štih Darij Bratoš Niko Matul Marija Vidau Ivan Mignozzi MARIO URŠIČ 5. aprila, ob 20.30 v Katoliškem domu v GORICI (Goriški abonma). Odhod avtobusa za okoliški a-bonma: Vrh ob 19.30 gostilna Devetak - Grilj: Poljane ob 19.30 gostilna Peric: Doberdob ob 19.35 pred občino;'Jamije ob 19-40 gostilna Pahor; Dol ob 20. uri — Rupa in Peč. Letošnjega 16. pevskega tekmovanja Seghizzi, ki bo v okviru Goriškega septembra (od 8. do 11. septembra), se bo poleg Italije in Jugoslavije udeležilo) še osem držav, in sicer Nemčija, Češkoslovaška, Poljska, Avstrija, Francija, So. vjetska zveza, Madžarska, Argentina. Tako številna in tudi tako kvalitetna udeležba odpravlja sleherne dvome, ki so se pojavljali v zvezi s to manifestacijo in po katerih bi bilo mogoče sklepati, da so ji šteti dnevi. Po sodbi prirediteljev bo letošnje tekmovanje od vseh dose- razumom tolmačijo istrski begunci. Senator Paolo Barbi, pred:/ dnik ANVGD, izvoljen na listi KD, j« dejal, da namerava ta .skupnost z vsemi svojimi posebnostmi živeti v povezavi z italijanskim ljudstvom Govoreč o ciljih organizacije je Barbi dejal — kot poročajo itali janski listi — da jih je uresničevati z akcijami «v svobodi ter z inteligentnim realizmom in prož nostjo*., Na kongresu je svoj protiosimsk' strup izlil poslanec Tombesi, medtem ko so kongresisti poslali po zdravni telegram dolgoletnemu no siicu boja proti pomiritvi v naših krajih msgr. Santinu. O razvoju odnosov po Osimu so kongresisti obsežno razpravljali, potem pa so izvolili nacionalni svet, v katerega je bil senator Barbi izvoljen z vsemi gasovi (198) navzočih delegatov ANVGD, organizacije, ki pravi da predstavlja 350.000 beguncev. Ilrf/placna hrana za delavce na Okroglici V Jugoslaviji imajo skoraj v vseh tovarnah in drugih delovnih organizacijah ter ustanovah urejeno prehrano za svoje delavce. Na j večji del stroškov za pripravo toplega obroka, ki po količini in pestrosti NEPRIJETNI OSTANKI PRV[ SVETOVNI VOJNE Iz Vipave odstranjujejo v teh dneh zaloge granat iz časov prve vojne Sedaj delavci podjetja iz Firenc čistijo Vipavo, kasneje bodo pregledali Sočo od pevmskega mosta do državne meje Že skoraj šestdeset let je poteklo od prve svetovne vojne, ki je Goriško spremenila v veliko bojišče, preko trideset pa od druge vojne, ki tudi ni prizanesla tem krajem. Še vedno pa se najdejo pri kopanju temeljev za nove gradnje ali pa pri drugih zemeljskih delih neeksplodirane granate, ročne bombe, letalske, bombe, mine in drugo nevarno razstrelit’0. Nespametno bi bilo misliti, da je ta vojni material po tolikih letih propadel. Številne nesreče V zadnjih letih potrjujejo ravno nasprotno. Te dm je na delu na Goriškem posebna skupina strokovnjakov, ki se po nalogu države ukvarja z i-skanjem in odstranjevanjem nevarnega vojnega materiala. Gre za podjetje iz Firenc, ki se je lotilo čiščenja rečnega dna na sotočju i Vipave in Soče. Do zdaj so pregle-| dali že nekaj sto metrov struge in dvignili na površje precej nevarnega razstreliva, med drugim težke letalsko bombo iz druge svetovne vojne, precej topovskih izstrelkov različnih kalibrov, mine itd. S skupino delata tudi dva potapljača, ki pomagata pri dviganju nevarnega materiala. Pri iskanju uporablja skupina zelo občutljivo napravo, ki odkrije kovinske predmete do globine 4 m. Ko bodo končali s čišče njem v Vipavi, tu naj bi preiskali približno 800 m struge od izliva v Sočo navzgor, čaka delavce še bolj zahtevna naloga. Preiskali naj bi Sočo na odseku nad pevmskim mo-s’ i do meje. N: znano zakaj so se lotili odstra-ojevanja nevarnega materiala prav ob sotočju Soče in Vipave, saj so tudi drugi predeli prav tako »bogati*. Pri tem velja pojasniti, da so dosti granat odvrgli v vodo ljudje neposredno po vojni, ko so čistili njive. Precej neeksplodiranih topovskih granat pa je prispevala artilerija, saj za balistične izvedence ni nič čudnega če kakih 5 odstotkov izstrelkov ne eksplodira. O najdbah in odstranjevanju voj nega materiala pa poročajo tudi iz novogoriškega območja, kjer sp ga V zadnjih dveh letih uničili" kar 47,5 tone. Med drugim k a- 3244 topovskih granat najrazličnejših kalibrov, pa tudi granate velikanko, kalibra 305 mm ki tehta 350 kg. V nkoliei Šempetra,’ kjer je bila leto dni druga bojna črta, pa tudi dru god se je primerilo, da so pri zemeljskih delih zlasti pri globljih izkopih naleteli na cela skladišča granat iz prve • svetovne vpjne. Danes koncert skupine «1 Trovieri» Danes popoldne, ob 17. uri, bo vokalno - instrumentalna skupina «1 Trovieri*, ki jo vodi Gino Pipia, 1-mela koncert v telovadnici goriške realne gimnazije, in sicer na pobudo dijakov tega zavoda. Skupina »I Trovieri* izvaja v glavnem angažirane pesmi in ima za vzor pevca Fa-brizia de Andreja. V skupini sodelujejo Cinzia Carli, Lucia Calandra, Renzo Colja, Laura Grusovin, Gian-crlo Mih;ch, Gino Pipia, Paolo Ra* pacoioli in Ignazio Romeo. POPRAVEK V prispevku «Portreti primorskih humanističnih delavcev*, objavljenem na nedeljski šesti strani našega lista, je bila storjena pomota, ki jo tu popravljamo. Marijan Brecelj namreč ni ravnatelj, ampak strokovni vodja Goriške knjižnice »France Bevk* v Novi Gorici. V SOBOTO ZVEČER Prodoren uspeh SSG v Krminu z «Benečanko» Tako Slovencem v krminski občini kot prebivalcem jugoslovanskih Brd se odpirajo nove možnosti za kul urno izživljanje «Benečanka» zares topel sprejem. Parter dvorane je bil napolnjen do zadnjega kotička s .slovenskimi in italijanskimi' gledalci, ki so prišli na to gostovanje naših gledaliških igralcev. Večer je bil prirejen v okviru letošnje gledališke sezone v Krminu,.za katero sb dala pobudo nekatera krminska kulturna društva v sodelovanju z domačo občinsko upravo. Na krminskem odru so sc letos zvrstile razne gledališke skupine, med katerimi sedaj kot zadnje Stalno slovensko gledališče, še prej pa je tu gostovalo italijansko gledališče z Reke. Na pobudo in prizadevanje krmin-ske občinske uprave je bil obmejni prehod na Plešivem za to priliko izredno odprt, tako da'so se ponoči lahko vrnili domov številni gledalci iz jugoslovanskih Brd. Jake koristne pobude bi bilo treba, po našem, ponavljati tudi v bodoče, ob priliki raznih slovenskih kulturnih prireditev v Krminu. Med gledalci je bilo veliko ljudi iz jugoslovanskih Brd. Pred začetkom predstave sta nekaj priložnostnih besed spregovorila krminski odbornik za kulturo Lucianu Dfe Gironcoli in zastopnik krajevnih skupnosti Medana in Dobrovo Danilo Steka:*. Med prisotnimi smo opazili predsednika upravnega sveta tržaškega gledališča prof. Tavčarja, ravnatelja gledališča Benedetiča, krminske-ga župana Žara, jugoslovanskega konzula Kanteta, predsednika krajevne skupnosti Dobrovo Kodermaca, predsednika krminskega kulturnega krožka Sirka. Večer je potekal zares v prijetnem vzdušju. Dosedapjim slovenskim večerom v tem kraju, kjer nastopajo v glavnem pevski zbori (na njih je's štokovimi veseloigrami že dvakrat nastopilo tudi težaško gledališče) se 'je sedaj pridružilo še samostojno nastopanje tržaškega gledališča. Če dodamo k temu še sedanje predvajanje jugoslovanskih filmov, lahko ugotovimo da se v Krminu precej dela na polju združevanja med narodoma, pa naj pridejo iniciative od kjerkoli. Smrtna kosa na Vrhu iiiiiiiliiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiHiiiiiiHmiimiiiiiiiiutiimiiiiiiimiittišiiiiiiiiiiiiiiiiiitiliiiitiiiiiiiiiiiiiitiiii V DUIfU OSIMSKEGA SPORAZUMA STARANCAN IN RENČE SE BOSTA POBRATILA Njuni prebivalci so se prvič povezali v skupnem boju za svobodo Osimski sporazumi dajejo novega poleta obmejnemu sodelovanju na Goriškem. To sodelovanje se v zadnjem času »bogati s povsem novo o bliko izkazovanja medčloveških odnosov ter imajo pri tem pomembno vlogo levičarsko' usmerjene občinske uprave na naši strani. Tako so se prejšnji teden predstavniki krajevne skupnosti Renče na sestanku, ki se ga je udeležila delegacija občinske uprave Štaran-can, dogovorili za pobratenje med obema oblastvenima telesoma. Listino o pobratenju bodo 24. aprila podpisali v štarancanu, 29. maja pa v Renčah. Za takšno dejanje sla se oba kraja zato odločila, ker ju povezujejo tesni stiki, vzpostavljeni v času narodnoosvobodilnega bojh med krajevnim prebivalstvom t§r la-djedelniškimi delavci, doma iz Šta-rancana. Oba kraja imata poleg OD 8. DO II. SEPTEMBRA V UGG DESET DRŽAV NA LETOŠNJEM ZBOROVSKEM TEKMOVANJU Doslej najbolj kvalitetna udeležba - Shod o zborovskem petju ob navzočnosti strokovnjakov iz 74 držav skupne zgodovine v iNOR tudi druge stične točke kot je približno enaka velikost 'kraja, številc prebivalcev, padlih v NOB itd. Na sestanku so se zastopniki Renč in Štararcana dogovorili o nekaterih konkretnih o-hlikah izmenjav in sodelovanja na področju kulture, šolstva, uprave itd. Podobno pot ubirata tudj krajevna skupnost Prvačina in občina Doberdob, ki bosta listino o pobratenju podpisali 3. julija. Pobratenje pa sta še sklenili občini Krmin in Goriška hrda, prav tako pa je na tej osnovi občina Nova Gorica pobratena z občino San Vendemiano pri Trevisu Kino danjih na najvišji kakovostni in tudi reprezentativni ravni. V okviru tega tekmovanja bodo priredili osmo evropsko srečanje o zborovskem petju, ki bo od ,6. do 8. septembra in na katerem bodo sodelovali strokovnjaki iz 14 evropskih držav; SZ na tem shodu ne bo prisotna. Medtem ko bodo nastopi pevskih zborov v veliki dvorani telovadnega društva UGG. bodo shod o zborovskem petju priredili v deželnem avditoriju, katerega kolavdacija je v teku in ki bo izročen v uporabo že čez kakšna dva tedna. tiorjvu VERDI '17,00- 22.00 »Guardiamola nu-da. .. e poi decidiamo*. M. Norman in I. Collignon. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.00 -22.00 «Poliziotti violen-ti». H. Silva in A. Sabato. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.30-22.00 »Arno-re e guerra*. W. Allen in D. Kea-ton. Barvni film. CENTRALE 17.00- 21.30 »Chaienne*. barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «Concerto per il Kangla - Dcsh*. R. Starr in G. Harrtson. Barvni film. Tržič EXC ELSIOR 16.30—22.00 »La trappola*. Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Gli ultimi fuo-chi*. Nora Carica in okoli en SOČA »Nekoč je bilo na divjem Zaho-du», ameriški film ob 18.00 in 20.00 SVOBODA »Stopnice za služinčad*, e-giptovski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Kapetan Slaughter*, ameri ški film ob 19.30. Frejšnjo soboto so na Vrhu pokopali na domačem pokopališču Pie-rino Devetak por. FrSndolič. Pokojnica se je rodila leta 1914 na Vrhu in že kot dete je morala z družino v izgnanstvo, ker je prav na tem robu kraške zrm’je najbolj divjala vojna. Po končani vojni se je njena družina vrnila v domači kraj, treba je bilo obnoviti hišo. Pierma je že v mladih letih pomagala doma in nosila, .sprva peš, kasneje s kolesom, mleko v Gorico in Tržič. Leta 1934 se je poročila in imela dva otroka, sina Angela in hči Marjeto. Že z vsega začetka je njena družina sodelovala z Osvobodilno fronto, Picrina je bila tudi v AFZ, zbirala je hrano in oblačila za partizane. Hujše je zanjo postalo proti koncu vojne, ko so ji Nemci izpeljali moža Angela v taborišče v Nemčijo in je sama morala skrbeti za otroka. Po osvoboditvi, ko se je mož vrnil, sta pričela misliti trdi na novo hišo in s pomočjo otrok sta jo trdi zgradila. Pokojna Picrina pa jo je le malo uživala. Umrla je v komaj 63. letu starosti. Prosvetno društvo »Danica* in vi cl la VZPI na Vrhu izrekala soia članom Leopoldu, Adolfu in Ladi Devetaku ob nenadni smrti mati Kristiuc Vižintin por. Devetak. Prosvetno društvo »Danica* in si rija VZPI na Vrlin Izrekata čla Angelu Eromioliiii sožalje ob srn matere Pierine Devetak por. En dolič. Slovenska prosvetna zveza izreka, ob smrti matere Kristine Vižintin por. Devetak, sožalje prof. Leopoldu Devetaku, predsedniku prosvetnega društva »Danica* in članu zveznega odbora. Odbor prosvetnega društva »Oton i pančič* iz štandreža izreka predsed ku društva »Danira* prof. I^opol Devetaku sožalje ob izgubi niego matere. ZAHVALA Ol) izgubi naše drage Pierine Devetak por. Frandolič se zahvaljujemo vsem, ki so ž nami sočustvovali. Mož Angel, sin Angel ln hči Marjeta z družinama Vrh, 5. 4. 1977 NOGOMET V TRETJI ITALIJANSKI LIGI .V srečanju z moštvom Bolzano Triestina dosegla štiri gole 5 tem uspehom se je Triestina povzpela na 6. mesto lestvice i i i i i i i i . i i i i i i 11 1 i Triestina — Bolzano 4:1 (1:0) TRIESTINA: Bartolini (Valsec- chi); Lucchetta, Zanini; Politti, De Luca. Monticolo; Andres, Fontana, Dri. Trainini, Franca. BOLZANO: Paese; Spagnolo, Con-cer; Savoldi. Zanoli, Ventura (Roda); Ganiba, D'Urso, Fogolin, Rondo i. STRELCI: De Luca v 7. mip., Politti v 47. min., Zanini v 56 min., D Urso v 57. min. in Politti v 78. min. SODNIK: Armient: (Bologna). GLEDALCEV: 7.000. Če bi bila Andreis in Dri malo bolj razpoložena, bi verjetno Triestina zmagala s sedmimi ali osmimi goli razlike, tako pa je dosegla »samo* štiri zadetke. Bila je to tipična spomladanska tekma predvsem s strani gostov in sodnika, ki so naredili celo vrsto napak, Triestina pa je končno dokazala, da je bil edini razlog za njene slabe prejšnje nastope pomanjkanje borbenosti. Tokrat so Tržačani zaigrali izredno zagrizeno in z lahkoto spravili na kolena «turiste» iz Bočna. V prvem polčasu je bila tekma slaba, saj Je po začetnem zadetku domačinov ritem močno pade! predvsem zaradi tega. ker gostje niso reagirali. V drtigem delu sta obe ekipi igrali sproščeno. Triestina pa je bila v napadu prisebna. Tržačani so ustvarili veliko .število priložnosti predvsem po zaslugi Traininija. Zaninija in Politti ja, taktično pa je tekma izgubila vso vrednost. Kronika je bogata: Triestina je povedla v 7. min. Franca je izvedel prosti strel, po napaki vseh branilcev in Drija pa je De Luca potisnil žogo v mrežo. Drugi zadetek domačinov je dosegel Politti v dvomljivem položaju, t-etjega pa Zanini. Akcija, ki je privedla do lega zadetka, je bila verjetno najlepša. Franca je diagonalno poda! Fontani, ki je s točnim predložkom omogočil prostcmi. Zaniniju. da je z glavo premagal nasprotnikovega vratarja. Minuto kasneje so gostje nepričakovano zmanjšali razliko, ko je D’Urso izkoristil napako Bartoli nlja in Monticola. Zadnji gol je ponovno dosegel Politti, ki sc je odlo-č I za samostojen p odor, ki jc na v dušil številno občinstvo. Proti koncu bi lahko Triestina še povečala razliko. Andrcis in De Luca pa nista b la dovolj natančna. S to zmago se je Triestina povzpe la na šesto, mesto lestvice ter jr še okrepila ugodno razliko v golih, ki znaša že 30:22. ' A. K. 1. ITALIJANSKA LIGA Neodločen izid v (urinskem derbiju Turinski derbi se je končal brez zmagovalca, tako da je vrh lestvice ostal nespremenjen. Po prvem polčasu, ko je Torino silovito napadal. je Juventus v nadaljevanju i-gre prevzel iniciativo v svoje roke in je proti koncu tekme imel nekaj priložnosti, da celo povede. Boj za državni naslov ostaja tako še vedno zelo negotov in verjetno bomo znali za končnega zmagovalca prav na koncu prvenstva. Važni zmagi v gosteh sta slavila Napali in Fiorentina, ki sta se tako povzpela na tretje mesto, ker je Inter zgubil v Rimu z Laziom. Milan pa se ne more izvleči iz dolgotrajne krize in je Romi prepustil točko na domačem igrišču. Važno zmago v Genovi je slavila Bologna, ki je tako naredila važen korak naprej v borbi za obstanek v ligi. Cesena je že skoraj gotovo obsojena na izpad, medtem ko se bodo morale Foggia, Sampdoria in Catanzaro še močno potruditi, da bodo ostali v prvi ligi. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Katastrofa Mode Crvena zvezda vodi V 22. kolu 1. ZNL je prišlo do velikega presenečenja, ko je tuzlan-ska Sloboda gladko klonila v Kraševcu proti domačemu Napredku in je s tem porazom izgubila stik z vrhom lestvice. Tako sta ostala le Crvena zvezda in Dinamo, ki se bosta v nadaljnjih 12 tekmah borila za državni naslov. C. zvezda ima sicer 4 točke prednosti, vendar je prvenstvo še dolgo in lahko pride še do marsikaterega presenečenja. Obe prvouvrščeni enajsterici sta se, morali na nedeljskih tekmah precej potruditi, da sta lahko zmagali, predvsem pa Dinamo, ki se je moral v zadnjem finišu precej potruditi, da ni prepustil dragocene točke oslabljenemu Hajduku. Moštvi sta prikazali vrhunsko igro in malokdo bi verjel, da bodo imeli Spličani dovolj močj ogrožati domačine, potem ko so zastreljalj enajstmetrovko. Ljubljanska Olimpija je zopet razočarala, uspelo pa ji je doseči spomladanski zadetek. Predvsem je razočarala s prikazano igro in škoda bi bilo, da bi si Ljubljančani zapravili v nadaljevanju prvenstva dober položaj na lestvici. Vrstni red na koncu lestvice se bistveno ni spremenil. Brez točk v nedeljskem kolu je ostala le Vojvodina. Mimi im im iiimiiii im m iiimih iMiuiiiii.il n im im 1111111 min ii i im n iiitiimiiii iiniiiii mm iiiiiiiMHi mi itttiu AVTOMOBILIZEM VELIKA NAGRADA ZDA Američan Andretti pred Nikijem Laudo Avstrijec je na skupni lestvici dohitel Schekterja LONG BEACH, 3. - Američan Mario Andretti je zmagal na 4. vožnji za SP v znanem kalifornijskem mestu Long Beach. V vodstvo je prišel nekaj krogov pred koncem, poiem ko je prehitel Južnoafričana Schekterja, ki je ,vodil od samega začetka. Slednjemu je namreč proti koncu dirke vozilo n 'koliko odpove dalo. tako da ga jc prehitel tudi Lauda, ki je tako osvojil 2. mesto. V 'začetku je prišlo d manjšega incidenta, ko so se Reuteman, Bram-billa in svetovni prvak Hunt trčili, tako da sta morala prva dva takoj odstopiti, medlem ko je Hunt lahko nadaljeval, vendar z dvema krogoma zaostanka. Po tej vožnji je Lauda dohitel Schekterja na vrhu lestvice, na tretjem mestu pa je ostal še vedno Reuteman. Ves »cirkus* formule 1 se sedaj preseli v Evropo, kjer bodo dirkači zopet nastopili 8. maja v Španiji. VRSTNI RED 1. Andretti (ZDA) 2. Lauda (Av.) 3. Schekter (J. Afrika) 4. Lafitte (Fr.) 5. Depailler (Fr.) 6. Fittipaldi (Brazili)a) LESTVICA ZA SP 1. Schekter’ in Lauda 19 3. Reuteman 13 4. Andretti 11 5. Hunt 9 6. Fittipaldi 7 OBVKS ITI o SPK Cupa sporoča, cla se zaradi nepričakovanega slabega vremena prenose začetkom delovnih akcij na društvenem prostoru na soboto, 9. aprila. ODBOR L’— lriVTaJmšker 2. The Last Hurrah 2. — L Forain 2. -Delfo 3. — 5. - Wayne Eden Dal ko II Poderoso Castelsud Datamath Omio • Firminiano Divosco 6. - 1. 2. KVOTE 12 2.320.956 lir 11 — 36.000 lir 10 — 4.000 lir 1 2 X 1 1 2 2 1 X 1 1 2 KOŠARKA SLOVENSKE PETERKE V RAZNIH PRVENSTVIH Borovi mladinci namučili ekipo Inter 1904 Jadran osvojil štirinajsto zaporedno zmago - V zaostali teU.ii so Poletovi dečki navdušili ' MLADINCI Bor — Inter 1904 82:84 ( 41:44) BOR: Ukmar 19. Lukša 9, Ražem 17, Parovel 2. Marassi 4, Perko 8, Koren 1. Žerjal 16. Kneipp. SODNIKA: Pittana in Dalfago iz Trsta, PROSTI METI: Bor 8:20. PON: Perko Čeprav so zopet izgubili, so se bo rovci poslovili od prvenstva z lepim nastopom. Za nasprotnika so imeli moštvo Inter 1904. ki je v začetku prvenstva startalo na končno zmago. Proti močnemu nasprotniku so se «plavi» zelo dobro odrezali. Enakovredno so se kosali z nasprotnikom od začetka do konca in bili so celo boljši. V drugem polčasu so borovci bliskovito začeli in prišli v vodstvo za pet točk. Uspešno so zaključili njihove napade, s točnimi meti Ukmarja in Perka. Tudi visoki igralci, predvsem Ražem. so v tem trenutku nadaljevali nasprotne visoke i-gralce. tako da so «plavi» že upali na mago. Zadnje minute pa so bile izredno dramatične. «Plavi» so imeli minuto pred koncem priložnost, da še izenačijo, toda njihov poskus se je izjalovil in še enkrat so morali poraženi z igrišča. S poslednjim nastopom naših fantov smo lahko zelo veseli, ker so pokazali veliko borbenost in tudi lepo igro. Ostane še vedno dejstvo, da. če bi naši košarkarji igrali s popolno postavo kot v nedeljo, bi lahko prikazali lepšo košarko in zasedli višje mesto na lestvici. Peter # * # Sldertecnica — Polet 97:73 (46:34) POLET: Danev 4, Kalin, Berdon, Taučer (k) 2, Benčina 2, Sosič 30 (8:12), Vitez 29 (5:12), Škabar 4. Bratož, Ferluga 2 (0:2). Poletovi mladinci so zaključili letošnje prvenstvo s predvidenim porazom proti močni ekipi Sidertecni-ca v Tržiču. Poletovci niso tokrat igrali na ravni zadnjih tekem in predvsem so pešali v obrambi, kjer so nižji nasprotniki lahko nemoteno lovili odbite žoge ob zelo pomanjkljivem zapiranju prostora. Če k te-, mu dodamo še praktično nezgrešlji-vost nasprotnikov v metih na koš iz daljine, lahko razumemo, da v teh pogojih Openci res niso imeli kaj iskati. Zatajil je tokrat Boris Vitez, ki je zgrešil neverjetno število metov na koš od spodaj, nasprotno pa je Valter Sosič zaigral verjetno svojo najboljšo tekmo sploh, odkar igra. Zagrizeno in smotrno je branil, odlično vodil igro v napadu, poleg tega pa je tokrat pokazal tudi prizadevno igro v tem, da bi sam dosegel koše in je bjl praktično neustavljiv v igri 1:1 proti nasprotnikovi obrambi mož . moža/ Bila pa je to žal edina, sicer, zelo svetla točka v igri poletovcev, ki; ponavljamo, niso zajgrali tako, kot smo bili od njih zadnje čase navajeni. Sergij Tavčar PROMOCIJSKO PRVENSTVO Jadran — Barcolana 105:87 (56:43) JADRAN: Sosič, Žerjal 25 (3:5), Ražem 6 (2:5), Klobas 2 (0:2), Francia 8 (4:7), Vitez 8, Zavadial 8 (4:4), Pertot 2, Starc 46 (8:11). BARCOLANA: Scaramclli 4, So-rini, Vidoni 31 (11:18), Chiodogran-di 6. Pelizzaro 15 (5:7), Fabbri 14 (6:6), Prassel, Coloni 5 (1:1), De Visintini 12. SODNIKA: Dal Fovo in Policastro (iz Trsta). PON: Klobas (23), Chiodograndi (36), Pellizzaro (39), De Visintini (40). V 17. kolu promocijskega prven stva je Jadran osvojil svojo 14. zaporedno zmago. Sobotni nasprotnik naših košarkarjev je bila Barcolana, ki je startala kot favorit za končno zmago, vendar je potek prvenstva dokazal, da taki upi niso bili upravičeni in po prvih spodrsljajih so barkovijansko društvo zapuslili ■ nekateri boljši igralci. Kljub temu pa ni imel Jadran s takim nasprotnikom prelahke naloge. To pa predvsem zaradi tega, ker naši igralci nc znajo vsiliti svoje igre, ampak sc prilagajajo nasprotniku. Proti močnim ekipam za igrajo dobro, proti' šibkejšim pa slabše: tako je bilo tudi na sobotni tekmi, ko so Jadranovi igralci zagrešili več začetniških napak predvsem v obrambi, tako da je nasprotnik z enostavnimi prodori ali pre- prostimi blokadami polnil Jadranov koš. V napadu pa je šlo mnogo boljše. Starc je dosegel 46 košev, lahki’ pa bi jih še več, če ni bila Jadranova obramba boljša in bi tako imeli naši igralci več žog na razpolago. Dobro je zaigral Žerjal, ki je po poškodbi Adrijana Sosiča, ■skoraj skozi vso tekmo vodil ekipo na igrišču. K. Leo DEČKI Polet - Saba 109:56 (52:38) POLET: Hrovatin (k) 27 (1:6). Sergij Sosič, Vremec 22, Leniša 23 (1:3), Kalc 37 (3:11), David Sosič. SODNIK: Zvech iz Trsta. V zaostali tekmi prvenstva, dečkov so Poletovci na Opčinah dosegli naravnost neverjeten rezultat proti e-kipi Saba: moramo namreč upoštevati, da je ista ekipa v prvem delu prvenstva premagala Opence kar z 48 (!) točkami razlike in da je to prva zmaga poletovcev v tem prvenstvu. Polet je tokrat končno zaigraj tako, kot zna. Hrovatin in Leniša sta odlično vodila igro svojih in s točnimi in hitrimi protinapadi kaj kmalu strla odpor demoraliziranih nasprotnikov. Poleg tega je Pavel Kalc zelo duhovito in pametno i- iiiimiiiiiiMMninnnnnnMiniiniinnMiiiiiiiiiMinMiniMnMiMMiniiiiiinininnniinninnnnniiinnnnnnii ^''fiiiinnniiiininnnniiiinnniiiiininniniinniiiiiiriiniinniiiniiiniiiiiiiniitiniiinniiiiitniiiinniiiiinniiiiiiniiiiiniiiiiinniinniiiiiiiiiinMiniiiiiiiiiiiiiiiiniiinMiiniiiiiinnniiiiniiininiiiiiiiinnnnnnnnnnnniN ODBOJKA NAŠE ŠESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH Nabrežinski Sokol ostal v drugi ligi Prva zmaga Kontovela v prvi ženski diviziji - Borovci zamudili priložnost - «Plave» izgubile ŽENSKA B LIGA Sokol — Primavera 3:1 (2, -1, 6, 12) SOKOL: Vida in Lia Legiša, Per-toi, Volari, Škerk, Kralj, Capolic-cllio, Kostnapfel, Lozar. Sokolu je uspel - podvig, ki si ga skoro nihče od številnih navijačev ni nadejal. S Primavebo iz Novente je odigral v soboto eno izmed najboljših prvenstvenih tekem. Z i-zjemo prvega in drugega seta, ki pi odstavljata poglavje zase, so na-Ltrežinske igralke zaigrale kar se da požrtvovalno in samozavestno. Zavedale so se, da bi pomenil poraz slovo B ligi, to je cilju, ki so ga dosegle z dolgoletnim trudom in naporom. Vsemu temu pa se niso hotele kar tako odpovedati. Tekma se je pričela z enostransko igro Sokola, ki je takoj popri jel vajeti v svoje roke in z u činkovito igro povsem nadvladal Primavero. Kazalo je, da bo z lahkoto osvojil še nadaljnja dva seta, ko je že na začetku drugega popustil , in Primavera je slavila gladko zmago. V nadaljevanju tekme smo bili priča vrhunski odbojki. Obe ekipi sta skušali najti pot do zmage, vendar se je sreča še enkrat nasmehnila nabrežinskim odbojkaricam, ki so zaigrale odlično, bodisi v obrambi kot v napadu. Sokol se. je torej za enkrat izmazal in se izognil izpadu B lige. RaNe Volley Bali PN — Bor 3:0 17:5, 15:5, 15:7) BOR: Bolčina, Furlančič, Glavi-na, Jazbec, Jevnikar, Kalan, Kus, Mesesnel. Švagelj. Borova ženska ekipa se je poslovila od prvenstva druge lige s porazom in. je tako obtičala, na šestem, oziroma zadnjem mestu na lestvici. Cilj, ki si ga je naša ekipa pred prvenstvom zastavila, pa je bil kljub vsemu dosežen: borovke bodo nastopale v B ligi tudi v naslednjem prvenstvu in upamo, da z ve čjo srečo kot letos. 0 sobotnih tekmi ni veliko po- vedati. Morala pordenonske ekipe je bila na višku, saj si je Volley priboril status prvoligaša že kolo pred koncem. Domačinke so zaigrale borbeno in lepo, naše igralke pa so v soboto odigrale svojo letošnjo najslabšo tekmo. Razlika na igrišču je bila velika in tekme je bilo v rekordno kratkem času konec. Po tekmi pa se je od Borove e-kipe poslovil letošnji trener Ivan Furlanič. INKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA ACLI Sv. Jakob — Kontovel 2:3 KONTOVEL: Denis in Mariza Daneu, Albi, Vodopivec, Ban, Štoka, Rupel, Cernjava. Po dveh zaporednih in nekoliko «nesrečnih» porazih je Kontovelu v tem kolu uspelo premagati ekipo ACLI od Sv. Jakoba. Za to zmago so se morale Kontovelke pošteno potruditi, saj je ACLI vodil v setih že z 2:0. Domačinke so, kot o-bičajno, pokazale dobro obrambo, ki jim je tudi omogočila osvojitev dveh’ nizov. Pri Kontovelu je nekoliko šepal sprejem, v nžpadu pa se je tokrat odlikovala Štokova, ki je bila na mreži neustavljiva. INKA Torriana — Sloga 3:0 (8, 3,11) SLOGA: M. Grgič, N., S. Debenjak, Čuk, Križmančič, Ražem, Hrovatin, M. Križmančič. Predstavnice Sloge so morale tokrat na svojem tretjem nastopu v lem drugem delu prvenstva gladko položiti orožje. Že sam rezultat jasno priča, da so se dogodki na igrišču odvijali precej enostransko. Sloga v vseh 'treh nizih ni nikoli i-mela vajeti igre v svojih rokah, tako da so nasprotnice iz Gradišča imele pravzaprav zelo lahko delo s slovenskimi predstavnicami. Vse kakor je bila ta tekma najslabša v letošnji sezoni: vse igralke so naletele na »kolektivni* slab dan. To pa je precej pogosten pojav na vseh športnih igriščih, zato naj k vsemu dodamo še to, da je treba na take negativne nastope čimprej pozabiti. INKA MOŠKA B LIGA Sai Belluno — Bor 3:0 (17:15, 15:13, 15:8) BOR: Neubauer, Špacapan, Kodrič, Milič, Zadnik in Kralj. V zadnjem prvenstvenem nastopu slovenskim odbojkarjem ni bila dana možnost, da se bi poslovili z zmago. Sami razpleti igre v Bellunu pa so kazali, da jim bo to uspelo, vse dokler ni priskočil na pomoč domači šesterki izredno pristranski glavni sodnik. To si razlagamo samo z dejstvom, da so bili tokratni domačini pred tednom dni'poraženi v Trstu s CUS in tako so splavali po vodi upi tako težko pričakovanega napredovanja: V poslovilnem nastopu pa bi bil zanje poraz neprebavljiva grenka pilula. Ker pa so bili gostje glede prikazane igre občutno boljši nasprotnik in to v prvih dveh setih, jinl je moral priskočiti na pomoč s piščalko. Ob vsem tem pa ne prav nič pretiravamo, če dodamo, da so bili slovenski odbojkarji moralni zmagovalci. To je nedvomno veliko zadoščenje, ki pa ima, žal, izredno majhen praktičen pomen, ker je tako splavala po vodi lepa možnost osvojitve tretjega mesta na končni lestvici, kar bi bil za Bor nedvomno še drugi veji k letošnji prvenstveni uspeh. Prvenstveni cilj obstanek med drugoligaši pa je bil dosežen že v prvem kvalifikacijskem delu prvenstva. KOŠARKA 1. ITALIJANSKA LIGA Goriški Pagnossin boljši od Tržačanov Hurlingham je dobro igral le v prvem polčasu Hurlingham — Pagnossin 63:72 (34:30) PAGNOSSIN: Savio 17 (3:7), Furlan, Garrett: 18 (4:4), Soro 11 (3:5), Gregorat, Fortunato, Caluri, Fle-bus 17 (1:3), Beretta, Bruni 9 (1:3). Trener: Benvenuti. HURLINGHAM: Ritossa 2, Oeser 14, Scolini 6, Meneghel 19 (1:1, Ja cuzzo 2, De Vries 16 (2:6), Avon, Cumbat, Pozžecco 4, 'Comar. . Trener: Lombardi. SODNIKA: Vitolo in Duranti iz Piše. PM: Hurlingham 3:7, Pagnossin 12:22. SON: Hurlingham 26, Pagnossin 17. , Z boljšo igho v drugem delu tekme so Goričani osvojiji dve ,nad-vsem pomembni točki za prestop v višjo ligo. Tržaški košarkarji, ki so nastopili kar brez treh standardnih igralcev, so presenetili z dobro igro v prvem polčasu, povsem pa so odpovedali, tako v obrambi kot v napadu v prvih desetih minutah nadaljevanja. Tedaj je Pagnossin, po zaslugi odličnih Savia, Sora in Flebusa, odločno pbešcl v vodstvo in ga tudi zlahka obdržal. Med do mačini je zadovoljil Oeser, medtem je De Vries prejel premalo podaj od tovarišev, da bi lahko pokazal vse svoje sposobnosti. KVALIFIKACIJE A SKUPINA IZIDI 8. KOLA Joll.vcolombani — Brindisi 92:84 Brina — Canon 88:94 Scavolini — Chinamartini 92:82 Hurlingham —• Pagnossin 63:72 LESTVICA Canon 16, Pagnossin 12, Jollyco-lombani, Scavolini in Brina 8, Chinamartini 6, Hurlingham 4, Brindisi 0. ’ Prihodnje kolo 01.4.) Hurlingham - Brina; Brindisi -Canon; Chinamartini - Jollycolom bani; Scavolini - Pagnossin. B SKUPINA IZIDI 8. KOLA GBC _ Emerson 77:86 Cosatto - IBP 65:71 iiiiMiiiinininiiiniiniiinniiiiniiiiiininiiiniiiiiiiiii ŠPORT NA TV ODPRTA MEJA — košarka: Jadran - Barcolana — Gorica; Tečaj telesne vzgoje za učitelje — nogomet; Breg - Primorje — odbojka; Sokol Primavera Snaidero - Roller 88:74 Vidal - Sapori 58:75 LESTVICA IBP, Snaidero, Sapori in Emerson 12, GBC in Vidal 6, Cosatto 4, Roller 0. PRIHODNJE KOLO (11.4.) Sapori . Cosatto; Roller - Emer son; IBP , GBC; Vidal . Snaidero. SKUPINA ZA DRŽAVNI NASLOV SKUPINA ZA L MESTO Mobilgirgi - Alco 102:70 Sinudyne - Forst 98:71 LESTVICA Mobilgirgi 4, Sinudyne in Eorst 2, Alco 0, PRIHODNJE KOLO (11.4.) Dodatna tekma za določitev drie gega finalista (poleg Mobilgirgi ja) ;v Forst . Sinudyne. SKUPINA ZA 5. MESTO IZIDI Brili - Cinzano 98; 100 (p.p.) Xerox - Fernet Tonic 96:85 LESTVICA Xerox in Cinzano 4, Fernet Tonic in Brili 0. PRIHODNJE KOLO (17.4.) Finale za 5. mesto: Xerox . Cinzano Finale za 7. mesto: Fernet Tonic - Brili MARKO gral v napadu v vlogi centra in polnil nasprotnikov koš na vse mogoče načine. Če k temu dodamo točen met od zunaj Andreja Vremca, lahko imamo točno sliko tega, kar so počenjali poletovci na igrišču. Skratka: res odlična in za sedaj verjetno neponovljiva tekma. , Sergij Tavčar MINIBASKET ITALIJANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA A LIGA IZIDI 23. KOLA Catanzaro . Perugia 1:1 Cesena - Napoli 0:2 Foggia - Fiorentina 2:3 Genoa . Bologna 0:'2 Lazio - Inter 2:1 Milan . Roma 1:1 Torino . Juventus 1:1 Verona - Sampdoria 2:2 LESTVICA Juventus 38; Torino 37; Napoli, Fiorentina 27; Inter 26; Roma 24; Perugia 23; Genoa, ’ Lazio. Verona 22; Milan 20; Bologna 18; Foggia, Sampdoria 17; Catanzaro ser,* 13. 15; Ce- TURNIR B1ASI Mi in Sokol poražena Breg — Servolana A 22:56 BREG: Milini 2, Boris Žerjal, Maver 16, Štefančič. Vodopivec, Ra-potec, Adrijan Slavec 2, Peter Žerjal. Boris Slavec 2. Štrajn. SODNIKA: Franko Korošec in Franko Pečar. V predzadnjem kolu turnirja v mini basketu za trofejo «Biasi» je v nedeljo Breg doma izgubil z močno pe terko Servolana A. Kot sam izid kaže, so bili gostje boljši. Pri Bregu pa, je zopet, bil najboljši Henrik Maver, dokaj dobro pa sla zaigrala tudi brata Slavec. SGT — Sokol 60:24 ( 40:15) SOKOL: Devetak 11, Ušaj 9, Gruden. 4. Bandelli, Pangos, Žbogar, Caharija, Grilanc, Bogateč, Rebula, Niko Pertot, Nevenko Pertot, Ko-janec. TRENERJA: Mafko Della Schia-va in Mitja Terčon. PON: Devetak Po dveh zmagali na domačem i-grišču so Sokolovi košarkarji kot po navadi na tujem zatajili. Sicer pa je bil nasprotnik močna Ginnastica Triestina, ki meri na prvo mesto v tej skupini. Najboljši v Sokolovih vrstah je bil toktat Devetak. Marko DANES V GENOVI Alco-Jugoplaslika fiiialr tekmovanja /a Koraeev pokal Danes bo v Gorici, s pričetkom ob 21. uri, finale evropskega košarkarskega tekmovanja za Koračev pokal med splitsko Jugoplastiko in bolonjskim Alcom. Jugopiastika, ki je že lani osvojila naslov prvaka v tem tekmovanju, je tudi'v današnjem srečanju favorit. PRIHODNJE KOLO (10.4.) Bologna . Perugia, Fiorentina -Juventus, Foggia - Lazio, Genoa -Milan. Inter - Sampdoria. Roma -Napoli, Torino . Catanzaro, Verona . Cesena. B LIGA IZIDI 27. KOLA Ascolj - Sambenedettese 0:0 Avellino . Como 0:0 Brescia .. Rimini 3:0 Cagliari - Palermo 1:0 Catania . Novara 3:2 Modena Atalanta 0:1 Monza - L. R. Vicenza 1:1 Taranto . Pescara 0:2 Tomana . Lecce 1:0 Varese Spal 0:0 LESTVICA Vicenza 37; Monza 36; Como. Pescara 35; Atalanta 34; Lecce 33; Cagliari 30; Ascoli, Catania 27; Va-rese 26; Taranto, Sambenedettese 25: Paldrino 24; Avellino. Spal, Brescia 22; Modena, Rimini, Ter-nana 21; Novara 17. PRIHODNJE KOLO (10. 4.) Atalanta . Catania, Como - Cagliari, L. R. Vicenza . Taranto, Lecce . Monza, Novara - Varesc, Palermo . Brescia, Rimini - Avellino, Sambenedettese - Modena, Spal -Ascoli, Ternana . Pescara. C LIGA IZIDI 29. KOLA Albese - Pro Patria Alessandria . Treviso Cremonese - Biellese Lccco . Juniorc.asale 2:1 1:0 2:0 0:0 ATLETIKA V AUSTINU Jones 9 *85 AUSTIN (TEXAS), 3. - Ameriški sprinter Johnny Jones je pretekel 10(1 metrov z odličnih časom 9”85. Čas je bil ročno izmerjen, vendar spada ta dosežek med najboljše rezultate vseh časov na klasični razdalji atletike. V nadaljevanju prvenstva 3. lige v rokometu je Inter Aurisina premagal Spilimbcrgo s 27:6 (8:3). Odbojkarice Sloge (na »liki med tekmo z Julio) »o v nedeljo izgubile z Tonlauo z gladkim 0:3 Komentar Mirka Novosela Vodeči ekipi v težavah D o konca prve jugoslovanske košarkarske lige. nas ločita le dve koli in nadaljuje se mrtvi tek vodeče dvojice, Jugoplastike in Bosne. Vodeča sta v tem, kolu igrala dopia, vseeno sta bila proti nasprotnikoma v velikih težavah. Bosna je namreč ponpvno po zaslugi odličnega Delibašiča, ki je dal 31 točk, premostila* oviro. Beograjska Crvena zvezda je namreč bila domačinu enakovreden tekmec in le malo je manjkalo, da hi prišlo do velikega presenečenja. Tudi splitska Jugopiastika je bila v «škripcih» proti že tradicionalno neugodnemu nasprotniku. Metalcu iz Valjeva. Kot je znano, je Metalac že lani izločil Spličane iz borbe za državni naslov, ko je premagal Jugoplastiko kar sredi Splita. No, Tvrdiču in ostalim je v tem srečanju le uspelo zbrath in to le v drugem polčasu, zanesljivo prednost ter nato osvojiti tudi predragoceno zmago. Po tqh zmagah vodečih ekip je že povsem jasno, da bomo o državnem prvaku izvedeli šele 20. aprila, ko bo v Beogradu tretje in odločilno srečanje med Jugoplastiko in Bosno. Na dnu lestvice pa kaže, da za drugega kandidata, ki bo zapustil ligo skupno z Igmanom, ne bo potrebno tretjega srečanja. Zagrebška Industromontaža je namreč izgubila z beograjskim Be-kom in v ostalfh dveh tekmah lahko računa le na eno zmago (doma z Rabotničkim). Dve točki pa seveda ne bosta dovolj za Zagrebčane, da bi dohiteli Skopljance, ki jih trenutno imajo 14. Ljubljanski Brest si je priboril matematično gotovost obstanka v ligi že v soboto, ko je zanesljivo odpravil Rabotnički iz Skopja. V ostalih tekmah pa ni prišlo do večjih presenečenj. Kvarner je potrdil trenutno dobro formo in je doma premagal Zadar, v vrstah katerega čosič ni zaigral najbolje. Partizan je nasul Igmanu kar 133 točk, Radnički FOB pa je zanesljivo odpravil zagrebško Cibono, ki je v Beogradu povsem odpovedala. V kvalifikacijskem turnirju za vstop v prvo ligo je Botac iz čačka s točkg razlike (115:114) premagal Željezničar in je tako že „ prvoligaš. Drugi najresnejši kandidat za prestop v skupino najboljših je splitski Dalvin, ki je v gosteh odpravil Kumanovo s 107:102. IZIDI 24. KOLA Brest — Rabotnički Kvarner — Zadar Jugopiastika — Metalac Partizan — Igman Industromontaža — Beko Bosna — C. zvezda Radnički FOB - Cibona 109:83 85:80 89:79 133:97 77:86 93:88 107:85 LESTVICA Jugopiastika, Bosna 42; Partizan 40; Cibona 32; Beko 30: Crvena zvezda in Radnički FOB 26; Kvarner 22; Metalac 20; Bres in Zadar 16; Rabotnički 14; Industromontaža 20; Igman 2. PRIHODNJE KOLO (9. 4.) Brest - Kvarner, Rabotnički - Bosna. Crvena zvezda Industromontaža, Beko - Radnički FOB, Cibona . Partizan, Igman - Jugopiastika, Metalac - Zadar. Mantova - Clodiašgltomarina 0:0 Padova _ Piacenza 2:0 Pro Vcrcelli Pergocrema 1:1 S. Angelo - Udinese , 1:0 Triestina - Bolzano 4:1 Venezia . Seregno OH LESTVICA . Cremonese 45; Udi bese 40: Treviso, Lecco 35; Juniorcasale 34; Triestina, Bolzano, Piacenza 30; Alessandria 29; Mantova, Pergocrema, Albese 28; Biellese, Pro, Vercclli, Seregno 27; Padova, S. Angelo 26; Pro Patria 24; Clodiasotlomarina 20; Venezia 13. PRIHODNJE KOLO (10.4.) Alessandria Albese, Bolzano -Juniocasale, Clodiasottomarina BielfriSh', Pergocrema - Lecco, Piacenza Mantova, Pro Patria - S. Angelo,'Pro Vercellj - Padova. Seregno , Triestina, Treviso - Cremonese, Udinese . Venezia. . JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA 1. ZVEZNA LIGA IZIDI 22. KOLA Napredak . Sloboda 4:0 C. zvezda - Vojvodina 3:1 Dinamo _ Hajduk 2:1 Čelik - Rijeka 2:1 Železničar - Sarajevo 3:0 Budučnost - Velež 3:0 Olimpija - Zagreta 1:1 Beograd . Partizan 2:2 LESTVICA Crvena zvezda 33; Dinamo 29; Sloboda 26; Velež 25; Borac, Partizan. Radnički 24; Hajduk, Rijeka. Olimpija 22; Zagreb. Budučnost 21: Sarajevo, Beograd 19; Vojvodina 18: Napredak 17; Čelik 16; Željezničar 14. PRIHODNJE KOLO (10.4.) Partizan - Olimpija, Beograd - Napredak, Zagreb - Budučnost, Velež -Radnički, Borac - Željezničar, Sara-jevo - Čelik, Rijeka . Dinamo, Hajduk . Crvena zvezda. Vojvodina * Sloboda. 2. ZVEZNA LIGA IZIDI 22. KOLA Leotar . Maribor 2:1 Rudar - Mercator 0:0 Karlovac . Jedinstvo (Bi) 0:1 Iskra - Kikinda 3:3 Dinamo - Jedinstvo (Br) 2:0 Proletar . Famos 1:1 Spartak - Metalac Novi Sad - Crvenka 1:0 Osijek . Varteks 4:1 LESTVICA Novi Sad. Osijek 28; Kikinda, Famos, Jedinstvo (Bi) 27; Dinamo 26; Proletar 24; Leotar 23; Jedinstvo (Br) 21; Crvenka, Iskra, Karlovac 20; Varteks, Maribor 19; Rudar, Metalac 18; Mercator 16; Spartak 13. PRIHODNJE KOLO (10.4.) Osijek . Leotar, Varteks - Novi Sad, Crvenka - Spartak, Metalac -Proletar, Famos - Dinamo, Jedinstvo (Br) . Iskra, Kikinda . Karlovac, Jedinstvo (Bi) - Rudar. Mercator . Maribor. SLOVENSKA LIGA IZIDI 13. KOLA Mura - Kladivar 0:1 Pohorje - Slavija 4:0 Rudar (T) - Izola 2:0 Šmartno - Litija 1:1 \ 0:0 ' Ilirija . Rudar (V) Primorje - Železničar 0:0 LESTVICA Mura 19; Rudar (V) 18; Kladi- var, Litija 17; Rudar (T), Šmartno. Pohorje 16; Izola 10; Ilirija 9; Primorje 8; železničar 6; Slavija 4. PRIHODNJE KOLO (10.4.) Kladi var . Primorje. Železničar -Ilirija. Rudar (V) . Šmartno, Litija -Pohorje, Slavija - Rudar (T), Izola . Mura. namizni tenis NA SVETOVNEM PRVENSTVU SURBEK PRISPEL DO ČETRTFINALA V boju za vstop v polfinale ga je izločil Kitajec Liang Ko-liang Birmingham, 4. — Na svetov-2eTn namiznoteniškem prvenstvu v ■Birminghamu so v predzadnjem dne-''u odigrali četrtfinale moških po-®*n'eanikov, v katerega so se uvir-Po štirje Azijci in štirje Ev-™POjci. Med torni je bil tudi Jugo-**ovan Šurbek, ki pa je v boju za »stop v polfinale naletel na izvrstne-8a kitajskega igralca Liang Ko-lian-**' Proti kateremu je bil velik boj, je moral končno le kloniti, snrbek je v prvih dveh nizih pove-nat<> pa je Kitajec spremenil jttiko, izenačil in v petem skušal "oseči to, kar se je zanj zdelo že ««ubljeno. šurbek je v začetku odlo-~~e8a niza zaigral zelo dobro, pri "tanju 17:17 sta imela oba tekmoval-se enake možnosti za napredova-J?* n«to pa je nekaj Jugoslovanovih na ak prineslo zmago Kitajcu. v četrtfinale se je uvrstTa tudi •~8®*lovanska dvojica šurbek - Sti-ki pa je podlegla Kitajcema uang Liangu in Lu Juan-sengu. Catanzaro — Perugia Lesena — Napoli *°ggia — Fiorentina , no« — Bologna J-ario - lnter "■Han - R„ma Torino — Juventus Verona — Sampdoria Avcliino - Como Monza - L. R. Vicenza ‘Or ant o — Pescara Massese - Piša »Mernitana — Siracusa X 2 2 2 1 X X X X X 2 1 1 To prvenstvo je pripravilo že v osmini finala izredna presenečenja, med katerimi je gotovo za največje poskrbel razmeroma neznani Francoz Birocheau, ki je izločil svetovnega prvaka Madžara Yonyera. SMUČANJE SONDRIO, 4. — italijanski smučar Erwin Stricker je zmagal danes v veleslalomu v Val Malencu. Lestvica je taka: 1. Stricker (It.) 2. Wenzel (Liech.) 3. Thoni (It.) 4. Good (švi.) 5. Steger (Av.) 6. AelUng (Švi.) 7. Schwendener (Švi.) 8. Eggen (Švi.) 9. Armengold (Šp.) KOŠARKA . jjf>k ./J--V. 249 ”63 2’50"02 2'51"14 2'51”17 2’51”71 2’52"82 2'52"82 2’53"61 2'53"64 Sestanek komisije za mladinske igre Pred dnevi se je na goriškem sedežu CONI sestala posebna komisija, ki je določila datume nekaterih športnih panog v okviru pokrajinskega prvenstva mladinskih iger. Tekmovanja v atletiki bodo 26. in 27. aprila ter 3. in 4. maja: telovadba (3. maja); sabljanje (2. maja); odbojka (5. in 6. maja); kotalkanje (29. in 30. aprila). CURLING KARLSTAD, 4. — Z zmago nad Kanado z 8:5 je Švedska osvojila naslov svetovnega prvaka v cur-lingu. V PRVENSTVU KADETOV Kontovel v derbiju premagal borovce Bor - Kontovel 56:108 (32:53) BOR: Koren 17, Mesesnel 5, Maz-zucca 11, Slobec 9, Dovgan 6, Jančar 6, Pegan, Cancianj 2. KONTOVEL: Čuk 12, Ban 29, Pe-rini 12, Starc I. 10, Starc K. 16, Trevisan 6, Udovič 10, Kneipp 8, Race 4, Prašelj 1. SODNIKA: Dosco in Tommasi. PM: Bor 12:24, Kontovel 16:24. V predzadnji tekmi prvenstva kadetov sta se srečali cbe slovenski ekipi, ki nastopata v tem prvenstvu. Zmagali so seveda Kontovelci, ki so po zaslugi točnejših metov od zunaj in višjih igralcev zadali borovcem kar 52 točk razlike, p hvaliti pa je treba predvsem «plave», ki so se pognali v boj res brez strahu ter trdno odločeni, da bodo skušali prikazati čim boljšo igi*o. To se je pozneje tudi zgodilo in v prvih minutah so se «plavi» celo enakovredno borili s Kontovelci, ki so začeli zelo lagodno. Nato pa so se tudi oni nekoliko potrudili in razlika med obema ekipama je začela naraščati kljub naporom borovcev, ki so skušali vsaj v prvem polčasu zdržati korak z močnejšim nasprotnikom. Nazadnje je razlika v točkah znašala kar 21 pik v korist Kontovela. V drugem polčasu je kazalo, da bodo »plavi* še dalje uspešno igrali, žal pa je v četrti minuti moral z igrišča Dovgan, kateremu so sodniki, kot pozneje tudi K. Starcu, dosodili tehnično napako, ki je bila tudi peta osebna. Z odhodom Dovgana je igra borovcev izgubila na hitrosti, istočasno pa so «plavi» začeli grešiti mete. Postali so tudi manj prodorni. Kontovelci so medtem zadevali z vseh položajev in nazadnje so dosegli tudi stotico. Najboljši mož na igrišču je bil pri Boru Franko Koren, čeprav je treba pohvaliti prav vse igralce. Pri Kontovelu pa se je izkazal predvsem Marko Ban, ki je dosegel kar 29 pik. Meko NOGOMET V PRVENSTVU DRUGE AMATERSKE LIGE NEPRIČAKOVANA MASA BREGA NAD PRIMORJEM TUDI ZARJA IN JUVENTINA OSVOJILI OBE TOČKI Kriška Vesna v nedeljskem srečanju ni izpolnila pričakovanj svojih zvestih navijačev Breg — Primorje 1:0 BREG: Ghersenicb, Rodella, Bo-nazza, Cadenaro (v 14. min. Klun), Sovič, Melon, Bržan, Lovriha, Samec, Mikuš, Strnad. PRIMORJE: Štoka, Cimolino (v 70. min. Husu), Tomizza, Bezin, Race, Angileri, Marassi, Valenti - Cla-ri, Barnaba, Rustja. SODNIK: Bonazza je dobro sodil. STRELEC: v 14. min. Cadenaro iz 11-metrovke. Prosečani so startali brez živčnosti, saj so že vedeli, da je njihov zasledovalec Opicina klonil Rosan-dri. Vendar je do odločilne poteze Zarjin nogometaš Terčon ,,,,,iiitiiillll)IIMIIIItlllllll|||)||||1|||||l|lllllll,llllltIIIII|||||||||||||l||||tl|llllll||||tllllllllltlllll|llllllllllllllllltlll1l|nll,|)llllllllll|l|lf||ttllll||ll|tllllttllllllllllllllltllllllvlul|llllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllll,,alBIIIIII|| NOGOMET V TRETJI AMATERSKI LIGI Gaja izkoristila ugodno priložnost in gladko premagala Unionovo ekipo I I Primorec je po sedemnajstih zaporednih pozitivnih izidih v nedeljo klonil RoianesčjiL- Lep uspeh Mladosti - Tesen poraz okrnjenega Krasa G«J« — Union 3:0 (1:0) DAJA: Kante, Rado Križmančič, ^rihelj, Ladi Milkovič, Viviani, Ri-Branko Grgič, Savarin, Iz-L* Grgič, Bolcich, Zuzich (Igor ^toančič), 12 Klavdij Grgič, p.i *ON: Dalac, Clabatti, Vicini, 'udetto, Bagatin, Benčič, Anco-S' CePar, Pistilli, L. Benčič, La J,2 Veljak, 13 Suligoi. ,,STRELCA: v 44. min. p.p. in v d r« d*P- Bolcich in v 32. min. t Viviani. cevepri<5akovan spodrsljaj Treben-je , le Gaja tokrat izkoristila in la , a , prikazano igro zadovolji-2na. er*eljski derbi se je začel v ni je bila nalova Ga-“olcicha Takoi ie z H-metrovko še n , a. Podvojila in si ustvarila ter r resn b priložnosti za gol go’-»nfZUi at Potrojila z mojstrskim na.iboljših ^etana Vivianlia' enega da ;pr^.rezer|tantih lahko rečemo, Torni *Tsmondo v »reprezentančni* la j ’ |a Kante sploh ni imel de-ba je Branko Grgič zaigral pod svojimi sppso(>postmi. Podeč po prikazani igri lahko trdimo, da Gaja lahko gleda na prihodnji »derbi* s sosednjim Primorcem z optimizmom. d. gr. Roianese — Primorec 1:0 (1:0) ROIANESE: Colussi, Manfreda, Kodrič, Valvazori, Paoluzzi, Nicolo-di, Alfieri, Giorgio Biolchi, Gian-franco Biolchi, Bozza, Vigini. PRIMOREC: Pavatič, Angel Milkovič, Štoka, Čuk. Sosič, Husu, Valter Milkovič, Možina,'Mauro Kralj II., Pavel Kralj! Mauro Kralj I. STRELEC: v 43. min. p.p. Husu, ■avtogol. SODNIK: Giadrossi. Primorec je po sedemnajstih po-zitivnh rezultatih okusil svoj drugi letošnji poraz. Trebenci si poraza niso zaslužili, saj so bili čez vso tekmo boljši od domačinov, a jim ni uspelo doseči niti enega zadetka. Glavno vlogo je odigral sodnik, saj je oškodoval Trebence iz vseh vidikov. Jasno je torej, da sodniki iz nedelje v nedeljo skušajo oškodovati Primorca in tako Trebencem vedno trda prede. Primorec je bil od začetka nevaren. Že v prvi minuti se je strel Valterja Milkoviča odbil od vratnice ,a vrata so bila kot začarana. Roianese je prišel v vodstvo, ko se je Husu nehote dotaknil strela nasprotnikovega napadalca in ukanil svojega vratarja. V drugem polčasu so si Trebenci prizadevali, da bi izenačili, a do- mačini so se trdno branili (tudi z raznimi prekrški, saj jim je to sodnik tudi dovolil, ne da bi jim pokazal niti en rumen karton). Tako je bil poraz neizbežen. Bilo je pravzaprav pričakovati prej ali slej negativen rezultat, a ne na tak način. Bruno Križmančič Edera — Mladost 0:2 (0:0) MLADOST: Todon, Ulian, Faccio, Barbana, Cotič, Dužman, K. Ferfo-lja, Zampa (d.p. Gellini), Ferletič, Pahor, G. Ferfolja. STRELCA: v 77. min. Ferletič in v 85. min. G. Ferfolja. Članska enajsterica doberdobske Mladosti je v nedeljo slavila zmago s klasičnim izidom 2:0 nad skromno enajsterico Edere. Tokrat pa moramo reči, da ni zaslužila zmage, predvsem v drugem polčasu, ko je pustila, da so se domačini večkrat približali vratom: tu se je poznala odsotnost Gergoleta. V prvi polovici srečanja so naši fantje stalno držali vajeti igre v svojih rokah, a jim ni uspelo'ustvariti dobre priložnosti. Dobro je zaigrala sredina igrišča, ki je dajala veliko žog napadu, a so vse ostale neizkoriščene. Edino priložnost smo videli v 15. minuti, ko je Pahor, ki je tudi tokrat zaigral solidno na sredini igrišča, zadel prečko. Drugi polčas je bil na zelo nizki tehnični ravni. Mladost je na sredini igrišča po odhodu Zampe (zaradi poškodbe) nekoliko popustila in gostje so postali nevarni. V tem delu srečanja je bil najboljši odde- lek Ml&dbŠti napad, kjer sta zelo dobro zaigrala Gabrijel Ferfolja in Ferletič. Trinajst minut pred koncem je Gabrijel Ferfolja odlično podal Karlu, ta jev prišel v kazenski prostor in podal Ferletiču, ki je z neubranljivim strelom premagal domačega vratarja. Fabio Gergolet lnter SS - Kras 2:1 (0:1) KRAS: Ferfolja, Darko Škabar, Valter Milič, Aldo Škabar, Segina, Peter Milič, Ljubo Milič, Rebula, Paniziuti, Miloš Milič, Kosovel (Lauzana), 12 Skupek. INTER SS: Dapretto, De Giorgi, Franzolini, Smoliza, Olivo, Poles, Bernetti, Urizzi, Bertoni, Riosa, Manz.i. STRELCI: za Kras Ljubo Milič, za lnter SS Bemeti (dvakrat). Okrnjena ekipa Krasa je v nedeljo tesno izgubila v gosteh, potem ko je imela točko takorekoč že v žepu. Dvajset minut pred koncem tekme je Kras še vedno vodil z 1:0. Domačini so prihajali vedno bolj do izraza in zagospodarili so predvsem na sredini igrišča, kjer so krasovci popolnoma odpovedali. Tržačani so najprej izenačili, v zadnjih minutah pa jim je uspelo doseči tudi zmagoviti gol. Vratar Ferfolja je branil dobro in je bil pri obeh zadetkih brez moči. Upoštevati je treba, da so manjkali Trampuš, Versa in Aloi. Namesto njih so igrali, tri je mladinci. R. B. Medeuzza — Sovodnje 5:2 tekme prišlo že v četrti minuti, ko je Samec izkoristil napako v obrambi gostov in ga je vratar Štoka v samem kazenskem prostoru zrušil. Z bele pike je streljal Cadenaro, ki ni zgrešil. Primorje je zagrizeno reagiralo in iskalo pot do gola s streli z najrazličnejših položajev. Višek svojih napadov so Prosečani dosegli od 17. minute (ko se je Cadenaro ponesrečil in pustil mesto Klunu) tja do petintridesete. V 1. minuti je Lanza zastreljal edinstveno priložnost. Ob zaključku polčasa so Brežani prevzeli vajeti igre postopoma v svoje roke in sprožili nekaj protinapadov s Samcem in Br-žanom, ki pa nista resneje ogrozila hladnokrvnega Štoko. Po odmoru so vsi pričakovali silovit pritisk Primorja, vendar do tega ni prišlo, predvsem ne zato, ker je sredina igrišča Brega (z Lo-vriho in Mikušem na čelu) zaustavila celo vrsto akcij Prosečanov in istočasno pošiljala uporabne žoge svoji prvi vrsti. Zadnjo priložnost za gol pa so imeli gostje, ko je Lanza po protinapadu streljal proti vratom, vendar je dobro razpoloženi Sovič silovit strel odbil v kot. Tekma sama je bila lepa in je zadovoljila kakih 350 gledalcev, ki so se zbrali ob robovih igrišča. ' Joio Zarja — Aurisina 2:1 (1:0) ZARJA: Pucer. Žagar. Ivo Grgič, Messi (Vojko Križmančič), Trampuž, Sanese. Jakopino, Kralj, Metlika, Terčon, Ražem. AURISINA: Tortolo, Furlan, Per-sinutti, Olenic, Andreini, Zaccaria, Doglia, Zorba, Recchia, Madalen in Caharija. SODNIK: Cecconi. KOTI: 6:2 GLEDALCEV: 300. Pozitivna serija nastopov bazoviške Zarje se nadaljuje. Tokrat je bila žrtev Bazovcev Aurisina. Nabrežinci so prišli ‘v Bazovico z namenom, da iztrgajo domačinom točko in se tako oddolžijo za poraz. ki so ga utrpeli na domačih tleh. Bazovci pa so jurišali na zmago, saj že tri mesece niso poraženi zapustili igrišča. Tekma je bila v prvem polčasu precej mrtva, vendar je uspelo Zarji večkrat organizirati dobre napade z Jakopinom in Terčonom (ki je zadel vratnico). Taka igra je trajala skozi ves prvi polčas, dokler ni prišlo do Zarjinega gola. V 40. min. je Boris Kralj odlično preigral nabre žinsko obrambo in neubranljivo streljal v desni kot Tortolovih vrat V drugem polčasu so se Nabrežinci nekoliko bolj odprli in v o-smi minuti je Zorba presenetil bazoviško obrambo ter z nepričakovanim strelom remiziral. Po tem golu so Nabrežinci napadali pogosteje, nevarna sta bila zlasti mladinca Madalen in Recchia. Konec teh napadov pa je bilo, ko je Vojko Križmančič zamenjal Messija. Steber bazoviške ekipe je opogumil vse igralce in tako je tekma zaživela. Zarja je napadala in skušala ukaniti nabrežinsko obrambo, a ta je. bila vedno na mestu. V 41. min. je Terčon lepo podal Kralju in ta je neusmiljeno že drugič premagal Tortola. Takoj za tem bi Jakobino lahko potrojil, a je streljai nad prečko. Tako se je tekma končala z zmago Zarje, ki se je zopet povzpela na drugo mesto lestvice. V nedeljo bo v Bazovici slovenski derbi med Zarjo in Primorjem. Derbi bo zelo zanimiv, saj ima Primorje tri točke prednosti pred Zarjo, Opicino in Supercaffe. V prir mera zmage Bazovcev bo položaj na lestvici zelo napet in videli bomo lahko celo dve slovenski ekipi, ki se borita za prestop. Glede reprezentantov bi lahko pripomnil, da so vsi opravili svoje naloge. Odlično je zaigral Kralj, nič manj 'pa Terčon, ki bi moral biti na vsak način vključen v reprezentanco. Kaal r* SREČKO VILHAR • ALBERT KLUN Narodnoosvobodilni boj “rimorcev in Istranov 7i. na Sardiniji, Jvorziki in v južni Franciji Korziki so se Primorcem in Istranom vrata v ne- Pogledu odprla v široki svet. Vsem tistim, s katerimi in zacini* v stik, so iz dneva v dan ponavljali, kdo so Franci'akšne cil-ie se borij°- To ie bil svojevrsten stik s je ‘J°. severno Afriko, Ameriko itd. Zaradi te povezave seboj arsik<*° od tisočev - zavezniških vojakov odnesel s tudi VI ^omovino prijetne spomine na naše ljudi in s tem pod Zboden vtis o Jugoslovanih. Vendar pa šo Amerikanci n0 Urfllv°m italijanske vojaške komande prepovedali urad-lj0djgOrabo izraza' «Jugos)ovan». Kljub temu pa so naši Hanii tUcb ,v. teJ zvezi zaznamovali lepe uspehe. V vsak-Vselej - vor^ci so jih tako Korzičani kot zavezniški vojaki sv0je^ lrTler'ovali le Jugoslovane. Uspeli so še drugje. Za v a U(llrle solovariše so uredili pokopališče v Bastii in * Slovan* v z veiikim napisom CIM1TIERE YOUGOSLAVE. trajeil nske ^ete» so se razšle, toda na Korziki je ostal hovj sP°menik Primorcev, in Istranov, ki govori o nji* y zvezanosti na jugoslovanske narode, t DrnwUzni Franciji so se «slovanske čete» živo spopadle emoru meja med novo Jugoslavijo in Italijo. Iz dneva v dan so prihajale iz teh čet zahteve, da se Primorska in Istra priključita matični domovini. Prav ta glas naših ljudi je krepko odmeval v Franciji in v zavezniški vojski. Prihajal pa je v času, ko so v Trstu in Gorici nasprotniki nove Jugoslavije brutalno obračunavali z našimi ljudmi, ki so javno manifestirali svojo voljo, da se njihova ožja domovina združi z novo Jugoslavijo. Ta glas «slovanskih čet» je brez dvoma prispeval k temu, da nevarnost, ki je grozila našemu ljudstvu na Primorskem neposredno po vojni, ni imela še hujših posledic. Pomemben pa je bil tudi boj nove Jugoslavije za naše pregnance na Sardiniji in drugod v Italiji, Prav rezultati tega boja so bile naše prekomorske brigade in še druge enote, ki so imele pomembno vlogo v boju jugoslovanskih narodov proti okupatorju. Akcija za naše pregnance na Sardiniji je pa tudi pripomogla, da tamkajšnja vojaška sodišča niso izrekala nad našimi ljudmi še težjih obsodb, čeprav pa tega naši pregnanci tedaj še niso vedeli in se je bil zato v njih zakoreninil občutek, da so od domovine pozabljeni. Vendar pa jih ni niti ta čaša grenkobe premaknila s poti, ki so si jo začrtali. Ostali so zvesti domovini jn boju jugoslovanskih narodov. Kam naj vključimo danes pregnanstvo tisočev Primorcev in Istranov na Sardiniji? Predvsem naj bi ga upoštevalo naše zgodovinopisje. Tu ne gre zgolj za epizodo iz boja našega ljudstva za svobodo, marveč za mnogo več. Zgodovinopisje pa oblikuje svoja poglavja na temelju dejstev, kot so: prizadetost množice ljudi, težina dogajanja in njegove časovne razsežnosti. In čeprav gre v takih primerih zgolj za to ali ono pokrajino, teža dogodkov s svojimi posledicami odseva v celotnem življenju našega, naroda. Take narave je tudi težka pot naših pregnancev skozi Sardinijo, Korziko in južno Francijo.* Dogodki, ki- jih obravnava ta knjiga, dopolnjujejo zgodovino narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov na tujih tleh. • KONEC Juventina — Mariano 1:0 JUVENTINA: Plesničar, Nanut E., Zin, Tabaj E., Mikluš, Lorenzon, Uras, Russo, Marvin, Montico, Go-mišček, 12 Spessot, 13 Tabaj M., 14 Tomažič. •MARIANO: Visintin, Grion, Pon-ton, Baldassi, Cechet, Scolaro, Mi- Kot predvidevano so nedeljski izidi sedmega povratnega kola nekoliko spremenili lestvico. Vodeče Primorje je v derbiju z Bregom zgubilo po seriji 10 pozitivnih izidov nepremagljivost v gosteh. Brežani so namreč ie v 4. minuti igre prišli v vodstvo z ll-metrovko in to prednost so predstavniki dolinske občine ohranili do konca ter tako odnesli dve zlata vredni točki v borbi za obstanek v ligi. Dobro se je v nedeljo odrezala bazoviška Zarja, ki je doma z dvema goloma B. Kralja sprairila na kolena Aurisi-no. S to zmago so se Bazovci spet povzpeli do drugega mesta lestvice, katere delijo z Op. Supercaffe, ki je proti Costa-lungi dosegla bel izid, in Opicino, kj je doma proti Rosandri doživela peti prvenstveni poraz. Kriški Vesni spet ni šlo. Kljub temu da so Križani zaigrali solidno so proti ekipi E-dile Adriatica zgubili s klasičnim izidom in s tem_j je Vesna nekoliko nazadovala, saj je spet v skupini ekip, ki se borijo za obstanek v ligi. Vesno sta prehitela tudi Flaminio in Zaule. Flaminio je doma premagal sicer že obsojeno Pro Farro, Zaule pa so prav tako pred domačim občinstvom zadale S. Ser-giu dvanajsti prvenstveni poraz in s tem praktično obsodili Tržačane na izpad. Omeniti . bi veljalo še pomembno zmago S. Marca nad S. Marcom iz Devina, ki se prav tako nahaja v nevarnih vodah. Lestvica po nedeljskem za-vrtljaju dokazuje, da (ko manjka še osem kol do konca) bo prvenstvo verjetno precej napeto in zanimivo, saj so možni še mnogi razpleti na samem vrhu, kot tudi na spodnjem delu lestvice. Že prihodnjo nedeljo bomo imeli tri zanimive spopade- Kar se tiče zgornjega dela lestvice naj omenimo derbj^ v Bazovici med Zarjo in Pnmgrjem ter derbi na Opčinah med Op. Supercaffe in Opicino, na spodnjem delu lestvice pa dvoboj v Križu med Vesno in S. Marcom iz Devina. . IZIDI 22. KOLA Breg . Primorje 1:0 Edile Adriatica - Vesna 2:0 S. Marco Devin - S. Marco 0:1 Opicina . Rosandra 0:1 Costalunga Op. Supercaffe 0:0 Zarja . Aurisina 2:1 Zaule - S. Sergio 4:2 Flaminioi. Pro Farra 2:1 % LESTVICA Primorje 30 Opicina. Zarja in Opicina Supercaffe 27 Costalunga, Rosandra in S. Marco 24 Edile Adriatica 23 Zaule 22 Flaminio 21 S. Marco Devin, Vesna in Breg 20 Aurisina 19 S. Sergio in Pro Farra 12 PRIHODNJE KOLO (11.4.1977) S. Marco - Zaule Zarja . Primorje Rosandra - Flaminio Costalunga - Edile Adriatica Op. Supercaffe . Opicina Aurisina - Pro Farra S. Sergio,. Breg Vesna - S. Marco Devin, B. R. nut, Devetti, Tonut, Sartori, Kadež, Baiutti, 13 Pettarin. SODNIK: Bataia iz Spilimberga. STRELEC: v 8. min. d.p. Gomi šček. V nedeljskem kolu so nogometaši štandreške Juventine zasluženo slavili zmago v srečanju z ekipo Ma-riana. Dohiteli so vodečo Torriano, ki je morala na lastnem igrišču remizirati. Tekma se je začela z rah lo premočjo domačinov, ki pa niso nikoli resno zaposlili vratarja gostov. Kmalu pa so «belo-rdeči» organizirali igro na sredini igrišča in potisnili goste v obrambo. Čeprav se je prvi polčas končal z remijem, je zadetek bil že v zraku. Takoj v začetku drugega dela igre je napadalec Gomišček izkoristil napako branilca ter pretresel mrežo Mariana. Nag^di so se odslej redno izmenjavali, sedaj z ene, sedaj z druge strani. Juventina je brez težav nadzorovala igro, tako da je rezultat ostal do konca tekme nespremenjen. Naj omenimo, da je odločujoči zadetek domačinov padel po zaslugi kolektivne akcije napadalcev, kjer sta bila tokrat najboljša Uras in Gomišček. P. D. Edile Adriatica — Vesna 2:0 VESNA: Bogateč, Košuta, Ver-zier, Vecchio, Zucca, Kelemenič, B. Tence, Carmeli, Gergolet, Car-meli, Germani, 12 Košuta, 13 Guštin. Po lepi zmagi proti Rosandri je Vesna v nedeljo ponovno razočarala svoje gledalce in zasluženo izgubila proti solidnim domačinom. Omeniti je treba, da sta bila zaradi izključitve odsotna ključna i- gralca Botti in Skrem. kar pa ni zadostno opravičilo za tako medlo in neorganizirano igro na sredini igrišča. Prav v tem oddelku so bili izkušeni domačini mnogo boljši od Križanov, čeprav je tudi kriška obramba precej pešala. V prvem delu je bila igra približno izenačena, večjo priložnost za gol pa je imel napadalec Vesne, katerega strel pa je domači branilec zaustavil na sami beli črti. V d.p. so gostje povsem popustili, kar je izkoristila Edile Adriatica, ki je brez težav dvakrat pretresla Bogatčevo mrežo, ne da bi Križani dostojno reagirali. S.‘T. nogomet Prejšnjo soboto je bila v Križu zanimiva prijateljska tekma v »mini - nogometu* med reprezentancama vaške slovenske in italijanske osnovne šole, katero si je ogledalo zadovoljivo število staršev in vaščanov. * Zmagali so naši igralci, ki so z visokim izidom 7:2 povsem nadigrali italijanske sovrstnike in so tudi dokazali, da imajo v svoji sredi več izredno obetajočih mladih nogometašev. Slovenska osnovna šola je igrala z naslednjo postavo: Alen Tence, Diego Košuta, Andrej Doušak, Niko Tence, Aleks in Niko Sedmak, Robert Candotti. S. T. ZAČETNIKI Rocol — Kras iiiiiiiiiiimniiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiMiifimniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiuiittmmiiiiiiiiinm ATLETIKA OTVORITEV SEZONE KROGLA JE PRIPADLA SLOVENSKIM ATLETOM Dober nastop Kraljeve in Tavčarjeve v Gorici Ne preveč številen nastop slovenske atletike na sami otvoritvi sezone je dal vseeno nekaj dobrih ali celo presenetljivih rezultatov, ki pa so ostali vsi v mejah realističnega optimizma. Fantje (Bor in Adria) so tekmovali v soboto in nedeljo v Trstu, dekleta (Bor) pa v nedeljo v Gorici. TRST Borovec Igor Bigatton je prvič nastopal med mlajšimi mladinci. Z diskom je dosegel normalen rezultat 31,88 m, ki mu je prinesel 6. mesto. Od treh metov, s katerimi se Bigatton ukvarja, je disk prav najslabši in v resnici je Igor veliko bolje metal v nedeljo kroglo, ko je z rezultatom 11,95 m odnesel prvo mesto. V metih so se pomerili tudi atleti Adrie. Najboljši je bil Ruz zier, ki je v kopju dosegel dobrih 44,90 m, v krogli pa je celo zmagal z 9,27 m (pri zelo slab-' konku renči). Od tekačev je treba omeniti v bistvu le nastopa Egona Renka na 1500 m in Sedevčiča na 3000 m. Renko je dosegel čas 4’44”, ki pomeni zanj lep kronometričen napredek, Sedevčič pa je s časom 10 min. 10'’4 med mlajšimi mladinci nekoliko zaostal za predvidenim časom. Edini skakalec Sandi Bigatton je bil tudi skupinsko najboljši. V prvem dnevu je popravil svoj osebni rekord v skoku v daljino na 5,74 m, pri čemer je pri odrivi^-gotovo zapravil 30 cm, drugi dan pa je nastopil v troskoku in celo »tvegal* nov društveni rekord z res dobrim skokom 11,92 m. Znamka 12,20 m je praktično že «obsojena». V dveh dneh tekmovanj ni bilo izrednih rezultatov, za kar je delno krivo tudi mrzlo vreme. ■igHi V TRENING TEKMI NA ROJC AH Jutri Goriška proti Tržaški _ _ v y Po tekmi bodo izbrali reprezentanco ZSSDI Jutri se bosta na Rojcah pomerili izbrani enajsterici slovenskih nogometašev z Goriškega in Tržaškega. Tekmo je ZSŠDI organiziralo z namenom, da bi imeli selektorji možnost si ogledati igralce, ki bodo prišli v poštev za sestavo reprezentance, ki bo odigrala povratno sre1 Čanje proti jugoslovanskemu prvoligašu Rijeki. Seveda se naši nogometaši ne morejo enakovredno kosati s' tako omočnimi moštvi', vendar je namen takih srečanj dati možnost domačim gledalcem, da vidijo kakovostmi nogomet in pa, seveda, navezava in utrjevanje stikov z društvi iz matične domovine. Po tekmi z Rijeko bo reprezentanza ZSŠDI o-digrala še eno srečanje proti neke) mu prvoligašu iz matične domovine, vendar ta se ni bil izbran. Tudi kraj srečanja^še Ai bil določen, verjetno pa bo na 'Goriškem. Vsa ta srečanja služijo kot priprava za sestavo homogenega moštva, ki bo letos moralo braniti 1. mesto na pokalu pri' jateljstva, ki ga je v lanski sezoni zamejska reprezentanca osvojila na turnirju v Kopru. Ta 2. turnir bodo letos odigrali na Koroškem in sicer prve dni junija, ko bodo amaterska prvenstva že za nami. Sezono bo reprezentanca zaključila z gostovanjem v Bosni, kjer bo naša krovna Za jutrišnje nogometno srečanje med reprezentancama s Tržaške z Goriške je selektor ZSŠDI Bruno Rutici sklical naslednje igralce za tržaško ekipo: BREG: Sovič, Lovriha, Strnad, Krevatin, Mikuš in Bržan. PRIMOREC: B. Čuk, M. Kralj l, M. Kralj II ln P. Kralj. GAJA: Kante, Rismnndo ln B. Grgič. PRIMORJE: Štoka, G. Husu, Rusija In Bezin. KRAS: Verša. VESNA: Bogateč, B. Tence. ZARJA: Žagar, V. Križmančič, Metlika In B. Kralj. Igralci naj se zberejo ob 19.30 na' igrišču na v Rojcah. organizacija nastopila tudi z ekipami košarke in odbojke. Kot smo videli je program naših nogometašev precej zahteven. Igralci, ki bodo prišli v poštev za ta srečanja, bodo imeli možnost pokazati kaj znajo že na nocojšnji tekmi. Precej se bodo morali potruditi, da bodo prišli med skupino osemnajstih igralcev, ki bo sestavljala ogrodje moštva. Tržaški selektor Rupel je za tekmo sklical 24 igralcev, Goričan Marson pa 18, tako da bo vsakdo igral vsaj en polčas. Rezultat ne bo važen, zato pa smo prepričani, da bomo videli lepo presenečenje. Tekma se bo pričela ob 20.30. KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA Jadran — Ferroviarlo 74:110 ODBOJKA 3. MOŠKA DIVIZIJA ARCI PAV — Dom 0:3 REZULTATI Disk (ml. mladinci): 1. Zucoolo (NA) 41,06 m, 6. I. Bigatton (Bor) 31,08 3000 m (ml. mladinci): 1. Dal Gob-bo (Lib. Vidpm) 9 08 ’4, 6. Sedevčič (Bor) 1010’'4 Daljina (ml. mladinci): 1. Ulcigrai (CSI) 6,19 m, 8. S. Bigatton (Bor) 5,74 m Kopje (ml. mladinci): 1. Marson (Lib. Sacile) 45,50 m, 5. Gombač (Adria) 28,02 m Kopje (člani): 1. Rigo (Lib. Sacile) 60,70 m, 3. Ruzzier (Adria) 44 00 1500 m (člani): L Forcolin (Tržič) 4'10”6, 16. Renko (Adria) 4'44" 100 m (člani): 1. Milimi (CUS) H”2. Ruzzier (Adria), 13" Krogla (člani); 1. Ruzzier (Adria) 9.27 m Krogla (ml. mladinci): L I. Bigat-tan (Bor) 11,95 m, 6. Gombač (A-dria) 8,90 m, 7. Bičkar (Adria) 8,80 m Troskok (ml. mladinci): 1 Martini (CUS) 13,23 m, 3. Bigatton (Bor) 11,92 m Med ostalimi rezultati je treba omeniti čase 15”4 Covana na 110 m čez ovire, 50’’1 Viozzija na 400 m, dvojko 22''6 in 50"3 Mariona na 200 in 400 m, 205 cm Cattaruzze v višini in dva metalca preko 48 m v disku. GORICA Številna udeležba je bila značilna za prvo tekmovanje deklet. Na start je prišla tudi mečna skupina deklet AK Gorica iz Nove Gorice. Borov-— v maloštevilni zasedbi — so segle nekaj zelo dobrih rezultatov. Kot prva je Loredana Kralj zmagala v metu krogle z metom 11,40 m, kh je v bistvu pozitiven. Atletinja je namreč nastopila brez posebno intenzivnega treninga in je bila odvisna od trenutnega razpoloženja. Med nepričakovanim podvigom in zelo slahim rezultatom je izbrala srednjo pot s solidno serijo metov okoli ali nad 11 m. Mlajša Irena Tavčar je bila brez težav druga. Poleg meta 10,85 m je imela kar 4 neveljavne poskuse, od katerih je eden bil že\v bližini osebnega rekorda, katerega si je slučajno »izposodila* Kraljeva za zmago. Tavčarjeva je na poln uspeh računala v disku, v predzadnjem metu pa jo je preseneti1« Furlanka Perabč- z odličnim 39,85 m. Tudi. borovka je metala zelo dobro in dosegla 38.54 m. Kraljeva se je tu zadovoljila s 30,80 m. Med metalkami je nastopila tudi novinka Nadja Debenjak, in sicer v metu kopja. Potrdila jo dober talent, ki ji je ob še grobi tehniki prinesel soliden rezultat 24,06 m. Začetek je spodbuden in ta atletinja bo letos gotovo še dala sebi in društvu veliko zadoščenj. Natalija Gabrovec je tekla na 100 m. V razmeroma slabi konkurenci je bila četrta in je dosegla čas 14”1, katerega so od nje tudi pričakovali. Bilo je nekaj odličnih rezultatov. Furlanka Pizzaii je kopje zagrnita preko 40 m, Papais in Chivilč pa sta v višino skočili 168 cm. Na 100 m čez ovire sta biti dokaj hitri Go-ričanki Garlatti (16"5) in De Zorzi (16”7), Serena Bertolin iz Sacila pa je v daljino skočila 5,45 m. k. b. . .» A ■ Uredništvo, upravi, oglasni oddilik, TRST, Ul. MonticcKi 6 PP 559 — Til. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnici Gorici. Ul. 24 Maggio 1 — Til. 83 3 82 • 57 23 Naročnini Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letni naročnini z. inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revije «DAN». i ' , Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizaciji in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 61000 Ljubljana, Oglat) Po«ni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trtt 11-5374 Stran 6 5. aprila 1977 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» * DZS Gradišči 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de« lavnikih 13.000, ob .praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku upravi Iz vseh drugih pokrajin Italija pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vasat in tiska I založnikov FIEG V NEDELJO NA DUNAJU OB PODPORI AVSTRIJSKIH DEMOKRATOV Učinkovita akcija koroških Slovencev: z avtomobili množično v mestnem središču Centralnemu tajniku OZN Kurtu V/aldheimu «čas ne dopušča, da bi sprejel koroška Slovence» • Dokumentacijo o boju za manjšinske pravice bodo poslali OZN DUNAJ, 4. — Tisoč in še več koroških Slovencev in množica demokratično usmerjenih Avstrijcev je v nedeljo z zahtevo dosledne uresničitve vseh tistih pravic, ki jih je manjšini v Avstriji pred skoraj 22 leti zagotovila avstrijska državna pogodba, zasedlo ulice v strogem središču Dunaja. Brez dvoma sodi nedeljska demonstracija med najbolj odločne akcije zadnjih let. saj jo niti avstrijska občila niso mogla prezreti. Akcijo so organizirali v izredno kratkem času, a neglede na to, da so b'li o protestni vožnji obveščeni predvsem preko obeh slovenskih tednikov, so se koroški Slovenci v nedeljo zjutraj množično zbrali na zbornih mestih v Celovcu in Pliberku. Koloni sta krenili na pot okoli 6. ure zjutraj in v obeh so bila predvsem osebna vozila z gesli *Slo-vensko manjšinsko vprašanje ored OZN*. Koloni sta se zdužili pred Du najem, kjer je avstrijska policija preštela 153 osebnih vozil. Ker pa so se koloni pridružili na Dunaju ž veči Slovenci in člani dunajskega solidarnostnega komiteja, je okoli 2. ure popoldne krenilo proti središču kakih 200 vozil. Kljub vztrajnim nega in narodnostnega razlikovanja, nima čiste vesti. Koroški Slovenci so v nedeljo prinesli na Dunaj tudi celotno dokumentacijo o njihovem narodnostnem boju v Avstriji. Ta dokumentacija je namenjena odboru OZN za odpravo vseh oblik rasnega razlikovanja, ki od prejšnjega ponedeljka zaseda na Dunaju. Te dokumente bo prihodnje dni posebna delegacija izročila predstavnikom OZN. Koroški Slovenci so hoteli dokumentacijo izročiti tudi generalnemu tajniku OZN Kurtu Wnldheimu med njegovim 3-dnev-nim bivanjem na Dunaju, kjer je predsedoval ciprskim pogajanjem. Njegovi sodelavci so sporočili, da Waldheimu čas ne dopušča, da bi se sestal s Slovenci in naj bi poslali celotno dokumentacijo na sedež OZN v New York. Z nedeljsko demonstracijo so ho- teli koroški Slovenci še bolj poudariti pomen manjšinskega vprašanja v Avstriji. Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev sta pokazali, da je manjšinska problematika bolj kot kdaj koli prej aktualna in sta trdno odločeni zavrniti vse poskuse avstrijskih oblasti, da' bi kršitev državne pogodbe prikazali kot izpolnitev vseh obveznosti do manjišne. Predvsem so koroški Slovenci do-kaZali, da spor ni zašel na mrtev tir, kot to skušajo zadnje tedni prikazati enolno in očitno smotrno vodeni avstrijski časniki. Končno je slovensko prebivalstvo na Koroškem dokazalo, da je pripravljeno z vsemi silami in tudi s takšno nedvomno zelo naporno akcijo, kot je bila nedeljska, saj je marsikdo moral prevoziti 800 km dolgo pot, množično podpreti pobude obeh osrednjih organizacij. TRŽAŠKI DNEVNIK V SOBOTO V TRŽAŠKEM INSTITUTU ZA MODERNO FILOLOGIJO Uradni sestanek med delegacijama tržaške in ljubljanske univerze Osnovne smernice V drugi polovici in okviren načrt za plodnejše sodelovanje junija letos ponoven sestanek v Ljubljani V soboto sta se na sedežu inštituta za moderno filologijo v Trstu sestali delegaciji filozofske fakultete v Ljubljani in tržaške fakultete za književnost in filozofijo. S tem srečanjem, ki je bilo tudi prvo uradno srečanje med obema ustanovama, sta fakulteti želeli predvsem izoblikovati osnovne smernice in o-kviren načrt za sodelovanje, ki naj bi bilo trajno in organsko. V zadnjih letih so bili namreč stiki vse pogojstejši, vendar so bili v glavnem sad osebnih pobud posameznih docentov ali inštitutov. Razvoj dobrega sosedstva in plodnejšega sodelovanja na vseh področjih med državama in med tu ži- poskusom policije .da bi kolono razbili ali jo vsaj preusmerili, so si avtomobilisti, pa čeprav s počasno vožnjo, izsilili prehod do Hofburga, kier je ponovno prišlo do zapleta. Slovence so podorli avstrijski demokrati. ki so prišli iz bližnjih ulic in potegnili vse udeležence do Jožefovega trga. kjer je bilo zborovanje. Tu sta spregovorila predsednik narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc in predsednik zveze slovenskih organizacij Franci Zwit-ter. Obramba obstoja slovenskega naroda na Koroškem, obramba pravic, ki jili zagotavlja sedmi člen državne pogodbe manjšinam, je poudaril Grilc, je poglavitni cilj koroških Slovencev. Za dosego tega cilja se bodo koroški Slovenci poslužuj vseh sredstev, ki so jim na razoolago. Franci Zvvitter pa je v svojem posegu poudaril, da se Slovenci predstavljalo s svojimi problemi mednarodni javnosti samo zato, ker so k temu prisiljeni. Manjšina čaka na pravice, ki ji pripadajo po 7. členu drtrvne pogodbe, že 20 let in če ne bo druge rešitve, se bo predstavila s svojimi zahtevami tudi pred OZN. Z\vitter je nadalje še posebej poudaril, da je glavni namen protestne vožnje prav v tem. da opozori svetovno javnost, da tudi Avstrija, predvsem ko gre za probleme ras- VCERAJ V BOLOGNI ZARADI HUDIH GROŽENJ TURINSKEMU SODSTVU Renato Curcio in drugi «rdečebrigadisti» obsojeni na 2 leti in dva meseca zapora Zloglasnega Prospera Gallinarija seveda ni bilo, ker se še vedno skriva BOLOGNA. 4. - Tukajšnje sodišče je obsodilo na 2 leti in ravno toliko mesecev zaporne kazni vseh devet pripadnikov zloglasnega prevratniškega gibanja BR — rbriga-te ros.se* (rdeče brigade), ki so morali na zatožno klop zaradi ščuva-nja k zločinstvu z obremenitvenimi okoliščinami, večkratne grožnje javnemu funkcionarju in žalitve sodstva. Istih prekrškov je bil obtožen tudi znani Prospero Gallinari (26 let), ki pa ga v dvorani ni bilo, kolikor se že dolgo skriva (zločinec je doma iz Reggio Emilie). Sodni odbor pod predsedstvom dr. Antoina Trizzina (to je sodnika, ki so mu pred nekaj dnčvi 'pristaši BR z ognjem uničili avtomobil) je na uvodoma omenjeno kazen obsodil 36r letnega Renata Curcia iz Tridenta, 32-letnega Paola Maurizia Fcrrari-ja iz Modene, 28-letnega Alfreda Bona vito iz Avellina, 22-letnega Alberta Franceschinija iz Reggio Emilie, 27-letnega Pietra Bartolazzija in Pie-tra Bassija iz Casalpusterlenga pri IIUIHIIIIIIIMItlHIMtllllllinitllHIIIIIIIlMtlHIlHIIIHIHIIIMIIIimiimMMIIHIIIIMMIIIMIIttllllllMMmilllllflllflll V DVEH DNEH IZPUŠČENI DVE UGRABLJENI OSEBI V Genovi Piero Costa v Turinu pa G. Navone V obeh primerih so si odgovornost ugrabitve lastile tako imenovane Rdeče brigade GENOVA. 4. - Inž. Piero Costa, sin pred nedavnim umrlega genovskega brodarja, je od včeraj na svobodi. Po ugrabitvi 12. januarja letos, ga je skupina Rdečih brigad (sicer je treba še dokazati, da jo bil mat v rokah te skupine) odpeljala iz skrivališča in ga omamljenega in zvezanega pustila v razpadajoči hiši na področju Certose. Costa se je tešil vezi na nogahrin stopil na cesto, kjer je prosil za pomoč neko žensko. Medtem ko ga je ta spremljala proti domu, je pridrvela policijska izvidnica, ki je Costo odpeljala na kvesturo. Kaj je povedal ni znano in vse kaže. da ga bodo sodili organi zaslišali šele po veliki noči. Do tedaj pa se bo Costa od-poč l nekje na ligurski obali. TURIN. 4. - Tudi Giuseppeja Na voneja, podpredsednika nogometne ga kluba Torina in petičnega gradbenika, so osvobodili. Tudi o njem so domnevali, da so ga ugrabile Rdeče brigade, ki naj bi ga izpustile proti odkupnini, ki ni dosegla mi lija "de lir. Začetna zahteva je bila namreč 5 milijarda Na voneja. s katerim so vedno vljudno postopali, morda zaradi starosti (ima namreč 71 let) in bolehnosti, so sinoči omamili, ga naložili v avto in odpeljali do pločnika ne daleč od turinske bolnišnice Maria Vittoria. Ko se je prebudil, se je Navone znašel sam na cesti. V žepu je imel telefonski žeton, s katerim je iz bližnje javne govorilnice opozoril svojce, da so ga izpustili. Siri in zet sta nemudoma prišla ponj in ga spremila domov, kjer je hišni zdravnik ugotovil, da je njegovo zdravstveno stanje, kljub 17-dnev-nemu »ujetništvu*, še kar zadovoljivo. Navone ni znal. ali morda tudi ni hotel, povedati ničesar o ♦ječi*. Po vonju sodeč, je šlo za kletni prostor, kjer je imel na razpolago posteljo, mizo in stol. Večkrat so ga omamili in tudi ječarjev ni nikoli videl v obraz. RIM, 4. — Neznanci so danes med JO. in 21. uri napadli v garaži pod stanovanjem, kamor se je pripeljal s avtom. 28-letnega Massima Balde sija. sina premožnega rimskega gradbenika. Baldesija, katerega so verjetno ranili, so s silo *avlekli do avta in ga odpeljali neznano kam. Policija in karabinjerji, ki so s precejšnjo zamudo zvedeli za ugrabitev, so uvedli preiskavo in blokirali številne ceste in tudi železniške postaje in tudi pristanišča. RIM, 4. — Karabinjerji so danes zaplenili,dva stota mamil in aretirali šest oseb. Med temi je turški državljan, ki je znan razpečevalec mamil. Vrednost zaplenjenih mamil cenijo na poldrugo milijardo lir. DVA UVOZNIKA MESA 200 milijonov kavcije za začasno svobodo TURIN, 4. — Po osmih mesecih preiskovalnega zapora sta si dva znana uvoznika mesa iz Turina, Pie-tro Bosco in Felice Blangino, mož oziroma brat prve ugrabljene ženske v Piemontu, Emilie Blangino Bosco, izposlovala začasno svobodo pcoti plačilu 100 milijonov lir kavcije. Oba sta bila obtožena, kot tudi Boscova, katero so iz zdravstvenih razlogov pustili na začasni svobodi, tihotapstva. 200 milijonov lir je najvišja do sedaj plačana kavcija za izpustitev na začasno svobodo. ZAUZ1L JE BATERIJE IN ŽLICO Iz jetnišnice v bolnišnico Termini imerese. 4. - Ker si je želel spremembo okolja, je 22-letni Francesco Licari, ki prestaja zaporno kazen za tatvino, v upanju, da ga bodo premestili v bolnišnico, zaužil štiri 1,5-voltne baterije in še za priboljšek ročaj žlice. Seveda so ga takoj poslali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na kirurškem oddelku. Milanu, 23-letnega Roberta Ognibe-neja iz Reggio Emilie, 32-letnega A-rialda Lintraniji iz Milana in 33-letnega Tonina Parolija iz Casine pri Reggiu Em:lii. Dogodki, zaradi katerih so obsojenci morali na zatožno klop. so se pripetili lansko poletje na turinskem porotnem sodišču: nekateri ♦rdeče-brigadisti* so z raznimi vzkliki grobo žalili lastne odvetnike, češ da so ♦kolaboracionisti posebnega sodišča* ipd., a Prospero Gallinari je v posebnem «komunikeju» ozmerjal pokojnega (umor jenega) sodnika Coca z «režimskim rabljem*. Javni tožilec je zahteval za Curcia, Franceschinija. Ferrari ja in O-gnibeneja po 3 leta in 5 mesecev, za vse druge obtožence pa po 3 leta in 2 meseca ga pome kazni. ♦Najuglednejši protagonist* procesa je bil kajpak Curcio, ki velja za ideologa gibanja »rdečih brigad*. Takoj za njim gre v tem smislu o-meniti Franceschinija, ki je sodi) med Curciove najbližje sodelavce, sledita pa Ferrari, ki naj bi svojega dne ugrabil sindikalista Bruna La-bateja ter Ognibene, ki je hladnokrvno ubil marešala Feliceja Mari-tana. (dg)______________ Predsednik senata Fanfani v Tokiu TOKIO, 4. - Predsednik italijanskega senata Fanfani je prispel na Japonsko, kjer ga bo jutri sprejel cesar Hirohito. Popoldne se bo Fanfani sestal s predsednikom japonske poslanske zbornice. Po tem srečanju se bo Fanfanj sestal z vrsto tamkajšnjih političnih osebnosti. Osimski sporazumi (Nadaljevanj•. .* I strani) ša, če je res dobro delal in če je dal res vse. kar bi lahko dal. V nekem smislu začne s samokritično analizo opravljenega dela. Spričo tudi vseh zunanjih kritičnih pritiskov smo vse preučili znova in moram reči, da sem vse bolj prepričan, da smo opravili dobro delo. ker srno delali za naše narode. Nismo rešili samo spornega vprašanja, pač pa smo odprli pot boljši prihodnosti, ker smo omogočili razvoj trgovine, razvoj narodov in narodnih manjšin in smo ustvarili, tudi nekaj zelo izvirnega v industrijski coni. Marsikoga skrbi, da bo cona povzročala težave, medtem ko. prepričan sem, bomo dokazali, da je vse to uresničljivo, 'da bo v korist Trstu, v korist obmejnemu prebivalstvu, tudi jugoslovanskemu, da bomo priklicali v cono proizvajalne zmogljivosti z obeh strani in tudi iz E-vropske gospodarske skupnosti. Vemo, da 'nam števiilne dežele zavidajo to cono. čeprav se zdi čudno so tudi Japonci prišli k nam, ker «hočemo po vašem zgledu u-stanoviti podobno cono v zelo oddaljenih krajih.. In z isto voljo, v istem vzdušju vzajemnega sodelovanja in zaupanja bomo sodelovali še naprej in bomo delali v korist našima državama.* S svoje strani pa je Boris Šnu-derl za koprsko televizijo izjavil: ♦Pridružujem se temu, kar je rekel gospod Carbone. Rad pa bi poudaril pomen tega. kar je pred nami. Pri realizaciji tega, kar sporazumi zajemajo, bi morali predvsem zagotoviti obema našima manjšinama, slovenski v Italiji in italijanski v Jugoslaviji, neoviran razvoj. Drugič bomo morali izpolniti vsa določila gospodarskega načrta, ki ga zajemajo sporazumi, pa čeprav so nekatera od teh določil časovno odmaknjena, oziroma taka, ki bodo zahtevala še mnogo naporov in sodelovanja. Tretjič u pam, da se bodo naši odnosi še v prihodnje razvijali v medsebojnem zaupanju in da bodo gospodarski odnosi med Italijo in Jugoslavijo doživeli še večj: razmah. Lahko rečem, da smo v tem trenutku zadovoljni in mislirh. da je bilo opravljeno veliko delo. ki je bilo včasih zelo naporno, v korist obeh držav in v korist širšega mednarodnega sodelovanja. Italija in Jugoslavija sta tako izpolnili veliko nalogo in pričakovanje sveta ter sta v znatni meri prispevali k razvoju tistega, kar je predvidevala helsinška konferenca. Deželi na ta način razvijata tudi obmejno gospodarsko in splošno sodelovanje, kol sta ga razvijali po 1954. letu, vendar na osnovi veliko večjega zaupanja.* večima narodoma, nalaga univerzi, kot je v uvodu dejal dekan tržaške fakultete prof. Petronio, nove odgovornosti prav zaradi posebnega položaja, ki ga univerza v Trstu ima v okviru italijanskih vseučilišč: gre predvsem za nov odnos do slovenske narodnostne skupnosti v deželi in slovenskega sveta sploh. O tem je fakultetni svet na pobudo študentov že sprejel osnovne smernice in v tem okviru je bistvenega pomena trajno sodelovanje z ljubljansko univerzo. Ravno zaradi tega so skušali že pri prvem srečanju zaobjeti tematiko čimširše. Delegacijo iz Ljubljane je vodil dekan fakultete prof. Meliki docent za zgodovino Slovencev, prisotni pa so bili tudi docent za slovensko književnost prof. Pa temu, za slovenski jezik in stilistiko prof. Pogorelec, za umetnostno zgodovino prof. Šumi, za italijanski jezik prof. Skubic ter prof. Cvetko z oddelka za muzikologijo. Tržaško fakulteto so zastopali dekan fakul tete in docent za italijansko litera turo prof. Petronio, docent za zgo dovino gledališča prof. Montijeva, za italijansko dialektologijo prof. Francescato, za slovenski jezik in književnost prof. Pirjevec - Gvar-dijančičeva, lektorica za slovenščino prof. Rusijeva, docent za zgodovino slovanskih narodov prof. Pirjevec, za prazgodovino prof. Sta-cul, za zgodovino italijanskega ri-sorgimenta prof. Apih ter predstav niči študentov Marta Ivasič in Norina Bogateč. V večurni živahni razpravi so obravnavali predvsem vprašanja izmenjave informacij in izkušenj pri znanstvenem in didaktičnem delu fakultet in strok, načrtovanja za skupne raziskave ipd., pri čemer bi morali z raznimi pobudami predvsem omogočiti vsem študentom tržaške fakultete, da v letih študija pridejo v stik in spoznajo slovensko kulturo in družbo. Poleg ojačenja že obstoječih struktur, v prvi vrsti lektorata slovenskega jezika, ki ga v Trstu vodi prof. Rusijeva, in poglabljanja plodnih stikov, ki jih je SAMO EN POSKUS IN GOTOVI SMO. DA BOSTE PRESENEČENI, KER NISTE PREJ POMISLILI NA NAKUP V VELIKEM MOBILIFICIO VENETO TRE VISO Da bi vam dokazali, kaj zmoremo na področju pohištva z našo trgovsko - industrijsko grupo. Vam bomo navedli nekaj cen: LUKSUZNE SPALNICE z «giroletto» IN 6-DELNO OMARO MODERNE LUKSUZNE DNEVNE SOBE • JEDILNICE KMEČKE DNEVNE SOBE - JEDILNICE LUKSUZNE USNJENE SEDEŽNE GARNITURE RAZNE SEDEŽNE GARNITURE V BLAGU KUHINJSKO POHIŠTVO Z ELEK-TROGOSPODINJSKIMI STROJI od lir na lir 1.150.000 685.000 950.000 580.000 790.000 585.000 1.100.000 795.000 400.000 245.000 1.200.000 795.000 In kakršnokoli drugo stilno pohištvo po izrednih cenah MOBILIFICIO VENETO — TREVISO Ul. Gualpertino da Coderta 39 — Tel. 0422/40670 OB PRAZNIKIH ZAPRTO! V teoriji je čiščenje zelo enostavno, toda v praksi, . . . No, v praksi smo tu mi, podjetje P U L I C A S A, z našimi izkušnjami, z našim visoko kvalificiranim osebjem, s sredstvi in napravami, predvsem pa z najnovejšimi o-perativnimi načini, za rešenje slehernega problema na področju čiščenja. PULICASA 0REV0RED TERZA ARMATA 12/a TELEFON (040) 69336 npr. v preteklem letu navezala docentka za zgodovino gledališča prof. Montijeva, je bil sprejet predlog za vsakoletni slovenski teden v Trstu in italijanski teden v Ljubljani, na katerem bi prišlo do obravnave in diskusije med docenti in študenti obeh univerz. Glede skupnih načrtov za znanstvena raziskovanja je bila poudarjena misel, da bi poleg posameznih strok morali tudi sami fakulteti izoblikovati načrt o takih vprašanjih (npr. narodnostno vprašanje), ki zahtevajo sodelovanje malodane vseh strok. V okviru tega bi moralo priti tudi do usklajevanja diplomskih nalog študentov, ki naj bi se v čedalji večji meri usmerjali v obravnavo stikov med kulturama. Padel je še predlog za daljša poletna bivanja na obeh straneh, ki bi spodbudila tudi human moment stikov. Poseben pomen polagata obe fakulteti stikom s širšim družbehim okoljem, v prvi vrsti stikom s slovenskimi in italijanskimi šolami v Trstu in v deželi. Že v prihodnjem šolskem letu bi lahko prišlo do o-kroglih miz. seminarjev in srečanj namenjenim učiteljem in profesorjem ter dijakom višjih srednjih šol. V tem pogledu bi navezali stike z zavodskimi sveti, da bi proučili zanimanja in posebne potrebe, ki jih pri tem imajo slovenske in italijanske šole. Delegaciji sta se domenili za ponoven sestanek v drugi polovici junija v Ljubljani, kjer bi na podlagi nekazanih oblik sodelovanja izoblikovali podroben načrt za naslednje akademsko leto. Do takih delovnih sestankov pa naj bi v prihodnje prišlo vsako leto. m. i. V' zvezi s kmečkim poklicnim seznamom Jutri ob 12.50 navodila KZ po radiu Kmečka zveza se je poslužila, kot smo že napovedali, pravice do pristopa k oddajam v smislu reforme radia in televizije in je v preteklih dneh že posnela na tržaškem sedežu RAI dve desetminutni oddaji, v slovenščini in v italijanščini, o vprašanju uvedbe poklicnega seznama za kmetijske podjetnike. Glede na novost, ki jo seznam u-vaja in na zapletenost postopka za vpis in za izvolitev dela posebne pokrajinske komisije, ki ji bo naloga skrbeti zanj, se je namreč naši strokovni organizaciji zdelo potrebno seznaniti domače kmetovalce z vsemi vprašanji, ki so s tem povezana, na čimbolj enostaven in jasen način. Oddaji vsebujeta zato pogovor med tajnikom Krriečke zveze, kmetijskim izvedencem Edvardom Bukovcem, in domačin kmetom, za slovensko oddajo Dušanom Kodričem, za italijansko pa Giuseppom Scherianijem. Tržaška radijska postaja jc napovedala, da bo oddaji posredovala danes, 5. t.m. ob 12.20 v italijan-skei, sporedu, jutri, 6. t.m. pa ob 12.50 v slovenskem. Priporočljivo je, da domači kmetje poslušajo pojasnila in navodila, ker bi moral v kratkem steči postopek za vpis. Tržaški sedež RAI poudarja . po sebnii izjavi za tisk, da se z današ njo oddajo Kmečke zvezd v italijanščini začenja konkretno izvajanja reforme, oziroma njenega najvažnejšega dela. ki uvaja pristop družbenih predstavništev s samostojno vodenimi oddajami. Sporočilo dodaja, da se v naši deželi še pred vsemi drugimi uresničuje pravica do pristopa, kar pomeni, da je naneslo, da bo prav strokovna organizacija krajevnih kmetov prebijala led. Tretja mednarodna konferenca o fiziki plazme Na Mednarodnem centru za teoretsko fiziko pri Mirarparu se bo danes začela tretja mednarodna konferenca o fiziki plazme, ki bo trajala do 9. aprila. Prvi dve konferenci sta bili leta 1971 in leta 1974 v Kijevu. Ravnatelj konference je akad. prof. B.B. Ka-domcev, ki je tudi član znanstvenega sveta miramarskega centra. Na konferenci, ki se odvija v sklopu tečaja o fiziki plazme, bo s poročili s specializiranih področij nastopilo okrog 100 znanstvenikov. Nov potresni sunek izzval precejšen preplah Nov potresni sunek je v nedeljo ob 4.30 prebudil iz spanja prebivalstvo Furlanije in Beneške Slovenije. Čeprav ni sunek na srečo povzročil nobene škode je veliko ljudi zapustilo svoje domove ter se raje zateklo v avtomobile ali zasilna bi vališča. Omenimo naj, da so se še enkrat izkazala za zelo učinkovita tista poslopja, ki so bila grajena z jugoslovanskim materialom, kot tudi ru lotke, ki bodo na razpolago ljudem s potresnega območja, dokler bo to potrebno. TOREK, 5. APRILA 1977, ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 13.00 13.25 13.30 17.00 17.15 17.20 17.35 18.00 18.30 19.00 19.20 19.45 20.00 20.40 21.50 Argumenti: Katoliški mistiki Oddaja za potrošnike Vremenska slika Dnevnik in Danes v parlamentu PROGRAM ZA NAJMLAJŠE: Knjiga pripovedk: Zadnji dinozaver, prvo nadaljevanje Ezopove pravljice: Lev in zajec Ihtavi,- simpatični Braccio di Ferro Moj sin: VLADLA, 10. apizoda Argumenti: Katoliški mistiki PICCOLO SLAM — glasbena oddaja DNEVNIK 1 — Kronike Hišica v preriji: Toča — drugi del Almanah in Vremenska slika \ Dnevnik KORAČNICA RADETZKY, prvo nadaljevanje Dve ali tri zgodbe o . . . Gre za opis življenja 9 letne ga sina sicilijanskih pastirjev, ki se na severu nikakor ne more uskladiti z drugimi, dalje o 8-letnem Giulianu, ki je od rojstva živel v zavodu. Slednji, ki ga tare psihična hiba ni sposoben govora. Oba otroka sta na zdravljenju primarija oddelka otroške nevropsiliiatrije v Sieni, ki se trudi, da bi ju spravil na pot drugih otrok Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 13.00 13.30 17.00 18.00 18.25 18.45 19.45 20.40 2L.30 Vidim, slišim, govorim DNEVNIK 2 - Ob 13. uri Vzgoja in dežele Socialna varnost v skandinavskih državah Politehnika: Igrače Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — šport ■ronside — a qualunque costo: Krog se oži Po skrivnostnem umoru starega brezdomca neki neznanec o pozori Ironsida, o tej zadevi, izkazalo sc je, da je bil ta nc znanec bivši policijski agent, in prijatelj umorjenega starca. Domnevajo, da je priletni brezdomec plačal z glavo, ker je prisostvoval kakemu dogodku, ki bi mo al ostati tajen. Iron-side, kateremu je priskočil na pomoč tudi bivši policijski agent bo tudi to zagonetko rešil potem ko bo morilcu nastavil spretno past Dnevnik 2 — Odprti studio Dnev 2 — Dogodki v direktnem prenosu Aldo Falivena, pobudnik TG 2 — Ring se bo tokrat predsta vil z novim načinom spraševanja. Tokrat bo celotni program podoben »procesu po hitrem postopku* s pričami, tudi obte- žilnimi in z majhnim številom občinstva. Domnevajo, da bodo vsaki krat prisotni v tem programu 12 da 15 ljudi. Prvič bodo danes spregovorili o nasilju in strahu SABRINA, film Film je režiral Billy Wilder. V glavnih vlogah: Audrey Hepburn, Humphrey Bogart, Will!am Holden itd. Sabrina, prikupna hčerka šoferja Larrabeejev se blazno zaljubi v najmlajšega in tudi najbolj živahnega sina gospodarjev, Davida, ki se niti ne zave obstoja dekleta. Posledica tega je da Sabrina skuša napraviti samomor zaradi česar jo oče, da bi pozabila na Davida pošlje v Pariz. Ko se vrne je to krat Dav:d tisti, ki se zaljubi vanjo, a mu vse načrte prepreči njegov starejši brat Linns, ki se tudi poroči s Sabrino Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti 8.00, 14.00, 16.05 17.35 17.55 18.10 18.45 19.15 19.30 20.00 20.45 21.35 22,35 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 10.00 TV -V ŠOLI: T02b, Najhie poti, Meritve, Nemščina. TV vrtec, Razvoj živ ljenja, Kemični viri energije, Glasbeni pouk 16.50 Birmingham- Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu šolska TV: OBOROŽENE SILE SFRJ Oddaja nazorno prikazuje povojni razvoj in organizacijo obo roženih sil SFRJ, tako celote kot njihovih posameznih delov. Poleg splošne organizacije in delitve na JLA in teritorialno obrambo, pripoveduje oddaja še o del tvi na zvrsti, rodove in šlužbe. Prikazane so tudi pomembnejše spremljajoče dejavno sli kot so vojaško šolstvo, vojna industrija itd. Trije pujski Obzornik Pika Nogavička TV trimski test Risanka Dnevnik Oči kritike A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba, nadaljevanka P. 1. Čajkovski: LABODJE JEZERO Nocoj predvajamo prvi del baletne predstave, ki je bila 20 feb-uai ja letos v moskovskem Bolšoj teatru. Predstava »Labodje jezero*, na glasbo Petra Rjiča Čajkovskega, je imela tokrat še posebno slavnostno obeležje, minilo je sto let od prve postavitve omenjenega baleta. Zaradi izredne dolžine baleta ■smo prenos razdelili na dva dela, tako, da boste clrugi del lahko gledali čez teden dni Dnevnik 19.30 20.00 20.35 22.00 23.00 23.30 Koper — barvna Odprta meja Otroški kotcek Bitka se imenuje Engelchen, film Aktualna tema Ansambel Mihe Dovžana Namizni tenis . 17.45 19.30 20.00 21.10 20.15 Zagreb Skrivnosti morskih globin Dnevnik Naš čas To je fašizem, film Dnevnik Za Kul- folk. TRST A 7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20-12.45 Dom in izročilo: Dobro jutro, Gla sba in kramljanje, Šolske oddaje, Koncert, Predpoldanski omnibus, Glasba po željah; 13.00-15.30 mlade: Glasbeni almanah, turna beležnica, Koncert Mladina v zrcalu časa, Glasba na našem valu; Glasbeni vestnik; 15.35-19.00 Kultura in delo: Klasični album, Od melodije do melodije, Za najmlajše, Koncert, Problemi slovenskega jezika. Slovenski zbori. Glasbena panorama. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 13,30, 14.30, 10.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.35 Zbori in baleti; 9.30 Plošče; 10.45 Glasba in nasveti; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladi pred krofonom; 14.15 Plošče; Valčki, polke in mazurke; Slovenski pevci; 15.30 The Love-lets; 16.45 Nekaj poskočnih; 17.00 Mladim poslušalcem: 17.30 Primorski dnevnik;' 18.00 Čarobna godala: 18.36 Domači pevci zabavne glasbe: 19.30 Pop glasba; 20.00 Operne skladbe. Gibe rt 0'Sullivan: 11.30 Land< Fiorini; 12.10 Par besed...- 12.30 12.20 Pristop k TV: Kmečki zveza — pojasnila o poklicnen seznamu kmetijskih podjetij Sardinija; 13.30 Glasbeno...; 14.2<' Drobec sfatire; 15.05 Knjižna d' skoteka: 15.45 Primo NIP; 18.31 Ni vse zlato...; 19.15 Krvoses: 20.30 Jazz od A do Ž; 22.30 Sin’ fonične skladbe; 23.15 Glasba 'iS lahko noč mi- 14.35 15.10 RADIO 1 7.00, 8.00, I0.00, 13.00. 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila: 6.00, 7.30 Glasba za dobro jutro; 9.00, 10.35 Vi in jaz; 11.00 Poje SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00' 14.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem; 6$ Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, troci!; 7.20 Na današnji dan; 8.00 Glasbena matineja; 9.05 Rf dijska šola; 9.30 Iz glasbenih šok 10.45 Turistični napotki; 11.Q3 Pi'° menadni koncert; 12.10 Dane5 smo izbrali; 12.30 Kmetijski n*, sveti; 12.40* Po domače; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodk' in odmevi; 15.45 Pota sodobii* medicine; 16.00 Vrtiljak; 19.3J Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansarfl bel Silva štingla; 20.00 SloV zemlja; 20 30 Radijska igra; 21.3* Zvočne kaskade; 22.20 Pota jul; glasbe; 28.00 Literarni nokturno/ 23.15 Popevke se vrstijo; 00.8 Dixieland.