GLAS NARODA list slovenskih .delavcev v Ameriki. TP-grow: CHelm 1—387$_Entered as Second CI— Matter, September 21, 1W, »I the Fort Office at New York, N. Y^ under Act of Congrees of March S, 1879 TELEFON: CHefcea I 1171 NO. 183. — STE.V. 183.__NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 6, 1931. — ČETRTEK, 6. AVGUSTA 1931 vni.iTM TTTTT__TTTM; tttit VSEJRANSKI NAPORI ZA ODPRAVO DEPRESIJE TRGOVSKA ZBORNICA NAMERAVA USTANOVITI GOSPODARSKI SVET, KI BO KONTROLIRAL TRGOVINO Ameriška trgovska zbornica je dobila n a svoja vprašanja skrajno ugodne odmeve. — Raznim državam manjka denarja za podporo nezaposlenih. — United Steel Corporation bo znižala plače uradnikom, dočim delavci ne bodo oškodovani. — Ameriška Delavska Federacije je ugotovila, da so bile tekom letošnjega leta znižane plače 200,000 delavcem. V S t raj kar dal aretirati superintendenta WASHINGTON, D. C., 5. avgusta. — Ameriška trgovska zbornica je predlagala, naj se usta-' iy>vi narodni gospodarski svet, ki naj bi reguliral | trgovino in delavski trg. Na ta način bi bilo doblje-. no nekako sredstvo za odpravo depresije, oziroma že vsaj nadaljnje širjenje depresije bi bilo mogoče preprečiti. I Ta predlog so z navdušenjem pozdravile skoro' vse trgovske in industrijalne organizacije, ki zvezi s trgovsko zbornico. Trgovska^ zbornica je predložila svoj predlog dvesto organizacijam ter do včeraj dobila že petdeset nadvse ugodnih odgovorov. Natančen program godpodarskega sveta in njega delokrog bosta določena pozneje. Vlada je poslala vsem governerjem okrožnice in t jih prosila, naj ji sporoče, kako je s podporo za nezaposlene. Odgovorilo je že trinajst governerjev, in iz odgovorov je odvisno, da v onih državah, v katerih živi polovica ameriškega prebivalstva, ni dovolj, oziroma sploh nikakih sredstev za podporo nezaposlenim. Enajst governerjev je odgovorilo, da soglasno s postavo, ne sme država najeti v to svrho nobenega posojila. Pet jih je odgovorilo, da imajo na razpolago nekaj denarja za javna dela , ne pa za direktno pomoč; trije governerji ne vedo, kako bi nabavili potreben denar; dve državi nimate v ta namen nobenih redstev. Governer Roosevelt je sporočil, da ima za javna dela na razpolago samo petdeset milijonov dolarjev. V prvih šestih mesecih tekočega leta je bilo na-daljnih dvestotisoč delavcev prizadetih vsled skrčenja plač. Zivljenski stroški so bili meseca junija za dvanajst odstotkov nižji kot pa meseca junija lanskega leta. V tistem času se je pa dohodek delavcev skrčil za dvainttideset odstotkov. Včeraj je bilo objavljeno, da bodo dne 5. avgusta plače vseh uradnikov United States Steel Corporation znižane od I 2 do 15 odstotkov. Vodstvo je odločno povdarilo, da delavcem ne bo skrčilo plač. DENVER, Colo., 5. avgusta. — Državna indu-strijalna komisija, ki je v tukajšnjem premogovnem okrožju preiskala razmere, je odločila, d a Bluff Springs Leasing Company ne sme svojim delavcem skrčiti plač, ker so plače že zdaj tako nizke, da za more delavec ž njimi jedva izhajati. Washington, D. C., 5. avgusta. — Vlada ceni, da bo mogoče v tekočem fiskalnem letu prištediti pri armadnem in mornariškem proračunu najmanj 5 milijonov dolarjev, ker je mogoče živila dosti ceneje kupiti. Lani naprimer so znašali stroški za vojakovo o-skrbo petdeset centov dnevno, dočim znašajo letos samo osemintrideset centov. Dosti se bo prihranilo tudi pri nakupu uniform in drugega materijala. NAZADOVANJE PRISELJEVANJA V fiskalnem letu, ki se je končalo meseca junija, se ni priselilo niti stoti-soč priseljencev. WASHINGTON, D. C., 4. avgusta. Priseljeniški urad naznanja, da je prvič izza državljanske vojne padlo v enem letu priseljevanje pod sto tisoč oseb. V letu, ki se je končalo dne 30. junija, je bilo spuščenih, v Združene države le 98,139 priseljencev, dočim jih je bilo v prejšnjem letu 241.700. Zmanjšanje znaša torej 59 odstotkov. Iz Evrope se je priselilo samo 61.900 oseb, dočim je znašalo to število v prejšnjem fiskalnem letu 147,438. V zadnjem fiskalnem letu se je Izselilo iz Združenih držav 71,882 priseljencev. Izvzemši Italijo je bilo priseljevanje iz južno-cvropskih držav malenkostno. GEN. ŠTRAJK NA KUBI JE KONČAN P0RT0RIC0 _JESITJUŠE Komisar Davilla zahteva ljudsko odločitev. — Jahta "Allegro" je bila za-sačena 95 milj vstran od obali. WASHINGTON, D. C., 5. avgusta. Komisar Davilla iz Portcrica,- ki je pred par dnevi dospel semkaj z lete; lom, je Izjavil danes, da je narod sit suše in da bo v prihodnjem kongresu stavil predlog za odpravo pro-hibicije. Portorico naj določi sam, kaj matj pdje. Došim sc butlegarji in tihotapci bore, postaja narod vedno revnejši. MALONE, N. Y., 5. avgusta. — Pet oseb, ki so delale dobre kupčije z žganjem, so odposlali dames V Atlanto. Kazni je od štirih mesecev do treh. let. Ovanaost mož posadke 'Allegro" je bilo včeraj obsojenih od zveznega komisarja Armstronga na daljše kazni. Na krovu so našli žganju v vrednosti $120,000. Jahto "Al- [ legro" so zasačili 95 milj vstran od cbali. V Havani je bilo aretiranih 150 oseb. — Na vozove poulične železnice je bilo vrženih par bomb. HA V AN AH, Cubo, 5. avgusta. — Danes je bil končan generalni štratfk, ki je trajal štiriindvajset ur. Udeležba pri generalnem sirajku je bila skoro popolna. Tekom dne •so se završili številni nemiri, v ka terih je belo ranjenih večje število oseb. Tudi par bomb je bilo vrženih na kare poulične železnice, ki pa niso povzročile nobene posebne škode. Močne policijske patrulje bo skušale vzdržati mir. General, štrajka se 'je udeležilo nad stotisco delavcev. Opolnoči so se vrnili na delo skoro vsi unij ski delavci, razen uslužbenk poulične železnice, zaradi katerih je bil-generalni štrajk sklicem. Zaštrajkali so bili, ker jim je kompanija znižala že itak nizke plače. Vsega skupaj je bilo aretiranih stopetdeset oseb. BUS PADEL PREKO MOSTU 21 črncev med žrtvami katastrofe v bližini Georgetown, S. C. — Avtomobil j e padel z mostu v reko. ŠPANSKA SE ŠE NI POMIRILA Ko se je razširila neresnična vest, da je letalec Franco mrtev, so se jetniki spuntali. SEVTLLA, Španska, 5. avgupsta. Potem ko se je včeraj razširila novica, da je umrl major Ramon Pran-o, znani transatlamtaski letalec, so Okušali jetniki pobegniti iz tukajšnje ječe. Le močno vojaška, straža je preprečila poskus. Dosti paznikov je bilo ranjenih. MADHiD, Španska,-5. avgusta. — List El Politico v Cordovi je objavil dahneš daljši Članek, v katerem se glas, da je ma'jor Ramon Prano odgovoren za nemire tv SevilH. Franco ima za seboj pestro zgodovino. Na Španskem se zopet nahaja, odkar je bila ustanoviti ena republika. ITALIJA PODPIRA ALBANIJO Italija bo dala Albaniji tekom desetih let vsako i leto dva milijona dolar-11 jev kredita. _______ i RIM, Italija, 5. aivigusta. — Italija, koje namen je okrepiti svojo balkansko prijateljico Albanijo, bo posodila kralju Zogu vsako leto, za dobo desetih let, dva milijona dolarjev. S to vsoto .bo dežela spravila svoj proračun v ravnovesje ter razvila železniške zveze. Posojilo bo .brezobrestno. Italija hoče, da postane Albanija, ki ni nič večja, kot ameriška država Vermont, močna in dobro disciplinarna držaVa. Italijanska vlada ima razne koncesije za pridobivanje gptroieja v Albaniji. Nekateri vrelci dajo po petdeset ton survega olja na dan. VOJNO PRAVO V BRIDGE-PORT OHIO BRIDGEPORT, Ohio, 5. avgusta. Ker je izbruhnil v raznih rovih Provident in Adena premogovnikov požar, je bilo po vsem tukajšnjem stavkarskem okrožju proglašeno Vojno stanje. Pomožni šerifi so napadli oddelek piketov v Warrenu. ŽENA TOŽI BULL MONTANO I - | LOS ANGELES, CaJ., 5. avgusta. MJrs. 'Bull" Montana, žena znanega rokoborca, bokse rja in filmskega igralca, toži svojega, moža za ločitev zakona. Kot vzrok ločitve naiva-ja, da je igrdo ra/vmal i njo. Poročila se je ž 'njim leta 1929 | GEORGETOWN, S. C., 5. avgusta. Dva bela in 21 črncev je utonilo včeraj zvečer. Vračali so se z izleta, ko so naenkrat padli z mostu v Sampi-reko, tri milje od tukaj. Trupla obeh belih in 17 črncev so že našli. Le en črnec, časniški raznašalec, Jerome Frazier, se je rešil. Ko je padel bus 40 čevljev globoko v reko, je fant razbil okno ter priplaval na breg. Newton je bil lastnik busov, katerega so najeli črnci za izlet. Med žrtvami so se nahajale tudi matere z otroci. Oblasti stoje pred uganko, kako je bilo mogoče, da je padel bus z mostu. Na obeh straneh ceste so postavljeni svarilni signali, da o-mogočijo prevoz parnika. Razventega pa je bus podrl tudi železno ograjo. CENTER SANDWICH, N. H., 5. avgusta. — Nekako 30 dečkov je dobilo težke poškodbe, ko se je tovorni avtomobil prevrnil ter padel v cestni jarek. Dečke so prevedli v tukajšnjo bolnico. MACDONALD BO OBISKAL STIMSONA LONDON, Anglija, 5. tvgusta. — Ministrski predsednik Ramsay Mac-Donadd,, ki se mudi v Lossiemouthu na počitnicah, namerava obiskati koncem tedna ameriškega državnega taunika Henrya L. Stimsona, ki je na oddihu v Golspite v Severni Škociji. Pri tej priliki se bosta posvetovala o uspehih konference, katere so se bili pred kratkim udeležili vodilni evropski državniki. BOJI V STAVKARSKEM OKROŽJU CHARLESTON, W. Va., 5. avgusta. — Danes je bil aretiran Urban Hill, superintendent Amelia Gas Coal Company, v Blakely. Postavljen je bil pod primerno varščino, in dne I 1. avgusta se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi napada na nekega stavkujočega majnerja. Hill je bil včeraj aretiran in sicer na podlagi warranta, ki ga je iz-posloval Andy Climov iz Blakely. Climov se nahaja v bolnišnici v Charlestonu. Težke poškodbe mu je prizadel Hill v družbi dveh rovskih stražnikov. Climov se je "pregrešil" s tem, ker na Hillovo povelje ni hotel iti delat. Kot rečeno, so njegove poškodbe jako težke. Poškodovan je na nogah in rokah ter ima počeno črepi-njo. — Mudil sem se pri nekem svojem prijatelju — je pripovedoval Olimov. — Ko sem se poslovil od njega, sem se vračal ob železniški j progi proti domu. Hill me je poklical k vhodu v rov ter mi rekel, naj grem delat. Ker se nisem zmenil za to vabil?, sta prišla k meni dva oborožena rovska stražnika in mi zastavila pot. — Odkritosrčno sem jima pove-1 dal, da nisem skeb in da ne bom šel delat toliko časa, dokler ne bo kompanija priznala unije. : — Medtem se je bil približal tudi Hill. Brez besede me je udaril s pištolo po glavi, stražnika sta me pa začela suvati in sta me podrla na tla. Zavedel sem se v jarku poleg železniških tračnic in se splazil v grmovje. Po hudem naporu sem dospel do stavkarskega taborišča, odkoder so me spravili v bolnišnico. Blakely Mine je malo podjetje ter Ima v sedanjem času zaposlenih komaj petindvajset oseb, samih ne-unijskih delavcev, seveda. Kakih petinsedemdeset delavcv štrajka, in mnogo stavkarskih družin so že vrgli iz komipanijskih hiš. V Blakely so se vršili zadnje dni precej resni nemiri, posebno tedaj, ko so izganjali štrajkarske družini iz kompanjjskih hiš. Zadnjo soboto, je bil ustreljen i3 zasede neki neunijski delavec, in trije stanovalci taborišča so bili neusmiljeno pretepeni. Nihče, ki je v zevzi s k^mpunijo, noče govoriti o Hillovem slučaju. On je bil prvi rovski uradnik, ki je bil aretiran tekom štrajka, pa3 je bilo pa aretiranih že več rovskih stražnikov. Ko sd hoteli baroni v Ward spoditi z kompanijskih hiš oseminpet-deset družin, je založila za njihovo stanarino devet tisoč dolarjev Mrs. Ethel Clyde iz New Yorka. Pred svojim odhodom v New York, je rekla: — Natanmo sem si ogledala razmere ter sem prišla do zaključka, da se štrajkarji v West Virginiji bore za pravično stvar. Ogledala sem si taborišča, zaprte majhne, majne, ki operirajo, kot da bi ne bile prizadete od štrajka. in videla sem naselbine, pedobne utrjenim kempam. — Bila sem v premogurski naselbini, kateri je kompanija takoj prvi doai štrajka zaprla vodovod. Vsa svarila zdravnikov, da utegne izbruhniti tifus, so ostala brez uspeha. — Pri W-aTd majnah je vsepolns Oboroženih rovskih stražnikov, državnih policistov in strojnih pušk. Veitna ma(jnarjev se je nahajala v naravnost obupnem položaju. Dasi ženskam vstop v majno nI dovoljen, je Mrs. Clyde navzlic temu dobila dovoljenje. Nekateri majnerji so prazneverni, ter pravi-j jo, da se bo zgodila nesreča, če stopi ženska v majno. Mrs. Clyde si je v družbi drugih preiskovalcev ogledala vež majn ter prišla ven nepoškodovana. FINANČNA KRIZA NA POLJSKEM VARŠAVA, Poljska, 5. avgusta. — Po deželi se širi nemir, ki so ga izzvale drastične odredbe, uveljavljene v namenu, da se prepreči finančno krizo na Poljskem. Večina občin noče plačati svojih uslužbencev in kontraktorjev. Državna gledališča so zaprta. Finančno ministrstvo upa, da v kratkem času dobiti precejšnje posojilo iz Francije. TRAGIČNA SMRT LEPOTICE BUKAREŠTA, Romunska, 5. avgusta. — Iz Brcule poročajo, da je neki carinski uradnik ustrelil Miss j Silvio Cenescu, ki je bila proglašena leta 1927 za najlepšo Romunko. Nato si je sam pognal kroglo v glavo. Uradnik jo je zasnubil, pa ga nt hotela uslišati. Miss Cenescu so zadnje leto ban-diti že dvakrat odvedli, pa so jo obakrat izpustil proti precejšnji odkupnini. ^^ ADVERTISE in "GLAS NARODA" DENARNA NAKAZILA--- IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO V ITALIJO I Din 500 --------------------------------9 9.35 Ur 100 ____________________________f 5.75 Din 1000 ------------------------------$ 18.50 Lir 200 -----------------------------------$11.30 Din 2500 ______________________________________$ 45.75 Lir 300 __________________________$16.80 Din 3000 -J.----------------------------f 54.60 Lir 500 ___________$27.40 Din 5000 --------------------------------$ 90.50 Li* 1000 _____________$54.25 Din 10,000 ____________ $180.00 _ _ ■ -il IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbin«, znaša 60 centov za vsako posamezno naka žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, o $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dta&tfl* Urah ali dolarjih, dovoljujemo fte bolj le pogoje. Pri velikih »-ra^ lib priporočamo, da se poprej i nam pismenim potom iportinni to glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 1k Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. Y i Telephone B A inlay 7—0380 ečji slovenski dnemil^l IT Združenih državah VeUa za vse leto - - . $6.00 | Za pol leta.....$3.00 § Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Jj IftasaMBnBB^^aaBBBBidP the United States. p Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. MEW YORK, THURSDAY, AUGUST 6, 1931 L&KOnT gtOTBU DAILY UC.I.I. | "Glas Naroda* | OwomS tad Published by ILOTENIC PUBLISHING COMPANY (A (TMJflflttMU Frank hkMr, PmUkol L. Bmedlk, Tnu Place of bnrtnf of the corpora/ttan end tddniM of above officers: tie W. llth Street, Borough of Mmhtttea, New T»it City. N. Y. -GLAS NARODA" __CMm of tfce Fooyto)__ _lamed Every Dey Except Sundays ind Hobday«_ Ka celo leto velja hat aa Ameriko n Za New York sa celo leto $7 00 In Kanado_____$6.00 li Za pol leta----------------$3-50 ■a pol leta _.fs.oo' Za inozemstvo sa celo leto ~—$7.00 ■a Četrt lete_____41.50Za pol leta--------------------$3.50 ____Subscription Yearly $6.00.__ AdferUsement on Agreement. "Glas Naroda" tahaja vsaki dan lsvsemil nedelj In prainlkov. Dental tana rnrtpiM In osebnosti ee ne priobčujejo. Denar nal ae bla-•cmdl potUlatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee nam tadl prejftnje blvallKe nsznanl, da hitreje najdemo naslovnika.__"__ "QUI NARODA", ti« W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHeisea 3—3878 Dopisi. GJtEENOVO STALIŠČE Iz Slovenije. Peter Zgaga DNEVNIK SAMOTARJA. 4. avgusta. William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, se v zadnjem easu poslužuje precej ostrili izrazov. Te dni je govoril v Bedford, Mass., ter pozval Herbert a Hooverja naj v interesu nezaposlenih takoj .sklice veliko gospodarsko konferenco, češ, da se bo v nasprotnem slučaju zHiašila sedanja gospodarska struktura •dežele. Ta poziv bo Hooverja vsekakor presenetil. Dozdaj se je namreč Green še vedno strinjal ž njim. Ko so pozimi zahtevali napredni delavci, naj se z državnim denarjem nasiti in nastani nezaposlene, je rekel Hoover, da bi bilo za ameriške delavce preveč poniževalno, t~e bi bili prisiljeni sprejemati miloščino. In glejte, gospod Green je bil popolnoma Hooverje-vega mnenja. Ko je bil pozneje stavljen predlog, naj skliče predsednik posebno zasedanje kongresa, niso hoteli v Beli iiiši o tem ničesar slišati. In med tistimi, ki so zahtevali posebno zasedanje kongresa, ni bWo Williama Greena. Hoover se ni oziral na zahteve, naj se uvede po angleškem uzoreu zavarovanje proti nezaposlenosti. Tudi tako zavarovanje je označil kot nekako miloščino, preponiževaliio za ameriškega delavca. Green mu je seveda gladko pritrdil. Zakaj je predsednik: Ameriške Delavske Federacije kar naenkrat izpremenil svoje stališče in začel govoriti kot kak komunistični agitator? Rekel je naprimer, da ne bomo smeli zameriti nezaposlenim delavcem, če bodo začeli ropati trgovine v namenu, da nasitijo svoje otroke. Odkcid naenkrat ta izprememba? Odgovor na bo je lahak in jasen. Danes se sestane v Atlantic City izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije, in gospodje so prišli do prepričanja, da se je položaj tako poostril, da ne kaže več posluževati se starih fraz. Ker je Green zahteval konferenco gospodarskih izvedencev, je jasno, kla se bodo s tem problemom pečali tudi drugi izvršilni uradniki Ameriške Delavske Federacije. Kak sne bi bile posledice take konference? Ne prav mnogo obetajoče. Delegati bi imeli dolge govore, in imenovan bi bil Hudi kak odbor, kateremu bi bilo naročeno "preiskati razmere". TaJca konferenca bi najbrž sličila oni washingtonski konferenci, katere so se udeležili razen vlaldnih zastopnikov, tudi delavski voditelji in veleindustrijalci dežele. Pri oni priliki so veleindustrijalci svečano dbljubifi, da ne bodo krčili plač. Kako so dTŽali svojo obljubo, je pa znano vsakemu delavcu. Sharon-Farrell, Pa. Gotovo mi bo urednik G. N. in tudi vsi ostali oprostili, ker sem tako kasen s poročilom. Zahvalim se vsem, Qd so se udeležili piknika, Pevskega Zbora kateri je bil 19. julija nt* Mr. SSbine farmi v Jamestown. Na, katf "takega nismo pričakovali. Vse je 'bilo po voljno in zadovoljno, malo in ta veliko. Rojaki so mas obiskali iz bližnjih in od daljnih krajev, katerih ne smem pozabiti. Iz Clevelanda: Hribar, Šuštaršič, Cvergel z družinami in Cleveland Starš, push ball team, 'ki so tukaj igrali z našim Slovenian Home push -ball team. Žal pi, da morem reči, da je Cleveland izgubil, in naši fantje so odnesli clevelandsko žago. Nadalje so nas obiskali iz Warren, Ohio: Žug, Ba-nažich in Modic. Iz Girard: dve kra-sotici. Iz Aiiquipe: Mr. I>rglin s celo svojo družino. Ali ni to lepo? Nas Pevski Zbor je ponosen, in najlepša hwala jim, ki so nas ob-skuli in pomagali naši blagajni, katera je narastla za sto dolarjev, kar je več kot dovolj v teh kritičnih časih. Pa tudi naši sosedje Patagončenje, in iz Wheatland so nam v polnem Številu obiskali in pripomogli do najboljšega. Eden je še celo pismo poslal s čestitko in priporočilom. Le naprej s Pevskim Zborom! No, pa zakaj bi ne prišli na piknik, ker je naš Pevski Zbor tako privlačen in priljubljen vsem? Smo v starosti od 14 do 50 let, pa veseli, pa peU bomo znali, če se naučimo. Le korajžo! Imeli smo neke pregovore, pa ni nam nič škodovalo, vsaij zdajj vidimo. Po pikniku je članstvo Pevskega Zbora še narastlo. Zdaj še čakamo odrešenja ah nas vzame ipod svoj carter Slovenski dom, ali bomo sami zase. Kaj smo delali na pikniku? Precej v začetku se je neka knasotica vežbala v jahanj-u bika, pa je tako nesrečno padla, da si je roko iz-pahnila. In gk'jte, jaz kot samouk sem jo kmalu paadravil in .potolažil, da predno se bo možila, ibo vse zdravo. Precej je bilo boljše. Starejše ženske in debeluške so imele vežfranje v vodi. jaz in Mr. Butcher sva pa imela dela z živim fragnjetom, Mr. Okorn pa z mrtvim. Mr. Trobentar in Co. so "pa imeli o-pravka s pomivanjem kozarcev. Peli so kot da so mislili odnesti prvenstvo v petju, pa/ se jim ni posrečilo. Poslušal sem jih od strani. Le še V3ak enega, pa bo šlo boljše! In toliko časa so ponavljali, da nazadnje iniso bili za drugam kot za domov. No, in mi pevci smo pa tudi žin-gali kot v šumi. Videl sem tu pa tam kakega ki je z roko zamahnil. Kaj je to pomenilo, ne vem. 'Mislil sem si: Počakaj ti prijatelj, danes leto bo dru-Sjače. Tako smo končali z vsemi dobrotami in se dobre volje podali z našimi sosedi in prijatelji proti domu z mislijo, da smo vsem ustregli. Visem, ki so nas obiskali, se v imenu Pevskega Zbora najlepše zahvaljujem. Mi pa še z boljšim upanjem in z veseljem napredujmo s petjem, in kličemo vsem: Pristopite k nam, in del ujmo skupno za pot je in Slovenski Dom. Nesreča ne počiva! Tudi mmrt no. Podvrženi ate eni ali drugi vsak dan. KAJ BTM PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t Ali «f« io M/varovani ta slučaj boletni, nezgod$ ali omrtif Ako na, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanska Katoliika Jednote. Nsia jednota plačuje največ bolniška podpor« med vsemi jugoslovanskimi podpornimi org*, nisacijaai t Ameriki. Imovina znala nad +1,100.000.00, članstv* nad 20,000. Nora društva se lahko vrtnarijo ▼ Združenih državah a 8. člani. Pristopnina prosta,— BorUo nojboljM OovomM Udnik "Novo Dobo", glasila JSKJ. Pilite pojMnila aa flavasga tajnika, Joseph Fishier, Ely, Minn. * t. fi' * .. f., .jt- v ■* i * ' Slovenski Dom bo obhajal 5-let>-aico obstanka 7. septembra na Labor Day. 15. amgusta priredi 5-letnioo obstanka društvo Sloga, No. 174 J. S.' K. J. v Slovenskem Domu. I Vaje Pevskega Zbora so vsaki to-' rek zvečer ob 7.30 v Slovenskem Domu. Pristopite k nam! A. V. Center, Pa. Ker se le malo kdo oglasi v jav- ( nosti iz le slovenske naselbine, bom pa 'jaz napisal par besedi, kako se imamo kaj tukaj. Kar se tiče delavskih razmer, so pač take kot po drugih krajih: kriza in revščina. Meseca junija je bdi izbruhnil pre-mogarski štrajk. Sprva so večina vsi premog&rjl prenehali z delom, ker so se pa pričeli kot pan&vadi, pojavljati skebi iz drugih krajev, so pa sprevideli, da je najboljše, da se vrnejo nazaj na delo. Še tako je dosti premogarjev izgubilo delo, ker so prišli drugi na njih mesti. To je že stara pesem v premoga rskem štrajku. Kar se tiče drugih industrijskih del, so pa tudi iisto pod ničlo. Brezposelnih delavcev se nahaja zdaj precej v tej okolici, dočim prej to ni bila navada. Kakor kaže, se razmere le še slabšajo in bo prihodnja zima precej trda za delavce. Kljub slabim razmeram in pa da bi ljudje v tem kraju malo pozabili na slabe čase, so tri slovenska društvu iz Centra in tri slovenska in eno hrvaško društvo v Universal (skupaj 7 društev) sklenila, da bi priredili skupni piknik v nedeljo 16. avgusta na Center Beach. Ta prostor je prav pripraven za take prireditve. Tam je čista voda za (kopanje, in tudi dots ti senčnih dreves, da se človek lahko ohladi v tej hudi vročini, dvorana za ples itd. Kdor pride od daleč, ta prostor lahko najde, ker se nahaja: prav na Center. Center je iz Pittsburgha 15 milj na vzhodno stran proti Universal. Tu skozi pride Salzburg Rd. št. 80, iz Pittsburgha je pa najboljše iti po Fraaikstown Road, potem pa pride na Salzburg Road št. 80. Piknik bo bolj zabavnega značaja kot pa za dobiček. Vstopnina bo prosta, druge dobrote se bodo pa dobile po zmerni ceni. Ako bodo bogovi pripustili, se bodo pekli tudi janjci in bo preskrbljeno tudi za druge zabave. Upamo, da bo vsak zadovoljen. Vabimo vsa sosednja društva in posamezne rojak in rojakinje ter brate Hrvate in Čehe, da nas obiščete poinoštevilno na tem skupnem pikniku. Tudi Petra Zgago povabimo, da nas obišče na tem pikniku. Ako lahko delaš zgago po New Yorku in Little Falls, pa pridi enkrait tudi v Pennsy lvanij o, saj po zraku ni tako daleč. Na svidenje dne 16. avgusta na pikniku na Center Beach. Z bratskim pozdravom Frank Schifrar. VpMHMMMHBMHMM 2ENF ' Ako imate izostalo, ne-'-Tfliti, redno ali boleče mesečno člSCenje, naročite si moje staro-krajsko zdravilo. Cena zavoju S3.— PiSlte ml s popolnim zaupuniem! MRS. MARGARETA LESKOV AR 507 E. 73rd St., N*w York. N. Y. VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUŽENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. ¥ * Vlage obrestujemo po 4°/o Sakser State Bank n commmm mma j_mtw yokk. iv. *. Ljubavna pustolovščina nezveste žene. Delavec Albin Pobega, stanujoč v Resovi baraki v Kosovski ulici St. 6, je prijavil policiji, da je, ko je hotel v barako, našel na pragu do 5 tednov staro dete ženskega spola, ki je bilo povito v plenice in zavito v rjav svilen šal. Otroka so takoj potem, ko so ga našli, izročili v Deč-ji dom, kraljice Marije. Policija je dognala, da je otroka tam odložila neka Antonija Kodarinova, posest-nlca z Lopara, ki je pred kratkim prišla z otrokom v Jugoslavijo. Njen mož Anton je bil pred dvema letoma obsojen v Italiji radi političnega delikta na 10 let težke ječe. Moral je takoj v zapor tn prepustiti ženo s tremi otroci usodi. Medtem se je zala Antonija za-plela v ljubavno razmerje z nekim kmetom, sedaj delavcem stanujo-čim v Resovi baraki v Kosovski ulici, ki je pred tremi meseci odpotoval v jug. držaJvo. Posledice tega raz merja so bile, da je Antonija pred mesecem porodila deklico in po porodu odšla z njo v Jugoslavijo, da poišče očeta, s katerim je zanosila. Ta pa jo je zavrnil, češ da ni nikdar imel opravka z njo. Kodarinova je stanovala v ruski baraki pri kolodvoru pri Sobsbdinu, kamor pa noč poprej ni prišla. Na-jbrže je ona sama pustila otroka pred stanovanjem nezvestega ljubčka in odpotovola nazaj v Italijo. Da je otrok res od Kodarinove, je priča zasebnica Ana Renarjevo, stanujoča v Resovi baraki, s katero sta noč poprej ob 20. uri govorili pred barako. Kodarinova je Imela takrat otroka še pri sebi, zavitega v rjav svilen šal Kako je deklici ime, ni znano. Sirov nočni napad in požig: Na 'posestvu Mihe Stovnika na Selah. je bil v noči odJ22. na 23. julija izvršen zločin, ki priča o strašni podivjanosti dveh doslej neznanih zločincev. V starejši hiši na omenjenem posestvu je spal sam posestnikov svak Berti, ki je okrog polnoči slišal korake na podstrešju. Ko je hotel vstati in pogledati, kaj se dogaja, ga je napadel iz teme neznan moški, ki mu je zadal deset ran z nožem, med katerimi sta dve precej hudi. Na njegove klice na pomoč sta hudodelca; zbežala, .med begom pa zažgala kozolc, v katerega so šele dan prej spravili večjo množino pšenice. S kozolca se je ogenj bliskovito razširil na hlev in starejše stanovanjsko poslopje. Novo zidano in z opeko krito hišo pa so obvarovala pred ognjem sadna drevesa katerih je miogo okoli hiše. Rešili so živino iz hleva in pa nekaj cprave, dočim je vse drugo zgorelo. Gatšenje je bilo zelo težavno, ker je v bližini malo vode. Škoda je delno krita z zavarovalnino. Sirov zločin so prijavili ocož-niški postaji v Slovenj gaadcu in so |l KOSE >z najboljšega Jekla, z rinčkom — 24, 26, 28, 30 in 32 palcev doloe $2 — • .6 ko« po ...................... $1.75 Klepiino orodje po----|1.25 in $1.50 Pralca Po ................30c In 40c Motlka..........................—.»o J Srp ............................—.gfl ,.. j Brusni kamen...................—.50 Ribežen za repo z 2 nožema »1.15 PoStnlna prosta,. MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta., 111 New York. N. Y. Če bi bil današnji dan trinajstega in še petek povrhu, bi nič ne rekel. Vse tako kaže, kot da me je za- orožniki bili že ob 4. zjutraj na licu mesta. Podivjana zločinca zaslužita temeljito kazen. Hud« nesreča z dinamitno patrono. 25. julija okrog 14. je nastala v hiši na Glavnem trgu št. 4 močna eksplozija. Ljudje si sprva niso u-pali blizu, ker so mislili, da bi se mogla eksplozija še ponoviti. Alarmirali so reševalno postajo. Ko so prihiteli z avtomobilom in vdrli v stanovanje stranke v prvem nadstropju, se jim je nudil strašen prizor. V mlaki krvi se je valjal 17-let-ni brivski vajenec Prane Homec, poteg njega pa sta ležala vsa okrvavljena- 6-letni brat Marian in 5. letna sestra Jožica. Homec je staknil nekje dinamitno patrono. Hotel jo je razstaviti in je s kladivom nabijal po njej. Pri tem poslu sta ga radovedno gledala brat in sestrica. Nenadoma je patrona eksplodirala ter je odtrgala Franu Homcu vse prste leve roke, dočim je dobil 6-let-ni Marijan precej resne poškodbe od drobcev patrone. 51etna Jožica pa je zadofbila le lažje rane, a zato pretrpela mnogo strahu. Vse tri ranjence so prepeljan v bolnico, kjer pa so pridržali samo Franca Homca, dočim so ostala dva obvezali in zaradi pomanjanja prostora v bolnici oddali v domačo nego. Dve hudi nesreči pri ml&tilnicJ. Žalik Ivan iz Gančan je pred dnevi podajal snop je v mlatilnico. S snopom pa je stroj potegnil fanta za se boj in mu roko pri laktu odtrgal. Ponesrečeica so takoj prepeljali v bolnišnico v Mursko Soboto. ■ Šebjam Štefan' iz-Dobrovnika je pomagal pri mlaižvi v Gtomilicah. Takoj pri prvem snopu, ki ga je spuščal v mlatilnico, ga je pograbilo za roko. Oroeen krik je prestrašil delavce in mladi enoindrvajset-letni Stefan je pokazal okrvavljeno roko, ki ji je stroj do lakta iztrgal kost. Te nesreče spravljajo ljudi v bojazen, da si skoraj ne upajo na mlatilnico. ,V SLUŽBO se sprejme SLOVENKA ali HRVATICA, ki je vešča kuhanja in drugih gospodinjskih del, neglede če je tudi že starejša do 45 let. — Katera žeh sprejeti službo, naj se obrne za' pojasnila na naslov: M. F., P. O. Bok 392, Bouyn, Quebec, Canada. POZIV! ANTON DRORNIČ iz ŽEROVNICE, št. 32 pri Cerknici, ki je pred leti bival v Bridgeportu, Ohio, se poziva, da posije v lastnem interesu svoj naslov g. dr. Josipu Klepcu, Janez Trdinova ulica št 8 v Ljubljani, ali pa Glas Narodu v New York, N. Y. Zahvala vsakemu vnaprej, kdor bi utegnil vedeti naslov gori imenovanega rojaka in javiti. (2x 30&6) Mali Oglasi imajo velik uspeh e Prepričajte se! Čela preganjati smola. Pa kaj preganjati — smola se one naravnost drži od jutra do večera. Da bi bolje spal, sem pustil sinoči vsa akna odprta. In res sam trdno in sladko zaspal. Ko sem zjutraj planil iz posteče, — ura je namreč kazala devet — sem stopil v lužo. » In luža se je razprostirala vsepovsod: od kuhinje, po obeh spalnicah do pariorja. — Aha, — sem si mislil — deževalo je ponoči — ti si pa pustil okna odprta. Toda devet Je že, kaj bo rekel bos v tovarni? ' Za silo sem nataknil cape nase in jo ucvrl na cesto. — No, kam pa tako naglo? — me je vprašal grocer na vogalu, ko je baš trgovino odpiral. — Delat — mu pravim. — Devet je že. — Morda je kije drugje devet, toda ne na uri, — je odvrnil. — Zdaj je šest. Saj vidiš, da ni še nikjer nobenega človeka. Kar malo oddahnil sem se. obenem pa preklel vekarico, ki se mi je ponoči ustaivila. Pri prijaznem grocer ju sem kupil mleka, kruha, cigaret on precejšen kos špeha. Račun je znesel enoindevetdeset centov. Dal sem mu dolar — bil je edini, ki sem ga imel v žepu. Vse drugo premoženje, ki mi ga js žena pustila, sera spravil "v šalico ter jo postavil na najvišjo polico v omari. — Ali imai jajca? — me je vprašal grocer. — Špeha vendar ne boš jedel kar tako. — Ja, na jajca bi pa skoraj pozabil — sem odvrnil, — veš, zdaj sem sam gospodar. Am oak imam samo devet centov. Ne vem, če jih bom dobil za devet centov ducat. — O, pri meni se vse dobi — Je dejal in segel v teman kot po ducat jajc. ,— Veš, — je rekel — ducat teh jajc sem pred šestimi meseci prodajal po petinštirideset centov, zdaj v tea splošni depresiji pa mora vsak nekoliko popustiti, in ti jih dam za devet. Domov prišedšd, sem se prepričal, da so jajca- res precej stara ter dobro uležana, toda prav posebno do-hrega okusa niso imela. Ali je bdi pa nemara špeh za nič, sam ne vem. Tudi z mlekom ni bilo tako kot se spodobi. Včasi sem slišal ženo reči: Jezas, mleko je prekipelo! Nikdar je pa nisem slišal poklicati kakega svetnika na pomoč in vzklikniti, da se ji je mleko prismodilo. Tega naj-hr?, še ne ve. Ima še premalo prakse. Meni se je pa izvrstno prismodilo. Za pol prsta skorje je ostalo na dnu kastrole. V bodoče bom pil za zajtrk samo mrzlo mleko. Kajti tudi s ko-fetom nisem popolnoma na jasnem. V petih lethih sem neštetokrat videl, kako je žena kuhala kavo, — no, seveda, človek toliko ne porajta — pa še danes ne vem, kako se pravzaprav kuha. Le toliko se spominjam, da. je večkrat rekla, da zasuje pet žlic, češ, da je pet žlic več kot dovolj za kanglo kofeta. Jaz sem vsul v kanglo tri žlice kofeta in šalico vode, kajti šali ca kave mi za zajtrk popolnoma zadostuje. Pustil sem precej časa, da je vrelo, pa sploh nI hotelo vre ti, ampak samo smodilo se je. Do pol osmih sem strgal kanglo, pa še nisem vsega ostrgal, potem sem jo pa ubral v šop Sama sreča, da sem opoldne, preden sem šel lunčat, sešel v žep in se prepričal, da nimam pri sebi niti počenega groča. Lačen in sestradan sem se kot senca vlekel zvečer domov. Medpo-tama sem delal trdne sklepe, da bo j,utrišnji dan drugačen, kajti človek se po petih letih koj prvi dan težko privadi samskemu stanu. Le to mi je šlo po glavi: — Samo da bi žena' ne zvedela, kakšen je bil prvi dan mojega samotarskega življenja. Le s težavo sem se privlekel po stopnicah v tretje nadstropje. — No, to bo pa lep hudič — sem si milil, — če sem ključ pozabil ki če notri ne bom mogel. Otipal sem žepe, ključa res ni bilo. Globoko sem se oddahnil, videč, da so vrata napol priprta. V stanovanju je bilo Vse tako kot le bilo zjutraj, ko sem odfel. EdJmole lonček, v katerem Mm imel denar ki sem ga spravil na "gonijo polico, je stal na mfcft. In lonček je bil popolnoma prazen. mmwiw »»ur "itll iMOM' ■ '" ■ ■ ■ —eaMgweggggewpi11 ■■ jiLiges—eaggaBg^Bsggqaggggg^nea^j^sgss^^^BBi O j KRATKA DNEVNA ZGODBA J g| NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 6, 1931 v qbobi noma unci ip * VALENTIN KATAJEV: V OBLEGANEM MESTU Ne sivo ielezje francoskih oklop-nic, iz katerih se je vil nad zalivom črn dim niti vesele partrulje angleške pomorske pehote, ki so po križiščih igrale nogomet in brcale i&zo po raznih trgih, — nič ni mc^lo pomagati. Mesto -je bilo obsojeno; s treh strani so ga oblegali rdeči. Zaman so otroški glasovi razna-žalcev po križiščih peli o zmagi, zaman je radio z oklopnic pošiljal vesti kakor snope sinjih bliskov, zaman so kozji suknjiči francoskih poročnikov oblastno moleli izza kavarniških mizic in se odražali v zrcalih gledali&cih hodnikov. Vse je bilo končano. Vsak dan so ogromni parniki pluli mimo svetilnika in vozili na jug žolte kovčege milijonarjev in pcpotne opreme generalov. Množice zblaznelih špekulantov in smernih gospodičen, ki so v tem divjem begu izgubile svoje ogrtače iz hermelinovega krzna so nalik grozdom visele na lestvicah odhajajočih parnLkov. Ti pa, ki jim je bilo usojeno ostati v mestu, niso hoteli ničesar vedeti in o ničemer misliti. Po ulicah so goreli ognji. Iz kleti so se skupaj z morskim vzduhom širili zvoki godbe. Jasni mesec jc stal visoko, prav v zenitu, in zvezda se je zdela kakor solza, ki je kanila z njega in obstala v gosti modrini, ne da bi dospela do zemlje. Mlad mož v civilu se je ustavil pred eno izmed kleti, malo pomislil in hitro stekel po stopnicah navzdol. Spotoma se je z ramo zadel ob pijanega mornarja v kožna tem jopiču, ki je bil bas prihajal navzgor. Mornar je pogledal mladega moža v obraz, se ustavil in se vrnil za njim v klet. Klet je bila podobna romantični votlini, kakor so to pač vse kleti v pristaniških mestih. Z belo oljnato barvo poslikani leseni strop se je lesketal ko prevrnsjena ladjina paluba. Krčmar, Grk za pultom je na-likoval kape lanu gasarskega broda. Motne stene, hladne in vlažne, so dišale po žganju in kamenu. Mizice v zidnih obokih so bile pokrite z mokrimi zelenimi platnenimi prti, na katerih so bili naslikani črni čerkeski jezdeci. Goreča svetiljka nad pultom je s svojim slabim svitom ozarjala raznovrstno sadje in zelenjavo. Študent je stopil v najtemnejši kot sedel za mizo, preštel denar in naročil besarabskega vina. Natakarica s polnimi prsi in zavihanimi rokavi ga je premerila s svojimi podplutimi očmi in odšla za pult, on pa je vzel iz listnice lekarniški zavojček, ga odprl, razprostrl po mizi, pazno zajel z meziinčevim nohtom nekaj belega kristalnega prahu in ga z naslado nesel k razširjeni nosnici. Med tem časom je pijani mornar z bledim igralskim obrazom in temno senco pod očmi pozorno opazoval mladega moža. Med topim žvenketanjem porcelanaste posode je v pivnici igrala godba. V kotu na odru je za pianinom z raztrganim tkaninastim hrbtom sedel ku-štrav mladenič v konservatorijskem suknjiču, poleg njega pa je stal slep žid z višnjevimi naočniki, opiral gosli ob ključnico, tiščal podbradek v gosli in s suhimi, zelo dolgimi prsti vodil po njih mijavkajoči lok. Hrup glasov je pre vpil vse. — Maša, vodke daj! '— je zakričal mornar, ne da bi odvrnil temne oči od študentovega lica. Ko so mu prinesli vodko je vzlic svoj pi- janosti z roko, trdo kakor kamen napolnil kozarec. Potem Je s teža-1 vo vstal in stopil k študentu. — Oprostite, tovariš, in dovolite, da vam ponudim. Vodka je. j Postavil je" pred študenta poln kozarec. Student se je zdrznil in to-' bak, ki ga je bil ravno ta trenutek mašil v pipo, se je nerodno raz-tresel med prsti po mokrem prtu. Z rokami je stisnil pipo in začudeno gledal mornarja. Ta. pa je hitro potegnil iz žepa zažigalko, jo spotoma prižgal in pomolil študentu pod nos dimeči se, rdeči plamen. Študent je mašinalno potegnil in se nasmehnil. — Zelo ste ljubeznivi. Mahoma so se mu zenice razširile in temna senca je legla na njegovo čelo. — Kaj me tako gledate? — Pijte! — je dejal mornar. Med tem ko je študent pil zoper- no, slabo vodko, ki se je pozibava-la v kozarcu, da je bilo moči občutiti njeno težo, je mornar opazoval kosmiče tobaka na prtu in mrmral: — angleški kepsten. Ko je študent izpil, je začutil, da se okrog njega nekaj pripravlja: zdelo se mu je, kakor da bi svetloba pojemala in dim naraščal, in vse je tako čudovito in nezadržno teklo mimo njegovih oči. In namah ni bilo nič več čudnega: ni to, da so Čenkesi mahali s sabljami, ni to, da ga je tuji mornar gledal s pozornimi očmi in smrdel po žganju. Izvlekel je še en prašek in ponos-Vj al-Lekarniška pomarančna svežost in hlad sta mu napolnila grlo, da jo postalo vse razumljivo, enostavno in tako preprosto, da bi lahko narisal. — Ali hočete? — je vprašal mornarja In mu ponudil prašek. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. Revivor B. dejan), trds vesana .. .98 Vernika Deeealifca. trda rem____LM Za kril ta svobodo, Igrokal v 0. dejanjih....................— M LJodskl oder: 4. i?. Tihotapec, 0. dejanj .... j§9 0. sv. Po U letih, 4 dejanja .. M Zbirka ljudskih Iger: 3. snopič. Mlin »od zearijo. Sv. ..Nela, Banjo .................-00 13. snopič. Veotaifca. Smrt Marijo device. Marijin otrok ........ M 14. snopič. Sv. Bofttjan. Junaftea deklica, Msterin Masosiev .... J« IBl snopič. Turki pred Dovje«, Fabjola in Neža ............ JI '20. snopič. Sv. Just; LJsfeQim Ma* ■Uinega otroka .............. JI PESMI IN POEZIJE: Akropoli* In Plraaftie ........ M broiirano................... Autei, trdo vea. ................L— Balade in romance, trda ves......lJtE Bok n mladi sob. trda ves .... .41 Kraguljčkl (Dtva) ............ M trdo veaeno ................ .M MoJo obzorje, (Qan*l> ............OS Narfes (Gruden), broft........... J« Prieaerake peteri, (Gruden), vea. JS Blatne (Albreht) bro«....:...... Jt Pebenke polt (Glase*) broi. .... Ji Otaa ZepanBi: Sto agank ................... J« Vijolica. Pesmi sa mladost .... Ji Ivaoflri. Zbirka poaalf sa elovea- J sko mladino. Trto veaano .... J« ttttowt pravUkss^ trta^ voa .... JM PMC Z MOTAM* NOfl SA K&AYIK (Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvesek po__J .30 10 xveaskov skopaj _____________.SL50 NOTI KSMI8 SPBJEMLJXVANJDC Album slov. narodnih pesmi • (PreloveeJ _M šest narodnih pesmi (Prelovec) JI Pesmarica molkih »borov (Bala tka)______ ••t Iffllk . o e o • o e e o e a-a a* e o a e o o ««T0 sessooopos« sssooosossso Jš 1« sioilflh in BMtenlb sborov — (Adamič) ........................M MOŠKI ZBOB Trije aMfikl sbori (Pavčič) ta Izdala Glasbena Matica ........ .4» Narodna nagtohnlca (Pavčič) .. JSt Genki odmevi (Laharnar) 2. sv. .41 SAMOSPEVI: S tir Ji samospevi, ladala Glasbena Matica ......................................45 Naši hadnl ..................... il MBfiANl ZBOBI: Ptasdnske. IL sv. (Lekarnar) .. .48 BAZNE PESMI S SPBEM1JEVA. NJEM: P—ilsl (Voooter) ............ .44 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) Četvero ln petero rasnih glaoov .... A3 Jas bi rad rodetlk rs«. ndU sbor s bariton solem ln priredbo aa dvospev ...................... M V pepelniki —11 (Sattner), kan-cants sa soli, sbor ln orkester, ladala Glasbena Matica ...... .13 »ve pesmi (Prelovec). sa adU sbor ln bariton soio............ Aft. Knpleti (Gram). 6M Mfcir. Kranjske ftege te navado. Ne-sadevljskvo. 3 sveakl skopa] ..L— Enpleta Kosa Man (Parma) _ M ^iLp^^tSviiarid) lTSl^n 3. sv. skapaJ ...................U> MAUE PKSMABIGM: St. la. S^TSL'SS II " fit 10. Na planine ............ JA dt 1L EveAsr . ................. .u rovnlk? Tn^fstoprSi PQ-----------------------u. J6A Vse 3 stopnje skupaj_______At (Medved) JI (PSSflPtJ) Ura, eredaJoWska, S. eimjs to paj .........................U "GLAS NARODA1* U« W. ML Et, Wew. YotU — Kaj je to? — je vprašal mornar. — Nočem. — Kakor hočete. Študenta je prevzelo do mornarja čudovito nagnenje. Pričel mu je na dolgo ln prepričevalno pripovedovati o svoji nevesti in o tem, da se mu med igranjem godbe zvoki zde zdaj črni, zdaj beli, in da je življenje zelo preprosta, toda strašna reč, (podobna Hoffmannovim pripovedkam. In o tem, da ne more več živeti in da ga muči preteklost.— Skušal je govoriti prav tako, kakor je mislil. — Samo predstavite si, samo pomislite, — je dejal. — Ničesar ne vem in ničesar ne razumem. Toda to kar je bilo, ta prekrasni, čudoviti svet je za vselej umrl. Da je v mestu glad, to ni važno. Da se ni moči v kaj obleči, tudi ni važno. Važno pa je, da ni novih knjig in časnikov, ni teh malenkosti, iz Katerih je sestojalo prejšnje življenje. Me razumete? Marate me razumeti! Predstavite si: Leta 1911. Zima je. Ob petih zvečer se vračate domov. V temni sobi gori nad naskrobanim prtom svetiljka. Skozi gosto belo pokrivalo je videti plamen kakor rdečo krono. Zunaj je sneg. Vsa je zamrznjeno, tu pri zakurjeni peči pa je toplo in dobro. Na mizi leži nova pošta. Tesno zloženi in oviti časniki dišijo po vlagi in mraz«, pisma pa po hladnem pečatnem vosku. Kako dolgo pot ima; o za seboj: iz Moskve, iz Volcgde, iz Vjatke na jug. In Rusija se ti zdi nalik koži ogromnega belega medveda, po kateri na vse strani polzijo vlaki. Zameti so krili vmesne postaje. Sviti svetiljk so kakor zvezdice na božičnem drevesu. Pri vodi, tam, kjer je led prebit, stoje v zedri prijazne domačinke. Vlak se motta skozi sneg, človek bi rad spal, toda svetiljka, zagrnjena z rdečo zaveaico cvrči kakor muren. Ah, vsega ni moči povedati. O tem pišeš lahko samo v stihih. Glejte, če hočete, vam pre-čitam.... Ročno je segel v stranski žep in mahoma prebledel: zroč ga naravnost • v obraz so se vsesale vanj grozne in blazne mornarjeve oči. — Nadaljujte, nadaljujte! Pisma, časniki, medved. A kdo je ustrelil Koljo? Govori, vohun! Stoj, molči! Študent je urno vstal. in se okre -nil, ne da bi se mogel kako drugače premakniti. — Hej, zaigrajte* pogrebno koračnico, plačam desetak! — je zakričal mornar z glasom, ki je pre-vpil vse druge. — Prosim vse, naj vstanejo. Slava ti Kolja! Nekateri so ystali, nekateri niso slHali. Godca sta prekinila "Grofa Luksenburškega", si nekaj zacepetala in zaigrala Chopinovo žalno, koračnico. Mornar je vtaknil roko! v žep. Študent {je stal nepremično. — Pisma, časniki, kože, — je kričal mornar. — Daj, prečita j nam svoje pesmi. Molči, lopov! Preden je študent utegnil odmakniti glavo od stene, je mornar zakričal na ves glas: — Sodrugi, poglejte ga. to je poročnik Gess, vohun, po njem! Študent je zamižal in v tisti rse-kundl začutil, da se godi z njim nekaj strašnega, nepopravljivega in da vse leti k vragu. Druga krogla se je zarinila v steno in beli omot se je vsul na črno suknjo, ki je bila padla na tla. Razlegel se je ženski krik ln podnos je zaropotal po tleh. Mornar pa je odrinil s komolci ljudi in vzd igo vaje zdaj desno, zdaj levo ramo, skočil nalik mački na stopnišče. POZIV! \ Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N SKRIVNOSTNE SILE V ČLOVEKU V nekem berlinskem hotelu se je ustavil trgovec Jan Zaborski, ki živi že več let v Londonu, kjer je vodilni funkcijonar neke velike izvozne tvrdke. V Berlinu se je mudil po opravkih in seveda niti mislil ni, da bo doživel nekaj neverjetnega. Mož je že 15 let oženjen ln ima tri otroke. V Berlinu, kamor hodi večkrat po opravkih, so ga čakali poslovni prijatelji. Ko je odhajal iz Londona, je bila njegova rcdblna zdrava. Kakor vedno, se je tudi to pot naselil v hotelu, čigar naslov je bil njegovi rodbini znan. Trgovski prijatelji so mu prigovarjali, naj se preseli v zapadni del Berlina, kjer gtanuijejo tudi sami. Zaborski se je res preselil, v naglici je pa pozabil sporočiti svoji rodbini, da stanuje v drugem hotelu. Sicer je pa mislil ostati v Berlinu samo nekaj dni in; zato se ni dosti zmenil za svoj na- j slov. Odpotovati je hotel preteklo! nedeljo. V soboto pozno ponči je pa zapel v njegovi sobi telefon in si-! cer v trenutku, ko je že hotel u-j gasniti luč in leči k počitku. Začul se je glas, v katerem je Zaborski takoj spoznal glas svoje žene. Zaborski takoj spoznal glas svoje žene. Žena mu je dejala: J Prosim, vini se hitro, ka/jti otroci plakajo. V začetku mož ni verjel, da res sliši po telefonu ženin glas. Saj rodbina ni vedela za njegov naslov, pa tudi sicer se mu je zdelo izključeno, da bi mu žena tako nepričakovano telefonirala. Mislil je, da je bila halucinacija. Vendar je pa stopil k vratarju in vprašal, če so ga res telefonično klicali iz Londona. Vratar mu je pa odgovoril, da se je Zaborski neznano kam preselil, v hipu, ko je zapel v trgovčevi sobi v Berlinu telefon, je bila žena že dobro uro mrtva. Besede, ki jih je zaslišal in ki je smatral za halucinacijo, so izražale zadnjo željo njegove žene. Te dni sta napravila Jean Riot in J. Hubble zanimiv poskus s telepat: jo med Parizom in New Yor- j kom. Poskus se je dobro obnesel.i Eksperimentatorja sta hotela doka- j za ti možnost prenašanje misli čez ocean. Sleparija je bila izključena. Misli je oddajal v francoskih spi-ritističnih krogih dobro znani Jean Riot, ki zna čitati misli. V New York je hotel poslati miselno vsebino kratkega pisma. Za sprejemnika je bil določen v Ameriki živeči angleški telepat J. Hubble. Čas poskusa je bil določen že več tednov poprej. Vlogo kontrolorja je prevzel ing. Delage in ob določenem času je čakal Riot na njegovem stanovanju v Parizu. 10 minut pred začetkom poskusa je prišel Delage v telepatovo stanovanje v Parizu in mu izročil pismo, čigar miselno vsebino naj bi prenesel odnosno poslal čez ocean. V pismu je bil samo en stavek: — Solnce je všlo, zvezde ugasnite. To je citat iz neke klasične drame. Riot se je osredotočil na misel, izraženo v tem stavku, in skušal je predstaviti si jo v sliki, da. bi tako poslal miselni brzojav angleškemu telepatu v New York. Dobrih 10 minut je intenzivno mislil na to, kako zjutraj solnce vzhaja in kaJko zvezde ugašajo. Ob istem času je sedel telepat Hubble v New Yorku v svojem kabinetu in skušal ujeti misel z druge strani oceana. Kako se mu je to posrečilo, priča kabelo-gram, ki ga je prejel ing. Delage še istega dne in ki se je glasil: — Solnce zasenči zvezde. Telepatično odposlana misel je bila torej tprestrežena, dobesedno sicer ne. pač pa po vsebini. Riot in Hubble sta izjavila, da sta pripravljena v vsakem času ponoviti ta poskus, ker sta prepričana, da se bo vedno posrečil.' Drugi podkus hočeta naprSxrltl še letos, samo s to izpremembo, da bo pismo, či- gar vsebino hočeta poslati čez ocean, zapečateno. Riot ga bo moral šele telepatično prebrati in potem poslati čez ocean. Nedavno je bil storjen podoben telepatični poskus med Dunajem in Atenami, samo da so pošiljali miselno geometrične risbe, številke in črke. Pariški poskus je pa večjega pomena, ker je šlo za prenos celega stavka. Čeprav ni pričakovati, da bi se dala s temi poskusi pojasniti telepatija, vendar so za znanost velikega pomena, ker se odpira učenjakom novo polje proučevanja v človeku skritih sil. Maska za petje. Posebna komisija sovjetskega prosvetnega ministrstva je preizkušala zanimivo pripravo, "masko za petje". Sestavljena je iz posebne mešanice, ki ve zanje samo izumitelj, in je že prijavljena za patentiranje v najvažnejših evropskih državah -Maska se natakne na gornji del obraza, vpliva na živčne centre, ki obvladujejo dihanje in glas, ter postavlja vse organs, ki so važne pri petju, jezik, nebo itd. v najpravilnejšo lego. Poučevanje petja so to masko je edino pravilna in znanstveno utemeljena metoda, pravijo sovjetski specialisti, poleg tega pa rabi irboljšanju slabih glasov, zdravljenju jecljavcev itd. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Posložujmo se vsi brn bJeM te stare In stanovitne domaČ« TATVINA NA ANGLEŠKI LADJI MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ljubljana, Prešernova ulica it. 3 _ Ima vlog nmd 430,0*0.000 Din. JE NAJVEČJA REG-ULATIVNA HRANILNICA V JUGOSLAVIJI_ ZA VSE VLOGE JAMČI MESTO LJUBLJANA Z VSEM SVOJIH PREMOŽENJEM IN Z DAVČNO MOČJO Tlogo ae sprejtmajo na knjižice in na tekočI račun. Naložbe prot »dpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj orodno. SLentai davek od vlažnih obresti plačuje hranilnica sama. MU*Jg» ki hočeta nalaga« svoj denar v stari domovini, obi lito se na Mastno, hranilnico ljubljansko! Denar moreta poslati p raajcl banki, hranilnici pa pišite, po kateri ste ^p^ npVo-pj; cdaJ ixl feoUko. ITapifite tudi svoj ^aJ^*^ naslov, da Vam mori iranilnlca odgovoriti. — — — — — _ SVOJIM 74 let star pustolovec. Bruseljska policija je iskala že dolgo 741etnega Sigmunda Kellerja iz Črnovic v Bukovini, ki je prav predrzno osleparil nekega draguljarja v Bruslju. Sigmund Keller je namreč prišel 15. aprila t. 1. k draguljarju, kjer si je izbral 3 karate težak briljant, zlato uro in zlato verižico, v skupni vrednosti 50,000 frankov, plačal pa je blago s čekom, glasečim se na westminster-sko banko v Londonu. Kmalu pa se je pokazalo, da je ček ponarejen, in da pri banki noben Sigmund Keller ni znan. Izkazalo se je tudi, da nastopa ta pustolovec pod drugimi imeni: Charles Sorman iz Subertona v Angliji in kot Fred Halter iz New county-ja. Te dni pa je starega grešnika aalotila in prijela dunajska policija. Vojno sodišie na Malti je te dni oprostilo višjega častnika, ki ga je bil ovadil neki polici'js&i komisar, da je ukradel nekemu kitajskemu mornarju ob času, ko je bil ta v kopel ji, iz žepa denar. Policijski komisar je trdil, da je opazoval skozi špranj., kako je častnik segel v mornarjev žep in potegnil denar iz njega. Vojna ladja, ki je bila že na Sredozemskem morju, je bila zaradi ovadbe nemudoma poevana na Malto. kj€!• Kanal« aa ■■■h. hi^B^V .......... XmmU) te kanec tOL Pavle...... M Zlnta vea .................a.# JM ^Ldi!!'.!..... "iLdi" V.^?.^.1^;.......m Tna^^M^ ^Boylaj ....... M ZloSnTn kaaen"T in H. rvesek £Z Zvestoba do «Mte*"""""" tjm i £JovUtt'..'.I!!!!!!!! jS i v«. Pitali te^^iie^........ JM mM krak ...... m m m . . . • JM BW8I ZA KLADIVO: 'OANfiLl 2. m. trdo venao. Pripovedke te ^ilO •• oo o •• o e o •• •• aaoaoo ♦o • a a a a roa aa*«aaaaaeaeaaaa JtM M. m. trdo v—pa TtaOkl brat .. Ji •.v^tmo i—ae. Taafraja 10 po- IOBBi ..................•.■»•••Ln ' ^ itfl »*••*•••¥■ JI Gooaa « merja, M. dal,--------7* dej. — M. defea^Hk .................. JS tA^Btkfo" ved JM NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 6, 1931 t HM LARGEST BLOYRRR DAILY Si 1L SL M. SPOKORNICA mmmmmmmm roman iz imjnuA ma^m—mamm Zm Glas Naroda priredil O. P. 17 < Nadaljevan je.) Drugi »o sledili njenemu vzgledu. Poslovili so se. Princesinja pa je prijel* obe roki Jute ter rekla: — Mi moramo vrniti obisk čknpreje. Vi ste mi zelo simpatični! Baronica je bila vsa iz sebe. Njen nazor je tal ponižati grofov ski par ter napraviti občevanje zelo trpko, mesto da bi prosila kneza za to. Oči Jute so blestele. — Napravilo mi bo veliko veselje, visokost. Prav gotovo se nase želje skladajo z vašimi. V tem trenutku je padel pogled princesinje na marogo, katero je no-£kal Juta na zapestju, in knez je pripomnil: — To izvira od slične nezgode, kot se je pripetila včeraj moji sestri. Juta je hitro umaknila svojo roko. Njen obraz se je 112 j prvo pordečil in nato probledel na strašen način. Stresla jo je zona in oči so zrle nepremično, kot da gledajo nekaj strašnega. Grof Harold je položil takoj reko krog svoje sestre. — Juta! — je vzkliknil v skrbeh. Ta pa se je potegnila z roko preko čela in se prisilila k smehljaju. — Ta maroga je spomin na najbolj Strašno uro mojega življenja, vlsckost. —je rekla pritajeno in brez povdarka. Knez je gledal prestrašeno v njen bledi in tresoči se obraz. — Oprostite, nisem vedel, da spominjam na nekaj, kar vas je bolelo. Pokimala je z glavo ter globoko vzdihnila. — Vi nimate ničesar oprostiti. Vi niste vedeli, kake spomine vzbujate, visoke st! Hitro sta se poslovila brat in sestra ter odšla. Grof Harold je spremil svojo sestro k vozu ter jo dvignil vanj. Hitro je skečil k nji, in voz se je odpeljal. Juta se je naslonila naraj v blazino. Grof Harold je prijel njeno roko, kjer se je nahajala maroga ter jo nežno božal. Pri tem so privrele dve debeli solzi preko lica Jute. Šele sedaj je spoznala, kakšni nevarnosti je ušla. Razumela je šele sedaj v polnem obsegu, koliko je morala tedaj trakti njena sestra Marija. Marija je ljubila m bila ljubljena. Kako težko je moralo biti vreči življenje od sebe ter umreti! — Tedaj jo je prijel knez za roko. — Rovena, zakaj se zavzemaš na tak način za to zadevo? Pogledala ga je z velikima žarečimi očmi. — Jaz hočem biti vedno zaupina m prijateljska. Sedaj izvedi, da sta brat in sestiu Nordegg velikodušna, občutljiva človeka in aa si ne upam. Enkrat sem srečala grofa Harolda v gozdu ter sem od strahu skoro omedlela, če me pogledate, vidite takoj, kako težko trpim, — je rekla grofica vsa iz sebe in srce se ji je skrčilo od tuli . T*žko, težko je iskati opravičila za njegovo obnašanje, a vendar trebi je storiti to. Grofica je vzdihnila globoko. I — To sem zaslužila, a sedaj trpdm pretežko in hude/, — je rekla pritajeno. Princesinja ji je pobožala roki. — Imejte še nekoliko potrpljenja. Vse se bo dobro izteklo. Kakor-toltro se bo nudila prilika, bom skušala izvedeti vse glede vaše hčerke Aiartje. Grofica je hvaležno pogledala princesinjo. — Tako dobra ste z menoj, visokost! Oprostite mi, da vas vedno nadlegujem s svojimi bolestmi. — Tega gotovo ne delate radi. , — Gotovo ne. a razven vas in kneza nimam nikogar, s katerim bi se lahko menila glede tega. Ko se Je grofica onega dneva odpeljala in se je prtooesinja sestala s princem, mu Je rekla izvan redno ostro: — Človek ne more nič več gledati kako se muči grofica. Knez Herbert Je gledal nepremično predse. — Če bi tie bilo te točke ▼ Obnašanju Jute, bi ji knez dal brezobzirno svoje srce. On pa ni mogel storiti kaj -^awg* Ženska, ki bi mu stala na strani, bi ne smela btti tako trdosrčnal Prtooesinja Je skočila pokonci. — Jaa bom oba prisilila stopiti njeni materi nasproti. Nato bomo vrste ljuctye so! Predsednik uprave je z dolgimi koraki hodil po sobi in se končno spustih v naslanjač. — Kaj naj torej napravimo, so-drugi? Kaj bo? Kaj le bo? Člani uprave so nema molčali. Predsednik je za ril prste v lase in zašepetal: — Bože.... bože.... Kaj bo? Kaj le bo? V p^ndeljek je blagajnik "Him-vilke" poneveril dvanajst tisoč v gotovini in pobegnil. V torek s? je takisto potrudil glavbuh < glavni knjigovoda) "Rdeče krede".... osem tisoč.... ponarejeno nakazilo.... Bežal... Tretji dan "Iglice-šivanke", llnkasant ... deset tisoč.... zbežal. .. Predvčerajšnjim in včeraj so ves dan kradli v sosednjem kooprati-vu: eno in dvajset -tisoč so odnesli. Upravitelj in predsednik sta zbežala. O, bože.... V vsej naši ulici je o-stal mimo nas nedotaknjen le še "Delo-Tobak". Izgleda, da bo jutri.... V tem trenutku je skočil v kabinet kurir Nikita. — Na! — je dejal zasopel. — Blagajnik, onga, "Delo-Tobak" je pravkar z izvoščkom odpeljal na postajo petnajst tisoč! Zavladala je grobna tišina. — Slutil sem že, — je gluha zašepetal predstdnik in smrtna bledica ga je oblila. — sluthil sem, da.... Nu, sodrugi,.... Zdaj smo torej mi na vrsti.... Nikogar ni več.... Samo mi smo še.... Predsednik je iznova pričel hoditi po kabinetu in vznemirjeno gledal na uro. — Kaj naj napravimo Moj Bog, kaj napravimo? Nikita, pokliči knji- V go vodjo in blagajnika. Toda, za Boga, hitro! Sicer, saj veš, Nikita.... Tisto.... Čez pet minut sta knjigovodja in blagajnik ponosno stopila v kabinet. — Draga moja! Draga prijatelja! — je radostno vzkliknil predsednik uprave. — Kako lepo od vaju, da sta prišla! Čemu ne sedeta? Nikita, stole! Sicer pa, kaj govorim! Nikita, naslanjače! Hočeta čaja? Kave? Ivan Ivanič, koliko koščkov sladkorja želite? Pavel Vasiljevič, čemu ne vzamete limone? Veste, po zadnjih znanstvenih poizkusih je limona zelo. zelo dobra za— tisto— notrarije motnje, — kakor pravijo, tam kjer pomaranče zore.... He-he-he! Predsednik se je tesno primaknil h knjigovodji in blagajniku, ju prisrčno prijel za roke, ju pozorno gledal v oči in potihoma dejal: I — Pri "Delo-Tobaku" je šlo pet-njast tisoč— Z izvoščkom.... Blagajnik.... Odnesel, veste.... Knjigovodja in blagajnik sta molčala. — Odnesel je, vesta.... —je otožno dejal predsednik, — kar na izvoš-čka je sedel in.... Lahko rečem] da smo v vsej ulici ostali mi sacni ... Knjigovodja in blagajnik sta molčala. , — Draga prijatelja, Ivan Ivanič iln Pavel Vasiljevič! — je vzkliknil predsednik in v oči so mu stopile solze. — Golobčka moja! Vidva sta vse moje upanje! Na vaju. lahko rečem, gleda vsa uprava z ljubeznijo in nado.... Ni treba, draga.... Bogme, ni treba! Ali se je vredno S 1. AVGUSTOM bodo cene voznim listom za ven in nazaj (Round Trip) v III. razredu znatno znižane in ravno na isti dan priredimo mi NAŠ SKUPNI IZLET po FRANCOSKI PB0GI s paruikom . lie de France99 Cena voznim listom IU. razreda do Havre in nazaj samo $147.—, do Ljubljane in nazaj samo $177., in do Trsta in nazaj samo $155. PRIHODNJI IZLETI Z ISTIM PARNIKOM IN PO ISTI PROGI SE BODO VRŠILI NA: 26. avgusta_11. septembra 2. oktobra PRIHODNJI IZLET po COSULICH PROGI, ko bodo znatno znižane cene za tja in nazaj v veljavi, se bo vršil na — 21. AVGUSTA Z LADJO r<"Vulcania" PRIHODNIJI IZLETI PO TEJ PROGI SE BODO VRŠILI NA:— 9. septembra 25. septembra 13. oktobra Cena voznim listom m. razreda do Trsta in nazaj samo $153._ ZNIŽANE CENE BODO V VELJAVI OD — _1. AVGUSTA PA DO 15. OKTOBRA SE JE CAS Pridružiti se enemu naših Izletov, kdor želi - ... „ _„ . potovati v prijetni in veselo razpoloženi družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo-remo dati vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo kakor tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno pravilno o vsem pod učeni. MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAB LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD. HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in drage ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN. VIZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO Cakser State Bank Km/82 Cortlandt Street New York, N. V. CENA' DR. KERMOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Anglesko-slovensko Berilo UNQUIB ILOTKIfl iUDB) $2.— ftanttu gs fri KNJIGARNI GLAS NARODA Bit West IS ItrM New m cmj omadeževati? Koliko pa imamo v gotovini? Neumnost! — Kvečjemu enajst tiso;! — Dvanajst in pol, — je hripavo dejal blagajnik. — Nu. evo, vidita, — je oživel predsednik, — dvanajst in poL... Nič se ne bi čudil, če bi jih bilo trideset, štirideset tisoč! Toda — dvanajst! Bogme, draga moja, ni vredno! Prosim vaju. Ne kot predpostavljeni podrejene.... Bog varuj! Ampak človek človeka! Prosim vaju, ne napravita tega! Ni treba! Nu, mi dasta besedo? Knjigovodja in blagajnik sta molče buljila v tla. Predsednik je žalostno zamahnil z roko. — Nu, pojdita! * — Sodrugi, ste opazili, kakšne oči ima blagajnik? — N-da.... Čudne oči.... Knjigovodja tudi.... Nekam sumljivo jih vrta.... oh! — Nu, kaj naj napravimo, kaj naj* napravimo, kaj naj le napravimo? Stepan Adolfovič? Bodite tako dobri . in pojdite dol v blagajno, ter malo poglejte, kaj delata. Kakor da ste slučajno prišli , v resnici pa, tisto.... Poglejte. Ti pa, Nikita, teci doli in spodi vse izvoščke izpred veznih vrat! * — Sodrugi, ste opazili kakšne oči ima Stepan Adolfovič? — K... k-kakšne? — je prebledel predsednik. — Take.... čudne.... In Nikita tudi.... Tako sumljivo sta jih vrtila.... — Bože, bože! — je zastokal predsednik. — Golobček, Vlasa Jegrovič, na vas se zanesem ko na skalno goro! Tecite k blagajni. Poglejte, kaj počne Stepan Adolfovič. In Nikita. In vse izvoščke k vragu! Tecite, zlato moje! — Ste videli oči Vlase Jegorovi-ča? — Videl.... Nekam čudne so.... — Hm.... Nikolaj Nikolajevič! Tecite dragec, poglejte. In izveščke k vragu! * — Bože! Kaj na napravimo? Kaj naj le napravimo? — Domislil sem se! — je zakričal tajnik. — Bogme, domislil sem se! Rešeni smo! Hitro! Fožurimo se! Vso gotovino zamenjamo s kovanim denarjem Za dvanajst tisoč samih tistih po tri kopejke. Deset velikih vreč? Potem naj pa odnesejo! Štirideset pudov! (1 pud — 1638 kg). Ha-ha! — Prijatelj, dajte, da vas poljubom! Hura! Hura! Hura! Pošljite kurirje v vse menjalnice, podjetja, banke. Izobesite takoj letak: — Za 10 rubljev drobiža dajemo takoj 11 rubljev v srebru ah v papirjih! — Vrag naj jih vzame! Sicer izgubimo deset odsetotov toda vami smo vsaj pred defravdacijo. Tecite, prijatelj, morda bomo gotovi, Se preden -zapro blagajno! čez tri ure je v blaigaijnikovi sobici Stalo pet močno zavezanih vreč drobiža. Predsednik jih je zadovoljno gladil z dlanjo, se prijazno na- — Fu! Kakšen kamen se mi jeod-jel knjigovodjo in globoko vzdihnil, ko je spodaj obuval galoše: * — Fu! Kaflošei kamen se mi je odvalil od srca! KO je predsednik drugo jutro prišel v službo, je najprej zagledal bledo, prepadeno tajnikovo lice. — Kaj Je? Kaj se je zgodilo? — je razburjeno vzkliknil predsednik. — Odnesli so, — je gluho dejal tajnik. « — Kaj so otkiesli? j — Dvanajst tisoč in pot so odne- ' sli kakor nič. Vso noč bo vlačili. ! Kretan je Paniko? — Shipping New« — 7. avgusta: Evropa. Cherbourg-. Bremen Olympic, Cherbourg Volenilara. Boulogne but Mer, Rotterdam a avgusta: St. Louis. Cherbourg, Hamburg Lapland, Cherbourg, Antwerpen 12. avgusta: Hamburg. Cherbourg. Hamburg Mauretanla, Cherbourg America, Cherbourg. Hamburg 13. avgusta: General von Steuben, Boulogne sur Mer. Bremen 14. avgusta: Pennland. Cherbourg, Antwerpen Augustus, Napoli, Uenova 15. avgusta: Paris, Havre Columbus. Cherbourg, Bremen Homeric. Cherbourg Statendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 19. avgusta: Deutschland, Cherbourg, Hamburg Aquitania, Cherbourg Leviathan. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg 20. avgusta: Dresden. Bremen 21. avgusta: Saturnia, Trst Bremen. Cherbourg, Bremen Majestic. Cherboutg Belgenland, Cherbourg, Antwerpen New Amsterdam. Boulogne sur Mer. Rotterdam 22. avgusta: France. Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 24. avgusta: Reliance, Cherbourg. Hamburg 25. avgusta: Europa. Cherbourg, Bremen 26. avgusta: He de France. Havre New York. Cherbourg, Hamburg Berengaria. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg 27. avgusta: Berlin, Boulogne sur Mer. Bremen 29. avgusta: Olympic. Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mf, Rotterdam 31. r.vgusta: Republic. Cherbourg, Hamburg 2. septembra: Paris. Havre Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg Mauritania, Cherbourg President Harding. Cherbourg, Hamburg 3. septembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 4. septembra: Roma. Napoli. Genova Homeric. Cherbourg 5. septembra: St. Louis. Cherljourg, Hamburag Lapland. Cherbourg, Antwerpen Lev t. than, Cherbourg Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 6. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 7. septembra: Resolute, Cherbourg, Hamburg 8. septembra: France, Havre 9. septembra: Vulcania. Trst Hamburg, Cherbourg. Hamburg Aquitania. Cherbourg America, Cherbourg. Hamburg 10. septembra: General von Steuben, Boulogne Sui Mer. Bremen Columbus, Cherbourg, Bremen 11. septembra: He de France. Havre Majestic, Cherbourg Pennland, Cherbourg, Antwerpen Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 12. septembra: Euro pa, Cherbourg, Bremen 14. septembra: Sierra Cordoba, Bremen 15. septembra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 16. septembra: Deutnrhland, Cherbourg, Hamburg Berenjfaria. Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg 17. septembra: Dresden. Cherbourg. Bremen 18. septembra: Olympic. Cherbourg Belgenland. Cherbourg. Antwer|>en Augustus. Napoli, Genova 19. septembra: Paris. Havre Milwaukee. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam 21. septembra: Re iaju-e. Chert ot»rg. Hamburg 22. septembra: Bremen. Cherbourg, Bremen 23. septembra: New York, Cherbourg, Hamburg Mauretania. Cherbourg George Washington, Cherbourg. Hamburg 24. septembra: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen 25. septembra: Saturnia, Trst Homeric. Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur iler, Rotterdam 26. septembra: Fmii'-H Havre Leviathan. Cherbourg 28. septembra: Europa, Cherbourg. Bremen 30. septembra: Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg Aquitana. Cherbourg Pre^jilent Harding-, Cherbourg, Hamburg , NARAVNOST v JUGOSLAVIJO Nova jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA sta odlična med največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. Uzorna služba vaa čaka. Ulj ud ni. pozorni uslužbenci, k« govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljiih hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej. Odločite se za potovanje vnaprej! SATURNIA 21. avgusta 25. septembra VULCANIA 9. septembra 13. oktobra Katerikoli agent vam bo reservlral kabino COSULICH LINE 17 Battery Place New York JESENSKI IZLET v JUGOSLAVIJO z najhitrejšim parnikom na morjn EUROPA 5 DNI DO CHERBOURG A 6 DNI DO BREMENA Odpluje iz New Yorka 13. SEPTEMBRA 1931 Pod osebnim vodstvom MR. S. M. VUKOVlCA člana newyorikega urada North German Lloyd Pojasnilu pri vsakem lokalnem agentu 87 BROADWAY NEW YORK north g i H m a N LLOYD IZVANREDNO ZNIZANE CENE na parnikih Cunard Line v JUGOSLAVIJO T^ OBEN izgovor več sorodnikom v starem kraju, da je obisk predrag. Cunard Line je znatno znižala cene vožnji za tja in nazaj ▼ vse kraje Evrope na vseh svojih parnikih in »nižanje velja od 1. avgusta do 15. oktobra. Tu Vam je prilika, ki se Vam morda ne bo več nudila. Ne izpustite je! Eden izmed velikanov: MAURETANIA, AQUITANIA, BERENGARIA odpluje iz New Yorka vsako sredo. Več drugih p'uje na teden pre. ko Angleške in Havre. Znižana cena tiketu 3. razreda iz NEW YORKA DO LJUBLJANE in nazaj; najmanj ................ yXOf* Sorazmerno enako znižanje na vse druge kraje v Jugoslaviji. VOŽNJI LIST ZA TJA IN NAZAJ VELJAVEN ZA DVE LETI Za nadaljne informacije vprašajte svojega lokalnega agenta aJi CUNARD LINE new — Kam neki? Ivan Ivanič je svoj del peljal v Kazino, Pavel Vasllje-voč pa kajpak na postajo.... Sevedrf', če bi. .. — Vrag naj vaš zame! Vraj naj vats vzame! Vrag naj vus vzame! — je zahropel predsednik in se brez zavesti zgrudil. » (iz ruščine prevel B. Z.) — Da, da, — je pritrdil Nikita. — Na dveh vozovih. Kako bi vi videli, kako so vlekli te vreče pa stopnicah! Kar potili so se! Ob sedmih zjutraj so bili gotovi. Seveda, če r~ — Kam so vlekli? — ja. zavres-čal predsednik.