(HEDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska uiica št. 8 ikaraa I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. (opoldne in od 5. do 6. pofoldne vsak dan razen nedelj in iraznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	:	:	:
lAROCNlNA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Ivetro-Oiifsko in Bosno K 21'60, polletna K 10-80, četrtletna IT5-40 mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za :) 'ostalo in07emstvo in Ameriko celoletno K 86-—.	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in prašnikov •* •*	ob	pol 11. dopoldne.	\ \ .
DPRAVN1STVO se nahaja v Selenbnrgovi ullol štev. 6, II., in nraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od 8. do 7. zvečer Inserati: enoetopna peli Ivrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	ir leklsme 40 vin. — Inserate sprejen a upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
———	Reklamacije lista so poštnine proste. ■ ■   ......
Ste v. 675.
V Ljubljani, v četrtek dne 4. septembra 1913.
Leto III.
Tržaške naredbe.
Balkanska vojna je minila in z revizijo takareškega miru ni nič. ker so bile enkrat balkanske državice močnejše od mogočne Ru-vie in Avstrije, Majorescu pa bolj navihan kakor Berchtold in Sazonov skupaj. Ker pa Avstrija ne more živeti brez afer. se je hitro iprizorila nova v Trstu in preneslo žarišče naših konfliktov z Balkana na italijansko stran. Tržaški namestnik je mestni občini ukazal, da odpove službo približno štiridesetim občinskim uslužbencem od ravnatelja plinarne do vratarja, ier niso avstrijski državljani.
V italijanskem meščanskem časopisju je nastal hrup. češ da je to italijanstvu sovražno dejanje. V slovenskem narodnjaškem časopisju e zašumelo. češ da je škandal, ako se vlada umakne Italijanski veleposlanik vojvoda od Avarne je posredoval pri grofu Berchtoldu. Avstrijski veleposlanik v Rimu Marcy je bil poklican na Dunaj. »Fremdenblatt« je objavil dolgo noto. ki je na vse strani omiljevala namestnikove naredbe. Vlada dovoli, da se po-dališa odpovedni rok in Če bodo italijanski državljani, ki so v tržaški mestni službi, prosili za avstrijsko državljanstvo, se bo vlada ozirala na njih prošnje. Slovenski narodnjaki v Trstu in z njimi združeni italijanski nazadnjaki so demonstrirali pred tržaškim namestništvom in pred italijanskim konzulatom. Italijanski generalni konzul le nato zopet posredoval pri namestništvu.	'
Torej imamo zopet afero. In ce se ne bi tudi vanjo* zanašalo toliko megle, da nazadnje skoraj nihče ne vidi jedra, bi Avstrija ne bila več Avstrija. Kajti to je od nekdaj naša največja umetnost, da zasučemo vsako reč z juri-stičnim pikolovstvom.
Razburjeni so tržaški kamoristi. Ali njih pravica do razburjanja ie zelo dvomljiva, kajti načelo katero ie hotelo namestništvo — vsaj jnutatis mutandis — uveljaviti, so razglašali italijanski nacionalisti sami ob zadnjih občinskih volitvah, ko so hoteli z razdraženjem najnižjih nstinktov loviti glasove nerazsodne črede. »Trst Tržačanom« je bila volilna parola italijan-jlrih kamoristov. To se je glasilo skoraj tako takor Berchtoldovo »Balkan balkanskim naro-om«. In princ Hobenlohe bi bil županu Valeriju ehko odgovoril, da izvršuje le njegovo dema-jr0SKo načelo, če zahteva, da zapuste tržaško občinsko službo HudJe. ki niso Tržačani. Ra^-zuntetfa se more tudi priznati, da se namestnikove naredbe kolikor toliko vjemajo z državnimi temeljnimi zakoni, ki zahtevajo, da se morajo v javnih službah nameščati avstrijski ržavljani.
Razdraženi so pa tudi slovenski narodnjaki. Namestnikove naredbe so namreč sma-rali *za zmago svoje politike. Značilno je. da so z njimi v zvezi italijanski klerikalci, vete-ranci in vse. kar se zbira v T rstu reakcionarnega. Narodnjaki se vedejo prav tako. kakor da bi imeli Slovenci od namestnikovih ukazov kakšen dobiček,, dočim je to popolnoma izključeno. dokler so kamoristi v tržaški občini v ve-Jini in je nameščanje občinskih uslužbencev v njihovih rokah. Tudi ta razburjenost ie z mehom umetno napihnjena, stvarno pa nima nobene podlage.
Vprašanj« je po sili spravljeno na politično polje; s političnimi argumenti in proti argumenti
je napravljena ogromna gomila, pod katero le popolnoma izginil glavni, socialni moment. Državni temeljni zakoni so teoretično prav lepa reč, ali bolj nas vendar zanima praksa, ki ne more trditi, da nima avstrijska uprava drugih skrbi kakor da varuje osnovne zakone. Kdor pa }e tako strog legitimist. da dobiva krče, ako opazi kaj več svobode, nego jo obsegajo zakoni, ta mora s svojo moralo nastopati o pravem času. ne pa šele tedaj, ko se njegova teoretična pravičnost izpreminja v praktično krivičnost.
To pa se ie zgodilo v tržaškem slučaju. Prezreti se ne sme. da namestnikove naredbe niso zadele tržaških občinskih mogotcev, ampak ljudi, ki bi imeli po dolgoletni službi nenadoma izgubiti svoj kruh. dasi niso sami ničesar zagrešili. Nastop namestnika bi bil razumljiv, če bi se bil izvršil takrat, ko je mel biti ta ali oni italijanski državljan nameščen v občinski službi. Nihče ne bi mogel oporekatf, če bi višja instanca tedaj zahtevala od občine, da vpošteva državni zakon. In kompetentom iz Italije bi se bilo zgodilo le to, kar se zgodi v vsakem slučaju. če ie več prosilcev kakor razpisanih mest. Ali tuji državljani so bili nastavljeni. Zdaj služijo nekateri že po deset let in še dlje. pa se niso v ničemer pregrešili. Sami niso dali nobenega povoda za odpoved. Vživeli so se v svojo službo in v tržaške razmere. In tako so si pridobili pravico do službe, ki Jo opravljajo, kakor jim je predpisana. Sami niso grešili, in zato bi bilo krivično, če bi morali delati pokoro za greh. ki ga niso storili.
Ce je prekršen zakon, so morali grešiti drugi. In grešnikov res ni težko najti. Odgovorna ie na eni strani tržaška mestna občina, na drugi pa tržaško namestništvo samo, ki je leta in leta trpelo stanje, katero ie smatralo za nezakonito.
Vlada izjavlja zdaj. da bodo uslužbenci lehko dobili avstrijsko državljanstvo, če prosijo zanj. Najbrže bi se bilo to že davno lehko zgodilo, alt kolikor je mogoče posneti iz poročil, so bile doslej take prošnje brezuspešne. Ce se torej uslužbenci niso pregrešili, se ne d& opravičiti zahteva, da bi padlo nanje breme posledic in da bi nenadoma izgubili kruh. ki so si ga s poštenim delom prislužili.
Naredbe tržaškega namestništva niso formalno preklicane, ali praktično so takorekoč razveljavljene. Veliko bolje pa bi bilo. če ne bi bile nikoli izdane, kajti vsi prisiljeni politični argumenti ne uničijo resnice, da so bili tisti ukazi protisocialni. In delavci se nikdar ne bodo ogrevali za politiko, ki meče ljudi brez njihove krivde na cesto.
Taktiko slovenskih narodnjakov pa moramo le obžalovati, ker meče na ves narod zopet senco nazadnjaštva in policajstva. Našemu razvoju nikakor ne more koristiti, ako se ogrevamo za take klofute. Napredek slovenskega naroda je le tedaj kaj vreden, če izhaja h naše lastne moči. ne pa iz navidezne vladne protek-cHe. ki nam prHeplja pečat reakcionarstva. Kdor se hoče bojevati za svoje pravice, se ne sme posluževati takega odioznega orožja. S takim načinom boja odklanjamo v imenu zavednega slovenskega delavstva vsako solidarnost.
Iz poročila obrtnega nadzornika za 1.1912.
(Konec.)
O uporabi delavstva.
V obrtnih obratih, ki jih je bil pregledal obrtni nadzornik lansko leto. je bilo 16.777 delavcev, od teh je bilo 11.292 odraslih moških (67-4%), 4544 odraslih ženskih (27%), 663 mladostnih delavcev (4 %) in 278 mladostnih delavk (1-6%).
V netovarniških obratih so uporabljali podjetniki protizakonito štiri vajence, m sicer pri 1 ključavničarju, 1 izdelovatelju kirurgičnih inštrumentov, 1 krojaču in 1 čevljarju nad 8 ur na dan. Na eni žagi in enem lesnem skladišču sta bila zaposlena pri izredno težavnem in nevarnem delu dečka pod 16. letom. Pri enem krojaču je delal še ne 161etni fant tudi čez osmo uro zvečer. V 10 pekarnah je bilo zaposlenih 11 mladostnih delavcev pri nočnem delu. Ki je za mladostne delavce prepovedano. V eni pekarni je moral mladostni vajenec po končanem nočnem delu raznašati kruh v težko obloženih košarah. V dveh tovarniških opekarnah so delali protizakonito štirje dečki, ki še niso Dili stari 12 let, dalje je delalo protizakonito v petih strojnih opekarnah 7 dečkov, v eni steklarni dva dečka, v eni strojni tovarni en deček in v dveh tovarniških mizarskih delavnicah dva dečka, ki še niso bili stari 14 let. V eni opekami so uporabljali mladostnega delavca »onoči za kurjača, v neki drugi so uporabljali dečka za izvažanje in v tretji dečka pod 16. letom kot kurjača in mazača pri lokomobilu. Protizakonito uporabljanje 4 deklic pod 14. letom po več kakor osem ur na dan ie zasledil ihrtni nadzornik v eni opekarni (1 deklico), v eni tovarni za slamnike (2 deklici) v eni knjigo-
veznici (1 deklico). V tovarniških obratih je delalo 6 deklic, ki niso izpolnile še 14. leto. in sicer v treh opekarnah, v eni steklarni, v eni tovarni za čevlje. Zaradi pretežkega dela je grajal nadzornik uporabo dveh delavk pri kopanju ilovice. V nasprotju z določbami o ženskem nočnem delu je bilo zaposlenih v eni steklarni 9 deklic pod 18. letom že od treh zjutraj dalje, v štirih opekarnah so delale štiri delavke stare nad 18 let. ponoči pri peči in 5 delavk je delalo ponoči v tovarni za žeblje. V vseh teh slučajih je zahteval obrtni nadzornik, da preneha takoi protizakonito nočno delo delavk.
V mali obrti in v tovarnah je ponovno opazil obrtni nadzornik, da ni med podjetnikom in delavci sklenjena pismena delovna pogodba. Za določila zadružnih pravil glede števila vajencev se nekateri mojstri niti ne zmenijo. Ključavničarski mojster, ki ga je bil obrtni nadzornik že ponovno opozoril na določbe zadružnega zakona, je imel 6 vajencev, a niti enega pomočnika in vajencev tudi ni prijavil zadrugi, je bil kaznovan na 200 K globe, ki se mu mje milostnim potom znižala na 100 K. O važnosti pomočniškega izpita je mnogo pomočnikov popolnoma nepoučenih, tudi mojstri, ki so člani zadrug, jih ne opozore na to. Pri komisiji zg pomočniške izpite, namenjeni vajencem, ki ne pripadajo nobeni zadrugi, se ni oglasil lansko leto niti eden k izpitu. Predlanskim se jih je prijavilo 11. — Novo obrtno nadaljevalno šolo so otvorili lansko leto v Zireh.
Enajsturni maksimalni delovni Čas so prekoračili v netili tovarniških opekarnah, in sicer so nedopustno podaljšali delovni čas za tri če-
trt do poldrugo uro. v enem slučaju se ie godilo to skozi triinpol mesece.
V poročilni dobi je dobilo obrtno nadzor-ništv 22 prošenj za čezurno delo od 17 tvrdk, in sicer od 9 opekarn. 1 železne livarne. 1 tovarne za usnje, 1 tovarne za blago, 3 tovarn za slamnike. 1 papirnice in 1 pivovarne. Dve prošnji nista odgovarjali zakonitim predpogojem za dovolitev čezurnega dela? Zakon glede nedeljskega počitka so kršili v 14 opekarnah. 1 steklarni. 1 mlinu pri pisarniškem delu. 4 prodajalnah z mešanim blagom in 2 trgovinah s papirjem. V pekarnah se tudi dostikrat dogaja, da lastniki ne upoštevajo predpisov za nadomestni počitek. Delavska konsumna pekarna ne peče v noči od sobote na nedeljo in tako pridejo delavci do potrebnega počita.
V odobritev ie dobilo obrtno nadzorništvo 22 delovnih redov in 14 obratnih redov glede razstreljevanja; 14 tvrdk ni imelo delovnega reda.
V treh strojnih opekarnah ie moral razveljaviti podjetnik pogodbo z akordantom, ker so morali delavci plačevati vse prispevke za bolniško in nezgodno zavarovanje. Tovarno za upognjeno pohištvo ie naznanilo obrtno nadzorništvo. ker so protizakonito odtrgavali delavcem od mezde za alkoholne pijače in za blago, nakupljeno v prodajalni te tvrdke; ker se lastnik ni zmenil za opomin, je bil kaznovan z globo 20 K. Pri neki parni žagi je zasledil obrtni nadzornik enako nezakonito postopanje.
Gospodarski položaj delavstva.
Do zimskih mesecev lanskega leta le našlo domače delavstvo primeroma dovelj posla. Za gradnjo belokranjske železnice in za regulacijska dela v Ljubljanici je bilo domačih moči premalo na razpolago in je bilo treba najeti tuje delavce. — Opekarski delavci niso imeli toliko zaslužka kakor običajno, ker se je zakasnil začetek dela in je bilo delo vsled neugodnih vre-
menskih razmer večkrat prekinjeno. Tudi na žagah ni bilo zaposlenih toliko delavcev kakor običajno, ker je bilo pozimi premalo snega in niso mogli spravljati lesa z gorovja. — V tek-, stilni industriji so bile razmere skrajno slabe in so morali podjetniki omejiti obrat. — Ker se je opustila pralnica za kaolin. dalje tovarna za železnino, tovarna za volneno blago in oddelek za prejo pri tovarni za bombaževo blago in oddelek za belenje v papirnici, je bilo odpuščenih 40. 150, 57, 90 in 40 delavcev. Vsled balkanske krize je moralo mnogo podjetnikov odpuščati delavce in omejiti obrat; tako je n. pr. ena tovarna za čevlje obdržala le eno tretjino svo-jili delavcev, druga jih ie morala večje število odpustiti.
Mezde se v splošnem lansko leto niso iz-premenile. le tupatam je zabeležiti neznatno izboljšanje. Predilnica za bombaževo blago, ki Je popolnoma ustavila obrat od 8. novembra: do 2. decembra 1912. je plačevala v tem času akordantom po 90 % in delavcem z dnevno mezdo po 75 % njihovega običajnega zaslužka. Delavstvo se je v splošnem preživljalo slabo vsled trajne draginje živil in drugih potrebščin.
Ena tovarna za kavne pridatke plačuje od konca leta 1911 svojim delavcem po dveletni službeni dobi ob koncu leta remuneracije. ki jih nalaga tovarna v hranilnico. Knjižice dobe delavci ob izstopu iz tovarne. 23 delavcev je imelo koncem leta naloženih 725 K 96 vinarjev. Neka kemična tovarna je uvedla lansko leto plačan dopust za delavce.
V poročilni dobi sta bili dve stavki. V kovinski tovarni je stavkalo 8 livarjev. Ustavili so delo, ker niso dobili zahtevano zvišanje mezd. Stavka je trajala 8 dni in je bila za delavce brezuspešna. 11. oktobra 1912 je zastav-kalo 593 delavcev papirnice zaradi odpusta 5 starih delavcev. Stavka ni bila ob koncu leta še končana. Dva manjša konflikta sta bila pr; zgradbi železnice.
Dnevne beležke.
— Deželno zastopstvo za Kranjsko ima
nocoj ob 8. sejo v društvenih prostorih.
— Odborova seja podružnice lesnih delavcev se vrši nocoj točno ob 6. v društvenem lokalu.
— Mesečni shod mizarjev se vrši v nedeljo 7. septembra pri »Levu« ob 9. dopoldne z običajnim dnevnim redom.
— Društveni shod mizarjev v Vižmarjih se
vrši v nedeljo 7. septembra ob 4. popoldne v Kolodvorski restavraciji. Dnevni red zelo važen.
— Ljubljanski mizarski pomočnik] prirede v nedeljo 7. septembra izlet v št. Vid. kjer se snidejo s šentviškimi in draveljskimi tovariši. Ob tej priliki bo v kolodvorski restavraciji gospoda Jos. Bernika v Vižmarjtih tudi društveni shod. Ker je vročina že nekoliko ponehala, bo izlet vsem udeležnikom prijeten oddih. Zato vabimo tudi sodruge drugih strok, da se pridružijo izletu. Odhod točno ob pol 3. popoldne iz društvenega lokala v Šelenburgovi ulici. Udeležbo so obljubili tudi sodrugi pevci. Kdor se hoče to-r.ej nekaj ur zabavati med svojimi, naj se pridruži izletu.
— Javen shod »Bodočnosti« v areni »Narodnega doma v Ljubljani je bil snoči slabo obiskan. Predsedoval je shodu sodr. Bartl. Poročala Je na njem sodružica Gornikova iz Trsta, ki je v svojem referatu dobro karakterizirala posamezne slike socialnega nereda. Naglašala je dejstvo, da žena nima nobenih pravic, pa same dolžnosti. Zena vzgaja otroke za bodočnost, a ji te vzamejo drugi, izkoriščajo jih, ga nihče ne vpraša, kaj in kako je z materjo, nihče ne vpraša, kaj bo v starosti z delavcem, delavko, čaka jih siromašnost, hiralnica, ki nikakor ne zasluži teh bednih dni. Posebno žalostno je to, da se dajo žene izkoriščati klerikalizmu, ki jih izrablja zase in ropa njih pravic. Sodružica Gornikova poživlja sodruge, da naj skrbe zato, da bodo žene socialistinje, socialistinje niso slabe žene; sodružice in sodrugi pa naj skrbe, da se tudi mladina vzgoji socialistično za bodočnost.
— Beblov volilni okraj. Nadomestna volitev za prvi hamburški volilni okraj, ki ga je doslej zastopal Bebel v državnem zboru, bo v petek 17. oktobra. Socialno demokratična stranka kandidira sodruga Stoltena, urednika »Hamburger Echo«. Napredna ljudska stranka kandidira dr. Petersena in nacionalni liberalci pastorja dr. Rodeja. Pri zadnji volitvi je dobil Bebel 20.633 glasov, naprednjak 6331 in nacionalni liberalec 2999 glasov.
— Odlikovati žurnalist. Nazori o časnikarjih so se tudi v Avstriji nekoliko izpremenili, tako da ne velja tisti, ki posveča svoje delo delu javnosti, več po Bismarkovem receptu za človeka, ki je zgrešil svoj poklic ali pa za falira-nega študenta. Vlada, stranke, korporacije, organizacije potrebujejo časopisje za zastopanje svojih intersov, in konkurenca Je povzročila, da se je duševna višina žurnalistike zelo povzdignila ter da je treba za poklic urednika ne manij ampak več znanja kakor za šablonske službe, ki imajo izvožen kolovoz. In zahteve še nastajajo od dne do dne. Vsled tega se je zboljšal tudi socialni ugled žurnalistov in če dobi kakšen meščanski časnikar dandanašnji odlikovanje kakor kak ven liofrat, se temu ni več čuditi. Ali slučaj, ki se je te dni primeril na Dunaju, prero-
kuje vendar splošno presenečenje. Ne le zato, ker je orden, ki ga je dobil dunajski žurnalist, izredno visok, ampak še bolj zaradi osebe, ki je odlikovana zaradi lista, katerega zastopa. Dr. Funder je glavni urednik krščansko socialnega lista »Reichspost«. Kdor je prisiljen, da se ukvarja tudi s tem berilom, ve, da stoji to klerikalno glasilo na najnižji stopnji avstrijske žurnalistike. Na žalosten način se je proslavilo s svojmi vnfamnimi napadi na hrvaško srbsko koalicijo in v znanem Friedjungovem procesu je igral dr. Funder nad vse klaverno vlogo. Ko je ponesrečil socialistični poslanec Silhercr, je »Reichspost« cele mesece najpodlejše b'ntiia njegov spomin, trdeča kot dokazano dejstvo, da je »pobegnil« v Ameriko. V času prve in druge balkanske vojne je priobčevala nesramno zlagane fantazije svojega dopisnika Hermengilda VVagnerja. Ves čas, odkar je izbruhnila prva vojna na Balkanu, je' bila trobilo vojnih hujskačev, in če bi bil imel Funder toliko moči ko* likor želja, bi se bila morala Avstrija zaplesti Y krvavo vojno zaradi Prochaske, zaradi Drača. zaradi Skadra, zaradi Palica, skratka zaradi neštetih afer, katerih deloma niti bilo ni, pa je krščanski list iz njih delal neizogibne podobe za vojno. Ta dr. Funder je sedaj odlikovan s kom-turskim križcem Fran Josipovega reda, torej z znamenjem, ki ga dobivajo le osebe, ki stoje prav na vrhu social, lestve, in še te le izjemoma Taki ordeni se dajejo le na predlog vlade, in grof Brchtold, ki je priporočil Funderja za to odlikovanje, je tudi odgovoren zanje. Bilo bi pač zanimivo izvedeti, kateri razlogi so napotili našega zunanjega ministra, da je obesil uredniku lista za profesionalno obrekovanje in vojno hujskanje tak visok orden, okrog vratu. Berchtold smatra sebe za kavalirja; pisava »Reichspošte« je vse drugo kakor kavalirska. Berchtold pravi, da je njegova politika miroljubna; »Reichspost« je vedno izpodkopavala mir. Ne vemo, če je Funder lep mož; ali zaradi osebne lepote vendar ni mogel biti odlikovan. Bilo bi kvečjemu mogoče, da je hotel grof Berchtold diskreditirati ordene; ali to se vendar ne more misliti o tako konservativnem aristokratu. Zato je to odlikovanje uganka, za katero ne najdemo rešitve.
— Gališka volilna reforma. Gališka poljska narodna zveza je izdelala za gališki deželna zbor načrt volilne reforme. Po tem načrtu naj bi itnel gališki deželni zbor 224 poslancev in sicer 17 virilistov in 207 izvoljenih poslancev. Volitev poslancev naj bi se izvršila iz sledečih kurij; 1. prva kurija namesto dosedanjega veleposestva 45 poslancev, med njimi en Rusin, 2. kurija rokodelcev z 10 poslanci, med njimi en Rusin, 3. kurija trgovine in obrti z 10 poslanci, samimi Poljaki. 4. kurija delavcev z 12 poslanci, med njimi 4 Rusini, 5. kurija mest z 39 poslanci, med njimi 4 Rusini, 6. kmečka kurija s 101 poslancem, med njimi 45 Rusinov, 7. ljudskošolski učitelji s 3 poslanci, med njimi 1 Rusin. Zene imajo vprvi, učiteljski in ' delavski direktno osebno aktivno volilno pravico. Deželni odbor pod presdedstvom deželnega maršala ima 8 pri-sednikov iz srede poslancev deželnega zbora. Cesar imenuje za vodstvo deželnega zbora iz njega srede deželnega maršala in oba njegova namestnika. Rusini bi dobili po tem načrtu samo 56 mandatov.
— Kaj pa le s kranjskim deželnim zborom? Grof Stiirgkh sklicuje deželne zbore, ki so še sposobni za delo, ker mora nekako izpolniti čas
do sklicanja parlamenta, ki bi mu bil ta mesec je na poti. Med deželnimi zbori, ki jih še ni ubila obstrukcija, je tudi kranjski. Zdaj bi imel prav lepo priliko za delo, katerega bi dežela živo potrebovala. In opravil bi svoje delo enkrat lehko brez tiste naglice, ki nikdar ni zdrava. Doslej se je naš parlamentič, odkar ima klerikalno večino, vedno shajal komaj na par dni, in poslanci bi morali biti čarodejci, če bi hoteli v tako kratkem času izvršiti res kaj koristnega in tehtnega za deželo. Ker se pa tudi od poslancev ne smejo zahtevati copemije, morajo biti v deželnem dvorcu celi kupi nerešenega dela, zlasti še zato, ker imamo najpridnejši deželni odbor, katerega si moremo misliti. Kako lepo bi bilo. če bi se ta deželni zbor enkrat sešel pa mogel lepo v miru pregledati, kaj bi se dalo in kaj bi bilo treba storit! za blaginjo prebivalstva in napredek de*eic, pa bi se potem z vso vnemo lotil dela in ga izvršil prav temeljito, brez večnega strahu da bo poslan domov, še preden opravi nekoliko glasovanj. (Druge deželne zbore že sklicujejo, o kranjskem še ni duha. ne sluha. Zakaj se ne zgane deželni cdbor. pa ne zahteva, da skličejo deželni zbor? Kdove kdaj pride zopet taka lepa tiilika za delo, če mine sedanja! Orof Stiirgkh ima glavo polno drugih skrbi in brig, kranjska dežcia pa je tako majhna; morda je pozabil nanjo. Spomnite ga. gospodje, da ste na svetu in da bi radi delali!
— Prelepo rrfflko bi imeli klerikalci v de-želnem zboru, da bi dokazali, kako zlagano je vse. kar je pisala Karnila Theimerjeva o njihovi upravi. Zadnjic so imeli smolo. Pred sodiščem se ta dokaz ni dal izvesti, ker je imel slučajno gospod Moškcrc dopust. Odgovornemu uredniku > Oorer.Jca« je pa najbrže kdo natvezil, da je stvar kaj nevarna, pa se je zaradi tega izognil razpravi, ki bi bila morda tudi že sedaj spravila v Javnost vso to reč. Ali če ni šlo pred sodiščem. bi šio nemara v dežekiem zboru. In to bi bilo prav dobro. Zakai nihče ne more vsem ljudem zavezati jezikov, in veliko jih je. ki nočejo verjeti, da je Theimereva prišla naravnost s Steinhofa, ampak verjamejo, da so sličice, ki jih je podala o naši deželni upravi, popolnoma resnične, pa da jih je smatrati le za miniaturne fotografije, ki ne kažejo niti vsega, kar bi se dalo pokazati. Nahajajo se ljudje, ki verujejo, da hodi klerikalna stranka po tistih potih kakor dunajski krščanski socialci, da cvete tudi v naši deželi korupcija, da se z deželnim denarjem ne gospodari tako kakor je treba, da se nagrade ne dajejo po zaslugah, ampak po strankarskih ozirih itd, itd. Ljudje bodo to še dalje verjeli, če se jim ne dokaže, da je to vse do zadnje pičice zlagano. In zlodej ni.dabi se to ne dalo dokazati v deželnem zboru! Tam se ne bi bilo treba omejevati na trditve, ob katerih ljudje majejo z glavami. Tam si ne bi bilo treba pomagati z zaupnicami, o katerih pravijo hudobneži, da so fabricirane. Tam se lahko govori z dokumenti v rokah, tam se tudi nasprotnik lahko prepriča. Le sklicati je treba deželni zbor. zakaj če ga ni skupaj, ni z njim kaj početi. Klerikalci so imeli na Dunaju vedno vpliv in če povedo Stiirgkhu, v kakšen namen potrebujejo svoj sabor, jim gotovo ne odreče tega. Katoliški shod je bil sicer čeden teater, ali deželnega zbora vendar ne more nadomestiti.
— Dr. Šušteršič zaščitnik nemorale. Paznik v prisilni delavnici Bučar je bil rezervist in je prebil mnogo mesecev na srbski meji. Doma je pustil ženo in dv.oje otročičev. Med tem, ko je Bučar služil, se je njegovi ženi približal mo-ščanski župan Oražem in jo poizkušal izneveriti možu. Vzlic svojemu uboštvu pa je žena ostala zvesta svojemu možu. V času svojega vojaškega službovanja je prišel Bučar za nekaj dni na dopust domov in je tedaj izvedel, kaj se je zgodilo. Sodnijskega zadoščenja ni mogel več iskati ker je bila stvar že postavno zastarana, zakonitega sredstva za pridobitev zadoščenja in kaznovanje pohotnika ni bilo nobenega — tako je Bučar dovolil syojim prijateljem, da so v javno posvarilo vso stvar spravili v časopise ter se potem zopet vrnil na svoje službeno mesto ob srbski meji. Storil Je to v času, ko je bil vojak. Zdaj pa, ko se je vrnil od vojakov in zopet nastopil svojo pazniško službo, mu je naprtil deželni odbor kranjski preiskavo in ga suspendiral od službe, češ, da se je pregrešil proti svojim službenim dolžnostim. Disciplinarna preiskava proti Bučarju se je uvedla na predlog dr. Šušteršiča. Kranjski deželni glavar manifestira tako »tudi na zunaj katoliško prepričanje« kakor Je tako lepo dejal ob priliki katoliškega
r	  i----	~:--r_r--iri
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichter.
(Dalje.)
Pa • nekaj toplega, vročega ga je vleklo v daljavo. Čutil je. kako se ga je polastila ne-počakljlvost v istem hipu. ko se je odločil. Resnično, na Dunaju ni živel nezadovoljno, ne v takem večnem, mrzkem bolu. kakršen tu pogosto muči ljudi njegove krvi. Brez velikih bolesti je preskočil problem domovine in tujine, imajoe vedno pred sabo vsesvetovno višino eksaktne vede. Ali časih mu je bilo vendar hladno, zlasti hladno od svečana, ko je bil stopil čez prag domovine, ko so na Olšanih pokopali Kvapila. Duh le rastel, v srce pa mu je silila praznota. V mrzličnem delovanju duha se ie začelo oglašati pozabljeno srce. Krepko je silil v višave, pa nenadoma — časih mu le zastajala sapa, oziral se je vase in pri tem pogledu mu ie bilo žalostno.
Vračal se je na Češko, v kraj. ki ga je zapustil pred tremi leti precej potrt, ker ga doma niso razumeli, ker so ga zavrgli. Odšel je za svojim ciljem, ki mu je bil več vreden, nego volja in ljubezen staršev. Tega sicer mu ni bilo žal nikoli, ker ie bil prepričan, da drugače ni mogel delati; pa vendar ie bil razpor z domom le« DIeyaŽ.na stvar* k* je pretresla i njegov trdni nacai. Mnogo truda ga Je stalo, da ie na zu-
shoda, Bučarju hoče uničiti eksistence^ kar se najlepše sklada s katoliškim naukom »ljubi svojega bližnjega« in perfidno ravnanje moščanske-ga župana hoče Javno odobriti, kar je seveda zelo značilno za njegove katoliške nazore.
— O trgovcu Igliču, ki ima na Mestnem trgu trgovino s papirjem in galanterijskim blagom, krožijo po Ljubljani že več dni vsakovrstne govorice. Iglič je prišel svoj čas v kon-kurz, pa se je poravnal s svojimi upniki. Pravijo. da mu je pomagal pri tej poravnavi cerkniški župan Lavrič, ki je baje po klerikalnem običaju pri tem zaslužil lepo svoto. Pred 14 dnevi se je Iglič odpellal na Dunaj, doma ie rekel, da gre nakupovat koledarje in šolske potrebščine. Na Dunaju ie bil tri dni in je sporočil ženi. da se mora peljati v Prago. Ko mu je pisala žena v Prago, ga tam niso dobili, pač pa ga je zastopnik neke češke tvrdke videl v Warnsdorfu na češkem. To je zadnja sled o njem. Kje ie sedaj, ni znano in tudi se ne ve. če je res šel v Ameriko. Igliču se le svoj čas že malo zmešalo in se je takrat obstrelil — žena in dobri njegovi znanci sodijo, da blodi po svetu in da se bo vrnil, ko mu zmanjka denarja. ali pa si bo konča! življenje. Iglič Je bil vedno v denarnih zadregah in si je šele pred kratkim moral izposoditi 800 K. da je poravnal neke nujne obveznosti. Kai prida denarja torej ni mogel vzeti s seboj. Najbrže ga je skrb prevzela tako. da le vse popustil in pobegnil, kaiti danes zapadejo menice v znesku 10.000 K. ki jih žena ne more plačati.
— Iz Ljubljane je Izginil baje že v četrtek tukajšnji mizar Robert Parzer, ki je imel v Kolodvorski ulici svoje mizarstvo. Zapustil je precej dolgov in ženo z dvema otrokoma. Ker je odšel v slabi obleki, domnevajo, da je izvršil samemor.
— Če potujejo princi. Previdnost je mati modrosti; ali kdor se spominja na ta pregovor šele takat. kadar je hlev prazen, se ne sme^ šteti med modrijane, tudi če ie princ. Na srečo pa pravi drug pregovor, ki se tudi ne laže. da škoda človeka izuči. In tako zna mladi ruski princ Sergej Musov danes gotovo nekoliko več kakor pred par dnevi. Peljal se je z Dunaja v Benetke. Ker Pa Je šele 22 let star. ima vročo kri. in ta je bila kriva, da mu ie pred potovanjem v neki dunajski restavraciji oko obtičalo na mladi dami. ki mu je bila tako všeč, da jo je takoj povabil, nai ga spremi v Benetke. Princ iz Moskve je hotel spotoma nekoliko pokramljati in potem pokazati dami lepote lagunskega mesta, če bi bil navaden smrtnik, bi človek lehko prišel še na druge misli, ki so pa pri princu gotovo same po sebi izključene. Zakaj princi so plemeniti ljudje in so ravno zato princi, ker nimajo slabosti navadnega sveta. Ali mlademu aristokratu se ie krščanska ljubezen do bližnjega slabo izplačala. Tako je soditi vsaj po povesti, s katero ie prišel v Benetkah k policijskemu ravnateljstvu. Tam je namreč pravil, da sta bila med potio nekai časa sama v kupeju in da mu ie tedaj lena neznanka ponudila čašico likerja, katere se princ iz svete Rusije seveda ni branil. Kaiti mladi princi so neizkušeni liudje in ker so sami preplemeniti. ne slutilo nikdar nie slabega. Manic aristokra-tičen človek pa po dosedanii povesti že sluti, da je ljubi Sergej na to zaspal in se šele blizu Benetk zbudil. Takrat pa ni bilo več spremljevalke pri njem. ampak tudi prstan z briljantom. ki je baje vreden stodvajsettisoč lir. pa zlata ura z dragulji in zlata verižica sta izginili. Prstan	ie bil	ruski car poklonil prinčevemu
dedu.	Dami	seveda ni	bilo na nosu	zapisano.	da ie tatica. Ali to	ie le dokaz, da	niso
princi tisti prevzetneži. za katere jih navadno opisujejo; sai se ponižajo, da občujejo z damicami. ki se pozneje izkažejo kot tatice. In to je gotovo tehten dokaz plemenitega srca.
—	Turist ponesrečil	na Triglavu?	Od
25. avgusta pogrešajo profesorja Fr. Zechnarja lz Opave v avstrijski šleziii. dosedaj stanujočega na Bledu v gostilni Jakoba Sodja, kjer ie rekel, da hoče narediti turo na Triglav. Doslej se še ni vrnil. Najbrže se ie ponesrečil.
— Vrat je prestrelil preteklo soboto pri žganjepitju neki fant k vojakom potrjenemu fantu v Brezju, župnija Šmartno pri Litiji. Le malo ie upanla. da okreva ranjenec, ki so ga prepeljali v deželno bolnišnico.
— Smrt na begu. Utonil je v Gruberjevem kanalu 33 let stari prisilienec Ivan Gorjup iz Čepovana na Goriškem, ko ie hotel iz pristave na Kodeljevem pobegniti. Našli gaJ>e niso.
naj zakril bolest notranjosti. Še več pa. da se je popolnoma umiril in ustanovil.
In sedaj se je vračal v rodni kraj. in rana se je naglo odprla. Med potoma — odpeljal se je ob enajstih ponoči — so se usipale nanj in ga prešinjale misli, o katerih si je vedno pravil, da so sad slabih trenotkov. Zrl je v temo. Srce se mu je mehčalo, nečesa mu je bilo žal. »Kdo mi je porok zato.« je mislil sam pri sebi. »da. ako se mi morda nekoč« — in v duhu si je določil že obrok, kedaj bi to bilo — »ako se mi nekoč duri zopet odpro. ne bode prepozno? In ko bi tudi ne bilo. ta leta. katera so mi ukradena, se ne vrnejo nikdar več.« In dejal si je, da — naj bo že tako ali tako — ima povod prtioževati se in pritoževati se zaradi očeta. Ali zaradi koga druzega? »Kai sem hotel? Nič. nego da bi si smel urediti življenje po svoji volji. In zato. ker
sem tako storil no. ironija usode, katera
Je zadela že več ljudi in ne le mene!«
Prizadeval si je, da bi odpodil prihajajoče misli, pa misli se niso dale odgnati. Vse_ življenje se je sedaj zopet razgrinjalo pred njim. kakor da ga hoče potegniti za sabo. Videl ie. kako se je precenjeval, ko ie mislil, da se mu je rana zarasla.
Res ni celo noč žatisnil očesa in na nič druzega ni mislil, nego na svoje razmerje do doma. Zlasti so mu prihajali spomini na mater. Njen postaran obraz ga ie spremljal po poti in ga vpraševal, kedaj ga zopet zagleda. Prepričan je bil. da mu je njeno srce že odpustilo, da bi ga rada vzprejela. ko bi ne bilo očeta. »Kakšen vzrok pa ima ta?« O tem le razmišljal. Pa ni
* Fršvlfo haS nove Izobraževalne orga- '
nlzacije »Splošne delavske zveze Svobode za Kranjsko« je vlada vzela na znanje.
— Ponesrečen vojak. Včeraj dopoldne okrog pol enaistih je prišel med odbijače železniških vozov vojak Pavel Bogner nasproti Kolinske tovarne. Vojaški vlak ie pripeljal ob desetih in ie po enajsti uri odpeljal vojake na Gorenjsko. Vojak je šel čez progo in ie pri tem prišel med odbijače. Bil je takoj mrtev.
•— Moric in njegov prijatelj. Kakor tudi drugi izborni spored se predvaja danes zadnjikrat v Kino »Idealu«. Jutri specialni večer z danskim umetniškim filmom »Morska podgana« (Ples na vrvi čez morje). Od sobote do torka »Zaročenca«, 6 dejanj, 2 uri predvajanja. Cene razen II. prostora za 10 vinarjev zvišane. V torek »Pompadur«, Nordisk veseloigra.
V soboto dne 6., 7, 8 in 9 se bode predvajal v bino-vIdealu“ film
„Zaročenea“
Po slovitem	literarnem	romanu	Aleks. Manz7oni
predstave ob	3,	5,	7	in	9, v nedeljo	ob p	111 dop
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna.................................K	2160
polletna...................................
četrtletna................................
mesečna..................................... *80
Za Nemčijo:
celoletna  ............................K 2640
polletna..................................
četrtletna...............................”ooJJ
mesečna ..*................................
Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom U p ravni št v o .Zarie' v L j u b I j a n i.
Staiersko.
— štajerski deželni zbor ima biti meseca decembra sklican še na kratko zasedanje. Ofici-ozno poročajo o tem: Namestnik grof Clary je imel zadnje dni s strankami razprave zaradi delovne sposobnosti štajerskega deželnega zbora. ker je za drugo polovico tega meseca nameravano kratko zasedanje deželnih zborov. Ker se je pri pogajanjih pokazalo, da so načeloma vse stranke za sklicanje štajerskega deželnega zbora še tekom tega leta, in so le nekatere izrazile željo, da se odgodi zasedanje na poznejši rok, dokler ne bo vprašanje državnih prispevkov za dežele definitivno rešeno, bo imel štajerski deželni zbor. kolikor je predvideti, se meseca decembra t. 1. kratko zasedanje. - Ho tej vesti je vprašanje, če so štajerski klerikalci iz-premenili svojo taktiko, ali če so si izmislili
novo hinavščino.
— Štajerski liberalci so sklenili delovati na to, da se štajerski deželni zbor razpusti Na seji njihovega izvrševalnega odbora Je dr. Kukovec govoril o vstopu klerikalca dr Ve^tovška v štajerski deželni odbor in naglašal da je inteligentnejši del slovenskega prebivalstva na Štajerskem zdaj brez zastopstva v deželnem odboru. S tem. da Je kriza dospela na vrhunec, in liberalna stranka mora energično delov ati
to, da se deželni zbor razspusti.
— Shod zaupnikov liberalne stranke bo dne
5. oktobra v Celju. Tako je sklenil štajerski eks-ekutivni odbor. Bavil se bo z vprašanjem deželnega zbora.	.
— Velik požar v Konjicah. V noči od pon-dcljka na torek okolo ene je pričela goreti gostilna Ignacija Vezovnika. Poslopje je bilo krito z deščicami. Ogenj se je hitro razširil na gospodarska poslopja Karla Vezenška. V najkrajšem času je pogorelo vse do tal. Ognjegasci so bili takoj na kraju nesreče, a niso mogli storiti drugega. kakor da so obvarovali sosedna Poslopja. Poslopla so zavarovana, a kljub temu ima \ e-zenšek najmanj 111.000 K škode. Po^°Pi?’ ' pogorela, so bila slednja krita še z dešucami v
Konjicah.	    —
Trst/ , , A..	,	, A ,
— Predavanie v »Ljudskem odru«. V soboto 6. t. m. bomo imeli zopet lepo predavanje, o katerem upamo, da se bo obneslo enako lepo kakor zadnji dve predavanji E. Kristana. Predavanje se bo vršilo ob 8. in pol zvečer v »Delavskem domu«. Predaval bo dr. Anton Der* mota o predmetu; Ilirizem, novoilirlzem, jugo* slovanstvo in Slovenci. Vstopnina 20 vin. za osebo.
— Mladeniška orgaaiizadia priredi v nede* ljo 7. t. m. celodnevni izlet na Nanos. Odhod iz Trsta v soboto 6. t. m. in ob 11. zvečer. Natančen spored objavimo pravočasno.
Politična organizacija sklicuje za dne 10. t. m. društveni shod. Dnevni red: 1. Pomen m namen pol. organizacije. 2. a) Reorganizacija krajevne organizacije; b) volitev zaupniškega zbora. 3. Razno. Shod se vrši v »International«, via Boccaccio. ob 8. zvečer.
— Komedija v tržaškem »Narodnem domu«. V pondeljek zvečer se je vršil v tržaškem »Narodnem domu« shod, ki ga Je sklicalo politično društvo »Edinost« zato. da poveča gonjo proti .italijanskim podanikom ali. kakor ie bilo na lepakih zapisano, zato. da utemelji odloke tržaškega namestništva, ki je naročilo občini, na) odpove službo neavstrijskim uradnikom. Na tem narodnjakarskem shodu se je zbralo vse. kat diši po nazadnjaštvu slovenskega in italijanskega. Veteranci, italijanski leccapiatini. penzio-furani m aktivni policijoti. feldvebli in zraven tudi nekaj zaslepljenega slovenskega delavstva Slovenski nacfonalci si domišljujejo. da ne mo-tejo živeti, ako ne hodijo neprenehoma za druge po kostanj v žerjavico. Patriotična žilica, ki ni še nikdar porodila dobrih idej in plemenitih čuvstev, jim ne da mirno spati. V zahvalo so dobili ze mnogo zasluženih zaušnic. Zraven nlih dobiva zaušnice tudi slovenski narod ki zares m odgovoren za narodnjaške kozle Ob priliki umora cesarice Elizabete so dobili pošteno za-u!"!co.xod v,ade in od ljudstva. Pa se niso na-
ni. ?sar- K.adar ie v,ada Pripravljena odklo-mti Italijanom kakšno zahtevo, tedaj se vsikdal narede močne in dokazujejo., da so oni to ukre-n!“- Z?t.?..s^ bl11 vsikdar tepeni. V pondeljek so si izmislili da ie zaušnic še premalo in so si pripravili pot za drugo. Odloki namestništva so stvar sama zase 0 kateri se dž mnogo govoriti. Ampak ta reč. ki ]e povzročila ponedeljski na-rodnjasko-patriotični nazadnjaški shod. nima s tem shodom drugega nič skupnega. Vlada na Dunaju je stvar za nekai časa podaljšala. Občina se je pritožila na vrhovno sodišče zopef imenovane odloke. Pa v slučaju, da bi se mo* ralo zgocht, natančno tako. kakor Je naiovedalo ržaško namestništvo, ne bi imeli Slovenci od tega nobenih koristi. Na mesto odslovljenih tu*, jih podanikov prideio avstrijski Italijani ki ne bodo nič mani italijansko nacionalisSi ki ne bodo nič večji patriotie, ki bodo kakor dosedanji stregli ital. nacionalni stranki. Slovenski na-cionalci vedo to prav dobro. Amoak rahnte o se jim je Spektakla, zahotelo se jimjebunie demonstracije; hoteli so podžigati nainižje strasti revnega prebivalstva in zahrepeni so P° ostudni agitacij, proti regnikolom s kate?o * desetletja slepe občinstvo brez vsakega usižha. Intimno so morda saniali o dnevih ki S v Trstu sledili umoru cesarice Elizabete in se le boli Predrznim prikazala v sanjah celo Bartolomelska noc, pri kateri pa nai bi regnikoli prevzeli me-StO hugenotov Shod se je izvršil Govorili so
Sa/niS' Sfr "ata"2no ‘ak°- kakor mnogo-
Zahtevali' Trst Tr*n -f d[u«mu zadoščenje.
• rrznčai'0m m Avstriio Avstrii-cem. Moj ljubi bog! Čemu smo Slovenci ako
sovražnikom'k^sTa	*ed
so\ razniKom, ki si ga slikamo na steno in se P»“
tem skušamo prepričati, da živi’ Čem« 96 jezimo na Nemce, ki ne dovolijo'nekaterim^ vanom da b, od časa do časa nomežikoS^-avstrilskim bratom, ko odrekamo ml ravno to Italiianom Ako so narodna Čuvstva zares Pomenita tedaj so Plemenita za vse narode in ne morebit drugod to grdo. kar smatramo za e ti najdrazje in najlepše. Mi. ki pišemoTe vrstice, smo socialni demokratie. Priznamo do gotove meie dolžnost domačih uprav, da dalo zaslug
stvuVAmnik	bre7-™selnemu	delav-
Trct T?l x vzamemo narodnjaške besede »Trst Tržačanom« dobesedno, tedai le neumno, da agitirajo zato netržaški Italijani ampak ie enako neumno, ako store enako netržaški Slovencu Toda pri taki reči so si enakovredni slo-^venski in italijanski nacionalri Za svojo kotne-
prišel do zaključka, kakor sploh v ti stvari nikdar ni prišel do zaključka. Ni si m°J2eI ni^litu da je zavržen in preklet Ie zaradi	,	,
lestne prevare vseh iluzij, s katerimi ga oče v šole. hoteč imeti iz njega duhovnika, m si mogel predstaviti, da bi tu ^lavno vlog g kolizija nazorov, kolizija dveh razhčmh misel-skih svetov:	njegovega m očetovega.
Ne to je bila takorekoč blaznost, to m bila niti svojeglavnost: — bog ye.. kal ,e *°^ ?: Na misel so mu prišli prizori, ki so se vršili doma. očetov plameneči pogled in modrf ./i1®' napete na visokem čelu. »Da. ah nai ™ b ^ rej prodal svoje lastno zivljenle. A *
”le2?n otoane misli so se vrtale v Mvlh te-premembah. postajale so temelj novih mmotri-vanj. Hanuš ie bil utrujen, ko se je na vzhodu začelo daniti. Jedva se Je toliko r^vebio. da je lahko bral. je razgrnil časnike, katere sne kupil za na pot. Toda v tok mišk k M vzročalo branje, se ie vkradel tok misH. ki mu
jih je vzbujala vožnja, katere ciHJe bdo Češko,
rojstni kraj. Tako ga je branje se bo utrujalo. In položil je časnike m zopetlemislil.
Pred poldnevom se ie približeval od Par-dubic _ Kraljevemu Gradcu. Bil je gorak dan in zrak v železničnem vozu. katerega lesene, pobarvane stene le razgrelo solnce. bil ta o suh in prevzet od vonja razbeljenega laka., da je že Hanuš hrepenel, da bi bilo vožnje 1toneč. Toda tu prav pred Kraljevim Qirad(:em je prišel zanj hud trenotek. Zagledal je iz: vla a cesto, vodečo proti rodnemu mestu. Oledal Je.
otrplo je gledal ravno cesto na že je izginila. A takoj je zazvenel pronicajoči žvižg paf' nega stroja, vlak je zavil v grajsko postajo in baš pet minut pred dvanajstim ostal pri peronu.
ie na*io izstopil, oddal kovčeg vra-
Sl Lil* ne.zadržuie hipoma odhitel v mesto, kjer se bi naj srečal s sestro Betico, katera je tu služila.
Korakal ie po poljski stezici. Videl je ne da-leč praško predmestje in blizu četrt ure dalje na griču katedralo z Belim stolpom in temnimi hišami Po treh letih je zopet videl mesto, v ka-lj1? !ePrez,vel osem let. Blizu lesenega plota, obdajajočega postajo, je postal. Oziral se ie. Po* tem pa je zopet nadaljeval pot. računajoč, kako bo prebil odmerjeni čas.
Tu je pa naenkrat, jedva le naredil nekai i ?	?>V'*?aDaz'I naDroti mu hitečo mlado de-
X, ,	a	baš gori od Praškega predmestja.
Naipreje se Je prikazal solnčnik. ki ga ie držala nad slamnikom, potem oprsie in naposled cela postava. Kakor da ie vstala iz zemlje, tako nenadoma se mu je pojavila na stezi. Hipoma 5® bil v toku čisto novih misli. Deklica je v tem pospešila korak, bližala se. Ze je zapazil i nasmeh na nje obrazu. Smehljala se je v zadregi, negotovosti in radovednosti. Pa je naglo stekla in rdečega obličja ie veselo vzkliknila: »Pozdravljam vas. pozdravljam vas. Glejte, prihajam vam naproti!«
(Dalje prih.)
K. JURMAN
OPTIK IN SPECIALIST LJUBLJANA
Selenburgova
Optični zavod z električnim obratom. -- Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
mu so dobili slovenski nacionalci že zaušnico. Po shodu ie priredilo nekaj sto ljudi demonstracijo po ulici Carducci do kavarne Chiozza. Bila lis zares mešanica. Slišalo se je iz nje malo slovenskih a več italijanskih vzklikov »Trieste ai Triestini«. ki so ostali izolirani in na katere so pametni radovedneži in pasanti odgovarjali s Pomilovalnim smehom. »Edinost« bi rada dopovedala. da ie bila to ogromna slovenska narodna manifestacija. »Corriere Adriatico«. ki je v stikih z vlado in ki ie imel svojega poročevalca na j imenovanem shodu, pa pravi, da so se Slovenci mirno razšli in so italijanski patriotie priredili [imenovano poulično demonstracijo. Zaušnica za poljub in lep pozdrav se gotovim ljudem poda in jim mi to od srca privoščimo. Z govorniki v »Narodnem doniu« se za danes ne bomo pečali. pa ne bi bi bila nobena škoda ako bi lih pu-ctjij y prepričanju, da so zares velikopotezni političarli in gromoviti govorniki. Drugače pa bodo narodnjaki nadalie jemali regnikole. ako jim bodo delali po nižii ceni. Martelanc bo še vedno daial zaslužka regnikolom zidarjem, »Dal-'matia« bo storila enako. Caharija bo šel še kdaj po reenikolske krumirje. kadar bodo stavkali tiabrežinski klesani, in tržaške banke in velike 'vrtfke bodo nadaljevale importirati Cehe. tonce in druge enake pristne Tržačane. k[ so v pondeliek protestirali. Ti. tižaski okoličan, pa veruj, da se dela vse v tvojo boljšo bodočnost.______________
Goriško.
  Podružnica delavske zveze »Vzajemnost« v Sempolaju priredi v nedeljo 7. t. m. ples v Šempolaju ob 3. popoldne. Svirala bo godba iz Nabrežine. V slučaju slabega vremena se vrši ples prihodnjo nedeljo. Ker je ples naše novoustanovljene podružnice prva prireditev in ker je čisti dobiček namenjen našemu pevskemu zboru, poživljamo že danes vse sodruge in sodružice iz Nabrežine. Sv. Križa itd., da se olesa udeleže v kar največjem številu
  Podružnica splošne delavske zveze
»Vzajemnost« v Nabrežini se zahvaljuje darovalcem knjig: Alojziju Janu, Valentinu Ahačiču. Jos Marici. Ivanu Deisingerju, Jos. Hladniku in dr. Tumi. Želimo, da bi našli darovalci mnogo posnemalcev.___________
Zadnfe vesti.
stuergkh in rusini.
Dunaj, 4. Načelnik Ukrajinske zveze dr. Konstantin Levickij ie imel včeraj sestanek z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom. Povod za to konferenco so dale velike poplave radniesra časa. ki so v Galiciji tudi v rusinskih krajih povzročile veliko škode Potem pa je prišel razgovor na politično polje. Dr. Levickij Ip delal erofu Stiirgkhu. da so Rusini priprav-jenf nadalie razpravljati s Poljaki o volilni reformi za gališkl zbor na podlagi kompromisa, ki le bil sklenjen pred razpustom deželnega *hnra če orizna sedanja deželnozborska večina Sine poteze tedanjega dogovora. V nasprotnem slučaju bi morali seveda Rusini predlaga« nove zahteve. Dr. Levickij je vprašal StUrgkha, če se je vlada že zanimala za to vprašanje in če ie že kaj posegla vmes. Nato je ministrski predsednik odgovoril, da ie namestnik Korytowski na raznih straneh pričel s pogajanji in upa. da se doseže prihodnji teden že kakšen viden uspeh. Po konferenci z grofom Stiirgkhom je imel dr. Levickij sestanek z načelnikom poljske ljudske stranke Stapinsklm, ki ie dejal, da poide z gališkim ministrom DIu-eoszem k'Stiirgkhu protestirat proti intrigam, ki se pletejo zoper poljsko ljudsko stranko.
tržaške naredbe.
Benetke, 4. Tukaj sklicujejo nacionalisti velik shod. ki naj protestira proti naredbam tržaškega namestnika zaradi italijanskih državljanov Nacionalisti se trudijo, da bi dali shodu oficiozen značaj ter vabijo nanj ofcielne oseb-
fl°Stl' KOLERA NA DUNAJU.
Dunaj. 3. Snoči je bil neki delavec iz mestnega skladišča prepeljan v bolnišnico Franca Josipa, ker je bilo po znakih, za katerimi je obo-! jel sumiti da gre za kolero. Bakteriološka preiskava je dognala, da je bil sum neosnovan: de-fsvcfl. so danes odpustili iz bolnišnice. Dopoldne pa je bil pripeljan drug mož v bolnišnico; v tem slučaju Se ni dovršena bakteriološka preiskava.
KOLERA V BOSNI.
Sarajevo. 3. Stanje kolere 2. septembra: V Tuzli je obolel 1 delavec za sumljivimi znaki; v Modriču je obolela ena oseba; v Brčki je obolela znova ena oseba, en bolnik je umrl, eden je ozdravel. V Uraliju so obolele štiri osebe, ena
oseba je umrla.
Sarajevo, 3. Sanitetni zdravnik dr. Goldstein ki ie odšel v Tuzlo, je obolel za kolero. V Janini so nenadoma umrle 4 osebe. V Zvor-/liku so napravili bolnišnico. Ob reki Drini so
prepovedali pranje, kopanje itd. Uvoz in izvoz sadja je tudi prepovedan, vse pošiljatve so uničili. Tudi hvoz iz Srbije je prepovedan. Kolera ponehava po vsej deželi, Sarajevo je brez kolere.
SRBIJA IN ČRNA GORA.
Belgrad, 4. Vse vesti, da ie med Srbijo in črno goro dosežen popoln sporazum, so bile predčasne, ali pa celo povsem neosnovane. Zdi se. da je bila celo oficielna vest. češ da so se mešetarii sporazumeli o osnovnih načelih razdelitve. na slabih nogah. Zdai priznavajo, da je med Srbi in Črnogorci nesoglasje, ki se doslei še ni dalo premagati in se ie tako povečalo, da so dobili črnogorski delegati s Cetinja nalog, naj zapuste Belgrad. To so včeraj že storili.
Tolažilo.
Belgrad. 4. Uradno javljajo, da je moral črnogorski ministrski predsednik general Vu-kotič odpotovati iz Belgrada. ker ima na Cetinju nujne opravke. Zaraditega se ie ureditev vprašanj, ki se tičejo meje med Srbijo in Črno goro. odgodila in se rešijo te zadeve na podlagi dogovorov, ki so se že prej prijatejsko vršili med srbsko in črnogorsko vlado. Za vsak slučaj pa ie določeno, da se predloži spor razo-dišču. ako se ne d& rešiti med vladama.
TURŠKE FINANCE.
Carigrad. 4. »Tazvir i Efkiar« javlja, da se pogaja turška vlada z nekaterimi bankami, katerih pa list noče imenovati, zaradi predujma v znesku 3 miljonov funtov, ki naj bi se pokrilo z dohodki iz desetine in carine.
BOLGARSKE FINANCE.
Pariz, 4. »Temps« poroča iz Sofije: Ker so denarne potrebe Bolgarske zelo nujne, je verjetno. da se bodo predpogajania s turško vlado hitreje izvršila. Vso denarno potrebo cenijo na okroglih 800 miljonov. Od te svote je 400 miljonov neposredno nujnih. Bolgarska namerava najprej to svoto pokriti s posojilom.
DEDEAGAČ.
Atene, 4. V Atenah se je raznašala govorica da so Turki zasedli Dedeagač. in potopili grško križarko »Spezaj«. Po dobljenih poročilih je stvar ta: Dne 1. septembra so se bližale turške bojne ladje Dedeagaču; ko so pa opazile v teh vodah grške ladje, so zopet odplule. Poveljnik Ginis je vladi naznanil prihod in odhod turških ladij ter je prosil za instrukcije. Venizelos je sklical ministrski svet, ki je sklenil poslati velesilam noto, z zahtevo, da se uredi vprašanje za-sedenja DedeagaČa, ker je zadnji rok minil. Bro-dovje ima zakurjene kotle. (Grki bi menda res radi videli, da pride tudi Dedeagač v turške roke.)
MEDPARLAMENTARNA KONFERENCA.
Hag, 4. Včeraj se je tukaj otvorila osemnajsta medparlamentarna konferenca za mednarodna razsodišča. Pozdravil jo je ministrski pedsednik van der Lynden.
AVTOMOBILSKA NEZGODA.
Milan, 3. Včeraj je na malem Sv. Bernardu ponesrečil avtomobil, na katerem so bili 4 Ame-rikanci, neka gospa Duer, njen sin. gospa Smith in šofer. Vsi štirje so hudo poškodovani, zlasti obe ženski. Avtomobil je padel 200 metrov globoko in je ves razbit.
HIŠA SE JE RAZSULA.
London, 3. Včeraj se je v Dublinu porušila velika hiša. Do jutra so potegnili sedem mrtvih in 12 težko ranjenih izpod razvalin.
London, 4. V razvalinah sesute hiše je nastal ogenj, ki obtežava reševalna dela. Pod razvalinami je še 27 oseb.
ŽELEZNIŠKA NESREČA NA ANGLEŠKEM.
London, 3. O včerajšnjem karambolu pri Aisgilu (glej včerajšnjo »Zarjo«) še poročajo: Ko se je zgodila nesreča, je vladala egiptovska tema in povrh je močno deževalo. Neki sprevodnik prvega brzovlaka je opazil luči drugega in je pohitel, da zbudi speče potnike. Par tre-notkov nato je bila nesreča že gotova. Štirje vagoni so se takoj vneli in več oseb je poginilo v plamenu. Odigrali so se strašni prizori. Do večera so potegnili štirinajst mrličev izpod razvalin, med njimi sedem žensk in ycč otrok.
Brezuspešen trud.
London. 4. O nesreči pri Aisgilu še poročajo: Zadnji sprevodnik prednjega vlaka se je nadčloveško trudil, da bi preprečil nesrečo. Ko se je njegov vlak ustavil, je pohitel po progi nazaj, neprenehoma vihteč svetilko. Polagal ie pokalice na tir in storil, kar je le mogel, da bi zvabil pozornost strojevodje nase. Ali bilo je vse zaman. Nihče ga ni opazil. Vlak je zdrdral turno njega in prihodnji trenotek se je zavrtal v prednji vlak. Katastrofa le bila gotova.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V AMERIKI.
Novi Jork, 3. Blizu Wollingforda v Connecticutu sta trčila dva prenapolnjena brzovlaka vase. Dva spalna vozova sta razbita, tretji ie padel čez nasip. Nesrečo je baje povzročila gosta megla.
Newhaven, 3. Število mrtvih pri včerajšnji železniški nesreči znaša osemnajst. Razun tega ie šestdest potnikov ranjenih, med njimi nekateri smrtno.
Odgovorni urednik Fran BartL Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
ys,-1.., učiteljska tiskarna« v Ljubliani.
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pare črevljev za K 8*—.
Zaradi vstavljenja plačil večih velikih fabrik se mi Je naročilo. da veliko množino črevljev globoko pod izdelovalno ceno prodam. Prodam torej radi tega vsakomur 2 para moških In 2 para ženskih Črevljev, z zbitimi podplati, rujavo ali črno usnje, jako elegantna najnovejša fasona, velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo le K 8'—. Razpošilja se po povzetju. S. LUSTIO, izvoz čevljev, Neu Sandez 9, Z. Zamena dopustna, tudi denar nazaj.
Sprejme se takoj izkušen
strojni kurjač
v tovarni za klej v Ljubljani (Leimfabrik).
Na*starejša kranjska odlikovana žganjarna
Lorene Zdešar-ja nasl. J. Tribuč
na Glincah
naznanja sl. občinstvu, da je otvoril 1. septembra 1.1. prodajalno v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6.
= Brinjevec sh
garant, pristen, samo ene kvalitete, v zaprtih steklenicah po sledečih cenah: */4 litra K 1—, V* litra K 1 90, 1 liter K 3 60.
40 letni uspeh,
tisoče priznanj.
Varčne gospodinje!
Gl arini nai Dr. pl. Trnkoczyja sladni čaj Oldtllll ttlj daje vsakomur kri, moč, žlvče, vnambfl spanje, cvetoče lice, okusen zaj-ZIlctlllKcI trek. Pri dojenčkih nadomešča ma-C1 orli n terinsko mleko In umrljivost dojen-lil jkov omeluje. Pri bolnih se dosežejo iivrstni uspehi. Na vsak način prihranijo gospodinje 50 odstotkov pri gospodinskih izdatkih, tudi pri mleku in sladkorju Vsak dan prihajajo naročila s priznanji. Naroča se pri Izdelovatelju lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža, ki je s sladnim čajem izgojil Svojih osem zdravih otrok. Po pošti 5 zavitkov po */4 kg 4 K franko. Po 60 vinarjev se dobi povsod tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczy; SchOn-brunerstrasse 109, Radetzkyplatz 4, Josefstadter-strasse 25, v Oradcu Sackstrasse 4. — Dobi se tudi v vseh prodajalnah konsumnega društva za Ljubljano In okolico.
Želodčna == tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
3
= ln
£f!Z™ 0. PiCCOll, Ljubljana.
Delavci pozor!
Redka prilika I Zaradi preobile zaloge prodajajo se
V	1	•	•
čevlji
pričenši s 1. septembrom skozi 8 dni mnogo pod ceno pri tvrdki
A. Sehweitzer
Prešernova ulica št. 48, nasproti trgovim Gričar & Mejač.
Zaloga slovitih Mnihovgrašklh črevljev.
Otroški čevlji po čudovito nizkih cenah. DPalma griaroJLji.
2§kaj_paci
je „Pravi :zagrebški Franck: M tako priljubljen pri naših j* gospodinjah?	V
Le zaradi svojih prednosti I krepak okus,
zlatorujava barva,
nedosežna izdatnost
Tovarniška znamka:
Kavin mlinček.
al em 151/25.643
»Podgrajska restavracija" (Milchmariandel)
Nadvojvoda Friderika (prej Gruberjeva) cesta št. 8 — za gradom
kjer se dobiva pristna vinska kapljica, vedno sveže pivo, kava, turška kava (pripravljena in servirana na turški način), mleko, čokolada, čaj, malinovec, limonada itd. se priporoča. — Na razpolago so vedno gorka in mrzla jedila. — Najmodemeje urejeni, popolnoma novi restavracijski prostori in krasen senčnat vrt. Romantična lega s krasnim razgledom.
Ivan Jax in sin Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
.........— šI^eilrilihL strojem
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.
f> "Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
,SLAVIJA‘
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI,
i.nnHMfnA Im im  i. cin/Hii*	in	»	n	17 ci i p nri«npva U nsmrtnlm <1 o 1) ro d e 1 n i m namenom in stremi za izooijianjem in osa
izpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija* mosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fr~J skega oddelka K 2,733.740-70 Kapitalij in škod pa je do
GENERALNI ZASTOP „SLAVIJE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.
TJ	f Ker »o vžigalice jugoslovansko «od«lno demokratične stnmke ži
I O/OP I P0*!« priporoča se v marljivo odjemanje vžigalice *Arbett*rwill«*. • “ Naroča «e jih pri upravi »ZARJE* ▼ Ljubljani.
Kaše
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd.
po najnižji ceni.
Vabi se torej cenjene člane, da vse svoie potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro--	kih	do	40	kron.	n:
Načelstvo.
■
m
B
B
m
m
m
m
m
B
fl
B
n
□
:E
Žepni koledar
za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-
•••
•••
ložbi „ZARJE“.
•	M
•	••
Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor :n vsako leto K 1-. s
4	t
Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani.
o
Občno konsumno društvo v Idriji
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Glavna prodajalna v lastni hiši.
Tri filijalke.
Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji.
Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah.
Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev.
Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge    ter jih obrestuje po ----------------
5°l
O
m
m
B
H
B
m
m
□
B
B
NASI ZAPISKI
Socialistična revija.
$
Izide na leto dvanajst številk.
Cena:
Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K za ostale države 6*40 K. — Za organizirane delavce in diiakp K" Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K.
Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi »Naših Zapiskov* v Gorici.
□
o
IHI
■
o
p-
Ms
■tfS
ZENSKI LIST
glasilo socialisi ičnega ženstva <§, fl
Urednic«: Alojziji Stebi v Ljubljani.
Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto T20 K. - Posamezna številka 10 vin.
Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani.
(sNf^e)
&8li
'(tild
m-
47.
Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure ki jih ima v zalogi
založba „Zarje“ v Ljubljani.
Pripovedni spisi:
Etbin Kristan: Francka in drugi. Cena Hans\ Kirchsteiger: Pod spovednim 50 vin.	pečatom.	II. del. Cena 2 K.
S. Mach ar: Magdalena. Preložil dr. Anton P. Mi hal e k: h nižin živlienia Cena i K Dermota. Cena 2 K.	J	.	M. Gorki j: Mati. Cena 4 K	K’
Hans Kirchsteiger: Pod spovednim E. Zola: Rim, Prevel Etbin Kristan pečatom. I. del. Cena 2 60 K.
Znanstveni spisi:
DSio«„«g» L0”f*,: POmift° ,IV'i£nie DCe„W=a8n0Pv^l",eli:P''!'™-P»™e"ik.
Dr. Drag. Lončar: Dr. Jane! Ble.weis Dr.lvan Prijatelj: Drama Prešernove« in njegova doba. Cena 1 K.	življenja.	Cena	40	vin.
Abditus: Občinski socializem.
Agitacijska izdajanja:
— Vojna in socialna demokracija. Cena 30 vin.
— •— Program socialne demokracije v Avstriji. Cena 6 vin.
— — Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v. —•— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin.
il'.^_e p!1U S: V v»bi klerikal>zma. Cena 40 v. Razprava VII rednega zbora iugoslo-
0^onSBeau°e r M	Cena	6°	vin-
uto Bauer: Narodni ali
Cena 6 vin.
razredni boj.
—•-Lurška pravljica. Cena 50 vin. Ljudski oder; Moderni razvoj. Troje predavanj soc poslancev. Cena 40 vin.
Knjižica časopisa »Naprej**.
A n t. K r i s t a n: Socializem. I. zvezek. Druga izdaja. Cena 20 vin.	..	.
Ant. Kristan: Socialna demokracija in kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin.
Ant. Kristan: Zakaj smo socialisti? Cena 14 vin.	.	...	.
K. M a r x in Fr. Engels: Komunistični manifest. Cena 40 vin.
L. Wa h r m u n d: Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin.
Karl Kautsky: Kdo uničuje proizvajanje v malem. Cena 30 vin.
K SOvta8 UtSky: KaPita,fstični razred. Cena
K lil	.frolet*rijat. Cena 30 v.
K J [y; Razredni boj. Cena 40 v. 60 vin	bodočnosti.	Cena
E 30 vinK r'S18 n: Nevarni socializem. Cena
1	£ri,*i*n:	Strahovi. Cena 30 vin.
rl« on i n: ® konsumnih društvih. Cena 20 vin.
E Kristan: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 30 vin.
Koledarji:
Žepni koledar sa leto 1913. Cena 1 K-	V	zalogi so tudi ie letniki 1912, 1911.
Družinski koledar za leto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejli Zadružni koledar za leto 1918. Ceni 80 vin.
Nadi Zapiski
Dobe »e po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1911.
»Zarja*:
letniki za ltto 1911/12, 1912/18, vezana po 14 kron.
Založbo,Zarje* v Ljubljani.