PRIM
IZDAJA ZA GORIŠKO IX BEIE^IJO
RSKI DNEVNIK
Penina plačana v gotovini add- postale I gruppo
- Cena 30 lir
Leto XVI. - St. 32 (4495)
TRST, sobota 6. februarja 1960
Po postanku v Kopenhagenu prispe danes popoldne predsednik Gronchi na uraden obisk v Moskvo
«Vlada in jaz, je izjavil Gronchi oh odhodu, nameravamo v okviru svojih odgovornosti prispevati, da v bodočnosti ne bo toliko temnih oblakov in nevarnosti» - V Kopenhagen je predsednikovo letalo priletelo še pol
ure prej, kot se je računalo
Po odstranitvi Soustella iz vlade
(Od našega dopisnika)
Alitv*’	— Točno ob 12,30 je letalo DC-6-B družbe
*r1I;aiia s predsednikom republike in njegovim sprem-vom odletelo z letališča Ciampino na pot v SZ. vil sv°jtm odhodom je predsednik republike izja-°a se lahko to njegovo potovanje označi kot po-chi dobre volje. «Vlada in jaz, je nadaljeval Gron-ui, nameravamo v okviru svojih odgovornosti prispe-ati, da bo v bodočnosti manj črnih oblakov in ne-arnosti. v absolutnem spoštovanju vrednot demokra-v«>ln sv°bode je po mojem mnenju dolžnost, napraviti sak napor, da ustvarimo našim sinovom boljšo bodočnost. v tem duhu izra-
žam
tati
upanje, da bodo rezul-
s>, , m°Jega potovanja «aau s sicer opreznimi in Previdnimi pričakovanji*.
i®* dve uri pred odhodom predsednika Gronchija je ua letališču Ciampino eio živahno: prihajale so azne osebnosti, funkcionar-rnrJn časnikarji, ki so v ™ocnem nalivu pripravljali, 'opišejo pomemben dogo-ek. Proti poldvanajsti url »J6 dež spremenil v sodro, i- . P°yeljnik letala Lizzam obs' c^nikarjem, ki so ga da	z vprašanji, izjavljal,
v , Meteorološke razmere ne “UJajo nikake skrbi za polet. nri-U?anU minister Pella je Mm -na !etališče že ob 11,40. j: ? številnimi predstavniki a piomatskega zbora je bil tu-2i sovjetski veleposlanik Kotla -15* spremlja Gronchija v. . nJegovem potovanju v sn.i i* Kmalu za tem so pri-več skoraJ vsi ministri ter t>riLP? tajnikov. Ob 12.15 sta sko v3 Predsednika poslanimi zb°rnice in senata ter tajni ?a*° Predsednik vlade Se-*°diš	Predsednik ustavnega
s-p.redsedinik republike je pri. v m sPrt>So in sinom Mariom .spremstvu generalnega taj-tetn 1bred'sedstva Moccie. Med-že se ie ostalo spremstvo sedivt03'0 v letalo, je pred-
j,0 1 . Gronchi pred mikrofo-ter se Prečital svojo izjavo pr. .v nalivu odšel k letalu, od n .Pmcami se je poslovil ajvišjih predstavnikov.
speir,?aS6d'nikovo letalo je pri-še m nad dansko prestolnico rafcit , po1 ure prej, kot se je Ure 0> in je moralo še četrt Dan ,nadaljevati polet. Nad K0 “ m nad letališčem pri Sieno" iKnu ie bil° Precej me-»nislui 0 da se je že začelo odletli n? možnost, da bi letalo dar n ■ v Stockholm. Ven-rgj pa, le letalo le pristalo sko-su h ,0 Pp predvidenem ča-le tališču v Kopenhagnu. gom .ahsču. pokritem s sne-ske ’ J* Predsednika italijan-7*Unanv U ke pričakal danski KraE * minister Jens Otto nik v J. italijanski veleposla-Mosc= Kopenhagnu Bernardo drugi si avzofi s° bili tudi ra. ok ■ diplomatskega zbo-Predseri„Mrihodu )e italijanski skeg- 7. ,.Prejel poročilo dan-z obžn,	ia Friderika, k; mu
ta več	niem sporoča, da se
ti, kot6r-ne bosta mogla sesta-den iP b'i° določeno, pre-vanjp ilo.Gronchijevo poto-se mor" . ozeno- Danski kralj kega a ta večer udeležiti ne-du Aml n?a sprejema v gra-fredspi ?ntrorg. Vsekakor želi Prijetni Gronchiju, da bi ^openi? prebil teh nekaj ur v Ija, j aSnu ter potem dostav. ttobiln^P '3J odpeljal z avto-v cj, Kradu Amalienborg ko hansborg prav v času, l^Posla?*,1sednik zapuščal ve-čtrji . stvo po zasebni ve-Iju i, a, .s? vrne v hotel. Kra-ie . j ’ oe bi se videla Pozdravlja, ko se bosta z avtomobiloma.
predsednik
Ut
Gronch'aM*{a
lanske in druge karakteristične danske predmete.
Na hitro si je predsednik z avtomobilom ogledal mnoge znamenitosti mesta. Ko je pozneje odhajal iz veleposlaništva, se je na trgu, na katerem stoji grad Amalienborg, res srečal s kraljevim avtomobilom. Predsednik in kralj sta se prisrčno pozdravila z gestami z rokami.
Predsednikovo letalo bo odletelo iz Kopenhagena jutri ob 7.50 proti Moskvi, kjer ga pričakujejo ob 14. uri po tamkajšnjem času.
Predsednik Gronchi bo imel že jutri zvečer prvi politični razgovor z najvišjimi voditelji Sovjetske zveze. Politični razgovori se bodo nadaljevali v nedeljo med obiskom predsednika republike v zasebni dači Hruščeva v Uspenskojem na obali reke Moskve približno 18 km od prestolnice. Razgovori se bodo potem nadaljevali tudi v ponedeljek in torek dopoldne, vendar pa bo še dovolj drugih prilik za stik italijanskega predsednika s sovjetskimi gostitelji.
Po potovanju kralja Viktorja Emanuela III. leta 1902 v Petrograd na obisk k carju Nikoli II. je sedaj prvič, da kak italijanski državni poglavar prihaja v Rusijo. Obenem pa je Gronchi prvi državni poglavar z Zahoda, ki prihaja Sovjetsko zvezo. V juniju bo prišel predsednik ZDA Ei-senhovver.
Predmet političnih razgovorov na italijansko-sovjetskih sestankih spada v splošni o-kvir odnosov med Vzhodom in Zahodom, ko je komaj nekaj več kot dva meseca oddaljen pariški sestanek med Eisenho-werjem, Hruščevom, Mac Mil-lanom in de Gaullom. Italija je kakor SZ v posebnem odboru desetih pri OZN, ki bo moral v bližnji bodočnosti pretresati vprašanje razorožitve; upoštevati je treba tudi sovjetske predloge za tako imenovano brezjedrsko področje na Balkanu in Jadranu; nadalje se je treba spomniti na sovjetsko vabilo leta 1958 Italiji za pakt o prijateljstvu in nenapadanju. Sovjetski tisk je v zadnjem času zelo poudarjal vse te argumente. Potem so temeljni evropski problemi, med katerem je vprašanje Nemčije. V okviru dvostranskih pogajanj so bila v zadnjem času nekatera vprašanja že več ali manj rešena: trgovski odnosi so urejeni z večletno pogodbo ter se dopolnjujejo vsako leto s protokoli o izmenjavi; kulturni sporazum bosta podpisala minister Pella ter predsednik državnega odbora za kulturne odnose s tujino Jurij Žukov. Že oktobra je prišlo do sporazuma, da se bo uredilo vprašanje izginulih v vojni in na podlagi tega sporazuma se bodo po nekaj tednih obnovile raziskave s sodelovanjem Rdečega križa Italije in sovjetskega Rdečega križa. Na diplomatski ravni so prav v teh dneh razgovori za nadaljnje povečanje gospodarskih zamenjav in za dokončno ureditev vprašanja vojnih reparacij.
Danes je bilo v Moskvi sicer precej mrzlo, vendar zelo jasno vreme. Intendant palače, v kateri bodo prebivali gostje, polkovnik Simeon Simeonovič Šalnov je danes popoldne italijanskim časnikarjem v Moskvi pokazal vse apartmaje, ki bodo v času obiska na razpolago Gronchiju ter njegovi soprogi in sinu, kakor tudi
ministru Pelli in ostalim čla-1 Sicilski poslanec Ludovico nom spremstva.	|	Corrao, ki se nahaja v Moskvi
Vse sovjetsko časopisje se v zvezi s prihodom predsednika Gronchija na uraden obisk v SZ ukvarja z odnosi med SZ in Italijo.
Sedanji obisk predsednika Gronchija v SZ, piše «Sovjet-ska Rusija«, more, kot mi pričakujemo, ne samo odpreti pot k izboljšanju italijansko-sovjet. skih odnosov temveč dati tudi prispevek za izboljšanje mednarodnega položaja na predvečer vrhunskega sestanka. Ta obisk mora, pomagati pri ustalitvi mednarodnega ozračja v svetu, ki bo vlivalo več upanja.
Organ vlade «Izvestja» objavlja članek predsednika Društva SZ-Italija znanega režiserja Grigorija Aleksandrova, ki piše med drugim: «Februar je .mrzel mesec v SZ, toda predsednik bo čutil topel dah velike dežele, živ utrip milijo, nov src vsega sovjetskega ljudstva, ki hoče živeti v miru in prijateljstvu z italijanskim ljudstvom, ki mu priznava veliki prispevek za svetovno omiko«.
na čelu neke delegacije sicilske dežele, je bil danes spre-jt pri ministrskem prd.sedniku Hruščevu. Hruščev ga je zadržal na razgovoru poldrugo uro ter med razgovorom izrazil želja za dober rezultat predsednikovega obiska v SZ. Corrao je Hruščevu daroval karak. teristični sicilski voz v naravni velikosti za njegove vnuke.
A. P.
 «»------
Mogoče na Siciliji vlada KD-PSI-USCS?
PALERMO. 5. — Poslanska skupina KD v sicilskem parlamentu je na svojem današnjem zasedanju sklenila, da čim prej predloži nezaupnico sedanji Milazzovi vladi. Predsednik skupine Lanza pa bo začel stike za sestavo nove vlade.
Predsednik socialistične poslanske skupine Corallo je izjavil, da PSI ne pristane več na nobeno pobudo za sestavo
vlade z dosedanjo večino, na tudi ne na formulo Milazzove vlade, ker bi v nobenem primeru ne mogla sodelovati z MSI. »Samo vlada, ki bo izraz nove večine in ki bo sposobna realizirati program gospodarskega in socialnega napredka, bo lahko na ans računala*.
V Rimu se je sestalo tudi vodstvo PSI, ki se je ukvarjalo samo z vprašanjem Soci-lije. Poročilo, izdano po sestan* ku, se zaključuje:	«Vodstvo
PSI je prepričano da obstajalo samo z vprašanjem Sici-nove večine na Siciliji, in za nje sestavo ne postavlja PSI drugih pogojev kot jasno programsko opredelitev ter prelom z desnico*.
Demokristjanska agencija na Siciliji ARIP pa poudarja dva pogoja KD naslovljena tako socialistom kot krščanskim socialnem: popoln prelom s KPI ter program avtonomije in socialnega napredka.
WASHINGTON, 5. — Državni departma javlja, da bo državni tajnik Herter imel v ponedeljek zvečer tiskovno konferenco.
Trije de Gauiiovi ministri pojde jo vAIžir da tam proučijo
Pripravljajo se spremembe v kazenskem postopniku - Novi minister za vojsko je Pierrc Messmer - Soustelle je objavil izjavo, ki kaže, da bi utegnil postali glavni voditelj ekstremističnih in fašističnih sil
PARIZ, 5. — Danes so uradno javili spremembe v francoski vladi. Spremembe so naslednje: delegirana ministra pri predsedstvu vlade: Roger Frey in Pierre Guillaumat. Minister za oborožene sile: Pierre Messmer. Minister za pošto in komunikacije: Michel Mau-rice-Bokanowski, minister za informacije: Louis Terre-noire, državni tajnik za odnose s skupnostjo:	Jean
Foyer
Na predlog ministrskega predsednika je general de Gaulle poveril upravo prekomorskih departmajev, prekomorskih ozemelj in Sahare državnemu ministru Robertu Lecourtu. De Gaulle je tudi odobril odstranitev Soustella in Cornuta Gen-tilla iz vlade.
Generalu de Gaullu sta zadostovali dve uri, da je na današnji seji dal navodila ministrskemu svetu. To je še toliko bolj pomembno, ker je šlo za prvo sejo ministrskega sveta po izglasovanju pos.eb-nih pooblastil in po spremembah v vladi. Uradno poročilo, ki so ga objavili nocoj, pravi; «Predsednik vlade de Gaulle je sklical sejo ministrskega sveta. Ministrski pred-
iiii|,i|,,|niiiiiiiii,Bimiiiiii„„iii„llll|,llll|llllmilllllllIIIIII|ll|l|l||||||||||1||||((|||)|||||||l|||||||||1|J|||)||(||||(||||||1||||(1||1|||I||||I||||1|||||1|||Il||ln||||||(|(|IIIIIIIIIllllllnll,lnlllllllll|lll,l,llllll,l|
ZDA odklanjajo	nenap
medNA TO in državami varšavskega pakta
Državni departma pravi, da je obveznost v listini OZN zadostno jamstvo Eisenhowerjevo posvetovanje o državni varnosti - Obtožbe držav varšavskega pakta proti Zahodni Nemčiji
WASHINGTON, 5. —- ZDA so danes zavrnile predlog, ki ga vsebuje izjava držav varšavskega pakta za sklenitev nenapadalne pogodbe med NATO in varšavskim paktom.
Predstavnik državnega departmaja je izjavil: «ZDA se
čutijo vezane po obveznostih, ki so jih prevzele s podpisom listine OZN in so zaradi tega obvezane tudi odpovedati se sili kot sredstvu za reševanje mednarodnih sporov«. Dodal je, da udeležba ZDA pri NATO in pri drugih regionalnih organizmih temelji na prepričanju, da ti prispevajo k ohranitvi miru. »Veselili bi se, je dodal, sleherne pobude sovjetskega bloka, ki bi praktično potrdila večkrat ponovljeno izjavo SZ glede obsodbe slehernega napada.«
Dodal je, da je za ZDA težko vskladiti to obsodbo «z obnovljeno sovjetsKo grožnjo (ki jo vsebuje izjava držav varšavskega pakta j glede e-nostranskih ukrepov proti Nemčiji«.
Predsednik Eisenhower je sklical v Beli hisi sestanek svojih diplomatskih vojaških in znanstvenih svetovalcev na razgovor v zvez; z državno varnostjo. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da sestanek ni nič izrednega. Udeleženci so vsi izjavili, da je šlo za običajen sestanek. V poučenih krogih pa so mnenja, da je Eisenhower razpravljal s svojimi sodelavci o vojaški pripravljenosti ZDA v zvezi z izjavami, ki so jih podali pred kongresom nekateri vojaški predstavniki in ki si med seboj nasprotujejo. Kakor je znano, je Eisenhower na svoji zadnji tiskovni konferenci kritiziral take izjave generalov in dejal, da so ameriške vojaške priprave zadovoljive.
Pomočnik načelnika glavnega štaba Wilson je danes pred komisijo v predstavniški zbornici izjavil, da sedaj proučujejo »obrambni orbitalni s* stem, ki se bo porazgubil ir skril po obširnosti vesolja 160 tisoč km ali več od Zemlje«.
V Hotel tv .sPrerristvom odšel me*, "‘n8lelerre v sredi-!etališču ^,ed diplomati na
Planik ?eveda tudl ve'
Po	Levičkin.
i«(n a^atkem odmoru v svo-i soprog a^u Predsednik daljši i7f , In sin°tn napravil favn Po mestu ter se u-ier i« nekaterih trgovinah,
'""Bin akupil nekatere porce-
l,ll,|ll||||||||||||||,||||||n||||||||||t1|||||1|||||||||„l|,,|,||||,||,ll|ll|l|||||M|||||m|||||||nnl1ll|,||||„l„||||||||||||||(|||||||||iai|H||||ll||||iM
58 potnikov Pj^i ledalski^
Nesreča je doletela bolivijsko letalo, ki je letelo nad Andskim pogorjem
Hvijsk!^. — Južno od bo-Pone* *al°*n’ce La Paz se U?rfčil° bolivijsko pot-° 55 Pofn?i,na katerem je bi-f?<lke 7 1H0V 'n 4 člani po-ilPdi,' »Učenje je zgubilo 58 Ketalo ip	ostal en otrok,
j v t „	o 'z Cochabam-
.*°dila „ Nesreča se je Sa °d šti*auadi eksplozije ene-Pod motorjev.
?reČi	podatkov o ne-
izlilo “od?!; ?na'no te le, da je 3	7.30	i	°	lz Gochabambe
ene n te imelo prispeti 5'«, l“ro / La Paz. Obe
2600 metrov, • medtem ko je La Paz v višini 4300 metrov.
Proti dobavljanju jedrskega orožja drugim državam
CHICAGO, 5.	—	Izvršilni
odbor zveze ameriških znanstvenikov izjavlja, da nasprotuje Eisenhowerjevemu predlogu, naj bi dobavljali jedrsko
V 1 loč a	raz.	ODe	gu,	naj	ni oooavijan jrunuu
'jerjetn0 1 Andsko pogorje. * orožje nekaterim zavezniškim delo	’
le, da je letalo za
♦ V trv	1
tepi, k0 8°rovje kmalu po-be je dvignilo. Cocha
athb,
a leži'
v dolini v višini
državam. Odbor pravi, da ta predlog pomeni * kratkoviden in najbolj nevaren oportunizem*. ker bi tak ameriški
sklep pomenil »razširiti po svetu jedrsko tehnologijo in bi nas dejansko obsodil na dokončno nesrečo jedrske vojne*. Dalje pravi odbor, da bi tak sklep škodoval ženevskim pogajanjem o prekinitvi jedrskih poizkusov.
BUENOS AIRES, 5. — Argentinski zunanji minister je sporočil, da je Argentina začela diplomatske korake pri kubanskem ministrskem pred sedniku Castru, da bi se omilila napetost med Kubo in ZDA. Pripomnil je, da ne gre za posredovanje, pač pa za diplomatsko dejanje, ki ga je izvršil poslanik v okviru jasnih navodil svoje vlade.
V neuradnih krogih izjavljajo, da ameriški načrti vsebujejo satelit, ki bi prenašal jedrsko orožje, ki bi ga lahko spustili na posebno povelje z Zemlje.
Demokratični predstavnik Byron Johnson pa je izjavil, da lazpolagajo 7DA s plinom, ki deluje na živčni sistem m ki zadostuje «za umoritev vseh ljudi, žensk in otrok na svetu«. «Zadostuje ena kapljica ali dve na koži, da lahko ubije človeka«, je izjavil Johnson. Po seji je predstavnik izjavil, da so te količine plina ((shranjene« v kovinastih sodih v nekem skladišču blizu Denve-ra v državi Coiorado
V izjavi, ki so jo včeraj objavili v Moskvi ob zaključku zasedanja predstavnikov držav varšavskega pakta, je rečeno, da so sedaj ugodni pogoji za uspeh razgovorov o razorožitvi med državami Vzhoda in Zahoda. Vlade članice bodo dale svojim predstavnikom v odboru desetorice navodila, naj vztrajajo na potrebi nujne priprave pogodbe o splošni in popolni razorožitvi
Izjava pravi dalje, da se odnos sil na svetu vedno bolj spreminja v korist tistih, ki so za prenehanje oboroževalne
vedel do popolnega uničenja tistega, ki bo prekršil mir.
Izjava izreka upanje, da bodo udeleženci# ženevske konference storili vse, da dosežejo v bližnji prihodnosti prepoved vseh jedrskih poizkusov, ter dodaja, da moč držav socialističnega tabora predstavlja trdno jamstvo proti Slehernemu napadu na neodvisnost Vzhodne Nemčije, proti sleherni zasedbi zahodne Poljske in proti sleherni kršitvi češkoslovaških meja. Člani varšavskega pakta podpirajo ukrepe Vzhodne Nemčije za ohranitev miru pred revanši-stično politiko Adenauerjeve viade.
Izjava izreka željo, naj bi se izboljšali odnosi med Vzhodom in Zahodom, in ponavlja p«trebo sklenitve nenapadalne pogodbe med NATO in varšavskim paktom.
Izjava priporoča, naj na konferenci najvišjih proučijo naslednje točke: splošna, in popolna razorožitev, mirovna pogodba z Nemčijo in ustanovitev zahodnoberlinskega svobodnega mesta, prepoved jedrskih poizkusov.
Del izjave je posvečen Nemčiji. Tu se obtožuje NATO, da posveča posebno pozornost oboroženim silam Zahodne Nemčije. Izjava poudarja, da te oborožene sile vodijo bivši hitlerjevski generali in čast-tekme, za konec hladne vojne I niki. izjava očita bonnski vla-in za miroljubno sožitje. Re- dl, da se upira sklenitvi mi-čeno je tudi, da bo sleherni rovne pogodbe z Nemčijo, in poizkus, da bi se z orožjem I dodaja, da izhaja to stališče
illiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiinuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Proces proti skruniteljem židovske sinagoge v Roelnu
rešila sporna vprašanja, do-, «iz bojazni Bonna, da bi po-
Procesu je prisostvovalo tudi 70 učencev iz nekaterih šol
KOELN 5. — Davi se je
v Koelnu začel proces proti dvema članoma nemške stranke Reicha, ki sta v božični noči lanskega leta oskrunila sinagogo v Koelnu in spomenik žrtvam nacizma, s tem da sta na obeh naslikala kljukaste križe in napise proti Zidom. Obtoženca sta pek Arnold Strunk in uradnik Josef Schoe. nen. Oba sta stara 25 let.
Na proces so povabili tudi okoli 70 učencev tamkajšnjih šol, ki so jih pripeljali učitelji, da si ustvarijo sliko o posledicah nacizma.
Strunk je med zaslišanjem izjavil, da obsoja umore Zidov, ki jih je ukazal Hitler, toda po njegovem mnenju ne bi smeli poveriti Zidom odgovornih mest v politiki in gospodarstvu Nemčije. Dodal je, da je vstopil v nemško stranko rajha na prigovarjanje Schoenena. Rekel je, da zavrača ideologijo tretjega rajha, toda po njegovem mnenju so nekatere nacistične organizacije nudile možnost, da ostane mladina bolj enotna kakor sedaj.
Strunk je izjavil, da bi se po njegovem mnenju morali vsi nemški Židje preseliti v Izrael, izjavil je tudi, da nasprotuje mešanju med Zidi in Nemci. Dodal je, da dvomi, da so nacisti pomorili šest mi-
lijonov Zidov. Zaradi tega ga je predsednik sodišča ostro posvaril.
Schoenen je priznal, da je privržen politični ideologiji, ki jo predstavlja nemška stranka rajha. Dejal je. da je ((zmerna diktatura, v kateri je opozicija dovoljena samo med vrstami vladajoče stranke«, boljša od demokracije.
Oba obtoženca sta izjavila, da jima v šoli ni nihče nikoli govoril o nacistični preteklosti in da se zanjo nista nikoli zanimala.
Schoenen je izjavil, da je že leta 1957 mislil na proti-židovski napis. S Strunkom pa sta o tem prvič govorila tri mesece pred božičem. Decembra je govoril o tem tudi s predsednikom tamkajšnje sekcije nemške stranke rajha, Cu-stodisom, ki pa je odklonil sodelovanje. V navzočnosti o-menjenega predsednika so 19. decembra pripravili načrt za oskrunitev sinagoge,
Schoenen je predsedniku sodišča izjavil, da je bil njegov praded Zid sin židovskih staršev.
Državni pravdnik je zahteval dve leti in tri mesece zapora za Strunka ter eno leto in devet mesecev zapora za Schoenerja.
godba dokončno potrdila položaj, ki izhaja iz zadnje svetovne vojne, vštevši določitev nemških meja«. Izjava dodaja: «Vlada zvezne Nemčije računa na možnost, da bi nekega dne te meje spremenila, kar bi v sedanjih pogojih pomenilo sprožitev nove vojne, ker ne bo nobena od držav, katerim bi Zahodna Nemčija utegnila postaviti ozemeljske zahteve, prepustila niti pedi svoje zemlje.«
Izjava izreka tudi prepričanje, da zahodnonemško prebivalstvo ne more podpirati re-vanšističnih načrtov, in dodaja, da to prebivalstvo zasluži boljšo usodo kot pa biti orodje v rokah kršiteljev miru.
Med sVojim govorom, ki ga je imel včeraj v Moskvi na konferenci držav članic varšavskega pakta, je pekinški opazovalec Kang Ceng poudaril. da se LR Kitajska ne bo čutila vezana na noben mednarodni sporazum o razorožitvi. ki bi bil sklenjen brez njene formalne udeležbe. Kang Čeng je ostro napadel ZDA. Priznal je sicer, da se mednarodni položaj sedaj razvija v smeri, k: je ugoden za mir, dodal pa je, da dejanja ZDA kažejo, da se ((imperialistična narava te države ne more spremeniti« jn da «ostane ame. riški imperializem glavni sovražnik svetovega miru«.
V zvezi s spori, ki so nastali med Kitajsko ter Indijo in Indonezijo, je Kang Ceng izjavil, da jih je treba pripisati ((ameriškim spletkam, katerih namen je razbiti vezi, ki vežejo Kitajsko na države Azije in Afrike«. Pripomnil je, da trenutno lahko oblaki zasenči, jo prijateljstvo Kitajske s temi državami, toda «sonce bo kmalu razpršilo te oblake«.
Babič, Sardočeva in Raztresen v Beogradu na premieri filma «Tri četrtine sonca»
BEOGRAD, 5. — V beograjski dvorani ((Jadran« bo jutri zvečer premiera filma «Tri če. trtine sonca«, ki je dobil dru go nagrado na VI. festivalu jugoslovanskih filmov v Pulju Film, ki je posvečen bivšim internirancem raznih narodnosti, ki se vračajo domov, je re. žiral Jože Babič, ki se bo o-sebno udeležil premiere v Beogradu. Jože Babič je dobil lani na festivalu v Pulju visoko priznanje za ta film in sicer prvo nagrado za režijo. Poleg režiserja Babiča bodo na premieri predstavljeni publiki tolmači glavnih vlog, med njimi od tržaških igralcev Mira Sardoč in Stane Raztresen.
TUNIS, 5. — Danes je bil izročen tunizijski vladi francoski odgovor na noto te vlade, s katero zahteva evakuacijo Bizerte.
BEJRUT, 5. — V maroških krogih se je zvedelo, da bo kralj Mohamed v kratkem uradno obiskal tudi Tunizijo in Libijo v okviru svojih prizadevanj za enotnost arabskih držav,
sednik je podal poročilo o položaju v Alžiriji. Pravosodni in notranji minister sta obrazložila prve ukrepe, ki jih proučujejo za izvajanje zakona o posebnih pooblastilih. Ministrski svet je odobril glavne obrise sprememb nekaterih členov kazenskega postopnika v zvezi z notranjo varnostjo države. Minister za pravosodje (Michelet), notranji minister (Chatenet) in minister za oborožene sile (Messmer) bodo odpotovali jutri v Alžirijo da na kraju samem proučijo u-krepe za normalizacijo. Zunanji minister je podal poročilo o mednarodnem položaju in je še posebej govoril o vprašanju Bizerte.«
Prva pripomba komentatorjev je, da general de Gaulle ni samo odločen izvršiti čist-ko_v vodilnih krogih, pač pa hoče dati svojemu režimu predsedniško obliko. To tolmačenje naslanjajo predvsem na naslednje elemente:	De
Gaullovo prepričanje, da je predsedniški režim najbolj primeren za sedanjo dobo; osebni plebiscit, ki ga je dobil tudi nedavno v parlamentu med debato o zakonu za posebna pooblastila; dejstvo, da je danes opoldne, t. j. po končanem izrednem zasedanju parlamenta in pred sestankom vlade, objavil spremembe v vladi, kar pomeni, da gre za dejanje, ki je bilo izvršeno po njegovi volji; omenjeno poročilo, v katerem je izrecno rečeno, da je «de Gaulle sklical ministrski svet*, medtem ko so do sedaj uporabljali besede *je predsedoval*.
Novi minister za informacije Terrenoire je izjavil časni-kariem, da na današnji seji vlade niso odredili nobenega ukrepa proti civilistom ali vojakom. Dodal je, da vlada čaka na rezultat proučitve položaja, ki ga bodo izvršili trije ministri, ki bodo odšli v Alžirijo. Morebitne ukrepe bodo dokončno sprejeli na seji vlade, ki bo okoli 10. februarja.
Medtem je v francoskem političnem življenju nastalo nekaj novega, ki bi lahko imelo nepričakovan razvoj v prihodnosti. Jacques Soustelle, ki je bil odstranjen iz vlade, je podal tisku izjavo, ki jasno kaže da je zagrizen nasprotnik de Gaullove politike in pristaš skrajno desničarskih in fašističnih krogov. Izjavil je: »Devetnajst let, sedem mesecev in osemnajst dni, odkar sem se odzval pozivu generala de Gauua; eno leto, osem mesecev in triindvajset dni po 13. maju 1958 sem izločen iz vlade s ploskanjem tistih, ki mi niso nikoli odpustili vloge, ki sem jo imel pri uvedbi novega režima. Nihče ne more trditi, da sem slabo izpolnjeval naloge, ki sem jih imel. Rezultati v Sahari, v prekomorskih ozemljih in na jedrskem področju sami govorijo.
Kar se tiče tragičnih dogod-
kov v zadnjih dneh, je ugotovljeno, da nisem imel pri njih nobene vloge in nimam nobene odgovornosti: najvišja oblast v državi mi je to priznala.
Zato nima moja odstranitev drugega pomena nego privrženost, ki jo hočem ohraniti stvari francoske Alžirije. Glede tega me nihče ne bo odvrnil od mojega prepričanja in poslušam samo svojo vest.
V trenutku, ko sem odstranjen iz vlade, odločneje ponavljam opozorila, ki sem jih ponavljal v zadnjem času. V Alžiriji ne bo nič veljavnega, do. kler ne bo strogost republikanskega zakona udarila po komunističnih desfatistih, ki sodelujejo z alžirsko osvobodilno fronto, katerih nekazni-vost spravlja v obup nesrečne žrtve terorizma in katerih sramotenje demoralizira vojsko.
Razen tega se mi zdi nevarna vsaka politika zatiranja in revanša, ki bi se izvajala proti Francozom, pa najsi bodo tudi na krivi poti, medtem ko bo teroristom, ki so krivi strahovitih zločinov, prizaneseno. Končno opozarjamo, da ima Francija samo enega sovražnika v Alžiriji, Ta sovražnik so felahi in proti njim je treba uporabiti vse sile države, če se hoče, da se bo alžirsko pre-
bivalstvo — sproščeno terorja — ko do prišel trenutek, lahko svobodno odločilo za Francijo.«
Zadostujejo te izjave, da se razume, da je v francoski politiki nastalo nekaj novega: skrajno konservativna in ekstremistična opozicija ima danes novega voditelja. Soustelle, ki je imel glavno vlogo pri uporu maja 1958, ki je pripeljal de Gaulla na oblast, se ne bo tako lahko potolažil z odstranitvijo z oblasti. Zelo verjetno se bo še govorilo o njem.
Iz Alžira javljajo, da se tam nadaljuje akcija proti udeležencem zadnje zarote. Ravnatelj televizijskega dnevnika alžirskega radia in televizije Alexandre Guillet je bil odstranjen. Voditelj gibanja «Mouveot pour 1’instauration d’un ordre corporatif« Bernard Lefevre je bil aretiran. Izdan je bil zaporni nalog tudi proti Meningaudu, ki je bil Orti-zov predstavnik med uporom. Prav tako je bil izdan zaporni nalog proti Robertu Martelu in bivšemu poslancu Demar* quetu. Glede znanega padalskega generala Marcela Bi-gearda javljajo, da je bil po-klican v Francijo skupno s šte. vilnimi drugimi visokimi častniki.
imiiJiiiiiiiiiiitmiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiifmiiiimiimitimiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
Dva incidenta v Havani ob otvoritvi razstave SZ
Dve skupini protikomunističnih elementov sta streljali v bližini palače umetnosti, kjer je bil Mikojan
HAVANA, 5. — Podpredsednik sovjetske vlade Mikojan je bil danes navzoč pri uradni otvoritvi sovjetske razstave v Havani.
Med slavnostjo je prišlo do dveh incidentov, ki so ju povzročili protikomunistični elementi. Na dveh krajih mesta sta dve skupini streljali iz brzostrelk, da bi povzročili pa-n;ko in onemogočili miren potek slovesnosti.
Ko sta Mikojan in predsednik Dorticos Torrado prišla v palačo umetnosti, kjer so odprli sovjetsko ražstavo, je skupina oboroženih ljudi naglo pridrvela z avtomobilom po cesti, kjer je palača, in začela streljati. Druga skupina pa je vozila z avtomobilom po bližnjih ulicah in tudi streljala. Prišlo je do panike, toda policiji je uspeio množico pomiriti. Fidel Castro je prišel pozneje in takoj se je začela slovesnost za otvoritev razstave.
Prvi incident se je dogodil bolj daleč od palače umetnosti, in sicer v parku, kjer je spomenik kubanskemu narodnemu junaku Martiju. Mikojan Je v spremstvu Castra položil venec pred spomenik. Čez nekaj minut je skupina protikomunističnih študentov
skušala odnesti venec in trak s sovjetskimi barvami. Policija je streljala v zrak, da je skupino razgnala. Aretirali so 20 demonstrantov.
Fidel Castro je odredil, naj Mikojan takoj odide v palačo umetnosti, on pa je pred spomenikom nagovoril množico in jo pozval, naj bo mirna.
Policija je pozneje javila, da so aretirali 5 moških, ki so bili na dveh avtomobilih, s katerih so streljali.
Ob otvoritvi sovjetske razstave je imel Mikojan priložnostni govor.
Izid volitev v Kerali
TRIVANDRUM, 5.	— Na
podlagi končnih izidov volitev za skupščino v indijski dr-žavi Kerala je 126 sedežev takole razdeljenih: stranke »zavezništva* 94 sedežev (od teh 63 za kongresno stranko, 20 za socialistično stranko Praja in 11 za muslimansko ligo). Komunisti 29; revolucionarna socialistična stranka 1; neodvisni 1.
V prejšnji zbornici so imeli komunisti 65 predstavnikov.
■iiiiiiuiiiiiiiiui   ....
V Beogradu pozitivno ocenjujejo razvoj Afrike v smeri osvoboditve
Med obiskom avstrijskega zunanjega ministra v FLRJ bodo govorili tudi o zboljšanju položaja slovenske manjšine na Koroškem
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 5. — Konferenca afriških narodov v Tunisu je izraz vedno hitrejšega procesa nacionalne in politične osamosvojitve držav Afrike in njihove solidarnosti v borbi za odstranjevanje zadnjih o-stankov kolonializma na poti k popolni neoav.snosti in v reševanju skupnih problemov narodov Afrike, je izjavil zastopnik generalnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc na današnji tiskovni konferenci. Kunc je izrazil prepričanje, da bo konferenca koristno vplivala na nadaljnji razvoj Afrike v smeri pojiolne osvoboditve in uveljavitve njene miroljubne zunanjepolitične o-rientacije.
Sklep konference v Bruslju o priznanju neodvisnosti Konga je po mišljenju uradnega zastopnika državnega tajništva rezultat osvobodilne borbe prebivalstva Konga in realističnega stališča belgijske vlade. Ta sklep, je izjavil Kunc, kaže, da se takšna vprašanja med narodi lahko pozitivno rešujejo na miren način, če obstaja dobra volja in potrebno razumevanje zgodovinskega razvoja. Kunc je izrazil upanje, da bodo v nadaljnjih razgovorih in pripravah za popolno neodvisnost povsem zadovoljene vse upravičene zahteve naroda Konga, kar bi mog-
lo koristiti načinu reševanja tudi ostalih podobnih vprašanj v Afriki.
Na vprašanje, kaj se pričakuje od napovedanega obiska avstrijskega	zunanjega	mini-
stra dr. Kreiskega, je uradni zastopnik državnega tajništva izjavil, da bo med obiskom avstrijskega	zunanjega	mini-
stra verjetno podjilsanih več sporazumov s področja medsebojnih odnosov. Trenutno se še vodijo pogajanja o nekaterih nerešenih vprašanjih, n. pr. o naših	finančnih	terjat-
vah in o nekaterih vprašanjih s področja socialnega zavarovanja, je nadaljeval Kunc. Pričakujemo, da bodo med obiskom Kreiskega ti sporazumi podpisani. Poleg tega se bomo, je poudaril Kunc, se razume, razgovarjali o zboljšanju položaja naše manjšine v Avstriji.
V zvezi s sporom med Jugoslavijo in Albanijo 0 izkoriščanju vodnega toka na obmejnem področju je Kunc izjavil, da je državno tajništvo za zunanje zadeve že včeraj izročilo zastopniku albanskega poslaništva odgovor na albansko noto, v katerem je jugoslovanska vlada ponovno na jasen in konstruktiven način prikazala svoje stališče, da se sporna vprašanja rešijo sporazumno in predlagala sklicanje mešanega odbora.
Na zanimanje novinarjev, kako ocenjuje ponovne izjava uradnih zastopnikov Zahodna Nemčije, med njimi ministra Straussa in veleposlanika Gre-weja proti popuščanju napetosti med Vzhodom in Zahodom in proti politiki koeksistence, je Kunc izjavil, da ta izjave lahko «samo ovirajo napore za vzpostavitev ugodnejšega ozračja v mednarodnih odnosih« in da kažejo »tendenco nadaljnjega vztrajanja na preživelih političnih stališčih iz dobe zadnje vojne, ki onemogočajo rešitev nemškega vprašanja in otežkočajo konsolidacijo razmer v Evropi in v svetu«.
Vabilo predsedniku Nkruma-hu naj obišče Jugoslavijo, j* po besedah Kunca na liniji naporov jugoslovanske vlade, da razvije in utrdi prijateljsko sodelovanje z novimi neodvisnimi državami Afrike, med katerimi zavzema Gana ugledno mesto.
Kunc je potrdil vest, da j« sovjetska vlada med razgovori za sklenitev sporazuma o kulturnem sodelovanju odbila predlog jugoslovanske vlade o ustanovitvi jugoslovanskega informativnega centra v Moskvi. Na zanimanje novinarjev je Kunc odgovoril, da na ve, kakšne razloge je sovjetska vlada za to navedla.
B. B.
Temperatura včeraj:	Najvišja
temperatura 1,8 stopinje ob 13. uri, najnižja 1 stopinja pod ničlo ob 6. uri. Vlage 50 odstotkov.
o riško -beneški dnevnik
Danes, SOBOTA, 6. februarja
Dora
Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 17.18. Dolžina dneva 9.54. Luna vzide ob 12.16 in zatone ob 2.16. Jutri, NEDELJA, 7. februarja
Ksenija
Po pravdi Ustanova Tre Venezie - pevmski najemniki
Na obsežnem zemljišču med Sočo in Pevmo bodo ustvarili kakšnih osem kmetijskih posestev
11,5 milijona Števerjanu za nakup šolske opreme
Kupci bodo dobili državno posojilo za malo kmečko posestvo
Kdo ne pozna pravde Ustanova Tre Venezie-Pevmski najemniki?
Toliko smo o njej pisali, da ni zamejskega Slovenca, ki bi ne vedel, zakaj je prišlo do tega spora. Od takrat je preteklo že precej časa. Najemniki so morali zemljo, ki so jo dolga leta obdelovali, prepustiti ustanovi «Tre Venezie« na podlagi sodne razsodbe. Ustanova je pričela v lastni režiji obdelovati obsežno površino zemlje. Obljubljene so bile razne melioracije, nasadov trd, zaposlitev
novih delovnih moči itd. Toda o vsem tem kar se je takrat govorilo, pozneje ni bilo ne duha ne sluha.
To ogromno državno posestvo, ki meri okoli 75 ha, od katerih je 20 ha gozda, 19 ha pašnikov, ostalo pa orna zemlja, bo predvidoma v e-nem letu prodano zasebnikom, ki so se že pričeli vpisovati. V našem listu smo že pred časom pisali, da se pripravlja načrt za razkosanje in prodajo zemlje, tako da bi ustanova denar, ki ga bo dobila, vložila v kmetijsko de-
javnost v kakšnem drugem kraju naše dežele.
Na tem obsežnem polju, ki se razprostira med desnim bregom Soče in Pevmo, bodo zgradili okoli 6 hiš z gospodarskimi poslopji. Vsako posestvo bo imelo okol: 7 ha orne zemlje, gozda itd., tako da bo dovolj veliko za preživljanje sposobne in strokovno pripravljene družine. Prednost imajo mlade družine z otroki moškega spola, ki bodo lahko nadaljeval’ delo svojega očeta, tako da bo imela tudi ustanova «Tre Venezie«
					
A Ido Zorn’ se je vrnil iz Jugoslavije
Ko sta s ceste zavozila v Sočo je sedel za volanom nesrečni Lai
lorzi bi Laia prav gotovo rešil (bil je izvrsten plavalec in padalec), če bi ga v temi lahko našel
Medtem ko se je šofer Aldo | zalila notranjost vozila, ki je kovano in v temi, da je bilo
Zorzi iz Ul. Maniacco 4 v četrtek zvečer vrnil iz Solkana, kjer so ga pridržali tri dni, da so sestavili zapisnik o tragični nesreči, v kateri je izgubil življenje njegov prijatelj Marcello Lai, je avtomobil fiat 500, s katerim sta se prevrnila v vodo, še vedno v Tolminu.
Izvedeli smo za nekatere podrobnosti o dogodku, ki jih bomo navedli v tem članku da osvetlimo nekatere strani nesreče, ki čitateljem niso dovolj znane zaradi pomanjkanja časopisnega poročanja.
Doslej se je vedno trdilo, da je v tragičnem trenutku sedel Zorzi za volanom. Kakor smo izvedeli na pristojnem mestu, to ne ustreza resnici. Ce o tem pišemo, tega ne delamo zato, da bi odpirali skeleče rane, ampak zato, da bi prikazali resnico, ki si jo Zorzi sam, kot najbolj prizadeta priča, najskreneje želi.
Zorzi je zaupal Laiu vozilo, ker ga je Lai prosil. Sele pred kakšnimi petimi meseci je o-pravil šoferski izpit in je bil tak kot vsi novi šoferji, ki nimajo avtomobila: vedno iščejo priliko, kdaj bodo dobili kakšnega prijatelja, ki bo z njim tako dober, da jim bo čeprav za kratek čas prepustil vozilo. Zaradi nespretnosti je na ovinku pri Usniku zavil preveč na zunanjo — desno stran. Ker je obstajala nevarnost, da bi zavozil s ceste, je sunkoma obrnil na levo. Tedaj so se zadnja kolesa vozila zdrsnila na plasti peska, ki so ga cestarji nasuli, da bi preprečili drsenje vozil na poledeneli cesti. Vozilo je zdrsnilo povsem na levo stran ceste ter se zaletelo v obcestni kamen, ki ga je izrulo, in se po bregu prevrnilo kakšen meter globoko v vodo. Na tistem kraju ne teče Soča, ampak se od časa do časa nabira voda, kadar zatvornico zapirajo. Tudi tistega usodnega večera je bila voda na tistem mestu.
Ko se je vozilo prevrnilo v vodo ,se je Zorzi po lastnih izjavah najprej umiril. Vode se ni bal, ker je bil nanjo zelo navajen, saj je bil izredno dober plavalec in je opravil tudi izpit za reševalca; med drugim je bil tudi padalec. Dasiravno je voda v hipu
: ; dnevnik
UREDNIŠTVO
TRST-UL.MONTECCHI 8-II. TELEFON 93-808 IN 94-638
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. ■—
Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. it. 37-338
OGLASI Cene oglasov; Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA
Mesečna 480 lir, — Vnaprej:
četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, Četrtletno 360 din — Postni tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
ležalo na dnu struge s kolesi navzgor, je pri popolni zavesti pretipal notranjost avtomobila in se skozi vrata zvlekel iz njega. Vozilo je bilo skoraj popolnoma pod vodo. Ker je bila tema, se je samo po tem, da se dno struge na nekem mestu viša, lahko ugotovil, kje je breg. Nekaj trenutkov pozneje se je spet odpravil v avtomobli, ki je bil kakšna dva meira od brega toda tudi takrat svojega tovariša ni našel. Nikakega dvoma ni, da bi ga šel iskat, če bi takrat vedel, da je komaj kakšnih osem metrov od vozila v smeri proti sredini vode.
Zorzi je mnenja, da je Laia vrglo z avtomobila, ko sta priletela v vodo, morda pa se je iz vozila sam izvlekel. Toč-nejših podrobnosti o vsem dogajanju gg ne spominja, kar je popolnoma razumljivo, saj se je vse zgodilo tako nepriča-
človeško povsem nemogoče spremljati potek dogajanja.
Sedaj, ko so nesrečnega Laia položili k večjemu počitku, ni preostalo drugega kot jok nesrečne matere ter obup prijatelja Zorzija, ki zaradi objektivnih težkoč ni mogel rešiti življenja svojemu prijatelju.
Jutri Juventina proti San Giovanniju iz Trsta
točno jamstvo, da bodo kupci plačevali dolg, ki si ga bodo naprtili na podlagi zakona 242, ki ga je vlada izglasovala z namenom, da bi omogočila nastajanje malih kmečkih posestev.
Dasiravno še niso povsem pripravljeni načrti za gradnjo stanovanjskih in gospodarskih poslopij, sme izvedeli, da vodi izdelovalce načrtov misel, da poslopja ne bodo gradili po enotnem vzorcu, kot marsikje v državi, ampak da bodo dali objektom prikupno zunanjost.
Stanovalci bodo morali u-stanoviti konzorcij za vzdrževanje namakalne naprave, ki je ustanovo «Tre Venezie« stala 9,5 milijonov lir in ki črpa vodo v oči, da jo potem v obliki umetnega dežja kropi po njivah.
Zaradi posebne sestave tal, bodo na teh njivah pridelovali kakor vse kaže precej povrtnine za nastajajoče naselje pri pevmskem mostu mogoče pa bodo napravili tudi nasade sadnega drevja. Med priseljence bodo razdelili govejo živino, ki jo sedaj redi ustanova sama.
Seveda bo z novim režimom izgubilo delo tistih deset delavcev, ki so delali sko^i vse leto, prav tako pa si nekateri dijaki ne bodo mogli služiti denar med glavnimi počitnicami.
Ministrstvo za javna dela je sporazumno z ministrstvom za vzgojo sklenilo finansirati gradnjo nekaterih novih šolskih objektov v naši pokrajini. Skupna vsota, ki jo je ministrstvo dodelilo, znaša 509.286.000 lir. Omeniti moramo, da je naša pokrajina v lanskem letu prejela v ta namen eno milijardo 815.394.500 lir.
Med občinami, ki bodo deležne te pomoči, je tudi občina Števerjan, kateri so dodelili 1.560.000 lir za opremo v otroškem vrtcu.
Roditeljski sestanek strokovne šole
V nedeljo ob 10.30 bo v prostorih strokovne šole v Ulici Randaccio roditeljski sestanek, na katerem ravnateljstvo toplo vabi vse starše in vzgojitelje.
\
I ASK «SIMON GREGOR CIO
organizira danes ob 21. uri v Prosvetni dvorani v Gorici
I TRADICIONALNI PUSTNI PLES
NOČ V VSEMIRJU
na katerega vabi vse, ki bi se želeli naplesati, navese-Ijačiti, najesti in napiti najboljših zemeljskih dobrin
Izpred okrožnega goriškega sodišča
Tok
ubil
slabo izolirane žice uslužbenca letališča
Nadzornika goriškega letališča so obsodili na šest mesecev zapora z oprostitvijo
Umrla Sovodenjka ki se je lani opekla
Danes bo štandreška Juventina na domačem igrišču i-grala proti enajstorici S. Gio-vanni iz Trsta. Trener je za 14. uro sklical v slačilnice naslednje igralce:	Maggio,
Cjak, Mozetič. Puia, Pasculin, Bandelli, Tabaj, Dario, Coc-co Detejka, Marengon, Bo-nazza in Bissani.
V civilni bolnišnici je včeraj ob 9.15 umrla 78-letna Angela Bratuž iz Sovodenj. Ženo so 20. novembra sprejeli v bolnišnico zaradi opeklin druge stopnje na obrazu in desni roki, tretje stopinje pa na levi roki.
V zadnjem času so se ji rane pričele celiti, toda zbolela je za pljučnico. Včeraj je zaradi srčne kapi umrla.
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO!
V nedeljo 26. maja 1957 je nad Gorico divjalo hudo neurje. Ob 16. uri je 34-letni Re-migio Buiat kot običajno nastopil službo na goriškem civilnem letališču. Po poklicu je bil nočni čuvaj pri letalski družini LAI, poleg tega je moral skrbeti še za žaromete, ki jih zvečer namestijo okoli letala, ki pride v Gorico iz Benetk.
Nekaj pred osmo uro je prišel na letališče Buiatov prijatelj Bruno Fiegel. Zmenjen je bil z Buiatom, da mu bo ta posodil svoj avto. Ker Fiegel nikakor ni mogel najti svojega prijatelja, se je obrnil na narednika civilnega letališča Roberta Stoppata za pomoč. Oba skupaj sta šla v bar, toda Buiata nista našla nikjer. Stoppat je zato višin, da je Buiat mogoče v letalu. Čeprav je močno deževalo in čeprav je bilo povsod polno luž, je Stoppat odšel
k letalu. Tu je opazil, da je
eden izmed žarometov, ki o-svetljujejo letalo, ležal prevrnjen na tleh. Poleg žarometa je ležal na hrbtu Remigio Buiat, ki je z eno roko še držal železni podstavek žarometa. Stoppat je prijel Buiata za čelo in pri tem je občutil močan električni sunek. Pu-čel je klicati na pomač in seveda takoj odklopil žaromet. Pritekli so še drugi uslužbenci letališča. Ker se jim je zdelo, da je Bujat še živ, so ga skušali spraviti k zavesti z umetnim dihanjem. Takoj nato pa so ga z avtomobilom prepeljali v bolnišnico v Ul. Brt gata Pavia. V bolnišnici je službujoči zdravnik dr Mira-bella ugotovil, da je Butat umrl zaradi močnega eletrič-nega sunka. Verjetno je, na je Bujat opazil žaromet, ki ga je kakšen močan sunek vetra prevrnil. Hotel ga je zc-pet postaviti pokonci in je
pri tem prijel za železni pod-
stavek žarometa, ki se je pa pri padcu poškodovm. Slabo izolirana žica je prišla v stik s podstavkom in to je povzročilo Buiatovo smrt.
Na današnji razpravi se je moral zagovarjati 67-letni Remigio Parenzan, stanujoč na goriškem letališču. Parenzan, nadzornik goriškega letališča, je bil obtožen, da je dopustil, da so uslužbenci letališča uporabljali žaromet, ki ni odgovarjal zakonskim predpisom glede zaščitnih naprav. S tem je nehote zakrivil smrt že o-menjenega Buiata. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev zapora in na plačilo sodnih stroškov. Kazen pa so mu v celoti oprostili.
Predsednik sodišča dr, Stor-to, sodniki dr. Vizzini in d”. Balani, državni pravdnlk dr.
Mancuso, zapisnikr Omeri. Branil je dr. Blessi.
Vozni red vlakov
PRIHODI
IZ TRSTA: (A) 4.38,	(A)
6.25, (D) 6.39, (A) 7.35, (D) 8.49, (D) 10.49, (D) 12.59, (A) 13.40,	(D)	14.32*.	(A)	15.31,
(A) 17.23, (A) 18.49, (D) 20.33, (A) 21.32, (A) 22.47.
ODHODI ZA VIDEM: (A) 4.39, (A) 6.57, (D) 7.01, (A) 7.38, (D) 8.30, (A) 10.53, (D) 13.00, (A) 13.42,	(D)	14.33*, (A) 15.34,
(A) 17.25, (A) 18.51, (D) 20.35, (A) 21.35, (A) 22.49.
PRIHODI IZ VIDMA; (D) 0.14, (A) 5.51, (A) 6.44, (D) 7.49, (A) 8.12, (D) 8.52, (A) 10.50, (A) 14.16, (A)	15.49,	(DD) 17.09,
(A) 18.34, (A) 20.03, (D) 21.48, (D' 23.28**.
ODHODI ZA TRST:	(D)	0.15,	(A)
5.53, (A) 6.46, (D) 7.51, (A) 8.15, (D) 8.54, (A) 10.52, (A) 14.18, (A) 15.51, (DD) 17.11, (A) 18.36, (A) 20.05, (D) 21.50, (D) 23.29*».
* Vozi samo ob sobotah do 12. septembra 1959.
** Vozi samo ob praznikih do 13. septembra 1959.
(A) potniški — (D) brzi — (DD) ekspresni.
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči
odprta lekarna Pontoni - Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49.
iiilllfillilllliilil liiliiitllliiilliiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiif laillaiiiiiHHMiui, inliiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiitllllllillllllliiillimilllHil mn iilllllliliiiiliiiliiiimiimtiiiiiin iiiiiimu litliiiiiiiiilliiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiuiiiiHiiuiiilliiiiiliiiiiuiiiiilliiiiuiitliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimainiiiillllliiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiii
IZ TRŽAŠKEGA
S sinočnje seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta
Na osnovi vloženih prošenj do 31. decembra 1959
Za 176 milijonov lir javnih del predlaganih v gospodarskem načrtu
Odobrena pravilnika o poslovanju občinske knjižnice in va-ruštvu občinskih poslopij - Gradnja dveh novih ljudskih hiš
Sinočnjo sejo devinsko-nabrežinskega občinskega sveta je v odsotnosti obolelega župana Dušana Furlana vodil podžupan Albin Skrk. V prvi točki dnevnega reda je odbornik dr. Janko Jež predložil občinskemu svetu v odobritev nov pravilnik za poslovanje občinske knjižnice v Nabrežini. Knjižnica obstaja že dalj časa, vendar ni bilo ustreznih pravil, po katerih bi knjige izposojali; zato je občinska uprava pripravila o-snutek pravilnika, ki urejuje poslovanje knjižnice. Dr. Jež je podrobno obrazložil bistvene točke pravilnika ter se še posebej zaustavil na onih ki zadevajo izposojevalce in dolž-nosti odgovornega ravnatelja knjižnice. Omenimo naj tudi, da si knjige lahko izposojajo vsi občani, in to brezplačno.
Odbornik Drago Legiša pa je obrazložil pravilnik o va-ruštvu občinskih poslopij. Po sklepu občinskega sveta, ki je bil sprejet lanskega maja, so bila čuvajem občinskih poslopij dodeljena brezplačna stanovanja. Toda pristojna o-blast je zahtevala, da se u-redi odnos čuvajev in zaradi tega je bilo treba sestaviti poseben pravilnik, ki v glavnem določa pravice in dolžnosti čuvajev oziroma varuhov.
Oba osnutka pravilnika sta bila soglasno odobrena.
Odbornik Drago Legiša je tudi poročal o nekaterih spremembah, ki jih je določila finančna intendanta v zvezi z določitvijo srednjih cen predmetov, ki so podvrženi trošarini. Srednje cene so bile sicer določene že lanskega novembra, toda kasneje je finančna intendanca sporočila, da so bile srednje cene nekaterih postavk znižane, druge pa povišane. Občinski svet je te spremembe odobril, saj gre v glavne.n za predmete, ki v občini nimajo odjemalcev.
Spet je bila vrsta na odborniku Dragu Legiši, ki je občinskemu svetu poročal o primeru Oskarja Drobeža iz Nabrežine Ta je pred časom zaprosil za nakup 482 kv. m
500 lir za kv. m. Toda po drugi meritvi zemljišča so u-gotovili, da obsega 564 kv. m, kar pomeni 82 kv. m več kot je bilo rečeno. Občinski svet je sklenil, da se mu odstopi tudi teh 82 kv. m, in sicer po isti ceni, kot je že bila določena, napravila se pa bo enotna kupo-prodajna pogodba.
Podžupan Albin Skrk je v nadaljevanju seje sporočil, da je občinski upravni odbor sestavil gospodarski načrt za finančno leto 1960-1961. Poudaril je, da se potrebe in zahteve prebivalstva iz leta v leto večajo, kar se odraža tudi v gospodarskih načrtih. Zato je tudi predložen načrt večji kot je bil lanski, saj obsega predloge za javna dela, ki bi veljala skupno 171 milijonov lir.
Predvsem, je poudaril odbornik Skrk, je potrebno razširiti vodovodne napeljave, saj se potrebe večajo iz dneva v dan. V ta namen je bilo v gospodarskem načrtu predlaganih 8 milijonov lir. Dokončno bi bilo treba tudi urediti vprašanje vodovodnega rezervoarja pod hotelom Hermada v Sesljanu, ki je na zasebnem zemljišču. Lastnini zahtevajo, da se rezervoar prenese in da bi to vprašanje dokončno rešili, je v gospodarskem načrtu predviden v ta namen strošek 4 milijone lir.
Občina ima zelo neurejene ceste. Ce bi hoteli vse urediti, bi potrebovali več sto milijonov lir, toda v gospodarski načrt je bilo vnesenih za popravilo in asfaltiranje občinskih cest le 40 milijonov lir. Ko bo znano, kakšna vsota je bila v ta namen odobrena, bo občinski svet določil, katere ceste bodo asfaltirali.
Nadaljnje 4 milijone lir bi veljalo izredno popravilo občinskih poslopij in cerkva, medtem ko bi enako vsoto porabili za izboljšanje javne razsvetljave.
Za ureditev pomola in pri-
pomorskemu tehničnemu uradu 20 milijonov lir, vendar ta vsota ne bo zadostovala za dokončno ureditev pristanišča.
Ze tretjič je občinski odbor vnesel v gospodarski načrt 6 milijonov lir za postavitev telefonskih govorilnic v Ce-rovljah, Praprotu, Trnovici in novem ribiškem naselju. Potrebe prebivalstva so velike in ko bodo postavili govorilnice tudi v te kraje, bodo končno vse vasi devinsko-na-brežinske občine povezane s telefonom.
Zadnji postavki predloženega gospodarskega načrta predvidevata še 40 milijonov lir stroškov kot tretji obrok za ureditev kanalizacije v Sesljanu ter 30 milijonov lir za gradnjo novih otroških vrtcev v Devinu in Sempolaju.
V krajši razpravi je svetovalec Ado Vižintin predlagal, da bi v gospodarski načrt vključili tudi primerno vsoto za ureditev drevoredov,' majhnih parkov, cvetličnih gred itd. Občinski svet je sklenil, da se predlaga v ta namen 5
milijonov lir, vendar naj se
ik:
s tem denarjem tudi poskrbi za prostore za parkiranje avtomobilov.
Gospodarski načrt za finančno leto 1960-1961 predvideva torej javna dela v skupni vrednosti 176 milijonov lir. Vprašanje je seveda, koliko bodo pristojne oblasti odobrile.
V zadnji točki dnevnega reda je odbornik Skrk sporočil svetovalcem, da je Zavod za ljudske hiše po toliko intervencijah občinske uprave končno odobril gradnjo dveh novih ljudskih hiš, ki bosta imeli po 6 stanovanj. Občinski svet je sklenil, da naj se ena hiša zgradi v Seslja-nu-Vižovljah, druga pa v Sem. polaju. Občinski odbor naj do prihodnje seje oziroma v najkrajšem času predlaga, kje naj hiši zgradijo. Znano je namreč, da mora občina nuditi zavodu brezplačno zemljišče, na katerem bo zgrajena nova ljudska hiša. Bilo je
Dežela in senatorji pred poslansko zbornico
Prve dni prihodnjega tedna pride na dnevni red poslanske zbornice ustavni zakonski načrt za izvolitev treh senatorjev na našem področju.
Prihodnji petek pa bo komisija za ustavna vprašanja poslanske zbornice proučila zakonske predloge za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina.
V Trstu manjka 6.000 stanovanj po podatkih občinske komisije
0d teh odpade nad 2.800 za ezule, kar naj bi pomenilor da je samo še okrog 2.800 tržaških družin brez stanovanja
Trst potrebuje okrog 6.000 rih odpade 2.807 na begunce.
novih stanovanj. Do tega števila so prišli na podlagi nedavnega razpisa občinske komisije za 216 stanovanj, ki jih bodo sezidali na podlagi odloka št. 78 vladnega generalnega komisariata. Občinska komisija je določila, da se lahko vlagajo prošnje za dodelitev teh stanovanj do 31. decembra 1959. Te prošnje bodo seveda veljale za dodelitev vseh stanovanj, ki jih bodo sezidali z prihodnosti in ki jih bo postopno dodeljevala omenjena komisija. Do 31. decembra je bilo vloženih 5628 prošenj za dodelitev stanovanja, od kate-
•n iimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiitititiiiiiiiiiiiiiiiiii mini ii minuli m nnn, m milimi iiiiiiii
Nezgodi na delu
Nesrečna ladja «Onda
Pred dnevi te je na njej vnel požar, včeraj pa se je v njenem skladišču neki delavec hudo poškodoval - Stojalo na nogo
stanišča v Sesljanu predvide- j sicer tudi nekaj predlogov
va gospodarski načrt 35 mi-	vendar bo zadevo podrobneje
lijonov lir	stroškov. Odbornik	proučil občinski odbor, ki br
zemljišča	in	občinski	svet mu	Skrk je v	tej zvezi omenil,	:	potem svoje predloge posredo.
je	prodajo	odobril	po ceni	1 da je bilo	sicer že nakazanih	j	val občinskem usvetu,
V skladišču parnika «Onda» last Tržaškega Lloyda, kjer je pred nekaj dnevi zgorelo precej jute in je povzročil približno 200 milijonov lir škode, se je včeraj sredi popoldneva pripetila huda nezgoda na delu.
Žrtev je postal 36-letni težak Giovanni Lussich iz Ul. del Pane, katerega so morali zaradi rane na levi strani čela in drugih poškodb nujno sprejeti na II. kirurškem oddelku, kjer so si zdravniki pridržali prognozo.
Njegov delovni tovariš Lu-ciano Devetta iz Videmske u-lice, ki ga je z rešilnim avtomobilom spremil v bolnišnico, je povedal, da je Lussich pomagal razkladati juto iz ladijskega skladišča, ko ga je jeklena žica, s katero so zavezovali bale in jih nato o-bešali na kavelj žerjava silovito udarila po glavi in ga podrla na tla.
Na delu v Tržaškem arzenalu, kamor so pripeljali «Sa-turnio«, ki je potrebna malenkostnih popravil, se je včeraj okoli 11. ure ponesrečil
tuai 25-letni Guido Puzzer s Kontovela 36.
Puzzerju je padlo na desno nogo stojalo, ki se je prelomil^) in mu povzročilo precejšnjo podplutbo. Delavec se je odpravil v bolnišnico, kjer so ga zdravniki iz previdnosti, ker menijo, da niso izključene kostne poškodbe v gležnju, pridržali s prognozo okrevanja v 15 ali 30 dneh na opazovalnem oddelku,
 ««--------
Opolnomočcni minister ZDA na obisku v Trstu
Včeraj je bil na obisku v Trstu opolnomočeni minister ameriškega poslaništva v Rimu Outerbridge Horsey, ki je v spremstvu konzula ZDA v Trstu Johna W. VVuchinlossa obiskal vladnega generalnega komisarja, nato tržaškega župana in predsednika tržaške pokrajine prof. Gregorettija. Razgovoru na pokrajinski u-
To število se utegne še za nekaj stotin povečati, ker n;«o vanje všteti stanovalci zasilnih bivališč tržaške občine, Občinske podporne ustanove in ustanove Burlo Garofolo. Na podlagi teh računov so torej prišli do števila 6.000 potrebnih stanovanj.
Iz omenjenega skupnega šte-
tudi po zakonu «Aldisio». Vsekakor pa odpade pri nas velik delež stanovanjske gradnje na javne ustanove, medtem ko imajo v vsedržavnem obsegu največji delež pri gradnji stanovanj zasebniki.
Kar se tiče INA-Casa, je izročila lani stanovalcem 102 stanovanji. Pred dnevi so iz-
vila bi lahko torej sklepali, da je brez stanovanja samo še okrog 2.800 tržaških družin, kajti za begunce skrbijo že njihove ustanove, čeprav jim dodeljujejo stanovanja tudi v hišah IACP in drugih ustanov. Za hiše, ki služijo samo za begunce, so potrošili že mnogo milijard in zgradili cela naselja zlasti na Proseku-Kon-tovelu, pri Križu in v nabre-žinski občini. Sedaj pa so v Rimu odobrili znesek nadaljnjih 5 milijard, ki bi morale zadostovati za zgraditev toliko stanovanj, da bodo do leta 1963 lahko izpraznili vsa begunska taborišča.
Omenjena številka 2.800 tržaških družin, ki so brez stanovanja, pa se nam zdi vsekakor preveč optimistična, kajti ni rečeno, da so vsi, ki potrebujejo stanovanje, tudi vložili prošnje na podlagi omenjenega razpisa, zlasti ker je predpisoval kratek rok do ken-ca decembra 1959. še nedolgo od tega se je govorilo o vsaj 10.000 družinah, ki so še brez stanovanja. Res je; da so medtem, kot smo omenili, zgradili mnogo stanovanj za begunce in tudi precej ljudskih stanovanj ter tudi stanovanj INA-Casa, vendar pa še zdaleč ne toliko, kot znaša razlika med obema omenjenima številoma. Glede števila zgrajenih stanovanj pa že tako vlada precejšnja zmešnjava, ker ni skoraj nikoli na razpolago splošnih preglednih podatkom, saj zidajo hiše razne ustanove in se po navadi objavljajo podatki za vsako ustanovo posebej. U-poštevati je seveda treba tudi zasebno gradbeno dejavnost ker se sicer zida zelo malo stanovanj za oddajo v najem, precej pa v tako imenovanem
ročili 14 stanovanj uslužben-
pravi sta prisostvovala tudi odvetnik Sierco in glavni taj- »kondominiju«, ko stanovalci mk pokrajinske uprave dr. ' stanovanja kupijo Končno se Leoppi.	zida, čeprav sedaj zelo malo,
cem bančnega zavoda Credito Italiano. Letos pa mislijo dograditi 853 stanovanj, od katerih naj bi jih tudi večino že izročili stanovalcem. INA-Casa zida hiše predvsem v tako imenovanih zaključenih naseljih, in sicer na Kjadinu in v naselju San Sergio, ravno te dni pa je ustanova sporočila občini, da je določila finansiranje za 200 prvih stanovanj na Bovedu. Pri Kjadinu zida ustanova skupno 339 stanovanj, in sicer 207 za odkup in 132 za oddajo v najem. Od teh jih je 143 že skoraj dokončanih za uslužbence Fin-mare, to je plovnih družb. V naselju San Sergio gradi INA-Casa 274 stanovanj, 25 stanovanj gradi v okoliških občinah, druga stanovanja p* zida v raznih mestnih predelih.
Avtobusni izlet SPD na smučarske polete v Planico
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi ob priliki mednarodnih skakalnih tekem v Planici izlet, na katerega So vabljeni vsi ljubitelji tega lepega zimskega športa. Udeleženci izleta se bodo odpeljali z avtoDusom iz Gorice skozi Podgoro in Trbiž v Ha" teče, od koder bodo odšli peš do skakalnice, ki je oddaljena pičle pol ure. Vožnja za nečlane 900 lir, člane 800 lir-Za hrano mora poskrbeti vsak sam. Vpisovanje od 1. februarja do 1. marca v kavarni Bratuš.
Vandalsko razbijanje iavnih žarnic
Na gradu m v okolici Ulice Toriani in Ulice Brigata Pavia so neznani mladeniči s kamni razbili več javnih žarnic. Vandalska dejanja se po-navijajo najraje ob sobotah in nedeljah zvečer, ko se storilci vračajo iz javnih lokalov.
Občinska uprava obsoja taka nekulturna dejanja in poz1' va vsakogar, ki kaj ve o storilcih, naj jih takoj prijavi policiji, da jih bo najstroze kaznovala.
 «»--------
Kino v Gorici
CORSO. 15.00: «Prijetno življenje«, A. Ekberg, M. Mastro-
jam.
VERDI. 17.00: «Eva», (Izpovedi
mladoletnice).
VITTORIA. 17.00: «Sredi noči«, K. Novak.
CENTRALE. 17.00: »Ubežnikov obraz«, F. Mac Murray, Green, v barvah.
MODERNO. 17.00:	«Zadnj»
meja».
•S.S-SšS-SilHa
LEPŠI
OD OSTALIH PLESOV BO DRUGI .
£iln pleb
ki bo danes 6. t.nt. Š 21- ?
z začetkom ob uri v dvorani na stadionu «Prvi maj» in bo ostal starim in mladim v prijetnem spominu 1
Igral bo orkesjttUj
A S T O R 1 A | — »
Vstop izključno z vabilom |
Slovensko gledališče v Trstu
vljudno vabi n*
V. fleriališhi ples
ki bo v soboto 13. t.m-
z začetkom ob 21. vri
v vseh prostorih D0]
ma na stadionu «Prvi 1
maj», Vrdelska c.
Nadaljuje se RAZPRODAJA
po izrednih cenah
vse
konfekcije
pr/
PITASSI
TRST - Korzo Italij* Galerija Rossoni
■•W.VAV.-,WSV''^'
TUSSET&SIN
KORZO ITALIA 1
EXTRA
K. TUSSET TRG STARE MITNICE 2
Z VELIKIM USPEHOM
se nadaljuje
običaju*
priložnostna
prodaj* ob koncu sezone
POPUST
nn vse artikle
NAVADNI IN LUKSUZNI KOVČKI ZENSKE USNJENE TORBICI' TKANINE IN ZAMETI V VSEH BARVAH NAJLONOV! IN SVILENI DEŽNIKI DEN ARNIČE ZENSKI IN MOŠKI PASOVI
i
Konferenca OEEC v Parizu
in problem nerazvitih dežel
Sredi preteklega januarja le je v Parizu vršila konferenca ministrov dežel članic Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OE-*• To je bil prvi sestanek na ministrski ravni te orga-Bizacije p0 več kot enem le-*u- Na prejšnjem sestanku, ki se je vršil proti koncu le-8 1956, je bilo jasno, da se "iso sporazumeli glede odnosov med Skupnim tržiščem, aterega ustanovitev se je tedaj pripravljala, in ostali-ft' deželami. Medtem, dej an-8 o od začetka preteklega le-*a’ pa sta nastopila dva no-a momenta. Predvsem je za-!v 0 Skupno tržišče (Fran-. 'la' Zapadna Nemčija, Itali-1 > “elgija, Holandska in Luksemburg), poleg tega pa so oro vse zapadnoevropske e *le prešle na konvertibil-sv°jih mednarodnih acihh Kot poseben dopol-1 m moment moremo upošte-,* okoliščino, da se je gospodarsko in finančno stanje
»el ro ,vseh teh deželah v o veliki meri popravilo.
no t Uje Se polna zaP°sle-s i monetarne rezerve so
..^kordno visoki ravni,
otlne bilance v glavnem
{i avnovešene ali izrazito su-
' ne. gospodarstvo pa v kspanzjj{_
zleH Preteklem letu so pre-a‘i možnosti neke skup-ve pVroPske trgovinske rešit-zn- dem dežel, ki so danes (E ^ P°d imenom »EFTA« tropska cona svobodne tr-
tjiV1I?f ~ Velika Britanija, tiicnu ,and'navske dežele, Por-ska, Švica in Avstrija) •t, ®° sklenile in podpisale
dobna° k°Pvencii°. ki je po-“ okupnemu tržišču,
oh^8a*na pa P° metodah in nek!gU' Smatra so. d« Je to n . v.TSle začetna platforma, s-i:	,ri te dežele želijo do-
resitev s Skupnim trži-j ’ vendar pa te rešitve
sedaj
se niso mogli najti.
Vee. dobiva
so c " -““"o se vtis, da Cr e. nesoglasja med obema nizacijama še povečala.
V: ti z
Se to se je dogajalo hkra-
‘ui določenimi sprememba-
metJu svetn- Ena od najpo-
sežen	med	niimi	je ob-
ei ZDa	V plačilni bilan'
lij, • Temu je sledila ve-
v E 2ainteresiranost ZDA da
krirnrop*. ne bi obstajale dis-
i?K02maciie proti dolarskemu
io4udi'?emu se pridružuje-
vsek k e dežele v svetu,
ki Un °r-°ne manj razvite,
PoložraViČeno smatrajo, da je
či[ne al .zapadnoevropske pla-
da n ance danes takšen,
ve i, 0pravičuje več ohranit-
sploj^P^tativnih omejitev Vej i z!asti pa, da ni moč staijjvVa?att diskriminacij To ta2a Ce	nrišlo jasno do iz-
Jiarod^' v pristojnih medlem orSanizacijah, pred-t9rnemV ^ednarodnem mone-VSe tm f°ndu in v GATT. težko ° Poineni‘ da bi Evropa ke m°8la računati na ta-čiskrie'tve’ ki bi pomenile ozirom lnacijo za ostali svet. Poinenn k' bi 7-notrai Evrope v‘*«gije * nel<e posebne pri-
takj),el0 s.e ie- da je — spričo OEec sp*°šnih okoliščin — v krizi To je bilo tu-
di točno, toda ne toliko kot kriza te organizacije, ampak bolj kot razpotje, na Katerem se je znašla zapadnoev-ropska integracija v gospodarstvu. Evropska liberalizacija je bila namreč v glavnem že zaključena, denarna konvertibilnost pa skoro povsem uresničena. Medtem ko so nekatere dežele v Evropi izbrale pot carinske unije (Skupno tržišče), se je drugim to zdelo ne le preveč radikalno, ampak tudi prehitro. Poleg tega pa ima .carinska unija tudi druge politične in socialne pogoje, zaradi katerih je carinska unija za večino ostalih dežel nesprejemljiva.
K čemu se teži
Iz vseh teh razlogov je svet z zanimanjem pričakoval, kaj bo sklenila prva ministrska konferenca OEEC, prav v trenutku, ko so bili postavljeni in napovedani najvažnejši problemi in rešitve. Sedaj, po zaključku konference, je moč opaziti določena gibanja. Predvsem je bilo sklenjeno, da se ohranijo v celoti vse dejavnosti, ki jih že opravlja OEEC. Se več, tej organizaciji so načelno priznali zelo obsežne nove pristojnosti in vsebino dela, to je predvsem koordiniranje in organiziranje akcij in politiko v najširših okvirih, v zvezi s finansiranjem nerazvitih dežel. V celotnem kompleksu bo z novo organizacijo najtesneje sodelovala Mednarodna banka. Kot področje dela se je postavilo tudi u-stvaritev določene skupne mednarodne anticiklične politike ali neko vrsto' svetovne politike polne zaposlenosti. Tu se vidi, da niso pozabili izkušenj iz pretekle recesije, prav tako pa da imajo vsi stalno pred očmi skrb, kako naj se v prihodnosti o-hrani polna zaposlenost in gospodarska ekspanzija.
Lokaliziranje sporov
Značilno pa je, da je trgovinska problematika lokalizirana na določen način v samem OEEC, oziroma meri zainteresiranima strankama samima:	med Skupnim trži-
ščem in EFTA. Ustanovili so odbor, ki zajema vse članice OEEC in ki se mora pečati s temi vprašanji. Z vseh strani je prišla do izraza odločnost, da se prepreči, da bi kakršne koli rešitve, ki bi jih mogli doseči, bile kakor koli diskriminatorske. To je po eni strani izraz notranjih evropskih teženj k večji liberalizaciji, po drugi strani pa odločnost izven evropskih dežel, da se ne dovoli, da bi se take diskriminacije ohranile, predvsem pa, da bi ne uvedli še novih diskriminacij. S tem v zvezi postaja vedno bolj pomembna vloga GATT, ki bi morala biti oblika in pot za širjenje evropske liberalizacije na ostali svet.
V sklopu vseh teh ugibanj je pomembna tudi okoliščina, da bodo ZDA in Kanada postale polnopravne članice OEEC, hkrati pa tudi napoved možnosti, da se število članic
more razširiti tudi na ostale izvenevropske dežele, tako razvite, kakor tudi nerazvite dežele. Med temi deželami se omenjajo Japonska, Avstralija, Indija, Brazilija in druge. V ostalem pa se bo vse to u-resničilo v daljšem gospodarskem delu (okrog 18 mesecev). Ustanovili so tudi skupine predstavnikov dežel ki morajo proučiti te predloge, kakor na pr. skupina «četvo-rice» (ZDA, Vel. Britanija, Francija in Grčija).
Vsekakor bi bilo preveč preprosto predpostavljati, da se bo vse uresničilo tako, kakor je sedaj postavljeno in kakor se sedaj misli in namerava uresničiti. Jasno je, kakšni so v osnovi nameni in kakšni so cilji posameznih dežel in skupin. Ni jasno, kaj bo iz vsega tega nastalo, ko bodo mimo vsa mogoča protislovja in kompromisi. Toda ne glede na to, ni dvoma, da je sedaj pred nami pomemben, nov in obsežen mednarodni podvig.
N. P.
Lauren Bacall, vdova po Humphreyu Bogartu, je prvič po smrti svojega moža nastopila v filmu aSeverno-zapadna meja«, ki ga bodo predvajali v kratkem.
Tokrat se pogovorimo o delu v sadovnjaku
Pomen primerne in pravočasne nege: čiščenja, obrezovanja in škropljenj
o
a
Naši kraji so glede sadja preveč siromašni. O tem smo že velikokrat pisali in prav tolikokrat tudi poudarili, da bi moral naš kmet posvetiti tej kulturi več pozornosti. Ne bomo ponavljali dejstva, da so posamezni predeli našega podeželja za določene vrste sadja kot nalašč. Nikjer menda ne uspevajo boljše češnje, boljše breskve kot pri nas. Res je, da so drugod breskve na videz mnogo lepše, toda tistega okusa, ki ga imajo breskve z miljskih hribov, nima nobena pa še tako lepa od drugod uvožena breskev Sicer pa je to že stara ugotovitev, za kar pričajo tudi cene na trgu, ko se domače sadje uspešno kosa z u-voženim sadjem. Toda o tem dovolj. Če sicer nimamo toliko sadnega drevja, kolikor bi ga lahko imeli, skušajmo vsaj to, ki ga i-mamo, tako negovati, da nam bo dalo največ. Kako pa moramo sadno drevje negovati?
Danes bomo spregovorili v glavnem o zimskem negovanju.
Sadno drevje moremo čistiti ali poleti ali pozimi. Morda je boljše poletno čiščenje sadnega drevja, ker se morebitne rane, ki pri čiščenju in obrezovanju nastanejo, laže zarastejo. Toda kmet ima tedaj kaj malo časa za to, saj je sadje-reja le njegovo stransko o-pravilo. Zato pa ne sme na to pozabiti pozimi. Med zimsko dobo pa je časa na pretek, toda dela se moramo lotiti sistematično in ga opraviti pravilno, kajti sicer se nam lahko zgodi, da drevju več škodujemo kot koristimo. Oglejmo si, kaj je pri tem potrebno: čiščenje sadnega drevja zavzema več del:	najprej
čiščenje mahu in lišaja, nato pa obrezovanje suhljadi ali pregoste krone ter, na koncu, še škropljenje drevja proti mrčesu in boleznim.
Začnimo od začetka: Najprej je treba izbrati pravi čas. Najprimernejši čas za to delo je doba takoj potem, ko se drevje osuje. V naših razmerah torej nekje novembra. Sadjerejci pa menijo, da je še primerneje
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiHiiiiiiminiiiiiiiniiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V «alžirski krizi» Francozi niso zaupali legionarjem
Tri kratke zgodbe zapeljanih ljudi, ki jim je uspelo «rešiti se iz pekla»
v
Ce bi člani tujske legije vedeli, kako humano z njimi postopajo alžirski rodoljubi, bi jih še veliko več pobegnilo - Sedaj pa so v večnem strahu pred njimi
Francija si sicer še ni popravila kosti, kot bi preprosto rekli, in verjetno si jih še dolgo n ebo, toda njena »afriška kriza« je vsaj začasno mimo. Nekaj dni smo s strahom gledali, ali bodo prevladali fašisti ali pa bo prevladal razum in odločnost pariških odgovornih krogov. Kaže, da je prevladal razum in voditelji alžirskega kolonialističnega upora romajo drug za drugim v zapor pod dokaj težko obtožbo. Pustimo jih, da z njimi opravijo francoski raz-sodnejši ljudje in stopimo za trenutek v Alžir, v one dni, ko bi bila dovolj le majhna iskra, da bi se tam razplamtela dvojna vojna: vojna proti alžirskim rodoljubom in vojna alžirskih in francoskih ul-trasov proti francoskim enotam, ki bi bile ostale zveste Parizu. Zanimivo pa je pri tem, da se je v teh zelo nevarnih dneh kaj malo govorilo o tujski legiji Govorilo se je predvsem o ultrasih, o samih Alžircih, mislimo o Arah-cih, ki so se obotavljali pristopiti k ultrasom, in o francoskih vojakih, ki so čakali, na katero stran se bodo opredelili njih poveljniki. O tujski legiji pa ni spregovoril nihče, pa čeprav bi bilo pri-
Predpomladansko delo
Jest* podrla staro murvo (nekje v Boljuncu) in razžagala Jo bosta na kose Opraviti taka dela, preden ac bo začelo delo pri trtah, v vrtovih, v sadovnjakih.
čakovati, da bodo francoska poveljstva izkoristila to plačano vojsko v to ali ono smer, za napad proti ultrasom ali v njih službo. In vendar m prišlo do tega. Zakaj?
Tujska legija je tipična mer-cenarska vojska, torej vojska plačanih ljudi, ki se borijo za denar, za plačo. Seveda brez idealov, brez določenih ciljev, pač Pa za frank, ki jim je zagotovljen spričo pogodbe, ki so jo bili njeni člani podpisali ob vstopu v tujsko legijo, ko so se obvezali, da bodo za določeno mesečno plačo služili 5 let in nato službo odpovedali ali pa s pogodbo podaljali za nadaljnjih 5 let.
In zakaj se ni govorilo o legionarjih? Zadeva se zdi enostavna. Res je, da so enote tujske legije sestavljene v pretežni večini iz navadnih avanturistov, res je tudi, da je med njimi tudi veliko nacistično ali fašistično razpoloženih ljudi, ki izlivajo svoj bes tu, ker ga ne morejo v Nemčiji ali kje drugje. Toda vse to ni bilo dovolj, da bi mogle enote tujske legije odigrati v onem kritičnem momentu neko določeno vlogo, kajti nihče se ni nanje zanesel. To se zdi čudno, pa je vendarle logično, posebno ker se v zadnjem času loteva posameznih članov tujske legije nekakšno «kesanje» zaradi početja, ki ga že toliko let opravljajo. Vedno več je legionarjev, ki zapuščajo svoje enote in beže na drugo stran, po navadi med alžirske rodoljube. Vprav v dneh, ko je francoska oblast v Alžiriji preživljala svojo krizo, je iz enot tujske legije pobegnilo k alžirskim rodoljubom veliko legionarjev. Zgodovina teh nesrečnežev je zgodovina tisočev avanturistov, posredno pa nam pove, zakaj se niti ultrasi niti de Gaullu zvesti poveljniki niso na legijo zanesli. Navedli bomo le nekaj kratkih zgodovin mladih zapeljancev ali avanturistov, ki jih je pamet srečala, da so obrnili hrbet tistim, ki so jih izkoriščali za svoje nečedno početie v borbi proti alžirskemu ljudstvu.
Harry Dibali je star 21 let.
V tujsko legijo je stopil decembra 1957. Doma je iz Strassbourga. V Afriko ga je zavedla Želja po avanturah. Danes pa izjavlja: «Za nič na svetu ne maram misliti več na minuli dve leti, ki sem ju prebil v tem prekletem gnezdu tujske legije. Ko so nas vabili v tujsko legijo, so nam obljubljali vse, da bi nas zavedli v razmere, v katerih so francoski častniki z nami postopali huje kot s kaznjenci.
V tujski legiji človek nima prostega časa. Neprestano mora korakati, stražariti, vaditi ir. odhajati v vojne operacije. Tak sistem so uvedli zato, da bi vojaki ne imeli časa misliti, pač pa da bi pokorno poslušali ukaze francoskih častnikov. Častniki tujske legije niso ljudje, pač pa zverine, ki mislijp, da morejo z nami, tujci, pa naj gre za Nemce, Spance, Poljake ali Madžare, storiti vse, kar se jim zdi. Mi smo ljudje, ki za Francijo nimajo nikake pravice. Ker pa smo podpisali pogodbo, da bomo ostali v tujski legiji pet let, je to enake obveznosti za najhujše kazensko taborišč*. Da pri tem ne govorim j
še o hrani, o zeljnatih juhah in fižolovki, brez mesa in zabele, o bedni prehrani nasploh, zaradi česar porabimo slednji zasluženi frank, da bi si hrano popravili.«
Kurt Kollenbach se je rodil 29. septembra 1932 v Koelnu. Do pred nekaj dnevi je bil borec 5. čete IV. pehotnega regimenta tujske legije. Njegova ocena o življenju v tujski legiji je sledeča: «Oa jutra do mraka so v tujski legiji vs’ vinjeh’ K temu nas sili obup in brezperspektivnost, v kateri smo se znašli. Oglejte- si le našo obleko, kakšna je. Vsi smo razcapani, čevlje pa dobivamo najslabše kakovosti, tako da takoj razpadejo. Za nas nihče ne skrbi, ker smo le stroji, ki smo se nekoč prostovoljno podredili francoskemu vojaškemu poveljstvu, ki nas v masah pošilja v smrt. V času zadnjega božiča je samo moja enota i-mela 25 mrtvih. V prijateljevi četi, v četi Kretschmera pa so v istih dneh imeli 18 mrtvih. Ko francoski poveljniki zvedo, da bo nekje prišlo do hujše borbe, umaknejo svoje krajevne enote, ki so sestavljene iz francoskih vojakov, in v ogenj pošljejo nas, plačano vojsko, kajti za nami ne bo jokala nobena francoska mati.«
Ze zgoraj omenjeni legionar Heinz Kretschmer je iz Bra-
tislave, kjer se je bil rodil 4. maja 1934. Do pred pobegom iz tujske legije k alžirskim rodoljubom se je boril v 2. četi IV. pehotnega regimenta. Njegovi spomini na tujsko legijo so prav tako žalostni: »Kaj sem zaslužil in na kakšen način, naj vam povedo sledeče številke: mesečno sem dobival po 15.000 frankov. S tem pa sem si moral kupovati to in ono, predvsem veliko vina, da bi pozabil na to, kje sem se bil znašel. Kljub temu sem v treh letih prihranil 200.000 frankov, ker sem se odrekal vsakemu dodatku za hrano. Ker Pa mi, tujci, nimamo pravice pošiljati denar domov, ga moramo vlagati, če nam ga kaj ostane, v alžirske ali francoske banke. Da bi razumeli moj primer, zakaj sem pobegnil iz tujske legijp, naj vam služi dejstvo, da sem se odpovedal vsemu prihranku 200.000 frankov, dvem fotografskim aparatom in vsej civilni obleki, samo da bi pobegnil iz tujske legije ob prvi priložnosti, kj se mi je ponudila. Pustil sem vse, kar sem si bil prihranil, pa čeprav sem prelil mnogo znoja in krvi, da bi si bil tisto zaslužil. Se dve leti bi bil moral služiti v tujski legiji, toda vedel sem, da se ne bom iz tega izmazal živ, če ne pobegnem. Na svetu ni hujšega življenja, kot življenje, ki smo
ga imeli mi.»
Pred kratkim smo nekje brali tudi povsem kontradiktorna poročila in ocene o članih tujske legije. Tu smo brali, da so člani tujske legije najbolj surovi vojaki, kar si ;ih more človek zamisliti. Z naslado da koljejo in trpinčijo ujete alžirske borce. To naj bi bila celo nekakšna nagrada za njih junaške podvige. Tudi takih primerov je veliko, toda po izjavah bivših legionarjev, ki so pobegnili iz tujske legije, je to bclj le bes ljudi, ki tako izražajo svoj obup. Francoska propaganda jim je namreč vbila v glavo, da alžirski rodoljubi vsakemu legionarju, ki jim pride v roke, odrežejo nos in ušesa, da bi se nad njim maščevali, in legionarji se zato boje priti Alžircem v reke. Ker drugega izhoda nimajo, se znašajo nad nesrečnimi ujetniki. Po mnenju pobeglih legionarjev bi iz tujske legije pobegnilo še veliko več legionarjev, če bi vedeli, da pri alžirskih rodoljubih z njimi tako človeško postopajo.
Zdi se torej, da so franco-rka poveljstva upravičeno vi-de<a v enotah tujske legije ne preveč zaupanja vredno vojsko, ki jo morejo sicer poslati proti Alžircem, ne pa pri medsebojnem razčiščevanju, do česar bi bilo skoraj prišlo v dneh alžirske krize.
Mobotu, 0. februarju 1900
Radio Trst A
7.00: Jutranja glasba in koledar; 7.30: Lahka glasba in beležke; 11.30; «John Kennedy, kandidat za ameriške predsedniške volitve«; 12.10: Za vsakega nekaj; 12.45: V svetu kulture; 13.30:	Lahke melodije;
14.45:	Harmonikar	Rajmund
Hrovat; 15.00: Koncert operne glasbe orkestra Italijanske Radiotelevizije; 15.30:	Glasbena
fantazija; 16.00: Dante Alighie-ri: Božanska komedija: VICE, XII. spev; pripravil Boris Tomažič, prevod: Alojzij Gradnik; 16.25: Kavarniški koncert; 17.00: Violinist Ruggero Ricci izvaja skladbe Pabla Sarasateja; 17.30: Plesna čajanka; 18.10:	Lepe
melodije lepi glasovi; 18.40: Tamburaški ansambel «Slobo-da»: 19.00: Pisanj balončki — radijski tednik za najmlajše; 19.30:	Pestra glasba; 20.00:
Šport; 20.40; Zbor Slava Klavora; 21.00: Honore de Balzac' »Vijoličasta soba«; igrajo člani Radijskega odra; nato Glasbeni variete; 22.00: Skladbe Cesarja Francka; 22.40: Poje «Duo sa Kvarnera« ob spremljavi orkestra Franca Rusca; 23.00: Ansambli Dixieland; 23.30: Nočni ples.
Trst
12,10:	Tretja stran; 14.15:
Brahms: Simfonija št. 1 op. 68; 15.00: Tržaški pisatelji: Olivie-ro Honore Bianchi; 15.15: Pri klavirju Franco Russo; 15.30: Tržaške folklorne pesmi.
Koper
7.3»,
6.30,
Poročila v siovenščiol:
13.30, 15 00.
Poročila v italijanščini:
12.30, 17.15, 19.15, 22.30.
12.00: Glasba za vas; 13.50: Popevke in ritmi od tu in tam; 1445. Igra pianist George Libe-
race s svojim orkestrom; 15.20: Zadovoljni Kranjci; z Branko Strgarjevo, Danico Filipčičevo, Greto Ložarjevo, Stojanom Vene in Božom Grošjem; 16.00: Dunajske melodije; 16.45: Odlomki iz ruskih oper; 17.30: Parada orkestrov; 19.00: Poje Ed-die Fischer; 22.35: Plesna glasba.
Nacionalni program
11.00: TV šola; 11.35: Mozart:
Simfonija v A-duru K 211; VVeber: Konzertstueck op. 79 za klavir in orkester; 12.10: Popevke dneva; 12.25: Glasbeni album; 15.55: Napoved vremena za ribiče; 16.00: Oddaja za bolnike; 16,45: Italijanska folklorna glasba; 17.20:	Tečaj
nemškega jezika; 17.40: Športi prihodnosti; 18.10:	Poje Elio
Mauro; 18.30: Carlo Bo: »Kaj smo izgubili s Camusom?« 20.00:	Vesele popevke:	21.20:
Alberto Perrini: »Judež« — radijska drama; 22.15: Pri klavirju Dora Musumeci.
II. program
10.00:	ElegantiSs mo; 15.00:
Musič Mercury; 16.00: Nikita Magalov igra Chopinove skladbe; 16.20: Fantazija glasbenih motivov; 17.00: Les Baxter in njegov orkester; 18.35: Plešite z nami; 20.30: Mozart: »Figaro-va svatba«.
III. program
17.00: Var.acije; 18.30: Kantata os Baroka do Arkadije; 19.00: Desetletni načrt za razvoj Sardinije; 19.15:	Ravel:
Clnques melodtes grecgues Ronde-NIcolette in Chansons Medecrsses; 20.00: Večerni koncert. Corelli: Tri sonate v treh op. 3; Bach: Sonata St. 2 za flavto in cimbale; Dvorak: Kvartet št. 6 v F-duru op. 96 za godala; 21.30:	Arnold
Schoenberg, Alban Berg, Anton Webern.
Slovenija
8.05:	Dan.lo	Bučar:	Belo-
kranjske pisanice; 8.30: Melodije, ki jih radi poslušale: 9.25: Poje moški zbor «France Prešeren« iz Kranja; 9.40: Instrumenti govorijo; 10.10: Naši pevci pojo znane arije; 11.00; V ritmu današnjih dni; 11.50: 10 minut s Štirimi fanti; 12.00: Franz Schubert; Rondo za violino in godalni orkester; 12.15: Kako smo dosegli rekordno proizvodnjo mleka na kmetijskem gospodarstvu Pšata: 12.25: Domači napevi izpod zelegena Pohorja; 12.45: Četrt ure z zabavnim orkestrom Helmut Za-charias; 13.50: F. Liszt; Španska rapsodija; S. Rahmaninov: Etuda v d-molu op. 33; Etuda v c-molu op. 33; Humoreska op. 10 št. 5; Preludij v h-molu; 14.20: Zanimivosti in znanosti in tehnike; 16.00: Slovenska pesem od romantike do danes — VIII. oddaja Marjan Kozina; 16.30: Napevi za dobro voljo; 20.00: V svetu opernih melodij:	23.10:	Do polnoči v
plesnem ritmu.
Ital. televizija
13.30: TV šola; 17.00: Otroška oddaja: «Zaklad morskega roparja«; 18.50: Včeraj; 19.30: Poje Nat King Core; 21.00: »Musichiere«; 22.35: Giorgio Al-bertazzi; »Magični trenutek«.
Jug. televizija
18.00: Sergej Mihalkov: »Modri sombrero« (otroška igra); 20.30: «Servlsna postaja« — IX. nadaljevanje zabavne oddaje; 21.30: «Tajni poizkus« — prvi del TV filma, po fantastičnem romanu H. G. VVellsa «Nevidni človek« Od 22.00 dalje prenos sporeda italijanske TV.
tik preden se poganjki ne začno napenjati, torej v zelo zgodnji pomladi, ali v našem primeru konec februarja ali v začetku marca. Ko smo tako določili čas, ki je za nase razmere najprimernejši, poglejmo še, kaj moramo storiti.
Najprej čiščenje mahu in lišajev. Tega pri nas ni veliko, ker se mah in lišaj razširi bolj na drevju, ki raste v bolj vlažnih terenih ali v večji gošči, za kar nam m treba biti v strahu. Če pa se na kakem drevesu vendarle pojavi mah ali lišaj, ga bomo konec tega meseca pošteno ostrgali z lubadi in nato še lubad razkužili. Lišaj in mah nista zajedavca v pravem pomenu besede, ker lahko živita zase, iz lastnih sil. Toda če se lišaj ali mah preveč razširi po drevesu, ne dopušča deblu, da bi dihalo Počasi ga duši, tako da more drevo od tega tudi u-sahniti. Druga nevšečnost mahu in lišaja pa je v tem, da se v njiju nabira in skriva cela vrsta pravih zajedavcev, ki v njiju prebijejo zimo, da spomladi napadejo drevo. Da bi to preprečili, mah in lišaj z drevesa odstranimo in nato napadene dele debla ali vej še pošteno ostrgamo, da s tem odstranimo iz razpok v lubadi tudi klice mahu in lišaja. Nato pa posebno te dele drevesa še pošteno razkužimo z raznimi preparati, katerih najprimernejši je železna galica, ki uniči tudi morebitna legla drevesnega mrčesa, ki se je bilo sem zaleglo.
Ko smo tako opravili to nalogo, spregovorimo še o obrezovanju drevja. Seveda lahko opravimo obe deli hkrati, kaiti primerneje je enkratno Korenito očiščenje drevesa kot delo «v obrokih«. Kaj razumemo pod obrezovanjem sadnega drevja?
Drevo, tudi ce ni bolno, potrebuje nege. Tu se kaka veja nalomi, tam se veja ali vsa krošnja preveč zgosti. Ker pa vse to vpliva na njen razvoj, moramo drevesu pomagati. Delo je seveda odvisno od vrste sadnega drevja in od tega, koliko in kaj hočemo, da nam drevo da. čim bolj bo drevo negovano, tem lepše sadje bomo imeli. Kmet, ki dela še «po starem«, nerad redči veje in krono drevesa, ker da mu manj vej da manj sadja. Po številu posameznih sadežev je to tudi res, toda če je na nekem drevesu, ki smo mu krono razredčili, jabolk, breskev ali katerega koli sadi a po številu manj, je to lepše, bolj zdravo in celo bolj okusno. To se pravi, da zaleže enako in še več. Da, veliko več. ker ga tudi laže in draže vnovčimo. Poleg tega pa tako negovano drevo veliko dalj traja in dalj časa rodi. Skratka je ta problem že davno izven diskusije.
Ko smo tako obrazložili namen obrezovanja drevja, je naloga sadjarja na dlani. Sam bo videl, katero drevo ima krono pregosto zaraslo in kaj lahko odreže, da bo krona ostala dovolj velika in hkrati dovolj zračna in soncu dostopna. To, kar se tiče zdravih vej. Kar se pa tiče bolnih vej, ali vej, ki so že usahnile, pa ni nikak problem. Gre le za temeljito delo, ki naj z drevesa odstrani vse, kar nanj ne spada več.
Ko smo odstranili mah in lišaj in nato še drevo obrezali, nam preostane še škropljenje. Poznamo več časovnih škropljenj. Sedaj govorimo le o zimskem. To delo opravimo zato, da s primernimi škropivi uničimo razne zalege mrčesa, ki se skrijejo med razpokami lubadi, da tu prezimijo in počakajo pomladi. Kolikokrat se sadjar jezi, ker je sadje črvivo. Pri tem pa ne pomisli, da je temu sam kriv, ker je škropljenje opustil ali zanemaril. Tudi za škropljenje velja, da je najprimernejši čas tik pred časom, ko se poganjki začno napenjati. To pa zato, ker je tedaj škropljenje naju-čmkovitejše, ker s tem škropljenjem uničimo tudi tisti mrčes, ki je bil do tedaj šele v jajčecih, kot n. pr. listno uš ali kaparja, ki
se je doslej že tako razvil, da mu more škropivo do živega. To velja tudi za mrčes, ki se je bil že zakotil v popju. Seveda moramo paziti, da nas glede tega čas ne prehiti. Če namreč ne smemo drevja obrezovati in ga škropiti v času, ko zmrzuje, ne smemo niti čakati na čas, ko se je popje že razvilo, ko že sili na dan cvetje, kajti z močnimi škropivi, ki so lahko tudi strupena, cvetje ožgemo in si s tem zapravimo letino. Brstiči so namreč hudo občutljivi in prepozno škropljenje bi bilo bolj v škodo kot v korist.
Azaleja
Ko preko zime zapade sneg in ko okrog oglov zavija ostra burja, smo najraje doma pri gorki peči. Toda v prijetnem stanovanju mora biti tudi nekaj prostora za kotiček sobnega vrtnarja, kjer ima svoje ljubljence. V zimskem času ne razvije nobena cvetlica toliko krasote in cvetnega razkošja kakor indijska azaleja (acaleos je grška beseda in pomeni suh). Grmič raste v prirodi po skalovju in prenese veliko sušo.
Nesiljena azaleja zacvete po svojem naravnem nagonu v aprilu. Toda vrtnarji jo silijo, da zacvete pri umetni toploti tudi sredi najhujše zime, že o božiču, januarja in februarja, tedaj ko je pomanjkanje drugega cvetja.
Sobnemu vrtnarju ni priporočati, da bi si vzgajal azale-jo sam. Tudi trgovski vrtnarji naročajo azaleje v popju iz Nemčije iz dresdenskih vrtnarskih podjetij. Dresdenske azaleje so še v dobi, ko ni bilo železnic, na vozeh prevažali v Petrograd (Leningrad), Dunaj in Pariz. Mesto Dresden ima ugodne talne pogoje za gojenje teh prelepih in občutljivih rož.
Azalejo, ki jo kupiš pri vrtnarju, naj bo dobro ukoreninjena in ne šele v jeseni vsajena v lonec. Neguj to cvetlico na toplem, ne pretoplem svetlem prostoru. Rastlino je treba večkrat orositi, da je vlažna. Se bolje, če ves grmič potopiš v mlačno vodo in nato lahno otreseš. Bujnost cvetja pa boš imel samo tisto zimo, ko si jo vso mladostno, zdravo in lepo prinesel od vrtnarja.
M. P.
HOROSKOP
-ZA DANES.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne posojajte denarja in razčistite finančne odnose, da ne bo to pozneje vzrok sporov.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Previdni bodite do vsakogar, ki bi se rad vrinil v vašo družbo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zaradi raztresenosti boste napravili napako, ki vas bo rago stala.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne tičite stalno doma, pač pa stopite v družbo, ki	ste je	potrebni. Pri	tem	pa	pazite	na
mero.
LEV (od	23.	7. do 22.	8.)
Odločno se postavite proti tistim, ki mislijo, da boste vi delali tudi zanje.
DEVICA	(od	23.	8. do	22.
9.) Na potovanje boste morali in s tem rešili kar dve vprašanji. Popustite v sporu s starejšimi.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Dan poln dogodkov, uspehov in neuspehov. Vsekakor boste doživeli več zadoščenj kot razočaranj.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Težave posebno za tiste, ki imajo opravka z občinstvom. Pazijo naj tudi na zdravje.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ce ne boste pravočasno spoznali vzroka neuspeha, se vam lahko zgodi, da se boste tega dne dolgo spominjali.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne glejte le na lastne interese, pač pa tudi na interese ali vsaj želje onih, s katerimi živite.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne obljubljajte na slepo, pač pa le toliko, kolikor veste, da boste mogli nuditi.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Kljub vsemu naporu, bo delo obstalo. Krivda ni na vaši strani. Račun pa boste plačali prav in edino vi.
soljel
Vaš sin je na tem, da gre na daljše potovanje v ve-
Jutri na nogometnih igriščih A in B lige
Nedelja medsebojnih obračunov v 1. povratnem kolu prvenstva
Milan se lahko približa Ju ven tušu in odmakne Interju - Cenoa pred domačo zmago - Torino v položaj trenutno ni ogrožen
Italijansko nogometno prvenstvo se bo jutri nadaljevalo s prvim povratnim kolom v A in B ligi s katerim se bo začel drugi in odločilni del borbe tako za naslov kot za obstanek. Mnogo stvari se bo v preostalih 17. oz. 19. kolih še spremenilo, toda danes je še vse prezgodaj za ugibanje v čigavo korist in v čigavo škodo. Zato nam ne preostaja drugega kot da se zado-voljimi s skromnimi prognozami za vsako kolo sproti.
V A ligi je 18. kolo očitno kot naročeno za Milan v nje-
govem. lovu za ubežnim Ju-ventusom. Medtem ko se bo moral Juventus potiti v Vin-cenzi proti vedno nevarnemu Lanerossiju, bo Milan namreč sprejel v goste skromno Alessandrio tn dve točki mu skoraj ne moreta uiti kar pomeni, da ni izključeno, da se bo njegov zaostanek za juventusom lahko zmanjkal
Totocalcio št. 23
Atalanta-Sampdoria	1X
Fiorentina-Udinese	1
Genoa-Roma	1
L R. Vicenza-Juventus	X 1 2
Lazio-Bologna	1
Milan-Alessandria	1
Padova-Inter	X	1	2
Palermo-Bari	1
Spal-Napoli	1
Catanzaro-Triestina	1	X
Livorno-Prato	X	1
Pistoiese-Pisa	X	2
Barleita Cosenza	2
Catania-Venezia	1X
TrapaneSiracusa	1
vsaj za eno točko, kar bi za začetek če bilo nekaj. Milan-Miiti oodo nastopili s pomembno novostjo, namreč s Schiaffinom namesto Liedhol-ma v krilski vrsti, Pedroni pa bo po vsej verjetnosti postavil na igrišče standardno formacijo.
Tudi Juventu bo nastopil v V incenzi s svojo trenutno najboljšo postavo v kateri bodo vsi «kanoni» od Bonipetija prek Charlesa do Sivonja in ostalih, v vrste Lanerossija pa se bosta povrnila Conti m uonafin, ki prejšnjo nedeljo nista igrala zaradi slabe jizične kondicije.
Pa še iz drugega razloga je 18. kolo ugodno za Milan, njegov najresnejši konkurent za drugo mesto — lmer — bo moral namreč na pot v Padovo kjer gotovo ne bo naletel na nasprotnika, ki bi bil pripravljen odstopiti dve točki in ki bo na vsak način skusal vrniti Interju milo za aragu glede na poraz v prvi tekmi v Milanu (6:3). Inter bo tudi tokrat igral močno nekompleten. Se vedno mu bosta manjkala vratar Mat-trel in Cardarelli trener Cam-patelli pa bo verjetno izključil 12 formacije še Firmani-ja in Guarnienja. Po drugi strani pa pričakuje Padova svojega gosta v najboljšem sestavu in s spočitimi napa-uutci J ortutom, Koso, Bn-ghentijem m Peranijem, ki so se pravkar vrnili s počitka v Asiagu.
Z eventualnim porazom Iliter ja bi se razen Milana okoristila tudi Fiorentina, ki bo na svojem igrišču imela v gosteh Udinese. Fiorentma bo igrala z isto postavo kot v nedeljo v Genovi, v moštvu Udinese pa bo nekaj manjših sprememb. Canella še ne bo vključen v formacijo, Uiaco-mini se bo pomaknil v kril-sko vrsto, na mestu leve zveze pa bo nastopil mladi Ko-daro, medtem ko so Sassiju dovolili teden počitka. Kljab slabi igri v zadnjem času je Fiorentina velik favorit.
Precej težko delo se to nedeljo obeta Spalu, ki bo na svojem igrišču igral proti Na-poliju. V prvi tekmi v Neaplju je Spal požel nepričakovano visoko zmago (3:0) in Napolitanci se mu bodo sedaj hoteli revanžirati, čeprav trenutek zanje m najbolj u-
goden. Amadei bo popeljal s seboj standardno formacijo, le poškodovanega branilca Co-maschija bo zamenjal mladi Mtstone. standardno Jormacijo bo nastopil tudi Spal, ki se je sprijaznil z izidom v Bariju, kjer je moral kljub očitni premoči pustiti eno točko.
Zelo zanimivo a tudi zelo negotovo bo srečanje v Rimu med Lazijem in Bologno. Obe enajstorici sta zadnje čase v krizi, poleg tega pa imata poškodovanih tudi nekaj igralcev, zaradi česar njuni formaciji še nista znani. Trener Lazia bo moral zamenjati poškodovana Molina in Mariani-ja najbrž z Eufemijem in Vi-sentinom, v napadalno vrsto pa bi se moral vrniti Rozzoni. V še večjih škripcih je Bologna, ki ima bolnu Greca in De Marca ter poškodovana Pa-scuttija in Campano. Prvega bo na mestu srednjega krilca zamenjal Tamburus, na mesto De Marca se bo pomaknil Bulgarelli, v napad pa se bo po vsej verjetnosti moral povrniti stan Cervellati.
V tekmah Atalanta - Samp-doria in Palermo - Ban sta favorita domačina že zaradi prednosti domačega terena, v tekmi Genoa - Roma pa je mogoč vsak rezultat vključno z zmago Genoe, ki je v zadnjih treh tekmah dosegla tri neodločene izide. Koma bo morala zaradi diskvalifikacije Ghiggie in Griffitha nastopit i 2 Giulianom in z Orlandom ali Castellazzijem v napadu. Genoa, kateri se je po zadnji uspehih vrnila morala, bo dočakala rimske goste z Barisonom namesto Frigna-nija ter z Calvanesejem in Beccatinijem, pripravljenima za vsak slučaj.
B LIGA
Vodilni Torino bo imel na svojem igrišču razmeroma lahko delo s Sambenedettese in se mu zaradi tega trenutno ni treba bati za položaj. Razen tega bosta tudi oba njegova najbližja zasledovalca Catania in Lecco imela mnogo nevarnejše nasprotnike, kar velja še posebej za Lecco. ki bo moral gostovati na
tujem terenu v Modeni, med-| tem ko bo Catania sprejela v goste vedno nevarno Venezio, ki se tudi še ni otresla vseh ambicij.
Za razvoj na vrhu bo končno zelo važno tudi srečanje v V aldagnu med Marzottom in Simmenthalom iz Monze, kakor tudi srečanji med Parmo in Comon in predvsem med Catanzarom in Triestino. Za tržaško enajstorico bo izid te tekme takorekoč odločilne psihološke važnosti. Z zmago bi se njene možnosti za osvojitev enega od prvih treh mest znatno povečale, s porazom pa bi verjetno morala odstopiti mesto vrsti drugih enajstoric in se dokočno zadovoljiti z vlogo degradira-
ne veličine na sredini lestvice.
Nič manj ne bodo privlačna tudi srečanja od katerih bo odvisen razvoj dogodkov na dnu lestvice, kjer je položaj sedaj zelo nejasen. Poslednja Novara si bo skušala opomoči z donjačo zmago nad Mantovo, Taranto in Caglia-ri pa bosta skušala prinest i vsaj eno točko iz Reggio E-milije oz. iz Verone, čeprav smemo močno dvomiti, da jima bo uspelo.
 «»---------
O BUENOS AIRES, 5. — Na olimpiadi v Rimu bo v kolesarstvu Argentina zastopana samo v dirkališčnih disciplinah v hitrostni vožnji in v vožnji na kronometer.
Eleganca na ledeni plošči
GILETTI (FR.) VODI PO OBVEZNIH LIKIH
p-
r
1. Alain Giletti (Fr.) plasma 10. — točk 920,2; 2. Nor-bert Felsinger (Avst.) 21 898,2; 3. Manfred Schnelldor-
.	. fer (Nem.) 30,5 — 881,2; 4.
kov v umetnem drsanju je Ala_n Ca,mat (Fr ,	31 __
na prvem mestu mladi Fran g80 6; g Tito Gutzeit (Nem->
coz Giletti, ki je v odsotnosti 425 _ 854 g. 6 David Cle-
GARMISCH-PARTENKIR-
CHEN, 5. — Po zaključenih obveznih likih za moško evropsko prvenstvo posamezni-
lanskega evropskega prvaka čehoslovaka Karla Divina,
ments (VB) 63 — 799,8; 7. Peter Jonas (Avst.) 64 —
edini kandidat za osvojitev 7gg7; g. Per Kjoelberg (Nor-evropskega naslova, ki se mu veška) 68 — 767,6; 9. Robin je lani izmuznil. Končni vrst- Jones (VB) 94 — 724,5; 10.
ni red po obveznih likih je Lev Mijalov (SZ) 92 naslednji:	728,9 itd.
Elegantna nemška dvojica Marika Kilius in Hansjurgeo Baumler (levo), ki sta predvčeraj ¥ Garmisch-Partenkir-chenu ponovno osvojila evropsko prvenstvo v umetnem drsanju dvojic. Z njuno zmago se je ponovil lanski vrstni red v Davosu, ko sta nemška drsalca prav tako kot letos premagala odlično sovjetsko dvojico Nino in Stanislava Zuka ki sta se uvrstila na drugo mesto z malenkostno razliko v točkah. Na tretje mesto se je uvrstila druga nemška dvojica Goebl-Ningel, ki je bila lani v Davosu četrta za Angležema Coates-Holle.
Marika Kilius ima 17 let, njen partner Baumler pa 1*-Kilius je tudi svetovna prvakinja v umetnem kotalkanju.
Svetovno prvenstvo petelinje kategorije
Becerra položil Halimija s knock-pufrom v 9. rundi
V borbi za svetovni naslov welter-/unior kategorije je prvak Ortiz premagaI Torresa (Meh.) s K.O. v 10. rundi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Francoski smučarji za tekmovanje «3-Tre»
TRIDENT, 5. — Poleg poimenske prijave Avstrijcev, so organizatorji tradicionalnega smučarskega tekmovanja «3-Tre» v Madonna d Ca-mpiglii, ki bi od 12. do 14. t. m., prejeli tudi poimenske prijave Francizov, ki bodo nastopili z naslednjimi smučarji Michel Arpin, Georges Du-villard, Leo La Croix, Gaston Perrot, Luis Folliguet, Pierre Stamos, Georges Gaidom, Jean Beranger, Yves Bienvenut. Vodja skupine bo Luis Con-te, trenerja pa Bernard Perret in Mr. Romans.
Smuk in slalom v Selvi in Ortisei
BOČEN, .5. — Jutri se bo v Selvi in v Ortisei začelo dvodnevno mednarodno smučarsko tekmovanje v smuku in slalomu, katerega se bodo ude. ležili najboljši smučarji, ki niso odpotovali v Squaw Val-ley. Poleg reprezentanc Avstrije, Francije, Italije in Švice, bodo nastopili tudi nekate-li ameriški in kanadski tekmovalci.
# # *
G MOSKVA, 5. — Sovjetsko olimpijsko moštvo je odpotovalo danes z letalom v Squaw Valley.
 «»-------------
LOS ANGELES, 5. — Mehikanec Jose Becerra je
premagal Francoza Alphonsa Halimija v K. O. v 9. rundi in obdržal naslov svetovnega prvaka petelinje kategorije. V okviru iste prireditve na stadionu «Memo-rial Coliseum« je Amerikanec Ortiz premagal Mehikanca Torresa s K. O. v 10. rundi in ohranil naslov svetovnega prvaka kategorije welter-junior.
Dvoboju na prostem je prisostvovalo okrog 35.000 gledal-
cev. Do K. O. je Halimi, sledeč navodilom svojega mena-žerja Filippija, prevladoval in v trenutku prekinitve dvoboja je bil tudi v vodstvu po točkah. Glavni sodnik Tommy Hart je imel v svojih Beležkah 78 točk za Halimija in 74 za Becerro, sodnik John Thomas 77 za Hallimija in 73 za Becerro, sodnik Geo Lat-ka pa 77 za Halimija in 75 za Mehikanca.
Takoj po gongu na začetku 9. runde se je Halimi podal na sredino ringa in potem ko je nastavil svojo akcijo se je moral umakniti pred napadom Becerre. Ko se mu je hotel izogniti ga je prav v trenut-
** m	up	fm	p	j
,*	m	m&m*	m	■
C- ■	■-	...	"
s w m e" w M i -
;	•	•	/	•	.	'	v	\	v"
■ -v • v •	4č-	■■
'•	:::
Af <S*lX '*V5 ^ v	<
To je sicer trenutek iz lanskega dvoboja Becerra - Halimi, ko je Mehikanec poslal Francoza na blazino v 8. rundi. Letos se je ista slika ponovila le eno rundo pozneje, toda rezultat je bil obakrat isti: K. O. za Becerro
ku, ko je bil sklonjen, zadel v čelo precizen Mehikancev udarec z levico iz srednje razdalje. Francoz se je zrušil na blazino in ostal na njej do končnega štetja. To se je zgodilo v 48’’ 9. runde.
Gledalci, med katerimi je bilo okrog 15.000 Mehikancev, ki so ves čas dvoboja bučno navijali za Becerro, so njegovo zmago pozdravili s huronskim navdušenjem.
K,ot že rečeno, je imel Halimi skoraj vedno pobudo v svojih rokah in samo enkrat se je zdelo, da bc ponovil napako, ki ga je že v prvem dvoboju z Becerro spravila ob naslov. To je bilo v četrti rundi, ko se je moral braniti stisnjen k vrvem. Razen pete in sedme runde, ki sta se končali neodločeno, je moral Halimi prepustiti nasprotniku samo četrto rundo, ostalih pet pa je odločil v svojo korist. Y nekaterih trenutkih je bil sicer v težavah iz katerih pa se je vedno rešil predvsem zaradi svoje izredne gibčnosti. V drugi rundi je Halimi zadel Becerro z dvojnim udarcem v čelo in Mehikanec se je za trenutek dotaknil blazine z rokami. V peti rundi je iz borbe ob telo Becerra izšel s poškodbo nad obrvjo.
Po dvoboju je sodnik Tom-my Hart pojasnil, da je Becerra najprej zadel Halimija z desnico v srce takoj nato pa v čelo, kar je bilo za Halimija usodno.
Kljub razočaranju zaradi poraza je Halimi izjavil, da bo še boksal. Francoski prvak je pol ure po porazu sprejel skupino francoskih novinarjev in jim dejal: »Mislim, da nisem zaslužil poraza s tako neumnim udarcema. Dejal je, da se spomni, da ga je Becerra zadel v trenutku, ko se mu je s predklonom hotel izogniti in preprečiti, da bi bil stisnjeni k vrvem.
Becerra pa je v nepopisnem, spravil v težave «Greši, ker navdušenju izjavil:	»Obljubil	napada brez oddiha, obenem
sem mojemu menažerju, da I pa je tudi lahek cilj za na-
bom premagal Halimija pred koncem desete runde.» Dodal je še, da je bil res v težavah samo enkrat v tretji rundi zaradi Halimijeva udarca v želodec zaradi katerega je za trenutek ostal brez sape. »TaKrat sem se bal. Halimi se je boril s pogumom kot prvič, vendar pa se mu je zdel bolj previden. Je zelo lojalen nasprotnik.»
Mehikancev prokurator Pan-cho Rosales je po dvoboju izjavil, da se bo v prihodnjih dveh mesecih Becerra verjetno podal na aaijšo turnejo okrog sveta in da se bo boril v Tokiu, Manili in v Bangkoku. Dva izmed njegovih verjetnih nasprotnikov bosta Jenji Yonekura (Jap.) in Po-ne Kiogpetch (Tajlandija).
• * *
LOS ANGELES, 5. — A-merikanec Carlos Ortiz je ohranil naslov svetovnega prvaka kategorije welter-ju-nior z zmago s K. O. na 19-letnim Mehikancem Raymun-dom Torresom v 10. rundi.
Za Torresa je bil to prvi poraz v njegovi profesionalni karieri. Boril se je z velikim pogumom toda z majhnimi izkušnjami proti izvrstnemu Ortizu, ki kljub številnim trdim Mehikančevim u-darcem ni bil praktično nikoli v težavah.
Po prvi «štuaijski» rundi, sta si v naslednjih treh nasprotnika izmenjala mnogo udarcev, pri čemer je Torres boksal odkrito in dopuščal, da ga je Ortiz s serijami dvignih uradcev zadeval v obraz.
Do K, O. je prišlo 3” pred koncem desete runde. V sredini runde je Ortiz sprožil serijo udarcev proti Torresu. Mehikanec se mu je umikal dokler ga ni ponovno desno-levi udarec v obraz zrušil na blazino. Torres se je dvignil ko je sodnik že doštel do 10”. Takoj nato je udaril gong in Mehikanec še ni bil popolnoma pri zavesti.
V trenutku prekinitve dvoboja je bil Ortiz v očitni prednosti po točkah. Glavni sodnik mu je priznal 7 rund proti dvema, eden od sodnikov 8 proti eni, drugi pa 6 proti trem.
Po dvoboju je Ortiz izjavil; da ga Torres nikoli ni
sprotnika. Pogumen je in njegovi udarci ob telo so učinkoviti. Toda predno se bo
znova potegoval za svetovni naslov, bo moral še malo počakati«.
Torres pa je dejal; »Premagal me jo bolj zaradi utrujenosti kot zaradi K. O. Njegovi udarci so me večkrat boleli, toda zrušil sem se predvsem zaradi utrujenosti. Ortiz je najbolj inteligentem boksar kar sem ji srečal. Od tega dvoboja sem mnogo pridobil«.
Ortiz se je po dvoboju podal k premagancu in mu čestital k njegovemu odporu: «Nevaren boksar si — mu je dejal svetovni prvak — in še mlad, zato zaupaj v svoje pesti«.
s& 4= *
Inkaso prireditve predstavlja rekord, katerega sta doslej prekoračila samo inkasa za
O RIM, 5. — Na predlog
norveške atletske zveze je predsedstvo FIDAL sklenilo, dvoboja Patterson-Harris in i da bo srečanje moških repre-Robinson-Olson. 31.838 gledal-1 zentanc Norveške in Italije, ki cev je plačalo za vstopnice I bi moralo biti v Oslu 4. in 5.
363.680 dolarjev oziroma okrog i avgusta, ze dan prej in sicer	|	izrazil	prepričanje	v	uspeh ma-
220 milijonov lir.	I	3. in 4. avgusta.	I	džarskih	nogometašev.
iiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiimimuimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiinniimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Italijanske košarkarice proti Madžarkam v Vidmu
Tarabocchia in Prennushi
kandidatki za reprezentant
Vse ostale kandidatke so članice Udinese
Državna košarkarska zveza je zahtevala razpoložljivost sedmih košarkaric za meddržavno srečanje Italija-Madžar-ska ki bo 28. februarja v Vidmu. Te igralke so:
Licia Bradamante, Lidija Pausich, Marisa Geroni, Colet-ta Persi, Franca Vendrame (vse Udinese) ter Mirella Tarabocchia in Elda Prennushi (obe Stock).
Madžarska reprezentanca bo prispela v Videm 27, t. m. dopoldne.
OLIMPIADA V RIMU 1960
300 madžarskin atletov na olimpiado v Rimu
BUDIMPEŠTA, 5. — Madžarski minister za Šport Gyula Hegyi je izjavil, da priprave madžarskih atletov za olimpiado v Rimu zadovoljivo napredujejo.
((Madžarsko moštvo bo sestavljalo okrog 300 atletov. V Rim bomo poslali samo tiste atlete, ki bodo sposbni uvrstiti se med prvo šestorico v svojih disciplinah.«
Madžarski minister je tudi
Triestina je odpotovala na jug
De! Negro names leva zveza proti Catanzaru
Trevisan upa na vsaj dve točki iz dveh zunanjih srečanj
Z brzovlakom ob 12.53 je včeraj odpotovala Triestina na dolgo pot v Catanzaro in nato v Catanio. Pod vodstvom predsednika upravnega odbora dr. Ga-linottija in trenerja Mema Trevisana je odpotovalo naslednjih 13 igralcev:
Bandini, Frigeri, Brach, Degrassi', Szoke, Varglien, Radiče, Fortunato, Puia, Secchi, Magistrelli, Taccola, Del Negro.
Pred odhodom je trener Trevisan izjavil, da je optimist in da upa, da bo iz obeh srečanj njegova enajstorica izvlekla vsaj dve točki. Glede postave, ki bo igrala v Catanzaru proti Pasinatijevemu moštvu je dejal, da bo v njej zanesljivo Del Negro, ki bo zamenjal Tac-
cola na mestu leve zveze, med. tem ko bo Degrassi prišel v poštev le, v kolikor bi ne mogel nastopiti Szoke, kar pa je malo verjetno.
Proti Catanzaru bo torej Triestina nastopila z naslednjimi igralci:
Bandini; Frigeri, Brach; Szoke, Varglien, Radiče; Fortunato, Puia, Secchi, Del Negro, Magistrelli.
* * #
Včeraj ob 21. uri so na televiziji pokazali del predvče
rajšnjega treninga Triestme. Filmani odlomek je bil glede na številne posnetke, ki so jih napravili televizijski operaterji na tržaškem stadionu, kaj skromen, saj ni trajal niti pol minute. Videti je bilo samo nekaj igralcev v t utah med igro in posebno Puio, ko je vodil žogo.
Smučarje so pregledali
Tudi v Ameriki imajo sitne carinike
RENO, 5. — Carinski ag*^ v Renu na meji med ni jo in Nevado so izvedli s« gi in natančri pregled ge 76 italijanskih, francosK in avstrijskih športnikov in ^ diteljev. namenjenih v Sdu . Valley, kar je sprožilo no reakcijo nekaterih v0“!‘ ljev. ^ajnik avstrijskega o*!"j pijskega odbora Edgar Jr' ■ je na primer izjavil: takega se nam je zgodilo P vič odkar hodimo na olimP* de«.	. p.
Med prtljago, ki so jo PL gledali, je bil tudi kovček P° predsednika italijanske zims športne zveze Vittoria tija-Bellonija, smučarka Pja Rj va pa je morala pojasnjen’ zakaj nosi s seboj par tez*!j krznjenih čevljev.
Po izvršeni preizkavi je Pr.^j stavnik carine na pritožbe s ^ vilnih smučarjev in voduB.| športnih funkcionarjev zrnl*’„,. z rameni češ: «Tak je zako® ■  «»-----------------
AVTOMOBILIZEM V BUENOS AIRESU
Šved Bonnier (BRM) izboljšal rekord proge
BUENOS AIRES, 5. —
Jack Bonnier je včeraj P°P vtoH „
AifeS^
dne izboljšal rekord avt°i® bilske proge v Buenos v okviru poskusnih voženj dirko za veliko nagrado ** nos Airesa.	,
Bonnier je z avtom v prevozil 3.912 m dirkališč*, j, času 1’39”8 s povprečno trostjo 141.127 km na uro.. \ sedanji rekord proge je Argentinec Juan Manuel f , gio s časom 1 '41”2, kater(()i. pa je že prejšnjo sredo PR-i) kel tudi Argentinec Eto^ Gonzales s časom 1’41”.
Angleški zdravniki pravil0'
Boks ni najnevarnejši
LONDON, 0. - štirje ški zdravniki od petih so td nja, da boks ni najbolj ne.L0v ren šport. Na osnovi izsleo* j, nekega britanskega zdrs škega lista se je namreč P° r zali, da so za angleške nike nevarnejši od boksa , slednji športi:	avtomobil'* j,
motociklizem, jahanje, lov, gomet, rugby in cricket-
c sik ac	xx trn an: aa: s* «bc xx-xxm	etie^g-st-s-4«»-s®*shiiihis
GIACOMO DEBENEDETTI
onv getu
(16. oktober 1943) J ^
Nemci so pregledali s strojem pisan seznam. Na nesrečo se je dvoje vrat ponašalo z bedasto imenitnostjo napisnih tablic. Imeni sta se ujemali s seznamom. Nemci so potrkali. Ko niso dobili odgovora, so vrata vlomili.
Za vrati so stali v prepadenem pričakovanju stanovalci, okameneli, kakor da bi pozirali za najbolj strahoten novo-realističen prizor; oči so jim gledale kakor hipnotizirancu in srce jim je sililo v grlo. Znak za nevarnost je bil dan že pred kakšno uro, a v razburljivem posvetovanju, med poskusi bežati. rešiti nekaj stvari v zmešnjavi nemogočih in nasprotujočih si odločitev, se skoro še nihče ni utegnil obleči. Večina jih je bilo še v srajcah, s kakšno staro suknjo na plečih ali s površno oblečenim oguljenim dežnim plaščem.
Vodnik se jim približa. V rokah ima nekakšno dopisnico, pisano s strojem, in bere nekaj po nemško. Oni razumejo samo zapovedujoči in preteči ton. ženske in otroci udarijo v jok. Gospa S. je ujela z očmi, da na seznamu ni njenega imena. To ji dš. poguma in kakor da bi se hotela maščevati za klofuto, iztrga Nemcu iz rok dopisnico. Pisano je dvojezično. Ona na glas bere sosedom:
«1. Z vašo družino vred in z drugimi Judi, ki pripadajo vaši
rodbini, boste premeščeni.
2. S seboj je treba vzeti:
a) živeža za teden dni,
b) živilske nakaznice,
c) osebno izkaznico,
d) kozarec.
3. S seboj lahko imate;
a) majhen kovček s perilom in z osebnimi stvarmi, odeje, itd.
b) denar in dragocenosti.
4. Zaklenite stanovanje, oziroma hišo. Ključe vzemite s seboj.
5. Bolniki — tudi težki — ne smejo iz nikakršnega razloga ostati. Bolnišnica je v taborišču.
6. Dvajset minut po predložitvi tega lista mora biti družina pripravljena za odhod.«
Dvajset minut: še toliko časa ne, da bi človek lahko potožil. Da bi zavezal culo, pa sploh premalo. Lepše kozarce je bolje pustiti doma. In kje najti toliko majhnih kovčkov, da bi imel vsak svojega? Otroci hočejo imeti kovček vsak zase. Ne sitnarite! Ni potrebno, da bi Nemci videli, kje je skrit denar. Dragocenosti ni več, vse so že pri nekem katoliku. Potrebne besede je treba reči po hebrejsko, kakor vedo in znajo v tistem narečju, ki se zdi latovščina in je zmeraj vzbujaio sum, da imajo Judje nekaj za bregom. Kako naj sicer govorijo vpričo tistih dveh vojakov, ki sta ostala v stanovanju in nadzirata priprave? Otroci se prijemljejo ženskam za krila, nikogar ne pustijo pri miru. Eden izkupi zaušnico. V odnosu z otroki Judu roka hitro zamahne.
Vojaki, ki so ostali na stopnišču, pristopijo h gospe S. in jo sprašujejo, če je kaj v sorodu s temi družinami. Ne, ni v sorodu. Ali je Judinja? Ni Judinja. Naj dokaže! Gospa izvleče ključe, odpre svoje stanovanje in hoče s tem dokazati, da je to njen dom, da ne biva z drugimi in da nima nič skupnega z njimi. Napodijo jo v stanovanje in ji zabičajo, naj zaklene vrata. Tistih dvajset minut, ki so jih dovolili sosedom, bo vsak čas konec. Nemci priganjajo, oni pa začenjajo kričati in milo prositi. V zmešnjavi s pripravami so skoraj pozabili, da so se odpravljali na odgon. Gospa 8. ne vzdrži v stanovanju in pride na stopnišče. Nemci jo hočejo poriniti nazaj, a ona jim zopet kaže bolno nogo in pravi, da mora v bolnišnico. Nekdo izmed vojakov ji namigne, da je svobodna in naj se le brž pobere.
V tem hipu jo zagledajo štirje otroci iz drugih dveh stanovanj in pritečejo ter se ji obesijo na krilo in roke:
cPomagaj. Laurina! Laurina, reši nas!«
Ena teh otrok je deklica Ester P., ki ji je bilo takrat dvanajst let. Pripoveduje, da je prejšnji večer prišla spat k teti, ker bi morala naslednji dan zgodaj iti čakat v vrsto za zele-
njavo in je je bilo strah iti z doma še po temi. Komaj sta s teto prišli iz hiše, sta videli, da Nemci stražijo na vseh uličnih vogalih. Brž sta se vrnili. Tudi teta je mislila, da so Nemci prišli pobirat moške, zato je hotela dati možu denar, da bi zbežal. Da sta se raje kje na poti obotavljali, bi se bili vsa) onidve rešili. Tako sta se pa ujeli, ker je kmalu nato pnslo tistih sedem Nemcev. Ko je deklica spoznala, da je zajeta, se je zbala, da se oče ne bi jezil, ker se ne vrne. Teta je tekala od omare do predalnika ter pripravljala culo in tudi ona je rekla:
«Beži, vrni se domov, če ne bo tvoj oče potem name hud!«
Misel, da bo oče hud in zlasti tisti «potem« povesta marsikaj. Ti ljudje so še zmeraj mislili na neki potem v dosedanjem življenju, z dosedanjimi navadami. (In vendar je list, ki so ga prinesli Nemci, govoril jasno). Nedvomno so bili tudi taki, ki so se brž zavedli, kaj se dogaja. A tem s Trga Giulia, vsaj večini, se je godilo kakor človeku, ki pelje k zdravniku bolnega sorodnika in zdravnik pove ime bolezni in da razumeti, da je bolezen brezupna, še nekaj časa potem ponavljajo ime tiste bolezni, se o njej razgovarjajo, se z njo skoro sprijaznijo, kakor da bi šlo za kakšno tistih številnih bolezni, ki jih že poznajo in ki so jih že imeli v svojem krogu, šele pozneje se ovedejo, kaj je v tistem imenu.
Gospa S. je stisnila k sebi otroke in rekla, da so njeni. Nemci pogledajo skozi prste. Brž ko so na cesti, se otroci porazgubijo. Gospa S. stopi še nekaj korakov in omedli. Na pomoč ji priskoči nekaj arijcev in jo nesejo v kavarno pri Garibaldijevem mostu.
Čudno je, da te ženske, ki se je tako nepremišljeno zagnala v sredino pogona in ni gledala, da se ne bi izdala, niso Nemci spoznali za Judinjo in je niso odgnali. Čudno je tudi, da so bili Nemci tako naivni in ji prepustili tiste štiri otroke. Rekli smo že, da so se ravnali po svojem seznamu. Morda bi koga imelo, da bi dodal, češ da Nemcem manjka bistrovid-nost in domišljija in da izvršujejo povelja, ne da bi ukrenili kaj po svoje.
Takemu bi odgovorili, da je nasprotno krutost zmeraj po svoje bistroumna ali kar najmanj v dvomih in na oprezu. Skratka, zdi se, da so esesovci v podvigih te vrste, ki so se jih že dodobra navadili, tisto jutro ravnali bolj z nekakšno poklicno strogostjo, rokodelsko vestnostjo, kakor pa gnani od določene divjosti. Surovost, ki so jo kazali, je bila del, bi
dejali, njihove tehnike in se ni sprevrgla, razen nekaj lzJ v sadizem posameznega človeka. Zamašnjak žene pogoR^ sila in je sam vpleten v zobato kolesje stroja, a uporabi * . svojo moč, kadar ugonobi nesrečnika, ki mu je prišel prebij ne premakne se niti za milimeter, da bi si poiskal žrtev. se tisto jutro pogon ni sprevrgel, na splošno povedano, v « na človeka. Recimo, znano tedensko razdeljevanje cigar^Jii bila to pot prava sreča: mnogo mož se je rešilo, ker so stu v vrsti pred tobakarnami in noben Nemec se ni pozani^^ da bi jih polovil. Več teh je usoda prihranila za Ardeatih8^ jame. (Precej so jih polovili ali aretirali potem, zlasti L februarju 1944, sami Nemci ali še več fašisti. Večina je z9L v koncentracijska taborišča Severne Italije, v Modeni in d roni, in so bili potem aprila odgnani v Nemčijo). V bistvu esesovci ravnali tako, kakor da bi bila njihova naloga P°j(i zati nadrejenim neko, gotovo precej obilno število Judov- „ ker so to število ze dosegali, se niso menili, da bi tako p tanko gledali in da bi še kaj dodajali k svoji gorečnosti- ^ So pa nasprotno tudi primeri, ki kažejo, koliko in kakš^j izjem je imelo tako namišljeno pravilo in je lahko zaplat tistega, ki se je nanj zanesel, ali pa je zapeljalo v najb~Lt past tistega, ki je s tem pravilom zatrdno računal. Naša da, če hočemo najti pravilo v najbolj grozotni samoV°)i Neka ženska z začetnico N. se je zatekla v kavarno. zasliši s ceste močne in razburjene glasove. Neki mlad^ ki se je potem izkazal kot italijanski časnikar, se je & jf prerekal po nemško z esesovcem in je poskušal rešiti h0V žensko iz vrste pred kamionom. Ta gospa N. spozna v m srečnici svojo sestro, za katere usodo ni nič vedela. Oh Ki gledu nanjo ne more skriti kretje presenečenja in potrt0^* To opazi Nemec, sklepa, da gre za sorodstvo, se požene z ubogo N. in jo odvede s hčerkico, ki je bila z njo. Neki ženski se je zdelo, da se je sama rešila. Odpeljali so ji ki se je nerodno skril v revervoarju za vodo. Sama je s štirimi otroki, od katerih sta dva imela davico in v® p vročino. Prišla je bila že na Garibaldijev most. Tedaj Prrtgj( mimo kamion, poln sorodnikov, žena zavpije. Nemci P>9 jf k njej in jo zgrabijo z otroki vred. Neki arijec posreduj*,]? posreči se mu rešiti eno dekletce, za katero trdi, da ie d gova. A ta bruhne v jok, da hoče ostati z materjo, in njo poberejo.	J
(Nadaljevanje