1 \: Svetloba ali tema v Trgovskem domu? / 12 Trst: včeraj dan odprtih vrat na zavodu Stefan in liceju Prešeren Trst se klanja ustvarjanju _ Bogdana Groma /6 Primorski Na Koroškem volitve in politični preobrat Rado Gruden V noči na petek je postalo jasno, da bodo volivke in volivci na avstrijskem Koroškem v začetku marca 2013 izbirali nov deželni zbor. Svobodnjaki so namreč po dvanajstih blokadah na trinajstem zasedanju le ostali v dvorani in tako omogočili razpust deželnega zbora. S tem so tudi praktično določili datum predčasnih deželnih volitev, ki bodo 3. (ali najkasneje 10.) marca. Za ta datum so si svobodnjaki ves čas prizadevali, saj še zdaj upajo, da bo hrup v zvezi s korupcijsko afero pri prodaji banke Hypo Alpe Adria, v katero so bili (ob predsedniku koroške ljudske stranke Martinzu) do vratu pogreznjeni Haiderjevi svobodnjaki in po njegovi smrti tudi njegovi nasledniki, do takrat potihnil in jim torej ne bo preveč škodil na volitvah. Toda vse kaže, da gre za račun brez krčmarja. Praktično celoten vodilni kader je vpleten v sodne preiskave in vse ankete kažejo, da bodo Dorflerjevi svobodnjaki s 45 odstotkov, kolikor so jih dobili na zadnjih volitvah, strmoglavili na 20 do 25 odstotkov. Največ glasov naj bi tako dobili socialdemokrati, ki naj bi se s skoraj 37 odstotki vrnili v čase pred pojavom Hai-derja, ko je bila socialdemokratska stranka vodilna na Koroškem. Zelo dober rezultat se obeta tudi Zelenim, ki naj bi presegli 10 odstotkov in tako vstopili v deželno vlado. Med poraženci bo tudi ljudska stranka, ki pa je s popolno prenovo vodstva uspela omejiti izgubo konsenza na minimum. In kaj bodo od vseh teh sprememb, do katerih bo prišlo na Koroškem, imeli Slovenci? Ne prav veliko. Zadovoljiti se bodo morali s tem, da bosta v deželnem zboru skoraj gotovo sedeli dve Slovenki: Zalka Kuchling za Zelene in Ana Blatnik za socialdemokrate. Prva bo tako visoko na kandidatni listi, da ji izvolitev ne more spod-leteti, pa tudi druga ima položaj deželne poslanke praktično v žepu, ker pravilnik socialdemokratov predvideva, da mora stranka najmanj eni svoji članici zagotoviti izvolitev. Blatnikova je predsednica socialdemokratskih žensk in zato avtomatično tudi glavna kandidatka za izvolitev. Drugače pa o manjšini ne bo veliko govora. Za vse koroške stranke je bilo manjšinsko vprašanje s postavitvijo dvojezičnih krajevnih napisov rešeno. Vsi ostali problemi, ki jih ni malo in so za manjšino bolj pomembni kot table, ki imajo predvsem simbolno vrednost, pa bodo morali počakati na boljše čase. Če bodo ti sploh kdaj prišli ... dnevnik SOBOTA, 15. DECEMBRA 2012 Št. 294 (20.617) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. trst - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € bruselj - Optimistične ocene na dvodnevnem vrhu Za voditelje EU • IV • je najhujše za nami Potrebna učinkovitejša zunanja in varnostna politika trst - Posvet v Narodnem domu Slovenski raziskovalci v skupnem prostoru TRST - Slovenski raziskovalni inštitut in Inštitut za narodnostna vprašanja sta včeraj v Narodnem domu v Trstu priredila konferenco, na kateri so sodelovale razne raziskovalne ustanove, ki se ukvarjajo s Slovenci v sosednjih državah Republike Slovenije. Med celodnevnim srečanjem je prišlo tudi do podpisa sporazuma o sodelovanju med Slovenskim raziskovalnim inštitutom in Znanstveno-raziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Po uvodnem delu in predavanjih pa je bila na vrsti sklepna okrogla miza, med katero so raziskovalci omenili tudi razne probleme, s katerimi se danes soočajo. Inštituti pa se hočejo okrepiti s sodelovanjem v skupnem slovenskem raziskovalnem prostoru. Na 5. strani BRUSELJ - "To je dober teden za EU, ki si ga je vredno zapomniti. Najprej je EU v Oslu prevzela Nobelovo nagrado za mir, nato je dosegla dogovor o enotnem bančnem nadzoru, ki je prvi steber bančne unije, potem pa še pomembne odločitve o najranlji-vejšem členu evrske verige, Grčiji.« Tako je včeraj dejal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy ob koncu dvodnevnega vrha voditeljev povezave. Nedramati-čnost, celo dolgočasnost tega vrha je sicer mogoče pojasniti z dejstvom, da se razmere na finančnih trgih umirjajo, tako da si unija lahko privošči nekoliko počasnejši in pre-udarnejši tempo. Na to kažejo tudi ocene voditeljev, da je najhujše za nami. Sicer pa so udeležeci vrha veliko govorili tudi o mednarodnih razmerah in poudarili potrebo po učinkovitejši zunanji in varnostni politiki EU. Na 11. strani zda - 27 mrtvih, od teh 20 otrok v strelski tragediji v Newtownu Pomor otrok v šoli NEW YORK - Včeraj je v ZDA prišlo do nove strelske tragedije. Sin vzgojiteljice v vrtcu osnovne šole v New-townu, 24-letni Ryan Lanza iz Hobok-na v zvezni državi New Jersey, je zjutraj po krajevnem času vstopil v razred svoje matere in jo ubil, nato pa začel pobijati še predšolske otroke. Poleg 20 otrok je ubil tudi šest odraslih. Med mrtvimi je tudi morilec, ki se je ustrelil z eno od dveh pištol, s katerima je pobijal. Ameriški predsednik Obama je v odzivu na pokol otrok v Connecticutu s solzami v očeh izrazil sožalje sorodnikom žrtev in dejal, da je bilo v zadnjih letih v ZDA preveč podobnih tragedij. Na 18. strani MARINI GH i Cyoíi^e^lom/ 1 GANT 2 AGENCIJI V TRSTU: AG.1 Ulica Giulia, 25/A AG.2 Ulica Dell'lstria, 17 SUH STU D1018 KARATI www.studio18karati.net CANADIEW^*^ WOOLñlCH Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču dežela - Slovenci Končno vsaj del denarja za ustanove TRST - Slovenskim primarnim ustanovam, ki delujejo v Fur-laniji Julijski krajini, je Dežela končno le nakazala sredstva iz zaščitnega zakona. Glasbene šole, knjižnice, založniške hiše in ostale ustanove so tako prejele vsaj 60 odstotkov sredstev za leto 2012. Kdaj jim bodo izplačali tudi preostali del sredstev, ni znano. Obdobje negotovosti se torej še ni zaključilo. Vse oči so sedaj uprte v deželni svet, kjer bo najverjetneje v torek na dnevnem redu tudi vprašanje financiranja manjšinskih ustanov. A tudi v Rim, kjer bo v torek zasedalo medministrsko omizje, ki se ukvarja s Slovenci v Italiji. Slovenske primarne ustanove so se zaradi večmesečne zamude pri izplačevanju prispevkov, kot znano, znašle v hudi finančni stiski. Nekateri njihovi zaposleni so že več mesecev brez plač, drugi v dopolnilni blagajni, tretji prejemajo nižje dohodke zaradi solidarnostnih pogodb. Na 3. strani Koroški deželni zbor končno razpuščen Na 2. strani V SSG se je predstavilo Gibanje 1 odstotek Na 3. strani Trst: Pristaniška oblast noče uplinjevalnika Na 4. strani Trst: zlati sv. Just zboru Illersberg Na 4. strani Poštni urad v Podgori ima štete dneve Na 12. strani 5EÍANA - C*Sta rta Pol dn ll 43 Tel: +3B65 7300 800 M I NI S ^Sgp iLKlpn vut dar, [rrfk-rp htn«j i IIM.-.'IMLI Pil AT KS Ivvdi 'I a IM Ti r>¿k. pAaUi iAltflfclfiO SAVNA SOI ARIJ VI ASA/1 - « r-j-V [438Í41 &264J3 ■ ■■ hiiikiulnj &<, Setana 2 Sobota, 15. decembra 2012 ALPE-JADRAN / KOROŠKA - Konec svobodnjaške blokade bo prinesel tudi politični preobrat Predčasne deželne volitve bodo predvidoma 3. marca CELOVEC - Korošci bodo nov deželni zbor in s tem tudi novo deželno vlado izvolili predvidoma 3. marca 2013. Vladajoči svobodnjaki (FPK), ki so v preteklih petih mesecih s kar dvanajstimi eksodusi zavlačevali sklep o razpustitvi deželnega zbora, so po maratonski seji deželnega parlamenta v petek zjutraj le pristali na predčasne volitve. Medtem že 13. izredno sejo deželnega zbora so vnovič sklicali socialdemokrati, ljudska stranka in Zeleni. Razlog za zahtevo po predčasnih volitvah je bila korupcijska afera okoli prodaje banke Hypo Alpe Adria, pri kateri se je izkazalo, da je potekalo v ozadju tudi financiranje strank. Kot je znano, je deželno sodišče v Celovcu že avgusta obsodilo predsednika ljudske stranke Josefa Martinza (ÖVP), ki je nato takoj odstopil, na pet let zapora, obsojen - čeprav pogojno - pa je bil tudi davčni svetovalec Birnbacher (prejel je kar šest milijonov evrov honorarja), ki sta ga skupaj najela Martinz in tedanji deželni glavar Jörg Haider. Kot je Dietrich Birnbacher pred sodiščem priznal, je bil del te astronomske vsote (sprva je honorar znašal celo 12 milijonov evrov!) namenjen prav Martinzevi ljudski stranki kot tudi Hai-derjevim svobodnjakom. Ljudska stranka je nekaj denarja tudi prejela, svobodnjaki pa ne, po Haiderjevi smrti - tako Birnbacher - pa sta novi predsednik svobodnjakov Uwe Scheuch in deželni svetnik Harald Dobernig (oba FPK) zahtevala izplačilo denarja, ki je bil namenjen njuni stranki. Predsednik kluba socialdemokratskih poslancev (SPÖ) Reinhart Rohr je na seji med drugim menil, da so se svobodnjaki končno odločili, da opustijo blokado in omogočijo predčasne volitve. Ob tem je ocenil, da je FPK klavrno propadla s svojo politiko in da bo Koroška sedaj končno lahko spet zadihala. Govornik Zelenih Rolf Holub, ki je korupcijski škandal odkril, je govoril o »dnevu osvoboditve za Koroško« ter poudaril, da so svobodnjaki končno spoznali, da ni poti mimo predčasnih volitev. Očital jim še, da so s stalnim umikanjem škodovali demokraciji na Koroškem. Klubski predsednik ljudske stranke (ÖVP) Ferdinand Hueter pa je med drugim govoril o žalostni sliki, ki jo je deželni zbor kazal v zadnjih mesecih zaradi ravnanja FPK. Klubski predsednik svobodnjakov Gernot Darmann pa je ponovil, da je njegova stranka že avgusta povedala, kdaj bodo volitve. Po najnovejših anketah javnega mnenja se Koroški - po dobrim desetletjem svobodnjaškega vladanja - obeta politični preobrat. Raziskavi uglednega dunajskega Koroški deželni zbor bo marca 2013 dobil nove »stanovalce« inštituta Petra Hajeka kot tudi inštituta »Market« napovedujejo zmago socialdemokratov (33 oz. 37 odstotkov, (še) vladajoča svobodnjaška stranka pa bi strmoglavila s 45 na samo še 25 ali celo 20 od- stotkov! Na tretjem mestu trenutno vidijo raziskovalci javnega mnenja šele jeseni ustanovljeno stranko avstrijsko-kanad-skega milijarderja Franka Stronacha, »Team Stronach« s 14 oz. 12. odstotki, ljud- sko stranko (ÖVP) pa bi volilo med 12 in 15 odstotkov. Pridobili pa bodo vsekakor tudi Zeleni, ki naj bi prvič, odkar nastopajo na deželnih volitvah, prejeli nad 10 odstotkov glasov in s tem prišli tudi v deželno vlado. V deželni zbor pa bi po vsej verjetnosti prišla tudi stranka BZÖ, torej gibanje, ki ga je leta 2006 ustanovil pokojni desničarski populist Jörg Haider. Kako in koga bodo na predčasnih deželnih volitvah volili Slovenci, še ni raziskano. Enotna lista (EL), zbirna stranka koroških Slovencev, se še ni izjasnila, ali bo na volitvah sploh nastopila. Dokončna odločitev o tem naj bi padla sredi januarja na deželnem kongresu EL. Do tedaj naj bi bilo tudi jasno, ali se bo - po propadlih pogovorih, ki jih je EL imela s stranko Stronacha, morda le še našla kakšna stranka, ki bi upoštevala pogoje EL za volilno partnerstvo - popolno avtonomnost. Pri socialdemokratih kot tudi Zelenih pa je že zdaj jasno, da bodo na njunih listah tudi pripadniki manjšine. Pri socialdemokratih Ana Blatnik, pri Zelenih pa Zalka Kuchling. slovenija - Erjavec o svojem letu na čelu slovenske diplomacije Pozornost tudi Italiji LJUBLJANA - Zunanji minister Karl Erjavec je včeraj na novinarski konferenci orisal prvo leto svojega mandata na čelu slovenske diplomacije. Ocenil je, da so odnosi s sosednjimi državami dobri. Obstajajo sicer določena odprta vprašanja, kar pa je po njegovih besedah normalno, ker je s sosedi največ odprtih vprašanj. Potem ko je precej pozornosti namenil reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško, je ocenil tudi odnose z Avstrijo. Ti so po njegovih besedah dobri, njihova stalnica pa je slovenska manjšina na Koroškem. Poudaril je, da v zadnjem letu na tem področju prihaja do napredka in da se Avstrija zaveda, da tam živijo tudi Slovenci. V zvezi z Avstrijsko državno pogodbo (ADP) Erjavec pravi, da je Slovenija pravna naslednica ADP, zato ne vidi posebnega razloga, da bi pridobili status pogodbenice. Po njegovih besedah ima tudi avstrijska stran Slovenijo za pravno naslednico ADP, čeprav tega ne bodo nikoli izrecno povedali. V odnosih z Italijo Erjavec vidi še veliko neizkoriščenih možnosti za gospodarsko sodelovanje. Odprto je vprašanje financiranja slovenske manjšine, na kar je večkrat opozoril italijansko stran. Zaveda se, da je Italija, podobno kot Slovenija, v gospodarski krizi, a ob tem poudarja, da Slovenija kljub temu ni zmanjšala sredstev za italijansko manjšino. Glede načrtovanega plinskega terminala v Tržaškem zalivu je Erjavec opozoril, da se stvari ne razvijajo najboljše in če se bodo nadaljevale na takšen način, bo morala Slovenija upo- rabiti vsa pravna sredstva, ki jih ima na razpolago. Minister sicer meni, da je treba najti ustrezno rešitev skozi dialog. Napovedal je še, da bo o tej temi prihodnji teden razpravljal odbor DZ za zunanjo politiko. Erjavec je pozdravil obljubo uradne Budimpešte, da bo končno zgradila cesto Gornji Senik - Verica, ki je izjemnega pomena za slovensko manjšino na Madžarskem. Minister je znova pojasnjeval vzdržan glas Slovenije ob glasovanju o statusu Palestine v Generalni skupščini ZN. Kot je dejal, se je Slovenija vzdržala, ker se Evropska unija ni poenotila glede tega vprašanja. Poudaril je, da Slovenija še vedno podpira pravico Palestincev do svoje države, vzdržan glas pa ne pomeni, da je spremenila svoje stališče. Slovenija sicer zastopa stališče, da je treba rešitev za palestinsko vprašanje najti znotraj bližnjevzhod-nega mirovnega procesa, je pojasnil. Erjavec je spregovoril tudi o gospodarski diplomaciji, ki je ena od prioritet slovenske zunanje politike. Kot je poudaril, smo se v zadnjih 20 letih v zunanji politiki v glavnem osredo-točali na politične cilje, gospodarsko področje pa zapostavljali. "Če želimo iz te gospodarske krize, je evropski trg za nas premajhen," je opozoril. Zato moramo priložnosti iskati na drugih trgih, pri čemer je izpostavil Rusijo in Turčijo. Spomnil je še, da so letos zaradi varčevalnih ukrepov zaprli štiri veleposlaništva, sam pa nasprotuje dodatnemu krčenju diplomatsko-konzularne mreže. (STA) ČESTITKE Telefonski pogovor Pahorja in Napolitana Giorgio Napolitano Borut Pahor LJUBLJANA - Novoizvoljeni slovenski predsednik Borut Pahor je imel danes daljši pogovor z italijanskim predsednikom Giorgiom Na-politanom, so sporočili iz Pahorjeve pisarne. Kot so pojasnili, je Napolitano Pahorju čestital v imenu italijanskega naroda in v svojem imenu. Pri tem je izrazil prepričanje, da bosta oba naroda, ki ju družijo zelo razvejane politične, gospodarske in kulturne vezi, med Pahorjevim mandatom še bolj okrepila močne prijateljske odnose in sodelovanje. Napolitano je še dodal, da verjame, da bosta s Pahorjem nadaljevala dobre prijateljske in odlične meddržavne odnose, ki sta jih vzpostavila že z dosedanjim slovenskim predsednikom Danilom Türkom, in da se bosta tudi zavoljo nekaterih skupnih interesov kmalu sestala, je v sporočilu za javnost še zapisala Pahorjeva svetovalka za odnose z javnostmi Špela Vovk. MONOGRAFSKA RAZSTAVA - V Vili Manin do 7. aprila Tiepolove mojstrovine PASSAARIANO - V sugestivnih prostorih Ville Manin so odprli obsežnejšo monografsko razstavo baročnega mojstra Giambattista Tiepola z naslovom Luč, oblika, barva, emo-cija. Za razliko od retrospektivne razstave, ki je bila ob mojstrovi dvestoletnici rojstva pred enainštiridesetimi leti na ogled na istem sedežu, omogoča sedanja dodatno poglobitev mojstrovega opusa v luči številnih raziskav, ki so si v tem razdobju sledile. Do 7. aprila si lahko ogledamo slike, risbe in manjše bronaste kipe slavnega umetnika, ki prihajajo iz štiriindvajsetih držav, med drugim tudi iz ZDA. Med temi je šestintrideset oltarnih slik, ki prihajajo iz različnih italijanskih mest. Največja med vsemi je oltarna slika iz kraja Este in meri 6,90 m v višino ter 4 m v dolžino, kar izkazuje neverjetno mojstrovo sposobnost obvladanja prostora ne glede na dimenzije slike. Izjemna slika bo na ogled v osrednjem salonu in predstavlja Sveto Teklo, ki posreduje, da bi se Este znebil kuge leta 1630. Slika je bila za to priložnost deležna skrbnega restavratorskega posega, ki ga je koordiniralo Nadzorništvo za zgodovinske, umetniške in etnoantropološke dobrine. Tiepolo je stremel po večjih površinah, ki so bolje odgovarjale idealu tistega časa in odsevanju mogočnosti. Vsako večje delo pa je sledilo skrbni načrtovalni fazi s skicami, študijami detajlov, ki ponujajo gledalcu tudi na razstavi zanimiv presek umetnikovega ustvarjalnega procesa. Mojstrsko je obvladal različne risarske in slikarske tehnike ter načrtno gojil risanje po opazovanju, s posebnim ozirom na človeško figuro in draperije. Kustosi Giuseppe Bergamini, Alberto Craievich in Fi-lippo Pedrocco so štiri leta načrtovali razstavni projekt mednarodne razsežnosti, ki se odlikuje tako po obsegu kot tudi po kakovosti eksponatov. Med izborom petinosemdesetih risb jih nekaj prihaja tudi iz tržaške zbirke Muzeja Sartorio, kjer je vzporedno z razstavo v Passarianu na ogled izbor Tiepo-lovih risb iz stalne zbirke. Tržaška zbirka je med najobsežnejšimi, saj premore 254 risb in pokriva vsa ustvarjalna obdobja Tiepola. Beneški mojster je veliko ustvarjal, od 16. leta pa vse do 70., širok razpon nenehnega razvoja v veščini in pristopu do upodabljanja. Razstava ima tudi didaktičen značaj, postavitev je klasično zasnovana po časovnem razporedu in po žanrih, vzporedno pa obravnava tudi naročnike, ki so umetnikovo delo podpirali. Tiepolo je nedvomno najbolj slaven beneški slikar, avtor monumentalnih del, platen in fresk, s katerimi je poslikal številne palače. Slikal je na nabožno tematiko, lotil se je pa tudi alegorične, zgodovinske ali dekorativne motivike. Zanimive so tudi njegove ilustracij in karikature. Nabožne motive označuje poseben izrazni naboj, saj je bil Tiepolo med zadnjimi poduhovljenimi slikarji zahodne tradicije tega žanra. Razstava v Villi Manin je na ogled od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 9. do 19. ure. Jasna Merku SPLETNA ANKETA PD Monti naj vlada tudi po volitvah Mario Monti, ki je edini verodostojni italijanski politik, naj vlada tudi po predčasnih parlamentarnih volitvah. To je mnenje-pričakovanje kar 47 odstotkov sodelujočih v anketi Primorskega dnevnika, ki se je nanašala na željo, da bi sedanji predsednik vlade vodil Italijo tudi po volitvah. Okoli 25 odst. anketirancev je mnenja, da bi morala državo voditi levosredinska koalicija, let pet odstotkov pa jih meni, da bi morala italijansko vlado po volitvah prevzeti desna sredina. Zanimiv je podatek, da je kar 17 odstotkov anketirancev izrazilo željo po vladanju alternativnih strank ali gibanj, med katere sodi gibanje 5 zvezd komika Beppeja Grilla. Izidi spletne ankete našega dnevnika so še kar presenetljivi in po svoje »proti toku«. Priljubljenost Montijeve tehnične vlade je v italijanskem javnem mnenju v zadnjih tednih precej padla, »drži« se le ministrski predsednik, ki bo na politični sceni ostal tudi po predčasnih volitvah, ne glede če bo ali ne bo na njih neposredno kandidiral. Želite, da bi Monti vladal Italiji tudi po volitvah? Da, je edini verodostojen politik Ne, naj vlada leva sredina Ne, naj vlada desna sredina Ne, naj vladaj alternativne stranke in gibanja Mi je vseeno 45% (132) 25% (75) -J i www.primorski.eu / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 16. decembra 2012 3 DEŽELA FJK - Po večmesečnem zavlačevanju so primarne ustanove prejele del sredstev iz zaščitnega zakona Slovenske ustanove: denar končno na računih ... manjka pa 40 odstotkov TRST - Člani upravnih svetov, direktorji in zaposleni v slovenskih primarnih ustanovah lahko zadihajo vsaj za spoznanje svobodneje. Po večkratnih obljubah, rednim zagotovilom, da je izplačilo »tik pred zdajci«, da so deželni uradi že nakazali denar, da bodo prispevki izplačani okrog 10. decembra ...no, po vsem tem se je denar res materia-liziral tudi na bančnih računih slovenskih ustanov. Dežela Furlanija Julijska krajina je namreč v teh dneh končno izplačala vsaj del sredstev, ki jih naše glasbene šole, knjižnice, založbe, mediji in ostale primarne ustanove prejemajo na podlagi zaščitnega zakona (38/2001). Za marsikatero ustanovo predstavljajo ta sredstva pravo injekcijo življenja, za marsikaterega zaposlenega pa prepotrebno plačo. Vest nam je včeraj sporočil deželni svetnik Stranke komunistične prenove Igor Kocijančič. »Vest so mi najprej potrdili deželni funkcionarji, nato pa sem jo preveril pri Glasbeni matici in Združenju slovenskih športnih društev v Italiji. V obeh primerih so mi potrdili, da jim je Dežela res nakazala denar. Sklepam, da so sredstva prejele tudi ostale ustanove, saj so bila nakazana istočasno.« Kocijančič pobliže pozna položaj na Glasbeni matici, saj je član njenega upravnega sveta. »Glasbeni matici so nakazali 490.000 evrov, s katerimi bo lahko izplačala zamrznjene plače, ki jih njeni uslužbenci kot znano ne prejemajo od septembra. Kako se bodo obnašale ostale ustanove, ne vem: ne vem, ali jim bodo ta sredstva omogočila, da na primer prekličejo dopolnilno blagajno. Izplačan je bil namreč prvi obrok, približno 60 odstotkov sredstev, ki naj bi bila predvidena za leto 2012.« Tudi v glasbeni šoli Emila Komela bodo z nakazanimi sredstvi izplačali dolg do uslužbencev (zaostale plače), kot nam je pojasnila predsednica upravnega sveta Mara Černic pa do konca leta ostaja v veljavi dopolnilna blagajna: kako bo januarja, ni znano. »Dejstvo, da so nam sedaj nakazali le 60% sredstev, šibi trdnost naše in ostalih ustanov ter ustvarja primanjkljaj: bilanco smo namreč pripravili na osnovi vsot, ki smo jih prejeli v prejšnjih letih ... « Kdaj preostali denar? Čeprav je vest o izplačilu prvega obroka nedvomno razveseljiva, ne rešuje krize, v kateri so se znašle ustanove Slovencev v Italiji. Tem so namreč nakazali le prvi obrok sredstev za leto 2012: dejstvo, da se je to zgodilo sredi decembra, ko so ustanove tako rekoč že zaključile letošnje delovanje (ki so ga morale financirati z lastnimi sredstvi oziroma bančnimi posojili), je nezanemarljiv detajl ... Vprašanje je, če in kdaj jim bo Dežela nakazala tudi preostali (državni) denar, pri čemer pa še danes ni jasno, na kakšno vsoto lahko računamo: bodo manjšinske ustanove tudi letos prejele 5,3 milijona evrov, vsoto, ki so jo prejele lani in naj bi jo tudi prihodnje leto? V deželnih blagajnah je trenutno milijon evrov, namenjen slovenskim ustanovam: deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino se je v torek odločila, da s porazdelitvijo tega denarja počaka. Vsaj do takrat, ko bo jasno, kakšna bo končna vsota. V teh dneh je namreč na dnevnem redu deželne skupščine odobritev finančnega zakona: bo Dežela »našla« milijon in 300.000 evrov za slovenske ustanove ter jim tako izplačala 5,3 milijona evrov? »Žal nimamo s tem v zvezi nobenega zagotovila,« pravi svetnik Slovenske skupnosti Igor Ga-brovec. »Obravnava se nadaljuje v ponedeljek, mislim pa, da bo ta tema na dnevnem redu v torek: v torek je treba zakon odobriti, zasedanje bo zato trajalo v nedogled.« V torek pa bo zasedalo tudi medmi-nistrsko omizje za slovensko manjšino in nekateri menijo, da bi lahko z ustrezno politično voljo denar »našli« v Rimu, na primer med neizrabljenimi postavkami zaščitnega zakona. Pred nami so skratka ključni dnevi. Poljanka Dolhar DZP doo-PRAE srl 2012 ©Vse pravice pridržane Bo Dežela FJK »našla« tudi preostala sredstva za slovenske ustanove? kroma SSG - Včeraj tiskovna konferenca Gibanja 1%, ki združuje gledališča in kulturne ustanove iz FJK Kulturi manj kot odstotek TRST - Kultura ni samo sinonim za razvedrilo in prosti čas. Kultura je predvsem ena temeljnih vrednot, na kateri v demokraciji gradimo civilno družbo. Brez gledališč, kina, koncertnih dvoran, knjižnic, arhivov, raziskovalnih inštitutov, muzejev bi dolgoročno postali le skupek posameznikov, naša družba bi doživela kolaps. Nekako tako je včeraj v tržaškem Kulturnem domu dejal Francesco Peroni, novi predsednik upravnega sveta Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine - II Rosset-ti. Tudi rektor tržaške univerze je namreč sodeloval na tiskovni konferenci, ki jo je Gibanje 1% sklicalo, da bi predstavilo svoj manifest. Dovolj povedno je pravzaprav že nje- govo ime, ki opozarja, da namenja deželna uprava Furlanije Julijske krajine kulturi manj kot odstotek svojega proračuna ... H gibanju je pristopilo tudi Slovensko stalno gledališče, ki je po besedah njegove predsednice Maje Lapornik kljub 110-letni tradiciji žal na robu prepada. Zavest, da so različne kulturne sredine stopile sku- Maja Lapornik in Alberto Bevilacqua med včerajšnjim srečanjem v mali dvorani Kulturnega doma kroma paj in začele resno razmišljati o zelo konkretnem sodelovanju, pa jo navdaja z upanjem: iz tega sodelovanja lahko črpamo moč, ne klonimo pred ustrahovanjem, se je glasil njen poziv. Dokument, ki ga je Gibanje 1% pripravilo, da bi ponudilo nekaj konkretnih predlogov deželnim upraviteljem, sta predstavila Gianni Torrenti in Alberto Bevilac-qua. Rodil se je potem, ko je odbornik De Anna napovedal, da bodo leta 2013 namenili kulturi le tretjino sredstev, ki naj bi jih prejela letos: 12,7 milijona evrov namesto 39 milijonov! Pred nekaj dnevi je sicer odbornik napovedal, da bo na razpolago dodatnih osem milijonov, a še vedno skoraj pol manj kot letos. Dokument Gibanja 1% naj bi imel torej funkcijo »ladje«, ki naj kulturni sektor pripelje v varnejše vode. Snovalci dokumenta se zavedajo, da mora sredi sedanje krize »zatisniti pas« tudi kulturni sektor, če mu Dežela ne dodeli vsaj 25 milijonov evrov, pa tvega po njihovi oceni pravo implozijo. Pripravljeni so torej pristati na 36% krčenje, v rebalansu za leto 2013 pa naj sektorju zagotovijo tudi dodatna sredstva. Prednost morajo po njihovem mnenju imeti ustanove z redno dejavnostjo in zaposlenimi ter tiste primarnega interesa, na primer gledališča, knjižnice in muzeji. Ali bodo deželni svetniki sprejeli njihov predlog, bo znano najverjetneje v torek, ko bo skupščina obravnavala kulturne postavke. (pd) Gran tipodari < Akcija je veljavna samo in izključno v devlnskem Supermarketu. Darilni kovček sestavljajo 4 produkti po 500g. Do porabe zalog. www.coopts.it i pastaZARA® Zberi vseh 5 oštevilčenih kuponov, ki jih boš našel v Primorskem dnevniku od 11. do 15. decembra. Pridi v GranDuino v soboto, 15. decembra ali v nedeljo, 16. decembra in kupone izroči promotorkam "pastaZARA": dobil boš eleganten darilni kovček z2kg testenin pastaZARA. Pridobi si danes peti kupon. Zate zastonj 2 kg testenin pastaZARA Kupon št. 5 GranDuino % % & & COOPERATIVE OPERAIE / TRST Sobota, 15. decembra 2012 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu PRISTANIŠKA OBLAST - Ob robu predstavitve novega načrta, ki ga bodo posredovali družbi Trenitalia Monassi: Uplinjevalnik bi povsem zadušil pristanišče Če bi zgradili plinski terminal v Ža-vljah, bi morali tržaško pristanišče zapreti. Promet bi bil zaradi številnih tankerjev dejansko nemogoč, to pa bi izničilo vsak poskus razvoja. To nam je povedala predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi včeraj popoldne ob robu srečanja, na katerem so predstavili novinarjem nov načrt za izboljšanje dela in za rast prometa na 5., 6. in na 7. pomolu. To je v bistvu »proti-načrt«, ki so ga izdelali podjetja in terminalisti tržaškega pristanišča v sodelovanju s Pristaniško oblastjo. Njegov namen je spremeniti oziroma izboljšati projekt, ki ga je predstavila družba Trenitalia. Načrt bodo zdaj posredovali pooblaščenemu upravitelju družbe Trenitalia Mauru Morettiju, na tej podlagi pa naj bi bila v prihodnosti povezana z železniškim omrežjem tudi 5. in 6. pomol. Morettijev načrt predvideva naložbo okrog 45 milijonov evrov, vnesene spremembe pa ne bi v bistvu vplivale na to vsoto. Predvideno je namreč le podaljšanje železniških povezav na omenjena pomola in gradnjo novih tračnic za skupaj 1,3 kilometra (650 metrov za vsaki pomol). To in še nekatere druge manjše spremembe, kot je npr. podvojitev števila železniških tirov za pretakanje tovorniških vlakov, so dodatna predpostavka za razvoj pristaniških dejavnosti, ki jih je predsednica Mo-nassijeva predstavila pred kratkim, ko so govorili tudi o 20-odsotnem porastu prometa surove nafte, ki se pretaka prek tržaškega terminala družbe SIOT v srednjo Evropo. Ali je načrt za okrepitev železniških povezav združljiv z gradnjo plinskega terminala španske družbe Gas Natural in kako, smo včeraj še vprašali Monassijevo. »Ne, s tankerji z utekočinjenim plinom zapremo,« je poudarila predsednica Pristaniške oblasti. Kako pa ocenjuje Monassijeva četrtkovo izjavo ministra za gospodarski razvoj Corrada Passere, češ da je Trst idealen za uplinjevalnik in da ga je treba zgraditi čim prej, čeprav na morebiti drugačnem mestu? »Že spet je to rekel?«, je vprašala Monassijeva in poudarila, da se Pristaniška oblast »drži dokumentov«. Pristaniška oblast je posredovala ministru za okolje Corradu Cliniju pismo, je dejala. V njem je zapisano, da se je promet v pristanišču silovito povečal in še se bo, od terminala za ro-ro dejavnosti do števila obdelanih kontejnerjev in za prihodnje leto poveča- nega prometa družbe SIOT. Skratka, razmere so se v primerjavi s preteklostjo krepko spremenile. Načrt Gas Naturala je torej dejansko zastarel, poleg tega pa bi bila pod velikim vprašajem dejavnost družbe SIOT. Glede plinskega terminala je zato potrebno v bistvu začeti vse znova, saj bo postalo tržaško pristanišče po povečanju prometa leta 2013 prvo pristanišče v Italiji in deseto v Evropi, pravi Pristaniška oblast. Seveda v primeru, da ne bodo vztrajali z uplinjevalnikom. »Ker če pridejo tankerji, mi zapremo,« je poudarila Monassijeva. Povedati namreč velja, da bi se morale vse pristaniške dejavnosti ob prihodu tankerjev ustaviti iz varnostnih razlogov. Kot je povedal koordinator tehničnega omizja za tržaški uplinjevalnik Adriano Bevi-lacqua, veljajo namreč v kraju Porto Viro blizu Roviga, kjer so zgradili soroden plinski terminal, zelo omejevalni stalni varnostni predpisi. Ladijski promet mora biti oddaljen vsaj 4 kilometre, ladje pa je mogoče privezati v razdalji najmanj 5,5 kilometra od uplinjevalnika. Aljoša Gašperlin Tovorni vlak pri 7. pomolu kroma MINISTER PASSERA - V intervjuju za radijski program Zapping »Plinski terminal je strateški in ga moramo zgraditi čim prej « »Trst je mesto, primerno za plinski terminal. Kvečjemu lahko razpravljamo o tem, kje ga bo potrebno zgraditi.« To je povedal minister za gospodarski razvoj Corrado Passera v četrtek zvečer v okviru radijske oddaje Zapping. Minister je še povedal, da bodo o dokončnem kraju za gradnjo uplinje-valnika odločali s pomočjo lokalnih uprav, in dodal, da je treba plinski terminal v Trstu zgraditi »čim prej«. Passera je med oddajo v živo odgovarjal na zadevno vprašanje neke tržaške poslušalke. Po njegovem mnenju je gradnja plinskih terminalov v Italiji nujna, če želimo cenejši plin. Toda otresti se je treba že zakoreninjene navade, da zavračamo spremembe na na- Corrado Passera šem vrtu, podpiramo pa jih v sosedovem, je menil Passera in dodal, da potrebuje Italija več uplinjevalnikov. Ali je bil Passera seznanjen z zadnjim stališčem predsednika Dežele FJK Renza Tonda, ki zdaj nasprotuje plinskemu terminalu, ni dano vedeti. Dej- stvo je, da je minister vztrajal na stališču, ki ga je iznesel v poslanski zbornici na specifično vprašanje poslanca Ettoreja Rosata. Ravno tako še ni znano, ali bo Tondo pisno seznanil Rim z negativnim mnenjem deželne vlade, kot je to zahteval tržaški župan Roberto Cosolini. Na Tržaškem se medtem nadaljujejo pobude proti gradnji plinskega terminala. V pristojni tržaški občinski komisiji so včeraj dopoldne soglasno podprli resolucijo proti uplinjevalniku. Dokument je zadeval mnenje o t.i. enotnem dovoljenju glede dokončnega načrta za gradnjo plinskega terminala družbe Gas Natural, o katerem se bo v ponedeljek izrekel tržaški občinski svet. A.G. SV. JAKOB - Rop Karabinjerji si ogledujejo videoposnetke Rop v zlatarni Ferluga pri Sv. Jakobu je močno vznemiril domačine in trgovce. Storilca sta v četrtek zvečer odnesla za okrog 10.000 evrov nakita in lastnica, ki sta jo napadla z električnim paralizatorjem in jo zvezala, je doživela velik šok. Karabinjerji intenzivno preiskujejo dogodek in se pogovarjajo z osebami, ki so roparja domnevno opazili isti dan in tudi že pred dnevi. Preiskovalci si ogledujejo posnetke nadzornih videokamer hotela San Giu-sto in dveh bank. Možno je, da je kamera ujela obraz vsaj enega storilca, kar bi lahko pomagalo sestaviti fotorobot. Neznanca sta bila pred dnevi že v zlatarni, nekatere priče pa so ju slišale govoriti v slabi angleščini. Enega roparja je zlatarka opisala karabinjerjem, drugega pa v bistvu ni videla. Opisani moški je visok od 180 do 190 centimetrov, ima svetlo polt in oči ter rjave lase. Na sebi je imel dolg plašč. Star naj bi bil od 25 do 30 let. ZLATI SV. JUST - Včeraj opoldne v dvorani tržaškega občinskega sveta podelitev 46. nagrade zboru Antonio Illersberg S pesmijo ponesli ime Trsta v svet Tržaški župan Cosolini: Tržaška skupnost naj tako kot zbor stopi skupaj in se poenoti za dosego skupnih ciljev - Na slovesnosti brez petja ni šlo Včeraj malo čez poldne je v dvorani tržaškega občinskega sveta zadonela znana ponarodela pesem El tram de Op-cina in to iz ust članov letošnjega prejemnika že 46. zlatega sv. Justa, moškega zbora Antonio Illersberg. Zboru, ki prav letos obhaja petdesetletnico delovanja (oblikoval se je leta 1962 z združitvijo zborov Montasio in Publio Car-niel), je zlati kipec tržaškega zavetnika, delo umetnika Tristana Albertija, šel na podlagi odločitve Združenja kronistov Furlanije Julijske krajine, ki je presodilo, da je zbor, ki je v petih desetletjih imel skoraj šeststo koncertov na petih celinah (v Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji) ter zmagal 23 nagrad na raznih mednarodnih tekmovanjih, s tem dostojno ponesel ime Trsta v svet. To so na včerajšnji slovesnosti poudarili vsi govorniki, od predsednika tržaškega občinskega sveta Iztoka Furla-niča, podpredsednika Fundacije CRT Renza Piccinija, častnega predsednika Združenja kronistov FJK Giorgia Cesa-reja, ki je podelitev nagrade označil za dolžnostno dejanje, in glasbenega kritika Giannija Gorija, ki je med drugim opozoril, da se je zbor vedno znal prenoviti in se ni omejil le na krajevne ljudske pesmi, ampak se je podal tudi v vode polifonije, zaradi polstoletne ljubezni do glasbe pa si zasluži nagrado. Odločitev, da gre letošnji zlati sv. Just zboru Illersberg (v njegovem imenu sta kipec dvignila predsednik Bruno Dapretto in dirigent Tullio Riccobon), je tržaški župan Roberto Cosolini označil za visoko simbolično tudi spričo časa, v katerem živimo in kjer se na vseh področjih vztrajno poudarja sposobnost navduševanja, ki jo imajo solisti oz. posamezniki, medtem ko gre pri zborovstvu za vsakodnevne dosežke, ki so sad žrtvovanja dela talenta posameznikov s ciljem, da se doseže zlitost, prav tako pa ga zaznamujeta velik čut za disciplino in visoka stopnja profesionalnosti, kar je v primeru zbora Illersberg prineslo velike rezultate. Tudi tržaška skupnost mora zato postati kot zbor, stopiti skupaj in se poenotiti za dosego skupnih ciljev, je dejal Cosolini. (iž) » t» Jr 1 a», ■'^^i&V. V dvorani tržaškega občinskega sveta je ob tej priložnosti zadonela pesem kroma "si g v« ^ft* / TRST Sobota, 15. decembra 2012 5 NARODNI DOM - Skupna pobuda Slorija in Inštituta za narodnostna vprašanja S skupnim načrtovanjem v odprt evropski prostor Slovenci v sosednjih državah republike Slovenije kot predmet raziskovanja v okviru nacionalnih, čezmejnih in mednarodnih projektov je bil naslov simpozija, ki je potekal včeraj v Narodnem domu. Direktorji različnih raziskovalnih inštitutov so razmišljali o krepitvi sodelovanja in povezovanja med znanstvenimi organizacijami, ki se ukvarjajo tudi s problemi in perspektivami zamejskih Slovencev. Jutranji del posveta, ki sta ga organizirala Slovenski raziskovalni inštitut (SLO-RI) in Inštitut za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani, je povezoval predsednik Slorija Milan Bufon, ki je za naš dnevnik povedal, da je to srečanje pomembno predvsem iz dveh razlogov: kot Evropejci moramo izkoristiti odprt prostor komunikacije, po drugi strani pa je v teh kriznih časih črpanje evropskih sredstev s skupnim načrtovanjem še kako pomembno in dobrodošlo. Posvet je namreč ponudil priložnost za strokovno razpravo okrog razvojnih možnosti, ki se pojavljajo na področju skupnega prijavljanja projektov v okviru nacionalnih, čezmejnih in mednarodnih programov. Na srečanju je med drugimi spregovoril tudi konzul republike Slovenije Dimitrij Rupel, ki je pokomentiral trenutno politično situacijo in podal svojo vizijo prihodnosti. Govornik meni, da se v Sloveniji pogosto delajo blokade, ki niso dobre za narod, a te so, kot je dejal, prisotne tudi v Italiji. Slovenski narod po konzulovem mnenju deli usodo drugih evropskih narodov, kar se pa tiče zamejskih Slovencev pa je gost dejal, da manjšina v Italiji potrebuje tudi nek nov premislek, ki bi vodil do spoznanja, da ima manjšina kljub vsem težavam, s katerimi se sooča, tudi nekatere prednosti, ki jih bo v prihodnje treba izkoristiti. Ob koncu svojega nagovora je Dimitrij Rupel namignil, da bi lahko manjšina predstavljala neko elito, saj je stalno v intenzivnem stiku z evropskimi procesi, za nameček pa imajo njeni pripadniki dva materna jezika. Pozdravne nagovore sta podala še Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja, Primož Pri-stovšek, vodja Sektorja za raziskovalno infrastrukturo in mednarodno sodelovanje pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), in Matjaž Longar, državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slednji je pohvalil delo raziskovalnih ustanov, obenem pa je posredoval tudi nič kaj spodbudne novice za zamejske ustanove. Slovenska vlada zaradi referendumske pobude v Sloveniji ne more zagotoviti, kdaj bodo zamejski Slo- Izvajanje generalnega konzula Dimitrija Rupla v uvodnem delu celodnevnega posveta kroma venci prišli do sredstev, je dejal Matjaž Lon-gar, ki pa je v isti sapi dodal, da slovenska vlada ne predvideva zniževanja sredstev, gre le za odlog financiranja. Ob koncu prvega dela jutranjega simpozija je sledil še podpis sporazuma o sodelovanju med Slorijem in Znanstvenoraziskovalnim centrom slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Sporazum sta podpisala Milan Bufon in Oto Luthar, sicer direktor ZRC SAZU-ja, ki je poudaril, da se mu je ta sporazum zdel nujen, saj ima njihov inštitut podpisane sporazume z inštituti na različnih koncih sveta, doslej pa ni imel sporazuma z inštitutom, ki je od Ljubljane oddaljen le 105 kilometrov. Sodelovanje med dvema raziskovalnima centroma je že obstajalo, ta sporazum naj bi le formaliziral njun odnos, je dejal dr. Luthar, ki je v nadaljevanju predstavil raziskovalno dejavnost njihovega centra in naštel nekatere najbolj odmevne publikacije, ki jih je njihova založniška hiša izdala. Ob tej slavnostni priložnosti je gost Slori-ju podaril nekaj publikacij, ki so bile deležne velike odmevnosti med širšim občinstvom. Jutranji program je postregel še z referati, v sklopu katerih so direktorji inštitutov predstavili aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo njihovi raziskovalni centri. Izvedeli smo, kateri so raziskovalni dosežki na področju preučevanja manjšinskih vprašanj in kateri projekti so bili izvedeni na nacionalni, čezmejni in mednarodni ravni, govorniki pa so govorili tudi o novih izzivih in prioritetah sodelovanja med znanstvenimi centri. (sč) NARODNI DOM - Predavanja in okrogla miza Raziskovanje, lobiranje in nacionalni interes Korenite transformacije, ki so v zadnjih desetletjih zaznamovale razvoj obmejnih pasov, narekujejo posodobitev analitičnih pristopov in znanstvenih vprašanj, začenši z opuščanjem rabe ne več aktualne sintagme »Slovenci v zamejstvu«. Tako piše v izvlečku konference Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) in Inštituta za narodnostna vprašanja (INV). Po uradnem delu je bila na vrsti sekcija »slika stanja« s predstavitvijo delovanja ustanov. Govorili so direktor Slorija Devan Jagodic, direktorica INV Sonja Novak Lukanovič, direktor Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) iz Celovca Avguštin Malle, direktorica Slovenskega narodopisnega inštituta Martina Piko-Rustia, direktor ZRC SAZU Oto Luthar in v. d. direktorja Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem (UP ZRS) Aleksander Panjek. Slednji se je zavzel za razvoj skupnega slovenskega raziskovalnega prostora, o čemer je bil govor tudi med popoldansko okroglo mizo, na kateri so sodelovali Boris Jesih (INV), Borut Klabjan (UP ZRS), Avguštin Malle (SZI), Breda Mulec (Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu), Katalin Munda Hirnok (INV), Barbara Riman (INV), Ingrid Slavec Gradišnik (ZRC SAZU), Kristina Valenčič (podjetje Euroservis) in Zaira Vi- TRST - Sindikat pri konzulu Rupla seznanili s težavami Narodne in študijske knjižnice Generalni konzul v Trstu Dimitrij Rupel se je v četrtek sestal s predstavnikoma sindikata zaposlenih v zasebnem sektorju (USB). Fabrizio Gianolla in Sandi Volk sta Ruplu predstavila razmere, v katerih se je, zaradi krčenja finančnih sredstev za delovanje, znašla Narodna in študijska knjižnica v Trstu in s tem tudi njeni zaposleni. Knjižnica naj bi imela težave zaradi krčenja in neiz-plačila finančnih sredstev za delovanje ustanov slovenske manjšine v Italiji za leto 2012 s strani Italije, dežele Furla-nije-Julijske krajine, pa tudi zaradi krčenja prispevkov Republike Slovenije. Vse navedeno je privedlo do dopolnilne blagajne za tri zaposlene na odseku za zgodovino ter neiz-plačila novembrskih plač zaposlenih v knjižnicah v Gorici in Trstu, so pojasnili v USB (Unione sindacale di base). Na srečanju sta predstavnika sindikata Ruplu predstavila dejavnost Narodne in študijske knjižnice v Trstu, s posebnim poudarkom na odseku za zgodovino. Sindikalisti so se na Rupla obrnili s prošnjo, naj pri slovenski vladi intervenira glede dopolnitve izplačanih sredstev, katerih znesek je bil glede na leto 2011 znižan. Zaprosili so ga tudi za posredovanje pri italijanskih institucijah in institucijah Furlanije-Julijske krajine, da bi jim sredstva za leto 2012 izplačali čim prej in v znesku, ki bi bil vsaj tako visok, kot je bil znesek za leto 2011, piše v sporočilu za javnost USB. TRST - Priložnost za poglobitev vrlin kraškega vina Danes in jutri v palači Luisi prireditev Teranum Oba tržaška dnevnika nas tudi letos vabita na prireditev Teranum, ki bo danes in jutri v palači Luisi v Ul. S. Nicolo 4 v Trstu (oba dneva od 18. do 22. ure). Ob bogati pokušnji nam Teran ponuja tudi priliko, da poglobimo naše znanje o njegovih številnih vrlinah. Naš zamejski slikar Robert Hlavaty ga je označil »Kraška poezija« - in ne le božanska pijača, ki jo vsi cenimo in uživamo posebno, ko nam jo postrežejo z domačin kraškim pršutom in sirom. Marsikdo je že ugotovil, da je najboljši takrat, ko ga pijemo na licu mesta (Krasu). To so znali ceniti tudi naši italijanski someščani, ki so zapeli celo pesem s temo v italijanskem besedilu in z melodijo naše »Zaplula je barčica moja«. Bojan Ravbar, ki se je poročil s Tončko Kosovel (sestro slavnega pesnika) je za časa Avstrije študiral agronomijo na Dunaju (Wienerneuklosterburg), mi je pripovedoval, da so na začetku prejšnjega stoletja na tamkajšnji Univerzi analizirali kraško zemljo in ugotovili, da je ta najbolj primerna za pridelovanje terana. Na podlagi te ugotovitve je bilo priporočeno, da se na Krasu goji predvsem teran, kar je prineslo celemu področju Krasa velike gospodarske koristi. Zaradi tega je Ravbar menil, da bi morali Kraševci tistemu zaslužnemu človeku postaviti spomenik. V kraškem teranu je bogata zaloga najrazličnejših mineralnih snovi, predvsem železa. Njegov »bra- Predstavitev knjige Io credo Danes ob 17.30 bo v avditoriju muzeja Revoltella v Trstu predstavitev knjige astronomke Margherite Hack in duhovnika Pierluigija Dipiazze »Io credo - Dialogo tra un'atea e un prete«. Srečanje bo uvedel župan Roberto Coso-lini, vodila pa ga bo novinarka RAI Marinella Chirico, ki je knjigo uredila. Na srečanju bo prisoten tudi Dipiazza, medtem ko bo Hackova sodelovala prek skypa, saj se je njena srčna bolezen v zadnjih časih hudo poslabšala. Jutri svečanost na strelišču Jutri bo na strelišču na Pikelcu na Op-činah ob 15. uri svečanost v spomin na žrtve drugega tržaškega procesa ob 71-letnici ustrelitve, ki jo prirejajo organizacije VZPI-ANPI, ANPPIA in ANED. Po polaganju vencev bosta govorila tržaški župan Roberto Cosolini in novinar Aljoša Fonda, pel pa bo MoPZ Vasilij Mirk s Proseka in Kontovela pod vodstvom Marka Sancina. Svečanosti bo ob 16. uri v openskem Prosvetnem domu sledila predstavitev potujoče razstave Ko je umrl moj oče, o kateri bodo govorili Metka in Boris M. Gombač ter Dario Mattiussi. Sodelovala bosta še pevka Marjetka Popovski in MePZ Slovenec-Slavec iz Boršta in Ricmanj pod vodstvom Danijela Grbca. Tiepolo v Trstu Devan Jagodic dali (SLORI). Govor je bil tudi o kroženju možganov, ki so ga v Evropski uniji zaradi gospodarske krize omejili, pa o težkih razmerah za raziskovalno delo. »Letna štipendija je za 20-letnika v redu, za 35-letnika pa ne,« je dejal Klabjan. Sara Brezigar (INV) je med razpravo povedala, da se raziskovalci ukvarjajo tudi s petimi raziskavami naenkrat, v takih okoliščinah vrhunskega dela ne moremo pričakovati. Navzoči so se vprašali, ali je raziskovanje manjšinskih vprašanj slovenski nacionalni interes, jasno strategijo na to temo pogrešajo. Devan Jagodic in Sonja Novak Luka-novič sta pozvala k utrjevanju odnosov in skupnem načrtovanju, saj sta partnerstvo in lo-biranje v EU pomembna pri črpanju evropskih sredstev. (af) tranec« - istrski refošk - navadno doseže 7 do 8 promilov skupne kisline, medtem ko jih teran doseže do 12 ali 13. Če temu dodamo še posebnost, da se ob drugem (pomladanskem) vretju jabolčna kislina spremeni v mlečno, ga lahko zaradi tega označimo kot edinstveno vino, ki je tudi zdravilno. Tega so se že davno zavedali tudi zdravniki, ki so slabokrvnim pacientom in porodnicam priporočali teran. V preteklem stoletju ga je znana tržaška lekarna Seravallo dopolnila z izvlečkom lubja ameriškega kinovca (Cinchona) in izdelek, imenovan »Vino di china ferruginoso Seravallo«, uspešno tržila po vsem svetu. Pri starinarju sem dobil poštno kartico, ki je ta napitek reklamizirala tudi v hrvaščini. Spominjam se tudi prvih značilnih etiket Vina Kras, s kelihastim kozarcem, ki ga ovija kača, ob polni luni. Po mojem mnenju posrečena prepoznavna in čitljiva etiketa, ki bi jo bilo vredno obnoviti. Za zaključek temu »slavospevu« našemu žlahtnemu kraškemu teranu pa vabim še vse, da mu s kozarcem v roki nazdravijo z verzom Zupančičeve poezije Vseh živih dan. Jaz čutim danes vseh živih dan moje srce kipi in polje moja duša je židane volje kot bila bi pila kraški teran. Miran Kuret Danes opoldne bodo v muzeju Sartorio (Trg Papa Giovanni XXIII.) odprli razstavo »Tiepolo a Trieste«, na kateri bodo na ogled risbe, ki jih hranijo prav v tem tržaškem muzeju. Dela Giambattista Tiepola je leta 1893 kupil baron Giuseppe Sartorio pri nekem tržaškem starinarju, v oporoki pa jih je zapustil Občini Trst. Tiepolo naj bi skupno ustvaril dva tisoč risb, v muzeju Sartorio pa jih je 254. Včeraj so Tiepo-lovo razstavo odprli tudi v vili Manin. Krajina, čebele in ustava Danes z začetkom ob 15. uri bo blizu lokala II posto delle fragole v bivši umobolnici pri Sv. Ivanu v Trstu strokovno srečanje na temo: »Krajina, čebelja družina in ustava«. Srečanje v priredbi Pokrajine Trst bo uvedel ekolog Alfredo Altobelli, uvodni poročili pa bosta imela Livio Dorigo in Biagio Mannino. Sledila bo okrogla miza, pri kateri bodo sodelovali Mariano Cherubini, Ales-sandro Giadrossi, Edoardo Greblo, Guido Marotta, Claudio Paravano, Li-vio Poldini in Andrea Sergianpietri. Nona, nono, rišimo skupaj Izteka se leto 2012, ki je bilo proglašeno za leto medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti. To želi krožek KRUT obeležiti z današnjo predpraz-nično delavnico. Nanjo vabi svoje člane - dedke in babice, da pripeljejo na društveni sedež v Ul. Cicerone 8 svoje male vnuke, da jim pokažejo, kam sami zahajajo na razne dejavnosti, tečaje, konference. Likovna delavnica »Nona, nono, rišimo skupaj« bo stekla danes ob 10. uri. Pod mentorstvom umetnice Luise Tomasetig bodo skupno nonoti in vnuki z barvo in raznimi materiali ustvarjali božične izdelke. Še zapora na Bošketu Sprehajalci, divji prašiči in drugi obiskovalci Bošketa so lahko mirni, saj je cesta, ki povezuje Sv. Ivan in Frned, zaradi ledu na cestišču že teden dni zaprta za promet. Podjetje AcegasAps občasno posipava cesto s soljo, led pa se še naprej ustvarja. Mestni redarji so sinoči potrdili, da je cesta zaenkrat neprevozna. Memorial Francesco Pinna Združenje Calicanto onlus prireja danes v športni palači na Čarboli celodnevni odbojkarski turnir (od 9. do 17. ure) v spomin na 20-letnega Frances-ca Pinno, ki je pred enim letom umrl med postavljanjem odra za Jovanotti-jev koncert v palači PalaTrieste. Memorial Francesco Pinna so včeraj predstavili predstavniki Občine Trst in Dežele FJK, pobudo pa podpirajo razni pomembni sponzorji (Illy, Generali, Wartsila, Pacorini, Trieste Trasporti). Pinna je bil prostovoljec združenja Calicanto in študent na Univerzi v Trstu. 6 Sobota, 15. decembra 2012 TRST SKLADIŠČE IDEJ - Odprtje ob 18. uri V mestnem središču od danes na ogled preko 100 Gromovih umetnin Bogdana Groma, svetovljana po izobrazbi in duši, ki pa je ostal nadvse vezan na rojstni Kras, bo danes počastil tudi rojstni Trst. V Skladišču idej (Magaz-zino delle Idee) na tržaškem nabrežju bodo namreč ob 18. uri odprli veliko anto-loško razstavo, ki jo prireja Pokrajina Trst. Včerajšnje predstavitve se je med drugimi udeležil tudi 94-letni slikar, ki se je sprehodil med preko sto razstavljeni- mi deli. Izbor je res bogat in predvideva od klasičnih risb, slik, grafik in kiparstva vse do tapiserij in izvirnih izrezank, ki so del Gromove bogate zasebne zbirke in nekaterih krajevnih likovnih zbirk. Umetnik Bogdan Grom se je rodil leta 1918 v Devinščini, življenjska in poklicna pot pa ga je nato vodila v najrazličnejše kraje: Prago, Zagreb, Ljubljano, Su-botico, na Ptuj in še kam. Študiral je na Včerajšnje predstavitve sta se ob umetniku in predsednici Pokrajine udeležila tudi generalni konzul Dimitrij Rupel in zgoniška odbornica Monica Hrovatin kroma akademijah v Rimu, Perugi, Benetkah in Munchnu. Od leta 1975 živi v Združenih državah Amerike, dom si je ustvaril v En-glewoodu v New Jerseyu, na Tržaško pa se redno vrača. Po današnjem odprtju, ki naj bi se ga udeležila tudi slovenska ministrica Ljudmila Novak, bo razstava na ogled do 3. februarja. V pripravi je tudi bogat večjezičen katalog. Te dni je na tržaški univerzi na Fakulteti za politične vede uspešno diplomiral Aleksander Sancin Novopečenemu doktorju iskreno čestitajo vsi njegovi Giuli, Elisi in Maksiju se je pridružil Marco Družini želimo veliko lepih skupnih trenutkov in zdravja. Nonoti Danes praznuje 99 let naša draga Olga Ban Miru in zdravja še naprej ji želimo Janko z Vero, Darko z Lailo, vnukinje in pravnuki Silva Kot blisk so leta minila, pa kaj zato, saj drugih 50 še lepših bo! Zbor in vsi pri SKD Rdeča zvezda / Sedaj je za nas še bolj veseli december, saj je včeraj pokukala na svet črnolasa punčka Kajla Čestitamo mamici Tajdi in tatku Devanu, mali štručki pa želimo srečno življenje med nami! Nonoti Erika in Bogdan ter Daria in Igor, teti Nastja s Kristijanom, Nataša s Tomažem ter stric Aljaž z Giulio V decembrskem jutru se je rodila brhka punčka Kajla Osrečila je mamico Tajdo in tatka Devana. Srečni družinici čestitamo ponosni pranonoti Bruna, Milka in Sergij ter teta Katja z Andreasom in Janom Štorklja je razprla krila, saj sta Devan in Tajda hčerkico dobila. Dobrodošla 1 Kajla! Zbor in vsi pri SKD Rdeča zvezda Včeraj danes Danes, SOBOTA, 15. decembra 2012 KRISTINA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.43- Luna vzide ob 9.14 in zatone ob 19.12 Jutri, NEDELJA, 16. decembra 2012 ALBINA, TRETJA ADVENTNA NEDELJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,5 stopinje C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12 stopinj C. [13 Lekarne Sobota, 15. decembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 - 040 309114, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Opčine - Prose-ška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Op-čine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 - 040 361655. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 18.15, 21.00 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »E se vi-vessimo tutti insieme?«. CINECITY - 11.05 »Hotel Transylvania«; 15.15, 17.20, 19.25 »Le 5 leg-gende«; 22.05 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 15.30, 20.00 »Scusa mi piace tuo padre«; 15.30, 18.45, 22.00 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato 3D«; 20.40, 21.30 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato 2D«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Tut-to tutto niente niente«; 15.25, 16.20, 17.35, 18.35, 20.00, 22.10 »Colpi di fulmine«; 15.40, 17.50, 20.00 »Sammy 2 - La grande fuga«; 17.30, 22.00 »The Grey«. FELLINI - 15.15, 17.00, 20.30 »Le 5 leg-gende«; 18.30, 22.15 »Argo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Grandi speranze«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Tutto tutto nien-te niente«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Una famiglia perfetta«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.05, 12.55, 15.05, 17.00 »Božičkov vajenec«; 13.25, 15.40, 20.10, 22.25 »Čudovit načrt«; 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 »Hobit: Nepričakovano potovanje«; 12.40, 16.15, 17.45, 20.00, 21.20, 23.30 »Hobit: Nepričakovano potovanje 3D«; 12.50, 15.00 »Pet legend«; 11.00, 13.20, 15.30 »Pet legend 3D«; 17.50 »Skok čez plot«; 18.35 »Skyfall«; 14.00, 16.20, 21.25, 23.40 »Zadnji obhod«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Colpi di fulmine«; Dvorana 2: 16.00, 18.50, 21.45 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato 3D«; 20.00, 22.15 »007 - Skyfall«; Dvorana 3: 15.30 »Hotel Transylvania«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amore«; Dvorana 4: 15.15, 16.45, 18.15 »Sammy 2 - La grande fuga«. SUPER - 16.30, 20.00 »Scusa mi piace tuo padre«; 18.00, 21.30 »Troppo amici«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 20.30 »Lo Hobbit: Un viaggio ina-spettato«; Dvorana 2: 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Tutto tutto niente nien-te«; Dvorana 3: 16.15 »Le 5 leggende«; 18.00, 21.30 »Lo Hobbit: Un viaggio inaspettato 3D«; Dvorana 4: 16.15, 18.00 »Sammy 2«; 20.00 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amore«; 22.00 »Una famiglia perfetta«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.00 »Colpi di fulmine«. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bo danes, 15. decembra, dan odprtih vrat od 8.30 do 12.00 ure. Toplo vabljeni tretješolci nižjih srednjih šol in njihovi starši. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA vabimo na božičnico »V pričakovanju « v ponedeljek, 17. decembra, ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOLINI sporoča, da bo razstava »Dolinska šola v preteklosti« na srednji šoli Gregorčič odprta do 30. decembra. Najave za voden obisk na markoma-nin@gmail.com. S Izleti EN DAN V LJUBLJANI Slov.I.K. In Dijaški dom S. Gregorčiča organizirata v četrtek, 3. januarja, enodnevno srečanje z dijaki Gimnazije Poljane in Dijaškega doma Ivana Cankarja v Ljubljani. Prevoz iz Gorice in Sežane. Več informacij: www.slovik.org ali tel. 0481.530.412. Prijave zbiramo do torka, 18. decembra, na naslovu info@slo-vik.org. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira silvestrsko novoletni izlet na Slovaško od 30. decembra do 1. januarja. Ogledali si bomo Bratislavo in njene znamenitosti ter okolico. Ob po-vratku se bomo ustavili na Dunaju ali pa bi šli preko Madžarske in se ustavili v Szombathely-ju. Informacije: Dušan (+386) 70407923 ali dusan.pav-lica@siol.net. POHOD BREZ MEJA, TE SKUPNE STEZICE se bo odvijal v nedeljo, 23. decembra. Zbirališče ob 9.30 v prebene-škem parku. Po toplem čaju in svežemu pecivu, ob 10.00 odhod v smer Ka-stelec, kjer nas bo čakal prigrizek. Nadaljujemo do Varde, Socerba in Ma-ganjevca. Povratek zopet v prebeneški park, kjer se bomo okrepčali z lovskim goulashem in razveselil z veselo mu-ziko. Vabljeni v polnem številu. H Mali oglasi V BOLJUNCU, pred gledališčem France Prešeren, smo našli šop ključev. Pokličite tel. št.: 333-3616411. GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. 3200265573 ali 329-6055490. NA NSŠ SREČKA KOSOVELA na Op-činah nujno potrebujemo majhen hladilnik z zmrzovalno celico. Učno in neučno osebje ter učenci bomo hvale- H Poslovni oglasi BITA - LJUDSKI DOM KRIŽ SILVESTROVANJE z večerjo, glasbo in plesom 50 evrov. Info in rezervacije 040-2209058 Pohitite! SLAŠČIČARNA BUKAVEC na Proseku je ODPRTA v nedeljo zjutraj na Kržadi žni prijaznemu darovalcu. Tel. št.: 040-211063, pon-pet 8.00-14.30. PRODAM nabrežinski kamen (bunja) raznih velikosti primeren za zid ali prevleko. Tel. št.: 349-8524631 ob večernih urah. PRODAM peč na drva nordica, za ambient 50 kv.m., rjave barve za 100,00 evrov. Tel. št.: 349-2968720. PRODAM GORILNIK (bruciatore) na kurilno olje znamke lamborghini za 250,00 evrov. Tel. št.: 338-5098764. PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje, lastne pridelave. Tel.: 3398201250. PRODAM volkswagen polo, 1.4, letnik 2000, redno servisiran, lepo ohranjen. Tel. 339-6084148. ZIMSKE PNEVMATIKE s platišči 155/70 R13 goodyear in pnevmatike 155/65 R13 sava prodam. Tel.: 329-4762467. ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM RADETIČ SIDO- NJA - Medja vas 10 - je odprt danes, jutri in vsak dan od 20. do 30. decembra. Tel.040-208987 UH Osmice OSMICO je v Mavhinjah št. 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-2907049. OSMICO je odprl Sergio Giovannini v Ul. Modiano št. 2. Tel. 335-6045771. OSMICO v novih prostorih je odprla družina Debelis, Ul. Ventura 31/1 (Campanelle). Tel. 347-3648603. Vabljeni! SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. Čestitke Naša mala MARTINA bo danes ugasnila prvo svečko na torti. Iz srca ji želimo vse najboljše srečni nonoti. Mamici Tajdi in tatku Deva-nu čestitamo ob prihodu male KAJLE. Novi družini želimo iz srca veliko veselih in srečnih dni Dean, Ivana in mala Isabel. Danes je v Barkovljah veselo, saj 50 let skupnega življenja jima je uspelo. Vse najboljše draga MARA in RINO ter veliko nadaljnje sreče, ljubezni in zdravja v skupnem življenju vama želijo Erika, Bruno, Ilenia in Isabel ter Monica in Roberto. Vse naj, naj, naj pa vama želijo tudi Mario in Milena ter Barbara in Damjan z Matijo in Jernejem. B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) TOTALERG: Ul. Flavia 59 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 15. decembra 2012 7 SKD VESNA pod pokroviteljstvom Rajonskega sveta za Zahodni Kras vabi na B0ZICNIC0: SLADKO BOŽIČNO VOŠČILO Jutri - v nedeljo, 16. decembra, v Ljudskem domu ob 18.00 Nastopajo Glasbeni ustvarjalci in Mpz Vesna Nagradili bomo najboljšo slaščico. Slaščice sprejemamo od 17. do 18. ure. Ü3 Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 340-5814566 (Valentina). ŠTUDIJSKI PSIHOLOŠKI CENTER prireja decembra tri delavnice emocij za otroke od 3 do 10 let in brezplačno delavnico dobrega počutja za odrasle. Informacije in vpis na tel. 320-7431637, in-fo@psicologo.trieste.it ali www.psico-logo.trieste.it. ČASOVNA BANKA PALČEK vabi danes, 15. decembra, na predstavitev svojih dejavnosti ob 17.30 v društvo Igo Gruden, ob priliki božičnega sejma. Vabljeni vsi, ki bi radi spoznali nov sistem »plačevanja« dobrin in uslug in bi radi postali člani. V zgornjih prostorih pa se še zadnji dan odvija tudi bogat srečolov in sejem raznih izdelkov. AŠD VESNA vljudno vabi člane sponzorje navijače in prijatelje da nazdravijo s svojimi športniki danes, 15. decembra, ob 19. uri v ljudskem domu v Križu (Bita). Ob priliki bo predstavitev koledarja Vesne 2013. ELIC-SINTESI z umetnikom Leonardom Calvo vabi na otroško-mladinsko delavnico »Zabavajmo se z risanjem stripov« danes, 15. decembra, od 16.30 do 18.00 na sedežu šole, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info 333-4236902, 040-2602395. KRU.T obvešča prijavljene dedke, babice in vnuke, da se bo likovna delavnica »Nona, nono, rišimo skupaj«, pod mentorstvom umetnice Luise Tomasetig, odvijala danes, 15. decembra, ob 10. uri, na društvenem sedežu. Tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it OBČINA ZGONIK sporoča, da na občinski spletni strani www.comune.sgonico.ts.it je na razpolago programska oprema za avtomatično izračunanje davka in tiskanje obrazca F24 ter obvešča, da je končna stopnja za l. 2012 za glavno stanovanje in funkcionalne objekte ali prostore 0,37%, za druge zgradbe pa 0,74%. Občinski davčni urad bo za informacije in izračun davka IMU še danes, 15. decembra, od 9. do 12. ure. SKD GRAD - BANI prireja sejem božičnih okrasnih izdelkov. Na njem bodo razstavljali svoje izdelke tudi Robert Go-ruppi - gravirano steklo; Valentina - bi-žoterija iz biserov in kristalov Swarovski; Lucia - ovratne rute. Razstavljeni predmeti so ročne izdelave. Sejem bo odprt obiskovalcem danes, 15. in v nedeljo, 16. decembra, 15.00-19.00. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi danes, 15. decembra, v društvene prostore na božični sejem: ob 17.00 Združenje staršev OŠ V. Šček in Časovna banka Palček predstavita svoje delovanje; 17.30 Bi-serka Cesar pripoveduje pravljico »Zverjašček«, sledita delavnici Izdelaj svojo pošast ter za odrasle ob 18.00 »Makramejčkanje«; ob 19.00 nastop gojencev skupine Musica d'insieme. Novost: Zeliščarski kotiček s strokovno literaturo in svetovanjem. SKD TABOR ZA OTROKE - Prosvetni dom: danes, 15. decembra, ob 10. uri »Ustvarjalna delavnica« z Nado in Tanjo. Pridružite se nam! SLOVENSKA PROSVETA obvešča, da danes, 15. decembra, zapade rok za oddajo prošenj za štipendije iz Sklada Albina Ločičnika za študente inženirstva. Več na spletni strani Slovenske prosvete www.slovenska prosveta.org SOCIALNA SLUŽBA OBČIN Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, organizirata za osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah danes, 15. decembra, 15.0018.00 delavnici: »Božični okraski« v Briščikih št. 77 (Občina Zgonik), v prostorih Krd Doma Briščiki, ter »Božični svečniki« (otroci naj s seboj prinesejo steklen lonček) v Naselju Sv. Mavra 124, Sesljan. Prost vstop. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI-jem prireja tradicionalni »Novoletni plesni festival 2012«, ki bo v nedeljo, 16. decembra, ob 16.00 v telovadnici v Repnu. Letošnja novost: tekmovanje v najizvirnejši praznični točki in veliko presenečenj. Toplo vabljeni ljubitelji plesa, navijaštva in dobre volje! DAVČNI URAD Občine Dolina sporoča, da bo do 17. decembra vsak dan na razpolago za informacije v zvezi z davkom IMU (ponedeljek 14.30-16.00; od torka do petka 8.30-10.30). Na občinski spletni strani www.sandorligo-doli-na.it je na voljo programska oprema za avtomatično izračunanje davka IMU in tiskanje obrazca F24. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 17. decembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na božični večer z dr. Jožetom Bajze-kom. Začetek ob 20.30. UČENCI IN UČITELJI COŠ Frana Ven-turinija bodo ponesli božična in novoletna voščila družinam za Tepežnico in Živitore v Boljuncu, Borštu ter Za-brežcu v ponedeljek, 17. decembra, v jutranjih in zgodnjih popoldanskih urah, v Gročani pa konec decembra po ustaljeni navadi. V primeru slabega vremena pobuda odpade. DELAVNICA ZA STARŠE o jezikovnem razvoju otroka v večjezičnem okolju bo v torek, 18. decembra, od 16.30 do 17.30 na Večstopenjski šoli na Vrdeli (Ul. Ca-ravaggio št. 4). Delavnica sodi v sklop projekta Jezik - Lingua. Informacije: te-co01@jezik-lingua.eu, tel. 345-9703933. KRU.T vabi na predavanje »Camino de Santiago de Compostela Camino Fran-ces«, ki bo v torek, 18. decembra, ob 18.15. Ob fotografijah in glasbi nam bo prof. Loredana Kralj pripovedovala o Jakobovi romarski poti od St. Jean Pied de Port v Franciji do Finisterre v Galiciji na Atlantskem oceanu. Informacije v sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 18. decembra, v svojem sedežu v Doberdobski ulici št. 20/3, ob 20.15 z naslednjim dnevnim redom: sporočila, sprejem zapisnikov, odobritev Splošnega urbanističnega prometnega načrta, resolucije rajonskega sveta. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 18. decembra, ob 20.30 v sedežu na Pa-dričah seja odbora. UČENCI OŠ GRADNIKA NA COLU bomo koledovali na Colu in Poklonu. Obiskali vas bomo v torek, 18. decembra, od 9.30 do 12.00. VADBA JOGE BOLJUNEC V sredo, 19. decembra, bo potekala skupna vadba od 18.00 do 19.30. Sledilo bo družabno srečanje. Spomni se prinesti kaj za pod zob. KD PRIMAVERA-POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje -zimski solsticij«, ki bo v soboto, 22. decembra, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psiho-terapevtka dr. Lucia Lorenzi. Informacije in prijave na tel. št. 334-7520208 ali 347-4437922, r.jurada@gmail.com. OBČINE OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor in Zadruga L'Al-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, sobota od 10. do 12. ure. Delavnice v decembru: Nakiti in Kreativni okraski. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote, 8.00-13.00. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo v soboto, 22. decembra, v nakupovalnem centru v Miljah pravljica »Rudy, severni jelen z rdečim noskom«. Pravljica bo na vrsti vsako uro od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. ŽEGNANJE KONJ bo v sredo, 26. decembra, ob 12.30 v Štivanu pri cerkvi Sv. Ivana. Obred prireja konjeniško društvo Skuadra Uoo. Vabljeni konjeniki, ljubitelji konj in slovenskih običajev. KRU.T vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v petek, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginnastica 72 - Trst. Začetek ob 18. uri. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 81 Prireditve UPRAVA OBČINE REPENTABOR vljudno vabi vse občane danes, 15. decembra, ob 17. uri pred občinsko hišo na tradicionalno »Božičnico«. Program bodo sooblikovali: otroški vrtec Antona Fakina, osnovna šola Alojza Gradnika, pevska zbora Kraški dom in Repentabor. Prisrčno vabljeni! VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: danes, 15. decembra, ob 16.00 v Šker-kovi hiši igrica Če zime ni (osnovnošolska skupina J. Štoka) in miklavževa sladica (otroška dramska skupina Vi-gred); v četrtek, 20. decembra, ob 20.00 v Štalci koncert Srečno. ZDRUŽENJE STARŠEV vabi danes, 15. decembra, ob 17. uri v društvo Igo Gruden na otvoritev razstave risb, ki so jih otroci izdelali na likovni delavnici, ki jo je vodila priznana umetnica Katarina Kalc. Ob tej priliki, bo umetnica predstavila potek delavnice, združenje pa bo prikazalo svoje dejavnosti in orisalo bodoče, ki so v pripravi. Sledi ustvarjalna delavnica z Biserko Cesar. Vabljeni! ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Letošnji koncerti bodo potekali po sledečih terminih: danes, 15. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi in ob isti uri v cerkvi sv. Jerneja v Barko-vljah; 16. decembra, ob 15.30 v cerkvi sv. Jurija v Bardu; 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi Svete Marije Velike v Trstu; 28. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu; 29. decembra, ob 18.00 v župnijski cerkvi v Stolbici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu; 5. januarja, ob 20.30 v Lan-darski jami v Sv. Ivanu v Čele-Podbo-nescu; 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. ŽUPNIJSKO SKUPNOST NA PROSEKU bo v počastitev 375-letnice cerkve sv. Martina na Proseku na 3. adventno nedeljo, 16. decembra, obiskal nadškof mons. Giampaolo Crepaldi. Sv. maša ob 10.30. Vljudno vabljeni. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ, Sv. Ivan, vabi na »Božično prireditev« v nedeljo, 16. decembra, ob 16.30 v dvorano Marijinega doma v Ul. Brandesia. Na sporedu bo predavanje z diapozitivi o romanju v sveto deželo in kulturna točka z učenci večstopenjske šole V. Bartola. NA POBUDO VZPI-ANPI bo v nedeljo, 16. decembra, ob 15. uri, na openskem strelišču spominska svečanost ob 71-letnici ustrelitve obsojencev na 2. tržaškem procesu. Predseduje Nina Race, govorita župan Roberto Cosoli-ni in novinar Aljoša Fonda. Poje MoPZ Vasilij Mirk. Svečanost se nadaljuje ob 16. uri v Prosvetnem domu s predstavitvijo razstave »Ko je umrl moj oče«. Poje MePZ Slovenec-Slavec in pevka Marjetka Popovski. OPENSKA SEKCIJA VZPI-ANPI, Knjižnica P. Tomažič in tovariši SKD Tabor ter Posoško raziskovalno središče L. Ga-sparini vabijo na ogled razstave »Ko je umrl moj oče - risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942-1943)«, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah med 16. in 19. uro do 16. decembra, ko bo tudi uradna predstavitev (za šole po dogovoru). SKD VESNA vabi v nedeljo 16. decembra, ob 18. uri v prostore ljudskega doma v Križu na »sladko božično voščilo«, na katerem bodo nastopali Mladi ustvarjalci, MPZ Vesna in flavtistke iz Glasbene šole Sežana. Ocenjevali bomo vašo najboljšo božično slaščico. SKD VESNA pod pokroviteljstvom Rajonskega sveta za Zahodni Kras vabi na Božičnico »Sladko božično voščilo« v nedeljo, 16. decembra, v Ljudskem domu ob 18.00. Nastopajo Glasbeni ustvarjalci in MPZ Vesna. Nagradili bomo najboljšo slaščico. Slaščice sprejemamo od 17.00 do 18.00. SKD VIGRED vabi do 16. decembra v Štal-co v Šempolaju na ogled razstave »Božič na fronti 1914-1918« in na ogled božičnega sejma ročnih del in knjig. Urnik: delavniki 15.30-18.30; nedelja 10.0011.00 in 15.00-18.00. Na sejmu sodeluje tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden in OV Šempolaj. V CENTRU DOLGA KRONA V DOLINI bo v nedeljo, 16. decembra, od 10. do 18. ure, potekal Božični sejem Ena dolina okusov. Geslo tržnice je »Najlepše darilo je koristno darilo« saj bo to prava priložnost za božična in novoletna darila. Na voljo obiskovalcev bodo številni domači proizvodi, od ekstradeviškega oljčnega olja do vina, od sirov do suhega mesa, od rib do slaščic, od sadja do zelenjave, in ročnih izdelkov. Pobudo je podprla dežela Furlanija Julijska Krajina. SLOVENSKO RDEČI STALNO GLEDALIŠČE ABONMAJSKI SKLOP v ponedeljek, 17. decembra ob 20.30 v Moli dvorani SSG (z italijanskimi nadnapisi) v torek, 18. decembra ob 20.30 v Mali dvorani SSG (z italijanskimi nadnapisi) Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com Prireditev bo seveda na ogrevanem in pokritem prostoru. Vstop prost. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL IN TEATRO INCONTRO prirejata predstavo za otroke od 3. do 99. leta »Klovnovska fantazija« v kulturnem domu na Proseku v nedeljo, 16. decembra, ob 15. uri (predvidena je vstopnina). ŠEMPOLAJ - FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Nataše Peric in Dušana Pavlice »Sozvočje Krasa in morja« bo na ogled v vaški gostilni (Šempolaj št. 49) do 16. decembra. Zaprto: 16.00-18.00. Informacije: 040-200151. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS s prispevkom Avtonomne dežele Furla-nije Julijske Krajine, Centralna direkcija za kulturo, šport, mednarodni in skupni odnosi prireja božični koncert Kulturnega društva Camerata Strumentale Italiana v ponedeljek, 17. decembra, ob 19. uri v kulturnem domu na Proseku. Nastopajo pianist Corra-do Gulin, tenor Massimo Marsi in sopran Loredana Pellizzari. INFORMATIVNI VEČER NA OKOLJSKO TEMATIKO V OBČINI DOLINA (drugi tir Koper-Divača): v zgornjih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu 19. decembra, ob 20.30. Predavatelji večera: F. Malečkar, D. Predonzan, A. Wehren-fennig. GLASBENA MATICA - ŠOLA MARIJ KOGOJ IN DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prirejata koncert »Božično pričakovanje« v četrtek, 20. decembra, ob 20. uri v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu. Vabljeni! V GALERIJI ARTESETTE, Ul. Rossetti 7/1, razstavljajo njihove slike: Eugenio Pan-crazi, Maria Pancrazi in Nives Vocchi. Na ogled bo do 20. decembra. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Zaprto nedelja in ponedeljek. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE SKUPINA »FORTUNATO PAVISI« Ul. Maz-zini 30 v Trstu priredi v petek, 21. decembra, ob 20. uri konferenzo na temo: »Božič 2012 - Zimski solsticij vstane v osrčju zodiaka, da poživi vesolje.« Predava Dario Anderle. Informacije: 040280533 ali 339-7809778. GLASBA IN PLES OB PRILIKI PRAZNIKA SV. TREH KRALJEV V soboto, 5. januarja, ob priliki praznika sv. Treh kraljev, Odborništva Socialnih služb Občin Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) organizirajo kosilo z glasbo, plesom in tombolo v Društveni gostilni v Gabrovcu. Kosila se lahko udeležijo osebe nad 65. letom starosti s stalnim bivališčem v treh občinah. Vpisovanja sprejemamo do petka, 21. decembra, do 12. ure: pon-pet 9.00-12.00 v tajništvu občine Repentabor ali občine Zgonik; pon-pet 8.30-10.30 v sedežu Socialne službe Okraja 1.1 v Naselju sv. Mavra št. 124 v Sesljanu. GLASBENA MATICA - Šola »Marij Kogoj« prireja v počastitev pred kratkim preminulega prof. Oskarja Kjudra ter ob 150-letnici rojstva francoskega skladatelja Claudeja Debussyja slavnostni koncert najboljših učencev in bivših diplo-mirancev v petek, 21. decembra, ob 20.30, v Mali dvorani Gledališča Verdi v Trstu. Vabljeni! v nedeljo, 16. decembra ob 16.00 - red C, K, T (z avtobusnim prevozom) in ob 20.30 - redi A, B, F v Veliki dvorani SSG (z italijanskimi nadnapisi) Vozni red nedeljskega, brezplačnega avtobusa za abonente in gledalce: PRVI AVTOBUS 14.50 - Sežana, železniška postaja 15.00 - Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21 15.10 - Trebče, trg pri spomeniku 15.15 - Padriče, postaja pred športnim centrom Gaja 15.20 - Bazovica, pred cerkvijo DRUGI AVTOBUS 15.00- Milje, avtobusna postaja 15.05 - Zavije, avtobusna postaja 15.10 - Domjo, nasproti Kulturnega centra 15.15 - Dolina, pred županstvom 15.20 - Boljunec, pred gledališčem Prešeren 15.25 - Boršt, avtobusna postaja 15.30 - Ricmanje (Barde), avtobusna postaja TRETJI AVTOBUS 14.30 - Sesljan, parkirišče 14.40 - Nabrežina, trg 14.45 - Križ, avtobusna postaja 15.00 — Zgonik, pred županstvom 15.15 - Prosek, Kržada Avtobusi bodo pričakali gledalce po predstavi na drevoredu D'Annunzio. Predhodna rezervacija ni potrebna. Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com Prispevki Ob prvi obletnici smrti dragega Paolota Gardoza daruje njegova Tanja Čuk z družino 50,00 evrov za Knjižnico Pinko To-mažič in tovariši. V spomin na Pepija Žigona in Stano Mi-lič Lazar daruje Seražin Marija 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob svakinje Bazil-ke Soban vd. Antonič daruje Ivo Kralj z družino 100,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na tovariša Ivana Slavca (Nino) darujeta Aldo Andrejašič 10,00 evrov in Ada Počkar 15,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg. Ob 3. obletnici smrti dragega moža Maria Batiča daruje žena Delka 50,00 evrov za OŠ A. Gradnika. V spomin na Dušana Guština darujeta Olga in Ladi Rebula 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika. V spomin na Pepija Žigona daruje Vera Milič (Briščiki 39) 30,00 evrov ter v spomin na Aleandra Štoko 15,00 evrov za OŠ A. Gradnika. V spomin na Giorgia Desteja in Stano Mi-lič Lazar darujeta Marica in Roberta 40,00 evrov za OŠ A. Gradnika. V spomin na Pepita Žigona, Milkota Bu-dina in Stano Milič daruje družina Savi 50,00 evrov za MePZ Rdeča zvezda. V spomin na Karlota Vatta daruje Karla 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Pepija Žigona in Stano Lazar daruje družina Bizjak 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drago Majdo Sancin daruje Lučka Batista 50,00 evrov za Sklad Nade Pertot - Licej F. Prešeren. V spomin na drago sestrično Stano Milič Lazar darujeta Sonja in Stano z družinama 35,00 evrov za balinarsko sekcijo in 35,00 evrov za KD Kraški dom. Oskarju Kjudru v slovo darujeta Marija in Franko Gec 50,00 evrov za TPPZ P. Tomažič. V spomin na Oskarja Kjudra darujejo Jolanda in Livio Maver ter Nadja Balde 45,00 evrov za TPPZ P. Tomažič. V spomin na dragega moža Ninota daruje Ema Slavec 50,00 evrov za TPPZ P. Tomažič. V spomin na Stano Milič por. Lazar in Pepita Žigona darujeta Vilma in Sandro Gruden 30,00 evrov za TPPZ P. Tomažič. V spomin na dragega Dušana Guština daruje Bruna Škabar 100,00 evrov za SLPZ Doberdob. 8 Sobota, 15. decembra 2012 TRST ŠOLSTVO - Dan odprtih vrat na zavodu Stefan in liceju Prešeren Izobraževalna ponudba Danes bo med 8.30 in 12. uro dan odprtih vrat tudi na Tehniškem zavodu Žige Zoisa Ob bližajočem se času izbire višješolskega študija je včeraj popoldne na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana in Liceju Franceta Prešerna potekal dan odprtih vrat, ki bo danes med 8.30 in 12. uro na sporedu tudi na Tehniškem zavodu Žige Zoisa. Na zavodu Stefan so ravnatelj Primož Strani ter profesorji znanstvenih predmetov dijakom tretjega letnika nižje srednje šole in njihovim staršem orisali ustroj šole in predstavili tri učne smeri, ki delujejo v okviru šole, se pravi smeri za elektroniko, mehaniko oz. mehatroniko ter okoljske biotehnologije in med drugim poudarili pomen prednosti tehnične izobrazbe v današnjem kriznem času, obenem pa opozorili, da kdor dokonča šolanje na zavodu Stefan, se lahko odloči za vstop v svet dela, pa tudi za nadaljevanje študija na univerzi oz. visokošolskem zavodu. Tradicionalna za to šolo je povezava s svetom dela, kljub specifični usmeritvi pa dijaki niso prikrajšani za splošno kulturo. Na liceju Prešeren pa so ravnateljica Loredana Guštin ter nekateri profesorji in dijaki prisotnim orisali ponudbo štirih učnih smeri te šole: znanstvene, klasične, Z včerajšnjega dne odprtih vrat na liceju Prešeren kroma smeri uporabnih znanosti in jezikovne smeri, na katerih med drugim prihaja do povezovanja znanstvene in humanistične kulture, dalje nudijo široko izobrazbo in razgledanost ter usvajanje znanstvenih metod in znanje jezikov. Na liceju veliko dajejo na evropsko vzgojo ter se trudijo, da bi dijakom dali široko splošno izobrazbo in čeprav so po številu največja slovenska višja srednja šola na Tržaškem, so v primerjavi z italijanskimi šolami majhni, kar je po svoje tudi prednost zaradi večje pozornosti in nadzora ter manjše stopnje prestop-ništva in odvisnosti, je bilo rečeno. (iž) / Praznične prireditve na Zahodnem Krasu Zahodnokraški rajonski svet je tudi letos ob božičnih praznikih v sodelovanju z domačimi društvi pripravil in koordiniral celo vrsto prireditev. Tako bo jutri ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu SKD Vesna priredila božicčni koncert z nastopom MPZ Vesna, mladih ustvarjalcev pod vodstvom Ivane Sullini in pevcev operne akademije Križ pod vodstvom opernega pevca Alessandra Svaba. Prav tako jutri bo ob 15. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel klovnovska fantazija, ki jo prireja skupina Teatro Incontro »za otroke od 3 do 99 let«. V ponedeljek, 17. decembra, bo ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Konto-vel božični koncert kulturnega društva Camerata strumentale italiana. Pianist Corrado Gulin, tenorist Massimo Marsi in sopranistka Loredana Pellizzari bodo ponudili v posluh operne in operetne arije, sledilo bo druženje. V petek, 21. decembra, ob 20.30 bo društvo Amici del Borgo San Nazario priredilo božični koncert v cerkvi sv. Nazarija, v ponedeljek, 24. decembra, pa bo po polnočnici v cerkvi sv. Nazarija družabno srečanje. V sredo, 26. decembra, bo Godbeno društvo Prosek ob 17. uri priredilo v telovadnici športnega centra Ervatti tradicionalni božični koncert na štefanovo. Praznične prireditve bo v petek, 11. januarja, sklenil božični koncert v cerkvi sv. Nazarija. Ob 20.30 bosta nastopila zbora Fran Venturini od Domja in Cappella Tergestina. Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. ÀW planet zdravja planet of health Nevrokirurg Malykhin in biofizik Pulavskiy predavala v Milanu V nedeljo, 2. decembra 2012, so v kongresni dvorani zdravstvenega doma San Pio X v Milanu predstavili AMP analizator, ki je pravi prenosni laboratorij in ga uporabljajo v vseh centrih Planet zdravja. Na predstavitvi je sodeloval izumitelj te zelo natančne naprave, znanstvenik dr. Anatolii Malykhin, član ruske akademije naravoslovnih in medicinskih znanosti. Podrobno je opisal delovanje aparata, ki ga stalno izpopolnjujejo in nadgrajujejo v sodelovanju z rusko vesoljsko agencijo in ruskim proizvajalcem letal Antonov. AMP analizator predstavlja prenosen, kompakten in neinvaziven biokemični laboratorij. Naprava v samih treh minutah opravi celovit pregled stanja telesa, saj s pomočjo petih mikroprocesorjev odčita 125 biokemičnih, hemodinamičnih in imunoloških vrednosti organizma. Po izredno zanimivem predavanju, bogatim z informacijami o nastanku in razvoju znanstvene metode, na kateri deluje AMP analizator, in o večletnnem testiranju analizatorja, je sledila praktična ponazoritev na prostovolcih. Ekipa dr.Malykhina,z biofizikom dr.Pulavskiyem na čelu, je razložila prisotnim - med temi je bilo veliko zdravnikov in zdravstvenih izvedencev - vse parametre, ki jih prikaže naprava, in odgovarjala na vprašanja radovednih in osuplih pošlušalcev, saj AMP analizator predstavlja pravo novost v Italiji. Seveda to ne velja za terapevte Planeta zdravja in gospo Irmo Ogorevc, ki je prva začela uporbjlati aparat pred petimi leti na podlagi svoje metode termoregulacije in že takrat spoznala dr.Malykhina. Gospod Igor Ogorevc seje ob tej izredni priložnosti dogovoril z obema znanstvenikoma,da bosta prihodnje leto obiskala Ljubljano, kar bo za vse nas izdreden dogodek. PREHRANSKA DOPOLNILA, OLJA in KOZMETIČNI IZDELKI znamke planet zdravja planet of health v trgovinah planet zdravja V Kopru, Ferrarska 10 tel. 00386 (0) 59094460 (Vida Legiša) v Sesljanu, 54/D (TS) tel. 040 299314 e-mail: viva_planetofhealth@hotmail.it NUDI: PRIPOROČA: 1 meritve telesnih parametrov z analizatorjem AMP prehrambene nasvete naravna olja in ekstrakte OLJE 11 - sandal prava pomoč koži in celemu telesu za mrzle zimske dni 1 OLJE 12-jasmin proti prehladu in za obnovo sluznic / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 15. decembra 2012 9 SLOVENIJA TA TEDEN Pokojninska reforma nazadnje soglasno Darja Kocbek Slovenski parlament je po dolgih mesecih pogajanj med socialnimi partnerji brez glasu proti sprejel pokojninsko reformo. »Soglasno sprejetje reforme je dobra popotnica za njeno uveljavitev,« pravi minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, ki je v desnosredinski vladi iz kvote največje koalicijske stranke SDS. Še junija lani so volivci na referendumu, ki so ga izsilili sindikati, na čelu s SDS pa podprle tri od sedanjih vladnih strank, zavrnili precej podoben predlog pokojninske reforme, ki jo je pripravila prejšnja levosredinska vlada. Bolj kot dejstvo, da je pokojninska reforma ena od najpomembnejših reform in da jo je preprosto bilo nujno sprejeti zaradi vzdržnosti pokojninske blagajne in javnih financ, so vlado in opozicijo, kot kaže, tokrat združili državljani, ki zadnje tedne na ulicah protestirajo proti nesposobnim vladnim in opozicijskim politikom. Nov pokojninski zakon bo imel skrajno kratek vacatio legis, saj bo začel veljati s 1. januarjem 2013; po podatkih vlade bodo njegovi pozitivni finančni učinki v letu 2013 znašali 150 milijonov evrov, ker bodo po novem pogoji za upokojitev ostrejši. S prehodnimi obdobji zvišuje upokojitve-no starost za oba spola na 65 let, omogoča pa tudi starostno upokojitev s 60 leti starosti in 40 leti pokojninske dobe brez dokupa. Obdobje za izračun pokojninske osnove podaljšuje z 18 na 24 let. Kdor letos že izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, se bo lahko pod istimi pogoji kot doslej upokojil kadar koli v prihodnosti. Minister Vizjak je izrazil upanje, da bodo z reformo »pokojnine ostale dostojne, da bomo stabilizirali pokojninsko blagajno in da bodo ljudje dobili sporočilo, da se splača ostati dlje aktiven«. Poslanka Katarina Hočevar iz koalicijske stranke Državljanska lista je zatrdila, da reforma prinaša spodbudo za zaposlovanje mladih. Delodajalci, ki bodo prvič za nedoločen čas zaposlili osebo do 26. leta starosti, bodo namreč lahko uveljavili vračilo prispevkov za prvo leto v višini 50 odstotkov in za drugo leto v višini 30 odstotkov. Po besedah Jakoba Presečnika, poslanca koalicijske stranke SLS, je pokojninska reforma nujna, saj lahko Slovenijo pomakne korak naprej pri izhodu iz krize. Da je ta reforma v interesu upokojencev in tistih pred upokojitvijo, je dejal vodja poslancev najmanjše koalicijske stranke Nova Slovenija Matej Tonin. Za upokojensko koalicijsko stranko DeSUS je po besedah poslanke Jane Jenko reforma rešiteljica težav pokojninske blagajne, ne pa rešiteljica gospodarske krize. Usklajeno reformo so hvalili tudi poslanci levosredinske opozicije. Alenka Bratušek iz največje opozicijske stranke Pozitivna Slovenija je pohvalila ministra Vizjaka, da se zna usklajevati in »slišati pripombe tako iz vrst opozicije kot iz vrst strokovnjakov in socialnih partnerjev«. Če bi tudi drugi ministri znali ravnati podobno, se po njenem prepričanju »v tem trenutku ne bi soočali s tem, kar se zdaj dogaja v Sloveniji«. Za drugo največjo opozicijsko stranko socialdemokrate je pokojninska reforma prva stopnja v reševanju problematike upokojencev in upokojevanja, pravi poslanec Srečko Meh. Sprejeta pokojninska reforma je usklajena tudi s socialnimi partnerji. Lučka Böhm, izvršna sekretarka za so-cialo pri največji sindikalni centrali ZSSS, ki je lani zahtevala referendum o pokojninski reformi prejšnje levo- sredinske vlade, pravi, da je tokratna reforma s tem sindikatom usklajena. Manj zadovoljni so v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije, a njene uveljavitve zaradi tega ne nameravajo ovirati. Cilj delodajalcev je bil, da se njihovi stroški s pokojninsko reformo ne povišajo in ta cilj so dosegli, ugotavlja Jože Smole iz Združenja delodajalcev Slovenije. Levosredinski opozicijski stranki sta svoje stališče spremenili potem, ko je vlada umaknila iz obravnave najbolj sporen člen, ki se je nanašal na izločitev pokojnin, za katere niso bili plačani prispevki v pokojninsko blagajno. Izplačevanje teh pokojnin naj bi namesto pokojninskega sistema po namerah vlade zagotavljala posamezna ministrstva iz posebnih postavk. Minister Vizjak se je nazadnje strinjal, da »to vprašanje lahko rešimo kasneje«. Del teh pokojnin, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih in se izplačujejo iz državnega proračuna (gre bodisi za ljudi, ki so del delovne dobe opravili v drugih republikah nekdanje Jugoslavije bodisi so bili borci NOB ali častniki nekdanje jugoslovanske vojske) je vlada že junija krepko znižala, zakon, ki je prizadel približno 26 tisoč ljudi pa je pred ustavnim sodiščem. K temu, da je bil pokojninski zakon sprejet, je pomembno prispevala tudi določba, da se bodo pokojnine prihodnje leto uskladile z rastjo plač. To menda ne bo stalo več kot 50 milijonov evrov. Kako bo vlada ukrepala oziroma komu bo vzela, če bo ta znesek presežen, pa bo seveda objavila, ko oziroma če se bo to zgodilo. Reforma je torej pod streho, sporov pa še zdaleč ni konec. SREČANJE - Slov.I.K. in Diajški dom Simona Gregorčiča Izlet za dijake v Ljubljano Tržaški in goriški dijaki bodo en dan preživeli z ljubljanskimi vrstniki - Prijave do 18. decembra Slov.I.K. In Dijaški dom Simona Gregorčiča organizirata za dijake enodnevni izlet v Ljubljano. Namen izleta je mladostnikom iz Trsta in Gorice predstaviti dijaško življenje v Sloveniji. Dijaki si namreč med izletom ne bodo ogledali muzejev, galerij in gledališč, ampak se bodo za nekaj ur pridružili svojim vrstnikom na Gimnaziji Poljane in v Dijaškem domu Ivana Cankarja, nato pa se z njimi sprehodili po Ljubljani. »Učencem, dijakom in tudi študentom vse prepogosto predstavljamo Slovenijo izključno kot deželo Prešerna, Cankarja, morda še Gallusa in Plečnika,« pravi Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slov.I.K.-a. »Skratka, kot kulturni spomenik preteklosti, ne pa kot nekaj, kar je zanje lahko privlačno danes in predstavlja konkurenčno prednost za jutri. Zato se prepogosto dogaja, da mladi zamejci ne poznajo sodobne Ljubljane, njenih lokalov, trgovin in ritmov. Ne poznajo življenja svojih vrstnikov, njihovih navad, modnih trendov, glasbe. Poleg tega ne razumejo njihovega jezika: ne vedo, kako bi vrstniku iz Ljubljane povedali, da je nekdo "šfiga" ali da je kdo drug "dobu pikon" ali da neki fant "laufa" nekemu dekletu. Gre za malenkosti; a današnji dijaki bodo nekega dne vodilni kadri naše skupnosti, njihovi politični in poslovni sogovorniki pa bodo v Ljubljani. Kako se bodo z njimi pogovarjali, če se medsebojno ne bodo poznali tudi na tej vsakodnevni, preprosti ravni? Uspešna komunikacija se začenja tu, pri enostavnih stvareh.« Izlet bo v četrtek, 3. 1., ko imajo dijaki v Sloveniji že pouk, pri nas pa so še počitnice. Predviden je organiziran prevoz iz Gorice (s kombijem) in iz Sežane (z vlakom). Več informacij je na spletni strani www.slovik.org; za dodatna pojasnila in prijave je na razpolago e-nabiralnik info@slovik.org oz. tel. št. 0481.530.412. Prijave zbirajo na Slov.I.K.-u do torka, 18. decembra. PISMA UREDNIŠTVU Čiščenje cest v Zgoniku Prebrali smo dopis gospe Marije Kostnapfel, v katerem izpostavlja neučinkovitost občinske uprave ob zadnjih snežnih razmerah in posledičnega čiščenja občinske prometne mreže. Izkoriščamo priložnost, da se javno zahvalimo vsem prostovoljcem, ki sestavljajo občinsko ekipo civilne zaščite, ki so v sodelovanju z zavednimi občani požrtvovalno poskrbeli, da so bile vse glavne občinske in pokrajinske prometnice prevozne. Kot predvideva zakon, so bile najprej počiščene glavne ceste in šele nato stranske in notranje vaške poti, upoštevajoč prioriteto, da se poseže tam, kjer živijo ostareli oz. ljudje s posebnimi potrebami. Seveda smo se obrnili na Dedka Mraza in nam je hvalevredno prinesel kar nekaj daril: znižanje količnika IMU za vse občane, finančne prispevke za delovanje krajevnih kulturnih, športnih in izobraževalnih ustanov, omogočil je dodelitev finančnih prispevkov socialno ogroženim in šibkim občanom in uspel preko specifičnega projekta celo začasno zaposliti 4 brezposelne ljudi. Tudi Dedek Mraz je žrtev pakta stabilnosti in spending review in mora sam poskrbeti za popravljanje svojih sani, nekako kot mi za vsa naša dostavna vozila. Še dobro, da imamo pozitiven in uravnovešen občinski proračun. Resnično težki časi, za Dedka Mraza kot za javne uprave. Občinski možje in člani - prostovoljci civilne zaščite, odločni zagovorniki načela Mens sana in corpore sano, smo takoj ko je pričelo snežiti, za- pustili svoje tople domove in poprije-li za delo ter se 72 ur neprekinjeno re-kreirali. Bolj v zabavo kot v dolžnost smo še dodatno počistili pokrajinske ceste in pri tem uprizorili: Show on the ice!! Ob zaključku še ugotovitev: soli za posipanje cest je bilo več kot dovolj, zgleda pa, da jo primanjkuje kje drugje ... kot bi dejali v Butalah. Kajne? Občinski možje in ženske ter prostovoljci občinske ekipe civilne zaščite Občine Zgonik SKLAD MITJA CUK SVETUJE Solidarnost Družba, ki dobro funkcionira, sloni na principu solidarnosti in dela na tem, da bi vsak posameznik dobro shajal s sočlovekom in da bi si vsakdo prizadeval za drugega. To seveda pomeni, da bi morala taka družba skrbeti za podporo šibkejšim članom; za to naj bi se v družbi angažirali vsi. Navadno imamo v mislih kot šibke pripadnike družbe predvsem revne, ki so brez ustreznih ekonomskih sredstev za življenje. Velikokrat pa so potrebne solidarnosti še druge kategorije ljudi: od tistih, ki jih bremeni prizadetost, genetska bolezen, vsakršne težave, pa vse do starih ljudi. Prav pri zadnji kategoriji je zelo pomembno, da si za stik z njimi prizadevajo mladi, da jih ne izločajo in omalovažujejo, hkrati pa je prav, da tudi stari navezujejo stik z mladimi generacijami, ki postopoma prevzemajo njihovo mesto. Dandanes velikokrat opazimo, da je medgeneracijsko razumevanje pomanjkljivo. Nekoč je bilo samo po sebi umevno, da je družina skrbela za svojega ostarelega člana vse do smrti. To se je danes popolnoma spremenilo. Drugačen slog življenja, iskanje poklicne uspešnosti in podobni razlogi sodobne mlajše generacije največkrat odvračajo od tega, da bi starega družinskega člana, ki potrebuje pomoč, oskrbovali doma. Tako družina poišče rešitev v domu za ostarele, če seveda ima dovolj financ, kjer za njegovo dnevno nego poskrbijo drugi, in se je breme dnevne skrbi za najšibkejšega družinskega člana ne dotakne neposredno. Mnogi izvedenci so danes mnenja, da je sicer nega starejših na domu breme, vendar, vsaj ko ne gre za zelo težke bolezenske primere, ki jim je posameznik težko kos, s človeške plati različnim generacijam veliko da. Pogosto prav opisana težnja botruje dejstvu, da so otroci premalo navajeni na stik s starimi ljudmi, s svojimi starimi starši, saj že v krogu svoj družine nimajo priložnosti spontanega dnevnega stika z njimi. Seveda velja tudi obratno: tudi stari ljudje nimajo priložnosti pravega in nenareje-nega stika z mlajšimi in najmlajšimi generacijami. Taka situacija nekomuniciranja lahko hitreje privede do napačnega razumevanja, nesporazumov in problemov med generacijami. Tega se zavedajo tudi tisti, ki skušajo z uresničevanjem raznih socialnih programov izvajati širša medgenera-cijska srečanja. Navadno gre za človekoljubne organizacije, kulturna in športna združenja, cerkvene ustanove, včasih pa tudi za pobude, ki jih vodijo krajevne uprave na različnih nivojih ali šole. Največkrat se to dogaja v zavesti, da je treba različnim generacijam omogočiti primern stik na kraju, kjer se bodo med seboj lahko ustrezno spoznavale in izmenjavale informacije. Mnogi vrtci, ki so začeli s prakso obiskovanja starih ljudi po domovih za ostarele, so spoznali, da znajo stari ljudje zelo primerno poskrbeti za otroke in v nekaterih trenutkih prevzamejo celo vlogo starih staršev. Po drugi strani so tudi mladostniki lahko v veliko pomoč in podporo starejših npr. s svojim znanjem o računalnikih ali celo z vodenjem tečajev za računalniško opismenjevanje. Skratka biti medgeneracij-sko na razpolago drug drugemu in drug drugemu posredovati svoje znanje lahko družbo le obogati in jo dela boljšo. Tako ne more biti naključje, da je evropski parlament iztekajoče se leto 2012 imenoval za Evropsko leto za aktivno starost in medgeneracijsko solidarnost. Ta odločitev korenini v evropskem demografskem razvoju in v učin- kih, ki jih ta razvoj nosi s seboj tako za družbo na splošno kot tudi za javne storitve in javno financiranje. Prav v letu 2012 je v Evropi število upokojencev in upokojenk preraslo število delojemalcev in delojemalk, zato si skupna evropska pobuda prizadeva, da bi spričo naraščanja starosti prebivalstva na nek način izboljšala delovne pogoje in tudi starejšim omogočila aktivno vlogo v sodobni družbi. Ob tem naj bi podpirala tudi prizadevanja za čim bolj zdrava stara leta. Zato so evropske oblasti pozvale vse države članice, upravne organe, socialne partnerje, gospodarstvenike in civilno družbo naj te težnje podpira z najrazličnejšimi pobudami in vanje čim bolj vključuje starostne skupine prebivalcev, ki se bližajo šestdesetemu letu, kakor tudi starejše prebivalstvo. Tudi na tak način naj bi se krepilo skupno medgeneracij-sko delovanje. Pogosto se zastavlja vprašanje, kako lahko mladi in stari delajo skupaj, saj imajo različne poglede in postopke izvajanja, različne kompetence in različne prednosti. Kako naj bi v tako raznoliki skupnosti dosegali nekaj konstruktivnega? Mnogi izvedenci trdijo, da medgeneracijski konflikti (tudi če so včasih boleči) navadno spodbujajo družbene spremembe. Vsaki generaciji njena doba vtisne drugačno značilnost. Nekateri mednarodni raziskovalci imenujejo tiste, rojene pred letom 1945 veterane; zanje so značilni: močan občutek za dolžnost, disciplina, lojalnost in zanesljivost. Povojne generacije vse do leta 1964 nekateri nazivajo po ameriškem zgledu babyboomers (v odnosu do povojnega porasta prebivalstva). Zanje naj bi bile značilne lastnosti: velika aktivnost, agresivnost in prepričanje, da bodo ustvarili nov svet. Veliko prednost imata pri njih poklic in kariera, na vodilnih položajih pa so kolegial-ni in iščejo konsenz. Generacija X je naziv tistih, ki so rojeni v letih od 1965 do 1980. Ti naj bi bili značilno individualistični in skeptični. Zelo so nagnjeni k neformalnosti in svobodi. Označujejo jih za samozavestno generacijo, ki je zrasla brez posebnih junakov in vzornikov; pripadniki te generacije naj bi imeli zelo dober smisel za uravnoteženje delovnega in prostega časa. Tiste, ki so rojeni po letu 1980 nekateri nazivajo nexters (angl. next =prihodnji) in jih označujejo za v potrošništvo usmerjeno generacijo, ki je samozavestna, veliko bolj optimistična kot njej predhodna generacija X, izredno mobilna in sposobna multitaskin-ga. So »naravno« potopljeni v digitalno socializacijo, so zelo odprti za spremembe in krepko usmerjeni v tehnologijo. Njihove slabosti pa so: premalo osebne iniciative, rutinsko delo se jim zdi preveč zahtevno in zelo hitro pokažejo svoje nezadovoljstvo. Zanje je značilna znatna mera oportunizma. Radi delajo v timu, njihovi starši pa se imajo za predane starše, ki z vsemi potrebnimi žrtvami skušajo pripadnike te generacije na nek način pripeljati do odraslosti. Generacije so med seboj različne: v teh predprazničnih dneh, ko solidarnost vsaj enkrat v letu bohoti in televizije vseh držav kar tekmujejo, kdo bo predvajal največ in najboljše dobrodelne prireditve za bolne, invalide, otroke in revne, morda ne bo odveč, če bo vsak pri sebi tiho razmislil, kaj lahko stori, da bi medgeneracijski dialog in medgeneracijska solidarnost ter interaktivnost dejansko vzbrsteli. (jec) TOMIZZEV DUH Povratak otpisanih MIlan Rakovac 1 0 Sobota, 15. decembra 2012 KULTURA / POEZIJA - Delo Matjaža Pikala v zbirki Koderjana Zverinice prijateljice Domnevni morilec stalno beži pred policijo in drugimi Klasični vohunski triler s hu-morističnim predznakom bo jutri zaživel na velikem odru Slovenskega stalnega gledališča z drugo predstavo osnovnega abonmaja, uprizoritvijo Špas teatra 39 stopnic Alfreda Hitchcocka. Uspešnica v režiji Jaše Jamnika je prejela nagrado strokovne žirije na Dnevih komedije 2012, Jamnik pa nagrado kot žlahtni režiser. Komedijska, odrska priredba združuje najboljše od filma, romana in gledališča ter mojstrsko prepleta žanre z odličnimi igralci, ki prinašajo na oder svežino z originalno, zabavno in zelo duhovito gledališko verzijo klasike, stare skoraj 100 let. Richard Hannay se znajde v situaciji, ko nedolžen beži pred policijo, ki je prepričana, da je morilec, ter pred tujimi agenti, ki jih želi razkrinkati in rešiti državo pred skrivnostno organizacijo. Dirjajoči vlak, dirkanje avtomobilov, strmoglavlje-nje letala, lisice, manjkajoči prsti, špijoni in staromodne romance ga spremljajo na v tej vratolomni vohunski dogodivščini. Štirje igralci bodo odigrali 139 vlog v 100. minutah pod geslom »hitro, smešno in divje!«. Uroš Smolej, Nataša Tič Ra-lijan, Gojmir Lešnjak Gojc in Primož Ekart bodo odigrali virtuozi-stične zaplete igre mačk z mišmi kar dvakrat v istem dnevu: ob 16.00 za abonente redov C, K in T, ki bodo imeli tudi na voljo avtobusni prevoz iz Sežane, Sesljana in Milj, ob 20.30 pa za abonente redov A, B in F. Gledališče je upoštevalo želje uporabnikov avtobusnega servisa z nekaterimi spremembami, ki so najavljene na spletni strani in v oglasih. Obe predstavi bosta opremljeni z italijanskimi nadnapisi. V ponedeljek in v torek se bo pestro decembrsko gledališko dogajanje preselilo v Malo dvorano s predstavo Rdečega abonmajskega sklopa Amado mio v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča in ŠKUC-a. Režiser in igralec Ivan Pe-ternelj je postavil na oder zgodbo o ljubezni, ki se odvija ob spominih na čudovito Idrijo, kjer je Pier Paolo Pasolini živel pri devetih letih. Osrednja linija predstave je razmerje med Pasolinijem in njegovim občudovancem - eksplozija zatrte čutnosti in grešnosti -, pa tudi »abstraktni, večni trenutek čiste želje«, ki vzcveti v času druge svetovne vojne. Zaradi visokega števila abo-nentov Rdečega sklopa in omejenega števila sedežev v Mali dvorani, je gledališče poskrbelo za dvojno ponovitev predstave, ki bo na sporedu v ponedeljek in v torek ob 20.30 z italijanskimi nadnapisi. Rezervacija je obvezna. Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta uro in pol pred začetkom predstave (tel. št. 040 362542). nm SSG - Jutri, v ponedeljek in torek Najprej Špas teater in Hitchcockovih 39 stopnic Osnovni in rdeči abonma - Za začetek tedna Pasolinijev Amado mio Zbirko pesmi so izdali Zadruga Novi Matajur, Kulturno društvo Ivan trinko in društvo Topolovo Matjaž Pikalo: Zverinice prijateljice-Amiche bestioline, Zbirka Koderjana, Založba Novi Matajur, CD z glasbo Autodafé, ilustracije Cosimo Miorelli, Čedad 2012, str. 79, 25€ Knjigo so izdali zadruga Novi Matajur, Kulturno društvo Ivan Trinko in društvo Topolovo. Avtorjeva rezidenca, enotedensko bivanje v vasi Topolovo, v družbi živalic je navdihnila slovenskega pesnika Matjaža Pikala in nastala je zamisel o pesniški zbirki za otroke Zverinice prijateljice. V naslovu se Pikalove »fabule« naslanjajo na predhodnico živalskih pravljic (etnolog Milko Matičetov je namreč ujel zgodbe rezijanskih nadarjenih pravljičarjev v knjigo Zverinice iz Rezije) in mogoče se po obliki ustnega izročila oprijemajo še starejših prednic (npr. Ezopovih ali Fedrovih zgodbic), kajti v sebi združujejo starodavno ogrodje sebi lastnega (zvrstnega) sporočilnega modrovanja. Matjaž Pikalo je svojih sedemindvajset pesmi dodatno nadgradil z enotnostjo stilne oblikovanosti in pridihom šaljive otroške pesniške stvaritve. Na pravljično razsežnost zbirke Zverinice prijateljice opozarja predvsem pripovedno okolje, kjer domujejo misleče živali: ambasador pesek Kan, mačka Katka, miškolin Topolin, pametni samouk čuk, čečice kravice, radovedna riba Jana in rak Žan, opra-vljivka šoja, polžka biba Bimbo in Bimba, medved Bruno, črni inženirji netopirji, putke na gnoju, čebele v roju, pisane ptice ropa-rice in strašna grdinica ..., ki so pesniku nekakšne predloge, da z njimi spremlja svoje misli in občutja. Iz vaške naravne motivike in izpod živalske kože se pesem osvobaja z mnogimi ironičnimi vložki, ki postopoma rahljajo še tako objektivno vsakdanjost in v osamljeni vasi doživetju »forešta« dodajajo poante pogosto preko preproste, a nenavadne primere. Ali drugače: pesnikovo privajanje na domače gostoljubno okolje sovpada z iskreno pesniško asociativnostjo, ko v iskanju rimanih besed razpoloženjska pesem postaja vse bolj čustvena in intimistična, sporoča vsakdanja občutenja in doživetja, vendar zabavna, lahkotna in vsakdanja govorica razkriva tudi globlja življenjska spoznanja: »Topolovo je visoko zgoraj, od koder lahko opazuješ z varne razdalje težave, s katerimi se soočajo ljudje spodaj.« Tako se ob pomoči gostoljubnih živalic pesnikova osamljenost in domotožje utišata, saj mu ptička sinička ponuja za sprehod parazol, ki ga zaščiti pred notranjo tegobo in zunanjo povodnjijo, hkrati pa pesnik, po naravni poti, kar iz sebe, vrača poetično pripoved o vsakdanjih pripetljajih, družbenih odnosih in družabnih stvareh. Kamnita vas, zavita v enoličnost molka, lahko v pesniku vzdrami trenutne vtise, še posebej ko se verzno preoblikovane misli iz slovenske ljudske tradicije nenadno prepletajo s svetom pesniške imaginacije. Pikalova zavezanost poeziji se občuteno izpoje v preurejeni otroški semantiki, ki spaja besede in igrive besedne zveze v jezikovno posodobljeno izročilo. Pesniški stil se nagiba k stalnim vzorcem in ponavljanju tipičnih živalskih poosebitev: kot v parodiranju narodne pesmi »na Štajerskem« domačinke done kavke poskrbijo za domačnost in tujcu postrežejo; vrvohodec volk, Vuk Lup, pa z besedno igro le vkup-le vkup spravi pod vrv živalske vaščane. V običajen repertoar junaškega delovanja spadajo tudi različne naloge in preizkušnje: iskanje čudne prikazni dinozavra Topolozavra, zasledovanje svaka lisjaka ali predrzne strine Vol-pine, ki se tatinsko potikata po vasi. Sledi tudi nagrada, najdba zaklada, da žejnega napoji, pri izviru pa zvedavi zgubi tla pod nogami in čofne v čisto Koderjano. V spogledovanju s tradicijo ljudske pesmi odmeva vasovalski napev na svatbi Čeče čebele in Čečka čmrlja, nekrolog za nesrečnega jazbeca, pridiga za mrtve vešče, pogodbeno premirje za v lase sprte zverinice, hlinjeno opravičilo za polževo zamudo, poduk ježevi neprijaznosti, nagajivo svarilo zboru črvov, ki požirajo skupen hram. V igri svobodne Pesnik in glasbenik Matjaž Pikalo izmišljije je lov na zverinice primerljiv zasledovanju besed v rimi, «da ujame pesmico za rep«, a se tudi pesnik zresni, prestraši laježa in lovskih strelov, takrat pero obstoji pred nerazumljenim konjičkom - pogonom na divjad. »Sam raje strelja z besedo«. In še se pesnik zdrsne, ujame in ugrizne v jezik, ko mu kukavičji glas (po radijski napravi) odbija uro za točen čas. Pesemskega predvajanja je konec, ko napoči dan odhoda s postaje Topolovo: bivanje v kratkem stiku z beneškim okoljem je obrodilo ploden navdih besede in sugestijo za plošček otroških šansonov. K zbirki Koderjana, ki je izšla pri založbi Novi Matajur, je dodana glasbena zgoščenka, s štirinajstimi uglasbenimi pesmi iz knjige, ki z lahkotno igrivostjo potrjuje način, kako skupina Autodafé interpretira pesmi v poskočnem ritmu lastne glasbene tradicije. Ne preseneča nas avtorjeva motivacija v posvetilu h knjigi, da se bodo pesmice, ki jih je napisal ne le beneškim otrokom v pomoč pri učenju slovenskega jezika, pele daleč po svetu. V ilustracijah Cosima Miorellija pa izzveni tudi nasprotna skrajnost pesniške začaranosti, ki pripovedno vzdušje ovija v resno, nekoliko temačno melanholijo. Poglavje zase pa so tudi v italijanščino prepesnjene živalske zgodbice, saj se je pesnik Miha Obit izognil mnogim prevajalskim vozlom tako, da je v doživeto Pikalovo dogodivščino posegel z izvirno odprtostjo do izraznih posebnosti pesniškega jezika. Loredana Umek / à ÉÛÊ Vrača se Berlusconi; Luigija Bruschija taj povratak asocira na Step-hena Kinga, mene na Aleksandra Dordeviča, njegov »Povratak otpisanih« bila je nekad davno najgledanija serija na JRT: Beograd pod okupacijom, Nijemci su mirni, vladaju tata-Nedič (koji javlja Hitleru da je Srbija »rešila je-vrejsko pitanje«), Ljotič, Pečanac, Dra-ža i ostala kvislinška bratija; U Zagrebu Ante-prezime-mu-znate; u Ljubljani Rupnik: a hrabri skojevci vrše diverzije po gradu Beogradu. Ma kakvi otpisani, kakve diverzije i akcije po Beogradu - govorio mi lektor »Fronta« Srda Petrovič, partizan - igralo se prvenstvo Srbije u fudbalu, pila se kafa u »Bezi-stanu«, čitalo se »Vreme«, davalo se prsten za kilo pasulja... Da, po Zagrebu se isto kumicama davalo suho zlato za malo suhog pajceka. Ma, na zlato i otpisane ču se tornati. I sad, Italija i Evropa u čudu -vrača se otpisani, Berlusconi, Monti je odlučan, ako je tako, dajem ostav-ku. Piše Luigi Bruschi za l'Espresso: »Sometimes They Come Back. No, non e un racconto di Stephen King ma una incredibile evenienza. Silvio Berlusconi e di nuovo in campo e si ap-presta con rinnovata energia a preparare la campagna elettorale. Passati i primi brividi immagino il futuro. Migliaia di stampatori all'opera per in-vadere le citta di milioni di cartello-ni pubblicitari: una meta di questi raf-figurano Silvio che sfoggia il suo ir-resistibile rassicurante sorriso, l'altra meta terribili cosacchi con indosso la cerkessa ed in pugno la nagaik abbe-verano i loro cavalli alle fontane di San Pietro e del Quirinale.« Jako su mi dragi mladi ljudi ča šti-ju i znaju, ta mladi čovik je pasa škuo-le i je poliglot i razumi stvari; vržmo, ma ki danas jur zna da je čerkaska ko-začka košulja i nagajka kozački bič, i na-gan pištuola. Seveda da tle ne gre samo za literarno metaforiko, Bruschi nam servira Berluscu ala russa, kje so gospodari novoRusi (tajkuni), novi at-mamani in boljari, a mužik je spet mu-žik - brižni kmet. S to podobo repeti-tivnega »rešilca« Italije, in Europe, seveda, Bruschi opozarja Italijo na mogočo prihodnost, najlepši je prizor ka- ko se na fontanah napijajo konji te hipotetične nove italijanske camarille. Svojedobno su, kad je Berklu-sKeiser došao na vlast, njemački mediji strahovali - zar če nam opet preko Al-pa doči fašizam?! Povratak otpisanog Berlusconija naprosto je nemoguč - a može se ostvariti! Čovjek koji je dotu-kao Italiju, i kojeg je vodstvo EU (Merkel, Sarkozy... ) političkim manverima izbacilo iz historije, evo, vrača se! Hoče li Talijani opet lakoumno izabrati »Viteza«? »Ljudi moji, zar je to mogu-če!?«, klicao je teve-reporter Mladen Delič kad je Jugoslavija u posljednjoj minuti dobila več izgubljenu utakmi-cu. Da, to je moguče. Kao što je moguče da se »talijanski virus« raširi diljem ci-jele EU; jer privilegirane kaste su u pa-nici, po Europi se sprema DIREKTNA DEMOKRACIJA, a Slovenci su za sada na čelu ORGANIZIRANOG NARODA, nevjerojatan primjer, kojeg za hrvatske medije pojašnjava antropologinja Vesna Godina - riječ je o starin-skom seoskom zadrugarstvu, na čijim iskustvima je Kardelj smislio radničko samoupravljanje: Zanimljiva ideja! Darja Kocbek piše za Mladi-no:»Zdaj je Berlusconi ocenil, da so se politične razmere v Italiji spremenile dovolj, da lahko izzove Montija. Hkrati se boji, da se utegne kmalu znajti v ječi zaradi utaje davkov, seksualnih škandalov z mladoletnicami in korupcije. Da bi se temu izognil, mora spet priti na oblast, na svojem blogu piše publicist Michael Roberts... On je prepričan, da Silvio Berlusconi na volitvah ne bo zmagal. Njegova stranka je krepko za demokratično levico, ki je koalicija nekdanjih komunistov, socialistov in sredinskih liberalcev. Medtem ko Berlusconijevo stranko Ljudstvo svobode podpira med 15 in 20 odstotkov volivcev, demokratično levico podpira 30 do 38 odstotkov volivcev. Nova proti evropska protestna stranka Pet zvezd ima 20-odstotno podporo... Problem je, da 'čiščenje' z varčevalnimi ukrepi lahko traja desetletje ali več na račun večine in v korist elite. Ma, alora, ča je svejeno ko zapovida onti, Bersani ossia el ex-Kaiser?" Otpisani? Ne , niso otpisani samo junaki partizanskih nadaljevank; otpi-sani smo danes mi vsi. Zlato? Zlato za pajceka i pasulj u onim strašnim rato-vima? Naravno. Na žalost. Al čujte dečki, po Zagrebu danas imamo shoping centre kak v Berlinu, ne, ali imamo i milijun pajzla i kioska i butika za otkup zlata i srebra posvud, toga nema ni v Kabulu, kak v našem lepem, belem Zagreb-gradu. A nema rata? Pa ondak, a čega ima, prosim ih lepo? NEMA NIČEG! Zato - zlato za bažul! Povratak otpisanih, by all means, u Ateni, u Madridu, u Mariboru, u Ljubljani; 21. decembra ne bude sudnji dan po kalendaru Maja, ampak je nakazana narodna vstaja v Sloveniji. TO pa res lahko bo povratak ot-pisanih; slovenski primat u »sindromu Tahrir« je evidentan, i možda je po-srijedi anticipacija neke nove direktne demokracije, jer evidentno je jed-no: razvod braka izmedu liberal-ka-pitalizma i liberal-demokraije (i demokracije kao takve!) je več realiziran, nalazimo se pred novim dobom, ali, o tome više drugom zgodom. Sad smo na koljenima, ZA SAD, sad netko moli boga, netko uzima onaj bič, nagaj-ku, sad trpimo, ZA SAD, do kada? ITALIJA, EU Sobota, 15. decembra 2012 1 1 BRUSELJ - Sklepi evropskega vrha Voditelji držav EU za učinkovitejšo zunanjo in varnostno politiko E3 MILAN - Javni dolg Italije se je povzpel na najvišjo raven v zgodovini države. Oktobra je dosegel 2014 milijard evrov, kažejo podatki italijanske centralne banke. Od januarja se je italijanski javni dolg zvišal za 3,7 odstotka, poroča ameriška tiskovna agencija AP.Italijansko gospodarstvo, tretje največje v območju evra, tiči v recesiji. Vlada premiera Maria Montija poskuša javni dolg obvladati z varčevalnimi ukrepi in zvišanju davkov. Italija ima sicer, izraženo v odstotkih vrednosti bruto domačega proizvoda (BDP), drugi najvišji dolg v območju evra, pred njo je le Grčija. Napovedani odstop Maria Montija in vnovična kandidatura nekdanjega premiera Silvija Ber-lusconija za premiera prihodnje vlade vzbujata strah, da bo Italija stopila z reformne poti in odpravila kakšno od doslej sprejetih reform. BRUSELJ - Voditelji držav članic Evropske unije so se na vrhu v Bruslju strinjali, da unija potrebuje učinkovitejšo skupno zunanjo in varnostno politiko. Zato so visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton in Evropsko komisijo pozvali, naj najkasneje do septembra 2013 pripravita predloge, o katerih bodo nato razpravljale države članice. Končna priporočila v zvezi s prihodnjo skupno zunanjo in varnostno politiko bo predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy predstavil čez leto dni, pred decembrskim vrhom unije prihodnje leto. Kot izhaja iz sklepov vrha, so operacije v okviru skupne zunanje in varnostne politike del celovitega pristopa unije na kriznih območjih, kot so Zahodni Balkan, Afriški rog, Bližnji vzhod, države Sa-hela, Afganistan in Južni Kavkaz. Evropski svet poudarja, da morajo države članice za okrepitev skupne zunanje in varnostne politike ter povečanje njene učinkovitosti zagotoviti ustrezne zmogljivosti tako na civilnem kot obrambnem področju. Kot še piše v sklepih vrha, bi učinkovitost in vpliv skupne zunanje in varnostne politike lahko povečali z razvojem pristopa za preprečevanje konfliktov, upravljanje kriz in stabilizacijo razmer. Treba je tudi okrepiti sposobnost EU, da hitro in učinkovito uporabi ustrezne civilne in vojaške zmogljivosti. Evropa bo morala okrepiti tudi obrambne zmogljivosti, med drugim tako da bo omogočila bolj sistematično in dolgoročno vojaško sodelovanje v Evropi. Voditelji držav članic so se zavzeli še za okrepitev evropske obrambne industrije z bolj integrirano, trajnostno, inovativno in konkurenčno tehnološko in industrijsko podlago. Razviti bi morali tudi sinergije med civilnimi in vojaškimi raziskavami in razvojem, so se strinjali na vrhu. Kot je v sporočilu za javnost po vrhu pojasnil Herman Van Rompuy, se Evropa ITALIJA Rekorden javni dolg v zadnjih letih sooča z vse več varnostnimi izzivi, članice unije pa svet poziva, naj prevzamejo večjo odgovornost pri ohranjanju miru v soseščini in drugod. »Nedavne krizne operacije, tudi v Libiji, so pokazale določene pomanjkljivosti, ki jih moramo odpraviti,« je dejal Van Rompuy. Kot je dodal, je treba v luči sedanjih gospodarskih razmer poskrbeti tudi, da bo skup- na zunanja in varnostna politika unije stroškovno učinkovitejša. »V začetku tedna smo v Oslu svojim partnerjem v svetu dali vedeti, da bo Evropa stala ob strani tistim, ki si prizadevajo za mir in človekovo dostojanstvo,« je Van Rompuy spomnil na to, da je EU prejela letošnjo Nobelovo nagrado za mir. (STA) PO NAPOVEDI O KANDIDATURI Berlusconi pod plazom kritik doma in na tujem RIM - Silvio Berlusconi je pod vse večjim pritiskom, naj se umakne iz boja za premierski položaj. Potem ko so ga zavrnili v najtesnejši zaveznici Severni ligi, se je izkazalo, da podpore nima niti med ključnimi evropskimi voditelji niti v Evropski ljudski stranki, katere članica je njegova stranka. Francoski predsednik Francois Hollande je tako v četrtek v Bruslju po poročanju italijanskih medijev dejal: »Berlusconi? Kar pri njem velja danes, jutri ne velja več. Zanj konkretne perspektive ni več.« Nemška kanclerka Angela Merkel sicer političnega dogajanja v Italiji ni želela neposredno komentirati, češ da se v notranjepolitično dogajanje v državi ne more vmešavati, je pa pohvalila delo odhajajoče tehnične vlade Maria Montija. Po ugibanju tujih medijev naj bi Merklova Mon-tija na četrtkovem pogovoru pozvala, naj kandidira za premiera. Še več ugibanj je povzročila Monti-jeva udeležba na vrhu Evropske ljudske stranke, kjer je udeležencem pojasnjeval razmere v Italiji. Silvio Barlusconi ANSA ITALIJA V ZRCALU TUJIH MEDIJEV »Najslabši šarlatan povojne politike v Evropi« Sergij Premru_ Naliv, neurje, vihar? Ne, čim je ubogi Berlusconi napovedal, da bo spet kandidiral za premiera, je utonil pod pravim vesoljnim potopom kritik, ironije in celo zaničevanja. Poplava je dobesedno vesoljna, saj ni enega samega medija po svetu, ki bi pozdravil njegov povratek ne rečem z navdušenjem, ampak vsaj umirjeno. Nasprotno, poleg kritik na račun osebe, ki je po vsem svetu zaslovela zaradi vse prej kot uglednih plati svojega delovanja, pri vseh medijih izstopa velika zaskrbljenost, da bi se z morebitno Berlusconijevo izvolitvijo močno zamajala ne samo stabilnost Italije, pač pa vsega evroobmočja in s tem Evrope. Katastrofa, pa ne samo za Italijane, piše nemški Die Zeit, ki Berlusco-nija ocenjuje kot »der schlimmste Scharlatan der europaischen Nachkriegspolitik«, to se pravi najslabšega šarlatana evropske povojne politike. Naslov, ki ga je izbral Süddeutsche Zeitung, je »Zurück nach oben«, spet na površju, in si vsak lahko predstavlja, kaj zlahka priplava na površje. Bild ugotavlja, da »se vrača bunga bunga«, Frankfurter Allgemeine Zeitung pa piše o novi italijanski farsi. Zanimivo je tudi, da prav dnevnik nemškega establishmen-ta ugotavlja, da povratek Berlusconija na sceno utrjuje upanje, da se bodo okrog Montija zbrali resni desnosre-dinski volilci, ki jih je Silvio razočaral. Francozi niso prizanesljivejši od nemških kolegov. »Le retour de la momie« je naslov, ki ga je francoski Libération izbral za prvo stran, na kateri objavlja veliko sliko milanskega mogotca, ki so jo tako skrbno izbrali, da kljub kirurškim posegom in plasti pudra izstopa vseh njegovih 76 let. »Mislili smo, da Francija premore najbolj neumno desnico na svetu, pa ni tako« piše levičarski dnevnik, ki Silvia primerja z zombijem, mrtvakom televizijskih nadaljevank ki se vrača z onstranstva. Dnevnik z največjo naklado v Franciji Ouest France piše o »nočni mori« za evropske trge in za italijanske volilce, La Nouvelle Republique preprosto naslavlja »Au secours, il revient!« oz. na pomoč, se vrača! Le Monde realistično napoveduje, da sicer Berlusconijev povratek straši tržišča in vso Evropo, vendar je dokaj malo možnosti, da bi bil spet izvoljen. Tudi španski desničarski El Mundo poroča o negativnih reakcijah finančnih trgov, ker je za tuje vlagatelje nesprejemljivo, da bi krmilo Italije spet prešlo v Berlusconijeve roke. Levičarski El Pais je mnenja, da se Berlusconi vrača samo zato, da bi preprečil odobritev zakonov, ki mu niso pogodu, in da bi zaustavil procese, na katerih je obtožen. Dnevnik Abc pa ugotavlja, da nad Italijo spet lebdi negotovost, kaos financ na polotoku pa bi imel hude posledice za vse območje evra. Podobno meni tudi londonski Times, ki piše, da bi »Berlusconijev povratek predstavljal polom za Italijo in Evropo«. Verjetnost, da se res vrne na oblast, je sicer majhna, vendar je neverjetno, da sploh ima neka možnostij. To je tudi moje osebno mnenje, če koga sploh zanima: s primarnimi volitvami je veter zapihal v Bersanijeva jadra, Monti je sorazmerno cenjen doma in uživa velik ugled v tujini, zato na volitvah ne bi smelo biti presenečenj, vendar ne bi podcenjeval Berlusconi-jevih sposobnosti in sredstev, pa tudi ne nizke kulturne ravni italijanskega naroda. Vsekakor Times pristavlja, da je Berlusconijeva sposobnost upravljanja ekonomije tako na slabem glasu kot njegova sposobnost pri organiziranju večernih zabav. Ostanimo kar na drugi strani Ro-kavskega preliva. Levičarski The Guardian piše, da »Italija potrebuje Berlus-conija v isti meri kot rabi strel v glavo«, The Independent, ki je ob lanskem odstopu prejšnjega premiera objavil vi-njeto z Berlusconijem v vlogi Nerona z liro v rokah, ko gleda požar Rimna, pa tokrat ocenjuje njegov morebitni po-vratek na sceno kot skrajno slab znak za Italijo in za Evropo. Na drugi strani Atlantika so reakcije podobne. Navedel bom samo to, kar piše The New York Times pod naslovom »Mr. Berlusconi's Shameless Return«, Berlusconijev povratek brez sramu. Za Italijo in za njeno gospodarstvo je novica, da se Berlusconi vrača, slaba novica. Zdi se neokusna šala glede na škandale, v katere je bil vpleten, in na njegovo nesposobnost pri upravljanju ekonomije, njegov povra-tek pa bi utegnil povzročiti resno škodo. Čeprav mu javnomnenjske raziskave pripisujejo slab volilni rezultat, bi vseeno lahko imel v novem parlamentu pomembno vlogo, ko bi bila potrebna širša koalicija, ki bi jo pogojeval z reševanjem svojih osebnih interesov. Italija si ne more privoščiti novega obdobja politične in ekonomske stagnacije zaradi »Mr. Berlusconi's shameless opportunism« Berlsuconijevega nesramnega oportunizma, piše NYT. Na srečo Italija ni samo Berlusconi. Financial Times je izbral prav Italijana kot osebnost leta. Gre za Maria Draghija, predsednika Evropske centralne banke, človeka, ki si je najbolj prizadeval za rešitev evra, piše FT, in to, kot je sam izjavil, »whatever it takes« to se pravi za vsako ceno. Gre za visoko priznanje bivšemu guvernerju Banke Italije, ki ga vplivni londonski finančni dnevnik postavlja v trojko rešiteljev Evrope skupaj z Merklovo in Montijem. Odločilna Draghijeva poteza je bila, ko je zagotovil, da bo Evropska centralna banka storila vse, da reši sistem evra, in je s tem prepričal svetovne trge, da bo njena velikanska finančna moč izničila špekulacije, ki so se zgrinjale nad usodo evra, meni FT. Londonski The Guardian pa objavlja dopis iz Rima o gladiatorjevi grobnici, ki so jo odkrili pred nedavnim in jo bodo zaradi pomanjkanja sredstev v kratkem spet prekrili. »Gladiatorje-va grobnica žrtev italijanskih finančnih rezov«, piše britanski dnevnik. Gre za grobnico Marka Noniusa Macrinusa, generala cesarja Marka Avrelija, ki se je od gladiatorja povzpel na vrh rimske vojske in nadvse spominja na zgodbo gladiatorja iz istoimenskega filma Ridleya Scotta, ki ga je upodobil Russel Crowe in ki si je leta 2000 prislužil kar pet Oskarjev. Odkritje mo-numentalne grobnice in pomanjkanje sredstev za njeno obnovitev je zgleden primer težav, s katerimi se spoprijema Italija, piše Guardian. Ker ni sredstev, da bi jo primerno ovrednotili in zavarovali, so se odločili, da bodo grobnico spet prekrili, zaradi česar je s sponzorstvom samega Russla Croweja ameriška fundacija za ovrednotenje rimske kulture sprožila pobudo, da bi v tujini zbrali potreba sredstva. V primeru da bi pobuda uspela, pa bo šlo za Pirovo zmago, saj grobnice ne bodo rešili zaradi njenega arheološkega pomena, pač pa medijskega. Čeprav naj bi se le odzval na povabilo predsednika stranke Wilfrieda Marten-sa, italijanski mediji ugibajo, ali to ne pomeni konca njegove apolitičnosti. Berlusconiju tudi javnomnenjske raziskave ne kažejo najbolje. Čeprav je po podatkih raziskovalca javnega mnenja Ipsos Berlusconijeva stranka Ljudstvo svobode v zadnjem obdobju pridobila nekaj odstotnih točk, je še bolj narasla podpora levici. Zaveznici na levici, Demokratska stranka in stranka Levica, ekologija in svoboda imata skupaj že med 35 in 40 odstotkov podpore med volivci, medtem ko bi za Ljudstvo svobode glasovalo okoli 16 odstotkov volivcev, poroča časnik Corriere della Sera. Nakazuje se tudi trend upadanja podpore gibanju Pet zvezd Beppa Grilla, kar je po ocenah Ipsosa posledica zadnjega škandala, povezanega z izločitvijo dveh članov iz gibanja. Ključni podatek pa je, da se delež neodločenih volivcev in takih, ki sploh ne bi šli na volitve, zmanjšuje. Z več kot 40 odstotkov je v zadnjem obdobju upadel pod 35, po nekaterih raziskavah na 30 odstotkov volilnih upravičencev. Berlusconi naj bi se, kot poročajo italijanski mediji, tudi vse bolj zavedal in tudi bal možnega katastrofalnega poraza na parlamentarnih volitvah, ki bodo najverjetneje 17. februarja. Političnega parketa naj bi si ne želel zapustiti kot veliki poraženec in prav zato išče možne izhode iz neugodnih razmer. Vključno s pozivom Montiju, naj se poteguje za premiersko mesto kot kandidat desnice. Glavni zaveznici na desnici, Ljudstvo svobode in Severna liga, se sicer soočata še z novim finančnim škandalom. Organi pregona preiskujejo kar 40 svetnikov iz obeh strank v deželi Lombardiji, saj naj bi letno za zasebne izdatke porabili na milijone evrov denarja, ki jim ga država namenja za delo z volivci. Z volilnim denarjem so si po poročanju italijanskih medijev kupovali vse od večerij in potovanj do cigaret in čokoladic. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 41.419,03 € -53,76 SOD NAFTE (159 litrov) 107,91 $ +0,12 EVRO 1,3081 $ +0,00 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. decembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 14.12. 13.12. ameriški dolar 13081 1,3077 japonski jen 109,55 109,18 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,231 25,289 danska krona 7,4613 7,4610 britanski funt 0,81150 0,81005 madžarski forint 283,76 283,50 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6963 0,6962 poljski zlot 4,0861 4,0933 romunski lev 4,4720 4,4915 švedska krona 8,7743 8,7215 švicarski frank 1,2089 1,2090 norveška krona 7,3715 7,3325 hrvaška kuna 7,5230 7,5185 ruski rubel 40,2507 40,0900 turška lira 2,3306 2,3280 avstralski dolar 1,2429 1,2391 braziljski real 2,7244 2,7126 kanadski dolar 1,2878 1,2852 kitajski juan 8,1704 8,1849 indijska rupija 71,2800 70,9420 južnoafriški rand 11,3300 11,3015 1 2 Sobota, 15. decembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORICA - Vprašanje za krovni organizaciji in knjižnico Svetloba ali tema v Trgovskem domu? Člani komisije na soočanju s predsednico NŠK Martino Strain, deželnim predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem in pokrajinskim predsednikom SSO Walterjem Bandljem (zgoraj); ena izmed velikih izložb Trgovskega doma (levo) fotop.d. GORIŠKO ZDRAVSTVO »Besede niso še dejanja« Ukinitev goriškega zdravstvenega podjetja je napovedano dejstvo, kot tudi njegova spojitev s tržaškim podjetjem. Iz njiju bo nastalo »julijsko-posoško zdravstveno podjetje«, škoda, ki jo bo Goriška utrpela, pa naj bi bila poravnana z okrepitvijo nekaterih služb v bolnišni-ških oddelkih in na teritoriju. To sta napovedala generalni direktor goriškega zdravstvenega podjetja Marco Bertoli in sanitarni direktor Fulvio Falcucci, ki sta bila »zaslišana« na zasedanju občinske svetniške komisije za socialo, družino, zdravstvo in skrbstvo. Ker je tema aktualna in pereča, so ju svetniki zasuli z vprašanji zlasti, kar zadeva porodnišnico, trombolizo urnik centra za cepljenje, okrepitev oddelka prve pomoči ... »Šlo je za soočanje prehodnega značaja, na katerem smo zahtevali, naj se zagotovi kakovost zdravstvenih storitev in naj se nekatere med temi dodatno potencirajo. Od direktorja smo prejeli zagotovila in pripravljenost na še nadaljnje soočanje, toda ni nam dano vedeti, če bodo njegove besede postale dejanja, saj o vsem odloča dežela,« je potek srečanja ocenil svetnik Demokratske stranke Marco Rota. Dan po izročitvi ključev pritličja Trgovskega doma v Gorici, bo iz obnovljenih prostorov zasijala luč ali bo v njih zaze-vala tema? Ključno vprašanje glede na okoliščino, da so obnovitvena dela tik pred zaključkom in da bodo prostori - po zagotavljanju teh, ki vodijo dela - predani v uporabo predvidoma ob koncu januarja ali kakor koli v teku februarja prihodnjega leta. Z gornjim vprašanjem se sedaj spopadajo krovni organizaciji SKGZ in SSO ter Narodna in študijska knjižnica (NŠK), ki ima po zaščitnem zakonu 38/2001 pravico, da prva vstopi v tam nastajajočo večnamensko dvorano. Vprašanje je krovnima organizacijama in knjižnici zastavila šestčlanska komisija, ki se je srečala z njihovimi vodilnimi predstavniki: NŠK je zastopala predsednica Martina Strain, SKGZ deželni predsednik Rudi Pavšič, SSO pa pokrajinski predsednik Walter Bandelj. Člani delovne skupine - to so Tamara Kosič, Silvan Primosig, Saša Quinzi, Dimitri Waltritsch, Igor De-vetak in Livio Semolič - so obenem imeli priložnost, da poročajo o opravljenem delu tem, ki so jih pred enim letom imenovali. »Po številnih, dolgih in mučnih dogovarjanjih, diskusijah, sejah smo danes tik pred odprtjem prostorov Trgovskega doma, zato moramo biti pripravljeni, da primerno odreagiramo, ko nam bodo ključi izročeni,« je razpravo začel Semolič. »Komisija je nastala zaradi dejstva, da je NŠK sporočila, da si ne more naložiti bremena neposrednega upravljanja novih prostorov in da jih daje na razpolago manjšini, ki naj odloča o tem, kako jih bo na najboljši način uporabila,« je pojasnil. Komisija se je nekajkrat sestala, spremljala je obnavljanje pritličja, bila je v stiku z Deželo in z odgovornimi za izvajanje del ter nazadnje zastavila svojim manjšinskim »delodajalcem« osnovno vprašanje: razpolagamo z denarjem za vzdrževanje in upravljanje s prostori Trgovskega doma? Denar je seveda odvisen od vsebine. »Če je naša ambicija, da bo tam nastala informativna kulturna točka, kjer se bo predstavljala kulturna in druga ponudba najprej iz goriškega čezmejnega prostora in nato - ko bo ves potencial razvit - z območja od Ljubljane, Celovca, Trsta do Benetk, potem moramo letno zagotoviti od 40 do 50 tisoč evrov za stroške in dejavnost. Da bo pritličje zaživelo, potrebujemo primerno osebo, ki jo bomo zaposlili na podlagi javnega razpisa in bo morala obvladovati jezike našega prostora in angleščino,« je ocenil Semolič. Omenil je tudi »B varianto«, to je možnost, da prostor dobi v začasno uporabo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki bo skrbelo, da je odprt in da ga uporablja tudi manjšina, ki bi ga sama ne mogla vzdrževati. Toda EZTS je trenutno iz finančnega vidika siromak, zato možnost, da bi se vselil v Trgovski dom, ni ak- tualna. »Preprečiti moramo to, kar se je zgodilo v Narodnem domu v Trstu, ki mu manjšina ni dala prave vsebine in samostojnega življenja. Trgovski dom je na izpostavljenem mestu v goriškem središču, zato tema v njem ne bi bila primerna,« je dodal in zaključil: »Protislovje bi bilo, da smo kakih deset let glasno zahtevali, da nam ga vrnejo. Organizirali smo tudi manifestacijo. Ko pa nam ga vračajo obnovljenega, ne vemo kaj z njim.« »Knjižnica se odpoveduje neposrednemu upravljanju Trgovskega doma, ker ne more zagotavljati denarja, ki ga enostavno nima, ker ga mora namenjati svojemu primarnemu delovanju. Naša želja pa je, da bo odprt tudi za naše pobude,« je povedala Martina Strain in pozvala krovni organizaciji, »da se lotimo tudi vprašanja Narodnega doma v Ulici Filzi. Za nas je postavka v bilanci, strošek in breme«. Bandelj je sporočil, da bo vprašanje Trgovskega doma vzelo v pretres vodstvo SSO, zanimalo pa ga je tudi razčistiti vlogo šestčlanske komisije. V primeru, da bi krovni organizaciji in knjižnica pristali na soupravljanje, bi komisija izdelala vsebinski načrt in nato usmerjala dejavnosti Trgovskega doma. »Moj predlog je, da objavimo javni razpis tudi za izdelavo vsebinskega predloga,« je dejal Pavšič: »Ne sme se ponoviti izkušnja Narodnega doma v Trstu. Trgovski dom je lahko velika priložnost, če jo bomo znali izkoristiti. Zavedamo se, da govorimo o financiranju nečesa novega v času, ko pošiljamo naše zaposlene v dopolnilno blagajno ali celo domov. Če ga želimo nameniti izključno manjšini, potem nimamo kaj z njim, saj ne potrebujemo dodatnih prostorov, ker jih imamo že preveč. Če pa do-zorimo v sebi prepričanje, da je Trgovski dom izjemna priložnost, da nadgradimo slovensko prisotnost v mestu in da postanemo protagonisti pobud, ki presegajo naše okolje, potem moramo biti tudi prepričani, da v okviru manjšinskih financ dobimo denar zanj. Če je volja obeh krovnih organizacij, potem se zadeva lahko uredi zelo hitro,« je zatrdil, dal pobudo o ustanovitvi združenja ali fundacije, ki bo prevzela skrb za Trgovski dom v Gorici in za Narodni dom v Trstu, ter ponudil še vsebinski predlog: »Stimulativna je tudi možnost, da bi v Trgovskem domu odprli urad za evropske projekte ob upoštevanju dejstva, da je v zadnjih desetih letih manjšina pridobila iz teh projektov skoraj deset milijonov evrov. Zadevi bomo kos, če med nami ne bo prevladal egoizem in če se bomo zgledovali tudi pri Benečanih. Ti imajo manj denarja in slabše pogoje za organizirano delo, z domišljijo pa nas prehitevajo. V mislih imam Postajo Topolove in multimedijski center v Špetru. Oba komunicirata o prisotnosti Benečanov na nov in sodoben način.« PODGORA Poštnemu uradu so šteti dnevi Poštnemu uradu v Podgori so šteti dnevi. Izpostava družbe Poste italiane v Ulici IV Novembre je namreč bila vključena v seznam neekonomskih uradov, ki bodo v letu 2013 ukinjeni. Po navedbah sindikatov Slc-Cgil, Slp-Cisl, Uil-Post, Failp-Cisal In Ugl-Com, ki so do te odločitve zelo kritični, bodo v deželi Furlaniji-Julijski krajini skupno zaprli dvanajst poštnih uradov, podgorski pa je med njimi edini, ki deluje v goriški pokrajini. Na istem seznamu je letos poleti bil tudi poštni urad v Bračanu, a ga je krminski župan Luciano Patat z odločnim nastopom »rešil«. Rešitelj podgorskega urada pa se ni našel. »Sporazum, ki sta ga 19. novembra podpisali družba Poste italiane in deželna delegacija sindikatov, je predvidevala začasno zamrznitev zaprtja poštnih uradov s ciljem, da bi občine ali dežela med tem časom lahko poiskale rešitev in zagotovile rentabilno delovanje teh uradov,« pišejo sindikati in nadaljujejo: »Pogajanja z institucijami do včerajšnjega dne niso privedla do nobenega rezultata. Dežela Furlanija-Julijska krajina se sploh ni zanimala za ta problem.« O možnem zaprtju podgorskega poštnega urada smo prvič pisali julija, ko je dnevnik La Repubblica objavil načrt reorganizacije, ki ga je družba Poste italiane naslovila na agencijo za jamstva v komunikacijah Agcom. Na seznamu izpostav, ki ne ustvarjajo dobička in bi jih bilo treba zato ukiniti, sta bila tudi urada v Podgori in v Bra-čanu, katerih prebivalci bi se morali v tem primeru posluževati izpostav v bližnjih krajih, kot so Krmin, Ločnik in Gorica. Za pojasnila smo se obrnili na urad za komunikacijo družbe Poste italiane v FJK, kjer so nam odgovorili, da je bila zaskrbljenost odveč, saj mora družba vsako leto pošiljati na agencijo Agcom poročilo o izpostavah, ki niso rentabilne, uradov pa ne namerava zapreti, pač pa »jih v dogovoru s krajevnimi ustanovami spremeniti v storitvena središča«, ki bi ob poštnih ponujali tudi druge storitve. Do tega dogovora za podgorski poštni urad očitno ni prišlo, zato ga bodo po besedah sindikalnih predstavnikov z 29. decembrom dokončno ukinili. Ostali poštni uradi, ki jih bodo zaprli, delujejo v pokrajini Pordenon (Taiedo, Fagnigola, Giais, San Martino di Campagna, Campagna di Ma-niago in Andreis) in v pokrajini Videm (Ti-mau, Fusine in Valromana, Piano dArta, Sanguarzo in Bulfons). Proti zaprtju podgorskega poštnega urada se je v zadnjih mesecih večkrat izrekel tudi občinski svetnik SSk Walter Bandelj, ki je na sejah občinskega sveta večkrat opozoril na težave, ki bi jih zaprtje izpostave povzročalo predvsem starejšim prebivalcem Podgore in Madoni-ne. Bandelj je napovedoval, da bodo za ohranitev urada zbirali podpise. GORIŠKA - Jutri v Doberdobu SKP, SEL in FIOM zbirajo podpise za referendume Pred društvom Jezero v Doberdobu bodo jutri med 10. in 12. uro predstavniki Stranke komunistične prenove, Levice, ekologije in svobode ter sindikata kovinarjev FIOM zbirali podpise za štiri referendume. »S prvim referendumom hočemo ukiniti 8. člen zadnjega Berlusconijevega finančnega manevra, ki daje gospodarjem pravico, da sklepajo tovarniške pogodbe, ne da bi upoštevali vsedržavnih in po ustavi zajamčenih kolektivnih pogodb: 8. člen želi deliti delavce na manjše in torej šibkejše delovne enote in jim tako črtati že izbojevane pravice! Z drugim referendumom hočemo odpraviti spremembe 18. člena težko pridobljenega Delavskega statuta, s katerimi je "tehnična" ministrica Fornero vsilila "lažje odpuste", tudi ko bi bili ti očitno krivični ali diskrimi-nacijski. S tretjim referendumom hočemo enostavno ukiniti zadnjo pokojninsko reformo, s katero so Montijevi bančni tehniki po nepotrebnem podaljšali delovno dobo za šest let, medtem ko bi lahko INPS mirno izplačeval pokojnine s starim in le nekaj let od tega že spremenjenim pokojninskim sistemom do leta 2060! Tako nasilno udri-hanje po delavcih, ki bi v drugih časih sprožilo revolt, nam danes stranke, ki vlado podpirajo, predstavljajo kot nujno zlo, ki naj bi mladim odprlo nova delovna mesta: vsak tretji je po reformi brezposeln! Nemogoče je delati do 67.70. leta starosti v tovarni! S četrtim referendumom hočemo odpraviti dnevnice našim najbolje plačanim parlamentarcem v Evropi. Nedopustno je, da si v času splošne obubožanosti naši politični predstavniki napihujejo že preobilne prejemke, celo z denarno nagrado, če se udeležujejo parlamentarnih sej. V resnici bi potrebovali referendum za radikalno znižanje njihovih nedopustnih privilegijev,« pojasnjujejo organizatorji nabirke podpisov. Za referendum proti pokojninski reformi Fornero lahko občani podpišejo tudi na občini do 31. decembra. GORICA - Pokrajina objavila podatke Kmetijstvo in kovinarstvo doživljata zaostritev krize Ponovna zaposlitev delavcev, ki so bili ob službo, je v kovinarskem sektorju vse težja Goriška pokrajinska uprava, ki pozorno spremlja dogajanje v raznih produktivnih panogah na Goriškem, je včeraj objavila izide študij o zaposlovanju in težavah v kmetijskem in v kovinarskem sektorju. Na obeh področjih so razpoznavni globoki znaki in posledice hude mednarodne gospodarske krize. V kmetijstvu je okrog dva tisoč zaposlenih, od teh 66 odstotkov na podlagi pogodb za določen čas. Mehanizem plačevanja na osnovi vavčerjev, ki nudijo manjšo zaščito delavcev, je začel pešati in ga zdaj uporabljajo v glavnem za plačevanje študentov, upokojencev in brezposelnih gospodinj. Sicer se postavlja tudi v kmetijstvu vprašanje generacijske spremembe, saj je malo mladih, ki želijo prevzeti očetovo de- lo. V nasprotju s preteklostjo, ko je bilo kmetijstvo v kriznih obdobjih gonilna sila za preporod, pa je tokrat izgubilo službo mnogo ljudi tudi v primarnem sektorju. Za ponovno rast je zdaj potrebna večja profesionalost oz. prirejanje strokovnih tečajev za kmetovalce. Izrazit padec proizvodnje so zabeležili tudi v kovinarstvu, kjer je prišlo do zelo razširjene uporabe dopolnilne blagajne oz. socialnih blažilcev, ki pa se bodo večinoma zaključili konec leta ali v začetku leta 2013. V nekaterih podjetjih so izkoristili možnost solidarnostnih pogodb. Ponovna zaposlitev delavcev, ki so bili ob službo, postaja v kovinarskem sektorju vedno težja, podjetja pa skušajo včasih tudi spodbujati predčasno upokojitev. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 15. decembra 2012 13 GORIŠKA - Zaposlovanje Slovencev v Italiji GORIŠKA Sosedje s trebuhom za kruhom čez mejo »Prej sem bil zaposlen v enem od podjetij v Sloveniji. Ko so se nam začele plače nižati, nato pa še izostajati, ni šlo več naprej. Imam družino, odplačujem kredit. Zato sem moral sprejeti odločitev in delo začeti iskati v Italiji, saj ga pri nas nisem našel. Na priporočilo prijatelja, ki že dela v tem podjetju, sem ga tudi dobil. Prej sem bil delovodja, sedaj sem zidar. A vsaj dobivam plačo,« nam je svojo zgodbo zaupal moški iz okolice Nove Gorice, ki se z imenom ni želel izpostavljati. Je eden od mnogih, ki se zjutraj na delo odpravi čez mejo. Nekateri so pri italijanskih delodajalcih zaposleni, mnogo jih dela na črno, predvsem žensk. »Odkar za Slovenijo velja prosti pretok delovne sile za delo v Italiji, opažamo več zanimanja med slovenskimi iskalci dela za službo čez mejo. Mislim, da je dejstvo, da delovna dovoljenja za zaposlitev naših državljanov niso več potrebna, za čezmej-ne delavce pa tudi dovoljenja za začasno prebivanje ne več, pripomoglo k odpravi ene večjih administrativnih ovir pri zagotavljanju prostega pretoka delavcev,« pojasnjuje Mirela Pekica, Eures svetovalka na Zavodu za zaposlovanje Slovenije. Po njenih opažanjih si večina želi najti delo v Italiji čim bliže domu, saj se zaradi nove službe niso pripravljeni preseliti na tuje. Naš neimenovani sogovornik se na 60 kilometrov dolgo pot do službe v Italiji odpravi ob 6. uri zjutraj, domov se vrača ob 19. uri zvečer. Tako je že dve leti. »Delodajalec nima slabega odnosa do nas. Pri njem delamo trije Slovenci. Z zaposlitvijo tudi ni bilo težav, vse sem uredil zelo hitro. A če bi imel možnost, bi takoj spet sprejel delo v Sloveniji. Glede na ure, služba v Italiji ne odtehta. Doma imam družino. Zaradi takšnega urnika sem lahko zelo malo z njimi,« pravi. Opaža pa tudi, da je v zadnjem času zaradi krize kar precej Slovencev, ki so bili zaposleni v Italiji, izgubilo delo, predvsem v večjih gradbenih podjetjih. Ustrezno in primerno plačano delo v Italiji iščejo tako brezposelni kot zaposleni, pa tudi študentje. Gre za osebe različnih poklicev in starosti. Zanimivo je, da pa iz leta v leto narašča število Italijanov, zaposlenih v Sloveniji. Če jih je bilo leta 2006 le 94, jih je letos do konca oktobra bilo že 348. Med temi so predvsem učitelji v šolah z italijanskim učnim jezikom, učitelji v glasbenih šolah, farmacevti, telefonisti v klicnih centrih za opravljanje storitev za italijansko tržišče, solastniki podjetij, samozaposleni ... Številke, pridobljene iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pričajo o zaposlitvah oziroma rednih delovnih razmerjih, ne vključujejo pa oseb iz Italije, ki so v Sloveniji na začasnem opravljanju storitev in na delu preko avtorske oziroma podjemne pogodbe. Italijanski delodajalci iz obmejnega območja med tujci iščejo računalniške strokovnjake, varilce, oblikovalce kovin, upravljavce računalniško vodenih orodjarskih strojev, delavce v socialnem ali zdravstvenem skrbstvu, kuharje, natakarje, elektrotehnike, elektrikarje, elektromehanike in gospodinjske pomočnice. GORICA - Izlet za dijake »Slednje predstavljajo pomemben segment na trgu dela, saj vključuje veliko število oseb, povečini žensk iz čezmejnega območja, vendar je zanje značilno tudi delo na črno. Italijani si sicer z uvedbo zakona o zaposlovanju gospodinjskih pomočnic obetajo bolj nadzorovan pretok delovne sile in si prizadevajo, da bi ob uvedbi nižjih prispevkov za gospodinjstva, ki zaposlujejo družinske pomočnice, delo na črno odpravili. O tem ozaveščamo tudi iskalce zaposlitve, ki prihajajo po pomoč na naš zavod za zaposlovanje. Je pa opaziti zadnje čase zmanjšanje števila potreb po delavcih tudi iz Italije,« dodaja Mirela Pekica. Koliko je takih, ki v Italiji delajo na črno, ni mogoče ugotoviti, saj o tem ne obstajajo niti uradne niti neuradne evidence. Ženske, ki po dodaten zaslužek odhajajo čez mejo, povedo, da si z njim bodisi izboljšajo življenjski standard bodisi zagotovijo preživetje. Delodajalci so z njimi večinoma v dobrih odnosih, marsikatero sprejmejo medse kot del družine, saj ženske leta in leta skrbijo za določeno družino, mnoge »posel« predajo naprej svojih hčeram. Denar dobijo na roko, mimo davčnih uradov in podobnega, je pa kriza tudi njim že odščipnila veliko zaslužka. Katja Munih GORICA Univerza nadgradila filmska laboratorija Videmska univerza je prenovila, razširila in nadgradila filmska laboratorija La Camera Ottica in Crea, ki ju ima v Hiši filma na Travniku in ki sodelujeta tudi s prestižnimi kinotekami v tujini. Opremili so ju z novimi aparaturami, med katerimi izstopa naprava za skeniranje najnovejše generacije, ki je v Italiji še ni enake; kupili so jo s finančnim prispevkom furlanskega univerzitetnega konzorcija, Trgovinske zbornice v Gorici in konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola. Predstavitev obnovljenih laboratorijev bo v ponedeljek ob 11.30 v prostorih univerzitetnega filmskega pola v pritličju travniškega Kinemaxa, ki ga bosta laboratorija zasedala skoraj v celoti; navzoči bodo predstavniki univerze in mestnih oblasti ter referenti združenj in ustanov, ki sodelujejo s filmsko smerjo DAMS. Ta je našla v Hiši filma odlične pogoje za razvoj. Na gradbišču foto k.m. V Stari gori bo regijsko odlagališče Župani Goriške regije v Sloveniji so se v četrtek seznanili s potekom del za izgradnjo centra za razgradnjo odpadkov v Stari gori pri Novi Gorici. Medtem pa bodo morali že konec leta zapreti odlagališči odpadkov v Ajdovščini in Tolminu, s čimer se župani ne strinjajo; zato so za konec meseca sklicali izredno sejo ter nanjo povabili ministra. V Ajdovščini in Tolminu imajo na sedanjih odlagališčih dovolj prostora za odlaganje mešanih odpadkov, medtem ko ga na Goriškem na sedanjem odlagališču ni dovolj za odpadke iz drugih občin. Center v Stari gori bo pokrival območje trinajstih severnoprimorskih občin ali skoraj 120.000 prebivalcev. Regija se trenutno sooča s preveliko količino odloženih mešanih odpadkov, nimajo ustrezne kom-postirnice in sortirnice ter ustrezne predelave ostalih odpadkov. Z gradnjo novega centra, investicija je ocenjena na 39 milijonov evrov, bodo morali zmanjšati število odloženih odpadkov s sedanjih 46.000 ton na 15.000 ton leta 2015. V regiji računajo na to, da bodo 66 odstotkov potrebnih finančnih sredstev pridobili iz skladov EU, 11 odstotkov naj bi prispevala država, 23 odstotkov pa bodo morale prispevati občine. Glavnina del se bo izvajala v letih med 2013 in 2015, ki je zadnji rok za odprtje regijskega centra. Na Goriškem so doslej pripravili celoten projekt in ga že posredovali ministrstvu. Če ne bo zapletov, bi lahko začeli z gradbenimi deli v drugi polovici leta, predvideva novogo-riški podžupan Mitja Trtnik. ŠTEVERJAN - Prostorska stiska Na pokopališču žarne niše Dokončni načrt za širitev pokopališča čaka le še na sklep občinskega odbora - Izteka se tudi postopek za ureditev novega krožišča na Jazbinah Števerjanski občinski odbor bo prihodnji teden sprejel sklep o dokončnem načrtu širitve vaškega pokopališča. Dela, ki so zaradi prostorske stiske nujno potrebna, bodo opravili prihodnje leto, v projekt pa bodo vložili okrog 306.000 evrov. Finančni prispevek, ki bo omogočil pridobitev novih prostorov za grobove in ureditev žarnih niš, je občini že v prejšnjih letih zagotovila dežela. »Medtem ko na Jazbinah nimamo teh težav, je širitev pokopališča v Štever-janu nujno potrebna, saj je razpoložljivih mest zelo malo,« pravi pristojni občinski odbornik Marjan Drufovka. »Na vasi ni kot v mestu. V Števerjanu so družine vajene na tradicionalni način pokopavanja pokojnikov, kar naša uprava seveda razume in spoštuje, žal pa si tega ne moremo dovoliti v nedogled, saj je prostor na pokopališču omejen. Zato ob načrtu širitve pokopališča pripravljamo tudi nov pravilnik, s katerim se bomo prilagodili novim standardom upravljanja,« napoveduje Dru-fovka. Po odbornikovih besedah bo glavna novost ureditev »rotacijskega« polja, kjer bodo za obdobje desetih let počivali pokojni v primeru, da zanje ni prostora v družinskem grobu, novost pa bo tudi ureditev niš, kamor bodo polagali žare s pepelom. »Do zdaj žarnih niš nismo imeli, se- daj pa je prav, da se prilagodimo,« poudarja Drufovka in dodaja, da bodo s širitvijo na pokopališču pridobili okrog 30 mest. V prihodnjih mesecih bodo pripravili izvršni načrt, nato pa bodo izpeljali javno dražbo za izbor izvajalca in začeli z deli. Na seji občinskega sveta, ki bo potekala januarja, naj bi števerjanska uprava sprejela tudi dokončni načrt novega kro-žišča na Jazbinah. Gradbena dela, ki naj bi jih ravno tako izpeljali prihodnje leto, bodo financirana z denarjem Gorske skupnosti Ter, Nadiža in Brda, in sicer v okviru projektov za izboljšanje čezmejnega prometa. Krožišče bodo uredili na cesti, ki pelje proti bivšemu mejnemu prehodu Vi-polže, nedaleč od zapuščene kasarne finančne straže. S krožiščem bodo nadomestili prometni otok med cesto, ki pelje proti državni meji, in cesto, ki pelje proti Števerjanu. S tem bodo olepšali in ovrednotili vhod v vas, cilj pa je predvsem izboljšanje prometne varnosti, saj vidljivost na tem območju danes ni najboljša, problem pa so tudi vozniki, ki pretirano pritiskajo na plin. Ureditev krožišča bo že drugi ukrep na območju Jazbin v teku dveh let. Lani je namreč števerjanska občina vložila 400.000 evrov v obnovo ceste med cerkvijo in pokopališčem ter prekvalifikacijo območja pri nekdanji osnovni šoli. (Ale) Pogled na Števerjan v zimski preobleki Kako bi vrstniku iz Ljubljane povedali, da je nekdo 'šfiga'? Izobraževalni konzorcij Slovik in Dijaški dom Simona Gregorčiča iz Gorice organizirata za dijake enodnevni izlet v Ljubljano. Namen izleta je mladostnikom iz Trsta in Gorice predstaviti dijaško življenje v Sloveniji. Dijaki si namreč med izletom ne bodo ogledali muzejev, galerij in gledališč, ampak se bodo za nekaj ur pridružili svojim vrstnikom na Gimnaziji Poljane in v Dijaškem domu Ivana Cankarja, nato pa se z njimi sprehodili po Ljubljani. »Učencem, dijakom in tudi študentom vse prepogosto predstavljamo Slovenijo izključno kot deželo Prešerna, Cankarja, morda še Gallusa in Plečnika,« pravi Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovi-ka. »Skratka, kot kulturni spomenik preteklosti, ne pa kot nekaj, kar je zanje lahko privlačno danes in predstavlja konkurenčno prednost za jutri. Zato se prepogosto dogaja, da mladi zamejci ne poznajo sod- obne Ljubljane, njenih lokalov, trgovin in ritmov; ne poznajo življenja svojih vrstnikov, njihovih navad, modnih trendov, glasbe. Poleg tega ne razumejo njihovega jezika: ne vedo, kako bi vrstniku iz Ljubljane povedali, da je nekdo "šfiga" ali da je kdo drug "do-bu pikon" ali da neki fant "laufa" nekemu dekletu. Gre za melenkosti; a današnji dijaki bodo nekega dne vodilni kadri naše skupnosti, njihovi politični in poslovni sogovorniki pa bodo v Ljubljani. Kako se bodo z njimi pogovarjali, če se medsebojno ne bodo poznali tudi na tej vsakodnevni, preprosti ravni? Uspešna komunikacija se začenja tu, pri enostavnih stvareh.« Izlet bo v četrtek, 3. januarja, ko imajo dijaki v Sloveniji že pouk, v Italiji pa so še počitnice. Prevoz bo organiziran iz Gorice (s kombijem) in iz Sežane (z vlakom); prijave zbirajo na Sloviku do torka, 18. decembra (info@slovik.org, tel. 0481-530412). RONKE - Na šoli Leonardo Da Vinci Mati s tožbo nad profesorico, ki naj bi oklofutala tretješolca V pričakovanju na izid preiskave dijak ne bo obiskoval lekcij domnevne napadalke Družina nižješolca je vložila tožbo zoper profesorico nižje srednje šole Leonardo Da Vinci v Ronkah, v kolikor naj bi dijaka tretjega razreda najprej sunkovito potegnila, nato pa ga še oklofutala. Tožbo je vložila fantova mati, ki se je obrnila na ronške karabinjerje; na šoli zadeve včeraj niso hoteli komentirati. »Sinov klic sem prejela ob 13.20,« je dogodek opisala Natascia Castellano: »V joku mi je povedal, da ga je neka profesorica udarila.« Po svojem navajanju je odhitela v šolo in našla sina pri vratarju. Skupaj sta odšla na ravnateljstvo. »Tam je fant povedal, da je zapustil razred v spremstvu postrežnice, zato da bi naredil nekaj fotokopij,« pripoveduje mati. Tedaj naj bi izstopila iz razreda tudi profesorica, ki naj bi ga najprej zagrabila za ramena in silovito potegnila k sebi ter ga nato udarila za tilnik. »Fant je zbežal, saj ni imel druge izbire,« trdi mati, ki je nato zahtevala pojasnilo ravnateljstva. Ravnatelj naj bi se ji opravičil in povedal, da se opravičuje tudi profesorica, češ da je bila utrujena in izčrpana. Toda mater takšna razlaga in opravičilo nista zadovoljila: »Seznanjena sem, da ista profesorica uporablja pri poučevanju vprašljive metode. Med drugim je mojega sina ozmerjala tudi v moji prisotnosti. Znano mi je, da so se nad njo pritoževali tudi drugi starši. Vsaj tako so mi povedali.« Natascia Castellano sedaj pričakuje, da bodo preiskovalci prišli zadevi do dna in po potrebi ukrepali. Sklenila je obenem, da sin ne bo obiskoval lekcij domnevne napadalke, zoper katero je vložila tožbo. Omenjena ronška šola se je tokrat prvič znašla v središču pozornosti zaradi primera domnevnega nasilja nad dijakom, v preteklosti pa je že beležila primere nasilja med dijaki. 14 Sobota, 15. decembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Srečanje s knjigo in avtorico Šolarjem postregli s skrivnostjo none Genovefe in piškoti Šolarji petega razreda osnovne šole Oton Župančič z avtorico Doris Jarc Srečanje »na kavi s knjigo« je bilo v četrtek neobičajno, a res prijetno. Slovenske založbe v zamejstvu so tokrat v Katoliški knjigarni predstavile delo »Skrivnost none Genovefe«, ki je izšlo pred slabim mesecem pri Goriški Mohorjevi družbi. Z avtorico Doris Jarc so se - tako so si zamislili prireditelji - srečali šolarji petega razreda goriške os- novne šole Oton Župančič iz Ulice Brolo pod vodstvom učiteljice Mare Bogatec. Po pozdravu Mirjam Simčič v imenu založbe je avtorica, doma iz Vrtojbe, takoj stopila v živ pogovor z mladimi, ki so ji prisluhnili z velikim zanimanjem. V preteklosti je nekaj let poučevala, v glavnem pa prevaja, je dejala. »Vedno sem rada brala. Vi berete kaj?« jih je izzvala in naletela na številne pritrdilne odgovore. Še najraje berejo Groznega Gašperja, so povedali, ona pa jim je svetovala še Malega Nikca. Pred dobrimi desetimi leti je začela pisati, čeprav za to nima veliko časa. To knjigo je napisala v nekaj dneh, nato jo je dala prebrati hčerki, ki »je pravi knjižni molj«; njene nasvete je rada upoštevala. Stopila je v stik z neko založbo, ki pa ni pokazala posebnega zanimanja; po letu dni je poklicala GMD, kjer so prijazno sprejeli njeno delo. »Eno je, če prodajaš spodnje perilo ali knjige v knjigarni. Ko pa ponujaš svojo knjigo, ponujaš sebe. In to je zelo naporno.« Pred to knjigo je v samozaložbi izdala še eno, namenjeno mlajšim bralcem. Za odrasle piše komedije, in sicer za dramsko skupino iz Vrtojbe. Nekaj igric je napisala tudi za otroke. Doris Jarc je še povedala, da jo na poseben način zanima zgodovina, a »ne tista, ki govori o velikih politikih in Napoleonu«, temveč zgodovina »majhnih, povprečnih in navadnih ljudi«. V knjigi je želela opisati življenje primorskih Slovencev v prejšnjem stoletju, v dogajanje pa je vpletla zgodbe, ki so ji jih pripovedovali. Junakinja zgodbe je Pika, malce osamljena deklica. Po smrti pranone dobi njena družina hišo v hribih; tja zahajajo čez vikend in »začenjajo se dogajati čudne stvari«: na polici se sami premikajo listi, predmeti padajo itd. Na delu očeta-slikarja, ki ne mara slikati ljudi, opazi Pika »pikico, ki je v bistvu nona Genovefa«; ta se je prikazala, ker je prav-nukinjo hotela prositi, da ji nekaj pomaga urediti. V hribih dobi Pika tudi prijatelja Martina. »Jaz si sploh ne predstavljam, da ne bi imela prijateljev!« Na koncu se v povesti vse dobro konča, »vsi so veseli, nona se potolaži in odide. Zakaj pa je prišla, tega ne bom povedala,« je dejala Doris Jarc, ki otrokom ni hotela razkriti konca, da jim ne bi skalila užitka ob branju. Avtorica je tudi povedala, da je knjigo s sodobnimi in privlačnimi liki odlično ilustrirala sovaščanka Jana Korečič. Knjižna srečanja ob kavi v Katoliški knjigarni sponzorira tržaško podjetje Primo Aroma; otroci so seveda bolj cenili sladko pijačo in piškote. Ker so se res lepo in spontano pogovarjali z avtorico, so jim založniki prav radi podarili nekaj otroških knjižic. NOVA GORICA - Festival novomedijskih umetnosti Pixxelpoint Zvok nevidnih črvičkov Včeraj se je zaključil trinajsti novo-goriški festival novomedijskih umetnosti Pixxelpoint. »Festival je bil zelo uspešen. V Novo Gorico nam je uspelo pripeljati zelo zanimive projekte. Obisk je bil izreden,« je včeraj za Primorski dnevnik vtise po zaključku strnil Aljoša Abrahamsberg, ki je poleg Marka Peljhana zasnoval koncept letošnjega festivala. Kuratorja sta za temo izbrala zvok in k sodelovanju povabila šestnajst umetnikov iz Evrope, Kanade in ZDA. »333.7 m/s Pixxelpoint 13« je bil uradni naslov festivala, tolikšna je namreč hitrost zvoka pri temperaturi 4,1 stopinje Celzija, kar ustreza zimskemu temperaturnemu povprečju v Novi Gorici. »Navezali smo lepe stike s sosednjo Gorico, z italijanskimi kolegi, utrdili in razširili smo sodelovanje z njimi. Razpršili smo festival po mestu. V Novo Gorico so prišle nove ideje,« našteva Abrahamsberg, ki meni, da je sodobna umetnost zelo pomembna, čeprav imajo ljudje do nje strah, da je to nekaj zelo zapletenega. »Sodobna umetnost ni neko bo-hemstvo, ustvarjanje nečesa čudnega na samem, ampak je možnost novih idej, nenavadnih kombinacij materialov, ki sprožajo domišljijo tudi za nove produkte v industriji, turizmu ...,« je prepričan. Prvotni namen festivala, katerega cilj je približati informacijske tehnologije širšemu občinstvu in obenem seznaniti predvsem mlajše generacije z drugačnimi možnostmi uporabe novih medijev, je že presegel svoje okvire. V pravkar izteklem se tednu je bil s pomočjo nenavadnih domislic sodelujočih umetnikov prikazan drugačen odnos do zvoka, kot smo ga običaj- JAMLJE Koledar in božičnica V Jamljah bosta jutri dogodka, ki ju prirejajo ob zaključku leta. Predstavili bodo koledar 2013, ki je posvečen 20-letnici Kremenjaka, sledila bo boži-čnica, ki jo odborniki in predsednica društva poklanjajo vsem članom, prijateljem in vaščanom. Petnajsti koledar bosta predstavila Kremenjakova predsednica Bruna Visintin in prosvetni delavec Vili Prinčič. Zaigrali bodo društveni harmonikarji, zapel pa Starši Ensemble iz Romjana; zbor vodi Silvia Pierotti, mentor harmonikarjev pa je Andrej Gropajc. Boži-čnico bodo nato sooblikovale društvene plesalke, ki od novembra dalje vadijo pod strokovnim vodstvom Mare Rogelja, in pa ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta. Prireditev bo v večnamenskem centru v Jamljah z začetkom ob 18. uri. (bv) no vajeni. Obiskovalci novogoriške mestne galerije so lahko prisluhnili zvoku, ki se skriva znotraj lesenih tramov, s pomočjo posebne rokavice, na kateri je bila pritrjena glava kasetofona (se jih še spominjate?), je bilo mogoče drseti po magnetnem traku na steni in ga dobesedno slišati. Zvok je bilo mogoče dojeti tudi z drugimi čutili, ne le z ušesi: če si med zobe stisnil žičko, si lahko »slišal« z lobanjskimi kostmi ... S prostim očesom nevidni črvički proizvajajo zvok? Seveda! Njihovo gibanje, ki je kot valovanje, računalnik prevede v slišno dimenzijo. »Razstavljeni projekti so iz zadnjih treh let, med njimi je veliko nagrajenih,« je pojasnil kurator Abrahamsberg. Kaj festival Pixxelpoint pomeni za Novo Gorico, Slovenijo? Se lahko primerja s podobnimi projekti iz tujine ali mu še manjka kilometrine? »Festival ima trinajst let, to je že dolga kilometrina. Kar mu manjka, je večja lokalna podpora: 20.000 evrov za tak festival je malo sredstev. Če bi imeli podpore 40.000 evrov, bi lahko naredili zelo odmeven festival, ga postavili v drugačne, bolj prisotne prostore v mestu, projekte bi postavili v izložbe, da bi se ljudje sprehajali po mestu mimo njih . Galerija je neugoden, utesnjen prostor. Festival je odmeven ne le doma, tudi po svetu. Teh-nofili po vsem svetu si ga dajejo na svoje spletne strani. Lokalna skupnost bi ga morala bolj podpreti.« Je torej mogoče potegniti zaključek, da je festival na lokalni ravni manj opažen kot v širšem okolju? »Da. Lahko bi tako rekli. Nova Gorica nima veliko tovrstne publike, je majhna,« odgovarja sogovornik. S pomočjo posebne rokavice, na kateri je bila pritrjena glava kasetofona, je bilo mogoče drseti po magnetnem traku na steni in prisluhniti zvoku foto k. m. V zadnjih šestih letih se je festival, ki ga pod okriljem novogoriškega Kulturnega doma gosti tamkajšnja Mestna galerija, razvijal tudi kot čezmejni projekt, zato so organizatorji k sodelovanju povabili društvo Lucide iz Gorice. Festival tako spodbuja umetniško in teoretsko ustvarjalnost na obmejnem območju ter hkrati razvija čezmejno sodelovanje na inventivnem polju novih medijev, ki že sami po sebi ne poznajo meja in delujejo globalno. Ob festivalu je izšel trojezičen katalog: na 192 straneh so predstavljeni vsi razstavljeni projekti in sodelujoči umetniki oz. umetniške skupine. Katja Munih Občinski prispevki za kulturo in šport Goriška občina je porazdelila prispevke za kulturo (skupno 51.200 evrov) in šport (3.000 evrov). Prejemniki so gledališki ansambel Terzo Teatro (8.000 evrov), glasbeno združenje Rodolfo Lipizer (5.500 evrov), Pro loco Gorizia (4.000 evrov), zborovsko društvo C.A. Seghiz-zi (4.000 evrov), kulturno društvo Mit-teleuropea (4.500 evrov), združenje Eventgreen (6.000 evrov), godbeni orkester mesta Gorica (4.500 evrov), združenje Puppet FVG (9.000 evrov), Lions Club Gorizia Host (1.000 evrov), univerza za tretje starostno obdobje UTE (1.000 evrov), kulturno društvo D. Mu-litsch (1.500 evrov), kulturno društvo -skupina za zgodovinske raziskave Ison-zo (500 evrov), državno združenje al-pincev (400 evrov), center kitaristov Mauro Giuliani (300 evrov), Kulturni dom (500 evrov), center za kraške raziskave Carlo Seppenhofer (500 evrov), na področju športa pa Audax Sanrocche-se (500 evrov), šola Giselle (300 evrov), Ok Val (300 evrov), Olympia (500 evrov), združenje - kolesarska šola Sen-za Confini (200 evrov) in zveza Unione Italiana Sport x Tutti (400 evrov). Enajst državnih odlikovanj Goriška prefektura je včeraj sporočila seznam prejemnikov državnih odlikovanj reda »za zasluge Republike Italije«. Vitezi republike bodo Fabio Zucconi, Giorgio Tortora, Riccardo Cester, Lucio Samonati, Vittorio Ranalletta, Massimo Compassi in Franco Devidè, oficirji republike pa Adriano Ritossa, Antonio Mi-glia, Goffredo Bon in Giacomo Rubini. Ceremonija s podelitvijo odlikovanj bo v torek, 18. decembra, v palači prefek-ture na Travniku. GABRJE - Božičnica društva Skala Nasvet otrok: Praznujte! Ob najmlajših na odru še moški zbor Skala, mladinski zbor Neokortex in dekliška vokalna skupina Danica z Vrha Nastopajoči otroci foto vip »Naj bo naša želja tokrat nasvet: ne pozabite nase, imejte se radi, hitite počasi, ljubite življenje. Praznujte!« Tako so se zaključile božične misli, ki so jih pred polno gabrsko dvorano izrekli domači osnovnošolci. Otroški recital je namreč povezoval tradicionalno bo-žičnico, ki jo je pripravilo kulturno društvo Skala; besedila je zbrala Mariza Florenin, ki je tudi pripravila skupino otrok za četrtkov večer. Na oder je najprej stopil domači pevski zbor Skala, ki ga vodi Zulejka Devetak in so ga letos okrepili nekateri novi pevci. Zapel je niz tradicionalnih in manj znanih božičnih pesmi; upamo so trditi, da ni veliko narodov, ki bi v svojo pevsko kulturo prispevalo tolikšno število narodnih, ponarodelih ali umetnih pesmi, kot je to slovenski. Božične pesmi niso izjema. Na vrsti je bil mešani mladinski zbor Neokortex, ki se razvija v kvaliteten pevski ansambel. Mladi pevci, ki vadijo v gabrskem kulturnem domu, so se predstavili z božičnimi pesmimi v slovenščini in angleščini ter svoj nastop začinili z zvočnimi pripomočki, ki so pesmim vtisnili dodaten ritem in zven; mešano pevsko skupino je dirigirala Jana Drašič, na klaviaturah jo je spremljala Beatrice Zonta. Četrtkov večer so zaključile pevke vokalne skupine Danica z Vrha, ki jih ravno tako vodi Jana Drašič. Tudi vrhovski sestav se je predstavil z božičnimi napevi; med pesmi je vključil rusko narodno Kraguljčki, ki so jo pevke zapele v ruščini ter tako osrečile gostjo in njeno hčer iz Rusije, ki sta na obisku v Gabrjah. Ob koncu se je v imenu društva vsem zahvalil Robert Juren, ki je izrazil željo, da bi novo leto prineslo obilo vedrine in kulturne obogatitve. Naše poročilo bomo sklenili z eno izmed misli, ki so jo med večerom izrekli otroci: »Vse kar je slabo, naj z novim letom zbledi. Vse, kar je dobro, naj za vekomaj ostane!« (vip) GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 1S. decembra 2012 1 5 /— GORICA Vabilo na opero Goriška ljubiteljska skupina prijateljev operne glasbe Amici del-la Lirica je v Tumovi dvorani goriškega KB centra ljubiteljem arij in odrskih spevov z instrumentalno spremljavo predstavila novo operno sezono 2013 gledališča Verdi v Trstu. Skupina Amici della Lirica šteje približno šestdeset članov, ki so redni abonenti tržaškega gledališča Verdi in so doma v raznih krajih Goriške - v Gorici, Krminu, Gradišču, Ron-kah in Moraru. Ob organizaciji logističnega servisa, kot je skupni avtobusni prevoz, prireja združenje tudi večerna predavanja, na katerih udeleženci kritično poglabljajo posamezna dramska dela. Gost srečanja v KB centru je bil ravnatelj tržaškega Verdija, Claudio Orazi, ki je pred svojim prihodom v Trst vodil prestižno Areno v Vero-ni. Uvodoma je spregovoril o splošnih kriznih okoliščinah, v katerih se je znašla tudi glasbeno-gledališka dejavnost v Italiji. Kljub varčevalnim ukrepom, ki krepko omejujejo ustvarjalno dejavnost, je Orazi optimist, saj meni, da nove okoliščine ponujajo nove možnosti. Med te sodi združevanje oz. mreženje gledaliških ustanov na teritoriju, je dejal in napovedal, da v bližnji prihodnosti ne izključuje možnosti, da bi se del gledališke dejavnosti, ki jo ponuja tržaška matična gledališka hiša Verdi, preselilo na oder gledališča Verdi v Gorici. Sodelovanje bi bilo v sozvočju s politiko, ki jo na tem področju narekuje dežela FJK, je poudaril. V nadaljevanju srečanja je beseda tekla o novi operni sezoni gledališča Verdi v Trstu. Repertoar za leto 2013, ki se bo pričel januarja, sloni na uprizoritvi klasičnih del najpomembnejših predstavnikov evropske opere modernega obdobja. Z uprizoritvijo kar dveh predstav Giu-seppeja Verdija - »Il Corsaro« in »Macbeth« - bodo počastili 200-le-tnico rojstva italijanskega skladatelja. Opernih predstav v abonmaju je skupno šest, od katerih jih je večina nastala v koprodukcijski navezi z evropskimi gledališči. Na sporedu bosta tudi dve baletni premieri, in sicer »Apollon« in »La Tragédie de Salomé«. Podrobnejše informacije o posameznih predstavah tržaškega gledališča so vsem na voljo na spletni strani www.teatroverdi-trieste.com; abonmaje za operno sezono bodo začeli vpisovati 18. decembra. (VaS) Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v ponedeljek, 17. decembra, ob 20.45 deželna premiera »Kramer proti Kra-merju« (Avery Corman), nastopata Daniele Pecci in Federica Di Martino (»Proza«). Balet Royal Mongolian, ki je bil na programu 20. decembra, je bil prenešen na 29. december; posamezne vstopnice bodo nadomestili z novimi; informacije in predprodaja ter nadomestilo vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481383601/383602), več na www3.comu-ne.gorizia.it/teatro. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, 15. decembra, ob 20.45 komedija Eduarda de Filippa »Natale in casa Cu-piello«, nastopa gledališka skupina A. Fenesta iz kraja San Dona di Piave. Večer prireja Club Napoli Calcio Isontino v sodelovanju z goriško občino, goriško pokrajino, s Kulturnim domom Gorica in Fundacijo Goriške hranilnice; Umrl Zacchigna V tržiški bolnišnici je včeraj umrl Francesco Zacchigna, ki je bil med drugim direktor ustanove Business Innovation Center v Trstu in je zaznamoval deželno gospodarstvo. Bil je rojen leta 1932 v istrskem Umagu, z ženo je živel v Tržiču, bil je oče petih otrok. Pogreb bo v ponedeljek ob 11. uri v cerkvi sv. Jožefa v Tržiču. Mala Cecilijanka Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice prireja jutri revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Mala Cecilijanka. Potekala bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž, prvi del se bo začel ob 14.30, drugi pa ob 16. uri. Organizator je za pevsko revijo prejel denarni prispevek Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. Revščina v Krminu Revščina narašča tudi v Krminu; goriška nadškofija je prejela 23 prošenj krminskih prosilcev pomoči, Karitas je mednje porazdelila 30 tisoč evrov. Tatvin brez konca Na Tržiškem kar naprej beležijo tatvine po domovih. Do rafala kraj je nazadnje prišlo v Oširku Isonzo, kjer so tatovi obiskali več stanovanj, po stopinjah v snegu sodeč pa naj bi med njimi bili tudi otroci. V zadnjih treh tednih so našteli okrog 40 tatvin. Po 14 letih denar Po štirinajstih letih se je z mrtve točke premaknil postopek za izvajanje t.i. rajonske pogodbe na goriških Rojcah. V Rimu je bil namreč podpisan protokol, ki bo goriški občini prinesel 5.972.098 evrov državnega prispevka, ti pa se bodo pridružili preko devetim milijonom evrov iz deželne blagajne. Z njimi bodo goriško mestno četrt temeljito obnovili in urbanistično prekvalificirali. Ženski ob torbici Neznanec je iz nezaklenjenega avtomobila, ki je bil parkiran v Novi Gorici, ukradel žensko torbico z denarnico. Policisti ga še iščejo. V enem od novo-goriških trgovskih centrov pa je neznanec izkoristil nepazljivost starejše italijanske državljanke in ji iz torbice ukradel denarnico. (km) Odvratne rime Na malem odru SNG Nova Gorica bodo danes ob 18. uri igralci Amaterskega mladinskega odra izvedli »Odvratne rime«. Gre za odrsko poustvarjanje na nov način predelanih pravljic »Pe-pelka«, »Jakec in čudežni fižolček«, »Sneguljčica in sedem palčkov«, »Rdeča kapica« in »O treh prašičkih«. V drugem delu večera pa bodo predstavili uprizoritev, ki so jo ob »Odvratnih rimah« snovali na jesenskih gledaliških delavnicah. Predelovali so besedilo igre »Preprosto preveč«, ki so ga napisali in uprizorili njihovi vrstniki, mladi gledališčniki iz Tunizije. Besedilo so prilagodili slovenskim razmeram. Vstop bo prost. (km) vstop prost s prostovoljnimi prispevki za dobrodelne namene. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: danes, 15. decembra, ob 21. uri »Abba Dream«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481969753. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v nedeljo, 16. decembra, ob 16. uri »Cappuccetto Rosso«, za otroke petih let (»Sipario ragazzi«). V sredo, 19. decembra, ob 21. uri »Provando in nome della madre«, nastopajo Erri de Luca, Simone Gandolfo, Sara Cianfriglia (»Si-pario prosa«); informacije in predpro-daja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481630057. ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici danes, 15. decembra, ob 16.30 »La leggenda di Lo-reley«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049. S Poslovni oglasi IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb 24/24. Tel. 00386-31672309 d] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 048132515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481489174. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Lo Hobbit: un viaggio inaspettato«. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 - 20.15 - 22.15 »Tutto tutto niente niente«. Dvorana 3: 16.00 »Un mostro a Parigi«; 18.00 - 20.00 - 22.00 »Colpi di fulmine«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 - 18.00 »Madagascar 3«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.30 »Lo Hobbit: un viaggio inaspettato«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Tut-to tutto niente niente«. Dvorana 3: 16.45 - 18.30 - 20.15 - 22.15 »Lo Hobbit: un viaggio inaspettato« (digital 3D). Dvorana 4: 16.15 - 18.00 »Sammy 2«; 20.00 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amore«; 22.00 »Una famiglia perfetta«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Col-pi di fulmine«. Koncerti BOŽIČNI IN NOVOLETNI KONCERT pihalnega orkestra Kras bo v soboto, 22. decembra, ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV GORICA vabi v nedeljo, 16. decembra, v prvem ob 14.30 in v drugem delu ob 16. uri na revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Mala Cecilijanka« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. ADVS GORICA, ADMO IN ADO vabijo na božični koncert z naslovom »Parole e Musica per la Vita« z orkestrom Fil(m)armonica danes, 15. decembra, ob 20.30 v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici. KD MOPZ KROMBERŠKI VODOPIVCI vabi na jubilejni celovečerni koncert ob 60-letnici smrti duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca in ob 10. obletnici delovanja danes, 15. decembra, ob 19.30 v gradu Kromberk. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncertov z naslovom »Gorizia clas-sica«: danes, 15. decembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju 13 nastopata Paolo Tognon (dulciana bas in sopran) in Pier Luigi Polato (renesančni liuto in arciliuto); vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo 18. decembra ob 20.15 gospel koncert v sklopu niza «Jesenski glasbeni tris«, nastopila bo ameriška skupina FOCUS Sound of Victory; informacije po tel. 003865-3354013, www.kultur-nidom-ng.si. NA KMETIJI RUBIJSKI GRAD na Gornjem Vrhu 40 na Vrhu bo v petek, 28. decembra, ob 20.30 koncert mednarodnih božičnih pesmi »Nativitas mundi« s skupino Artevoce Ensemble, v kateri sodeluje tudi priznana pevka Martina Feri iz Trsta. Večer prireja Kulturni dom v Gorici v sodelovanju s kulturnim društvom Danica in občino Sovodnje. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v nedeljo, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert Balkan festival orchestra; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, za informacije www.lipizer.it. M Izleti »POHOD SEDMIH ČUDES« v organizaciji KD Danica bo v nedeljo, 16. decembra, z zbirališčem pred centrom Danica na Vrhu med 8.30 in 9.30. SPDG vabi na udeležbo na nočni spominski pohod v Dražgoše čez Ratito-vec, ki bo na noči med 12. in 13. januarjem 2013. Prijave do 31. decembra po tel. 320-1423712 ali an-drej@spdg.eu (Andrej). □ Obvestila OBČINSKA LEKARNA V ŠTANDREŽU bo do februarja 2013 poskusno odprta tudi ob ponedeljkih 8.30-12.30, 15.30-19.30. DRŽAVNA KNJIŽNICA v sodelovanju s knjigarno UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) prireja dobrodelno pobudo »Podari knjižno darilo državni knjižnici v Gorici«. Knjižni boni so na razpolago v knjigarni Ubik. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v petek, 28. decembra, v restavraciji Primula v Solkanu. Prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481390697 (Marija Č.), 0481 20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481884156 (Andrej F.). Na račun 20 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 28. decembra, odpeljal avtobus udeležence na prednovoletno silvestrovanje v restavracijo Primula v Solkanu ob 16. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah, pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici in pri vagi in na Goriščku-trgu Medaglie d'oro. Začetek srečanja bo ob 17. uri. KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 14.30 in 18. uro, ob ponedeljkih med 8. in 10. uro in ob sredah med 11. in 13. uro. PRAVLJIČNE POČITNICE: Hiša pravljic organizira v Sovodnjah zimski center od 27. decembra do 4. januarja za otroke od 3. do 10. leta. Vsak dan bodo potekale ustvarjalne delavnice: kuharska, glasbena, likovna in znastvena. Osnovnošolci pa bodo pisali naloge. Število mest je omejeno; informacije: hi-sapravljic@gmail.com ali tel. 3341243766 (Martina Šolc) od 19. do 20. ure. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR podeljujejo društvom in organizacijam ali posameznikom za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge je treba oddati do 31. decembra 2012 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v nedeljo, 16. decembra, med 11. in 18. uro božična tržnica z lokalnimi pridelki in obrtniškimi izdelki v organizaciji družbe Rogos; informacije po tel. 333-4056800. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO v Ra-štelu 74 v Gorici zbira rabljene igrače v dobrem stanju od ponedeljka do petka 10.00-12.30, ob ponedeljkih in četrtkih tudi 15.30-18.00 za izmenjavo daril ob obisku Božička 24. decembra. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na »Praznik včlanjevanja« danes, 15. decembra, ob 15.30 na sedežu sekcije v večnamenskem centru v Jamljah. Priložnost bo tudi, da bodo skupaj nazdravili novemu letu. UPRAVA OBČINE SOVODNJE obvešča, da bodo njeni uradi dne 24. in 31. decembra odprti samo v dopoldanskem času (do 13.30). El Prireditve AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIA Gorica vabi na Telovadno božičnico v ponedeljek, 17. decembra, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine Gymplay, deklice ritmične gimnastike, dečki/orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia. OK VAL prireja božični nastop v petek, 21. decembra, ob 16.30 v štandreški telovadnici. CORMONSLIBRI2012 z naslovom »Il senso del tempo... il senso delle cose« poteka v Krminu do 16. decembra v dvorani Italia v Ul. Friuli (vstop prost, ob delavnikih 16.30-20.00, ob sobotah in nedeljah 10.30-12.30, 16.00-20.00). Danes, 15. decembra, ob 14. uri literarni sprehodi; ob 16.30 bralna skupina Lis Tarlupulis s »Frammenti; sclesis di storie«; ob 17.30 srečanje z Gianmariom Villalto z naslovom »La letteratura nell Isontino«; ob 18.30 srečanje s pesnikom Fabiom Franzinom z naslovom »Poesia in fabbrica«; ob 18.45 srečanje z Mauriziom Landini-jem in s Paolom Floresom D Arcai-som z naslovom »Democrazia!«. »NOVOLETNA DOŽIVETJA« V NOVI GORICI do 31. decembra: danes, 15. decembra, odpade zaradi napovedanega slabega nastop čarodeja Tonija ob 17. uri; ob 20. uri Mega Ice Party (DJ večer). AŠKD KREMENJAK vabi na božičnico v nedeljo, 16. decembra, ob 18. uri. Potekala bo v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20. »LETTURE CORTESI« (DVORNA BRANJA) bodo potekala v palači Attems-Petzenstein v Gorici ob 17.15: v nedeljo, 16. decembra, »La Lira« (Giovan-battista Marino), recitirala bosta Maia Monzani in Giuseppe Paolo Cecere ob petju Alessandre Cossi in glasbeni spremljavi Rika Murate, Fabia Accur-sa in Giuseppeja Paola Cecereja; vstop prost. V KNJIGARNI LEG (Libreria Editrice Goriziana) na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v nedeljo, 16. decembra, ob 11. uri predstavitev knjige »Gorizia e din-torni« Lucie Pillon. Z avtorico se bo pogovarjal Fabrizio Meroi. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZALOŽBA MLADIKA vabita na krstno predstavitev pesniške zbirke Davida Bandlja »Odhod« v ponedeljek, 17. decembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Avtorja in pesniško zbirko bo predstavila Vilma Pu-rič. SREČANJA »LINEA DI SCONFINE« v centru Mare Pensante v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici: v ponedeljek, 17. decembra, med 16.30 in 18. uro izmenjava voščil; več na www.gruppiama.4000.it. AŠZ DOM vabi na novoletno akademijo v torek, 18. decembra, ob 18.45. Nastopile bodo sekcije otroškega vrtca, minibasketa, under 13 ter skupini cheerleadinga. DRUŠTVO TRŽIČ vabi v petek, 21. decembra, ob 17. uri na sedež ANPI, Ul. Valentinis 84 na predstavitev knjige »Accanto alla madre«. Avtorica Clara Scropetta bo spregovorila o pomenu materinstva. Ob tej priložnosti si bodo voščili za praznike. Pogrebi DANES V RONKAH: 12.00, Adele Vol-pato vd. Tofful s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 10.00, Filomena Fanelli vd. Iuretta v cerkvi in na pokopališču v Tržiču. 0 Kam po bencin Danes bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK SHELL - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 1 6 Sobota, 15. decembra 2012 APrimorski r dnevnik TEJA GREGORIN 28. POKLJUKA- Češka 23-letna biatlonka Gabriela Soukalova (22:09,8/0) je na sprinterski preizkušnji na 7,5 km za svetovni pokal na Pokljuki osvojila prvo zmago v karieri. Drugo mesto je zasedla Nemka Miriam Gossner (+2,1/2), tretje pa Belorusinja Nadežda Skardino (+30,1/0). Najboljša Slovenka je bila Teja Gregorin na 28. mestu (+1:21,2/2). Biatlonski poligon na Rudnem polju bo danes gostil še zasledovalni tekmi. Moška preizkušnja bo na sporedu ob 12.45, ženska pa ob 15. uri. KDO BO NAJBOLJŠI? MÜNCHEN - Krovna evropska košarkarska zveza Fiba Europe je objavila seznam 40 kandidatov, ki se bodo v štirih kategorijah borili na naslov najboljših evropskih posameznikov leta 2012. Med kandidati je Italijan Danilo Gallinari (na fotografiji ANSA) ter trije Slovenci, Goran Dragic, med mladinci pa Nika Barič in Klemen Prepelic. Navijači bodo najboljše izbrali na spletnem glasovanju na strani www.fibaeurope.com vse do konca januarja 2013, zmagovalca pa bo določila kombinacija glasov navijačev ter košarkarskih strokovnjakov. Med kandidati za najboljšega košarkarja so še Kirilenko, Gasol, Gortat, Pekovic, Asik, Gasol, Parker in Spanoulis. Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu PRESTIŽNA NAGRADA IGORJU SIMČIČU MONTE CARLO - Igor Simčič, ustanovitelj projekta Esimit Europa, je kot prvi Slovenec prejel prestižno nagrado za jadralca leta (Yachtsman of the Year), ki jo Yacht Club de Monaco podeljuje tistemu izmed 1200 članov, ki v tekočem letu najbolj uspešno zastopajo barve kluba. Simčiču (na fotografiji desno) je pokal podelil predsednik kluba, monaški knez Albert II (na fotografiji levo).Ekipa jadrnice Esimit Europa 2, ki tekmuje za Jadralno zvezo Slovenije, je namreč letos nanizal vrsto zmag, med drugim tudi na Barcolani. ALPSKO SMUČANJE - Ženski smuk v Val d'Iseru Tina Maze utrdila vodstvo VAL D'ISERE - Tretji smuk sezone v Val D'iseru je zmagala Švicarka Lara Gut, ki je tako vknjižila tretjo zmago v karieri. Druga je bila Američanka Leanne Smith (+0,16), tretja pa Švicarka Nadja Kamer (+0,50). Še najbolj zanimiv pa je bil včeraj boj najboljših smučark. Slovenska šampionka in vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala Tina Maze je bila 12., druga na skupnem seštevku Nemka Maria Hofl Riesch je bila 15 stotink počasnejša in torej pristala na 13. mestu, branilka velikega kristalnega globusa Lindsey Vonn iz ZDA, zmagovalka prvih dveh smukov, pa je padla kmalu po začetku nastopa in končala v zaščitni mreži (na srečo se ni težje poškodovala). Po tretjem smuku sezone je torej Mazejeva še dodatno utrdila prvo mesto s 699 točkami, Hofl-Riesch jih ima 463, tretja je Vonnova s 414 točkami. Danes bo na vrsti še supervelesla-lom, juti pa še veleslalom v Courchevelu. »Vesela sem s svojim nastopom, čeprav se dan za ekipo ni iztekel najboljše. Tokrat sem bila na treningih hitra na ravninah, ki pa so jo zaradi premočnega vetra skrajšali na tekmi, « je pojasnila Mazejeva. Ra- LINDSEY VONN »Dlje časa se borim z depresijo« Ameriška smučarska zvezdnica Lindsey Vonn je v pogovoru za ameriško revijo People magazine razkrila, da se že dlje časa bori z depresijo. 28-letna olimpijska prvakinja je povedala, da vrsto let jemlje anti-depresive. »Verjamem, da se ljudem zdi vse v mojem življenju popolno, a sama se z njim spopadam kot vsak drug,« je priznala Vonnova in razkrila, da je bilo najhuje leta 2008: »Takrat je bilo tako hudo, da enostavno nisem več mogla zlesti iz postelje. Počutila sem se brezupno, prazno, kot 'zombie'. Res je bilo hudo.« Trikratna skupna zmagovalka svetovnega pokala je ob tem dejala, da je ta čas tako srečna v življenju, kot že dolgo ni bila. Lani se je ločila od dolgoletnega trenerja in managerja Thomasa Vonna, ki je bil njen življenjski partner in trener v eni osebi. Zdaj se počuti bolje kot kdajkoli prej. »Zdelo se mi je, da moram vse razkriti. Končno so vsi delčki mojega življenja tam, kjer morajo biti. Sprejemam se takšno, kot sem, in gledam le še naprej,« je dodala Vonnova. vno na ravninski del so v ekipi Team to aMaze veliko vložili, izbrali so tudi daljše smuči. Hkrati Mazejeva ni imela idealnih pogojev, saj se je veter v drugem delu tekme ojačil. »Lara Gut je bila hitra v zavojih, imela pa je tudi dobro startno številko (št. 2) in boljše pogoje, kar je izkoristila. Vonnova je imela težave, ni se počutila dobro in ni bila "pri stvari": imela sem srečo, da je odstopila. Mislim, da se ji malo svet podira, upam pa, da se bo kmalu našla,« je še dejala Ma-zejeva, ki si želi dobro nastopiti tudi na današnjem superveleslalomu. Do točk je včeraj prišla tudi Štuh-čeva, ki je osvojila 28. mesto. Najboljša Italijanka pa je bila Elena Fanchini na 16. mestu. ALPSKO SMUČANJE - Moški superveleslalom v Val Gardeni Svindal šov Norvežan zmagal z več kot sekundo prednosti pred italijanskima reprezentantoma Marsaglio in Heelom Z leve: Werner Hell, Aksel Lund Svindal in Matteo Marsaglia ansa VAL GARDENA - Potem ko Italijankam ne kaže najbolje, so italijanski alpski smučarji letos povsem konkurenčni. V domači Val Gardeni sta se na tretjem superveleslalomu sezone izkazala Italijana Matteo Mar-saglia in Warner Heel. Prvi je potrdil formo po presenetljiv zmagi v Bever Creeku, Heel pa je dokazal, da stopa po zamenjavi materialov ponovno po pravi poti. Po dveh 5. mestih je Južni Tirolec zablestel ponovno na Saslon-gu, kjer je leta 2008 zmagal v super-veleslalomu. Italijana pa se vselej nista uspela zoperstaviti neustavljivemu Akselu Lundu Svindalu. Norvežan je Italijana Marsglio na drugem mestu prehitel za več kot sekundo ( +1,07) in se tako v Val Gardeni veselil že 19. zmage v svetovnem pokalu. Norvežan je s skupno 540 točkami utrdil vodstvo v razvrstitvi svetovnega pokala, pred izzivalcema, sicer specialistoma v tehničnih disciplinah, danes 25. Američanom Tedom Ligetyjem (408), in Avstrijcem Marcelom Hirscherjem (380), ki na superveleslalomu ni startal. V skupnem seštevku supervele-slaloma prav tako vodi Svindal (280), pred Italijanoma Marsaglio (209) in Heelom (150). Med Slovenci pa se je na Sa-slongu navdušil 27-letni Tržičan Per-ko, ki je izenačil svojo najboljšo su-perveleslalomsko uvrstitev, 16. mesto, ki ga je dosegel lani prav tako v Val Gardeni. Za Perka so to pete super-veleslalomske točke. Tržičan je sicer imel precej slabše pogoje kot najboljši, do konca pa ga je prehitel le še en tekmovalec, Italijan Dominic Paris, ki je bil 13. Boštjan Kline (37., +3,23), Andrej Šporn (40., +3,26) in Andrej Jerman (46., +3,55) so ostali brez točk. V Val Gardeni bo danes smuk: ker so vremenske napovedi neugodne, bodo organizatorji morda izbrali tudi krajši smuk v dveh spustih. Jutri pa bo v Alta Badii na sporedu še veleslalom. Izidi: 1. A. L. Svindal (Nor) 1:36,95, 2. M. Marsaglia (Ita) +1,07, 3. W. Heel (Ita) +1,12, 4. K. Jansrud (Nor) +1,18, 5. A. Theaux (Fra) +1,28, 6. M. Mayer (Avt) +1,48, 7. K. Kroll (Avt) +1,53, 8. J. Clarey (Fra) +1,70, 9. J. Puchner (Avt) +1,72, 10. C. Innerho-fer (Ita) +1,83. KOŠARKA EA7 Armani se poslavlja iz evrolige PIREJ - Tudi milanski Armani se poslavlja iz evrolige. Olympiacos* je zmagal z 82:81. Edini italijanski predstavnik med top 16 bo torej Montepasc-hi Siena. Ostala izida: Zalgiris Kaunas* -Anadolu Efes Istanbul* 71:53, Caja Laboral Vitoria* - Cedevita Zagreb 97:70 (* napredujejo med top 16 iz skupine C). V MODENO - Odbojkarji ACH Volleyja bodo sezono nadaljevali brez 19-letnega srbskega reprezentanta Uroša Ko-vačevica. Mladi sprejemalec je prestopil v italijansko Modeno, kjer igra tudi Šte-verjanec Loris Mania. PLAVANJE - Na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih v Carigradu je Američan Lochte izboljšal svetovni rekord na 200 m mešano (1:49,63). Danes bo Peter Mankoč nastopil v finalu na 50 delfin. ČERNIC BREZ TRENERJA - Italijanski trener Daniele Bagnoli ni več trener turškega Fenerbahceja, kjer igra tudi goriški odbojkar Matej Černic. Izkupiček zmag v različnih prvenstvih je bil doslej negativen: 11 porazov in le 6 zmag. Turški mediji poročajo, piše spletna stran volleybal.it, da se klub dogovarja s trenerjem Friedrichshafna Mocolescujem. TOUR - Start dirke po Franciji leta 2014 bo na severu Anglije v Leedsu, v domovini zadnjega zmagovalca Toura, Bradleyja Wigginsa, ki je letos postal prvi Britanec z zmago na dirki po Franciji. Več o trasi dirke leta 2014 bo znano 17. januarja 2013. SKOKI V VODO - Na državni tekmi veljavni za božično trofejo (Trofeo di Natale) je včeraj tekmovala tudi tržaška Slovenka Sofia Carciotti, članica Trieste Tuffi. V konkurenci 14 tekmovalk je z enometrske deske osvojila 12. mesto, zmagala je olimpijka Tania Cagnotto. Za Carciottijevo je bila to nasploh prva tekma med članicami., s svojim nastopom pa je bila vsekakor zadovoljna. V svoji paradni disciplini - s stopla - bo tekmovala jutri. POSTANI NAŠ SLEDILEC primorski_sport NAJDI NAS NA FACEBOOKU primorski_sport NOGOMET - A-LIGA Videmčani proti Iličičevemu Palermu VIDEM - Udinese bo v 17. krogu A-lige igral danes ob 18. uri. V Vidmu bodo črno-beli gostili Iličičev Palermo, ki ne preživlja najboljših časov. Ob 20.45 se bosta nocoj srečala še Petkovičev Lazio in Inter. Tekma kroga bo na rimskem Olimpicu. Jutri: 12.30 Fiorentina - Siena, 15.00 Catania - Samp-doria, Chievo - Roma, Genoa - Torino, Juventus - Atalanta, Milan - Pescara, Parma - Cagliari, 20.45 Napoli - Bologna. SLOVENIJA - Članska nogometna reprezentanca se bo 6. februarja prihodnjev Kopru pomerila z reprezentanco Bosne in Hercegovine, avgusta 2013 pa bodo Slovenci gostovali na Finskem. STADION LUŽNIKI - Mednarodna nogometna zveza (Fifa) je včeraj na zasedanju v Tokiu potrdila prizorišča svetovnega prvenstva čez šest let v Rusiji. Finale SP 2018 bo gostil moskovski stadion Lužniki, v Moskvi pa bodo odigrali tudi prvi dvoboj tega tekmovanja. Mladi jadralci Čupe bodo sezono zaključili v zasneženih hribih Optimisti Čupe so se pretekli konec tedna udeležili še zadnje regate in zaključili sezono z večerjo s trenerji in starši. Sezona je bila dokaj uspešna, saj je Čupa po dolgih letih imela ponovno dva predstavnika v italijanski reprezentanci na evropskem prvenstvu. To sta bila Luca Carciotti in Sebastjan Cettul. Tekmovalni skupini se je ob koncu poletja pridružilo še šest mladih jadralcev, ki so v poletnih mesecih opravili jadralni tečaj. Jadralci in trenerji Čupe bodo ta konec tedna odpotovali daleč od morja, in sicer v zasnežene hribe na tradicionalno dvodnevno smučanje. / ŠPORT Nedelja, 16. decembra 2012 17 NOGOMET - V D-ligi Kras Repen v gosteh v San Bonifaciu pri Veroni Želijo presenetiti Repenski Kras bo jutri igral že 17. tekmo v letošnji sezoni D-lige. Pravzaprav bi bila morala biti 18., toda prejšnji teden je dvoboj proti San Paolu iz Padove odpadel zaradi snežnih razmer. Srečanje bodo nadoknadili šele 30. decembra, ob 14.30 v Repnu. Počitnic torej pri Krasu ne bodo imeli. Tudi glede na to, da bo tekma prvega kroga povratnega dela prvenstva proti Tamaiu na sporedu že 6. januarja. Prihodnji teden bo Kras igral že v soboto, 22. decembra. V Repen bo prišel SandonaJesolo. V San Bonifacio pri Veroni odhajajo rdeče-beli v popolni postavi. Trener Dragutin Ristic bo imel na razpolago vse nogometaše, tudi Roka Božiča, ki je medtem odigral že Domači šport Danes Sobota, 15. decembra 2012 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Žavljah: Venezia Giulia - Breg DEŽELNA D -LIGA - 18.00 pri Briščikih: Kontovel - Don Bosco PROMOCIJSKA LIGA - 18.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - TNT BasketGo UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Trstu, Istrska ulica: Salesiani Don Bosco - Sokol NOGOMET DRŽAVNI MLADINCI - 14.30 na Proseku, Rouna: Kras - Sanvitese DEŽELNI MLADINCI - 15.00 v Tržiču, Ul. Boito: Ufm - Vesna NARAŠČAJNIKI - 17.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Aris San Polo NAJMLAJŠI - 15.00 v Podgori: Juventina - Audax Sanrocchese ZAČETNIKI - 16.30 pri Domju: Fani Olimpia - Kras B; 18.00 na Proseku, Rouna: San Giovanni - Kras ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Sovodnjah: Soča Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje - VBU Videm ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Štarancanu: Staranzano - Zalet D; 21.00 v Trstu, Ul.Locchi: Rigutti -Govolley Kinemax 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Štandrežu: Val -Mossa 2.ŽENSKA DIVIZIJA - 18.30 v Nabrežini: Zalet plave - OMA UNDER 17 MOŠKI - 16.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Coselli UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - Mossa UNDER 14 ŽENSKE - 16.30 v Sovodnjah: Soča Terranova - Torriana; 18.30 v Vilešu: Villesse - Val Arcobaleno BALINANJE B-LIGA - 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Gaja - Snua HOKEJ NA ROLERJIH 2. SLOVENSKA LIGA - 20.30 v Horjulu: Agrobar -Polet Kwins Jutri Nedelja, 16. decembra 2012 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Rubanu: Broetto Padova - Jadran NOGOMET D-LIGA - 14.30 v San Bonifaciu pri Veroni: Sambonifacese - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna -Buttrio; 14.30 v Štandrežu: Juventina - Caporiacco 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, pri Svetem Alojziju: Primorec - Pieris; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Domio 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Moraro; 14.30 v Bazovici: Zarja - Pro Staranzano; 14.30 na Proseku, Rouna: Primorje - Sant'Andrea San Vito 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Zdravščini: Poggio - Gaja; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Campanelle NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Romansu: Pro Romans Medea - Juventina; 10.30 v Dolini: Kras - Cgs NAJMLAJŠI - 10.30 v Krminu: Cormonese -Sovodnje; 8.45 na Opčinah: Roianese - Kras ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.30 v Trebaselegheju: Trebaseleghe - Sloga Tabor Televita MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Guminu: Club regione FVG - Val Soča Imsa ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Pordenonu: Pordenone - Zalet C UNDER 18 ŽENSKE - 19.00 v Trstu, 1.maj: Zalet ZKB - Zalet Dvigala Barich UNDER 17 MOŠKI - 15.00 v Gorici, Špacapan: Olympia Hlede - Fincantieri UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 v Trstu, Galilei: Euroschoolvolley - Kontovel TENIS ZIMSKO PRVENSTVO OPEN ŽENSKE - 10.00 v Remanzaccu: Polisportiva San Marco - Gaja ZIMSKO PRVENSTVO OPEN MOŠKI - 15.00 v Palmanova TC Nova Palma - Gaja nekaj tekem z mladinci in popolnoma okreval. Sambonifacese je v sredo v gosteh premagal Este in se tako prebil do drugega mesta na lestvici. Verončani za vodilnim Porto Tollejem zaostajajo le za eno točko. Položaj Krasa pa je vse prej kot rožnat, saj imajo Rističevi varovanci le 8 točk na lestvici. Po zmagi se jim je na lestvici močno približal tudi zadnjeuvrščeni Union Quinto, ki ima le dve točki manj. »Gostovanje v Venetu bo znova zelo težko. Igrati moramo zelo zbrano. Poskusili bomo presenetiti, saj moramo tvegati na vse ali nič. Lepo bi bilo, da bi do konca sončnega leta ujeli in prehiteli Sanvitese,« načrtuje predsednik Goran Kocman. Rok Božič se po dolgem času vrača v člansko ekipo kroma KOŠARKA - Jadran Franco jutri v Padovi Tudi s Spigaglio KOŠARKA V Miljah Breg zdesetkan V deželni C-ligi bo ta konec tedna Bor Radenska prost, Breg pa bo tekmo 13. kroga igral v Miljah (ob 20.30). Kot običajno je trener Kladnik dokaj previden pri napovedih, tokrat nekoliko bolj upravičeno, saj bo proti Ve-nezii Giulii računal na zdesetkano postavo. Brata Grimaldi, Alberto in Marco sta namreč še diskvalificirana, Robba še ni saniral poškodbe gležnja, Ferfoglia pa bo odsoten zaradi delovnih obveznosti. Ekipo bodo ob peterki -Gori, Semec, Schillani, Kos in Ci-gliani - dopolnjevali le še mladinci, povečini šestnajstletniki. Glede na to, da je Venezia Giulia s štirimi zmagami v spodnjem delu lestvice, pa se Bregu nasmihata vsekakor novi dve točki. Bor Radenska bo po prostem vikendu nastopil že v ponedeljek, ko bo v Romansu igral tekmo 12. kroga, ki je odpadla zaradi sneženja, v četrtek pa ga že čaka tekma 14. kroga, zadnja pred premorom. V D-ligi bo Kontovel gostil Basket4Trieste (pri Briščikih ob 18.00). Še vedno ne bo poškodovanega Tadjana Škerla, ki se bo na parket vrnil šele januarja, ostali pa bodo na razpolago trenerju Ger-jeviču. Zmaga je v dometu igralcev Kontovela, nasprotnikov pa nikakor ne smejo podcenjevati. V promocijski ligi pa bo Dom gostil v Kulturnem domu v Gorici Tntbaksetgo (ob 18.30), Sokol pa bo na parket stopil spet šele po novoletnem premoru. Massimiliano Spigaglia kroma Jadran Franco bo na igrišče stopil po natanko štirinajstih dneh, saj je prejšnji konec tedna tekma odpadla zaradi sneženja. Trener Andrea Mura je z razpletom - torej daljšim oddihom - vsekakor zadovoljen, saj je Jadran ta teden ponovno stopil na prave tirnice: trenirali so dobro, veliko bolje kot prejšnji teden. Jadranovce čaka jutri gostovanje pri Virtus Padovi (ob 18.00), boljši od dveh ekip v mestu. Tekma proti tretjeuvrščeni sili prvenstva bo tudi uvod v prednovole-tni triptih, ki bo pokazal, kam zares sodijo. Po jutrišnji tekmi bo Jadran stopil na parket še dvakrat v naslednjem tednu, prvič v sredo, nato pa še v soboto, obakrat na Opčinah. Na gostovanju bo odsoten poškodovani Matteo Marusič, prvič v letošnji sezone pa bo na razpolago trenerju Massimiliano Spigaglia. »Spigaglio smo re- gistrirali, tako da nam bo lahko priskočil na pomoč, pa čeprav še ni v najboljši formi,« je pojasnil trener Mura, ki se z igralci in klubom (za vse stroške registracije se klub zahvaljuje predvsem glavnemu sponzorju Francu) veseli ponovnega sodelovanja z visokim igralcem iz Milj, ki je že lani igral pri Jadranu. Obramba bo proti hitri ekipi, ki veliko teče, znova odločilna. »Paziti moramo, da nas ne preskačejo, saj razpolaga trener Friso kar s štirimi dvometraši, zaustaviti moramo njihovo hitro igro in tudi igro ena proti ena,« je nanizal nekaj taktičnih prijemov trener Mura. Franco in ostali bodo morali biti pozorni predvsem na Da-videja Andreausa (1986, 202 cm), ki je pred kratkim okrepil ekipo. Čeprav je šest mesecev miroval zaradi poškodbe in torej šele pili formo, lahko na parketu naredi razliko. Zaradi poškodbe pa ne bo izkušenega organizatorja igre Leonarda Busce. Jadranovci se bodo v Padovo odpeljali z avtobusom, na katerem je še nekaj prostih mest. Zainteresirani lahko pokličejo na 3343241205 (Peter Zerjal). NOGOMET Po snegu ■ I • • v v bodo igrišča razmočena? V promocijski ligi bo kriška Vesna gostila predzadnjeuvrščeni Buttrio. Bolj zanimivo, vsaj na papirju, pa bo v Štandrežu, kjer bo Juventina igrala proti solidnemu Capo-riaccu. V Križu bo jutri odsoten kapetan »Učo« Degrassi, ki se je poškodoval na sredinem treningu. »Poškodba sicer ni huda,« skuša pomiriti navijače športni vodja Paolo Soavi. Kriško igrišče so med tednom počistili prostovoljci, tako da bi moralo biti jutri, tudi s pomočjo otoplitve, nared. ŠD Vesna vabi že danes ob 19.00 vse športnike in navijače, da se dobijo v kriški restavraciji Bita, kjer bodo nazdravili praznikom in predstavili Vesnin koledar 2013. V četrtek zvečer je bilo praznično tudi pri Juventini. »V Kulturnem domu Andreja Budala smo organizirali večerjo za mladinske ekipe. Prihodnji teden pa bo na vrsti še članska ekipa,« je povedal športni vodja Gino Vinti, ki je še dodal: »V nedeljo upamo, da bo naše igrišče pripravljeno za igranje. Resnici na ljubo se čiščenja površine nismo lotili in upamo, da nam bo priskočila na pomoč mati narava. Napovedujejo namreč otoplitev. Igrišče pa bo bržkone razmočeno. Snega je še veliko.« Podobno, kot nam je povedal predsednik Zdravko Custrin, tudi v Sovodnjah. »Na igrišču je še vsaj 10 centimetrov snega. Upamo, da bo dež naredil svoje.« V nasprotnem primeru (če igrišče ne bo nared za igranje) obe ekipi tvegata, da izgubita tekmo brez boja. Pri Juventini bosta odsotna Morsut in Gulič. Pod vprašajem je še Iansig. Pri Sovodnjah, ki bo gostil Do-mio, ne bo Tomšiča, Paravana, Demitrija De-vetaka, Reščiča in Vanza. V 1. AL bo Primorec jutrišnjo domačo tekmo proti Pieri-su igral pri Svetem Alojziju v Trstu, ker je igrišče v Trebčah še zasneženo. »Podobno tudi v Bazovici. Upamo, da bo sneg skopnel do nedelje, drugače bomo v soboto ali v nedeljo zjutraj počistili igrišče,« je dejal športni vodja Zarje Robert Kalc. Zarja bo gostila Sta-ranzano. Na domačih igriščih bosta v 2. AL igrala še vodilni Breg in Primorje. Vse tri ekipe odločno ciljajo na celoten izkupiček. V 3. AL bo Gaja gostovala v Zdravščini. Igrali bodo proti Poggiu. Medtem ko bo Mladost v Doberdobu gostila Campanelle. TEČAJ ZA TRENERJA UEFA B - Deželna nogometna zveza bo letos organizirala tečaj za trenerja z licenco Uefa B od 21. januarja do 2. marca v Gorici. Prošnje za vpis na trenerski tečaj bodo na zvezi sprejemali do 10. januarja. Več informacij na www.figclnd-fvg.org (comunicato ufficiale 64). □ Obvestila Ob uspešno opravljeni drugostopenjski diplomi iz arhitekture na tržaški univerzi iskreno čestitajo svojemu kapetanu DANIELU CREVATINU vsi pri Košarkarskem klubu Bor AŠD VESNA vljudno vabi člane, sponzorje, navijače in prijatelje, da nazdravijo s športniki danes ob 19. uri v ljudskem domu v Križu (Bita). Ob priliki bo predstavitev koledarja Vesne 2013. ŠZ BOR, Gimnastični odsek sporoča, da bo Božična akademija jutri ob 15.00 v veliki dvorani Bojana Pavletiča. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI-jem prireja »Novoletni plesni festival 2012«, ki bo jutri ob 16.00 v telovadnici v Repnu. Letošnja novost: tekmovanje v najizvirnejši praznični točki in veliko presenečenj. AŠZ DOM obvešča, da bo novoletna akademija v torek, 18. decembra, ob 18.45. Nastopale bodo sekcije otroškega vrtca, minibasketa, under 13 ter skupini cheerleadinga. ŠZ OLYMPIA vabi na telovadno akademijo, ki bo v ponedeljek, 17. decembra ob 17. uri v društveni telovadnici na Drevoredu XX. septembra 85. Danes v živo po našem spletu vse tekme www.primorski. eu naših članskih ekip i -v» TUDI NA iPadu in iPhonu y Dobiš nas tudi na t^^itterju primorski_sport ODBOJKA - Deželne lige Večina bo igrala v gosteh Silvana Princi kroma V deželnih odbojkarskih ligah bo ta konec tedna večina naših ekip igrala v gosteh. Med tednom so sicer že odigrali slovenski derbi moške C-lige med Slogo Tabor in drugouvrščeno goriško Olympio, ki je slavila brez težav. V isti skupini bo danes v Sovodnjah združena ekipa Soča/Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje gostila videmski Vbu, ki ima le tri točke več od naše ekipe. Med tednom pa sta se že pomerila tudi Fincantieri in Buia. Slavili so Tržičani in tako utrdili svoje prvo mesto. V drugi skupini moške C-lige bo Val/Soča Imsa jutri v Guminu igral proti mladim odbojkarjem Cluba Re-gione. Makučevim varovancem, ki so med tednom brez večjih težav premagali Volley Club, se obeta nova gladka zmaga, s katero bi bili že zelo blizu matematični osvojitvi vsaj drugega mesta, ki neposredno vodi v skupino za napredovanje. Na prvem mestu v tej skupini ostaja Vivil, ki je med tednom prepričljivo odpravil Morte-gliano in Club Regione. V ženski C-ligi bo Zalet C igral proti Pordenonu, ki je po devetih krogih še nepremagan. Doslej je osvojil vse razpoložljive točke, nasprotnikom pa je prepustil le dva seta. Enega so mu med drugim iztrgale prav zaletovke, ki so v prvem delu proti Pordenončan-kam igrale res zelo dobro. Naloga naše ekipe bo torej danes še posebno zahtevna, presenečenja pa so vedno možna. Za Zalet C bo danes v boju za peto mesto pomembno tudi srečanje med Majanesejem, ki ima dve točki več od naših odbojkaric, in tržaško ekipo S. Andrea. Naj še dodamo, da so v tej skupini med tednom odigrali srečanje prejšnjega kroga med Fincan-tierijem in Est Volleyem iz S. Giovan-nija. Na njem so gladko slavile Trži-čanke. V ženski D-ligi bo druga Zaleto-va ekipa gostovala v Štarancanu. Dru-gouvrščene nasprotnice so zelo izkušene, Maverjeve varovanke pa so se jim v prvem delu dokaj dobro upirale. Večje možnosti za uspeh ima goriški Go-volley, ki se bo v Trstu pomeril z Ri-guttijem. Goričanke bi z zmago še utrdile tretje mesto na lestvici, saj so Tržačanke na lestvici takoj za njimi (zaostajajo sicer že sedem točk). (T.G.) 18 Sobota, 15. decembra 2012 VREME, SVET jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika o GRADEC 1/7 TOLMEČ O 1/5 CELOVEC O 1/4 TRBIŽ O 0/4 O 0/4 KRANJSKA G. O 1/6 S. GRADEC ™0M 0 O PORDENON 5/9 f3& ČEDAD O 5/9 O N. GORICA 4/10 6/10 PORTOROŽ O /\ 0/12 r—— UMAG OPATIJA PAZIN O O TRŽIČ 2/7 O 'P KRANJ O LJUBLJANA 2/9 > POSTOJNA V O 2/7 ^ KOČEVJE s REKA 6/11 CELJE 2/8 O 'N. MESTO 3/8 MARIBOR O 3/8 PTUJ O M. SOBOTA O 3/9 ZAGREB 1/9 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo oblačno z obilnimi padavinami, nad 1500 m nadmorske višine bo močno snežilo. Ob obali bo pihal močan veter, zlasti v popoldanskih urah. Padavine se bodo na zahodu krepile in čez dan razširile proti severovzhodu, kjer pa jih bo malo. Po nižinah bo deževalo. Pihal jugozahodnik, ob morju pa bo zjutraj ali zgodaj dopoldne zapihal jugo. Popoldne pa bo veter slabel. J Danes bo naša dežela pod vplivom Atlantskega ciklona. Pihali bodo močni toki, iz jugozahoda, zelo vlažno bo, to se bo čutilo še posebej v nižini naše dežele. Od jutri bo pihala rahla burja, suho n in mrzlo bo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.43 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.14 in zatone ob 19.12 Nad severnim Atlantikom in zahodno Evropo je obsežno in globoko ciklonsko območje. Hladna fronta se pomika proti Alpam. Pred njo doteka nad naše kraje z jugoza-hodnikom topel in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo stopnjevala. Veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 12 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.12 najvišje 30 cm, ob 5.27 najnižje -6 cm, ob 10.54 najvišje 39 cm, ob 17.56 najnižje -55 cm. Jutri: ob 1.09 najvišje 29 cm, ob 6.31 najnižje -3 cm, ob 11.35 najvišje 28 cm, ob 18.41 najnižje -47 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh.....50 Vogel..................50 Kranjska Gora.........45 Krvavec................75 Cerkno................60 Rogla..................80 Mariborsko Pohorje . .50 Civetta.................90 Piancavallo............45 Forni di Sopra.........45 Zoncolan..............30 Trbiž...................30 Osojščica..............45 Mokrine...............60 Podklošter............40 Bad Kleinkirchheim . . 30 TOLMEČ O 1/6 CELOVEC O -6/5 TRBIŽ O 0/5 o 0/4 KRANJSKA G. O GRADEC -3/7 o-2/5 S. GRADEC <5 VIDEM O 2/10 _ O PORDENON 3/9 ČEDAD O 3/9 CELJE 0/7 o C r, oCH TRŽIC ¡ÄS 0/6 0 KRANJ ?JUBLJANA GORICA rt O N. GORICA -1/6 GOR|CA O 3/9 POSTOJNA 4/10 ^ 3/9 oi/6 KOCEVJE TRST öc:3 ¿3 o - PORTOROŽ O -------' V^ČEN°MELJ /C^OUMAG OP.TI.. REKA 4/9 POREČ Ö PAZIN O MARIBOR O-1/7 PTUJ O M. SOBOTA O-1/5 ZAGREB -2/6 O OPATIJA (NAPOVED ZA JUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo po vsej deželi megleno. Jutri se bo delno zjasnilo. Povečini bo suho. Po nižinah bo večji del dneva megleno. ZDA - Tragedija v Newtownu kakih 100 km od New Yorka V streljanju na osnovni šoli 27 mrtvih, od tega 20 otrok Otroci po streljanju evakuirajo šolo v kraju Sandy Hook pri Newtownu; desno zgoraj strelec Ryan Lanza ansa NEW YORK - Ameriški predsednik Barack Obama je v odzivu na včerajšnji pokol otrok v Connecticutu s solzami v očeh izrazil sožalje sorodnikom žrtev in dejal, da je bilo v zadnjih letih v ZDA preveč podobnih tragedij. Strelski napad je izvršil sin vzgojiteljice v vrtcu osnovne šole v New-townu 24-letni Ryan Lanza iz Hobok-na v zvezni državi New Jersey. Lanza je zjutraj po krajevnem času vstopil v razred svoje matere in jo ubil, nato pa začel pobijati še predšolske otroke. Poleg 20 otrok je ubil tudi sedem odraslih. Med mrtvimi je tudi morilec, ki se je ustrelil z eno od dveh pištol, s katerima je pobijal. Policija je kasneje v njegovem avtomobilu našla tudi puško. Obama je dejal, da je guvernerju Connecticuta Dannellu Malloyju izrazil sožalje v imenu celotnih ZDA in mu obljubil vso pomoč zvezne vlade. "Vsakič, ko izvem novice, se nanje ne odzo-vem kot predsednik, ampak kot oče. Še posebej to velja za danes. Vem, da ni staršev v Ameriki, ki ne bi občutili podobne neizmerne žalosti," je dejal Oba-ma in dodal, da je bilo zadnja leta preveč podobnih tragedij. "To so majhni otroci, ki so imeli pred seboj celo življenje. Rojstne dni, mature, poroke in lastne otroke. Med padlimi so tudi učitelji, možje in žene, ki so posvetili svoja življenja, da lahko otroci uresničijo svoje sanje," je s solzami v očeh povedal Obama. Pokol v kraju Sandy Hook je najhujši v ameriških šolah od leta 2007, ko je strelec na univerzi Virginia Tech pobil 32 ljudi. Tako velikega pokola predšolskih otrok pa v ZDA doslej še ni bilo. Policija je kmalu po streljanju aretirala tudi storilčevega mlajšega brata, ki ga zaslišuje kot možnega udeleženca v napadu. Policija v New Jerseyju išče tudi morilčevo dekle in prijatelja. Ameriški mediji poročajo, da so v Newtownu v zasebnem stanovanju v povezavi z dogodkom odkrili še eno truplo. Šlo bi naj za še enega brata ali sorodnika Ryana Lanze. Osnovno šolo Sandy Hook s 600 učenci in predšolskimi otroci v vrtcu je po streljanju zajel velik preplah. Policija je evakuirala prestrašene otroke, ki so jim naročili naj si pokrijejo oči, da ne bi videli mrtvih sošolcev in učiteljev. Starši so preživele otroke prevzeli v bližnji gasilski postaji, kamor so jih evakuirali, oblasti pa so poskrbele za obvestilo staršem pobitih. Bolnišnica v bližnjem mestu Danbu-ry je sprejela tri ranjene, in sicer enega odraslega in dva otroka. Streljanje je javnost presenetilo, saj je Newtown, ki leži okrog 100 kilometrov severno od mesta New York, doslej veljal za dokaj varno območje glede nasilja s strelnim orožjem, ki je v ZDA zaradi razširjenosti tega orožja vsakdanji pojav. V torek je prišlo do streljanja v nakupovalnem centru v zvezni državi Oregon, kjer sta skupaj s strelcem umrli še dve osebi. Obe tragediji doslej še nista obudili nove razprave o orožju, vendar pa se bo to zaradi števila pobitih otrok zagotovo zgodilo v naslednjih dneh. (STA) VATIKAN - Slovenec na čelu obveščevalcev Monsinjor 007 VATIKAN - Za to, da se afera Vatileaks ne bi več ponovila, za vatikanskimi zidovi skrbi slovenski monsinjor Mitja Leskovar. Novemu šefu protiobveščevalnega urada Vatikana, ki bo skrbel tudi za nova varnostna pravila, so poročevalci iz Vatikana že nadeli vzdevek Monsinjor 007. Leskovar po poročanju časnika Delo sodi v generacijo mlajših duhovnikov za vatikanskimi zidovi, ki se je rodil in šolal v Jugoslaviji in se prebil v sam vrh papeške države. Protiobveščevalni strokovnjak Leskovar bo skrbel tudi za nova varnostna pravila v Vatikanu. Tako bodo vsi zaposleni in duhovščina v Vatikanu po novem opremljeni z osebno izkaznico, ki bo vsebovala tudi elektronsko sledilno napravo, so poročali tuji mediji. Nove osebne izkaznice naj bi v Vatikanu po pričakovanjih uvedli s 1. januarjem. Leskovar je sicer zadolžen za prenašanje zaupnih dokumentov med Vatikanom in njegovimi diplomati ter bdi nad zahtevami za fotokopije dokumentov znotraj državnega sekretariata. Že pred časom so v Vatikanu uvedli strožja pravila glede dostopa do fotokopij dokumentov iz arhivov Svetega sedeža in ostalih materialov, dostop do papeških apartmajev pa je dovoljen le tistim, ki so za to pooblaščeni. Z novimi varnostnimi ukrepi želijo v Vatikanu preprečiti ponovitev uhajanja zaupnih dokumentov, ki je Vatikan pretresala v zadnjem letu. Odstopil izraelski zunanji minister Liberman JERUZALEM - Izraelski zunanji minister Avigdor Liberman je včeraj sporočil, da odstopa s položaja, ker je bila proti njemu vložena obtožnica zaradi prevare in zlorabe zaupanja. Liberman je odločitev sporočil dan potem, ko je generalni tožilec Jehuda Vajn-štajn napovedal, da je proti ultranacionalističnemu politiku vložil obtožnico, ker naj bi prejel zaupne informacije od bivšega veleposlanika v Belorusiji o preiskavi proti njemu. Liberman se je za odstop odločil, čeprav so mu odvetniki zagotovili, da mu ni treba. Ob tem vztraja, da je nedolžen. Liberman je sicer v četrtek v prvem odzivu na Vajnštajnovo napoved pustil odprto, ali bo odstopil ali ne. Izraelski radio je poročal, da bo vodenje zunanjega resorja do parlamentarnih volitev, ki bodo čez dober mesec, prevzel premier Benjamin Netanjahu. Ena najbogatejših žensk umrla zaradi mamil LONDON - Eva Rausing, pred smrtjo ena najbogatejših žensk v Veliki Britaniji, je v zanemarjenem kotu svojega luksuznega londonskega doma umrla zaradi posledic dolgotrajnega jemanja mamil, je včeraj potrdila mrliška oglednica. Truplo Rausingove so našli dva meseca po njeni smrti, saj ga je njen soprog Hans Kristian Rausing, dedič podjetja Tetra Pak, skrival.Truplo Rausingove so odkrili julija letos pod kupom posteljnine in vrečk za smeti v zaklenjeni sobi. Policija je takrat zaradi neodgovorne vožnje ustavila njenega soproga Hansa Kristiana, ker so policisti v njegovem avtomobilu našli mamila, pa so preiskali še njegov dom. Po navedbah policije je imela Rausingova ob smrti pri sebi pipo za kajenje crack kokaina. Mrliška oglednica Shirley Radcliffe je včeraj dejala, da je 48-letna Rausingova umrla zaradi zastrupitve s kokainom in srčne napake, ki jo je po vsej verjetnosti povzročila dolgotrajna zloraba mamil. Radcliffova je za vzrok smrti tako določila dolgotrajno jemanje mamil. Krvni testi so pokazali vsebnost kokaina, opiatov in amfe-taminov, srčni spodbujevalnik, ki ga je imela od operacije leta 2006, pa je razkril, da je 7. maja zjutraj doživela srčno aritmijo, ki je ni mogla preživeti. Hans Kristian Rausing je po odkritju trupla dejal, da je to skrival, ker se ni mogel soočiti z realnostjo ženine smrti. Avgusta so mu izrekli desetmesečno pogojno kazen, ker je onemogočal zakonit in dostojen pokop. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 15. decembra 2012 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Terenski prispevek - Žepno osončje 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 21.05 Nan.: Castle 22.55 Sabato Sprint 23.45 Dnevnik in rubrike Rai Tre 21.05 Film: Windtalkers (voj., ZDA, '02, i. Nicolas Cage) 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.45 Odd.: Telepatia u Rete 4 6.55 Nan.: Questa è la mia terra 8.40 Come si cambia 9.30 L'Italia che funziona 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Film: Il commissario Cordier - Una vita per l'arte (krim., Fr., '07) 17.25 Ieri e oggi in Tv 17.55 Nan.: Monk 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amore 20.00 Odd.: Nuove scene da un matrimonio 20.40 Nan.: Walker Texas Ranger 6.30 Variete: Unomattina in famiglia per Telethon 10.05 Rubrika: Rai Parlamento Set-tegiorni 10.55 Rubrika: ApriRai 11.10 23.45 Telethon 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Easy Driver 14.30 Rubrika: Li-neablu 15.30 16.40 Rotocalco: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.30 Aktualno: A sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L' Eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Odd.: Penso che un sogno cosi... 6.30 II Divertinglese 7.00 Rubrika: Cartoon Flakes Weekend 8.25 New Art Attack 8.55 Nan.: Il diario di Bindi 9.40 Serious Amazon 10.05 Rubrika: ApriRai 10.15 Sulla Via di Damasco 10.55 Rai Parlamento Territori 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Rubrika: Dribbling 14.0019.30 Telethon 15.35 Nan.: Squadra Speciale Lipsia 16.20 Doppio ber-saglio 17.05 Sereno Variabile 18.05 Rubrika: 90° Minuto Serie B 20.30 22.40 Dnevnik V Italia 1 7.00 Nan.: Lassie 7.50 Film: Il tallone di Achille (kom., It., '52) 9.15 Nan.: L'ispettore Derrick 10.00 Aktualno: Res N.U. Nettez-za Urbana: Piovono fiori su Napoli e Scam-pia 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia, sledi Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale, sledi Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Rotocalco: Tv Talk 17.00 Telethon 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Film: Stanlio e Ollio - Ge-losia - L'eredita (kom., ZDA) 23.15 Film: Tremors 4 - La leggenda (ho-ror, ZDA, '04) La l ^ Tele 4 Jr Slovenija 1 7.00 Zgodbe iz školjke 7.25 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.25 Kviz: Male sive celice 10.05 Kratki dok. film: Gol 10.20 Nan.: Polna hiša živali 10.50 Nan.: Vlomilci delajo poleti 11.25 Film: Stella in Zvezda orienta 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik (pon.) 14.25 Slovenski magazin 14.55 O živalih in ljudeh 15.20 Na vrtu 15.50 Dok. odd.: Varuhi karibskih zakladov 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 13.00 Kuharski mojster (dok. serija) 13.55 Film: Sporočilo (druž., ZDA, '07) 15.35 Nan.: Zvit in prebrisan 16.30 Dok. serija: Okrog sveta do srca 17.05 Film: Uročena Ella (dram., '04) 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: 2012 (pust., ZDA, '09) 22.55 Film: Punca ali pes? (kom., ZDA, '07) A Kanal A 8.10 Film: Lomilki src 10.20 Naj-reklame 10.55 Astro Tv 12.25 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 13.00 Film: Na svoji zemlji (ZDA) 14.45 Film: Kevin s severa 16.45 23.15 Dok. serija: Divji laboratorij Jamesa Maya 18.00 Svet 18.30 Volan 19.05 ŠKL, športni magazin 21.30 Film: Don't say a word (triler, ZDA, '01) 23.50 Film: La tempesta perfetta 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 8.50 Super Partes 9.55 Rubrika: Melaverde 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Cougar Town 14.10 Odd.: Amici di Maria 16.00 Rotocalco: Ve-rissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Show: Posta prioritaria 7.00 19.00 Risanke 10.50 Film: Scooby-Doo e la mummia maledetta (anim., ZDA, '05) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Futurama 14.10 Film: Blades of glory - Due pattini per la gloria (kom., ZDA, '07) 16.05 Film: Derby in famiglia (kom., ZDA, '05) 18.00 Nan.: Tutto in famiglia 18.30 Dnevnik 19.00 Film: Che fine ha fatto Santa Clause? (kom., ZDA, '02) 21.10 Film: Zampa e la magia del Natale (pust., Kan., '10) LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.05 Aktualno: Madama Palazzo 11.40 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.20 Fuori di gusto 13.30 Dnevnik 14.05 Odd.: Cuochi e fiam-me 15.051 menù di Benedetta 16.00 Nan.: 4 donne e un funerale 18.05 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 22.30 Film: Inganni di san-gue (triler, Kan./ZDA, '04) 23.50 Aktualno: Omnibus Notte 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Rotocalco Adn-kronos 7.45 Dok.: Borgo Italia 12.45 Le ri-cette di Giorgia 13.05 Occhio azzurro 13.20 17.00, 19.30, 20.30, 23.02 Dnevnik 13.45 Variete: Festa in piazza 17.30 Aktualno: Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 19.00 Tg Con-fartigianato 23.30 Trieste in diretta 21.35 Film: Coco Chanel in Igor Stravinski 23.30 Poročila 0.00 Maribor 2012 (t Slovenija 2 7.15 Skozi čas 7.25 Slovenski utrinki 7.50 Posebna ponudba 8.15 Pogledi Slovenije 9.35 Univerza 10.00 Osmi dan 10.4016.20 Alpsko smučanje: svetovni pokal: superve-leslalom (Ž) in smuk (M), prenos 12.25 15.30 Biatlon: svetovni pokal: zasledovalna tekma (M in Ž), prenos 13.40 Nordijsko smučanje: svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos 17.55 Plavanje: svetovno prvenstvo v kratkih bazenih, prenos iz Carigrada 19.50 Rokomet: evropsko prvenstvo (Ž), polfinale, posnetek 20.25 Nordijsko smučanje: svetovni pokal v smučarskih tekih, prenos iz Canmora 22.10 Aritmija 22.40 Peter Lovšin in Španski borci - Za spremembo 0.00 Bleščica, oddaja o modi (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.30 Primorska kronika 7.45 Slovenska kronika 8.10 21.30 Žarišče 10.20 Evropski premislek 10.45 14.10 Tedenski pregled 11.00 16.15, 22.05 Na tretjem... 13.30 Dnevnik 14.00 Poslanski premislek 17.30 Poročila 17.45 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 23.10 Satirično oko 20.25 Politik, to sem jaz! 20.55 0.05 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip Koper 11.55 Dnevni program 12.10 AS: SP smuk (M), neposredni prenos 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Glasb. odd.: Boben 15.20 Nautilus 16.20 Arhivski posnetki 17.15 23.35 Vsedanes - Aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.15 Village Folk 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.50 Tednik 20.15 Glasb. odd. 22.15 Rokomet (Ž), polfinale 0.05 Glasba zdaj Tv Primorka 9.00 Seja občinskega sveta občine Postojna 12.00 Videostrani 15.00 16.30 Tv prodajno okno 15.30 Bese miru 16.00 Žoga-rija v Brežicah 17.00 ŠKL 18.00 Primorska znamenja 18.45 Bodimo zdravi! 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Otroški Fens 2012 21.05 Evropski večer Lojzeta Peterleta 22.35 Tedenski pregled, sledi Tv Prodajno okno 23.00 Glasbeni večer in videostrani 20.00 Film: Woodcock 21.30 Film: Pištole brez nadzora pop Pop TV 7.00 Risane in otr. Serije 10.40 Nan.: Monk 11.35 Dok. serija: Kamp razvajencev - ZDA 12.30 Dok. serija: Pomočnica v petkah RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in na-povednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Malo za štalo, malo za hec; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta rozajan-ski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Frane Mil-činski - Ježek, Jože Pernarčič: Greva se ježka -glasbeno-igrana predstava, režija Tijana Zina-jic; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Osebnost meseca; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00 Per unora di radio; 12.01, 13.35 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Istra - Evropa; 14.00 Slot Parade/Anteprima classi-fica; 14.35 The chillout zone; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.0019.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik -Šport: Rosso di sera; 20.00 Prosa; 20.30 Nel pae-se delle donne; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Glasbena lestvica; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kul-turomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Odgovor se začne na črko... ; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.40 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Kako pravilno izpolniti nove vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (povzetek sredine oddaje); 12.15 Val Gardena, smuk za moške; 12.45 Pokljuka, biatlon, zasledovanje - moški; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.00 Pokljuka, biatlon, zasledovanje - ženske; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.00 Izštekani po izšte-kanih z Juretom Longyko in Rudijem Bučarjem; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Ar-sov sobotni večer; 19.00 Neposredni prenos iz Metropolitanke: Giuseppe Verdi: Aida; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.0018.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.006.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. OPTIČNI CENTRI NA VOLJO NOVE KOLEKCIJE VID IN SONCE 2013 SONČNA OČALA IN KOREKCIJSKI OKVIRJI S POPUSTI OD 20% DO 70% VSE KOREKCIJSKE LEČE PO POLOVIČNI CENI! ETEMÍBPÍIIWH B05IEVH*S1H pqOMJNI« !¡¡ -Uluil taf^ikiíja ä ] MESltHOOffltlPOPATNIWKJnVMlSlNI ^„n „fa^mh áEifi| ,„ . toní^Lnh l(i pvom ni ¡¿vil?, I diLj^rtu Ift^mn afeí^írt. ni iilHHbtt raal'k Ii i 7Dfe pcptityn r ta ponudbe st»o a mwa PÚHlTlTf, PÖN.UDBA VELJA PC J0.Í1.ZÜ15 Siedete nam: h facebook Po stanite f d n nase stí¿ n i! faceboDk.com /spaen occh ial h/is i an TO-VRSTNIH TÜVARHIÍKIH TRGOVIN V ITALIJI ÍODWWE CTVh ■ VISHAPELLfl IUI) - MííTÍE (H) PORTOnRUiBO (VE] ■ V1D-EJM - TAVAfiNAvO] LUDI (QDWNPÍ (UP) ■ tPRifA - S6UUN (Tth HÚKtGCCHia MAKIORí HVIJ - FMTOJUHEDM im TEEtfJOLO (K) ■ (ARRIOLO (6SJ - JtSOW