Naročnina mesečno 25 Din, za inozemsko 40 Din — ne-fleljska izduja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/UI Teleloni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Snrujevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pon del j k a in dneva po prazniku Najusodnejša zmota H Od večih strani nam prihajajo poročila, kako usodno narašča število organiziranih brezbožcev. Ta žalostni pojav našega veka se širi kakor strašna bolezenska epidemija med narodi, ker kdo naj pove število še onih, ki sicer niso organizirani ateisti, a praktično v svojem življenju več ne poznajo Boga. Nad tem žalostnim dejstvom se moramo tem bolj zamisliti, ker v zdravi človeški občestvenosti kakor tudi v docela zdravem državnem organizmu javna brezbožnost ne bi nikdar bila mogoča. Kdo naj se postavi v bran usodnemu gibanju? Mase? Vidimo, da mase ne nudijo pravega odpo'ra. Povojna doba, ki jo preživljamo, je v vsakem pogledu dekadentna. V splošni zmedi pojmov pre-često manjka ljudem poznanje celo osnovnih resnic. Le predolgo je bilo moderno, da se je raz najvišjih učnih mest podajalo brezboštvo za čisto znanost in kot zadnje dognanje. Ko je potem na pragu našega stoletja v najboljših glavah zmagal čut za resnico in so resnični znanstveniki imeli pogum, da so se otresli materializma in svojo filozofijo znova fundirali v idealizmu, so tedaj stoprav ostali mali epigoni preživele dobe in materialistični svetovni nazor praktično popularizirali, ter ga razširili med ljudske mase. Za takšno žalostno delo so često imeli vso svobodo. Voditeljstva naroda so se marsikje polastili diletantje, katerim so manjkali celo osnovni pojmi zdravega človeškega spoznanja. V filozofiji nikjer ne najdemo, kolikor gre za njene resnične predstavnike, ne enega slučaja znanstvenega ateizma, vsaj ne v obliki kakor se je to skušalo od malih duhov prikazati ljudstvu. Vendar pa so ti brezvestni voditelji na vseh kulturnih področjih, in seveda tudi v politiki in v gospodarstvu znali ustvariti modo brezboštva ali vsaj verske indiferentnosti. Stvar se je morala maščevati. Kajti najusodnejša zmota vseh stoletij je zabloda, ki si umiSlja, da je brez Boga mogoče trajno gospodovati narodom. Med tem, ko so »voditelji« ostajali nekako šo na pol pota, izpovedajoč liberalni princip za najvišjo pridobitev našega veka in ga izvajali s široko samovoljnostjo v mišljenju in ravnanju, so ljudske mno, žice, od njih podučene šle korak dalje in načela liberalizma pričele izvajati do skrajnosti. Maso so tokrat za eno stopnjo »naprednejše« In že opnzujemo, kako se ?> sodobni druibi ruši vsaka avtorilela. Čisto dosledno. Kajti v tistem trenutku, ko so se voditelji obrnili proč od Boga, so narušili temelj, na katerem je slonela njihova moč in oblast nad narodom. Razrušili so počelo avtoritete, ki najde, kakor znano, svojo zadnjo utemeljitev edinole v Bogu. Ako ni Boga, tudi ni nobene avtoritete. Kakor hitro voditelji zavržejo ta temelj, zgube legitimacijo voditeljstva. Narod zasluti instinktivno neko praznoto v voditeljih; izostane oni nevidni skrivnostni fluid, ki ustvarja kontakt med voditeljem in narodom in ki avtoritativno nalaga poslušnost. Pri tem malo izda, ako ti »voditelji« izjavljajo, da sta Bog in vera potrebna. Masa čuti, da je tako govorjenje prikrojeno le za njihova ušesa, da pa »elita« praktično sama tega nauka ne priznava. Trajno se s takimi frazami ne da slepomišiti. Množice, oropane Boga, se ne strašijo še zadnjega koraka in vržejo čez krov tudi voditelje, ako so enkrat zgubile vero v avtoriteto. 0 tem nam zadostno pričajo izvestna poglavja v zgodovini. Toda vsako brezboštvo, voditeljev kakor ljudstva, hoče nadomestila. Kje ga najti? V zemskih dobrinah! Saj brezboštvo pravzaprav izvira iz pohlepa po snovnih dobrotah. Povsod, kjer se pričenja obrat od Boga, stoji v ospredju lastni .laz in denar. Vedno se isto ponavlja. Tu je lastna oseba, katero opijani napuh, da ne spozna več resnice in denar, ki je bog pozemske morale. Oboje pričenja dobivati absolutno veljavo. Duševnost zginjn bolj in bolj ta materijelnim in nazadnje ostane le še gon po svetnih dobrinah. 1' tem pojavu moramo zreti pod-ligo in vzrok sodobne socialne bede. Samo boija ideja druii ljudi in jih pretvarja v brate in sestre, tnaterializem in brezobziren lov za snovnimi dobrinami pa jih razdvaja in ustvarja med njimi nepremostljive prepade. Ko Človek ostane samo 5e pri-dobitnik na zemlji, potem so nujno vsi okrog njega njegovi nasprotniki. Srečnejši, sposobnejši ali na-silnejSi zbirajo v svoje roke vedno več in več, drugi pa, in sicer večina, trpi pomanjkanje in se dviga v odporu proti srečnejšim, posedujočim slojem. Brez Boga ne bo mogoče urediti človeško družbe, ker ni mogoče pravično rešiti socialnega vprašanja. Kajti, k ier sn se ljudje odvrnili proi od Boga, tam je tudi Hovck človeku pokazal hrbet. Razvoj modernega javnega življenje gre toraj baš v nasprotno smer, kakor pa ga je videla prva stopnja zapadne krščanske kulture. Tedaj je krščanstvo med narodi uveljavilo princip avtoritete in bratstva. Praktično je to vodilo do združene, cvetoče Evrope. Iz starega paganskega sveta s svojim suženjstvom Je peljala pot navzgor do neslutenega kulturnega in soclulnega napredka. Danes pa člo-veštvo zopet izgublja svojega Boga in pada iz sfere krščanstva v moderno poganstvo. Narodom manjka počela, ki bi jih družilo. Zato divja politično in gospodarsko tekmovanje med državami, socialno pa OKlajajo novi zasužnjene! dela, razdedinjen, brez-domovinskl proletarijat. Marsikdo izmed listih, ki so lahkomišljeno pripravljali sedanji usodni tok dogodkov, že dnnes preplašen vzklika: nazaj k religiji! Žal, da ne dela lega toliko radi telesnega in duševnega blagra svojega bližnjega, ki je zgubil vero, kakor zato, ker vidi v nevainostl samega sebe in svoje imetje. Mnogi so so pričeli bali, da bi socialen prevrat utegnil pomesti z vsemi bogovi, ki so bili kot slepilo postavljeni ljudstvu v nadomestilo za edino pravega Boga. Cerkev naj topot pride kakor žandar iu očuva njihove fabrlke. V resnici pa je treba popolnega notranjega obrala nazaj k Bogu, in sicer najprej voditeljev. Anglija začasno ukinila zlato London, 21. septembra 1331. Ves pretekli teden je bil tečaj funta šterlinga zelo žibak in v soboto je na londonski in newyorški borzi dosegel najnižjo točko. Iz Newyorka je prispelo tudi poročilo, da je Angleška banka porabila že nad polovico kreditov, dovoljenih od ameriških bank za to, da ščiti funt. Tudi politični položaj se je z govoricami o razpisu volitev zelo zapletel. Toda kljub lem glasovom o nestalnosli finančnega in političnega položaja ni nihče pričakoval, da se bodo dogoditi tako naglo razvili in da bo angleška vlada s,'jena seči po tako radikalnem ukrepu, kakor je razve-ljavljenje zlate valute funta, da prepreči nadaljni odtok zlata in s tem reši funt pred katastrofo. Angleška banka ni več dolžna zamenjati zlato za papirnati funt šterling; zaloge njenega zlata so za trenutek sicer zuvarcvane, toda udarec, ki je sadel funt, angleško gospodarstvo in ugled Angliie kot politične sile s tem, da je angleška vlada priznala pred vsem svetom, da ne more več z zakonom dane besede in papirna.f-ga denarja plačati z zla'om. ta udarec je tako silen, da jih je angleško cesarstvo rnaio takšnih v 6voji zgodovini doživelo. Finančni minister VVinston Churchill je po vojski prvi izmed minisiTv zavezniških držav stabiliziral ang1e*ko valuto in ji dal isto podlago, kakor jo je imela pred vo;no. Anglija si je to prednost štela v velik ponos in nanjo so bili ponosni vsi angleški finančniki. Zato je danes vtis, ki ga je napravil vladni ukrep na vso javnost, politično in gospodarsk i. na vladne in opozicijske kroge tako globok. V scbeio je »Newyork Evening Po6t< p.-iueaia iz Wall Streeta Test, da je angleška banka žo po rabi'a 16 milijonov tuntov kredila, 40 miliiouuT. ki jih je ftavila na razpolago Morganova banua angleškemu linančremu ministru. Angleška blagajna jc takoj d.ignila 8 milijonov, kakor hitro je hil kredit odprl in drugih 8 milijonov pa t *et.*tek. Anglija je v lako veliki množini aegla po ameriškem krediiu, ker je francoski del velikega lrancoako-araer.škega posojila razpoložljiv šele od današnjega dn.\ ko so francoske banke stavile na rnzp.ilago angleški • iadi 20 milijonov funtov. Isti lisi piroča, dn ne bo angleška vlad, porabila nikakega zneska več, od ameriškega posojila, dokler ne bo do isto višine izčrpan tudi francoski kredit. V sms!u Mneriških poroči' je angleška banka poraoi'a oknM 03 milijonov tuntov od 130 milijonskegi kretila, ki so ji ga aa> Federalns banka in drugo ameriške banke ier Franco/ka banka; izčrpano je t u Ji že 5u ni>;i\risko posojilo Federalne banke in Franc-* ke brnke. \se 'e ogromne zneske je An.?te«ka banka poutila za to, d* vzdrži funt na dosedanji višali V zadnjih oneh je nastopil tako močan oJ.ok zlata ri< Ilolandsko in v Švico, da «e je \Dg'.eška ta ti ki zHla, da ne bo mogla zavreti tega nevarnega pojava z normalnimi finančnimi sredstvi. Holandci imajo toliko razpoložljivega denarja, ker so njihove banke zopet pričele dvigati 6voje naložbe v Nein- , čiji. S tem je seveda prUla tudi Nemčija v iicpr- j jeten položaj in se skuša varovati nada".jn,ih ne- I prijetnih posledic s tem, da je zaprla glavne borze j Toda tudi domači kapital je pričel bežali iz Anglije, ko je Snovvden naznanil med drugimi li- ' nančnimi ukrepi tudi konverzijo 5 odstotnega dr- j žavnega posojila. Ti državni boni so tudi v rokah j inozemcev, in sicer za znesek 300 milijonov funtov; j ti so zdaj pričeli bone metali na trg. Da je zgubilo inozemstvo zaupanje v solidnost angleških linanc in angleškega gospodarstva, jo j trelia poleg velikemu primanjkljaju trgovinske hi- , lance pripisati tudi zadnjemu uporu angleške mornarice, glede katerega je morala vlada popolnoma popustiti. Nadalje je napoved volitev še bolj zamotala politični položaj. Značilna je v tem pogledu i tudi okolnosl, da se je City izrekla proti volitvam. , 0 razpisu volitev seveda ne more biti v tem tre- j nutku govora. Vladni ukrepi se smatrnjo za začasne in zadnja beseda gre parlamentu. Vsi politiki, pa naj pripadajo vladnim ali opozicijskim skupinam, se trudijo, da bi pomirili javnost. Vlada sama na sebi ni dovolj močna, ker se radi opozicije laburistov ne more smatrali za Miarodno«; in prav v tem tiči vsa njena šibkost in gotovo tudi del najnovejše finančne krize. Henderson je obljubil vladi vso podporo opozicije, toda vprašanje je, ali se ho po izglasovanju novih ukrepov v parlamentu tudi dosledno držal danih obljub, in ali ne bo morda novih žrtev, ki jih bodo ukrepi naložili angleškemu na- V tisku, godbi, slikarstvu, tealru, filmu, radiju, modi, zlasti pa v gospodarstvu — povsod mora zaveti nov krščanski duh. Drugače bomo doživeli še hujši val brezboštva, proti kateremu Je današnji le predigra. Kajti potoni bo človek tudi notranje strt in niti ne bo več notranjo doživel svojega odpada od Boga. Današnji brezbožci ta notranji proces že doživljajo in nikakor nislo tako brezbožni, kakor v resnici izgledajo. Oni vprizarjajo bolj demonstracijo, ki seveda postaja vedno bolj resnica, čim dalje trnja. Preko sovjetskih in nemških dežel gre val. Kdo bo izoblikoval bodočo človeško kulturo, ali kristjan ali pagan? Prihaja Čas, ko ho moralo krščanstvo zopet uveljaviti svoj vekovit duhovni primat pred vsem svetom. Za vse, ki se čutijo po notranji vezi z njim združeni in od njega oživljeni, prihaja ura, da postavijo vsak na svojem področju celega krščanskega človeka in če treba tudi za ceno najvišjih žrtev. rodu, skušal izrabiti v propagandne namene, kakor je to storil po uzakonitvi prvih ukrepov narodne vlade. Da se kolikor mogoče uravnovesi trgovinska bilanca, katere primanjkljaj je v prvi vrsti kriv težkega položaja, namerava vlada uvesti earino. Za uvedbo carinskega sistema je velika večina konservativcev, zanj se jo izreklo že tudi 30 liberalcev, 10 do 15 si je pridržalo pravico, da to vprašanje še prouči, med tem ko je 13 do 18 liberalcev odločno proti carinam. London, 21. sept. tg. Po konferenci z voditelji Angleške narodne banke je vlada sklenila, da -azveljavi valutni zakon od leta 1925, po katerem je bila Angleška narodna banka dolžna prodajati zlato za določeno ceno 77.9 za 1 notico. Ta vest je prišla popolnoma nepričakovano, ker je bil sklep kabineta popolnoma spontano sprejet. Ministrski predsednik MacDonald se je že v petek popoldne odpeljal na svoje posestvo Chefiu^T, komaj pa je bil lam em uro, so ga obvestili, da je bilo v petek oddanih v Londonu zlata za 17 in pol mil. funtov, nakar se je takoj rrnil v London. Oddaje v soboto so zopet prekoračile 10 milj. fun. tov. Zato je MacDonald sklenil nemudoma sklicati kabinet, ki je odredil, da se odpravi zlata klavzula in zapre londonska borza, kar se je zgodilo drugič, odkar obstoja borza. Prvič je bila londonska borza zapita med vojno. Angleška javnost popolnoma soglaša s temi odredbami in poudarja, da je za angleškega državljana v primeru inflacije bati se še večjega porasta cen. Preskrba z živili in potrebščinami je zagotovljena in pripravljajo se ostre odredbe, da se prepreči nakupovanje in navijanje cen. Vzrok za tako angleško linančno odredbo, kakršne še ni bilo, je v mednarodnih težkočah, dasi so tudi gotova notranje politične zadeve, kakor na primer nazadnje stavka v mornarici, radi pretiranega poročanja v inozemstvu dovedle do tega, da se je zaupanje omajalo Že večkrat so se pojavile v Angliji struje v vodilnih gospodarskih krogih proti temu, da se je gospodarstvo prehitro vrnilo na zlati standard, v katerem vidijo vzrok krize. Seveda pa so bili tudi prepričani, da bi bilo mogoče reiiti zlati standard, če ne bi bili Amerika in Franci)" vodili svoje zlate politike in dve tretjini vsega zlata na svetu tezavrirali. Obe državi sta v zadnjem letu pograbili zlata za 300 milj. iuntov, dočim je vsa zlata zaloga v obeh državah znašala začetkom t. 1. 185 milj. funtov. Sploh imajo zlata Združene države Amerike za 715 milj., Francija za 470 milj., Anglija 130, Španija 90.25, Japonska 83.19, Nemčija 07.15, Jugoslavija 61.25, Italija 58.12, Holandska 55, Belgija 46.5, Švica 32.5, Poljska 13.01 in Avstrija 10 milj. Iuntov. Sicer govorijo, da je bilo francosko finančno ministrstvo pripravljeno na novo podpreti funt, toda samo skupno z Ameriko, kar pa Združene države v trenutku svojih lastnih težkoč niso smatrale za ugodno. Od srede julija dalje je bilo z londonskega zlatega trga odlegnjenili nad 200 milijonov Iuntov. V zadnjih dneh so se ti odtegljaji še poostrili in nadaljnje zahteve po angleški rezervi 130 milj. funtov bi lahko dovedle do resnih težkoč. Zalo je Anglija ukinila zlato klavzulo. S tem pa nikakor ne smejo bili prizadete angleške obveznosti za dobave v tujih valutah. Samo sa današnji ponedeljek, ko se obe angleški zbornici posvetujeta o potrebnih zakonskih načrtih, se je zaprla londonska borza, vendar, sc čuje, da ludi jutri horza ne ho poslovala. Ko je med vojno prvič bila londonska borza zaprta, je bil kurz funda fiksiran z dogovori z Nevv Vorkom, Parizom in Amsterdamom. Domneva sc. da so se vršila tudi pred sedanjim sklepom pogajanja s Parizom in Nevv Vorkom, da sc dobi jamstvo za prchiler padce funta. Angleški listi ostro kritizirajo zlato politiko Francije. »Daily Mail« navaja, da je Anglija, ko je bila najbogatejša zlata dežela, pošiljala svoje zaklade v potrebne države. S tem, da je Anglija popustila zlati standard, bosta Francija in Amerika prisiljeni, iskali pot za zopetno uvedbo zlatega standarda na novi podlagi. Potrebna jo mednarodna konlc-rcnea, da so posvetuje kako hi sc zlato bolje razdelilo. Listi v londonski City smatrajo za najvažnejšo nalogo, da se vznemirjenje, ki ga je ta vest povzročila na mednarodnih trgih, omeji na minimum. Vendar j6 lo mogoče samo s sodelovanjem z najvažnejšimi centralnimi emisijskimi bankami. Toliko kot gotov o je, da bosta Njujorška Federal Ucscrve Fank in francoska Narodna banka storili vse. da se preprečijo baisse-spckulaeije s funtom. Angleška Narodna hanka je v zvezi s tem dogodkom zvišala diskontno mero iy,% na ti% že tretjič v tem letu. Diskont je znašnl do 23. julija L!oyd George in Henderson sta izdala spomenico, v kateri zahtevata močnejše ze-dinjenje naroda, da pride srečno skozi te težkoče in Henderson izjavi, da so temeljne sile Anglije neomajane. Treba je ostati samo miren in odločen. Finančni minister Snovvden bo danes zvečer po radiu poročal o odredbah vlade. Razprava v parlamentu London, 21. sept. tg. Angleška poslanska zbornica je nudila danes sliko, kakor v velikih dneh vojne. Ob 15.30 je dobil besedo finančni minister Snovvden, ki je utemeljeval zasilni valutni zakon. Načrt zakona ima tri klavzule, s katerimi se vlada pooblašča, da sme začasno razveljaviti § 1 odstavek 2. akta o zlatem standardu iz 1. 1025, ki vsebuje oddajo zlata angleške emisijske banke. Snovvden je izjavil, da so import in eksport zlata, ki prihaja na prosti londonski zlati trg, nikakor ne bo omejil. Ko je narodna vlada prevzela svoje posle, so bili krediti angleške Narodne banke že porabljeni. V soboto je guverner angleške Narodne banke sporočil ministrskemu predsedniku MacDonaldu, da so tudi v kratkem dovoljeni francosko-nineriški krediti že izčrpani, in banka je pojasnila, da mora biti pod takimi pogoji angleška emisijska banka oproščena obveznosti Iz aktov zlatega standarda iz leta 1025. Inozemske banke v Londonu so obenem v velikih množinah oddajale funt tako, da se je na ta način položaj poostril. Snovvden je dalje govoril o zlatem problemu. Morda bo sedanja kriza prepričala one, ki so odklanjali razpravo o tem, da se nujno potrebna skupna akcija. Angleška vlada mora zopet povdarjali nujnost in važnost take akcije. Amerika in Francija imata skupaj tri četrtine vsega zlata na svetu, kar je za svetovno trgovino praktično brez vrednosti. Po mnenju Snovvdena ni nobenega vzroka, da bi deviza funta padla za delj časa, seveda, če se bodo angleške finance skrbno upravljale. Najvažnejše stavke pa je izrekel nn koncu. Prosil je vse poslance, naj si predočijo kakšne hude posledice bi morale imeti v tem položaju nepremišljene besede in hujskajoči govori. Zato je potrebna edinost vsega naroda. Neugodna trgovinska bilanca bi lahko rodila potrebo, da bi se vlada odločila za odredbe, ki bi bile v normalnih časih nesprejemljive. Te besede so vsi razumeli tako, da je Snovvden s tem napovedal carinske odredbe. Za njim je govoril voditelj opozicije Henderson, ki je izjavil, da se njegova stranka predlaganemu zakonu ne bo upirala. Zakon, ki ga je predložil Snovvden se glasi: 1. Dokler se s proklamacijo kralja ne odredi nič drugega, se razveljavlja drugi odstavek § 1. aktov o zlatem standardu od leto 1925. 2. Angleška Narodna banka se odvezuje s lem vseh obveznosti, ki jih je prevzela po 18. sep-lembru 1931 v smislu navedenega drugega odstavka. Banka ali druge osebe ne morejo biti po navedenem trenutku nikakor siljene, da se drže svojih obveznosti. 3. Finančno ministrstvo se pooblašča, da izda odredbe glede deviz ali ukrene druge potrebna odredbe, da prepreči težkoče in da te odredbe od časa do časa spremeni nn primeren način. Zadnji del zakona bo veljal samo šest mesecev. Angleški narod je velik London, 21. sept. AA. Vse časopisje odobrava ukrepe vlade in ugotavlja, da ni povoda za vznemirjenje. Do leta 1925 je vladal v Angliji režim brez zlate podlage. Sedanji ukrepi imajo lo ugodno stran, da so bili izdani v trenutku, ko je državni proračun uravnovešen. Drugačna bi bila situacija, ako bi bil proračun bankroten. Glavni list opozicije »Daily Herald« pravi, da so bili ukrepi vlade modri in da bodo brezpogojno vzpostavili zaupanje vsega sveta v angleško valuto. Lloyd George in Henderson sta danes objavila spomenico vsemu narodu, v kateri soglasno poudarjata, da jc potreben sporazum vsega naroda v sedanjem položaju. Zlata konferenca London, 21. 'sept. tg. Kot prvi prihodnji ko. rak angleške vlnde smatrajo tu sklicanje zlate konference, na kateri naj se razpravlja o znižanju zlate vrednosti in pametni razdelitvi zlata med narodi. Vladam se bodo poslala vabila za tako konferenco v Londonu. Položaj na borzi London, 21. sept. tg. Londonska borza bo ostala tudi jutri znprta. Prvi oficiclni devizni kurzi, ki jih je bilo niogoue dobiti popoldne, so pokazali znaten padec fnnta napram Nevvjorku, Parizu in Amsterdamu. Funt je notiral danes napram dolarju 4.20—4.30, v soboto pa 4.S5 '/„. Francoski frank je notirul danes 107— 10K. v soboto pa 123—97. V Amsterdamu je notirul goldinar 10—11, v soboto 12.03 '/». Vse stranke morajo pri nakazilih podpisati formular, v katerem morajo navesti vzrok in porabo nakazila. V londonskih trgovinah sc slej ko prej sprejemajo čeki kot plačilo in splošna slika jc normalna. Vlada ostro opazuje rnzvoj cen in bo takoj zatrla vsak poskus trgovcev za nuvi-njanje ren. Londonska notira srebru se je za 17/io zvišala na 14K. i funt = 4 dolarjem London, 21. sept. tg. Domneva se, da se bo nova vrednost funta določila in stabilizirala tako, da bo 1 funt enak 4 dolarjem. Tudi Francija, največja upnica Anglije, je v skrbeh Prizadet ie ves svet Mnente Amerike Jugoslavija in Hooverjev načrt Amerika išče lastne interese Pari*, 21. septembra, tg. Pred ukinitvijo zlate klavzule so se vršila neprestano 24 ur pogajanja med Anglijo in Francijo na eni strani, ter Anglijo in Združenimi državami na drugi strani. Francoski finančni minister Flandin se je vrnil v Pariz in vzel s seboj celo več finančnih strokovnjakov. Dogodek se smatra za najvažnejši po vojni. »Matin« pravi, da bi bil funt, če bi beg zlata trajal še ilalje, v kratkem izgubil 10 odstotkov svoje vrednosti, kar bi tudi za francosko Narodno banko pomenilo izgubo četrt milijarde frankov. Francija si more čestitali, da je Anglija tako točno in energično posegla vmes. Dalje izjavlja »Matin«, da se zadnji odtegljaji funta in devizni nakupi niso vršili na inozemski, temveč na angleški račun. Francoska Narodna banka je Se v petek in soboto i velikimi stroški držala kurz funta. Samo v petek se je vkrcalo za Anglijo skoro 1 milj. funtov v zlatu. Francija je tudi res v največji meri interesirana na tem, ila se vzdrži kurz funta, ker je največja upuica Anglije. Kljub vsem odpovedim kreditov, se ceni skupna vsota, ki jo Anglija dolguje Franciji, še danes na okoli S in pol milijarde frankov. Posebno zadnje kredite je izplačala Francija v polni zlati vrednosti, morajo se pa tudi vrniti v polni zlati vrednosti tako, da so devizne izgube za fran-coskega varčevalca neverjetne. Pariz, 21. sept. tg. Guverner francoske narodne banke je danes dopoldne podal izjavo, da vlada v sporazumu s francosko narodno banko pariškega trgu ne bo zaprla, kvečjemu se bodo omejile gotove mednarodne vrednosti. Francija nima nobenegu vzroka za paniko, njen denar je čvrst. Zlato francoske narodne banke iu dolarski krediti se absolutno ne morejo napasti. Parola mora biti: hladna kri, potrpljenje iu zaupanje. Predsednik pariških borznih posredovalcev Jacov je spopolnil to izjavo z ugotovitvijo, da se ne bodo storili nobeni izredni ukrepi glede piiriške borze. Ministrski predsednik Lavni je imel dolge razgovore s finančnim in drugimi ministri. Tudi /. angleškim poslanikom Campbellom se jc razgovar.jal eno uro. Dcinantirn se, dn bi hotela Laval in Briand radi dogodkov v Angliji odgoditi svoje potovanje v Berlin. Navzlic temu se seveda smatra, da bodo inieli sklepi angleškega kabineta tudi za Francijo dalcko-sežue gospodarske posledice, ker je Francija največja upnica Anglije. Francoska nnrodna banka je interesirana na kurzu funtu zato, ker ima med svojimi deviznimi rezervami 100 milijonov funtov. Ob začetku pariške borze se je kupčevnlo za funt do 110 frankov, pol ure pozneje pn se je že pojavil kurz 100 frankov. Da se preprečijo borzne špekulacije, se je ob 13.jU sklenilo, da se dunes ne bodo notirale nobene devize več. Tudi one mednarodne vrednosti, pri katerih je Anglija posebno interesirana, se urndno niso uotirnlc. Nemčija se tolaži Berlin, 21. septembra, tg. V berlinskih bančnih krogih je angleški korak povzročil ogromen učinek. Sklep angleške Narodne banke se je najprej sporočil direktoriju nemške Državne banke. Splošno se misli, da se bo takoj sklicala konferenca vseh voditeljev emisijskih bank, da se omogoči drugačna razdelitev zlatih zalog na svetu. Eventualno bodo morda iskali tudi drugačno valutno podlago, kakor je zlata. Direktnega vpliva na nemške bančne po«le angleški korak nima, ker so dolgovi nemške Narodne banke po svetu večje, kakor njeno imetje v Angliji. Predsedstvo borze jn danes dopoldne sklenilo, da za enkrat ukine promet z vrednostnimi papirji. Neodvisno od tega so se zedinile vse banke in vodilne privatne banke, «la se nc hodo udeleževale danes nabenega prostega prometa, kar velja za efektno, kakor tudi deviz-jno trgovino. Devizne kurze bo določila nemška Državna banka. Berlin, 21. sept. tg. Merodajni bančni krogi opozarjajo ua to, da je Nemčija pred neposrednimi posledicami angleške krize zavarovana s tem, da je julijska kriza v Nemčiji že povzročila slične odredbe v Nemčiji, kakor so bile sedaj izdane v Angliji Za Nemčijo odstop od zlate valute zato ne pride v poštev, ker so velike angleške odredbe eamo začasnega značaja in ker se razen tega nem-ike privatne in javne obveznosti glasijo na tuje valute, tako da promet z zlatim standardom dela «amo težave. Avstrija Nenvork, 21. sept. tg. Tukaj angleška akcija ni nikogur presenetila, ker so. jo že več mesecev smatrali za neobhodno potrebno. Wnshlngton in \Yalalreet smatrata, du jo angleška finančna kriza samo začasna in da bo tudi ostala omejena ua gospodarske meje angleškega imperija. Newjor-ške banke so imele konferenco in ugotovile, da položaj ne zahtevu nobene investicije Amerike. Smatra se, da pomeni anglošku ukcija prvi korak k revalorizaciji funta na nižji podlagi. Predsednik Iloover in ministri odklanjajo vsakršnih izjav. Možno je, da se bo trgovina z inozemskimi boni zučasno ukinila. Tudi se domnevu v New Yorku, dn bo Anglija odpoklicala še razpoložljivih 120 milijonov dolarjev Morganovega kredita. Švica Curih, 21. sept. tg. švicarski bančni in finančni krogi so dobili glede nngleškega koraka neugoden vtis. Bojijo se, da to ne bi učinkovalo na švicarske razmere in mislijo nato, da bi zutvorili borzo za efekte. Direktni vpliv ua Švico ni posebno znaten, ker so banke in švicarska Narodna banka v zadnjih mesecih znatno znižali svoje unganžmane v funtih. Danes se javlja neoficielni funt kurzu s 24.75 do 24.85, kar ni mnogo pod sobotnim kurzem. Zelo neugodno pn bi se znaten padec funta poznal pri švicarskem izvozu, ki gre največ v Anglijo. V krogih mednarodne reparaeijske banke v Baslu se smatra, da angleški korak drastično kaže težo svetovne krize in da so nujno potrebne hitre odredbe. Hofandsha m Banska Amsterdam, 21. sept. tg. V bančnih krogih se smatra za verjetno, da se bo kot posledica morala zapreti borza. Kodanj, 21. sept. tg. Notacijo za dclnice in obligacije so bile danes začasno suspendirane, obdržale pa so sc valutne noticc. Si-edsha Pariz, 21. sept, AA. Havas poroča, iz Stock-holma, da je bila danes tamošnja denarna borza zaprta. Rapim sledi SanSu London, 21. sept. tg. Indijski podkralj je Izdal dekret, po katerem se rupija ne obdrži na zlatem standardu, temveč bo sledila angl. funtu. Ženeva, 21. sopt. 1. Po verodostojnih poročilih iz krogov Zveze narodov so so pogajanja za nadomestitev izpadka nemških reparacij ponovno začela. Ono prizadete države, ki so radi Hoover-jovega načrta za dobo petih let zgubilo dohodke iz nemških reparacij — med njimi se nahaja tudi kraljevina Jugoslavija — so nuslovile nu zapudtie drŽavo noto ter prosile, da se la izpadek nadomesti. Potrjuje sc, da so sc imenovano državo obrnilo predvsem nn Francijo, da naj ona v obliki kakega posojila krije primanjkljaj, ki je nastal v proračunih dotičnih držav. Francija je opetovano odgovorila, da je ona že pristala na težke žrtve, pu da sedaj 110 mara, in četudi bi morala, sprejeli na svojo rame še bremena drugih držav. Francoski državniki, predvsem Flandin. so namreč mnenja, da so Združene državo moratorij za reparacije predložilo samostojno in (la so o.l moratorija imel« tudi največji posredni dobiček. Njihova dolžnost je torej v prvi vrsti, dn dostavijo vzhodnim državam protivrednost za zgubljeno nemške reparacije. Združene države trdovratno odklanjajo francosko stališče. Dozdeva se, da so bodo moralo premostiti še velike težave. Belgrad, 21. sept. 1. »Politika«* obširno poroča iz Ženeve, da je jugoslovanski zunanji minister dr. Voja Marinkovič razvijal zelo živahno akcijo v krogih Zveze narodov. Konferiral jo večkrat s francoskimi državniki. {22. kolo) Bled, 21. septembra. V partiji Tartakovvcr : Niemcovič se v Caro Kann otvoritvi niso obnesli poskusi obeh, igro bolj zaplesti. Posebno se je irudil Tartako\ver. da bi z originalnimi potezami spravil Nieincoviča v čimvečjo težave. Niemcovič je kot črni pariral Tartakowerjeve poskuse in je položaj tako razčistil, da jo bila partija že po 17 potezah remis. Kostič jo imel strah pred svojim nasprotnikom Flohrom in je venomer igral na to, da igro poenostavi. Z doslednim menjavanjem figur in kmetov je pozicijo tako oropal kompliciranejšib kombinacij, da je bit Flohr prisiljen, privoliti v remis. — Dopoldne sta bili končani le omenjeni dve partiji, dočim so bile vse ostale ob 2 prekinjene. Med dopoldansko pavzo je bila remis partija Stoltz : Pire. Stoltz je otvoril dopoldne z datuskim gambitom 'in je v središnjici napravil malo napako, radi katere «a je Pire prisilil z lepo kombinacijo menjati ali kraljevega tekača za konja, nakar bi njegov napad zgubil vso ostrino, ali pa žrtvovati kmeta. Stoltz je dal raje konja, s čemer je pa prišel v veliko nevarnost, ker bi bila končnica zanj izgubljena. Pire je nadaljeval nekaj Časa dobro, poleni se je pn dal zapeljati, da je nekorektno žrtvoval figuro, iu Stoliz se je rešil z re-misom. Spielmann je otvoril proti Vidmarju pred kraljem, najbrž z namenom, da bi dosegel remis. Toda Vidmar jo bil proti temu in jo izbral v španski igri novo potezo. Dobil je novo pozicijo, loda se je dni zapeljati k nekorektni žrtvi figure, ker je mislil, da bo ujel Spielmannovo dnino. Toda to ui bilo možno, kajti Spielmann je imel za svojo damo izhod, in Vidmar je prišel v zgubljeno pozicijo, ker ni imel od žrtve nobeno koristi. Igra je bila s tem za Vidmarja zgubljena in vsi obupni poskusi niso imeli nobenega uspeha. — Spielmann je slednjič žrtvoval Še kvaliteto nazaj in obdržal tri kmete več, kar je zadostovalo povsem. Vidmar je igral sicer še naprej, toda je moral kmalu popoldne popustiti, ker ga je Spielmann postavil pred neubranljivi mat. Nesrečen dan je imel danes tudi drugi konkurent za drugo mesto Kashdan. Maroczv je prešel proti njemu v boljšo pozicijo in mu je napravil na damskem krilu slabega kmeta, katerega Kashdan ni mogel držati. Zgubil je kmeta in prešel poleg tegn še v tako slabo pozicijo, da si je Ma-roczy slednjič osvojil še enega. Nastala je končnica z damama, v kateri je pa Maroczyju uspelo menjati damo in Kashdan se je moral udati. Nato ni imel nobenih izgledov več na remis. Aljehin bi danes zopet kmalu zgubil radi preriskantne igre. Bogoljubov so je branil z indijsko igro, na katero mu je Aljehin odgovoril z riskantnim napadom, in sicer še predno je razvil kraljevo krilo. Toda Bogoljubov mu je dokazal, da si proti njemu tudi svetovni prvak no more kaj takega dovoliti, in je po mirni in solidni obrambi prešel sam v napad in Aljehina spravil v zgubljeno pozicijo. Toda Aljehin sc je kočljivega položaja zopet rešil, ker ga jo spremljala njegova nenavadna sreča, kajti Bogoljubov je spregledal figuro. Bogoljubov pa je kljub temu prišel v nekoliko boljšo končnico, kar je zadosten dokaz, kako silno pozicijo si je zgradil. Aljehin jo moral žrtvovati figuro nazaj in je v končnici dosegel remis. Partija Astaloš : Colle je biln prekinjena. Collo je žrtvoval figuro, ker je upal, du bo potem mogel prodreti s svojim kmetom. Toda stvar sc ni obnesla in Astaloš si jo ustvaril mnogo boljšo pozicijo. Partijo bi moral hitro dobiti, toda ni nadaljeval dovolj močno In igra so je zavlekla ter jo bila prekinjena v zanj nekoliko boljšem položaju. Stanje po XXII. kolu: Aljehin 18. Bogoljubov 12Kashdan, Vidmar 11 Slo-vencac. Ob pol desetih je bil sprejem došlih gostov, pri katerem je g. prof. Mavricij B e r g a n t poudaril vzroke, iz katerih hočemo počastiti spomin dr. Detele. V sprevodu, ki so se ga udeležili mo-ravška godba, gasilno društvo in Katoliško prosvetno društvo z zastavo, so napolnili udeleženci trg pred cerkvijo. Po cerkvenem opravilu, pri katerem je v svojem govoru g. kaplan Jerman poudarjal vire, iz katerih so najboljši vzgojitelji zajemali moči za svoje veliko delo, je bilo odkritje spominske plošče na dr. Detelovem rojstnem domu. Ob rojstni hiši so se postavila gasilni društvi iz Moravč in Vrlipolja, šolska mladina iz Vrhpolja z zastavo in prosvetno društvo z zastavo. Udeležence in mnogobrojno množico je pozdravil predsednik prosvetnega društva g. dekan Cegnar in naglasil, da sta spoštovanje in hvaležnost ob tej priliki napolnila velik prostor pred moravško cerkvijo ob rojstni hiši Detelovi. Po deklamaciji »Kmetski hiši« je imel g. prof. Jakob Šolar slavnostni govor, v katerem je na podlagi Detelovih del naslikal mišljenje in življenje pisatelja dr. Detele, poudarjal zlasti njegovo močno voljo narodu koristiti z resnim delom. Po govoru sta poklonila venec in šopke prosvetno društvo iz Moravč in osnovna šola iz Vrhpolj. V kratkem, pa ganljivem nagovoru je učenec vrhpoljske šole poudaril spoštovanje, ki ga mora imeti šolska mladina do tako velikega moža. Na vse navzoče je lep in pogumen nastop šolskega učenca napravil globok vtis. V imenu Slomškove družbe je proslavil pisatelja g. upravitelj Grad. Po pesmi »Vrlemu možu«, ki jo je zapel pevski zbor moravškega prosvetnega društva, se je predsednik zahvalil udeležencem za obilo udeležbo, nakar je bila slavnost odkritja končana. Pri banketu v dvorani Ljudskega doma je g. dekan Cegnar poudaril lepoto moravške doline, ki je dala slovenskemu ljudstvu že mnogo velikih mož. V imenu gostov je podžupan mesta Ljubljane izrazil zadovoljstvo nad lepo uspelo prireditvijo in želel moravški doliEl še mnogo velikih mož. G. svetnik dr. Požar pa je obujal zanimive spomine iz življenja pisatelja dr. Detele. Popoldne je zbralo velike množice h koncertu pevskega odseka prosvetnega društva in moravške godbe. Z zastavami okrašene Moravče so preživele lep dan, posvečen kulturi in omiki. Pr®d Detelovo rojstno hišo r Moravčah med slavnostnim govorom pred odkritjem spominske plošče Veličastno zborovanje belokranjskih vinogradnikov vico naj se sprejme med banovinske ceste, ker pelje po njej jako velik promet. 14. Kuluk naj velja samo za občinske ceste. 15. Ker so se v zadnjih letih naši kmetovalci sil no zadolžili radi slabih letin in gospodarske krize, naj se obrestna mera pri denarnih uvodih in posojilnicah zniža na čim manjšo mero, da ne bodo dolgovi pogoltnili naših domov. Sploh naj se kmetom dovoli moratorij za odplačilo dolgov. 16. Rubeži, sploh večje dajatve, davki itd. naj se na kmetih ustavijo in njih odplačevanje dovoli v obrokih, brezobrestno. 17. šolstvo na kmetih naj se prilagodi kmečkim razmeram primerno v vseh pogledih. Zlasti za časa trgatve naj se dovoli otrokom dopust in naj se skrajšajo rajši druge počitnice. IS. Skrajni čas je, da dobi kmet svoja stanovska zastopstva, to je svoje kmetijske zbornice in lasten državni kmetijski svet. Zborovaloi naprošajo odločujoče činitelje, da se ugodi tem zahtevam. 11 koncu se je razgovarjalo še o raznih gospodarskih zadevah, nakar so se zborovalei nadvse zadovoljni mirno razšli, zahvaljujoč, se vsem prirediteljem, posebno pa Kmetijski družbi v Ljubljani. Telesni zdravnik po &lavarla zamorcev. Na svojih potovanjih je prišel naravoslovec IVAR BROMAN do nekega divjega plemena v Afriki. Poglavarja je ozdravil s pur Aspirin tabletami, nakar ga je la imenoval telesnim zdravnikom. Tod« nekega dne mu kralj naroči, da naj preskrbi, da se mu rodi sin. Kralj je skoraj /.besnel, ko mu je učenjak pojasnil, da Aspirin tablete pri vsakem prehljajenjn, revmutiznu in drugih bolečinah zanesljivo in hitro pomagajo, da se pa takim željam ne more ugoditi. Vendar, si kralj tega ni pustil veljati iti mu je grozil s smrtjo. Profesor Bronom je uvidel, da je skrajni čas odpotovanja. Svet spomm njimf ki so zrlvovali življenje za druge! Breznica, 20. septembra. V Ljubljani je že nekoliko rosilo iti toliko, da se nisem skesal ter ostal doma, namesto da bi šel na Breznioo j)ogledat novi spomenik padlim vojakom. Ves nasitroj, ko smo prišli v Žirovnico, je bil kakor nalašč za tako resnobno slavje. Vrh Triglav in vrh Stola — brez megle, a nad obema kakor iz žalosti sple'ena siva oblačnost, ki je kot negiben baldahin visela visoko nad gorami preko vse pokrajine. Niti veter ni dahnil. In tako smo šli jx> cesti proti Breznici: gostje, pred nami pa zbori mož, žena in deklet, oblečene skoraj vse v žalno. Pred brezniško cerkvijo so se zbirale te množice ljudi, ki so prihajale iz domačih vasi in povsod iz sosednjih it rajev: iz Begunj, iz blejskega kota, iz savske doline. Ob treh ie bil prostor okrog sjioinenika pred cerkvijo poln ljudstva — do tri tisoč so jih cenili. Spomen' je bil zagrnjen s široko državno trobojnico, ki je bila kot slap še čez menzo in stopnice. Krog spomenika po tleh pa je bilo cvetje ob cvetju: nagel in rožen-kravt in rožmarin. Zu spomenikom so tekli venci iz sleča — videl sem polno vazo cvetočega rodo-dendroma — sedaj, v jeseni! — Ljudstvo se je silno resno vstavilo po skupinah na odkazana mesta: Ob sjx>meniku je bila častna straža gasilcev, krog in krog pa vsa šolska mladina z učiteljskim zborom vred. Na levi ob govorniškem odru je stal občinski odbor, na desni sorodniki padlih vojakov — 52 jih je obležalo na bojnih poljanah, za faro, ki šleje 1500 prebivalcev — izredno visoko število. Proti jugu se je ustavila številna gasilska četa, pred pročeljem cerkve brezniški pevski zbor. Vsa društva brezniška jia so poslala zastopnike. Med gosli smo opazili Brezničane, ki so prihiteli j>o-častit sjx>min rojakov. Med njimi je bil g. gimn. ravnatelj A. Zupan iz Celja, prof. G r a l' e n -auer z ženo in še mnogo drugih. Ganljivo je bilo, ko je prišla iz cerkve duhovščina. Na čelu Brezničan kanonik prof. dr. Svetina, nekdanji vojni kurat iz bosenskih bojev, obdan od še sedem drugih duhovnikov rojakov: od župnikov Ferti- na, F i n ž g a r j a , K a j d i ž a . Pogač a'rja, V o v k a , S o d j e in teologa S la m nika ler še domačega župnika, karala U o n a č a in leologa Pe trn ela. Med ljudstvom je vladala liha res-lioba. Tedaj je izpregovoril g. U o n a č, ki je razvijal misel: kako radi bi Vam zaklicli vsi lu: Vstamite iz grobov in se vrnite. A iz grobov prihajajo glasovi: Kaj nas drainite? Mi smo dotrpeli — mi smo v domovini, kjer ni več vojska, kjer vlada mir. ljubezen in pravica — Ob govoru ljudje niso mogli zadrževati solz — celo po trdih ličili mož je zdrknila marsikatera solza. Ves govor pa je izzvenel: Mir! Miri Ne vojske več, ne klanja med narodi! — Napis na spomeniku kliče: Vi za nas sle dolrpeli. Vi za nas izkrvaveli. Na mirovnem pismu pečal vaša kri. Preklet, kdor drzno Kdaj ga še zdrobi! Zastava je padla, streli so pozdravili spomenik, ki je zableslel v vsej lepoti — ves v rdečem cvetju ob vznožju. Pesem »Doberdob t — je žalno zn valovila, vnovič so polile ljudi solze. Po blagoslovitvi in po obrednih molitvah za umrle so pevci še odpeli »Vigred« in »Nad zvezdami«, občina je sprejela spomenik v varstvo, župan j>a se je zahvalil vsem. ki so sodelovali in jirispevali. Nato se je ljudstvo začelo razhajali, okrog spomenika pa so stale Neprenehoma gruče ljudi, ki se ga niso mogli nagledati. Med njimi sem opazil tudi kiparja Kalina, učence Plečnikove šole in dr. Franceta S t e 1 e t a , ki napiše razpravo o tem spomeniku in o prostoru, kamor ga je bil zamislil prof. arhitekt Joža Plečnik. Res od srca lahko čestitam Breznici ob tako resni in lako lepo uspeli slovesnosti jia tudi. da imajo župljani sedaj izmed peldeseterih gorenjskih sj>o-menikov padlim — sodim, da najbolj monumenlal-nega vprav na Breznici. i f f t Evharističm shod za Belo Krajino Črnomelj. 20. septembra. V nedeljo, 20. seplembra se je v prijaznem Črnomlju zbralo do 5000 vernikov iz vseh be.o-kranjskih župnij. Svečanosti so se začele že ua predvečer. Spovednice so bile naravnost oblegane. Celo noč je bilo izpostavljeno sv. Kešnje Telo v češčenje. Zjutraj ob šestih so množice odraslih pristopale k mizi Gosjiodovi, ob 8 pa je bila cerkvena pobožnost in sv. obhajilo za šolsko mladino. Ob 9 so se v župni cerkvi zbrali k stanovski službi božji fantje in možje, dekleta v podružnici v Volni vasi, žene pa v cerkvi sv. Duha. Ob 11 se je vršila slovesna služba božja za vse udeležence na trgu med cerkvijo in šolo. Tisoč-glave množice so obširni prostor popolnoma napolnile. Mil. g. prošt K. Č e r i n iz Novega mesla, cerkveni dostojanstvenik, ki ga je Stvarnik b igaio obdaril z larom govora, je najprej krasno govoril množicam o sv. Evharistiji, nato pa .1 iroval sv. mašo. Ob 1 popoldne se je vršilo dvoje lepih zborovanj: v prosveti za fante, v cerkvi sv. Duha za članice Mar. družb. Ob 2 je stopil na prižnieo gosji, prior Val. U č a k, po njegovem govoru pa se je razvila pn mestu veličastna procesija z Najstve-tejšim, katero je vodil mil. g. jirošt Cerin. S tem je bila krasna verska manifestacija Belokr.mjcev zaključena. Množice so šle vesele na svoje oddaljene domove. Duša vse prireditve je bil g. dekan P. B i t -n a r. Naj bo blagemu gospodu plačilo zavest, da je s to prireditvijo utrdil Belokranjcem one temelje, na katerih hočemo, do sloni naše zasebno in javno življenje. Metlika, 20. septembra. Vinarska zadruga In kmetijska podružnica v Metliki sta sporazumno z drugimi kmetijskimi organizacijami sklicale veliko zborovanje vinogradnikov v Metliko za dan 20. september v šoli v zvezi s predavanjem o trgatvi. Sestanka se je udeležilo nad 300 najuglednejših vinogradnikov metliškega okraja, med drugimi gg. Netnanič, Rajuk iz Draši-čev, Rajuk iz Božjakovega, Plut iz Lokvice itd. Zborovanje je otvoril načelnik, g. Weiss, ki je podal besedo tajniku Kmetijske družbe g. Kafolu. Predavatelj je opozoril navzoče o delili za bližajočo se trgatev. Svoj govor je zaključil s pozivom, naj se kmetje združujejo v zadrugah in k složnemu delu. Viničarska zadruga v Metliki je sicer mlada ali tem bolj važna gospodarsko ustanova, ki jo vodi g. llajuk iz Drašičev. Trgovina zahteva tipizirana vina, in to je možno le v zadrugah. Kmetska sloga na vseh poljih naj prcsije naše duše. Za njim sta goVorila še g. Rajuk iz Božjakova in g. kaplan Hladnik, ki sta v izbranih besedah navduševala zborovalce k složnosti. Soglasno in z odobravanjem je bila končno iprejeta sledeča resolucija: 1. Zbrani vinogradniki na svojem sestanku, ki ga je sklicala kmetijska podružnica v Metliki in Vinarska zadruga v Metliki, izrekajo kralju Aleksandru I. svojo udanosl in zvestobo. 2. Ker je naše kraje jako oškodovala suša, nujno potrebujemo ml kmetovalci javne podpore, in to: n) za nabavo krme. katere nismo nakosill niti za polovico potrebe. Vlada naj bi dala v to svrho podporo, predvsem pa naj bi oskrbela brezplačen dovoz krme po železnici; b) za nabavo semenskegu krompirja, ker bo nnš pridelek za seme nepora-ben; r) naj bi se za to leto primerno odpisali davki. dn se bomo mogli skromno preboriti do novih dohodkov. 3. Zniža naj se trošarina na vino, ki naj ne znaša z državno in banovinsko vred nad 1 Din na liter. 4. ITklne naj se sploh vsaka trošarina na ona vina, ki jih kupi kmet za svojo porabo v lastnem gospodarstvu. Nakup grozdja in vina naj se dopusti vinogradnikom v medsebojni prodaji brez prijav in trošarine. Pobiranje trošarine naj se poenostavi, kakor je bilo svojčas, in da se pobira šele od gostilničarjev pri nastavitvi soda. Dalje naj se dopu- sti vinogradniku, ki ima vinograde v drugi občini, prost prevoz vina na dom za lastno vporabo. 5. Poziva se oblast, da vodi z vso strogostjo nadzor pri prometu z vinom. Novi vinski zakon naj se izvaja strogo po kontrolnih organih. 6. Naj se določi primeren zaslužek pri prodaji, ker prevelik zaslužek in s tem predrago vino od strani gostilničarjev silno ovirata večjo potrošnjo vina doma. 7. Oblast naj z največjo skrbjo podpira in ščiti našo mlado vinarsko zadružništvo. Tarife za prevoz vina iz vinorodnih krajev v nevinorodne naj se vsaj za golovo dobo v letu znižajo, šmarnica in vse samorodne trte naj se popolnoma zatro. Pospešuje pa naj se gojitev selekcioniranih dobrih vinskih sort v naših krajih, zlasti v banovinski trtnici v Novi gori pri Drašičih, ki naj se potem po znižani ceni dobavljajo vinogradnikom. 8. Pri trgovskih pogodbah z Avstrijo itd., sploh s tujino, naj se vpošlevajo predvsem potrebe naših vinogradnikov. Izvoz našega vina naj se pri istih kompenzira z uvozom kmetijskih strojev in orodja ter drugih industrijskih predmetov, ki jih naše kmetijstvo neobhodno potrebuje. 9. Zakon o pospeševanju živinoreje naj se v polni meri izvršuje. Predvsem zakotna reja bikov in drugih slabih plemenjakov naj se strogo zabrani. Nakup plemenske živine naj se vrši goma. 10. Pospešuje naj se tudi ustanovitev živinorejskih. mlekarskih in prodajnih zadrug za kmetijske pridelke. 11. Naprava gnojišč in gnojiščnih jam naj se omogoči vsem kmetovalcem z desetletnim brezobrestnim jiosojilom, v kolikor jih že niso napravili s podporami. Cene umetnim gnojilom, ki jih kmet neobhodno |iotrebuje za izboljšanje in povečanje svojih pridelkov, naj se ^ primernimi ukrepi znižajo. 12. Realizira naj se že izdelani načrt bivšega ljubljanskega oblastnega odbora za preskrbo zdrave pitne vode v Relokrajini. 13. Cesta iz Metlike skozi Slanino vas na Rado- FOTOAPARATE ~ i VVelta. Cerlo itd. ima ska knjigarna v Ljubljani. — Zahtevajte cenik! svetovnih tvrdk Zeiss-lkon Itodenstock Voigtlilnder vedno v zalogi Jugoslovan 25 let krščanske prosvete na Zgornji Pomhvs Zg. Ponikva, 20. sept. Danes se je tukaj na slovesen način praznovala 25 letnica plodonosnega delovanja tukajšnjega katoliškega izobraževalnega društva. Jubilej uspehov polnega prosvetnega delovanja je brez izjeme praznovala vsa župnija. K slavju so pa prišli tudi fantje iz Šoštanja na okrašenem vozu. Pred pri-četkom sporeda proslave so se ojiravile molitve pri spominski plošči v vojni padlih vojakov, po večini članov kat. izobraževalnega društva. Ob 9 je stopil nn prižnieo predsednik mariborske Prosvetne zveze dr. Josip llohnjenr. ki je z vznesenimi in poljudnimi besedami orisal Sloni-šekove ideje v krščanski narodni prosveti in mladinski vzgoji. Po Slomšku je poukovsko društvo imenovano, iz Slomškovih idej je vzniklo, po njegovih vzvišenih načelih je ves čas svojega obstoja delovalo. Po sv. maši, ki jo je daroval domači gospod župnik Gorišek, je bilo pod predsedstvom vrlega društvenega predsednika Razdevška zborovanje v župnijski liti: govorili =o prisrčne pozdravne govore dr. Hohnjer, kot predsednik Prosvetne zveze, odposlanci prosvetnega okrožja iz Celin: profesor dr. Ganler, dr. Ogrizek in učiteljica gdč. Jur-jevčič; kot zastopnik prosvetnega društva in fantovskega odseka iz Šoštanja Rudolf Koren. Popoldne po večernicah se je spored nadaljeval. Pod spretnim vodstvom požrtvovalno delujočega tr. šolskega upravitelja Josipa Križmana je dobro izvež-bani domači pevski zbor |>rav lepo zapel nekai pevskih točk. G. župnik iz št. Ilja pri Velenju Fr. Schreiner, ki je pred 25 loti govoril kot do-brnskt kaplan na ustanovnem shodu društva, ie z izrazitimi besedami pokazal na sličnost in razliko prejšnje in sedanje dobe ter ožigosal nekatere ne dostatke sedanje človeške družbe. Domači g. /upnik Gorišek. ki je vedno bil gonilna sila društva in njegovega delovanja ler mu je tudi dal na razpolago župnijsko nto za njegove prireditve, je nazorno orisal zgodovino društva in način, kako je društvo ves čas svojega obstoia skušalo uresničiti svoj plemeniti namen. Koncili ie gledališka družina prosvetnega društva iz Celjn prav dobro uprizorila burko v enem dejanju f 'e sla dva«. Celodnevno proslavo ie spremljala s svojimi strokovno popolnimi izvajanji polnoštevilna rudarska godba iz Velenja. Bila je to proslava, ki bo domačinom in sosedom ostala v prijetnem spominu. Kot njen trajen uspeh rini ostnne pobudu. ila bo društvo tudi vnaprej delovalo po istih načelih za isle vzvišeno cilja Smrt starega veterana Grosuplje, 21. sept. Pretekli teden smo poročali o smrti g. J Sku-bica. V soboto je bil pogreb, katerega se je udeležilo zelo veliko ljudi. Danes v zgodnjih jutranjih urah pa je zopet pretrgala smrtna kosa nit življenja enemu izmed najstarejših občanov. Zapustil nas je namreč in se preselil v večnost g. Ivan Hočevar iz Cirosuplja. Pokojni je bil rojen 1. 1818. Vojake je služil v različnih krajih bivše Avstro-Ogrske in se je udeležil okupacije Bosne in Hercegovine. Dolgo časa je bil tudi jiri železnici v službi. Ko je bil v pokoju, se je zelo zanimal zn lov, doma pa je posebno rad imel in gojil koze, zajce in ptice pevke. Skoraj za vse je do preteklega leta sam skrbel in vsa dela opravljal, saj se mu ni dosti poznalo, da nosi že osem križev na sebi. Preteklo leto pa je začel bolehati, zlasti mu je škodovalo to, ker je nekoč doma v kuhinji zelo nesrečno padel. Vedno je bil vedrega in veselega značaja, v njegovi družbi so se vsi zabavali. Bil je tudi dolgoleten t Domoljubov« naročnik, odločen borec za katoliška načela. II. a. p. Srae£ na vrhovih do 800 m Ljubljana. 21. seplemhra. Danes je prvi dan jeseni. Tako [travi stara pratika, toda bolje je, če rečemo, da je prvi dan zime. V nedeljo po noči je po dveh dneh prestnn-ka začelo znova deževali. Sobota je bila precej jesenski dan. Tudi nedelja je bila še dobra. A danes je neprestano deževalo do dveh popoldne. Lilo je kakor iz škafa in ni čudno, da so reke začele naglo naraščati. Ljubljanica in njeni pritoki so narasli prav do višine bregov. Tudi Ljubljanica je v zgornjem delu poplavila travnike in njive. Ze med dežjem je bilo silno hladno. Po dežju pa je nastal pravi mraz. Mnogi ob dolenjski strani so opazovali, kako so sicer prav poredkoma začele jiadali prve snežinke, ki so bile močno vodene. Ko so se pa megle dvignile dovolj visoko, so se pokazali Krim in bližnji vrhovi v prvi snežni odeji. Sneg je zapadel nu Mokricah pri Krimu, dalje na Kureščeku. Sv. Ahacu, na Ljubljanskem vrhu in Polhograjskih Dolomitih, zlasti na Grmadi in Sv. Katarini. Po gorah na Gorenjskem je vse dopoldne neprestano snežilo ter jo sneg zapadel prav nizko, do kakih 600 odnosno 800 m visoko. Dnevna kronika S let dolga pravda Ljubljana, 21. septembra. Pri ljubljanskem sodišču teče neka pravda že nad osem let. Posestniki iz Spodnjih Dajn v Sorški dolini so 18. aprila 1923 po svojih odvetnikih vložili ložbo proti 33 poseefnikom iz Spodnje in Zgornje Sorice zaradi priznanja lastninske pravice do gozda, ki meri 56.774 ha Ta gozd ima v nekaterih delih prav čndna imena. Tako se del imenuje »Brotbruh«, a drugi del »Cilrestl«. Sporni gozd uživajo posestniki iz Sorice. toda Danjčani trdijo, da so ga ludi niih predniki že od pamtiveka uživali in da morajo Sorčani izdati zemljeknjlžno listino, na podlagi katere sc bo za Dajnce mogla vknjižiti v zemljiški knjigi lastninska pravica. V tožbi so nagajali, da so listine ki omenjajo, da 60 gozd že leta 1797 uživali n;ih posestni predniki, ki so se organizirali v posebno srenjo. Toženi Sorčani pa so ugovarjali, da so oni edini pravi lastniki in da sploh deželno sodišče ni pristojno za presojo lega spora, ker gozd ni več vreden kakor 311 Din, katero vrc*no-°t je mogoče izračunati na podlagi zemliarine. V skrajnem slučaju bi bilo za presojo pristojno okrajno sodišče v Škofji Loki. Zadeva na sploh spada pred komisijo za agrarne operacije. Razvila se je nato ogorčena borba okoli vprašanja sodne pristojnosti. Po dol,(em času ie naposled stol sedmorice v Zagrebu odločil, da je za pravdo pristojno Kubliansko deželno sodišče. Sledile so nato pred deželnim sodiščem razprave. Zaslišanih je bilo več prič, starih pastirjev in posestnikov. Deželno sodišče je tožbi Da;ncev ugodilo in obsodilo Sorčane. Ti so se pritožili proti sodbi na II. instanco, višje deželno sodišče, ki je potrdilo v celem obse«'u «odbo I. sodišča Zastopnik Sorčanov pa je v začetku sep'embra vložil proti obema kodbama revizijo na stol se-lmorice. Stroški pravde so ogromni in znašajo že 6edaj okoli 150.000 Din. PROF. ZAIOKAR se je vrnil in ordinira redno popoldne od 2—3. Nevarno obiranje sadja Ljubljana, 21. septembra. Ljubljanska bolnišnica je danes sprejela štiri ponesrečence, med temi dva, ki sta se ponesrečila pri obiranju sadja. Prvi ponesrečenec je 12 letni Edvard Guzej, čin rudarja iz Zagorja IS. Ta je včeraj obiral sadje, pri tem padel z drevesa in obležal na tleh s težkimi poškodbami. Zlomil si je obe roki, se potolkel po glavi in po ustnih Pri obiranju sadja se je ponesrečil tudi 30-letni Franc Urbauija, hišar iz Zaloga pri Brezovici. Padel je včeraj 6 hruške iu dobil hude notranje poškodbe. Pri igri ee je ponesrečila 1 letna Francka Na-eičeva, hči delavca v Preddvoru. Igrala ee je včeraj z. neko drugo deklico ter se med igro dregnila s škarjami v desno oko. Oko je detetu precej resno poškodovano. V Loškem potoku, kjer je zelo razvita lesna industrija, se je ponesrečil 65 letni Jernej Vesel, užitkar iz vasi Preske. Pri nakladanju hlodov mu jo padel težek hlod na desno nogo in mu jo zlomil. ZASTOPNIKA za DRAVSKO BANOV I.NO išfemo proti dobri proviziji (.ita ii'1'0 udi fiksna »lata) za. prodajo šP fov, platna in preprog na obrobe. Samo aailn tu zanesljivi sro-po I o nai p.mlii-jo svoje pnnmlbe ali sc nredslav.jo osebno tvrdKi ..BllADFOKD", LJubljana. Selcnburtova ulica >. Koledar Torek. 22. septembra: Tomaž Vilan., škof; Mavricij in tovariši, tuučenci. Osebne ves ti — Poročila sta se danes dopoldne na Brezjah g. Avsenik Anton z Vavte vasi pri Novem mestu na Dol., ter gdč. Selan Kati iz Savelj pri Ljubljani. Prosvetno društvo na Ježici je nevesti, svoji dolgoletni agilni članici, priredilo v nedeljo zvečer v Savliah lepo podoknico, pri kateri je sodeloval pevski in tamburaški zbor pod vodstvom g. Ce-rarja. Mlademu paru čestitamo! — Upokojen je državni podkovski mojster X. položajne skupine Josip Golob. — Izstoji iz našega driarljanstva je odobrilo ministrstvo za notranje posle Amaliji Frideršek, ki biva na Dunaju. Pristojna je v obč. Gruškovje, okraj ptujski. = Diplomski učiteljski izpit s prav dobrim aspehom je napravil na moškem učiteljišču v Ljubljani Valentin Zupan. = Premeščena je Ljudmila Bizjak, učiteljica osnovne šole v Črnomlju v Štrekljevac v savski banovini. Novi grobovi + Rajko Feigel. V nedeljo zvečer ob tri četrt na 8 je na svojem stanovanju izdihnil uradnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani g. Rajko Feigel. V najlepši mladeniški dobi 28 let je podlegel zavratni bolezni, ki ga je več mesecev držala okle-njenega na bolniški postelji. Bil je izredno blag tovariš, kot uradnik pa vzor vestnosti in marljivosti. Pogreb bo danes 22. septembra ob pol 3 popoldne izpred palače Vzajemne zavarovalnice na Masarykovi cesti na pokopališčo pri Sv. Križu. N. v m. p.! -j- V Gorjah je umrl 20. t. m. najstarejši fa-ran in ugleden mož, upokojeni gozdar Gregor J e n s k o v starosti 95 let. Bil je vedno veren in zaveden katoličan. Naj mu sveti večna luč! Ostalim pa naše Iskreno sožalje. Napredek v zdravljenju revmatizma Po strokovnih ocenah, ki jih je oddalo nad 6000 zdravnikov, med temi mnogo priznanih pro. fesorjev-zdravnikov, se revmatizem uspešno zdravi s Togal-tabletami. Togal-tablete so popolnoma neškodljive za želodec, srce in ostale organe. Togal-tablete na povsem naraven način odvajajo mokračno kislino ter vplivajo direktno na korenino zla. I udi pri zastarelih slučajih, kjer so odrekla vsa druga sredstva, so Togal-tablete ozdravile bolnika. Tako nam pišejo skoro vsak dan zdravniki in bolniki, da je s Togal-tabletami storjen velik napredek v zdrav-'jenju revmatizma, protina tn išiasa. En sam poskus Vas bo o tem prepričal. Zahtevajte v Vaši lekarni prave Togal-tablete. Ako slučajno nimajo v založi. i ih bodo takoi naročili. Ostale vesli — Karitativna zveza v Ljubljani ima 6voj redni občni zbor v sredo 28. septembra t. 1. ob pol 5 popoldne v Karitativni pisarni v Marijanišču, Po-jjanska cesta 28. Vabijo so člani in zastopniki včlanjenih društev. — čč. duhovščini. V barski nadškofiji (teritorij bivše Črne gore) je veliko pomanjkanje duhovnikov, katero v zadnjih časih postaja za dušno pastirstvo katastrofalno. Nadškofijski ordinariat je odločil, da se tem potom obrne na vneto in požrtvovalno slovensko duhovščino za pomoč. Ker so nekatere župnije nezasedene, koadminlstracija je pa zaradi sporadične lege župnij silno težavna, jo nujno potrebno, da pošljemo tem župnijam dušno pastirje-župnike. Kateri od čč. gg. bi imel voljo delovati tukaj na jugu v teh našiii »Črnih gorah«, in bi dobil za lo dovoljenje od svoje pristojne cerkvene oblasti, naj se izvoli pismeno zglasiti podpisanemu. Dotični gg. bi morali biti mlajše moči, da bi se lahko naučili arbanaškega jezika, in fizično močni, da se aklimatizirajo tukajšnjemu podnebju. Požrtvovalnosti pa in idealizma, ki se išče, pri slovenski duhovščini ne manjka. — Bar, zetska banovina, dne 17. septembra 1931. Za ordinariat Arcibiskupije Barske-Priinasije Srbske: Kancelar-Sekretar: Dor Ivo Kotnik. — Na orglarski šoli Ceeilijinega društva v Ljubljani se prične šolsko leto 1931-32 v ponedeljek 28. septembra. Od pol 9 do 9 bo vpisovanje dosedanjih učencev in tistih, ki so bili koncem minulega šolskega leta na novo sprejeti. Ob devetih vpisovanje in sprejemni izpiti za tiste učence, ki so se pozneje priglasili in žele v šolo stopiti. Letos bo šola sprejela izjemoma nekaj učencev več kot druga leta. Vsak na novo v šolo vstopajoč učenec mora seboj prinesti krstni list, zadnje šolsko spričevalo in priporočilo od župnega urada. Vpisnina znaša za vse učence 40 Din, šolnina mesečno 60, za učence drugih škofij pa 80 Din. — Jubilej župnije Jurkloiter. V JurkloSIru se bo obhajala 75 letnica od ustanovitve župnije dne 27. septembra. Ustanovljena je bila župnija ob Ma-vricijevem, 22. sept. 1856 po škofu Slomšku. — Sneg v Krimskih hribih. Noč na včeraj jo bila nenavadno mrzla in včeraj dopoldne je bil v Ljubljani in v ljubljanski okolici velik naliv, kateremu je zopet sledil za september precejšen mraz. Nekateri krimski hribi so popoldne že pokazali veliko sneženo kapo. Krim sam in večji hribi pa so bili zaviti v meglo, vendar je verjetno, da je tudi na njih zapadel sneg, /Jasli, ker je sneg pokril znatno nižje hribe. Kakor kaže, bo letos zima nastopila zelo zgodaj. — Planinske koče zaprte. Osrednji odbor SPD naznanja občinstvu, da se bodo zapirale koče takole: Koča pri sedmerih jezerih bo zaprla 20. septembra. Aljažev dom v Vratih bo zaprt 21. m. Aleksandrov dnin zapro 21. t. m. Vodnikova koča je bila zaprta 14. I. m. — Koroški boji pred sodiščem. V petek se je vršila pred ljubljanskim okrožnim sodiščem zanimiva razprava zaradi prestopka zoper čast. Ta razprava je obravnavala interesnnten detalj iz bojev zo Koroško leta 1918-19. Gre namreč za očitke, ki jih je izrekel predilniški mo;ster v Tržiču Mihael Šver proti predilniškemu preddelavcu Rudolfu Ahačiču, češ, da je ta hotel lela 1919 v Tržiču aretirali pokojnega Gassnerja, glavarja rodbine, katere last je tržiška predilnica. Dalje je Šver trdil, da je Ahačič stal pred pokojnim Globočnikom z bajonetom, ga peljal v Puterhof in ga hotel zaklali. Ahačič je zavrnil te očitke, šver pa skuša nastopiti sedaj z dokazom resnice. Tožiteljev brat Anton Ahačič, ki jo leta 1919 odvedel po naročilu svojega poveljnika kapetana Krena vojake na Puterhof in pri tem ostreje nastopil proti nekaterim r6ebam zaradi njihove renitentnosti, je to svoje dejante priznal in zaradi tega pozneje izgubil v Tržiču službo. Rudolf Ahačič pa se je zaradi enakih očitkov, iznešenih proti njemu, umevno čuti ogroženega v eksistenci in je mnenja, da imajo ti očitki namen izpodriniti ga iz službe pri Gas.snerju. Ahačič je bil koroški prostovoljec in je v tedanjih bojih za Ljubelj bil odlikovan z zlato medaljo za hrabrost. Raprava proti Šveru se je pričela ob pol 9. Vodil jo je sodnik Merala. Priča Anton Boehm je potrdil, da je Šver res izrekel te očitke, vendar pa je sam izpovedal, čeprav Nemec, zelo ugodno za Ahačiča in ga označil za zelo zmožnega delavca. Zaradi nekaterih nadaljnjih prič je bila razprava po enourni lbravna-vi odgodena. Tožitelja je zastopal koncipijenl pri dr. Lovrenčiču Jernej Stante, toženca pa dr. Žužek. — Opisovanje v ekonomslco-komercialno visoko šolo v Zagrebu se za zimski semes er v šolskem letu 1931.-32. vrši v rednem terminu od 25. sept. do vštetega 2. oktobra 1931. — Izpitni termin za profesorje trgovske akademije v Zagrebu je določen na 3.. 4. in 5. nov. 1931. Kandidati, kateri se hočejo udeležiti izpita, naj predlože najkasneje do 10. oktobra 1931 domače naloge in pravilno kolkovano prošnjo s potrebnimi dokumenti. Prošnji — v kateri naj se navede študijska skupina in tuji jezik, ki pride za izpit v poštev — naj se prilože izvirne listine in po en overovljeni prepis vsake priložene listine. Če se prilože prošnji ludi spričevala inozemskih šol, ne smejo manjkali tudi njihovi overovljeni prevodi. — Smrtna nesreča na Turncu. V nedeljo se je pripetila na Turncu. ostri in strmi skali za Šmarno goro, oziroma za Grmado, tragična smrtna nesreča. Meri številnimi turisti, ki so popoldne plezali na Turne, je bila tudi 20 letna ltozi Narobe, pletilja v tovarni Štora in stanujoča v šl. Vidu 83. Ko je bila ua vrhu, se je s stene Grmade utrgal velik kamen in zadel ltozi v vrat. Kozi je strmoglavila približno 15 metrov navzdol in obležala mrtva z razbito glavo. Nesreča je Rozino družino zelo prizadela, ker je Rozi s svojim majhnim zaslužkom podpirala številno družino svoje matere. Obširnejše je o nesreči poročal že -Slov. list«. — Sol a brez učiteljev. Iz JurkloStra: Na tukajšnji šoli poučujeta še vedno le dva učitelja štiri razrede. Otroci imajo vsak drugi dan šolo. Staršem In otrokom je to všeč. Kaj bosta pa rekla k temu gospod »Napredek': in gospa -Prosvetni:-? Pravijo, da jo ponekod več učiteljev brez šole. Tu je pa šola brez učiteljev. Rešitev naj sledi za oboje. — Natečaj. Nižja voj. akademija v Belgradu potrebuje dva honorarna profesorja za geografijo. Na razpisani niestrjmajo jiravico aktivni iu upokojeni profesorji drž. gimnazij, realk in vseučilišč s honorarjem 7800 Din letno. Prošnje je vložiti »Upravi voj. akademije v Belgradu« do 24. septembra letos. — Izpit učiteljskih kandidatinj za kmeiijsko-gospodinjsko šolstvo. V dneh od 2. do 7. oktobra t. I. se bodo vršili izpiti za označene učiteljice v Ljubljani na gospodinjski šoli Kmetijske družbe, Marijanišče. Izpitni predmeti so: Gospodinjstvo, živiloznanstvo, mlekarstvo, perutninarstvo, vzgoje-slovje (katerega so Ijitdskošolske učiteljice oproščene), dalje splošno in snecijalno poljedelstvo, vrtnarstvo in uporaba sadja. Spored izpilov jc: A) Klavzurne naloge: pismena naloga, strokovne snovi in pismena naloga pedagogično-didaklične vsebine. B) Ustmeni izpiti. C) Predavanja. — lzpra-Sevalna komisija obstoji iz načelnika kr. banskega oddelka za kmetijstvo g. ing. Antona Podgornika, preč. S. M. Izabele Gosak, direktorja Kmet. družbe g. ing. Rada Laha, veterin, inšpektorja žzdr. g. Hu-gona Turka in glavnega tajnika Kmet. družbe Frana Kafola. — Učni tečaji Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« namerava prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikih ob času od 7—9 zvečer. Ti tečaji so nameravani za sledeče predmete: knjigovodstvo, ZASTOPN K K ta DALMACIJO lit-pino proti dobri proviziji (na žoljo ludi fiksnn plafa) v.n prodajo Stoto,', ptitna in preprog nn obrobe. Samo njr Ini iu zanesIMvi gosp >d'f- naj po I je io svojo ponudbe ali su pr« lstavi'o osebno tvnlld , BUADFOBD". Ljubljana Splenbiiruovu u'len 7. stenografija slovenska in nemška, laški in nemški jezik. Tečaji so otvorijo pod pogojeni, da se pri-javi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Kdor želi obiskovali take tečaje, naj se prijavi v društveni pisarni v času od 10—12 do-jioldne in od |iol o—5 popoldne (Gregorčičeva 27, pritličje, Trgovski dom) do 24. septembra 1931. — Obleke in klobuke kennčinj čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. — Korpulenlni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Fram-JoaeJ« grenčice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Frans-Jnsefc vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen ua ledvicah, protin, revmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. »Franz-Josef - grenčica se dobiva v lekarnnlu drogerijah iu špecerijskih trgovinah. Ljubljana Telefonski avtomat na glavni pošti Ljubljana, 21. sept. Končno je dobila Ljubljana že zdavnaj potrebno avtomatično telefonsko govorilnico. Avtomat je postavljen v veži glavne pošte naproti vhodu, kjer je stala prej trafika. Celica ima v vratih dvojno steklo, tako da vsak, ki hoče telefonirati, lahko vidi, če je celica zasedena. Notranjost celice je povsem takšna kakor pri običajnih telefonskih celicah. Na steni visi telefonski avtomat s slušalko. Na razpolago pa je tudi telefonski imenik, ki visi na vrvici, tako da je prav pri roki. Upamo, da bo ta telefonski imenik tudi še čez 14 dni na razpolago. Delovanje avtomata je izredno enostavno in priročno. Kdor hoče telefonirati, zapre vrata celice za seboj, vzame slušalko v roke in vrže skozi špranjo na vrhu avtomata 1 Din. Nato pokliče na števcu zaželeno številko. Če iskana številka ni zasedena, dobi takoj zvezo in govori. Če pn je slučajno iskana številka zasedena, pa naj obesi slušalko nazaj, nakar mu dinar pade skozi štirikotno odprtino na spodnjem delu aparata nazaj, tako da ni ničesar izgubil. Prepričani smo, da je s tem telefonskim govorilnim avtomatom ustregla poštna uprava velikemu delu ljubljanskega meščanstva, želeti pa bi bilo, da se take avtomatične telefonske govorilnice postavijo zlasti na odležnejših krajih, saj je v bližini glavne pošte vse polno kavarn in drugih javnih lokalov, v katerih se vsak lahko posluži telefona. Hvalevredno je, da je taksa za pogovor tako nizka. 1 Din je namreč tako malo, da se v resnici splača telefonirati, če je človek nekje v bližini pošte. Koristno bi bilo, če bi take avtomatske telefonske govorilnice postavili še kje v bližini kolodvora, nn križišču Tržaške in Bleivveisove ceste, nekje v ŠiSki, v bližini Splošne bolnišnice itd. OBLEKE IN SUKNJE le iz pristnega angleškega blaga pri K. PUČNIK Ljubljana. Tavčarjeva ul. 3 Prvovrstno delo. Velik sadni se'em v Ljubljani Sadjarsko in vrtnarsko društvo priredi s sodelovanjem velesejmske uprave v dneh 25., 26 in 27. oktobra 1931 v prostorih velesejma v Ljubljani velik sadni sejem. Prodajalo se bo samo trpežno, pozno jesensko in zimsko skrbno izbrano namizno sadje, zlasti jabolka Ln hruške. Sadje bo naprodaj v ameriških normalnih zabojih, strogo izbrano in skrbno vloženo. V enem takem zaboju bo povprečno 20 kg ene sorte skozi iu skozi enake kakovosti Opozarjamo na ta ugodni nakup prvovrstnega namiznega sadja naše gospodinje . Kaj bo danes Nočno službo imata lekarni: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. 0Razstava Kluba likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu se podal ša za dva dni, t. j. torek in sreda 22. in 23. sept. Da se pa omogoči vsakomur ogled, se zniža vstopnina za oba dneva na 2 D. Priporočamo, da si pred zaključi«m vsakdo ogleda razstavo, ljubiteljem umetnin pa, da nakupijo še slike in s lem propagirajo našo domačo umetnost. 0 Jubilejna portretna medalja Ivana Hribarja. To umetniško delo je napravil akademič. medajler prof. Anton Sever Medalja je iz brona 26 cm v premeru ler nosi napis: ob osemdesetletnici 1851 — 1931 in slavljenčev avlogratn. Medalja je pritrjena na kvadratično marmornato ploščo 36X36c.m, na kateri je tudi 'ploščica z graviranim napisom: Mes na občina ljubljanska 1931. To medaljo je mestna občina poklonila jubilantu pri slavnostnem banketu. 0 Obrtna nadaljevalna šola za stavbne obrti v Ljubljani »Graben«. Vpisovanje učencev vajencev bo v nedeljo 27. septembra v času od 8—12 dopoldne. Novinci naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo, oziroma odpustnico; in če le mogoče tudi učno pogodbo. Oni, ki so že hodili v tukajšnjo šolo, naj prineso s seboj zadnji izkaz. Vpisovali bomo tudi 28., 29. in 30. septembra t. 1., t. j. v ponedeljek, torek in sredo. Do 1. oktobra t. I. I. j. do četrtka morajo biti vpisani vsi; zakaj ta dan pričnemo že z rednim poukom. Ob vpisovanju je plačati 22 Din; s tem je plačana kontrolna knjižica in prispevek za mesec oktober. — Upra-viteljstvo šoje. 0 Dež, sneg... Nenadoma je v nedeljo zvečer začel padati skromen dežek; zjutraj in včeraj celo dopoldne je že prav pošteno deževalo. Vse neprilike so se hkratu pojavile po vsej Ljubljani: v centru preozki hodniki, dreganje z dežniki, cur-Ijanje potokov s streh: na periferiji neizogibno blato, marsikje zamašeni kanali in jezera kalne vode. Na Dunajski cesti poleg topničarske vojašnice je bil hodnik včeraj opoldne popolnoma zalit z vodo; voda tam nima kam odteči, ker v tem delu še ni speljana kanalizacija. Popoldne je deževati nehalo, vreme se je zjasnilo, planine »o pokazale bele vrhove. Toplomer v Zvezdi jc kazal popoldne 5 sto- Einj Celzija. Proli večeru je bil krasen pogled iz jubljane na Kamniške planine, vse bleščeče v žaru zahajajočega solnca, ki je v zadnjimi žarki razsvetljevalo s snegom pokrite vrhove. 0 Električna ura pred kolodvorom sloji. Pred leti jc dobilo Ljubljana res velemestne moderne električne ure. Pri nas so se v splošnem prav dobro izkazale. Imele so pa dve kardinalni napaki. Prva je bila ta, da so bile strašansko drage, druga pn la, da nI skoraj dneva, da ena izmed ne bi slnla. Čo imamo žo drage ure, polom naj mero-dajni falrlorji skrbe, če se kljub visoki nabavni ceni tako rade kvarijo, da se vsaj hitro popravijo. Saj razumemo, da je mojtoče v večini slučajev kriv električni vod, da ura obstane. Vendar je nedopustno, da se potem postopa tako; nekaj dni stoji ura, ne da bi se kdo zmenil zanjo. Nato pride ^strokovnjak« in prilepi čez kazalo križem kražem široke kose papirja, namesto da bi jo popravil. In tako prelepljena ura zopet stoji, menda samo zaito. da kažo tujcem, da imamo sicer električne ure, ki jih pa ne popravljamo, ali pa se jih nam ne ljubi popravljati. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gos pode in deco nudi v na večji izbiri tvrdka J. Maček. i L:ubliana, Aleksandrova cesta 12 0 Luetemanovo hišo imenitno podirajo. Sedaj strle od Luckmannove hiše samo še pritlični zidovi v zrak, ozka cesta v Gradišču pa je zaradi ograje, ki je postavljena okrog hiše, postala šo mnogo ožja, tako, da je le še za tramvaj prostora. Svoj čas je bila na Luckmannovi hiši plinska svetilka, ta sedaj ne gori in tako imamo za razsvetljavo te zagate dve plinski svetilki. Prvo na voglu ob Kongresnem trgu, drugo pa že na drugi strani, nasproti drame. Zvečer, ko se zmrači, j:e skoraj smrtno nevarno iti skozi zagato. Človek prvič ničesar ne vidi, drugič nastaja skoraj vedno gneča, katero povečavajo še številni kolesarji, vozovi, avtomobili in tramvaj. Prosimo torej vsaj provizo-rično luč, dokler ne bo cesta odprla. © Čudne razmere v 1. prostovoljnem gasilnem društvu v Ljubljani. Že dalj časa ve javnost za precejšnjo nezadovoljstvo, ki vlada med člani I. prostovoljnega gasilnega društva. Pri zadnji seji odbora 18. septembra se je ta spor tako zaostril, da jo odbor izključil dosedanjega poveljnika prostovoljnih gasilcev, ki deluje že 18 le! na gasilskem polju iu sicer brez vsakih »mesečnih« nagrad. Poveljnik si je namreč dovolil kot odbornik grajati delo nekaterih odbornikov, čas je, da poseže tu vmes gasilska župa in da uredi razmere v I. prostovoljnem gasilnem društvu v Ljubljani, ki bi moralo biti v zgled drugim gasilnim društvom. Tudi Ljubljano ima interes, da so razmere med njegovimi gasilci v redu, 6icer pa: kaj naj si mislimo o društvu, ki ne prenese kritike lastnega poveljnika? 0 Zakaj ni krompirja na trg? Lani ob tržnih dneh 50—60 voz, zdaj komaj 15 — smo poročali v nedeljski številki glede dovoza krompirja na ljubljanski trg. Zdaj smo dobili pojasnilo k temu: ne le slaba letina na krompirju, tudi prevelike dajatve na mitnici so vzrok, da kmetje ne pripeljejo dovolj blaga v Ljubljano. Dokler bodo na mestnj meji zahtevali 5 Din od 100 kg uvoženega krompirja, neglede na to, ali se blago proda ali ne, ne bo mnogo krompirja na trgu. — nam je povedal eden kmetov. Tako torej mestna občina s svojim carinskim zidom sama povzroča manjši dovoz na trg ter vsled tega višje cene. O Prol. Zalokar se je vrnil in ordinira redno popoldne od 2—3. lif oni in milijoni ljudi uporabljaj« Ic os«! trideset let po spodaj navedenih navodilih Levi® Mcnfoi HroMfeiiftfO In blagoslovilo n|en neprccenlllv čudežni ucineh Pri revmatizma trganju iši- asu: boleča mesta vdrgniti. Pri sobobolu: dlesne vdrgniti in ustno duplino izpirati, grgrati. Pri ^larobolu. nervoznosti pomanjkanju spanja: čelo in cel« telo vdrgniti, ter vzeti zvečer pred počitkom mlačno kopel s dodaikom Levje Mentol-Drož-djenke. Pri utrujenosti: masirati celotno telo. Pri tclodenih boleznih: 10 kapljic na košček sladkorja. Pri izpadanju las in prbaju: masaža glave. Kol zobna roda itd. Pri potenju podpazdulio, nogi rok a i celotnega telesa naj se poleči deli zjutraj in zvečer iz-inivaijo. &A1 LevSn-MenlolDroždicnka je prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI Zahtevajte izrecno Levjo mentol Droždfenko ter odločno zavrnilo vsako nadomestilo. fievjnMfnlolDroždjenka se dobi v vsaki drogerijl, lekarni in boljši trgovini po 10"—, 26 — in 52'— Din. Pazite se pred po-naredbami. Centralni biro: LAVLJA MENTOL-DBOŽDJENK A Zagreb, Maruličev trg 5. — Telefon: lii-52 Maribor Zlatniki v temeljih starega rotovža Tečaji državnih papirjev Maribor, 21. septembra. Kakor smo že poročali, je izginila ena najstarejših zgodovinskih stavb Maribora s površja. Tvrdka Berg je dala podreti dosedanje skladišče in nekdanji prvi mariborski rotovž na Glavnem trgu 23, ki bo moral napraviti prostor moderui trinadstropni stavbi. Stara stavba je že od nekdaj vzbujala pri Mariborčanih nek poseben občut?k neugodja ne samo radi svoje zunanjosti, ampak tudi radi mnogih legend, ki so krožke v zvezi e to častitljivo stavbo že desetletja med ljudmi. Med drugim se je govorilo ludi o bogatem zakladu, ki je zakopan v temeljih tega zidovja. Da 'e govorice niso bile povsem brez podlage, dokazuje sen-zacijonelna najdba, ki so jo napravili delavci pri vazkopavanju temeljev starega »Judentemplo« kakor so Mariborčani stavbo nazivali. V gramozu so nenadoma našli čudne, novcem slične kovinske ko-nade, vse prevlečene s skorjo prsti in bla:a. Ko Ja je eden delavcev opraskal skorjo s kovina, se e zableslelo zlato. V dvomu, da je pravo zlato, so šli delavci vprašat zlatarja Petelna, ki je potrdil, □ Delu slava, delu čast. V nedeljo zvečer so agilna prosvetna društva predmestne župnije Matere Milosti priredila svojemu neumorno delujočemu duhovnemu voditelju p. Pavlu Potočniku ob 10 letnici njegovega uspešnega katoliško prosvetnega organizatoričnega dela in plodonosnega bivanja v Mariboru poseben zahvalni večer v Omla-dinskem domu. Večera se je udeležilo 90 zastopnikov in vodilnih članov frančiškanskih prosvetnih društev. Pri tem je prišla do popolnega izraza priljubljenost in globoko spoštovanje, ki ga uživa slavljenec v vseh slojih prebivalstva in pri delavnih katoliških prosvetnih delavcih omenjene župnije. Na večeru je bilo veliko zahvalnih govorov, ki j so jih z navdušenostjo in priznalnimi besedami 1 spregovorili številni navzoči, in ki jih je s prisrčno dobrodošlico vsem navzočim ter iskreno zahvalo p. Pavlu otvoril vzorno požrtvovalni predsednik osrednjega odbora frančiškanskih prosvetnih društev Anton Golež. □ Smrtna kosa. V nedeljo so umrli v Mariboru: Franc Avguština, delavec, star 76 let, Koroška cesta 58. Pogreb se bo vršil danes pop. ob pol 4 iz mrtvašnice na Pobrežju. V Kopališki S je umrl posestnik Andrej Prah v starosti 73 let. Pogreb se bo vršil danes ob 4 pop. iz mrtvašnice. Rajnkima bodi žemljica lahka, žalujočim naše iskreno sožalje! □ Pripravljalni odbor za socialno oskrlioval-nico rekonvalescentov v Mariboru vabi vse gg. tovarnarje in predstavnike humanitarnih ustanov in strokovne organizacije na svoj drugi sestanek, ki se vrši v sredo, dne 23. septembra t. 1. ob 20 v lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru. Problem zahteva resnega razgovora in vzajemnega dela, zlasti v današnji finančni krizi. Zaradi lega se pričakuje, da si bodo vsi interesenti socialnega zavarovanja smatrali za dolžnost sodelovati v tej delavni skupnosti in se bodo vabilu zanesljivo odzvali. □ Popravila v Studijski knjižnici so v glav-Jieip končana in knjige po večini zopet urejene. 5 .24. septembrom sc uvedejo za izposojanje knjig iii poset čitalnice zopet redne ure, in sicer vsak delavnik od 15 do 18. Tudi se zn čitalnico uvedejo posebne izkaznice, ki se proti primernemu legitimiranju dobe v uradnih urah pri ravnateljstvu knjižnice za 1 dinar. Brez take izkaznice poset čitalnice ni dovoljen. □ JKAD Panonija. Drevi ob 6 v Zadružno gospodarski banki sestanek, in sicer prvo nadstropje, desno. Za člane udeležba obvezna, abitu-rijenti vabljeni. □ Razgrnitev volilnega imeniki. V 6misiu določb § 9. zakona o volilnih imenikih se javno razglaša, da je stalni volilni imenik za mestno občino mariborsko razgrnjen na vpogled prebivalstvu, i Vsakdo ima pravico volilni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ler bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek. Popravek volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustmeno pri mestnem načelstvu ali srezkem so- j dišču. Zahtevanim popravkom se morajo priložiti dokazi. Za dokaze morejo služiti samo polnoveliav-ne javne listine. Pri morebitni volilvi imajo pravico glasovati samo oni, ki so vpisani v volilni imenik. V smislu določb § 25. in § 15. zakona o volilnih imenikih se bodo 6mcli zahtevali popravki v volilnih imenikih, ko se razglasi ukaz za prve prihodnje volitve poslancev, še samo tri dni po razglasitvi ukaza. V zvezi s tem razglasom nas naproša mestno načelstvo za objavo še sledečega: Volilni imeniki za mestno občino so potrjeni ter stalno na vpogled v konskripcijskem uradu mestnega načelstva. Ako bi želel kdo prepise .volilnih imenikov, naj to javi do 25. t. m. doooldne v kon-skripctfskem uradu mestnega načelstva. □ Inštrukcijo za hrano išče reven sedmošo-lec; naslove reflektantov sprejema uprava na Koroški cesti 1 ter podružnica na Aleksandrovi 6. □ Gledališke interesente opozarjamo na le-lošnii razpis gledališkega abonmana. Novi abo-nentje se sprejemajo do četrtka, 24. septembra. Abonma je prav poceni, vrhu tega se bo zaključila letošnja sezona že koncem aprila, kar bo mnogim abonentom sigurno všeč. □ K letalski nesreči na Teznem, o čemer smo obširno poročali v včerajšnjem »Slovenskem 'istu« dodajemo, da ni bilo v »Lastavici« nikogar Hrugega razen pilota Franca Krčeka. Radi ogrom-lega navala liudi na mesto nesreče je imel vlak It. 526 skoraj četrt ure zamude. □ Posestna izprememba. Posestnika Miro-ilav in Virginija Ferjančič sla prodala hišo v Ciril- j Metodovi ulici 1 za.sebr.ici Mariji Auff za 200X00 linariev. □ Gospe "arslia stiska prodira tudi v okoliško frgovstvo. Mariborsko okrožno sodišče je razglasilo uvedbo poravnalnega postopanja nad irao-rino trgovca Cirila Pečovnika pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. □ Smrt na lovu. V Duplcku je v nedeljo zadela kap kanclista okrož. sodišča v Mariboru An-tonn Lindnerja, ki sc je nahajal na lovu. Zgrudil se ie na mestu mrtev ter so bili vsi oživljajoči poskusi njegovih tovarišev zainan. Prenesli so ga v mrtvašnico v Duplcku, odkoder ga je včeraj mestni pogrebni zavod z mrtvaškim avtom prepeljal na pobreško pokopališče. Pogreb tako naglo preminulega Lindnerja, ki je bil v krogu stanovskih tovariših in v krogih lovcev izredno priljubljen, se vrši danes ob 4 pop. iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim naše globoko sožalje. □ Kegljišče »Plzenski dvor«, A. Senica, Tat-lipibachova, popolnoma renovirano. Klubi — re-(Iektanti za zimsko sezono naj so blagovolijo čini prej zcrlasitl, ker je le par večerov še prostih. □ Za duhovščino se priporoča velika izbira črnega in lomnosivegn blaga za obleko ln površnike v novi stavbi trgovca Maeunn, Maribor, Gosposka 10. da so res pravi zlatniki. Začelo so je nato mrzlično brskanje po gramozu, pesku in blatu, vsak Jo mislil, da ga sreča sreča v obliki zlatega zaklada, ki jo v domišliji delavcev naenkrat zadobil neizmerno vrednost. Pozoren je postal tudi gradbenik, ki je o najdbi obvestil oblasti. Zaklad pa je le majhen, vsega skupaj eo našli samo 8 komadov zlatnikov, pravijo pa, da jih je bilo precej več... Zlatniki so stari florentinski *fiorini< iz 14. stoletja. Takrat jo krožil denar florentinske republike tudi pri nas ter je bil zelo v veljavi kot dobra valuta. Od takrat izvira tudi ime iiforentc za nekdanje goldinarje. V sredini zlatnika je glava svetnika, okrog pa zelo primitivno izdelan napis. Denar si je ogledal tudi zastopnik muzejskega društva. Prekopavanje temeljev se je nadaljevalo zelo vestno in pazljivo, toda nadaljnjih najdb doslej še ni bilo. Po zakonu pripade tretjina vrednosti najdenega zaklada najditelju, tretjina lastniku em-Ijišča in tretjina pa državi. Zaklad iz temeljev nekdanjega rotovža 6icer ne bo obogatil najditeljev, pač pa je zanimiv dokaz, da je bilo v ljudski govorici o vzidanem zakladu vendar nekaj jedra. □ Nova industrija. V Mariboru je ustanovljeno novo podjetje »Mariborska rafinerija zlata, družba z o. z.« z osnovno glavnico 150.000 Din. Podjetje vodita dr. Krištof Cazafura in dr. ing. Viljem Kristan. V času sedanje ostre krize je osnovanje novega podjetja še posebno toplo pozdraviti. □ »Prevarjena občinska sirota*. V smislu člena 27 tisk. zak. objavljamo na poziv gospe Krišto-fič Tereze, posestnikove žene in trgovlce v Stojncih pri Ptuju, zastopane po g. dr. Rapoc Josipu, odvetniku v Mariboru, sledeči popravek 1< naši notici v »Slovencu« št. 201 z dne 9. sept. 1931, stran 13, stolpec št. 2 pod naslovom »Prevarjena občinska sirota« sledeče: »Ni res, da se je Marjeta K. polakomnila vsote Din 600 od pohabljene občinske sirote Terezije Roškar v Stojncih. Ni res, da je od te sirote izvabila to vsoto pod pretvezo, da ji bo v Mariboru kupila zaželjeni voziček. Ni res, da je Marjeta K. delomržnica, ampak žena posestnika in trgovka s poljedelskimi pridelki, katera ima redni obrtni list. Ni res, da je Marjeta K. sleparka.« Uboj v Spodnji Hudinji Celje, 21. septembra. V nedeljo zvečer je bila zbrana družba moških v Lebičevi gostilni v Spodnjih Hudinjali. Zaradi nekega majhnega prepira med 84 letnim zidarjem Havernikom in BlakšRpm. č v -k močnikom, so se vzdignili ter šli iz gostilne. Zunaj se je prepir nadaljeval in je Havernik Platsiča daril v obraz. Blakšič pa je potegnil svoj nož iz žepa in mu prerezal žilo odvodnico na vratu tako, da je bil Havernik v 2 minutah mrtev. Ko je prišel stražnik na lice mesta, Blakšiča že ni oilo več. Po izpovedi drugih očividcev, ki so opisali zločinca, se je posrečilo orožnikom okoli 4 zjutraj izslediti Blakšiča. Blakšič je star 60 let in ;e očo devetih otrok. Izročen je v zapore okrožnega sodišča. Celje ■& Smrt. V javili bolnišnici je v soboto 19. I. m. umrla 42 letna posestnikova žena Kovačič Urša iz Šibanika, okolica Št. Jurij ob juž. žel. — Isti dan je umrla v javni bolnišnici 61 letna branjevka Dolinar Marija iz Luč. — Na Bregu je umrla v soboto 10. t. m. 73letna zasebnica Rebernik Marija. J3 Himen. Včeraj ob 11 se je poročila v romarski cerkvi v Petrovčali gdč. Grela Lebič, hčerka celjskega kavarnarja g. Lebiča, z g. Karlom Pfei-fferjem, nadrevidentom državnega vzgajališča v Korneuburgu v Avstriji. Poročni obred je opravil nevestin bratranec, tajnik mariborskega Škofa č. g. Lebič iz Maribora, priči pa sta bila g. faktor tiskarne »Celeja« v Celju in g. Bogomir Gradt, inštalater v Celju. Novoporočeneinu paru želimo obilo sreče. & Izguba. V soboto zvečer je bila v meslti izgubljena zlata ovratna verižica z zlatim obeskom s sliko lurške Matere Božje v vrednosti približno 500 Din. Najditelj se naproša, da odda verižico pri predstojništvu mestne policije. Ptm Majšperški strah pred mariborskim sodiščem. Nek poseben rešpekt imajo v Majšpergu pred Jakobom Ci., ki uživa sloves izrednega pretepača in izzivača. Ne mine kaka veselica ali večja gostilniška prireditev, na kateri se ne bi G. pojavil. Dne 16. februarja so imeli gasilci v Majšpergu veselico v prostorih Švarčnikove gostilne. Na veselici se je pojavil tudi G. Do dveh popolnoči je bil še nekam miren, potem pa njegova vročekrvna narav ni mogla več vzdržati. Kar naenkrat si jc bil v laseh s celo rajdo fantov, katere je čisto junaško ustrahoval s stolom in končno z nožem. Obrezal in oklal je precej nevarno Franca Purga, Jožefa, Antona in Janeza Koržeta ter nekatere druge. Včeraj so junaškega G. v Mariboru sodili. Obsojen je bil na dva meseca strogega zapora. Število volivcev v Ptuju znaša po novem volivnem imeniku 906. Od zadnjih volitev je padlo za 50. Okoliška občina Breg šteje Vto voliverv. Nočno lekarniško službo bo opravljala do 26. f. m. lekarna »Pri zlatem jelenu«. Oglaševalce našega lista v Ptuju opozarjamo, da oddajo lahko oglase vsak dan v naši podružnici v Panonski ulici. Krško Krški okr. načelnik dr. Janko Šiška je bil te dni nenadoma premeščen v Belgrad, Znan je kot vesten in nepristranski uradnik, zato je vse njegova nagla premestitev presenetila in užalostila. Tc dni je pobirala predsednica Zveze služkinj iz Belgrada za njihov dom in je nabrala po vsem Krškem, ki je več kot kilometer dolgo, borih 110 Din. Žalostno spričevalo našega socialnega čuta in narodne zavesti. Gre namreč za slovenski delavski živelj v Belgradu, ki propada! Okoli 1300 volilnih upravičencev je vpisanih v volilnem imeniku. Banska uprava jc določila, da se z novim letom prične pokopavati v Žadovniku izven mesta, radi higijenskega položaja sedanjega pokopališča, ki leži sredi mesta. Mnogim je žal za lepim mestnim pokopališčem in 6e trudijo, da ostane pri starem. Škrlatinka v Krškem. Do sedaj jc bilo samo par obolenj. Govori se o napeljavi vodovoda za Krško. Vsi pričakujemo, da se stvar ugodno reši in tla dobimo v Krškem dobro pitno vodo. Zadevo ima baje Higijcnski zavod v rokah. Vsa naša javnost sloji pod vtisom padca državnih papirjev, ki so dosegli izredno nizke tečaje. Predvsem moramo omeniti, da je bo-^a zajela skoro vse borze sveta in ni je države z visokim nivojem tečajev papirjev. Pretekli teden je doživela čela vrsta evropskih borz svoje črno dneve. To je bil na eni struni vzrok za padec tečajev. Na drugi slraui pa je na našem denarnem trgu nastopila napetost, saj so še pred nedavnim pri zagrebških bankah bili dotoki vlog višji kot dotok novih vlog. Banke potrebujejo gotovino in lombard državnih papirjev je omejen. Kakšen je položaj na drugih borzah, je razvidno iz, naslednje tabele o rentabilnosti državnih papirjev in ofieielne obrestne mero katero posnemamo po nedeljskem Obzoru«. Vpoštevati jo treba da so med tem tečaii papirjev zopet padli in so sedaj rendili državnih papirjev povsod višji. oiie. obrest. obrestovanje mera drž. papirjev Hoiandija ...... 2% 3.75% Švica........2% 3.75% Danska.......3.5% 4.57o Anglija 4.5% 4.5% Težave slovenskih mlinov Maribor, 19. septembra. Resolucije zadnjega občnega zbora Zveze mlinov v Sloveniji in Številni pred zborovanjem objavljeni članki v naših dnevnikih nam predočti-jejo težaven položaj, v katerem so je znašla slovenska mlinska industrija. Slovenski mlini so z novim stanjem resno ogroženi v svojem obstoju in to ne samo velika trgovska podjetja, ki so pniducirala izključno za trgovino, ampak tudi mali kmečki mlini, ki so inleli na zamenjavo in na merico, imajo pa obrat toliko moderniziram, da lahko izdelujejo ludi tipizirano moko. In taka mala podjetja v Sloveniji prevladujejo, ker so po večini naši kmečki mlini že pred desetletji svoje obrale v toliko modernizirali, da so mesto kamenja uvedli valjarje ter no-vodobnejša sita meslo starih pajtlov. Le malokje dobimo še danes pri nas mlin, ki bi izdeloval pše-nično moko samo s kamenjem in enostavnim pa j tlom. Po novi uredbi bi morali vsi mlini, ki meljejo enotno pšenično moko za kmete, izdelovati isto na kamenju, ker se smatra valjčni sistem z moderno konstruiranimi siti za podjetje, ki lahko producira tipizirano moko, katere pa seveda mlini na merico ne smejo proizvajali. Prvotno jo odredba določala, da se morajo valjčne konstrukcije v takih mlinih ali odstraniti ali pa zapečatiti, končno pa je prevladalo mnenje, da se sicer valjarji dovolijo, morajo se pa preustrojiti agregati sit na ta način, da ne bo mogoče proizvajati več vrst moke. Vsi naši mlini s par izjemami bodo morali radi tega v svojem obratu izvesti gotove tehnične izpreniembe, da za-doste omenjeni naredbi ter si tako omogočijo delo in obstoj. V večini se je vršilo v naših količkaj boljših mlinih mletje pšenice potom zamenjave. Kmet je prinesel ali pripeljal v mlin pšenico, katero mu je mlinar takoj zamenjal v moko, vračunajoč si primerno količino žita kot plačilo ali merico. Po novi uredbi je zamenjava prepovedana. Kako so s tem prizadeti poleg mlinov ludi kmetovalci, naj navedem kot primer samo slučaje iz okolice Maribora. Celi okoliš Maribora, obsegajoč skoro dva okraja, je doslej vozil pšenico ali v Maribor, kjer jo je zamenjal v velikih mlinih, ali pa jo je zamenjal v menjalnicah, katere so li mlini vzdrževali v večjih trgih in krajih. Sedaj so mariborski mlini deklarirani kot trgovski ter ne smejo mleti kmečko pšenice. Ker je pred kratkim pogorel umetni mlin v Pesnici, je preostal kmetovalcem samo še edini mlin v Framu, ki melje na merico ter lahko prevzema od kmetov pšenico v meljivo. Pa niti ta mlin si ne sme vzdrževati menjalnic v večjih krajih, da bi tako olajšal kmetom dovoz v oddaljeni Frani, niti ne sme na licu mesta pri mlinu odmonjati pšenice v moko, tako, da mora kmet recimo od Gornje Kungole ob severni meji nositi ali vozili svojo pšenico v 20 km oddaljeni Fram in zopet ponovno iti po moko, namesto da bi jo pri dovozu takoj od-menjal. Trgovski mlini občutijo zelo pomanjkanje dovoljene količine plomb za plombiranje vreč. Doslej si nekateri pomagajo na ta način, da prelože davkariji originalne fakture, da jim ne zastane povsem trgovina ler jim konkurenca, ki je v srečni posesti plomb, ne prevzame odjemalcev, ki moko nujno rabijo. Še hujši udarec za te mline je pa prekratek rok za plačanje takso na moko in pšenico. Nekateri mlini, ki eo slučajno imeli velike zaloge, so v zelo težkem položaju, ker gro v lem slučaju za velike vsote, z denarnimi rezervami se pa zlasti mlinska podjetja ne morejo baš hvaliti. Na vsak način bi jim bilo treba dovoliti odplačevanje v obrokih, in lo samo od že prodane zaloge. Priznavamo, da jo bil žitni režim uveden z najboljšim namenom, pomagati socialno najšibkejšemu sloju — kmetu. Vendar končni efekt ni lako ugoden, jiol se je pričakovalo, ker vidimo danes, da ima od njega korist le neznaten del našega prebivalstva in sicer ravno oni, ki doslej gospodarske krize niti pol toliko ni čutil, kakor jo mora slovenski kmet že I^ta sem. Živina in vino pri nas že lela stalno padata v ceni, še skero nemogoče je spraviti jih v denar, dočim so v Banatu in drugih žitorod-nih južnih krajih lani pšenico Se razmeroma dobro prodali in tudi letos bi šla lahko v denar. Z isto pravico zahtevamo lahko mi izjemne zaščitne mere za naše vino in živino ter ostale pridelke, ki prehranjujejo mnogo večje število prebivalstva, kot pšenica. Za primero z našimi merami v zaščito pšenico naj omenim sistem, ki ga je uvedla letos Madjarska. Žitna trgovina so vrši pod državnim nadzorstvom potoni privatne trgovsko iniciative. Žitnim producentom pa daje država posebne premije in sicer na sledeči način: Žitni nakupovalec kupi od države posebne bolele, glaseče se na gotov znesek. Na gotovo količino pšenice, recimo na vsakih 100 kg. katero proda kmet po dnevni ceni, dobi od kupca kot nagrado eno boleto. Te bolete kmet zamenja v davkariji ,kjer mu izroče za polovico zneska gotovino, polovico pa obračunajo na račun davkov. Na ta način je pomagano kmetu in državi, prvi dobi denarno nagrado, država pa pride do davčnih dohodkov. Trgovcem, ki pšenico placirajo v inozemstvu, pa država zopet za nagrado povrne izvoženi količini pšenice odgovarjajoč znesek za bolete, katere so kupili prej od države. Ta sistem je mnogo bolj elastičen od našega ter se jc tudi v praksi dobro obnesel. Ako nameravamo pri nas še v bodočo obdržati pšenični monopol, potem bi na vsak način kazalo preštudirati madjarski sistem ler ga v slučaju ugodnega rezultata uvesti ludi pri nas namesto sedanjega, ki je premalo elastičen. Posejana površina. Belgrad, 19. sepl. AA. Poljedelsko ministrstvo je poslalo mednarodnemu zavodu za poljedelstvo s Rimu končne podatke o po-• sej a u i površini obdelanega zemljišča v kraljevini t.75% 5% k 10.— llTo 12% 10% 10% 18 — Norveška 4% Francija.......->% U- S. A......1.5% C. S. R. .......5% Italija.......5.5% Avstrija.......10% Jugoslavija.....7.5% Madjarska...... Romunija......8% Turčija.......8% Nemčija.......S,—% Pri nas je obrestovanje neenotno. Najmanjše je pri vojni škodi, kjer pa je seveda treba računali tudi z dobitki in amortiza ijo. Največje je obr -lo-vanjo begi. obveznic, ki sa zadnje prišle na na-denarni trg. Tečaj Rendili vojna škoda...... 250 10.—% ograri.........tO 10.—', 7% inv. posojilo..... R8 10.3 % 7% pos. Drž. hip. banke . 65 10.75% 7% Bler posojilo .... 63 11.—" ; begi. obvezaiioe ..... 45 13.3 '!„ Jugoslaviji lota 1931. Po tem poročilu je bila posejanih z zimsko pšenico 2.132.000 ha, z, jaro pJ-e-meo 49.361 ha, z zimskim ječmenom 253.906 ha z. jarmi ječmenom 193.875 ha, z. zimsko ržjo 209.700 ha, z jaro ržjo 42.426 ha, ■/, ovsom 396.085 ha. - 00 ™zo ,2-^2-215 h«, s piro 17.915 ha. s prosom -9.097 ha, z rižem 1558 ha, z ostalimi žitaricami pa 180 ha. Vpisi v trgovinski regiji cr: Glaser Anton, trgovina s sadjem in deželnimi pridelki, Bezena šl 3 okraj Maribor; The Ballum Photo service, d. z, o. z.' Ljubljana (6000 Din, poslov. Karlo Kocjančič iii lengal Alojz); lixtern Propaganda bureau, d. z. o.z. Ljubljana (5000 Din, poslov. Zirovnik Janko in \egecsany Karel); Mariborska rafinerija zlata .1 z o. z. (150.000 Din, dr. Kri.toi Cazafura, dr. i ne Viljem Kristan); Sever Frie, trgov, s sadjem in dez. pridelki, Očeslavci; Steger Alojz, trg. z. me-blagoiu, Rogoznica pri Ptuju; Sredenšek Antonija, irg. z dež. pridelki iu sadjem, Pobrežje, Cesta na Brezje 40; Ivan Zuraj, lesna industrija, trgovina z. lesom in dež. pridelki, .Slov. Bistrica; Verhovnik Franc, trg. z dež. pridelki, senom in slamo Slov Bistril«. Vpisi v zadružni register. V zadružni register je bilo na novo vpisanih zopet 6 pašniških in gozdnih zadrug, in sicer: Cerknica, Dol. Logalec,"Oor. Logatec, Oolo, Jezersko in Kniniia gorica. Nadalje je bila vpisana Gospodarska zadruga v Hcčsh re« zadr. a 0111. zav. Borza Ljubljana, 21. septembra. Denar V današnjem deviznem prometu so bili v Ljubljani tečaji slabejšl. Učvrstili so pa se Curih, Amsterdam in Bruselj. Nemška marka so trguje po 13.50. Privatno blago je bilo zaključeno deloma v devizah Trst in Newyork. V ostalem je krila povpraševanja Narodna banka. Promet je bil srednji. Ljubljana. Amsterdam 2284.12—2290.9«, Bruselj 787.89-700.28, Curih 1105.05—1108.35. Dumr-t 79.1.07—797.47. London 273.49-274.31, Newyork 5640.80—5663.80, Pariz 221.56—222.22, Pra«a 167 os —168.08, Trst 295.59-296.69. Belgrad. Amsterdam 2284.12—2290.96, Bruselj 787.99-790.25, Curih It05.ll-ll08.35. Dunaj 795.07—797.47, London 273.49—274.81, Nevvvork 56.4680 — 56.6380, Pariz 221.56 — 222.22, Praga 167.58—168.08, Milan 295.59—296.49. Curih. Beograd 9.03, Pariz 20.03, London 24.75 Ne\vyork 511.75, Bruselj 71.25, Milan 26.73. Madrid 46.50, Amsterdam 206.50, Berlin 121, Dunaj 71.90 Stockhobn 183.90, Oslo 136.75, Kopenhagen 186.7.".. Sofija 3.70, Praga 15.15. Varšava 57.30. Budimpešta 90.025, Atene 6.63, Carigrad 2.425, Bukarešt a 3.05, Helsingfors 12.87. Zopet padec državnik papirjev Danes zaradi židovskega praznika zagrebška borza ni poslovala, pač pa belgrajska. Tečaji bel > grajske borze so bili danes v primeri s pelkont, i pa tudi s sobotno borzo v Zagrebu zopet slabejsi. j Vojna škoda je padla od 269—270.50 v soboto na 1 zagrebški borzi, danes v Belgradu na 245—24S. Zaključki so bili po 269, 230 in 24S. Decemberska šk"o- I da je bila zaključena 253—260. 7 odstot. invetsicij-! sko posojilo je bilo danes zaključeno po 67. Promet i je bil danes srednji. Na ljubljanski borzi so bile danes zaključene 1 delnice Vevč po 115, dočim so bile še v soboto na ] zagrebški borzi zaključene po 120. Ljubljana. S% Bler. pos. 70 bi.. 7% Bler. pos. 60 bi., Celjska pos. 150 d., Lj. kred. 120 d.. Prašte-: d iona 950 d.. Kred. zavod 195 d., Vevče zaklj. 115 ; Slnvbna 40 d.. Ruše 125 d. Belgrad. Narodna banka 4.500 bi., 7% inv. i>os. I 67 b!. (120.000), begi. obr. 40—44, vojna škoda 245— 248 (1.200 kom.), 12. 256—258 (500 kont.), 8r(. Bler pos. 62 bi., 7% Bler. pos. 63.50 (1.000 dol ). Hmelj XII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. zalec v Sav. dolini, dne 10. 0. 1931. Zaradi židovskih praznikov je kupčija malo oslabela in cene so popustile. V javni Oznamovalnici je bilo dosedaj signiranih 1400 težkih bal po 150 kg. -Društveni odbor. Zgodbice iz zadnje povodnji Polzela, 19. septembra. Zadnje deževje je naredilo pri nas ogromno škodo. Že itak običajna povodenj Ložnice je nastopila tako visoko, da je mnogim posestnikom odnesla vso otavo celo s parcel, katere so smatrali dosednj za popolnoma varne. — Nn drugi strani pa je Savinja tako narastla, dn je odnesla ponovno precej obrežnega nasipa. Še takšna povodenj, pa bo par hiš v nevarnosti. Za višino vode je značilno, da je ob podvinskem jezu voda tekla čez obrambno zidovje v vodni kanal. Tako je povodenj nastala tudi ob tem kanalu in zgodilo so je, da je stanovalec v zavesti popolne varnosti pred vodo, stopil sredi noči iz postelje v pol metra visoko vodo, katera mu je med spanjem pritekla v sobo. Zopet drugi je moral sredi noči ubežati nn podstrešje. Najbolj iznenaden pa je bil gotovo tisti, katerega je zbudil iz sladkega spanja neprijeten hladen občutek nu zadnjem delu telesa. Na žalost je moral konstntirati, da je to voda, katera sloji tako visoko, da sn postelj namaka v nji.. Nujno potrebno bo nekaj ukreniti, zakaj škoda bo leto za letom večja. Maroške žene K (M,i-i.u (ruuioskiii ministrov v Uerlinu. l)ne in 27. septembra ne bosta mudila v Berlinu če ne prldo zopet kaj vmes, ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand. Stanovala bosta v hotelu Adlon. — Na sliki: Salon, v katerem bosta bivala francoska ministra gled končan, se uvrste psi po dva in dva. Ka-petan jih pelje k najbližjemu kanalu, kjer se skopljejo. Nato marširajo na vežbališče. Tu bi morali videti starega kapetana pri delu s svojo »stotnijo«! Psi manevrirajo kakor eskadron huzarjev; formirajo se v oddelke, korakajo po dva, po .štiri, frontalno in v gosjem pohodu. Gredo naprej, nazaj, tečejo, skačejo in se nenadoma ustavijo. To se toliko časa ponavlja, dokler ni vse v najlepšem redu. Ce poveljnik ni zadovoljen, mora pes v policijsko sobo, kjer ga čaka kazen. Ko je ve/.banje, ki traja dve do tri ure, končano, marširajo domov, kjer jih Čaka izdaten zajutrek. Nalo je prost čas na vrtu, kjer vsak pes lahko počne, kar hoče. Ob treh popoldne in ob šestih zvečer je krmljenje, vendar pa si morajo psi lo zaslužiti z enotirnim vežba-njem. Trikrat tedaj vežbajo, vendar samo zjutraj na vežbališču na prostem. Sosedje so se pritožili, ker jc nasji polk ves dan ueurestano »Plašč vam stoji izborno, gospod. Ne boste niti opazili, če dežuje.« •Tako — in kako bom pa vedel, da jo prenehalo deževati?« fšura Al Bakara uči: »Vaše žene so za vas delovno polje, na katerem se mora razveseljevali vaša duša. Ženam dolgujete toliko dobrih del, kolikor jih zaslužijo. Dajajte ji njen zaslužek po vaših sredstvih, bodite vitežki napram njim in prijazni.« Ker pa leži šerifova država daleč od Turčije in skoraj ni govora o osvoboditvi žene iz haremskega jarma, se koranski suri Al Bakara in Al Tarek v Maroku tolmačijo tako, da je z ženo kot nezrelim bitjem ravnati prijazno, vendar jo je smatrati kot moževo jetnico. Na cesti nosi maroška žena še vedno ko-preno na obrazu, skoz katero gleda dvoje temnih očes. Kljub naravnost suženjski podrejenosti žene pa se mogočni sultani, kakor tudi Haršal C&ngsuiij&ng, poveljnik kitajsuui čet v Mandžuriji. sivolasi učitelji korana in gonjači kamel nazi-vajo v ljubavnih pesmih sužnji ljubezni in žene. Kalif Jezid ben Moaviah piše na pr.: »Ce bi jo solnce nekoč videlo podnevi, bi se sramovalo v bodoče pogledati še kako drugo deklico. Hrepenel sem za njeno ljubeznijo in prosil sem Vsemogočnega Boga, naj izpolni mojo prošnjo. Toda ona se je obrnila proč od mene, se nasmehnila in dejala: s Poglejte, kaj je gazela napravila iz leva.« Kako naj res ljubi Maročanka moža, ki ji je določen? Ne pozna ga in nobena duševna vez je ne veže z njim pred zakonom. V Maroku zakonske žene še vedno kupujejo. Poroka je še vedno gola trgovska kupčija. Ženinov pooblaščenec se zglasi pri očetu jn začne svoj govor navadno na tale način: »O Ahmed ben Jusseff, prekolnimo demona in prosimo za blagoslov! Rad bi, da bi li dal svojo hčer mojemu sorodniku.« Oče na to privoli, seveda pod pogojem, da dobi gotovo vsoto. Na vse pretege hvali dekleta, opisuje njeno lepoto in nato zahteva kakih 3000 durov. Ženinov pooblaščenec pa ponudi samo tisoč, nakar se začne barantanje, kakor bi šlo za konja. Naposled se zedinita na polovico cene, ki jo je označil oče. Vsak ženin kupi svojo nevesto kakor mačka v žaklju. zakaj videti jo sme šele potem, ko je plačal in ko so končani poročni obredi. Mnogo pretresljivih dram se je odigralo radi tega. Mladi mož ima pravico poslati svojo ženo nazaj očetu, ne srne pa Tiri tem zahtevati povrnitev kupnine. Ce pa je bogat, jo vseeno obdrži v haremu in se nato poroči z drugo. Maročanke iz bogatih hiš so kljub temu, da se uče špansko ali francosko, precej omejene v svojem znanju. Nekaj splošne izobrazbe poberejo iz francoskih romanov, toda to je zelo malo. Cas jim teče enolično. Edino razvedrilo jim nudijo pripovedovalke pravljic, ki po solnč-nem zahodu obiščejo ženske sobane. Med pripovedovanjem pravljic mora hišni gospodar zapustiti ženske sobane. Ali so Mavrinje lepe? O tem je težko izr reči sodbo. Tujec jih ne more videti, mnenje inozemskih žena, ki so obiskale maroške ženske sobane, pa je zelo različno. Berberinje, ki hodijo po deželi večinoma nezagrnjene, so bolj frrobih potez in jih ni mogoče označiti kot lepe. Francoski vpliv in zgled mnogih Evropcev, ki žive v Maroku, je položaj maroške žene zelo malo ali nič spremenil. V Maroku najdemo dva različna svetova in dvoje življenjskih pojmovanj, ki se samo na zunaj dotikata, nikakor pa se ne spajata. V srcu pravega Mavra — čeprav je ohjsknl že evropske države — velja Evro- Moskva, 20. sept. j. Arktični institut v Moskvi se bavi z zanimivim načrtom raziskovanja zračnih višin. Profesor Molčanov, znani ruski polarni raziskovalec, ki se je. med drugim tudi udeležil polarnega letn »Grofa Zeppelinn«, dela poskuse z registrirnim balonom, ki ga bo brez posadke spustil v zračne višine, kjer bo Matično ladjo za letala iu zrakoplove, kakor nam jo kaže gornju slika, bodo zgradili v Ameriki. Na gornjem krovu bo pristanišče za letala in poveljniški most, srednji del je določen za zrakoplov, v medkrovju pa bodo kabine za potnike. pec kljub svoji moči in znanju še vedno kot pasji sin in bogokletnik. To naziranje obstoja tudi pri ženskah, ki sicer hrepene po pariških toaletah, gramofonih in ostalem inozemskem luksusu, vendar nimajo dosti pojma o visokem poklicu žene kot duhovne tovarišice moža. Kar je v Maroku resnično lepih žena, so to večinoma Židinje, ki seveda niso podvržene strogim predpisom, po katerih se morajo ravnati prave Mavrinje. Med maroškimi Židinjami so tudi lepe in izobražene žene. Sicer vise nad njimi še nekateri prastari zakoni, na pr., da mora žena nositi lasuljo in si za poroko obriti glavo, vendar je v splošnem čas suženjstva že minil. Kdaj pa bo napočil čas osvoboditve maroških žena? V današnjih razmerah je povsem odprto vprašanje, aH se bo maroškim ženam po osvoboditvi izpod suženjskega jarma brez zadostne duševne priprave bolje godilo kakor sedaj. Ali bodo srečne, kakor je lahko srečna svobodna evropska žena? hrivnosicn tsmor rces fahf« Newvorške kriminalne oblasti so trenutno zaposlene s preiskovanjem tajinstvenega umora, ki se je zgodil na jahti »Penguin«. Vsa skrivnostna afera se je pričela s tem, da so našli soprogo ;>8 letnega športnika Benjamina Collinsa neke noči v čolnu na Long Islandu pri Newyorku. Ta je pripovedovala, da so okrog polnoči jirišli na jahto njenega moža neznani možje, nagnali njo in njeno petletno hčerko v kajuto, moža pa prisilili, da je pogasil vse luči in začel križariti po morju. Cez nekaj časa je zaslišala na krovu hrup borečih se ljudi in moški klic: »Ne zveži ga pretrdo!« Takoj zatem pn je začulo pliusk vode. kakor C Japonci so zasedli Mukden. Slika nam kaže prizor z ene mukdenskih cest. Pasji regiment Oče par!ških — Cudašlvo starega vojaka V Parizu stoji ob nekem precej obširnem vrtu hišica, čije gradim spominja na prejšnje stoletje. V njej stanuje bivši vojak, kapetan, ki s ponosom iiosi križec častne legije. Ta stari gospod je pravi oče psov. V velikem mestu je vedno dosti psov, ki se brez gospodarja potikajo okrog ali pa so se zatekli in so tako obsojeni na stradanje. Ce stari gospod najde takega psa, ga vzame k sebi, mu da jesti, se mu dobrika in tra tnko naveže nase. S tem ie usoda po cestah strašil žene in otroke. Policija se je čutila dolžno, da napravi red pri pasjem vež-banju: psi smejo le še samo zgodaj zjutraj marširati na prosto. Pa še čez nekaj drugega so se pritožili sosedje: čez neprestano lajanje. Policijski komisar je povabil k sebi starega vojaka in mu priporočil, naj velik del svojih psov izroči društvu za varstvo živali, sicer bi mu morali prepovedati vse pse. »Gospod,« je dejal stari vojak, »svoji državi sem služil 40 let, udeležil sem se mnogih vojn in se povsod obnašal častno. Družine nimam, vse svoje prijatelje sem izgubil na bojišču. Sedaj nimam drugega kakor te uboge živalice, ki me tako ljubijo. Ce mi te odvzamete, ste me oropali moje edine tolažbe.« Policijski komisar je stisnil staremu gospodu roko in mu je pustil vso pasjo družino. In tako še naprej vsako jutro marširajo psi na vežbališče pod poveljstvom starega kapetana. Balon, ki bo osfaS leto dni v zraka Zanimiv načrt ruskega polarnega raziskovalca. da je padel vanjo težak predmet. Nato so jo neznanci zavlekli v čoln, kjer so jo proti jutru našli policisti. Čoln, ki naj bi bil last neznancev, in Col-linsovo jahto so pozneje našli. Ko so ženo vprašali, zakaj ni poskusila moža braniti, ko je imela v kajuti na razpolago revolver, je odgovorila, da je mislila, da bodo neznanci držali obljubo, ki so ji jo dali. Kakšna obljuba je bila to, noče povedati. Njeno izpoved kolikor toliko potrjuje dejstvo, da so nekaj dni pozneje našli Collinsovo truplo, ki ga je naplavilo morje. Njegova lobanja je bila poškodovana s strahovitimi ranami, roke in noge pa je imel zvezane. Policija meni, da gre za tihotapce 7. alkoholom, ki so hoteli porabili jahto v svoje namene, in so Collinsovi obljubili, da se možu ne bo nič zgodilo, če bo mirna. psa zagotovljena; ima dom, polno skledo in prostor, kjer lahko mirno spi. Seveda prevzame pes s svojim vstopom v to hišo tudi dolžnosti. Ima svoje pravice, pa mora za to tudi ubogati, se učiti, pazljivo poslušati opomine svojega dobrotnika, podajati dokaze dobre volje in na besedo slediti. Stari vojak, ki se toliko trudi z njihovo vzgojo, ne trpi nobene nepokorščine med svojimi gojenci. Poleti ob štirih in pozimi ob šestih da stari kapetan posebno znamenje. Psi pridejo točno. Nato se vrši pregled čete, ki šteje danes do 40 pasjih mrrin, ena grši od druiro. Ko je pre- >Sto tisoč dinarjev ste dobili od moža, ki vas je povozil 6 svojim avtomobilom? Kaj ste pa napravili s tem denarjem?« »Avtomobil sem kupil.« * Moderno. »Koliko časa ste že zaročeni, gospodična?* — »No, skupaj sešteto pač kakih šest let.« Švicarski zvezni svetnik Motta je izjavil, da bo z ozirom na gospodarsko krizo njegova vlada prisiljena odpovedati nemško-švicarsko trgovinsko pogodbo. Nemci so se tega prestrašili in so se že začeli pogajati s švicarsko vlado. Tudi kraljica. Na Angleškem volijo vsako leto že-lezničarsko kraljico, ki si jo poiščejo iz vrst hčerk železniških uradnikov. Letos je bila izvoljena Pa-tricia Clarke, ki je kljub svojim trinajstim letom izredno lepa. ostal dolgo časa in avtomatično izvršil najrazličnejša merjenja. Če se bodo poskusi posrečili, bodo v kratkem zgradili trden balon, ki bo opremljen z najrazličnejšimi registrirnimi aparati. Ta balon bodo spustili v zrak v bližini Beringovega preliva in bo ostnl v zrnku leto dni. Med tem časom bo avtomatično registrirni vse meteorološke pojave. Balon nameravajo spustiti v zrnk v pričetku leta 1932. NEDELJSKI ŠPORT V nedeljo je bilo odigrano tretje kolo pod-mzine lige. Zmagali so favoriti, vendar ni dosti manjkalo, pa bi doživeli prvo presenečenje. Svoboda bi skoro premagala Maribor, moštvo, ki je teden prej z lahkoto premagalo »Ilirijo«. V splošnem pa moremo ugotovili, da ni bila igra nobenega moštva prav dobra. Zlasti moštva, ki so zmagala, nikakor niso zadovoljila. Vsem igralcem se pozna, da imajo premalo počitka po napornih tekmah za državno prvenstvo. Posebno poglavje so naši sodniki. Z izjemo dr. Planinska, ki je sodil v Mariboru, ii i zadovoljil niti eden. Vsem se pozna, da že dalj časa niso sodili težjih tekem, radi tega napravijo večkrat napake, ki so pa lahko usodne. V Celju je Jordan mnogo grešil v presojanju ofsi-de, Cimperman pa v Ljubljani zaradi 11 inetrovk. Torej same napake, ki lahko prineso enemu moštvu nezasluženo zmago. V Ljubljani ie bilo sicer še nekaj športnih prireditev, od katerih bi pred vsem omenili plavalne tekme srednješolcev. O plavalnem športu smo na tem mestu že marsikaj zapisali, zlasti pa o velikih koristih, ki jih ima plavanje za našo mladino. Tekme za prvenstvo srednjih šol se vrše sedaj že tretje leto in je bilo vse lepo v redu. Letos je pa kar na enkrat prišla prepoved, da srednješolci ne smejo tekmovati. Zato je ta lepa propagandna prireditev izostala. Zagreb je pa snrejel naše najboljše lahko-atlete, ki so tekmovali za prvenstvo države. Tudi Slovenci so bili to pot zastonani po svojih najboljših močeh. Niso se mogli plasirati na prva mesta, kliub temu so pa Skok. Outrata, Zupančič, Žorga, Krevs, Oroszi, dosegli lepe uspehe. Edino prvo mesto je priboril Sporu in sicer v teku ua 10 km. Lepa točka je bilo tudi skakanje s palico v višino. Kar trije atleti so preskočili 3.30 tn, med njimi tudi Oroszi. Prvo mesto je odločil žreb. Skratka, naši atleti so dobro zastopali našo lahko atletiko. Treba pa bo še veliko resnega dela, da bonto dohiteli to, kar je ostra rivaliteta uničila. Dosti dobro organiziranih nastopov bo lahki atle- Programi Km?io-Ljafrf?ana t Torek, 22. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.C0 Čas, plošče, borza. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Dr. Franc Veber: Sociologija in etika evangelijev. — 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslovanski prvak dr. Milan Vidmar v slov., nem. in franc. jeziku. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Čas, dnevne vesti. Sreda, 23. septembrat 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Literarna ura: Ob 100 letnici rojstva Frana Levstika: Levstikov življenjski boj (dr. A, Slodnjak), — 20 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslovanski prvak dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — 20.30 Klavirski večer — izvaja Raisa Karavodina-Kurof. — 21.15 Salonski kvintet. — 22 Čas, dnevne vesti. Drugi programi t Sreda, 23. septembra. Boigrad: 10 Ljudsko-žolska ura. — 11.35 Plo-«če. — 12.45 Radio-orkester. — 17 Narodna glasba. — 17.30 Radio-orkester. — 20.30 Operni dvo-spevi, — 21.15 Komedija. — Zagreb: 12.30 Plošče. _ 17 Lahka glasba. — Budimpešta: 12.05 Ciganska glasba. — 17 Pesmi. — 18.30 Violinski koncert — 20 Poljudni koncert. — 23 Lahka glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. — 13.10 Plošče, — Milan: 12 Pestra glasba. — 19.15 Pestra glasba. — 20.45 »Hčerka gospe Augot«, opereta. — Oslo: 20 Planinski koncert. — 22.05 Radio-orkester. — 23 Plesna glaeba. — Praga: 19.05 Kabaret. —21 Pesmi. — 21.30 Pianin<i koncert. — Langenbcrg: 20 Valčki in koračnice. — 20.45 Simfonični koncert. — 23.15 Plesna glasba. — Rim: 13.10 Lahka glasba. — 21 Operni večer. — Bcrlir.: 20 Igra z godbo. —• 21 »Dvojna mera«. — 22.30 Ciganska glasba. — Katovice: 12.10 Opoldanski koncert. — 20.15 Lahka glasba. — 22.30 Pesmi. — Stuttgart: 19.45 Radio-kaibaret. — 21 Radio-orkester. — 22.35 Ciganska glasba. Domžale Temelj za prvi transformator so začeli kopati ta tedeu. Šlal bo na farovškem travniku pod cerkvijo. Drugi transformator je zamišljen na Industrijski cesti. tild koristilo. Tekme za državno prvenstvo se razvijajo tako, kakor smo predvidevali. Na prvem mestu je BSK, ki je gotovo najboljši klub v državi. Svojo visoko kvaliteto je pokazal v tekmi s Hajdukom, katerega je gladko odpravil s 4 :0. Is\o je tudi z Mačvo, ki je proti Concordiji podlegla v Zagrebu s 5 : 2, in to največ radi treme. Pred takim številom gledalcev Mačva še ni nastopila. Gradjanski jc zopet s srečo zmagal v Sarajevu. Le Althelčič je preprečil Sašku, da ni zmagal. Prodor Kokoto-viča je prinesel pičlo zmago z 1 :0. Od ostalih športnih dogodkov bi omenili pred vsem nastop Hungarije v Osjeku. kjer je premagala Slavijo s 4 : 0. To, kar je v Ljubljani nemogoče, si lahko privoščijo klubi v bližini Madjarske. Nedeljo za nedeljo Imajo v gosteh renomirane madjarske profesionalne klube, zato tudi ni čudno, ako tamkaj nogomet napreduje. Zveza je sicer ob-ljubovala, ko je sklepala takozvane nogometne mirovne pogodbe, da bo dosegla potnirjenje tudi z Italijani, ostalo pa je le pri obljubah. Od srečanj z italijanskimi klubi bi imeli seveda največ koristi tukaj v Sloveniji, od Madjarov jih imajo predvsem klubi na jugu države. Vsak je pač sebi najbližji, to je parola JNZ. Jugoslavija je na turneji po Ogrski doživela v Solunu prvi poraz. Prvak Soluna Aris je odpravil Jugoslavijo s 3 :2. Rezultat so dosegli Grki največ radi njih izredno hitre igre. Igralci Arisa so izvrstni tehničarji in igrajo izredno hitro ter energično startajo. * Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije, pododbor Ljubljana, priredi v nedel|o, dne 27. t. m. dirko za gorsko prvenstvo klubov, včlanjenih v svojem pododboru. Proga je določena na podutiškem klancu (2 km). Start ob 15 pri Vodnikovi gostilni v Podutiku, cilj pri odcepu ceste na Sv. Katarino. Ker se to gorsko prvenstvo vrši v bližnjem izletniškem kraju ljublj. okolice, bodo imeli ljubitelji kolesarstva lepo priliko opazovati, s kakšno brzino lahko vozijo dirkači strme klance. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 23. septembra. DOGODEK V MESTU GOGI. Premijera. Izven. Četrtek, 24. septembra. PRITLIČJE IN PRVO NADSTROPJE, veseloigra. Premijera. Izven. Petek, 25. septembra. Zaprto. Sobota, 26. septembra. KRALJ NA BETAJNOVI. Premijera. Izven. Nedelja, 27. septembra. PRITLIČJE IN PRVO NADSTROPJE. Izven. Otvoritev dramske sezone. Dramska sezona se otvori 23. t. m. ob 8 zvečer z originalno Gru« movo dramo »Dogodek v mestu Gogi« v režiji prof. šesta in s sodelovanjem skoraj celokupnega dramskega ansambla. Takoj naslednji dan nam prinese Diama živahno Nestroyjevo veseloigro »Pritličje in prvo nadstropje«. Poieg zabavne vsebine ima komedija vse polno kupletov in šaljivih prizorov. V petelc ostane gledališče zaprto, ker se bo vršila generalna vaja za sobotno premijero Cankarjevega »Kralja na Betajnovi« v popolnoma novi zasedbi in novi režiji Cirila Debevca. Vse tri predstave so izven. Cene v naši drami so lako nizke, da se predstav res lahko vsak udeleži. Poset premijer, zlasti težjih, kakor »Dogodek« ali »Kralj na Betajnovi« priporočamo tudi abonentom. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v veži dramskega gledališča in zvečer pred predstavo istotam. OPERA Nedelja, 27. septembra ob 16. PRODANA NEVE- STA. Gostovanje v Kranju. S ovenska Krajina Blngoslovljenje nove 5o!e. V nedeljo bo imela Gornja Lendava veliko slavnost. Ta dan bo blagoslovljena nova šola. To je v zadnjem času prva nova šola v gornjem delu Slovenske krajine. Sprememba v občinskem odboru. V Beltincih so bili nekateri odborniki razrešeni dolžnosti in so njihovo mesto imenovani drugi. Med imenovanimi je tudi g. ini. Fr. Mikuž, upravitelj veleposestva. Mlada žena — žrtev jetike. V Krogu je neusmiljena jetika pobrala 201etno ženo Martinec Marijo, mater dveh majhnih otrok. Pokojnica ja dolgo bolehala, a vse bolečine je prenašala potrpežljivo. Smrt mlade žene in usoda drobnih otrok je vzbudila splošno sočutje. Trbovlje Voltlcer Je več. Število volilcev se je it povečalo, tako da ja vseh 4976. Če bo šc kaj reklamacij, bomo prišli še nad 5C00, kar je pri 17.000 prebivalcih gotovo sorazmerno visoka šievilka. Da bi bili srečnil Zadnji čas so se poročili: Reviman Josip, rudar in Šketako Jožeta, delavka; Brozd Ivan, rud. uradnik iz Rtanja in Prest Amalija, zasebnica; Ralai Alojz, delavec in Blatnik Ljudmila, delavka; Nagla v Oskar, rudar in Zaje Franja, natakarica; Železnik Jakob, kmet in Drnovšek Terezija, kmečka hči; Predovnik Avgust- rudar in Kelner Franca, zasebnica; Krcmžar Franc, rudar in Suntjuro Ljudmila, posest, hči; Zibett Leopold, rudar in Drmozg Ljudmila, šivilja; Pezii Ivo, mestni urad. iz Zagreba in Vedenlk Zora, hči trgovca. Novi grobovi Zadnje dni so umrli: Gomilar Josip, vpokojeni rudar, 78 let, vsled starostne oslabelosti; Cverle Ana, hči del., stara 14 let, zadela jo jc kap; otroci rudarjev: Bajda Ana, BočUo Davorin, Roje N., Koscr N. in Košir Drago. Vincencijevn konferenca, največje tukajšnje dobrodelno društvo, bo imela danes — nedelja — popoldne ob 4 svoj občni zbor. Vsi, ki imajo čuteče srce za siromaka, so povabljeni! Pokojninski zavod za namcščence v Ljubljani razpisuje oddajo lesarski to, parhdnlli. pečarsTO, sfchEarsSslft, paesharslžifa M m doDavo oHfiastoito zasžorov za stanovanjsko hišo v Celju. Vsi podrobni proračuni in splošni gradbeni pogoji se dobe pri podpisanem uradu od 23. t. m. dalje med uradnimi urami. Zapečatene, v smislu razpisa sestavljene ponudbe je vložiti pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8/III. do 1. oktobra 1.1. do pol 12. ure dopoldne. PoHojnlnski zavod za namešCcncc v Ltublfanč. Po sklepu božje Previdnosti nas je v nedeljo, dne 20. septembra 1931 zvečer za vedno zapustil naš marljivi uradnik, gospod Tekom svojega šestletnega zvestega službovanja našemu zavodu si je z marljivostjo in vestnostjo pri zavodu zgradil trajen spomenik hvaležnosti. Vsemogočni mu bodi obilen plačnik! Ljubljana, dne 21. septembra 1931. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. ms j«1« 9 i^i nO » 5 8čo ■S.S-. 3 i« 3 J« 63 j »vi? * ^ E^c O Sg- -S' JC C C MQ I I ° O" ^ o ■ "ŠC ia ■X ^ CO O N ge. g 3 J o N-C m —' OCcS •g "2 i (S« e « ras- i i. o — M w a, f ^^ S ' 2 f _ - a > tt "f T,. & n, £ N » •N D M S " I E3 3 '.5 a O ~ : m a S •M N W U ■. 1» jtf M . 0, ? = s ?! — C — fcj a m SiO 3 c-J „ c 13 » t. r i hil G VJ - " ^ <9" i-H N - i 1 S-9 » 6 m 0 t x I 26 Josip Lavtižar: !ied in Briksen Zgodovinska povesi iz 17. stoletja. Popoldne je bilo dovolj časa za sprehod po trgu. Kamor je škof prišel, so ga živahno pozdravljali. Veselilo ga je videti toliko pridnih rokodelcev iz raznih strok obrtništva. Župnik mu je pripovedoval, da živijo vsi delavci v zadrugah, da ima vsaka zadruga svojega načelnika, pa tudi cerkvenega zavetnika. Kovačem je patron sv. Florijan, strojarjem sv. Frančišek Sofan, čevljarjem sv. Krišpin, tesarjem sv. Jožef, mesarjem sv. Tomaž Akvinski. Ob godu dotičnega svetnika pridejo vsi zadružniki v cerkev; pri procesiji hodiio za . svojo zastavo; prav tako spremljajo umrle ude na pokopališče. Svoje izdelke prodajajo doma in na sejmih, vozijo jih čez Ljubelj na Koroško in čez Koren v Beljak. Tržiškim hišnim posestnikom pravijo »purgarji«. Svojim duhovnikom so iz srca vdani, obiskujejo radi božjo službo in kažejo posebno veselje do nabožnih slovesnosti. Kranjski jezik govorijo v narečju, ki jo precej različen od govorjenja po drugih krajih; mnogi med njimi znajo tudi nemški. Župna cerkev, v kateri Je škof 21. avgusta ma-ševal, je bila zglajena v gotskem slogu. Govorili so že lakrat, da jo bodo razširili ali sezidali novo. Od-kladali pa so to delo skoraj dvesto let, ker sedanja je bila dovršena šele leta 18i5. Takoj po škofovi maši so nadaljevali Tiroloi potovanje. Cesta jih jo peljala vedno navzgor, da je dosegla na vrhu Ljubelja 1370 metrov nad morjem. To cesto je dol zgraditi avstrijski nadvojvoda Karel na lastne stroške že lota 1560. Cesar Karel VI., oče Marije Terezije, jo je ukazal leta 1728. razširiti, na vrhu podreti predor, narediti zavezo med skalnatimi stenami in klance znižati. V spomin na to zboljšanje ceste in v spomin, da se je Karel VI. na poti iz Celovca v Ljubljano dne 25. avgusta 1728 — torej vprav sto let pozneje kakor \Velsberg — peljal čez ta prehod, so postavili na vrhu dve piramidi. Na vrhu Ljubelja je meja med Kranjskim in Koroškim. Tukaj je postal škof nekako otožen in velel ustaviti kočijo. ♦ »Mi nimamo tako divnih krajev, kakršen je Bled ; — je rekel spremljevalcem. ; In to ljudstvo! Saj nas je sprejemalo tako prisrčno kakor doma.« Tudi jaz imam ta vtis« — je dostavil kanonik dr. Eder. »Čutim prijetno vez med Bledom in Briksnom« — je nadaljeval Welsberg. »Naša škofija je posest-nica velikih zemljišč v blejskem in bohinjskem okraju. Videli smo vse to in spoznali, da imamo lepe dohodke in ustanove, ki jo je zapustil cesar Henrik Sveti. Zato nam mora biti draga in ljuba la lopa kranjska dežela, od katere jemljemo zdaj slovo. Iz srca želim, da bi jo videl še enkrat.« Tedaj je škofa prevzela ginjenost. Stopil je iz voza, se odkril in obrnil proti jugu. Naredil je velik križ ter blagoslovil kranjsko deželo. V tem slovesnem trenutku iti bilo slišati drugega nego ropotanja vozov, ki so drčali navzdol proti dravski dolini. Potovnlci so obiskali Celovec, sc peljali poleg celovškega jezera v Beljak In od tu nadaljevali pot v Briksen. V zapiskih nikjer ne čitamo, da bi bil prišel škof \Volsborg pozneje šo kdaj na Bk'ln aH vsaka beseda SO par Nafmanjdl ofj'n» t. 5 11 In. Oglasi nad d svet vršile se računalo vliu Za odgovor anatnUo! Na vprašani« brc« znamk* ne odgovar|amo I Organist Duhovnik Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna« Ljubliana. Mestni trg 25.1 Hišo v Zagrebu prodam ali zamenjam s hišo ali vilo v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10927. in cerkovnik želi svojo penzioniran, rekonvale-službo premeniti; vzame SCent ali invalid, kateri Hiša tudi službo na manjši želi biti pri župniku na noyo ziJa visoko ;U zupn.,1 neglede na do- Hrvaškem, na, piše na dvostanovanjska, klet, 500 hodke. Naslov v upravi , ]van Vukina, Vinagora, p »Slovenca« Maribor. Sodarski pomočnik želi premeniti službo — sprejme tudi posle trgov- ■ kdorkoli delal na najino skega sluge. Cenjene po- ime, nisva plačnika. — nudbe na upravo »Slov.« Peter in Marija Slegel. v Mariboru. Desinič, Hrv. Zagorje. Izjava! Za dolgove, ki bi jih ( »Slovenca« pod št. 10974. m vrta, sadna drevesa, ograjeno, na solnčni legi tik mesta se proda za 92.000 Din. Naslov v upr, Pletiljo dobro nogavičarko, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejme takoj F. Klemene Kočevje št. 114. Trgovsko učenko pošteno in s primerno šolsko izobrazbo, takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Adolf Re-mic, trgovina z mešanim blagom, Mirna peč. Vajenca ■prejme v modno kroja-itvo Metod Lesjak, krojač, Cesta na Brezje 74, Pobrežje pri Mariboru. Krojna šola Stari trg št. 19, sprejme praktikantinjo, absolventko obrtne šole. Dobra kuharica t dolgoletnimi spričevali •e sprejme v večjo hišo r Splitu. Pismene ponudbe s fotografijo in zahtevo plače poslati na gospo tllich, Split, \Vilsonova obala 27. Vrtnar tamski, za urejevanje do-načega vrta, se sprejme t oktobrom ali novembrom. - Prosta hrana in itanovanje. Naslov pove sprava »Slovenca« pod pod it. 11.170. Kotlarskega oomočnika in vajenca takoj sprejme Jakob Kos, Maribor, Glavni trg 4. Zaslužek Reklamno podjetje išče akviziterje kakor tudi krajevne zastopnike ta reklamo nove vrste. Mlajši inteligentni gosp. s sigurnim nastopom, ki 10 že bili zaposleni kot reklamni akviziterji, naj pošljejo svoje ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Rolo« št. 10986. Dve prazni sobi v Novem mestu v bližini šole takoj oddam v na- Kmetija obstoječa iz 20 oralov njiv in travnikov, vinograd, sadonosnik, gozd, primerno stanovanjsko in gospodarsko poslopje z gostilniško koncesijo, ležeče v neposrednji bližini železniške postaje in glavne ceste v lepem in promet, kraju, se proda. jem. - Naslov v upravi , Vprašanja pod »Nur Bar-»Slovenca« v podružnici zahler« št. 11070 na upr. Novo mesto. »Slovenca«. Zaradi preselitve se proda ob pritoku Dra ve na severnem vznožju iinrrn^nl Klavir Bosendorfer ceno proda (tudi na obroke) Zima, Wolfova ulica 10/1. Slivovka — Špirit - Brimdw Brinjevec, rum, in vse vrste likerjev ska cesta 33/1. Brz° s»ka za potne liste, lepo, takoj in ceno le Fotomeyer, Maribor, Gosposka 39. Čevlji! Branjarijo Moški templanci 24 Din, ženski templanci 18 Din trafiko, dobro idočo, pri Tobias, Kolodvorska takoi prodam. Vprašati: ui;ca 27, dvorišče. Maribor, Koroška št. 58, Stancer. Motorno kolo znamke »Puch« 220, malo rabljeno, skoro novo takoj naprodaj radi bolezni. Vprašati pri: Konrad Lorber, Dravograd. Redka prilika! Nudi se Vam priložnost, „MASL0" Mlekarska zaeruga v St. Rupertu na Dolenjskem, išče stalnega odjemalca II, a namiznega masla po znižani ceni. »Couch« zofa Soba meblovana, s posebnim vhodom, se odda. Naslov ____ v upravi »Slovenca« pod Pohoda, "na prometni toč- _št. 10979._ | k; nahajajoče se posestvo V\ !• t. \z dobro upeljano gostilno Opremljeno sobo | in obrlno žažo s staino oddam boljšemu gospodu pogonsko silo. Električna na Mirju. Groharjeva ul. razsvetljava. — Naslov v št. 15. upravi SI pod št. 11.138. 4. oV\o*^a neAf °6 oVdobva torek. Lahek zaslužek «e Vam nudi, če imate mnogo poznanstva. Z oblikovanjem Vaših mnogo-ltevilnih znancev in pri-isteljev zaslužite lep denar. Mesečno tudi več kot 1200 Din. - Ponudbe Dod »Agilen« na upravo »Slovenca«. neverjetno° nlzth' cTnah ' i« najmodernejša sedanje vez!^ t k«aemikorv0diu- , J^j™AtV^ '' _ , , . ... . tudi zelo praktična in dvo- goslovanski ornamentikl. ! stransko uporab,jiva Iz. deluje jih po lastnih in danih načrtih najsolidneje Kobilica Avgust, tapetnik in dekorater, Liubljana, Dunajska cesta 25, vhod Dvofakova ulica 3, dvorišče. Po veliki turneji po Dalmaciji in iadranskih kopališčih se prodajajo od danes naprej vse umetniške slike in ostali umet. predmeti za polovico kataloške cene. Izložba obsega več kot 2000 umet. predmetov v prostrani verandi na vrtu kavarne »ZVEZDA«. Krasen pregled! Neobveznost kupo- Cenjene dame! Če Vam zdrkne pentlja . , n . . .- - na svileni nogavici, jo pu- pobrati s posebnim aparatom v trgovini ročnih del — PAVLA SLU-GOVA, CELJE, VODNIKOVA ULICA — in nogavica je zopet kot nova. SobosliHarska in pleskarska dela z najnovejšimi vzorci točno in solidno pod garancijo izvršuje J. ESlebš družba z. o. z. LJUBLJANA Sv. Petra 33 Odprto ves dan. Vhod skozi vrtna vrata. Dijakom je dovoljeno brezplačno kopirali narodno ornamentikol Jesenove trame suhe 8—10 m', 2—4 m dolge, večinoma 40.50.8ti mm, dobra kakovost, proti takojšnjemu plačilu, oddam po nizki ceni. -Vprašanja na - Konrad Lorber, Dravograd. Stroje popolnoma uporabne ter brezhibne, radi preureditve obrata prodam po najnižji ceni, in sicer; 8 10 po 650 Din, 8 50 po 1300 Din. 8 60 po 1500 Din. Izvolile si osebno ogledati, gotovo boste našli stroj, ki bo za Vašo uporabo, tako za izdelovanje nogavic, kakor vseh drugih pletenih predmetov. — Pišite na naslov: Kati Vait, Celje. Stanovanje I Enonadstropna hiša štirisobno, komfortno, v skoraj nova, v centru prvem nadstropju in eno- manjšega mesta Dravske sobno podpritl., oddam s banovine, ki donaša me-1. novembrom. Sp. Šiška, sečno 2000 Din, se radi Beljatka ulica (nova vila), preselitve ugodno proda. Ponudbe pod .Rentabilno' na podružnico .Slovenca' Maribor. Stanovanje dve manjši in dve večji sobi, soba za služkinjo in kuhinja, tik sodnije, se odda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »1. november«. Stanovanje v pritličju, dve sobi, ku- Hišo z velikim vrtom in gospodar. poslopjem proda Donik Rupert, Tezno pri Mariboru, Ptujska c. 134. Novo hišo hinja, vodovod, elektrika, visokopritlično, tri stano- oddam s 1. oktobrom. — vanja, v hiši vodovod in Poizve se: Skrbeč, Pre- elektrika, zraven hiše vrt, dovičeva ulica štev. 42, prodam. — Lastnik hiše Prrma grozdje Din 3.75, prima žlahtna jabolka Din 2.75 franko vsaka postaja Slovenije, razpošilja že od 15 kg dalje po povzetju. Prešna jabolka najceneje. - Po-stržin, Krško. Vezane knjige roman Elizabeta, Življenje in Svet in Domači Prijatelj po nizki ceni proda Anton Turk, Dunajska cesta 5. Osebni avto Ford že rabljen, prodam za 6000 Din. Interesenti naj se oglasijo v gostilni Va-nič, Krško. jcSprenj, ajdovo moko vedno frrio oddata na debelo velefrcovioa A. VOLK. LJUBLJANA Rr«l|r»« cesta 24 Mreže za postelje izdeluje najceneje in najbolje samo tvrdka Simen Sablatnik, Jesenice-Fuži-ne. Sprejema tudi popravila. Šolske torbice, aktovke, nahrbtnike, ga-maše, kovčke, itd. v največji izbiri in zmernih cenah nudi Ivan Kravos, Maribor. Aleksandrova 13 Moste, Ljubljana. Skrbeč, Moste, Predovi-čeva ulica 42, Ljubljana. Čamernikova šoferska šola L|ubl|ana, Dunajska c. 36 'Jugo-avto). Prva oblast loncesiionirana Prosoe«. H 16 zastoni Pišite poni! Gospa Orthaber sprejema otroke do šolske dobe za pouk nemščine ali angleščine. Tečaji francoščine ali nemščine tudi za odrasle -Gosposvetska cesta 12, dvorišče. Učenkam pletiljam brezplačen pouk. če si nabavijo pri nas pletilni sL.oj. »Tehna« družba, Ljubljana. Mestni trg 25/1. Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 29/1 se tako) oddajo. Poizve se .stotam. Enodružinska hiša novo zidana, ne proda v Zg. Hudinji štev. 69 pri Celju. Pisarno na Miklošičevi cesti v pritličju (ena soba) z telefonom ali brez ugodno oddamo. Naslov pove upr. »Slovenca« pod št. 11065. Večja tovarna čevljev v Sloveniji, išče primeren lokal za prodajalno v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Centrum mesta« jrnp •IC 1 ™ Vsakovrstno 8 unpisie po naivišiib cenah CERNE, juvelir. Liubhana. Wolfova ulica 51. 3. Gosli poučuje bivši učiteli konservato- j Ukradeno ,-ija Studentovska ul 9-1. | Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Liubljana • Selenburgova ulica 6. II. nadstr. Cifii.jte in širite »Slo venca«! Važno za jesen Moška ali damska garderoba bo kot nova, ako jo pošljete v Wallet Expres, Stari trg 19, da kemično sčisti, zlika, pošije, modernizira, na željo obrne. Likanje 18 Din, obračanje 300 Din. — Na deželo z obratno pošto Izvršba v 24 urah. M Naša ljubljena hčerka in sestrica Marttšha nas je v nežni starosti 5 let včeraj zapustila in se preselila med nebeške krilatce. Ptuj, dne 21. septembra 1931. Obitelj VLADIMIR VOŠNJAKOVA. sm V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nadvse ljubljena soproga, mati, sestra, teta, svakinja in snaha, gospa Marija Bauer gostilničarka dne 20. t. m. po dolgi, mukepolni bolezni, previdena s tolažiti svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek 22. septembra ob 4 popoldn : od hiše žalosti, Mesarska cesta 4, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubliana, dne 21. septembra 1931. IVAN BAUER, soprog; FRANCI, sin, in ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani + Umrl nam je naš ljubljeni soprog, skrbni papa, brat, stric in svak, gospod Anton Suler železniški uradnik v pokoja v ponedeljek 21. septembra ob 5 zjutraj. Pogreb predragega nam pokojnika bo v sredo 23. sept. ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Novi Udmat, Pod Ježami št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Novi Udmat, dne 21. septembra 1931. Globoko žalujoča soproga JULIJA in otroka ZVONKA in STANE. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. ti ■ - • " v? -.' *' Klanjajoč se volji Vsemogočnega naznanjamo tužnega srca vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni sin, brat, svak, stric, nečak in bratranec, gospod Rajko Fcir:el uradnik »Vzajemne zavarovalnice« v nedeljo po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče Bogu vdano zatisnil svoje oči. Pogreb našega ljubljenca se bo vršil v torek 22. t. m. ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Masarykova cesta 12 (palača »Vzajemne zavarovalnice«). Svete maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 21. septembra 1931. ALOJZIJA FEIGEL roj. MEDIČ, mati. MARA por. OKORN, sestra. J02A OKORN, svak. J02EK, nečak, in ostalo sorodstvo. ■ Sfj - Krompir in zelje v glavah, samo gorenjski, ____dvokolo iaholka i:i™ka- fiž0J ,(ci; ~ i«i Pro' prepeličar in koks), Solerska sola ! znamke »Styria« 706.674 čebulo, ajdov med kupuje oblastveno koncesijonira- | iščem. Kdor kaj o njem Nabavljalna zadruga usl. na. 1. Gaberščik, bivši pove, dobi primerno na- drž. železnic v Ljubljani komisar za šoferske iz- ' grado. Opozarjam vsake- , VII. - V ponudbi naj se pite. Liubljana, Dunajska 1 ga pred nakupom tega navede cena in količina cesta 31. Prihodnji redni . kolesa. - Lastnik kolesa blaga franko nakladalna tečaj se prične 1. okt. župan občine Zg. Hoče. postaja. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 28. septembra ob 11 dopoldne nabavo 100 m' plohov 400 m jamskega lesa Pogoji se dobe pri podpisani. — Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, 9188/11. Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje za na dan 29. sept. 1931 ob 11 dop. nabavo: 2^.000 kg pšenične moke 2.000 kg domače svinjske masti 500 kg ječmenove kave- Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje. URADN1ŠTVO VZAJEMNE ZAVAROVALNICE V LJUBLJANI sporoča, da je blagi tovariš gospod v nedeljo 20. septembra t. 1, ob tri četrt na osmo uro zvečer po dolgem, z mučeniško vdanostjo prenašanem trpljenju v božjem prijateljstvu umrl. Nepozabnega tovariša spremimo dne 22. septembra ob pol 3 popoldne izpred palače Vzajemne zavarovalnice na pokopališče pri Sv. Križu. Njegovo odkrito tovarištvo nam ostane trajno v lepem spominu, Vsedobri pa naj ga po naši prošnji za njegovo trpljenje dobrotno poplača! Ljubljana, dne 21. septembra 1931. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kurel CuK Izdaluteli. (vnn Bukovce. Urednik: Franc Kremžar,