P8Iwt>hi ngHtanwr^rg8wgTftT
MaribOFSM
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 101
Maribor, pondeljek 5. maja 1930
»JUTRA«
jjtai razu n aedelje* in praznikov v.eak dan ob 16. uri
v/gprid ^H^poVpffl 16)oin61 t&v>J»n rm \dowijp>a 12tDin
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglate spr«i»m» tudi oglasni oddslak „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ullcft St. 4
Ob priliki poljskega državnega praznika,
o čegar zgodovinskem pomenu smo pisali v sobotni številki, smatramo za potrebno, da predočimo našim bralcem tudi sliko današnjega gospodarskega položaja Poljske, ki nam naj pokaže, ali je Poljska sposobna samostojnega državnega življenja ali ne.
.Poljska, ki je več kot celo stoletje jV bilo na nobenem političnem zemljevidu Evrope, je iz vojne, izšla kot ruševina, zakaj po njenem ozemlju so Se valile ogromne armade sem in tja, ?° se bile najtežje bitke na vzhodni *r°nti, so bile uničene industrije in dru-Gospodarska podjetja. O ogromnih ^ubah priča dejstvo, da je samo tekstilna industrija Poljske imela nad 18 Milijard dinarjev škode.
Toda življenjska sila poljskega naroda je neizčrpna, iz kaosa in ruševin Je kmalu začelo vstajati novo življenje in poljska republika si je kmalu v koncertu evropskih držav pridobila Ugled, ki ji po njeni veličini gre. Življenjsko sposobnost Poljske je dokazala zlasti lanska vsedržavna razstava v Poznanju, ki jc dokazala celemu svetu, da -poljski narod zna ne samo trpeti, ne samo ustvarjati duševne dobrine, ampak ustvarjati tudi velike dobrine gospodarske, materijalne vrednosti.
Povojna Poljska obsega 388.390 kvadratnih kilometrov, ima krog 31 milijonov prebivalcev, 632 mest (od teh 11 z nad 100.000 prebivalci, samo Varšama ima 1,200.000 ljudi!). Z velikim naporom in silnimi finančnimi investicijami je izvedla obnovo zemlje. Ker je bila med vsemi državami 2a časa vojne _ najbolj uničena, pa vkljub temu ne dobiva nikakšnih reparacij, se preporod zemlje še ni izvedel v polnem obsegu.
Poljska industrija obsega danes 25.756 podjetij, ki zaposlujejo zavsem krog en milijon delavcev in tehnične' Ka osobja, od teh v rudarstvu in me Jalurgiji 430.000, v tekstilni industriji 200.000, v kemični 50.000 itd. Rudarska industrija jc danes žc prekoračila Predvojno produkcijo (1. 1929. nad 40 bilijonov ton. za 13.5% več nego leta p28.), zaloge premoga (61.8 milijard ton) so tako ogromne, da zadostujejo 1000 let in zavzema Poljska glede Množine premoga tretje mesto v Evropi. Tudi železarska in kemična industrija se razvijate v silnem tempu, 'Sven tega pa ima Poljska 26 papirnic, 5/7 kožarn, 2875 lesnih industrij, 278 ®>ektrotehničnili itd. Dasi se velik del 'ndustrije — kakor v vseh državah — ‘Udi na Poljskem bori z velikimi težavami, vendar zaznamuje Industrija v celoti stalen In Dovoljen razvoj.
Tudi zunanjetrgovinska bilanca, ki le v dobi velikih industrijskih Investicij do sredine lanskega leta Še bila Pasivna, se od takrat naprej stalno *boljšuje, uvoz pada, izvoz narašča. v drugi polovici lanskega leta se je i’vo7 zmanjšal za 7%. izvoz pa se le
LONDON, 5. maja. Včeraj ponoči je bil duševni vodja propagande za neod-visnost Indije In praktični pobomik bo}* kotnega gibanja proti angleškemu bla> gu, Mahatma Gandhi, aretiran na stanovanju v Dourrasu v zalivu Cambay. Po aretaciji so izdale angleške upravne oblasti kratko objavo, v kateri sporočajo, da je Ml Gandhi odveden v kaznilnico Yorodo pri Puni. Zaporni ukaz se utemeljuje z zakonom iz I- 1927, ki v goto* vih slučajih določa takojšnjo aretacijo brez predhodnega postopanja.
Vest o aretaciji Gandhija se je bliskoma raznesla po vsej Indiji in izzvala o-gromno senzacijo, čeprav so z aretacijo računali že dali časa. Gandhi sam izjav, lja, da je sedaj njegov cilj kršitve solnega monopola dosežen, kajti kršitev ni imela nobenega drugega namena, kakor Izzvati aretacijo.
Prihodnji dnevi bodo pokazali, kako bodo sedaj reagirali Gandhljevi pristaši. Po Gandhljevi aretaciji se je sestal vojaški svet indskega provincialnega kongresa v Bombayu k seji, na kateri Je sklenil, da proglasi včerajšnjo nedeljo kot pfaznik narodnega žalovanja za vso
Gandhi aretiran
VELIKO VZNEMIRJENJE PO VSEJ INDIJI. - MOŽNOST SPLOŠNEGA KRVAVEGA UPORA. — DALEKOSEŽ NE VARNOSTNE PRIPRAVE AN*
GLEŠKIH OBLASTI.
Indijo. O nadaljnih ukrepih pa bo sklepal vseindski narodni kongres v Bombayu, ki se sestane jutri.
Ker je sedaj pričakovati, da pride do splošnega krvavega upora, so oblasti še poostrile že itak zelo obsežne var-iostne ukrepe. Londonska vlada je na svoij seji v sredo že vnaprej odobrila vse odredbe vlade v Indiji, tako da ima ta sedaj popolnoma pros-e roke.
BOMBAY, 5. maja. Gandhija so včeraj pod močnim vojaškim spremstvom in nadzorstvom kolon oklopnih avtomobilov ter bojnih letal prepeljali v Bo. rivlo pri Bombayu. Že ponoči pa so ga potem odpeljali v največji tajnosti v neznani smeri. Radi poostrene cenzure še manjkajo poročila o položaju v Indiji, vendar pa so po sicer dosedaj še nepotrjenih poročilih že izbruhnili tako v Bombayu kakor tudi v vseh ostalih centrih Indije resni nemiri velikega obsega.
LONDON, 5. maja. Danes se prične v Bombayu proces proti 31 komunistom, ki so bili aretirani že 1. 1929 in so obtoženi, da so umoril) policijskega komisarja Saundersa kakor tudi zarote proti angleškemu gospodarstvu v Indiji.
Otuoriteu zračne proge Beograd—Sara jeuo—Podgorica
BEOGRAD, 5. maja. Danes je bila otvorjena nova zračna proga Beograd —Sarajevo—Podgorica. Prometno letalo s pilotom Striževskim in petimi novinarji se je dvignilo ob 7. zjutraj pri Zemunu, dospelo ob 9. v Sarajevo, ob 11. dop. pa v Podgorico. Ob 14. uri se bo letalo zopet vrnilo in prispelo v Beograd ob 17. uri. Letala bodo vozila na tej progi dnevno.
Proces proti zagrebškim teroristom
BEOGRAD, 5. maja. V nadaljevanju glavne razprave proti zagrebškim teroristom je bil danes zaslišan slušatelj zagrebške univerze, Velimir Moc-naj, ki mu očita obtožnica, da je montiral peklenske stroje in poslal grozilna pisma ministrskemu predsedniku Živkoviču, zagrebškemu policijskemu ravnatelju dr. Bedekoviču in ravnatelju Jugoštampe v Zagrebu, v katerih jim grozi s smrtjo in zahteva, da se napravi konec sedanjemu političnemu sistemu v Jugoslaviji. Dočlm je Moc-naj pred policijo in preiskovalnim sod-
nikom vse gladko priznal, pa sedaj vse zanika in priznava samo to, da je res on montiral petarde s črnim smodnikom, ki pa so bile namenjene le za demonstracije. Sicer pa se zagovarja zelo nespretno in zmedeno. Opoldne se je pričelo čitanje Mocnajevih izpovedb iz policijskega protokola in za^ Pisnikov preiskovalnega sodnika.
5toIetnica okupacije FJIžira
ALGIER, 5. maja- Predsednik francoske republike, Doumergue, je prispel včeraj semkaj, da prisostvuje proslavam povodom stoletnice okupacije Alžira po francoskih četah. Pred pristaniščem se je zbralo več kot 80 modernih francoskih vojnih ladij.
Potvarjanje slik na debelo
PARIZ, 5. maja. Policija je prišla na sled velikanski slepariji s potvarjanjem slik. Neki v bližini Pariza stanujoči slikar je napravil na stotine slik v slogu stare francoske impresijonistične šole, jih opremil z imeni raznih slavnih slikarjev in nato za visoke cene prodal v inozemstvu. Tako so bile potvorjene Coro-tove slike prodane za 500.000 frankov
povečal za 12%. Zlasti je narasel izvoz železne in cinkove rude, kovinskih, železnih in jeklenih proizvodov, ter tekstilnih izdelkov.	.
Tudi v poljedeljstvu zaznamuje Polj ska stalen napredek in nele, da krije njena kmetijska produkcija celo domačo potrebo, je začel naraščati tudi ze izvoz poljedeljskih predmetov, zlasti mesa, govedi in svinj, jajc (v I. 1929. izvoženih 53.492 ton), masla (izvoz po skočil od 541 ton v 1. 1925. na 15.082 ton v 1. 1929.), lesu (17% vsega izvo-za) itd.
Stabilizacija poljske valute (zlotija) je znatno povečala zaunani« inozem-
stva v Poljsko in ji priborila kredit v svetu.
Že te, samo v širokih potezah po dane številke o ekonomskih prilikah bratske poljske republike dokazujejo, da Poljska kljub vsem predvojnim težavam in vkljub veliki politični raz-drapanosti v državi, stopa z velikim koraki na poti napredka in da je postala močna in ugledna država v verigi evropskih držav. Sile, ki jih jc doslej razvila, so najboljša garancija, da bo poljska republika i politično i tekonomsko postala silnejša nego »e bila kedajkoli v sv^ji zg$ftovini.
raznim angleškim muzejem. Pri hišni preiskavi so našli pri slikarju številne že izdelane ali napol izdelane falzifikate. Razpečavanje slik so vodili trgovci, ki so bili o vsej stvari dobro poučeni. Sleparija je bila olajšana s tem, da je neka odlična francoska osebnost izjavila, da so vse te slike njena last. Listi napovedujejo, da bo izvršila policija v zvezi s to afero prihodnje dni celo vrsto zanimivih aretacij. Afera se razvija vsekakor v velik družabni škandal, kakor ga Pariz ni doživel že več let.
Branata u omari
PARIZ, 5. maja. V Toulonu je eksplodirala granata, ki jo je neki 241etni zidar shranil v omaro. Zidar je bil takoj ubit, njegova žena in siu pa sta bila težko ranjena.
7mišYFERRETTY
Pondetiek 5. - Sreda 7.
¥ veliki KAVARNI
Prebrisani ulomilec
V Beogradu se je odigral pred kratkim zelo komičen dogodek. Neznan vlomilec je udrl v hišo poleg etnografskega muzeja. Vsled ropota so se hišni prebivalci zbudili in planili, napol oblečeni iz svojih stanovanj, da poiščejo vlomilca. Ta je bil tedaj ravno na stopnjicah. Ko je zapazil, da prlha''ajo od vseh strani ljudje, je v veliki stiski naglo slekel suknjič in hlače, se pomešal potem med stranke in pričel skupno ž njimi iskati drznega vlomilca. V ugodnem trenutku pa je zopet zgrabil svojo obleko, planil skozi vežna vrata in izginil v temi.
h
uljenje za psa
Da pes žrtvuje življenje za svojega gospodarja, ni tako redka stvar. Malo drugače pa se sliši, da žrtvuje gospodar življenje za svojega psa. V Linzu se je to zgodilo. Brivec Maks Schneider je hotel preprečiti, da ne bi tramvaj povozil njegovega psa, ki je hodil po tramvajski progi. Pri tem ga je tramvaj zgrabil in smrtno poškodoval. Psa, ki je ostal nepoškodovan, so le z največjo težavo spravili od mrtvega gospodarja, ker ni hotel nikogar pustiti blizu.
Strašen samomor
V okolici Pariza je izvršilo te dni neko 281etno dekle na strašen način samomor. Vzela je granato, katero je imel njen oče v stanovanju kot spomin na svetovno vojno, šla ž njo v gozd in tolkla tamkaj toliko časa po njej s kladivom, dokler granata ni eksplodirala in nesrečnega dekleta raztrgala seveda na drobne kose-
Sokolsko društvo Maribor - matica
naznanja, da priredi dne 25. tm. ob 16. na svojem letnem telovadišču svoj vsakoletni društveni nastop in prosi vsa druga društva, naj se na to ozirajo, da se ne bodo križali interesi. — Odbor.
Srečke za V. kolo drž. raz. loterije
so prispele! Igralci, ki so jih kupili v upravi »Jutra« in »Večernika« na Aleksandrovi c. 13, naj jih pravočasno zamenjajo. Žrebanje miljonskega kola se bo .pričelo že 8. maja in traja do 2. junija, ^orej ne zamudite*
»Jugoslovanska ideoloslla"
Btiariborski in dnemi drobiž
Z naravnost bolestno mrzlico in y obsegu, ki se mora vsakemu trezno mislečemu človeku na prvi pogled zdeti pretiran in sumljiv, se pripravljajo v sosednem Celovcu na proslavo desetletnice koroškega plebiscita. Da bo ta proslava trajala celega pol leta, dokazuje in izdaja namen, da ne gre le za to, da se pritegne čim širše sloje nemškega naroda iz Avstrije in iz Nemčije, ampak da se pred vsem skoz celih šest mescev izvaja nad narodno zavednimi koroškimi Slovenci nepretrgoma duševen in moralen, gmoten in gospodarski pritisk, da sc tako z zadnjim sredstvom poskusi doseči, česar se v desetih letih skratka ni dalo doseči, namreč izkoreninjenje narodne zavesti. Da se take proslave s takšno vsebino in s takšnim obsegom vršijo baš v dobi, ko vsi resni, za blagor novih držav odgovorni državniki delajo na ublaženju prejšnjih napetih razmer in na prijateljskem, gospodarskem in duhovnem zbli-žanju narodov, to regionalno in duševno omejenih nemških in nemškutarskih mogotcev na sedanjem Koroškem nikakor ne moti; najmanj kar sc tiče n 'c kraljevine, ki je naravno pri teh prireditvah in proslavah najbolj prizadeta. Nasprotno ! Po svoji stari, še iz bivše Avstrije podedovani navadi, da svoje politične in mednarodne grehe in zločine prikrijejo s tem, da yh istočasno, ko jih vršijo ali nameravate izvršiti, podtikajo in očitajo drugim, ktere baš hočejo zadeti, so tudi sedaj še ailčeli svojo defenzivo z ofenzivo in se celo drznejo naši vladi sami očitati to, kar celovški mogotci v svojem brezmejnem sovraštvu do zavednih narodnih Slovencev že deset let izvajajo in tudi hočejo izvajati, dokler končno ne dosežejo svojih namer.
Ako primerjamo usodo narodnih manjšin v posameznih državah v Evropi, objektivno in trezno, potem bodo pač tudi voditelji naših Nemcev, ako so samostojni in se ne dado voditi po pretiranih zahtevah izvendržavnih, nacijonalno šovinističnih central, da so narodno-kultur-ni, še bolj pa gospodarski in zato socijal-ni 'pogoji za nemško manjšino v Jugoslaviji bolj povoljni kakor v katerikoli drugi državi za katero drugo manjšino- Zahtevam senžermenske pogodbe o zaščiti in o pravicah narodnih manjšin je naša država že davno zadostila. Tam, kjer bivajo jugoslovanski Nemci kompaktno, imajo tudi šole z nemškim učnim jezikom. Koroški Slovenci, ki bivajo južno od Vrbskega jezera in na vzhodu južno od Drave popolnoma kompaktno, takih šol nimajo; če učitelj pri slovenskem učencu zapazi slovensko knjigo, mu jo odvzame; če zapojo — kakor se je nedavno zgodilo v gorski vasi Radiše pri Celovcu — šolarji izven šole slovensko pesem, jih učitelj razpodi, oklofuta onega, ki ga ugrabi, in da radi pesmi, pete v materinskem jeziku, vsem dečkom v vedenju slabši red. V naši državi dobivajo naši Nemci, če so kvalificirani, ravno tako državne službe kakor Slovenci, Srbi ali Hrvatje; za zavednega Slovenca na Koroškem so vrata v višjo državno službo zaprta; res pa je, da niso zaprta za renegata, zlasti če blati svoj lasten narod. V Jugoslaviji se najdejo celo na višjih položajih v državni službi Nemci, ki še sedaj le za silo lomijo naš jezik, dolga pa je^ vrsta onih žen jugoslovanskih uradnikov, ki se niti v več ko desetih letih niso hotele priučiti našemu jeziku in zato širijo nemškutarjenje baš v nižjih krogih, na trgu in med kmeticami, s katerimi pridejo v dotiko. V Avstriji, zlasti pa na Koroškem, v Celovcu, je državni uradnik, ki ne zna nemško, ali kojega žena ne govori v javnosti samo in izključno nemško, popolnoma nemogoč. O tem bi se dalo pisati še mnogo in mnogo. Naši Nemci, ki morebiti tega ne verjamejo, naj se osebno prepričajo.
Pri takih razmerah pa pride graška »lagespost«, si da pod naslovom »Die jugoslawische Ideologie« poročati od svojega jugoslovanskega poročevalca iz Beograda in trdi v svojem večeriiiku od 26. aprila t. 1. z njegovimi besedami, da je naš prosvetni minister Boža Maksimovič s svojo razlago »Jugoslovanske ideologije« o enem narodu, o eni državi in o enem kralju, po kateri se naj ravna po šolah, z eno samo potezo svojega peresa vse narodne manjšine naše države, 650.000 Nemcev in 500.000 Madžarov itd. oropal njihove narodnosti; dalje, da se v
naši državi namenoma ne ločita pojma državne in narodne pripadnosti in da se nemškim šolarjem ubija v glavo mnenje in prepričanje, da niso Nemci, temveč Jugoslovani. »To je,« pravi Tagespoštin poročevalec iz Beograda, »nasilstvo nad dušo, kakršnega se še ni drznila nobena druga država, obenem pa tudi teptanje javnega prava, kojega garant je zveza narodov.«
Če človek, ki pozna vsaj položaj in razmere slovenske narodne manjšine na Koroškem in nemške v Sloveniji osebno, one nemške manjšine v Vojvodini pa po uradni statistiki o nemškem šolstvu in po časopisnih — nemških poročilih, prebira ta očitanja, si nehote misli, da so to očitanja koroških Slovencev proti odgovornim faktorjem na Koroškem. Kajti vse to se v resnici že deset let dan za dnem vrši na Koroškem. Našim Nemcem pa bo morebiti še v spominu, kako so pred leti ob prisotnosti najvišjih naših državnih funkcijonarjev obhajali proslavo nemške kolonije v Beli Crkvi. kako bodo letos slično slavnost obhajali Kočevarji, kako se je pri celo znižanih voznih cenah vršila* vsedržavna nemška pevska slavnost v Indžiji, kako so pri končni ureditvi meje med Jugoslavijo in Romunijo nemški prebivalci obmejnih vasi glasno pred celim svetom in po svojih legalno-izvoljc-nih zastopnikih izjavljali, da na vsak način hočejo ostati v naši državi itd.
Baš te dni je avstrijski zvezni kancelar dr. Schober v Parizu izrekel krilate besede o >Enem narodu in o dveh državah«-Torej je zanj tudi Avstrija in njen narod »En narod in ena država«. Če pri analognem pojmovanju v naši državi »Tagespost« tarna nad uničenjem narodnih manjšin v Jugoslaviji, mora naša javnost vedeti, da ji to poročilo ni dospelo iz Beograda, ampak — iz Celovca. »Jugoslovanska ideologija« pa ostane stvar Jugoslovanov, nikoli pa ne more biti stvar nemške narodne manjšine v naši kraljevini.	Dr. Fr. Mišič.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Pondeljek, 5. maja. Zaprto.
Torek, 6. maja. Zaprto.
Sreda, 7. maja ob 20. uri »Adieu Mimi«, ^ ab. B. Kuponi.
Četrtek, 8. maja ob 20. uri »Caričine Amazonke«, ab. C. Kuponi.
Petek, 9. maja. Zaprto.
Sobota, 10. maja ob 20. uri »Koncert zagrebškega vokalnega kvinteta«, ab. C. Dramske cene.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 5. maja od 20. uri »Netopir«. Gostovanje Mariborčanov in gdč. Šuštarjeve.
Iz gledališča- V sredo, 7- maja, se ponovi Ralpha Benatzkega moderna opereta »Adieu Mimi«, ki je pri letošnji pre-inijeri zopet izredno uspela ter ustvarila v gledališču razpoloženje kot ga že dolgo ni bilo. Ab. B. V četrtek, 8. maja se uprizori najboljša slovenska opereta Parmove »Caričine Amazonke« za ab. C. — V soboto, 10. tm. gostuje zagrebški vokalni kvintet, ki bo za Maribor novost. Kvintet sestavljajo člani tudi izven naših mej priznanega zagrebškega pevskega drušva »Lisinski«. Spored je zelo zanimiv. Ab. C. in dramske cene.
Zaprisega vojaških novincev,
ki so nedavno nastopili svojo kadersko službo, se je izvršila včeraj v meljski vojašnici, kamor so iz drugih vojašnic prikorakali novinci ob zvokih vojaške godbe že v zgodnjih jutranjih urah. Obrede pri slovesni prisegi sta izvršila g. prota Trbojevič za pravoslavne in g. vojni župnik Zavadlal za katoličane.
Proslava materinskega dne.
Vsakdo bo posvetil spomin svoji materi na materinski dan, v nedeljo, dne 11. maja s tem, da bo posetil ob 16. uri v mestnem gledališču materinsko proslavo, ki jo bodo priredile učenke 2. dekliške meščanske šole ter 3- in 4. dekliške osnovne šole pod vodstvom strokovne učiteljice Jele Levstik.
Občni zbor Društva za zdravstveno zaščito oirok In mladine v Mariboru
Prometni minis er v Mariboru.
Včeraj popoldne se je pripeljal z brzo-vlakom v Maribor prometni minister g. Laza Radivojevič. Na postaji ga je pričakal komisar obmejne policije g. Jaša Stanič in skupno z njim se je g. minister v avtomobilu odpeljal v delavnice drž. železnic. Po pregledu delavnic se je g. minister v spremstvu g. Staniča vrnil v avtomobilu na glavni kolodvor in se z osebnim vlakom ob 17.20 odpeljal preko Zagreba v Beograd.
Poštarjem izročena odlikovanja.
Včeraj dopoldne ob 10. se je vršila v slavnostno okrašeni dvorani na mariborski glavni pošti lepa interna svečanost. Zastopnik ljubljanske poštne dirck	g.
višji pristav Štukelj je 30 marir	im
poštnim uradnikom in uslužbencem, Ki so bili lani od kralja odlikovani, ta odlikovanja na slovesen način izročil z lepim nagovorom v imenu poštnega direktorja. K intimni slovesnosti so se zbrali nameščenci vseh mariborskih pošt. Poštarski pevski zbor je vmes zapel lepe pesmi. V imenu odlikovancev se je zahvalil g. upravnik glavne pošte Fran Irgolič, s čimer ie bila lepa slovesnost zaključena.
Boj proti jetiki v Mariboru.
Kakor drugod, smo tudi v Mariboru protituberkulozne dneve obhajali s praktičnim delom v . borbi proti jetiki: V soboto 3. tm. okrog 13. ure se je zbralo pred tovarno Hutter & drug v Melju krog 1000 delavstva obeh spolov iz vseh tovarn meljskega predmestja, da poslušajo i predavanje enega izmed prvoboriteljev I proti strašni ljudski bolezni — jetiki, g. docenta dr. Matka. Predavanju, ki je trajalo nad eno uro, so vsi navzoči sledili z velikim zanimanjem in razumevanjem, kar je dokazalo burno odobravanje koncem predavanja. Včeraj ob 10. sc je vršilo predavanje ge dr. Valjavčeve v baraki D v Danjkovi ulici. Obiskalo ga je krog 200 delavcev. Danes ob 13.30 pa je bilo predavanje g. dr. Wankmiillerja pred tovarno Doctor & drug pri koroškem kolodvoru. Zanimanje delavstva za predavanja kaže nujno potrebo, da se ta način predavanj (pred tovarnami) čim bolj upelje.
Kosie gnezdo nad hišnim portalom. Maistrova ulica ima te dni posebno zanimivost — kosje gnezdo nad portalom hiše št. 11. Prav pod balkonom, na okrasku nad vrati, si je kosji par spletel prostorček za svoje mladiče. Poslužil se Je tedaj običaja, ki smo ga bili doslej vajeni samo pri lastavicah in vrabcih- Tako se v dobi splošne modernizacije — modernizirajo tudi ptice.
Koncert ljubljanskega kvarteta Glasbene Matice.
Prirejati koncert pevskega kvarteta v gledališču sinoči, v nedeljo, ko je bila vsakomur bolj privlačna cvetoča okolica in še po vsetedenskem gostovanju beograjske operete ter po sobotnem »Mrtvaškem ženinu« v »Unionu«, je biia velika napaka, ki se je maščevala v tako slabem obisku, kakor ga skoraj še nismo doživeli. Ljubljanski pevci bi bili zaslužili boljšega, ki bi ga bili ob ugodnejši priliki gotovo tudi deležni, ker so dobro vpeti, harmonično ubrani in imajo zelo dober nastavek- Posebno poln in izoblikovan je bariton, zvonek in obsežen je prvi tenor, dočim nas drugi tenor in bas nista mogla povsem ogreti. Pa tudi program je bil precej dobro izbran, slišali smo Vilharjeve, Mirkove, Adamičeve, Svetkove, Devove, Foersterjeve, Pirnatove, Juvančeve, Pavčičeve, Volaričeve in Maškove skladbe, najbolj sta pa ugajali brez dvoma obe Mirkovi, »Jutro« in »Katrica«.	—r.
Delovanje naše reševalne postaje v mesecu aprilu.
V prošlem mesecu je mariborska reševalna postaja intervenirala v 190 slučajih- Nezgod pri delu in na cesti je bilo 105, raznih obolenj* povečini na slepiču, je bilo 53, porodov, splavov 32. Prav posebno so se »postavili« samomorilski kandidati vseh kategorij: V 13 slučajih so se poskusi samomorov deloma posrečili, deloma pa ponesrečili. — Med 190
Dragonska vojašnica — leglo prostitucije.
Ko jc pozimi rešilni voz odpeljal pet malih otročičkov z Vodnikovega trga na žel. postajo, od koder so bili Pi‘e* peljani v Ljubljano v oskrbo zavoda, ker sta morala oče in mati v večletni zapor, je neki list pisal, da se je to zgodilo radi izbruha nalezljive bolezni. Taka »nalezljiva bolezen« je iz* bruhnila tc dni v dragonski vojašnici v Jezdarski ulici, kjer stanujejo številne družine deložirancev. V zapor je bil odveden najprej oče, za njim pa mati, dočim je 31etnega otroka prevzela domovinska občina. Mati je imela v odsotnosti svojega zakonskega moža, očeta otrokovega, opraviti z neštetimi moškimi in to kar vspričo svojega otroka, nad čemer so se zgražali vsi tamošnji prebivalci-Če bo otrok po končani kazni zopet izročen materi, ki ogroža njegovo vzgojo, to pa je odvisno od varuške oblasti. Če bosta v zaporu se nahajajoča še obdržala svoje stanovanje, je seveda zopet odvisno od mestne ob* 'čine kot najemodajalke, ki je nedav* 110 iz enakih vzrokov odvzela stanovanje neki drugi stranki, namreč materi, katere hčerki sta se vdajali nemoralnemu življenju. V tem slučaju pa »boj« ni bil lahek, ker sta hčerki s svojimi ljubčki organizirali protiak-cijo. tako, da je rešilni avto, ki je prišel po onemoglo mater, da jo odvede v mestno oskrbnišnico, mogel izvršiti svojo nalogo šele s posredovanjetn i policije, kar pa še ni bilo dovolj; kajti še istega dne je bila mati na prav rafiniran način odvedena iz mestne oskrbnišnice in stara pesem se je nadaljevala, dokler je končno ni vzela k sebi njena sestra. S tema dvema Dve smrtni žrtvi železniške nesreče v slučajema pa zadeva še dolgo ni do* cela urejena, kajti dragonska vojašnica pomeni pravo leglo prostitucije Trbovljah.
Včeraj dopoldne se je pripetila na progi pri Trbovljah strašna nesreča, ki je zahtevala grozno smrt dveh Mariborčanov: delavca železniške delavnice Kmetiča in zidarskega polirja Rudolfa Špindlerja. Kmetič se je peljal v Litijo na proslavo 20!etnice tamkajšnje gasilske žu-pe, Špindler pa na obisk k svojemu bratu, progovnemu mojstru v Zagorju. Oba sta bila izredno Židane volje in sta postala žrtev lastne neprevidnosti. Vstopila sta v zadnji vagon, kjer je bila tudi železničarska godba, vendar pa sta se ves čas sukala po pločišču in sc nagibala ven. Katastrofa se je zgodila tik pred trboveljsko postajo, kjer je proga silno zožena. Mariborski vlak se je ob S.40 srečal z ljubljanskim. Kmetič in Špindler sta se ravno tedaj zopet močno sklonila čez stopnice. Še predno sta se nesrečneža zavedla kritičnega položaja, ju je že dobila smrt. Ljubljanski stroj je obema takoj razbil lobanji in potegnil trupli na progo. Strojevodja, ki je opazil nesrečo, je takoj ustavil vlak in se je potnikom kmalu nudil strašen prizor. Med obema tiroma ste ležali razmesarjeni trupli obeh neprevidnežev v veliki mlaki krvi. Ten-der ljubljanskega vlaka je bil ves obrizgan z možgani in krvjo. Obe žrtvi so po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico. Z mariborskim vlakom se je vozi1« tudi okrog 26 članov mariborske skavtske organizacije na ogled skavtske razstave v Ljubljani, ki so bili priče tega žalostnega dogodka.
Kriminalni uradniki predstojništva mestne policije v Mariboru
želimo svojemu tovarišu okoliškemu nadzorniku pol- agentu g. Janku Goršiču ob priliki premestitve v Ljubljano obilo sreče na njegovem novem službenem mestu.	1329
Pri apnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih z »Franz Joselovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Joselova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	*	*
se bo vršil v četrtek '6- trn- ob 17. uri v	,„v»w„
društvenih prostorih v Cankarjevi uiici. ‘ opravka — ie bilo ’2 s smrtnim izidom-
ponesrečenci in bolniki, s katerimi je imela reševalna postaja v preteklem mesecu
Športni praznik v Mariboru
1SSK MARIBOR : SK ILIRIJA S:3 (1:1). - REKORDEN OBISK.
£>tr«a 6-
> >i .1 i i o o i u, tiiie 9* *
—	i	ni	m	mn—Mm«!
Včerajšnja nogometna tekma med prvakom Ljubljane SK Ilirijo in prvakom Maribora je bila nedvomno najinte-resantnejša prireditev, kar smo jih sploh v Mariboru videli. Tekmi je prisostvovalo nad 1500 gledalcev, napetost je bila silna. Videlo se je, da vlada tudi v Mariboru velik interes za nogomet. Vse občinstvo brez izjeme pa se je vedlo dostojno, dasi ni štedilo z burnim in zasluženim odobravanjem zares divnih akcij in silno napetega boja med obema moštvoma. Zmaga ISSK Maribora je morda presenetila ljubljanske navijače — zadovoljena pa je bila mariborska publika, ki je včeraj zares prišla na svoj račun.
Maribor: Koren II, Koren I, Domi, Iršič, Kirbiš, Prevolnik. Starc, Bertoncelj, Priver, Najžer in Hreščak II.
Ilirija: Urbančič, Strehovec, Berglez, Zupančič, Varšek, Unterreiter, Rihar, Oman, Kneževič, Doberlet in Kreč.
Ze imena teh 22 igralcev kažejo, da sta vodstvi klubov postavili na zeleno poiie' najboljše sile, s katerimi trenutno razpolagata. Vsi igralci so igrali s silno voljo in brezmejno požrtvovalnostjo, ki ni popustila niti v prav peklenskem tempu v drugem polčasu. Igra je bila popolno;..a odprta, dasi je Ilirija imela, v prvem polčasu več od igre. Rezultat 5:3 odgovara poteku igre. ISSK Maribor je z . včerajšnjo tekmo pokazal, da je res vreden simpatij, ki jih uživa od naše publike. Enajstorica je igrala kot en mož, dasi je moral ta ali oni vložiti več požrtvovalnosti, ako je hotel ostati na tehnični višini z ostalimi.
Obramba je najjačji del moštva in je le redko napravila pogreške. Koren II. v golti ie pokazal krasne parade in veliko prisotnost duha- Kljub težki blesuri, ki jo •je dobil v drugem polčasu, je vestno in 'l čredno požrtvovalnostjo branil svoje fvetišče. Tudi njegov brat je bi! v sijajni formi. Drugi branilec Domi, ki je prvič j^stopji v prvem moštvu, se je jako do-hro obnesel, tako da težkih pogrešk sploh 131 bilo opaziti v ožji obrambi.
Krilska vrsta je odlično pomagala napadalnemu kvintetu, razen tega pa efektno razdirala manj posrečene akcije Iliri-janskega napadalnega kvinteta. Naiplo-dovitejši je bil v tem oziru Prevolnik, ki je bil defenzivno kakor ofenzivno enako dober. Kirbiš kot srednji krilec je smiselno razdiral vse akcije nasprotnika, ni pa bil v običajni formi, ker ga je ovirala težka poškodba, ki jo je dobil pri zadnji tekmi- Tudi Iršič je bil vsak čas na mestu, le v prvem polčasu se ni mogel z branilcem sporazumeti. Zato pa je v dru-Kem polčasu prav dobro zaigral.
Napadalna vrsta je bila izredno prodorna in kombinatorno izvrstna. Vendar
v drugem polčasu v kazenskem prostoru nasprotnika često ni pravočasno izrabljala zrelih pozicij. V tem oziru je pogrešil posebno Hreščak, ki ni ^ržal svojo Pozicijo na levem krilu in vedno silil v sredino. Njegov partner Najžer je bil jako Požrtvovalen in je ustvaril nevarne situacije pred golom Ilirije. Priver kot vodja jtapadalnega kvinteta je smiselno podajal žoge in igral zares svojo najboljšo tekmo. Tudi Bertoncelj je bil vsak čas na mestu in je s svojo igro navdušil publiko. Posebno njegovi razantni streli na so] so bili občudovanja vredni. Starc na desnem krilu ni zaostajal za drugimi pralci in je mnogo pripomogel do lepe zmage ISSK Maribora.
SK Ilirija, ki je nastopila v najjačji po-stavi, je bila v vseh ozirih enakovredna ISSK Mariboru. Napadalna vrsta je silno Prodorna, toda posebno v prvem polčasi je mnogo grešila s tem, da so v kazenskem prostoru preveč driblaii in pozabila streljati na gol.
Krilska vrsta je bila jako požrtvovalna jn je opravila ogromno delo brezhibno. Duša krilske vrste je Unterreiter, ki je bil ofenzivno kakor defenzivno jako dober. Najplodovitejši je bil Zupančič, ki le bil enako dober v obeh smereh. Obramba je čistila sigurno nevarne situacije in je bila najboljša formacija moštva, Urbančič v golu je bil vreden drug °stale enajstorice in se je odlično uvelja-
vi v vseh kočljivih situacijah. Goli so 1K i neubranljivo. Sploh je vse moštvo Cci četka do konca igftilo z nezmanjša-*lr: Ho in z lepo in fair igro zadivilo gledalce.
Potek igre.
Maribor ima začetni udarec in preide takoj v ofenzivo, ki konča z ostrimi streli na gol, ki jih pa Urbančič drži- V 9. minuti diktira sodnik 11 m proti Mariboru, ki jo pa Koren brani. V 14. minuti zopet 11 m proti ISSK Mariboru. Unterreiter zastrelja čez mrežo- Napadi se menjajo. V 32’ Doberlet doseče iz prostega strela prvi gol za Ilirijo. V 37’ Maribor ostro napada. Po lepem centru Starca, preigra Priver branilca, * navali na golmana in ga vrže z žogo vred v mrežo. Napadi se menjajo. Ilirija je v premoči, a se preveč spušča v dvoboj.
V drugem polčasu dobi v 3’ Starc krasno žogo, centrira pred vrata, Hreščak II je na mestu in pošlje žogo z glavo v gol. 2:1 za Maribor. Ilirija takoj ripostira. V 5’ pošlje Oman Doberleta naprej, ki zabije po solo akciji 2. gol za Ilirijo- 2:2. Sledi serija kotov za Ilirijo, ki pa ostanejo brez uspeha. Tempo se stopnjuje in sodnik svari na obeh straneh. V 15’ vratar Maribora obleži po trčenju z Icetom. Tekma se prekine za 3 minute. V 18’ gneča pred golom Ilirije. Sodnik diktira 11 m proti Iliriji. Kirbiš strelja in zabije tretji gol za Maribor. 3:2. V 25’ Doberlet zopet izravna iz nemogoče pozicije- Maribor poviša tempo. Bertoncelj v 27’ preigra branilca in doseže z razantnim strelom najlepši gol dneva. 4:3 za Maribor. Navdušenje občinstva je pri tem golu doseglo svoj višek. Maribor, spodbujen od gledalcev, je stalno v premoči. Bertonclju se v 35’ zopet nudi ugodna šanca in plasira v kot Ilirijanske mreže. 5:3 za Maribor. Napadi se menjajo. Ilirija se trudi, da bi izpremenila rezultat, vendar brez uspeha. Koti 5:4 za Ilirijo.
Sodil je gosp. dr- Planinšek namesto napovedanega sodnika g. Fabrisa. Bil je strog in objektiven.
Prihodnjo nedeijo se bo vršila druga finalna tekma in sicer v Ljubljani. Izgledi ISSK Maribora so ugodni.
Lep uspeh »Penina« v Beogradu,
V Beogradu sta se vršili ob priliki športne manifestacije dve kolesarski dirki. .luniorji so dirkali na 30 km dolgi progi iz Beograda do izpod Avale in nazaj. Prvi je dospel na cilj Rozman (Penin, Maribor). Sledila sla mu Surič (Zagreb) in Cililaf (Beograd). Za seniorje je bila določena 50 kni dolga proga Beograd— Avala in nazaj. Tudi na tej dirki je zasedel prvo mesto Mariborčan Vesenjak (Perun). Sledila sta mu Valant (Ljubljana) in Grgac (Zagreb).
Štafetni tek fugoslovensklh mest v Beogradu.
Štafetni tek jugoslovenskih mest se ie vršil od groba Neznanega junaka na Ava-li do kraljevskega dvora. Teka se je udeležilo 6 moštev iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Maribora. Zmagala je štafeta Zagreba, čeprav je vodila Ljubljana vse do.poslednjih 50 m pred ciljem. Štafeta Ljubljane je prispela na cilj kot druga. Sledili sta ji beograjska in mariborska štafeta. Mariborska štafeta je bila sestavljena sledeče: Podpečan (SK Žejezni-čar), Seifert (Rapid), Drobnič (SK Železničar), Hofer in Jeglič (Rapid).
SK Železničar zmagovalec mladinskega in rezervnega prvenstva.
Ker SK Rapid včeraj k prvenstveni tekmi mladine ni nastopil, je zmagal SK Železničar par forfait 3:0. SK Železničar si je osvojil tretjič mladinski pokal MOLNP. Dobil je pravzaprav pokal brez težkoč, ker tako ISSK Maribor, kakor tudi SK Rapid nista nastopila v tej konkurenci.
V tekmovanju za prvenstvo rezerv v Mariboru je stanje sledeče: I. SK Železničar, II. ISSK Maribor, III. SK Rapid. Medklubski odbor LNP ie predal zmagovalcu SK Železničarju ličen pokal.
Ostale tekme.
Beograd: meddržavna tekma za zlati pokal Njeg. Vel. kralja Aleksandra Jugo-
slavija:Rumunija 2:1 (2:0). 10.0000 gledal
cev. S to zmago si je Jugoslavija priborila tretjič pokal in preide stalno v posest Jug. nog. saveza.
Zagreb: prvenstvene tekme: Sparta: Sokol 2:0 (1:0); Viktorije:Croatia 8:1 I (4-.1L	1
*■ •	\	i	i\	,,	...j	&
Ljubljana: prvenstvene tekme: Svobo-da:Jadran 2:2 (1:1); Slovan :Natakar 12:2 (6:1).
Celje: SK Rapid (Maribor): Atletik SK 4:4 (3:2).
Mednarodne tekme.
Gradec: prvenstvena tekma Sportklub —Sturm 1:1 (0:1); GAK—Donavitz 2:1 (1:0).
Dunaj: prvenstvena tekma: Wacker: FAC 4:2 (1:0); Rapid-.Miinchen 1860 4:1 (2:0).
Praga: Sparta:SK Plzen 9:2 (3:1); Li-ben:Nuselski 3:0 (2:0).
Curih: meddržavna tekma Nemčija— Švica 5:0 (4:0).
Monakovo: Vienna (Dunaj): Wacker 4:0 (2:0).
Sokolstvo
Bratje Sokoli! K Sv. Juriju ob Ščavnici!
V nedeljo, dne 11. maja ima Sokol pti Sv- Juriju ob Ščavnici svoj prvi, večji nastop. Mlado društvo deluje z vso pridnostjo v središču naše Prlekije. Premagalo je vse ovire in je danes na tem, da postane močna in zvesta sooklska postojanka. Bratje Sokoli! Napravimo nedeljski izlet v ta divni kraj, ponesimo našim bratom moralne pomoči, da vidijo, da smo ž njimi, da imajo v nas vsak čas zanesljivo oporo. Brate, ki nameravajo poseliti prireditev, prosimo, da javijo svojo udeležbo do četrtka na naslov: Sokolska župa v Mariboru. Odhod iz Maribora bi bil ob 9. uri, povratek ob 10. zvečer. Vožnja približno 60 Din (če je najmanj 20 udeležencev). Pot pelje skozi Slovenske gorice, Sv. Lenart, Sv. Trojica itd. Uverjcni smo, da bo oni, ki še ni videl teh krajev, imel najlepši nedeljski užitek. Bratje! Sokol v Št. Juriju ob Ščavnici Vas kliče, odzovite se mu!
Proste vaje so in bodo ostale višek sokolskih nastopov. Toda znano bo vsakemu vodniku mladine, kako mučno je deco učiti dolgočasni ena-dva-tri. Ker pa so proste vaje vsestranska telovadba in potrebna mladini kakor odraslim, jih je treba napraviti zanimive. To se najlažje doseže, ako se proste vaje uči na kako znano pesem. Deca pa besedilu prikrojene vaje izvaja z veseljem že pri vadbi, kaj šele pri nastopu. Seveda ne smejo biti pretežke. Na mladinskem nastopu Sokola v Studencih dne 11. maja bo med drugim tudi nastop z enakimi vajami. Zdravo!
Starešinstvo Sokola Maribor I. opozarja svoje članstvo, da se prijave za I. vsesokolski zlet v Beogradu sprejemajo samo še do 11. tm. V prijavi naj vsak na». znači, ali se udeleži naraščajskih ali članskih dni . (v kroju ali brez kroja), ter na kakšno prenočišče reflektira (skupno, hotelsko, privatno). Osebne prijave sprejema br. Rajko Zotter, krojač v Vetrinjski ulici 11, pismene prijave je poslati na Sokol - Maribor L, kasarna kralja Petra I.
Sedemnajstletnica oropala banko
Iz Toronta v Kanadi javljajo o drznem činu sedemnajstletnega dekleta. Prišlo je.v podružnico kanadske trgovske banke in prosilo blagajnika, da ji zmenja pctdolarski bankovec. Ko je blagajnik vzel denar in ga pregledoval, je dekle potegnilo revolver In s klicem »roke kvišku!« ga naperilo proti uradništvu banke. Istočasno se je za dekletom pojavil moški s karabin ko, oddal v zrak strel in se nato skupno z dekletom spravil nad blagajno. Vzela sta nekaj tisoč dolarjev in nato izginila z dvema drugima tovarišema, ki sta zunaj stražila, v avtomobilu. Vendar je takoj alarmirana policija vse štiri roparske tovariše kmalu izsledila in vlovila in našla tudi še skoro ves denar.
Za finančni inšpektorat v Varaždinu.
Zagrebška zbornica za trgovino, obrt in industrijo je predlagala finančnemu ministru, naj radi gospodarskih, komunalnih in upravnih potreb Zagorja in Medjimurja ustanovi za območje davčnih uprav v Čakovcu, Prelogu, Krapini in Zlatarn finančni inšpektorat v Varaž-df»u.
! Brno:	Sportklub (Dunaj) :Moravska
Slavija 4:0 (3:0).
Hazena.
Beograd: Concordia (Zagreb):Jugoslavija 11:2 (6:0).
Rokomet.
SK ŽeIeznIčar:Weizer SK 2:2 (2:1).
Rokometno moštvo SK Železničarja je gostovalo včeraj v Weizu in je tekma končala neodločno 2:2.
Sestanek hazenašio
Hazcnski odsek ISSK Maribora sklicuje za jutri, dne 6. maja ob 18. uri sestanek hazenašic kakor vseh drugih spor-tašic. Sestanek se bo vršil v garderobi odseka v Ljudskem vrtu.
Oče dal kri za sinouo žiuljenje
V Genzanu, v okolici Rima, se je t« dni mlad dijak Valter Zangrilli, sin zdrav nika, vozil proti domu z rimskim tramvajem- Hotel je skočiti z vozečega tramvaja pred postajo, pri tem mu je zdrsnila noga in padel je pod kolesa. Predno je mogel kondukter voz ustaviti, so kolesa šla čez njegove noge. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer so mu eno nogo amputirali. Vendar je mladenič izgubil že toliko krvi, da .ie bila potrebna transfuzija krvi, če se ga naj ohrani pri življenju- Njegov oče sam se je takoj odločil in stavil operaterju na razpolago svojo kri, da reši nesrečnemu sinu življenje.
20.000 km nouih železnic
je v programu sovjetske ruske vlade. Tako je izjavil zastopnik sovjetske vlade ob priliki otvoritve turkestan-sko-sibirske žtleznicc dne 28. aprila. Ta železnica tvori samo del ogromnega sovjetskega programa za gradnjo novih železnic. Značilno je. da je sovjetska vlada zgradila te železnice iz lastnih sredstev, brez vsakega inozemskega posojila. Otvoritveni proslavi so prisostvovali tudi zastopniki zapadli e Kitajske, ki so povdarjali veliki pomen nove železnice za gospodarsko sodelovanje med Rusijo in za-padno Kitajsko, dalje zastopniki Afganistana, Perzije itd.
Vanderbiltova luksuzna jahta zletela v zrak.
Iz Newyorka javljajo, da je v strojnici luksuzne jahte večkratnega milijonarja Vanderbilta, ki je ležala v njujorški luki, nastala strašna eksplozija, ki je uničila celo jaiito, K sreči ni bilo človeških žrtev.
Štiri tone boliševiškili letakov
so zaplenile minule dni kitajske oblasti. Letaki so bili revolucijonarne vsebine in so pozivali delavce k nemirom in na generalno stavko dne 1. maja.
Dva nova parnika za našo trgovsko mornarico
je sklenil naročiti v Angliji upravni odbor Jadranske plovidbe. Parnika bosta za obalno plovbo in bosta urejena z najmodernejšim komfortom Parnika bosta izgrajena do božiča.
Padala za poštnoprometne svrhe.
Na Angleškem so po nalogu mini« strstva za zrakoplovbo uvedli poskuse z dvemi tipi padal za metanje pisem ske in zavojne pošte iz letal. Eden izmed teh tipov se odlikuje po svoji brzini in se odpira avtomatsko, čim pade na zemljo. Tudi drugi se je doslej dobro obnesel. Na podlagi doseženih izkustev bodo oba tipa izpopol nili in jih uvedli za poštne namene v celi Angliji.
Razočaranje.
On: Končno sem se odloči!..
Ona (si oddahne): No, vendar!
On: Prišel sem do spoznanja, da sem bil sedaj 38 let samec in da...
Ona (ga prekine): O, dragi, to mi pride tako —
On (stoično nadaljuje): ... da mi je šlo strašno dobro ter da lahko še naprej tako ostane.
Veliko zahtevano.
Iskrič se vrača pozno ponoči domu. Sreča ga lopov in v namenu, da mu u-krade uro, ga vpraša, koliko je ura.
= Ako hočete to vedeti, morate iti pogledat v zv.rtavljalnicoi
SEna !>'
v * e e tm k Jote
a r ! K o r u, 3ne S. V. 19.15
mgfciig.u .- c«*^s^^>x^B*iaaesiMsiMw»B»*M*
'V M
Mlcliel Zteaco
£ukcedfa tBacgia
Bfl«devlnskl roma«
85
Cezar je bil mračen. Ognjen žar je plamenel v njegovem pogledu. Njegove nosnice so široko vdihavale ostre.vonjave, ki so vstajale od te premikajoče se množice ljudi. Zdaj se je čutil zopet docela v svojem elementu.
Toda vzlic fizični živahnosti pohoda na boj, vzlic ponosu, ki se je sunkoma dvigal v njegovih prsih, kadar je z višine kakega griča objel z očesom ves surovi fazgled po svoji armadi, vzlic svoji neomajni veri v zmago, ki naj bi ga ovenčala s kraljevsko krono, je bil Cezar zle volje.
Dvoje imen se je neprenehoma ponavljalo v njegovih mislih. In mrmral jih je obedve z enakim sovraštvom: ime Ragastensa in ime Primavere.
Za njim so njegovi običajni dvorjaniki veselo kramljali o pričenjajoči se vojni. Cezar je poslušal njihove pogovore in jim včasih pritrdil s kratko besedo. In ti pogovori so se neprestano vrteli o plenu, ki so si ga delili že danes — naprej.
In pri tem je Borgia kratko miril prepir in zavist: temu je prepustil dragocenosti katedrale, onega je pooblastil, da si vzame par slik iz grofove palače, tretjemu in četrtemu je namenil celo zlatnino in srebrnino. In vsi ti ljudje so se gromko pokrohotavali ob misli na obljubljeni sijajni plen.
Včasih pa se je vrhovni poveljnik pridružil tudi Lukreciji Borgia. Ta se je udobno valjala po veliki nosilnici, obdani od njene posebne telesne straže, ter si preganjala dolgčas s čiatnjem ali s sanjarijami.
Poleg zastora nosilnice je hodil menih Garconio, ki je bil še bled od zadobljene rane. Lukrecija se je po-gostoma obračala k njemu, a nihče ni slišal, kai sta govorila: in pogovor Lukrecije z menihom se je vselei prelomil v tistem trenotku, ko se je Cezar približal svoji sestri
Tako se je armada v enakomernih etapah' pomikala naprej. Nekega večera se je po večdnevnem počasnem maršu ustavila na široki planoti ter razpostavila svoje šotore v vzornem redu, nato pa nemudoma izkopala jarke okrog taborišča. Na koncu taborišča se je med skalami odpirala soteska, ki je vodila v Mon-teforte. Cezar jo je s širokim zamahom pokazal svojim Švicarjem, in ti so jo pozdravili s hrupnim kričanjem.
Drugi večer je hotel Cezar posetiti svojo sestro in se je napotil proti krasnemu šotoru, ki si ga je bila dala postaviti. Toda Lukreci»e ni bilo v svojem šotoru. Tudi ponoči se ni vrnila. In zjutrai Cezar ni mogel več dvomiti o dejstvu, da ga je Lukrecija na tihem zapustila.
»■Morda se je zbala in se vrnila v Tivoli,« je mislil sam pri sebi.
In velel je pozvati meniha Garconija, da bi vprašal njega. Toda ni ga bilo mogoče najti. Tudi on je bil izginil.
XLVII.
Dvoboj*.
Ko je Ragastens odhajal na svoj sestanek z Gio-vannijem Malatesto, je bil v resnici ves oupan in pri-pra'- lien, da se da svojemu nasprotniku ubiti ter tako z enim mahom konča življenje, ki se mu je zdelo brezpomembno, odkar je bila Primavera nedosežna njegovemu hrepenenju. Toda Ragastens je računal brez dobrotne matere narave, brez njenega mogočnega nagona do življenja, in naposled brez svojega posebnega značaja. Ta njegov značaj je sicer resno sprejemal in odobraval misel na smrt, toda obenem bi se nikdar ne bil mogel pripraviti, da umre premagan — niti takrat, če bi se sam odrekel zmagi ter iskal svoj lastni poraz.
Ko je nastopil k boju, je sicer takorekoč ponudil svoje prsi nasprotniku. Toda kakor hitro mu je zagrozil prvi resni sunek, ga je prestregel in odbil.
In to ni bila samo posledica nagona do življenja, bilo je tudi radovedno zanimanje veščega mečevalca. Melatesta mu je bil vreden nasprotnik. Njegovo bore-nje je bilo strašno. In Ragastens, ki bi se bil nemara vendarle dal ubiti, da je imel pred seboj nespretnega novinca, je v prvem trenotku, ko je spoznal, da mu preti smrtna nevarnost, akotudi se brani, začutil v sebi vso svojo borilsko strast.
Jel se je zanimati za ta dvoboj in opazovati bo-renje svojega nasprotnika. To ga je rešilo. Odslej je sukal svoj rapir s popolno hladnokrvnostjo in z vso tisto potrpežljivostjo ter krepko gibčnostjo, ki mu je bila priskrbela slavo nezmagljive sablje.
A Malatesta je neumorno naskakoval. In istočasno se je razvila Ragastensova misel: sklenil je. da ne bo ranil mladeniča, marveč se bo samo branil, tako da tudi on ne bo zadet.
Že prvi hipi boja so izvabili gledalcem tega prizora vzklike občudovanja. Ragastensova taktika jim ni dolgo ostala prikrita, in to je še povečalo njih simpatije do viteza. Že parkrat bi bil lahko smrtno zadel svojega nasprotnika, toda on se je zadovoljil samo s paradami brez riport.
In tako so se zaključili trije naskoki Giovanniia Malateste, ki so trajali precej časa. Ob četrtem pa ie Ragastens sklenil končati. Napravil je par dubliev, ki so ga delali na boriščih toli močnega, spravil z njimi Giovannijev meč v oblast svojega ter mu ga zbil iz roke.
Tiste čase ie bilo v dvoboju še dovodno usmrtiti razoroženega nasprotnika. Vobče je bil dvoboj takrat še brezpogojna smrtna borba, v kateri so bila dovoljena vsa sredstva. Kdor ni ubil nasprotnika, je bil sam ubit.
Razoroženi Malatesta ie z brezupno mrklostjo prekrižal roke na prsih.
»Vi zmagujete v vsaki reči. gospod de Ragastens,« je deial s pikro trpkostjo. »Ubijte me!...«
Priči sta i/ tem naglem hipu smatrali Malatesto za mrtvega človeka. Toda Ragastens je brez ugovora skočil za Malatestovim mečem. Pobral ga je, prijel za rezilo pod ročajem, vrnil se k Malatesti in mu ga z resnim poklonom ponudil nazaj.
Ta gesta je bila tako preprosta in obenem tako krasna v svoji velikodušnosti, da sta spremljevalca Malateste nehotč zaploskala z rokami ter tako pokazala svoje navdušeno občudovanje.
V duši Malateste pa se je zgodil velik preobrat, Njegove prsi so se napele; toda solze, ki so mu hotele auliti oči, niso mogle na dan. Nekaj trenutkov je ostal f|ko ves poražen, obotavljaje se, kakor da ga prijem-ij3 nekaka omotica. Nato je mahoma razprostrl roke; Ragastensova plemenitost ga je premagala!... Ragastens se je vrgel v njegov objem, in tako se je za trenutek pozdravilo dvoje viteških duš, srce ob srcu.
»Ljubite jo!« je zamrmral nesrečni mladi mož. »Vredni ste je...«
»Smrt božja,« je odgovoril Ragastens, »rajši bi se odrekel svojemu deležu v nebesih, kakor pa da bi storil tako vrlemu vitezu kaj žalega. Toda,« je nadaljeval, in obličje se mu je mahoma stemnilo, »hudo se motite, dragi moj. Da ona ne ljubi vas, je mogoče; vi morate že vedeti, če pravite sami. Toda glavo vam za* stavim, da tudi jaz nisem srečnejši od vas!«
Teh par besed sta govorila s tišjim glasom. Malatesta je zmajal z glavo, nato pa je prijel Ragastensa za roko:
»Gospodje,« je dejal, »evo vam mojega brata.-.«
Ta beseda iz premagančevih ust je v svoji plemenitosti dosegala velikodušnost Ragastensove geste. Vitez mu je stisnil roko.
V tem trenotju je bilo težko razločiti, kdo izmed obeh je vrednejši občudovanja. Viteza, ki sta pričevala pri tem dvoboju, ki je bil bolj dvoboj duš nego dvoboi mečev, sta se zavedala tega. Giulio Orsini je dal du-ška splošnemu čuvstvu rekoč:
»Vitez je odslej brat nas vseh, ker se bo boril med nami, z nami in za nas.«
In ta preprosta beseda je odločila nadaljno usodo Ragastensa. Trenotek prej je še menil v samogovoru svojih misli, da mu zdaj, ko je Primavera omožena. preostaja le še oditi, kakor hitro opravi svoj dvoboi z Malatesto. Ko pa je slišal Orsinijeve besede, je videl, da ne more-
Oditi je pomenilo umakniti se — bežati. A Ragastens je rajši maral vse drugo, samo tega ne. da bi lahko govoril o njem: bežal je. Zato je odgovoril brez najmanjšega obotavljanja:
»Gospodje, ves srečen sem. da lahko zmagam ali poginem v tako izvrstni družbi.«
Nato so vsi trije zopet zajahali konje ter se vrnili proti Montefortu.
XLVIII.
Vrba žalujka.
Spravo Ragastensa in Malateste so drugi večer zapečatili na večerji, ki se je vršila pri Orsiniju. Drugo jutro je šel Ragastens v spremstvu svojih novih prijateljev k grofu Alma ter mu naznanil svoj definitivni sklep, služiti v armadi zaveznikov.
Grof je pokazal živahno zadovoljstvo spričo te vesti, ter mu je stavil najsijajnejše ponudbe. Toda Ra-gasens je skromno vstrajal pri svoji prvotni izjavi, da se hoče biti kot prostovoljec. Ko pa je grof le silil in silil, je vitez naposled dejal:
»Če je že tako, da me hoče vaša Svetlost počastiti s kakšnim naslovom in dostojanstvom — v Montefortu je nekaj topov: prosil bi vas, da mi jih izročite ter ml pred vsem poverite umno uporabo smodnika.«
(Nadaljevanje sledi.)
Prazno solnčno sobo
oddam s 15. majem, Studenci, Jurčičeva ulica 91 (ob gozdiču). 1328
Elektrolnštalaclje,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilic & Tichy, Maribor, Slovenska ul, 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po kopkurenčni ceni. XII
Štedilnik
skoro nov, v obliki mize 70X75x52 cm se proda. Aleksandrova cesta št. 16, v trgovini.	1291
Kes pristno in dobro vino,
lastni pridelek dobite pri Vezjaku v Splavarski ul. 6. Staro liter Din 12,— novo Din 14.—.	1285
Sprejmejo se zastopniki
s kavcijo za zalogo in prodajo gramofonov za mesto Ptuj, Ormož, Ljutomer, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Slovenjgradec, Prevalje in Celje. Pismene ponudbe pod »Gramofon« na u-pravo »Večernika«.	1307
Gurmani in sladkosnedneži
pridejo na svoj račun v restavraciji Mariborski dvor pri drž. mostu. 1324
Oddam v najem lepo zračno sobo
solidnemu gospodu. Vpraša se v trgovini Kravos, Aleksandrova c. 13. 1317
Pozor!
Samo Din 10.— liter pristnega »Ljutomerčana« dobi se samo čez ulico v »Kinu Union«, Cafova ulica 7.	1125
TDtlKH (
LORNIK
KOROŠKA 9|
Sprejmem gospoda
kot sostanovalca, nadstr.
Židovska ul. 12, I.
1326
Zelo poceni
prodam fine koncertne citre. Vetrinjska ulica 9.	1325
Najboljši trajni kodri
in najnovejše postopanje pri barvanju las, s katerim je omogočeno tudi trajno kodranje, samo v salonu »Dobaj«, Gosposka ulica 38.	1205
Vinotoč
Anton Zorko, Lajteršperk odprt.
1289
InseriraJte
v
„ Veterniku"
S8S
SttSSS
■a ■ sc več dobro ohranje-nih 3’4 in 4 m dolgih
PULTOV
prikladnih za trgovine. Ogleda se lahko v Mestni hranilnice v Ma« riboru ob uradnih urah.
(Mirne
Dr. Kern
Prva pomot
ponesreienim živalim
knjiga polna ilustracij. Važna za kmetovalce in živinorejce.
€«na Din 34*— s poštnino Din 36*—.
Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor
UskuRdrova uiti 13
izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik; FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
*	x	Mifiborn*