Stev. 127.
v miljam, v H, 8. Ha n
Leto XLIII.
Velja po pošti: s Sa oelo leto naprej . , K 26'— sa en meseo „ . . „ 2*20 ga Nemčijo oeloletno . „ 29-— sa ostalo Inozemstvo . „35-—
V	Ljubljani na dom: Sa celo leto naprej . . K 24-— m en meseo „ . . „ 2-—
V	opravi prejemati mesečno „ 1-70
S Sobotna Izdaja: =
sa celo leto........ 7-—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9-— B ostalo inozemstvo. „ 12-—
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popu 31.
Fofoina oznanila, zabvale. osmrtnice lld.:
enostolpna peUtvrsta po 2) vin.
-- ■■ Poslano: -enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Vozni red
IS** Uredništvo Je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne c=> sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
n slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št. B. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Okrožnica vsem obiram na Kranjskem.
1 Desetmesečna vojska je zahtevala velite žrtve od vsega prebivalstva našega cesarstva. A do zadnjega časa je imela naša kranjska dežela vsaj to prednost, da so bila neposredno bojna polja daleč proč, ob srbski in ruski meji. Tako smo zamogli kolikor toliko tudi v tej vojni dobi nadaljevati mirno delo na naši rodni grudi.
sTa položaj se je bistveno izpremenil, odkar je napadel naše cesarstvo vcrolomni Lah, naš dedni sovražnik.
Sedaj divja vojska ob naših bližnjih mejah in sovražnik želi udreti v našo milo ožjo domovino.
Toda že stoje na zvesti straži naše slavne, v desetmesečnih krvavih bojih utrjene armade. In četudi jc premoč števila na strani sovražnika, ki nas je le vzavesti te piremoči zahrbtno napadel, jc vendar trdno utemeljena nada, da se ti ume tega nasprotnika razbijejo ob naših železnih črtah, ravno tako, kakor so se razbile nepregledne ruske množice ob naši karpatski falangi. Saj imamo opraviti s tistim Lahom, ki je bil že od naših slavnih prednikov krvavo tepen pri Novari in Kustoci! Upati in pričakovati tedaj smemo, da nam sovražne čete ne uničijo polja, katera smo letos obdelali s takim trudom in da nam bo omogočeno, srečno spraviti sad znoja in žuljev.
V	vsakem slučaju pa nam nalaga novi položaj nova bremena in nove dolžnosti.
V	neposredni bližini bojne fronte, spada naša dežela sedaj v vojno ozemlje. To je združeno z marsikatero nepriliko za posameznika in cele občine.
To je treba potrpeti, v svesti, da vse velja enemu velikemu smotru: Odbiti zasedni napad dednega sovražnika od naše domovine.
V	tem velikem zgodovinskem času, v katerem se gre za obstoj našega cesarstva, naše dežele, našega naroda — mora sleherni storiti, kar more, za splošni blagor.
Eni stoje v bojnih črtah in tvegajo kri in življenje za domovino.
Drugi opravljajo domača dela, skrbe za živež vseh in za prihodnost naroda.
Vsak po svoje skrbi za javni blagor. Vse pa mora prevevati zavest, da le po poti vsestranske požrtvovalnosti in solidarne skrbi za splošni blagor pridemo do zaželjene boljše prihodnosti,
Potrpimo pogumno neprilike, ki so neizogibno združene z velikansko vojsko,
kojo so izzvali naši sovražniki v cinični pohlepnosti po tujem blagu. Pomislimo, kako junaško prenašajo vse bojne težave in nevarnosti naši vrli vojaki v bojni črti. Kaj jc napram temu katerakoli žrtev in nepri-lika, ki jo prinaša usiljeno nam vojno stanje tudi nam, ki smo ostali doma!
V tem velikem času je sveta dolžnost slehernega, storiti kar more za javni bla-gor.
Sovražnik ljudstva in javni škodljivec je, kdor v tem času gleda samo nase, samo na svojo lastno korist; ravnotako tudi tisti, ki samo tarna in toži in kritikuje ali pa ljudi bega, ne dela pa nič, da bi pomagal premagati težkoče sedanjega časa.
Danes le tisti kaj velja, ki ga dičijo moške kreposti: pogum, delavnost, požrtvovalnost. Teh lastnosti ni. nikdar manjkalo v naši deželi, tudi zdaj ne. Mirnim, pogumnim srcem gledamo nevarnosti v oko, zaupajoč v Vsemogočnega, ki je gospodar naše usod e.
In tako bomo prestali tudi to pre-skušnjo, vršeč svoje dolžnosti, potrpeč vse neprilike, goječ v zvestih srcih vdanost in ljubezen do našega presvetlega vladarja in do rodne naše mile zemlje in združivši vse svoje moči v bratski medsebojni ljubezni po geslu: V s i z a e n e g a i n e d e n za vse!
Deželni odbor kranjski.
V Ljubljani, dne 4. junija 1015,
Deželni glavar;
Šušteršič 1. r.
i h
Vseh zavodov, ljudskih šol in otroških vrtcev pa 41. V štirih krajih jc imela skupaj ljudsko šolo in zabavišče, v 17 krajih ljudsko šolo, a v 12 krajih otroške vrtce, kjer se jc namesto cesarske himne pela Garibaldijeva himna.
ima v Avstriji okoli 30.000 članov. Od teb članov odpade na Trst okoli 12.000: na Istro 10.742; na Furlanijo z Gorico 3099. V Gorici jc predlanskega leta 12 odstotkov prebivalstva dalo »Legi Nazionale« nad 12.000 kron, kar se nam zdi neverjetno. Tega leta so znašali dohodki Lege nad 600.000 kron. Ako upoštevamo rapidno propadanje laškega kapitala v naših mestih in siromaštvo meščanov, ki se štejejo za Italijane, se mora res čuditi, kakor slišimo, da je na. primer mesto Zader s peščico Lahov podarilo v enem letu 54.000 K ali pa ko je v popolnoma hrvatskem Šibeniku prirejena laška veselica prinesla 1.500 kron čistega dobička. Trst daje Legi letno do 30.000 kron. Danes ima Lega do 200 podružnic, večinoma v zahodni Istri in v goriškem okraju. Vsaka podružnica ima svojo knjižnico, preskrbljeno večinoma s knjigami, ki prihajajo v dar čez morie. Pri rokah imamo Statistiko iz leta 1011. Tedai jc imela Lega 60 podružnic (grupe locali).
MMn preuironjc črnovojnikov.
D o d a t n o prebiranje onih v letih 1878. do 1890., 1892. do 1894., 1807. in 1865. do 1872. rojenih črnovojnikov, ki iz katerega koli vzroka niso prišli k prvemu, na Kranjskem koncem maja in začetkom junija 1915 izvršenemu prebiranju, se vrši:
Dne 15. junija v Postojni, za politična okraja Postojna (sodni okraji Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče in Vjpava) in Logatec (sodni okraji Logatec, Idrija, Lož in Cirknica).
Dne 16. junija in 17. junija v Ljubljani za politične okraje: Ljubljana mesto, ljubljanska okolica, (sodna okraja ljubljanska okolica in Vrhnika), Litija (sodna okraja Litija in Višnja gora), Kočevje (sodni okraji Kočevje, Velike Lašče in Ribnica) in K a m n i k (sodna okraja Kamnik in Brdo).
Dne IS. junija v Kranju za politična okraja Kranj (sodni okraji Kranj, Škofja Loka in Tržič) in Radovljica (sodna okraja Radovljica in Kranjska gora).
Dne 29. jup.iia v Rudolfovem za politične okraje: Ruddlfovo (sodni okraji Pndolfovo, Trebnje in Žužemperk), Krško (sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog in Rateče) in Črnomelj (sodna okraja Črnomelj in Metlika).
S črnovojniki rojstvenih letnikov 1865 do 1872 morajo priti tudi oni po letu 1872. rojeni, ki so po prejšnjih zakonitih določbah pred 42. letom izstopili iz črno-vojniške obveznosti in so sedaj po črnovojniški noveli zopet vstopili v črnovoj-niško dolžnost in kateri so izostali pri prvotnem, sedaj dokončanem prebiranju.
Kdor ne pride k dodatnemu prebiranju, bode po obstoječih zakonih strogo kaznovan.
Grški Krolj nevarno bolan.
Atentat na grškege. kralja?
Pred kakim tednom je dospela iz Aten ^est, da jc obolel grški kralj Konstantin. Prve vesti so govorile o mrzlici in jc zato mislila javnost, da se jc kralj prehladih Ko se je pa raznesla vest, da sta poklicana v Atene kirurga, berlinski profesor dr. Krauss in dunajski profesor dr. Eisel-
berg, se je začelo govoriti, da je kralj ranjen. Ta sum sc je uresničil, kar potrjujejo tudi diplomatski krogi. O stvari So se izvedele naslednje podrobnosti: Speci-jalista dr. Kraussa in dr. Eisclberga je poklical v Atene dunajski grški poslanik, ki je izjavil napram listu Neues Wiener Abendblatt«, da kraljevo zdravje ne daje povoda za skrb, toda poklicali so pa profesorja dr. Eiselbcrga najbrž zato v Atene, ker sc smatra, da bo treba na kralju izvršiti operacijo. Vest o atentatu potrjuje tudi »Gazette de Salonique«, ki izhaja v francoskem jeziku v Solunu. List se bavi s senzacionelno sumnjo o bolezni kralja Konstantina in obenem opisuje demonstracije, ki sc danzadnem vrše po atenskih ulicah. Po vesteh tega lista sc vrše v Atenah danzadnem spopadi med pristaši bivšega ministrskega predsednika Vcnizelosa in pristaši kraljeve stranke, ki je proti vojni. Pristaši nevtralnosti kar najljuteje napadajo na ulici Venizclosovc pristaše, ki tudi seclaj še agitirajo za vojno. Med nevtralci se vedno bolj in bolj razširja mnenje, da je vzrok kraljeve bolezni oči-vidno zločinski atenlai. pristašev vojne. Smatra sc, cla se je kakemu Venizeloso-vemu pristašu posrečilo na zločinski način provzročiti kraljevo bolezen. Nekega dne se je prav pogostoma čul klic: -Doli s kraljevimi morilci!« Isti list ludi pripominja, da narod ne pričakuje ravno najlju-bezniveje princa Jurija, ki se v kratkem vrne iz Pariza. List odkrito napada ljudi, ki so baje nalašč podaljšali pot dunajskemu profesorju dr. Eiselbergerju, ki potuje na Grško, da bi zdravil kralja, ker so mu določili pot v Atene, ki je dvakrat daljša kot bi bila ona. preko Bolgarske in Soluna. — -Morning Post« poroča iz Aten, da je kralj baje sedaj že iz nevarnosti. Profesorja Krauss in Eiselberg sta v soboto prispela v Atene. Preiskala sta bolnika in izjavila, da sedaj ni potrebna druga operacija in da ni treba odvzeti rebra.
Atene, 8. iunija. (Kor. ur.) 6. t. mes., ob 5 uri popoldne je poskočila vročina kralju na 39 90 stopinj, žila 136, dihanje 25. — Poročilo o kraljevi bolezni ob 8. uri zvečer: vročina 40 10, žila 134, dihanje 24. Položaj je zelo resen. Prebivalstvo je zelo vznemirjeno.
GOD GRŠKEGA KRALJA.
Atene. 4. junija. (Kor. urad.) Agencž d'Athenes« poroča; Kraljev god sc je danes na slovesen način praznoval. Kraljico, prestolonaslednika in člane vlade je prebivalstvo pozdravljalo s klici: Živio kralj! Dopoldne je bila vojaška parada. Mesto je v zastavah. Zvečer je bila splošna razsvetljava v mestu in v Lykabcttu.
Naša im vojsko M bojna čela.
V dolgi mirni dobi sc je mnogokje iz-cimilo krivo mnenje o črni vojski. Neredko se je beseda »črnovojnik« rabila za ljudi, ki telesno niso več veljali za polnovredne, Sedanja vojna je pa dokazala, da črna vojska ne le popolnoma in v celi meri vrši svojo dolžnost v vseh položajih, marveč da se enako najhrabrejšim mecl hrabrimi v polni meri udeležuje velikih del armade. Dozoreli možje v starosti nad 32 let, ki jih je cesar poklical pod zastave, so vsi navdušeno sledili klicu ter iščejo svojega ponosa v tem, da se bore po zgledu svojih očetov in čc mogoče njihovo hrabrost in požrtvovalnost še prekose. Črni vojski pripadajoči vojaki so vsi v najboljši moški dobi, večinoma v zagotovljenem življenjskem položaju z lastnim ognjiščem, imajo v domovini ženo in otroke; razpolagajo z zadostno resnostjo, cla presodijo, kako velike reči so na kocki v sedanji silni borbi. Vedo, da v resnici obvarujejo pre*i sovražnikom clom in ognjišče, ženo fn otroke, ako v prvi vrsti strneno stoje kot ccli možje in pomagajo, da sovražniki ne udro v našo domovino, oziroma da ne pridobe novih del. Naši črnovojniki resno
in dostojanstveno vrše svoje službene dolžnosti in se odlikujejo pri tem z veliko požrtvovalnostjo, ki bo gotovo obrodila sadove. Četudi že dalj časa odvajeni vojaškemu rokodelstvu, so se vendar takoj zopet privadili in sc morejo danes ponosno prištevati najboljšim četam, ki stoje na bojnem polju.
Kljub temu jc razširjeno v notranjosti cleželc marsikje mnenje, da sc naša vrla črna vojska uporablja edinole v etapne svrhe in preiskavanje bojišča. To mnenje je napačno, kajti številni črnovojni bataljoni in črnovojni polki se že mesece odlično bore v prvi črti, tako da se jc njihovo delovanje že opetovano celo na visokem in najvišjem mestu po zaslugi ocenilo. Našim vrlim črnovojnim četam bi sc godila velika krivica, ako bi sc tega dejstva, da so se vedno izborno borile, nc objavilo v splošno vednost.
Mecl mnogimi izvrstnimi črnovojnimi polki, ki se uporabljajo kol bojne čete. so sc posebno odlikovali tisti, k' so s p sestavili iz polkov št. 13. 15, 25, 3i in 38. ?.c koncem avgusta 1914 na Ruskem Poljskem ob Visli, potem začetkom septembra pri Puszno Godowskic (južno od ' ublina), so se ti činovojni polki odlikovali s svojim izvrstnim držanjem; prav posebno pa sc je izkazal črnovojni pešpolk št, 31 pri postavi Pozysle dne 9. septembra.
Najsijajncjšo dobo njenih del pa jc
tvorilo v jesenskem pohodu zavarovanje Visle meseca, oktobra. Zavarovali je imela progo Sandomierz—Soleč in kriti marš prve armade proti Ivangorodu. Vsak dan ?o stali na celi črti v boju in so morali zlasti ponoči ponovno odbiti močne ruske napade. Plačilo za la dela ni izostalo. Ne samo skupinski poveljnik, marveč tudi ar-madni poveljnik general kavalerije Danki je odlikoval te čete z izredno toplo pohvalo. Najdostojnejc pa ocenjuje delavnost divizije povelje, katero je izdal takratni divizijski poveljnik v Sandomierzu, gene-ralmajor Richard:
Čas najtežjega, najpožrtvovalnejšega izpolnjevanja dolžnosti jc za nami.
Naše čete so se ob Visli nad 14 dni na občudovanja vreden način upirale in zvesto in neomajno stale na straži, ki jc bila za važna armadna premikanja ob naši fronli temeljni pogoj.
Vedno in vedno zopet jc poizkušal presilni sovražnik, da bi prodrl zavarovalno črto, da bi osvojil nasip, ki mu ga jc stavil nasproti neomajni pogum in žilava vztrajnost vrlih črnovojnikov.
In ko je sovražnik, obupan nad uspehom svojih poizkusov podnevi, izrabil nočno temo, da bi z veliko premočjo iznena-da navalil na že močno utrujene posadke, tedaj so ga težke izgube, ki mu jih je prizadejal dobromerjeni ogenj napadenih, poučile, cla sc avstro-ogrski črnovojniki tudi
v stanju najtežje utrujenosti zavedajo svoje zaprisežene vojaške dolžnosti in so vsled tega nepremagljivi.
Zavarovanje Visle od 13. do 27. oktobra 1914 bo za vse čase tvorilo list slave v zgodovini avstro-ogrske črne vojske, h kateremu je vsak posamezni teh hrabrih doprinesel svojo zvrhano mero.
S ponosom gledam na do smrti po« gumne čete, ki so podrejene mojemu poveljstvu, in jim izrekam moje popolno zadovoljstvo in priznanje v imenu Najvišje službe.
Poln tuge se spominjam onih vrlih mož, ki so zapriseženo zvestobo do cesarja in domovine zapečatili s svojo krvjo; prepričan pa sem, da služijo vam vsem kot svitel zgled.
Odslej velja za vas:
»V c d n o tako kakor ob V i j s 1 i !«
Neposredno na ravnokar opisano akcijo so sledili 1. in 2, novembra 1914 boji ob Opatovvki, severno od Sandomierza, v katerih sta polka 13. in 15. pri Rozki predrte večje lastne moči potisnila zopet nazaj v črto in nazaj priborila ondi izgubljene topove. Ob tej akciji jc bilo ujetih velike sovražnikov. Tu si je priboril ludi novouvrščeni 6. črnovojni pešpolk (iz ozemlja Ogre) svoj prvi lovor.
Značilno za delo, ki sc je opravilo v tem odseku, jc naslednic noveljei
Balknske države.
RUMUNIJA.
Berlin, 4. junija. Poročila lisiov, da je Rumunija prekinila pogajanja z Rusijo in z njenimi zavezniki, niso točna. Res je le, da je Rumunija zahtevala od Rusije toliko, da Rusija misli, da ni mogoče ugoditi takim zahtevam. Ententa jc pa začela Rumunijo iznova obdelavati. Šlo sc ho za to, če je Rusija z ozirom na svoj neugoden položaj v Galiciji voljna Rumunom kaj koncediraii in čc te koncesije ne bodo prišle prepozno.
Na držanje Rumunije bodo vplivali tudi laški uspehi ali neuspehi.
V uvodniku od 6. junija pa pišejo »Miinch. N. Nachrichten«: Ententa vabi balkanske države v svoje naročje. V Sofiji in v Bukareštu se vlade še ustavljajo. Če je pa ni v Bolgariji, je pa gotovo v Bukareštu močna vojna stranka. Kakor v Italiji, vlada tudi v Rumuniji oligarhija, ki je dolgo let živela s centralnimi silami v sporazumu. Velik del te večine se pa krha in čaka le na priložnost, da bo dobiček nove orijentacije nadvladoval morebiten riziko.«
»Narodni Prava« od 22. maja piše: Liberalna vlada z Bratianom vred misli, da za narodno ujedinjenje Rumunov ni dovolj le Bukovina in Sibinj. Mnogo važnejše je vprašanje donavskega ustja in pa Dardanel. Konservativci hočejo nevtrali-zacijo Dardanel. Javno mnenje omahuje.
ZVEZA RUMUNIJE Z OSREDNJIMA DRŽAVAMA.
Berlin, »Vossische Zeitung« objavlja Iz Bukarešta obvestila o že nad 30 let obstoječi zvezni pogodbi Rumunije z Nemčijo in Avstrijo. Zvezo so sklenili 1. 1883. in so jo večkrat obnovili. Veljavna ostane, če se vsaj eno ieto prej ne odpove. Po zadnji obnovitvi velja do leta 1920. Pogodba se še do zdaj ni odpovedala in ne obsega nobenega tako prožnega paragrafa, kakor trozvezna pogodba.
RUMUNSKO ČASOPISJE IN PADEC PR-ZEMVSLA.
Rumunsko časopisje priznava, četudi pogosto zelo nerado, velik pomen zopetne osvojitve Przemysia. V svojem vedno zelo nepristrankem in mirnem poročilu o položaju poudarja vladi blizu stoječi list »Vit-torul«, da dejstvo, da so Rusi trdnjavo po komaj 14dnevni obrambi izgubili, opravičuje mnenje, da Rusom manjka municije. Osvojitev trdnjave odpira zaveznikom pot v Lvov. Da na Ruskem res primanjkuje municije, kaže tudi iz Petrograda v Bukarešt došla brzojavka, ki jc očividno pripravljala na padec trdnjave in ki pravi, da je sovražnik zavzel tri trdnjavske forte, potem ko je artiljerija izstreljila zadnjo granato.
List »Epoca , glasilo voditelja vojnih huiskačev, Niču Filipescu, priznava, da je treba računati, da bodo Rusi po padcu morali opustiti tudi Lvov in izprazniti celo Galicijo ter se umakniti proti Lublinu. Sicer se pa Filipescu v tej bridki uri zanaša na Italijo,
V splošnem so rusofili v Rumuniji zadnje čase postali precej malodušni in tihi. Značilno je, da stopa sedaj v javnost agitacija za zopetno osvojitev Besarabije.
Seare« napoveduje, da se bo ustanovila besarabska liga. Tudi drugi listi pišejo, da je prišel pravi trenotek, da se zopet osvoji Bcsarabiia. »Mcldova« napoveduje, da bodo v tem slučaju tudi tisti, ki. so bili vedno za Rusijo, prestopili v drug tabor,
RUSIJA GROZI RUMUNIJI.
Bsrljn, »Turan« poroča iz Sofije: Rusija je pričela zdaj Rumuniji groziti, da
Zopet je zaključena ena doba te iz-prememb polne vojne.
Korenjaškim borcem izpred Wole— Pawlowske, Puszna—Godows'kega in Po-zisla, vztrajnim sovražnikom ob Visli je naložila nove napore, nove žrtve, prinesla jim je pa tudi novo slavo in nova odlikovanja.
Od dneva ob Opatowki, posebno pa od krvavega dneva vseh vernih duš pri Roskiiu, izrekajo avstro-ogrske armade s ponosom in občudovanjem ime naših črno-vojnih čet. Njihovi čini so vpletli novo, cvetočo mladiko v nevenljivi venec slave, ki so si ga avstro-ogrske armade oddav-na spletle v vseh vojnih pohodih. Otrok otroci si bodo še v poznih dneh pripovedovali o smrt zaničujoči hrabrosti teh najstarejših med avstro-ogrskimi borci, in z visokim spoštovanjem in občudovanjem bodo govorili o njih, ki so, zapustivši ženo in deco, dom in gospodarstvo, imeli le eno pred očmi, poznali le en cilj, eno stremljenje: boriti se in če treba umreti za cesarja in domovino!
Sedaj je postavila volja našega Najvišjega vojnega gospoda krdelno divizijo pred novo nalogo.
Divizija, ki se je povsodi tako junaško izkazala, je sopoklicana, da varuje vhodna vrata v monarhijo in da mrtvim delom iz jekla in kamenja da šele ono moč. odpora, katero morejo najti edinole in samo v neupogljivi volji do smrti pogumnih
napade Konstanco, če Rumunija ne dovoli prehoda ruskim četam. V Sofiji sodijo, da odgovori Rumunija na ruske grožnje z
delno mobilizacijo,
BOLGARIJA IN ITALIJA.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Sofije: Mnogo znakov kaže, da dela italijanska diplomacija v Sofiji s pospešeno vztrajnostjo. Iz načina akcije in prikrivanja vsemu svetu znanih skrivnosti — kajti predlogi le prodro v javnost, — se lahko spozna macchiavelistično željo, da bi šla Bolgarija pobirat za Italijo kostanj iz dar-danelske žrjavice. Ta snubaška sredstva so tako stara, da se najbrže ne bo dalo zlomiti bolgarske odpornosti.
BOLGARSKO POSLANIŠTVO V BERLINU.
Bolgarski poslanik v Berlinu, Markov, bo odšel in namestil ga bo dosedanji bolgarski poslanik v Rimu, Rizow. Markov si je pridobil v kratki dobi svojega bivanja v Berlinu, kjer je služboval od 28. februarja leta 1914 dalje, v vseh krogih mnogo simpatij. Njegov naslednik je Macedonec Ri-zow iz Bitolja. Star je krog 50 let in je že 20 let v diplomatski službi. Prej je bil v Črnigori in Srbiji. On je izboren poznavalec macedonskega vprašanja in jako spreten politik. Kot poslaniški svetnik službuje v Berlinu Nikiforow, mlajši brat generala Nikiforowa, ki je bil prvi bolgarski zastopnik v Nemčiji in za časa balkanske vojne vojni minister. Dosedanji drugi tajnik Ana-stasow je poslal prvi tajnik. On je zet Ba-doslavova.
SRBIJA.
»Morning Post« poroča iz Srbije dne 2. januarja: Zdravniku, ki prvič pride v take kraje, se mora zdeti položaj obupen. Šestmesečna vojska je deželo izpraznila od živeža. Kruha je bilo malo, meso so vozili iz Malte. Bolniške potrebe je založila Anglija. Najprej je bilo treba pretrgati zvezo med armado in deželo, da se prepreči razširjanje bolezni. Zato smo 1. napravili za črto vse polno karantenskih postaj; 2. pretrgali smo železniško zvezo za 14 dni in 3. ustavili smo vse dopuste od armade proč, da se desinficirani vozovi zopet ne okužijo. Iz sodov smo napravili desinfekciiske aparate in jih razdelili na mesta in vasi. Tako je bila vsaka obleka v pol ure razkužena. Britska misija je spoznala takoj, ko je prišla v deželo, da se bo stvar še po-hujšala. za prvi čas, ne zboljšala. To je bilo res. Potem se je pa položaj nad pričakovanje naglo izboljšal. Dne 5. aprila je bilo v bolnišnicah 8198 bolnikov na legarju, 18. aprila pa le še 948.
SRBIJA IN BOLGARIJA.
Soiija, (Kor. urad.) »Agence Telegra-phique Bulgare« poroča: Listi objavljajo sledeči komunike: Nekaj dni sem srbsko časopisje besni. Vsi listi brez izjeme zavzemajo nasproti Bolgariji osorno, ne-spravljivo stališče, kar je naročila najbrže vlada. Namen novih napadov na Bolgarijo je prozoren. Srbi hočejo namreč povzročiti misel, da se upira javno mnenje morebitnim koncesijam Bolgariji in da vlada vsled tega pritiska ne more Bolgariji ničesar dovoliti. Srbi obnavljajo, kar so delali glede na Dalmacijo, manjkajo le še takrat naročeni shodi, a zato časopisje tem bolj besni. Višek dosega članek »Politike«, ki je v zvezi z vlado. »Politika« zahteva bolgarska ozemlja do rek Isker in Struma in izjavlja, da se Srbija temu ozemlju nikdar ne odpove in da hoče delati z vsemi silami na to, da dovede do končnega obračuna med Bolgarijo in Srbijo.
mož, ki hočejo žilavo vztrajati do zadnjega.
Divizija se bo časti, katere je postala deležna, izkazala vredno. To pričakujem, to vem.
Danes, ob začetku nove dobe našega skupnega delovanja, pozdravljam moje ko-renjaške borce v veseli nadi, da se bodo slej ko prej v neizpremenljivi zvestobi zavedali visoke prisege;
Vse za dom in za cesarja, za cesarja blago, kri!
Vrle čete so tem pričakovanjem povsodi v polni meri zadostile,
V	bitki pri Krakovu, koncem novembra, jc bila ta divizija vedno ondi uvrščena, kjer je grozila nevarnost in vselej se ji je posrečilo, da je stavljeno ji nalogo izpolnila,
Kot posadka v Krakovu jc napravila tri uspešne izpade.
V	krvavih dneh od 22. do 25. novembra 1914 je končno v Nowem Korczynu izsilila prehod čez Nido in se držala kljub težki m protinapadom 24. decembra tako vztrajno, da je bila s tem odvrnjena velika nevarnost za celo prvo armado.
To je le eno izmed mnogih poglavij vojne, kjer je črna vojska pokazala, da more držati enak korak z najmlajšimi četami. Njeni davni čini ji bodo v zgodovini te borbe narodov zagotovili dostojno mesto.
ITALIJANSKO-SRBSKI SPORAZUM?
Frankobrod. Iz Rima poroča »Secolo«, da so se Srbi in Italijani sporazumeli o razdelitvi Dalmacije. Severni del do Zadra naj bi pripadal Italiji, Šibenik, Spljit in Dubrovnik pa Srbiji, Kotor bi postal črnogorsko pristanišče, a prej bi morali podreti sedanje avstrijske utrdbe. Tudi Srbija bi ne smela graditi ob Jadranskem morju utrdb.
To poročilo smo priobčili že v včerajšnji številki, pa nam jo je cenzura črtala. »Tagespost« pristavlja temu poročilu, da si še nikdar ni nihče tako razdelil medvedovo kožo, kakor to delajo naši sovražniki. Op. ur,«
Na balkanskem bojišču je mir.
Dunaj, 7. junija. Uradno razglašajo: Na balkanskem bojišču vlada izvzemši posameznih prask ob meji mir.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Uspešni boji naših obmejnih čet. — Italijani se pomikajo z močnejšimi silami proti Soči,
Dunaj, 7. junija 1915. Uradno razglašajo:
Na južnem bojišču so se bili manjši boji naših obmejnih čet, ki so uspešno izpadli.
Italijani se, kakor se zdi, pomikajo z močnejšimi silami proti Soči.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Uspešno delovanje naše artiljerije na Tirolskem. — Boji za Krn. — Italijani se približali Soči.
Dunaj, 7. junija, Uradno se poroča: Na Tirolskem obmejnem ozemlju je naša artiljerija delovala z vidnim uspehom.
Ob koroški meji vzhodno od prelaza Plocken so osvojile naše čete Freikofel, katerega je sovražnik začasno vzel.
Pri Krnu se boji nadaljujejo. Italijani so morali zapustiti kraj Krn.
Soči se je sovražnik na posameznih točkah približal.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl, Hofer, fml.
XXX
Zajeti Italijani pri Bovcu.
Dunaj. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega urada se poroča: Na južno zahodnem bojišču se je posrečilo nekemu malemu oddelku naših čet, da je dne 2, junija v okolici Bovca napadel neopažen sovražnika za hrbtom in mu zadal znatno škodo. Sovražni tren, vojni tabor in utrjena hiša, najbrže tabor za proviant, je bil razstreljen. Sovražnik je izgubil 50 mrtvih in je bil zelo zmeden. Z vseh strani so pač prihitela ojačenja, a naš oddelek se je pred številno premočjo umaknil v popolnem redu.
Naši junaki pri Grameledisu,
Dunaj, 8, junija, (Kor. ur.) Vojni časnikarski stan. Poizvedovalni oddelek pod poveljstvom praporščaka Kerekes, finančni nadpaznik s 30 možmi je pri Grameledisu naskočil in zavzel strelski jarek, ki ga je branilo 20 alpincev. Ubitih ali ranjenih je bilo 15 mož, zažgali so hišo, v kateri je bil spravljen pratež in uničili sovražnikove utrdbe. Lastne izgube 1 lahko ranjen mož, 1 pogrešajo. Kerekes in Ross-mann sla bila odlikovana,
NemSki napadi Iz zraka na Anoieškem.
Berlin, 8. junija. (Kor. ur.) Wolff poroča: Ponoči 6, junija so napadli nemški pomorski zrakoplovi uspešno ladjedelnice v Kingstovvnu in v Grimsbyju. Vrnili so se nepoškodovani nazaj,
London, 8, junija. (Kor, ur.) Admiraliteta poroča: V nedeljo ponoči je metal neki Zeppelinov zrakoplov zažigalne in razstrelilne bombe na vzhodnem obrežju. Izbruhnila sta dva ppžara. Pet ljudi je bilo ubitih, 40 ranjenih.
Priprave Nizozemske.
Amsterdam, Objavili so zakonski načrt o razširjeni črnovojniški službi v nizozemski armadi. Pod orožje pozovejo zdaj tudi take, ki so sposobni za orožje, a jih dozdaj še niso pozvali. Vlada namerava vpoklicati v črno vojsko tiste, ki so oproščeni vojaške službe, in sicer prične z najmlajšim letnikom. Nizozemska namerava nadalje zgraditi dve križarki in štiri podmorske čolne.
Italijanske bojne ladje pred Dalmacijo,
Dunaj, 8. junija. (K, u.) Iz vojnega čas« nikarskega stana poročajo: Dne 5, junija je priplulo nekaj italijanskih križark in rušil-cev v dalmatinske vode. Sovražnik je obstreljeval železnico pri Mihonice, posamezne svetilnike na Visu, Lastovu (Lagosta) in Sušac (Cazzi). Obstreljevana poslopja so bila lahko poškodovana.
Kako so napadli naši vrli letalci Benetke,
Rotterdam. »Journal des Debats« poroča o napadu naših letalcev na arzenal v Benetkah: Avstrijski letalci so 24. majnika iz višine 10.000 črevljev vrgli dežnik z gorečimi snovmi, ki so razsvetljevale tla. Pojavilo se je nato celo avstrijsko letalno brodovje, ki je metalo bombe na arzenal. Bombe so ubile štiri meščane,
>
Slavnih zmag ni, zmagovitega prodiranja ni.
General Cadorna s svojimi zadnjimi poročili zelo trpinči Italijane, Posebno je zadelo njihove živce poročilo z dne 4, junija, Ta dan so listi še zjutraj ognjevito opisovali italijanski uspeh na Monte Nero
Cadorna pa ta dan priznava, da italijanska armada ne more več prodirati in da so zadnjo sredo boji pri Tolminu imeli zelo menjajoče se uspehe. Cadorna prizna, da se je ofenziva izjalovila. »Corriere dela Sera« mora priznati, da avstrijske postojanke nadvladajo in pravi, da bo treba še morda cele tedne čakati na odločitev. Tudi ostalo časopisje prigovarja občinstvu, da naj v bližnjem času ne pričakuje velikih stvari. Sedanje akcije veljajo le poizvedovanju, ki je v smeri proti Furlaniji zadelo na močne avstrijske čete. Glavna avstrijska moč še ni posegla v boj, ravnotako tudi italijanska ne. Generalni štab mora, preden začne prodirati, ugotoviti moč sovražnika. Sedanja vojska dokazuje, da je treba najmanj štiri do pet tednov za izvršitev velikih podjetij in to posebno v gorovju, ki je tako bogato presenečenj .Kratka in neredna poročila naj ne vzamejo Italiji poguma. Ljudstvo pa primerja ta suhoparna in bleda poročila s poročili prvega tedna, ko je časopisje s strašnim veseljem pisalo, da italijanski vojaki že vidijo Trst, — Časopisje poziva ljudstvo s širokimi članki k potrpežljivosti, Cadorna je mu pa jemlje s kratkimi poročili. —> (Zgorajšnji opis smo povzeli po »Zeit« in »Miinchener Neueste Nachrichten«. Op, uredn.)
Vojska z Italijo.
K italijanskim uradnim poročilom.
Dunaj, 6. junija. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: V italijanskem uradnem poročilu z dne 1. junija se glasi: »Železniško ravnateljstvo v Jakinu naznanja, da 24. maja na železniškem mostu Marcchia pri Rimini povzročeno škodo niso izvršile sovražne ladje, marveč neki avstro-ogrski zrakoplov, ki je nosil zelo razločen napis »Citta di Ferrara« in pa italijansko zastavo.« Temu nasproti je treba predvsem ugotoviti, da se naši zrakoplovi niso udeležili te akcije. Če naznanja železniško ravnateljstvo v Jakinu o poškodbah železniškega mostu pri Rimini, potem so morale biti te poškodbe izvršene, kar so prve objave zanikale. Ker se je dalje v dosedanjih naznanilih poročalo o nekem italijanskem zrakoplovu, ki je celo poizkušal napasti naše brodovje, potem bi se moralo soditi, če so podatki železniškega ravnateljstva v Jakinu točni, da je italijanski zrakoplov »Citta di Ferrara« zamenjal jadransko obal in sam bombardiral italijansko železniško črto. — O italijanskem brodovju se poroča v komunikeju z dne 2. junija, da je, ojačeno z angleškimi ladjami, ponovilo iste operacije, ki jih je jeseni 1914 izvršilo francosko brodovje. Kakor tedaj, je sovražna eskadra tudi topot dokazala svojo premoč nasproti brezbrambni signalni postaji, poškodovala stanovanje revnega svetilniškega stražnika s približno 50 streli in s tem, kakor se glasi poročilo, porušila važno stražno postajo.
O razmerah v Italiji. Pomanjkanje delavnih moči na kmetih. — Vsi moški od 18. do 32. leta pod orožjem. — Kmetje prodajajo svoje pridelke in živino za slepo ceno. — Rumunija za mir.
Curih, 5. junija. (Kor. urad.) Grof Vol-tolini podaje v »Neue Ziiricher Zeitung« sliko o razpoloženju v Italiji in naglaša težko stališče vlade, ki uprizarja najrazličnejše priredbe, da vzdrži v množicah vojno gorečnost in narodno navdušenje. Po deželi se že kažejo nevarne posledice. Za košnjo in žetev manjka delavcev. Radi novih vpoklicev je sila vsak dan večja. Ker so izostale velike množine rezervistov iz Amerike in Nemčije, je vlada deloma že sedaj vpoklicala razreda 1896 in 1897, da izpopolni rezervne formacije, ravnotako mobilno milico, tako da so sedaj vsi možje od 18. do 32, leta pod zastavami. Kmetje prodajajo vse za vsako ceno, da bi ne morali oddajati vojni upravi proti rekvizicijskim listom, ki se jih vse boji. Povsod je slišati revne ljudi, ko tožijo, da denarja, ki jim ga je namenila vlada, topot ravnotako ne bodo dobili, kakor po potresu prizadeti niso ničesar videli od onih 30 milijonov lir, ki so bili dovoljeni za olajšanje potresne katastrofe. Pomanjkljivost v organizaciji sanitetne službe se je sedaj močno pokazala. Manjka lazaretov zdravnikov in izučenega strežnega in polnočnega osobja. Ljudje na deželi že prirejajo romanja — ne za zmago, marveč za vrnitev svojih dragih in za konec vojne.
XXX
Prevoz italijanskih čet na francosko ironto?
Curih, 7. junija. Pariški časopisi včeraj niso došli, pravtako je izostala vsa pariška pošta. Čuje se, da je francoski železniški promet oviran vsled prevoza italijanskih čet na zahodno fronto.
Vroči možgani. — K Salandrovemu govoru.
Italijansko časopisje še vedno slavi Salandrov govor, katerega radi pomanjkanja prostora ne moremo prinesti v celoti, da bi naši bralci spoznali umetnost in značaj voditelja Italije. Kako je Salandrov govor vplival na Sonninovo glasilo »Giornale dTtalia«, naj pove ta list s svojimi lastnimi besedami: »Nemški kancler misli, da je Nemčija največji, najbolj učen in najboljše organiziran narod na svetu in zato hoče svet z nemško silo učiti in organizirati. Toda ubogi mož je na potu srečal drugo ponosno silo, ki nosi ime Rima, ki mu je ka-zaje na duševno in telesno orožje odgovorila: Da, vi ste velik, učen in organiziran narod, toda jaz, narod Italije, hočem biti boljše organiziran, bolj učen in večji,« V velikanskem boju narodov, ki hoče dati človeškemu duhu nov red in nove oblike, bo Nemčija sama v puščavi v svoje pogubljenje, Kdo ne ve, da v tem letnem času solnce bolj kuha z vročino na jugu kakor na severu.
XXX
Laški prostovoljci radi pomanjkanja orožja odklonjeni.
Rotterdam, 7. junija. Reuter poroča: Od 300.000 prostovoljcev jih je vojno vodstvo sprejelo le 100.000. Sodijo, da se je to zgodilo radi pomanjkanja orožja.
XXX
Marconijeva nova iznajdba.
Lugano, 7. junija. Marconi, ki je došel v Pariz, pripoveduje, da je njegov parnik »San Paolo« zasledoval nemški podmorski čoln. Njegova nova iznajdba ne dovoljuje samo, da se vidi skozi 60 cm debel zid, ampak tudi v notranjost podmorskega čolna.
XXX
— Sod-
Amnestija za milanske zločince, niki tatovi. Lugano, 7, junija. (Kor. urad.) Italijansko ministrstvo je začetkom vojne dovoljeno amnestijo razširilo na v Milanu izvršena zločinstva in pregreške in dala tako krepko vzpodbudo, da se ponove. — Milansko sodišče je obsodilo 14 sodniških uradnikov radi trajnih tatvin na škodo države na visoke zaporne kazni.
XXX
Boji v Tripolisu, Lugano, Rodbino podpolkovnika Pen-co 3, bersaglierskega polka so uradno obvestili, da je padel 29. majnika v boju pri Misurati v Tripolisu. To je edino poročilo o bojih v Tripolisu, ker je vlada po cenzuri vsa poročila zatrla,
XXX »Bela vrana« in Salandrov govor. iLUgano, 4. junija. Od vseh italijanskih listov piše samo »Popolo Romano« s čudovitim pogumom stvarno o Salandrovem govoru na Kapitolu. List pravi: Sedanji pisatelj, četudi stoječ nad vsakim strankarskim vplivom, četudi bi hotel, ne more brez znanja neobhodno potrebnih dokumentov izreči sodbe, da bi točno ugotovil razvoj velike, usodne in sedaj neodložljive tragedije. Šele potem, ko bodo znane vse listine, bo pravilna sodba mogoča. Žal, da moramo to sodbo prepustili svojim vnukom.« »Secolo« kliče državnega pravdnika proti listu.
Boji na zahod«.
Nemško uradno poročilo.
Ponesrečeni francoski napadi.
Berlin, 7. junija. Uradno se poroča: Francoski napadi na vzhodnem pobočju višine Loretto so se popolnoma zrušili v našem ognju. Širok francoski napad severozahodno od Soissonsa smo povečini takoj odbili. Našo postojanko jugovzhodno od Varennes je sovražnik včeraj ponoči napadel. Kljub uporabi zažigalnih bomb, ki so preplavile naše jarke z lahko gorljivo tekočino, se Francozom ni posrečilo vdreti v naše postojanke. Sovražnik je s težkimi izgubami bežal nazaj v svoje jarke.
Najvišje vojno vodstvo.
Francoska uradna poročila.
Pariz, 3. junija, ponoči: V Belgiji so angleške čete z bajonetom vzele grad Hooge pri Zonnebecke. V »labirintu« južno od Neuville—St. Vaast so Nemci napravili protinapade. Zavrnili smo jih, ujeli nekaj mož in napredovali, V Champagni so Nemci pri Beau—Sejour-u poizkušali napasti ponoči, pa smo jih takoj vrgli v njihove jarke. Na obronkih gozda Le Pre-tre smo odbili ljuie napade.
Pariz, 4. junija, ob 3. uri popoldne. Vzhodno od cukrarne Souchez smo napredovali v smeri proti vasi. Vzeli smo samotno pristavo. Ujeli smo 50 mož in tri strojne puške. Tudi v »labirintu« smo napredovali. Na ostali fronti samo boj topov.
Ponoči: Severno od Arrasa se boj nadaljuje; naši napadi tudi napredujejo. Severno od cukrarne v Souchezu smo vzeli nemški jarek in 30 mož. V Neuville—St. Maast smo z ročnimi granatami zavrnili nemški protinapad. V »labirintu« smo pridobili kakih 100 m ozemlja. Sovražnik je z velikimi topovi obstreljeval Verdun; izstrelil je nekaj strelov, ki pa niso zadeli. Mi smo obstreljevali južno fronto utrjenega taborišča v Metzu. Nemci so vrgli nekaj bomb nad St, Die, ni pa žrtev ne škode,
French poroča.
Rotterdam, 5. junija. General Frencii poroča: Odkar so Angleži 30. maja zasedli nekaj poslopij v bližini razvalin gradu Hooge, so tamošnji jarki izpostavljeni ljutemu ognju. Bilo je več manjših prask. Enkrat so se morali Angleži umakniti iz poslopij, katera so pa zadnjo noč zopet vzeli. Včeraj zvečer so Angleži severno-vzhodijo od Givenely prepodili Nemce iz 200 m jarkov in ujeli 48 mož, Vsled sovražnikovega ognja pa ob jutranji zori jarkov niso mogli vzdržati.
Napad nemških letalcev na Pariz.
Berlin, (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Neko nemško letalo jc vrglo 22. majnika na Pariz 8 bomb, v Javel pa 3 bombe. »Temps« poročilu o napadu še dostavlja, da so Nemci letalo tako prikrojili, da je bilo podobno francoskemu dvokrilnemu letalu vrste Voisin'in da so jc šele spoznali, ko so padale bombe. Z zanesljive strani pa izvemo, da je bilo letalo dvokril-no vrste Albatros in da jc niso nič izpre-menili. »Temps« si jc svoje poročilo najbrže izmislil zato, da vara prestrašeno
občinstvo radi pomanjkljive zračne straže v Parizu.
Napad iz zraka na Luneville.
Pariz, 8. junija. (K. u.) »Petit Pari-sien« poroča iz Luneville: Neko nemško letalo je preletelo v petek Luneville in je vrglo dve bombi. Škoda ni velika. Ubitih je bilo 7 oseb, 14 ranjenih, med njimi so 3 umrle,
Strah Angležev pred Nemci.
London. (K. u.) Municijski minister Lloyd George je izjavil predvčerajšnjim v nekem govoru v Liverpoolu. Sedanji položaj je najresnejši, v katerem se še angleški narod ni nikdar nahajal. Nemčija ni strašna sovražnica le po svojih pripravah za bodočo vojsko in po svoji organizaciji, marveč še bolj zato, ker preveva vsak sloj prebivalstva zavest, da mora velikemu narodnemu smotru vse podrediti, da zmaga domovina. Lloyd George je opozarjal delavstvo na domoljubnost in je izjavil, da morajo med vojsko odpraviti pravila strokovnih društev. Ne sme se izgubiti časa, ker preskrba s streljivom je zdaj skrajno nujna.
Zasedanje francoske zbornice. Pariz. (K. u.) »Temps« poroča: Zbornica je pričela dne 5. t. m. razpravljati o zakonskem načrtu glede na pravično razdelitev in boljšo izrabo mobiliziranega moštva in moštva ki je še nameravajo mobilizirati. Začetkom razprave je postalo zelo slabo državnemu podtajniku notranjih stvari Jacqieru, ki se je vsedel na ministrsko klop. Po poročevalčevem govoru se je zbornica odgodila. Merodajne osebe in dustrijcev, ki izdelujejo potrebščine, namenjene armadi in mornarici, so pisale predsednikoma armadnih odsekov zbornice in senata, da ie organizacija industrijcev, ki delajo za obrambo dežele, izborna in da je dovolj delavcev. Če bi se odobril zakonski načrt, bi mobilizirali v industriji zaposlene tehnike, inženirje in posebne delavce in bi tako motili organizacijo industrije. Zakonski načrt naj se zato tako prikroji, da se reden obrat industrije ne moti.
Angleške izgube.
London. (Kor. ur.) Zadnji seznam izgub obsega imena 2325 mož.
Francoski vojni stroški.
Kodanj, 4. junija. Od začetka vojske znašajo francoski vojni stroški 22 milijard frankov.
Sodba kanadskega častnika.
London. (Kor. urad.) »Daily Tele-graph« objavlja napade nekega kanadskega častnika, ki izvaja med drugim: Sovražniki so popolnoma oboroženi in izurjeni in so izborni borilci, dasi se glase naša poročila drugače. Kdor sodi, da jim primanjkuje streliva, naj pride sem in naj se pusti 24 ur obstreljevati.
Rezervna milica na Kanadskem.
Berlin. Iz Montreala se poroča: Kanadska vlada je sklenila, da ustanovi rezervno milico 250.000 mož.
Pred veliko stavko na Angleškem.
London, (Kor urad.) Vodilni odbor splošne zveze strokovnih društev objavlja okiic, s katerim opozarja na možnost, da lahko v dveh tednih izbruhne v celi pokrajini Lancashire velikanska industrijska stavka. Oklic obžaluje, ker je bila vlada nesposobna, da bi bila cene živilom in premogu in vojne dobičke nadzorovala in naglaša, da so se živila v enem letu podražila za več kakor 25%. Še resnejše je, ker so se cene premogu še bolj zvišale. Umetno povišane cene premogu povzročajo, da primanjkuje dela. Razne industrije že izjavljajo, da bodo morale zapreti svoje tvornice. Če se vojska še razširi, nastane zelo resen položaj. Oklic opravičuje zahtevo delavcev po vojni dokladi, ki jo dobiva približno 1 milijon delavcev. 10 do 12 milijonov mora živeti brez nje. Vlada zanemarja organizacijo žcleznic in preko-morskih transportov.
Proti strokovnim društvom na Angleškem.
London, (Kor. ur.) »Times« pišejo: Lloyd George je storil za probujo naroda v 48 urah več, kakor vsi ministri skupaj tekom mesecev. List nadaljuje: Ne zadošča, da se razveljavijo med vojsko pravila strokovnih društiev, država mora marveč tudi določiti med vojsko stalno višino plač.
Skrb za živino na Angleškem.
London, 7. junija, (Kor. ur.) Poljedelski urad poživlja vse živinorejce, naj kolikor mogoče pomnože število živine. Telet naj ne koljejo in nobeno mlado živin-če naj ne prodajo, marveč naj mislijo na bodočnost.
Nove velike tvornice v Kanadi.
London. (K. u.) »Daily Telegraph« poroča: V Kanadi so ustanovili velike tvornice za izdelovanje streljiva. Tvornice že izdelujejo streljivo,
nna—tczjcmcuai—IL-3
vojsko z Rosi.
: Haretaite ..Slovenca".
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Napredovanje severno od Mosciske. — Zavezniške čete se ustalile na severnem bregu Dnjestra.
Dunaj, 7. junija 1915, Uradno razglašajo:	,
Napadalno središče zveznih armad )e severno od Mosciske zopet znatno napre« dovalo.
Linsingenova armada se je potem, ko je zavzela z naskokom utrjen most Zurav-no, trdno ustalila na severnem bregu reke Dnjestr.
V bitkah pri Przemyslu je bilo od 1. junija naprej ujetih nad 30.000 Rusov.
Namestnik načelnika generalnega štabal pl. Hofer, fml.
XXX
Silni ruski napadi ob Prutu odbiti. — Prodiranje naših čet proti Dnjestru. — Od 1. junija dalje pri Przemyslu ujetih 33.805 Rusov.
Dunaj, 7. junija. Uradno se razglašal Po težkem porazu pri Przemyslu je rusko vojno vodstvo zadnje dni naperilo ljute napore proti našim postojankam ob Prutu, da bi tu nasilno prodrlo. Posebno na prostor med Kolomejo in Delatynom je sovražnik pošiljal vedno nove množice v bitko. Med tem ko so se vsi ti napadi z velikanskimi izgubami Rusov razbili ob vztrajnem junaštvu armade generala konjenice barona Pflanzer-Baltina, so prodirale od zahoda sem pod poveljstvom generala Lin-singena stoječe zavezniške bojne sile. Včeraj so vzele Kalusz, ozemlje severno od tega mesta in višine na levem bregu Dnjestra severno od Zurawna. Med nad-vornsko Bistrico in Lomnico so se pridružile napadu naše čete.
Boji vzhodno od Przemvsia in Jaro-slava trajajo dalje, severno od Mosciske se je moral sovražnik umakniti iz Czer-niawe. Posamezni slabotni protinapadi Rusov so se zrušili. Pri Przemyslu je padlo od i.' junija dalje 33.805 ujetnikov v roke zmagovalcev.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Napredovanje nemške oienzive na severu, — Deli Linsingenove armade prekoračili pri Zurawn« Dnjester.
Berlin, 7. maja. Uradno se poroča: Severno od Kurszanyja smo izsilili prehod čez reko Vindavo. Jugovzhodno od Kur-towjanyja in vzhodno od Sawdynikov je naša ofenziva dobro napredovala. Ujel? smo nadaijnih 3340 Rusov in zaplenili 10 strojnih pušk. Južno od Njemena smo očistili porečje sovražnika.
Vzhodno od Przemysla so vrgle zavezniške čete sovražnika severozahodne od Mosciske nazaj na Visnico, Deli Linsingenove armade so prekoračili pri Zu« rawnu Dnjester in z naskokom osvojile višine na severozahodnem bregu. Dalje južno je zasledovanje doseglo črto Nowica — Kalusz—Tomasowce. Plen je tu narastel na čez 13 000 ujetnikov.
Najvišje vojno vodstvo.
XXX
RUSKO URADNO POROČILO.
»Berliner Tageblatt« javlja: Veliki ruski generalni štab javlja 3. junija: Dne 31. maja smo odbili uspešno več sovražnih napadov in vzeli smo okop pri Šavlib vzhodno od vasi Travliang. Na fronti od levega brega Narewa do Visle je sovražnik z neznatno močio večkrat napadal, p s smo ga odbili.
V Galiciji se je razvil od 31. maja dalje na fronti med Vislo in Przemvslom znova trdovraten boj. Naše čete so dosegle precejšnje uspehe ob levem bregu dolenjega Sana in so vzele več vasi z bajonetom. Na desnem .bregu Sana smo imeli uspehe pri vasi Kalerikuna, kjer so naše čete zavzele sovražno opirališče in južno od te vasi ujele 22 častnikov in 1300 mož z 8 strojnimi puškami vred.
Sovražnik obstreljuje Przemysl s to« povi težkega kalibra. Glavni napad je naperil sovražnik na severno fronto pri for-tih 10 in 11, katere so bili Avstrijci, preden so se bili zadnjič udali, popolnoma porušili. Ko smo odbijali te napade, se je posrečilo sovražniku, da je nam vzel več težkih topov, ki so iz neposredne bližine do zadnjega strela pokali na sovražnika. Po dopolnilnih poročilih smo ujeli pri for-tu 7 še 200 ujetnikov in vzeli 8 strojnih' pušk. Med Przemyslom, velikim Nare-vom in Dnjestrom nobene izpremembe.
Med Tysmanico in Stryjem se je posrečilo sovražniku nekaj uspehov, potem ko jc tam zbral znatno množino težkega topništva in ko je dobil ojačenja. Napravil je več velikih napadov z velikimi četami po noči in pa zjutraj 1. junija; boj se nadaljuje. Na desnem bregu Bistrice smo vzeli del sovražnih postojank in ujeli 150 mož,
«MiincKener Neucstc Nachrichten* poročajo: Ruski generalni štab iavlia 2, iu-
središče v Brody, Njih' optimizem jih je zopet enkrat varal. Bodočnost nat*' pouči, v koliko so še sposobni za operacije in če še vedno upajo, da morejo držati črto ob Visli ali če morejo celo zopet iz-nova prodirati. Ruske armade so, ker so težko omajarue, oslabljene za nad 2 in pol milijona mož. ne morejo uriti in razvrstiti novih čet, obiskane po nalezljivih boleznih, — zdaj v takem stanu, ki bi zahodnoevropske čete dovedel do popolnega propada. V ruskih razmerah še ni dosežen ta trenotek, ker je neobčutljivost ruskih čet izredno velika.
London. (Kor. ur.) »Daily Mail« piše: Zavezniki so vzeli Przemysl in se približujejo Lvovu. Nemci napadajo z veliko silo varšavsko bojno črto in iznova strašno prodirajo v baltiške dežele. Mogoče je, da se bliža tista ura, ko bo nemški generalni štab zadovoljen z uspehom in bo zato vrgel velika ojačenja na zahodno bojno črto. Ko pridiejo ta ojačenja, se obnovi tista taktika, s katero so prodrli rusko bojno črto. V bližnji bodočnosti moramo pričakovati močnejšega napada, kakršni so bili vsi dosedanji. Edino protisredstvo je, da se odgovori na obstreljevanje s še močnejšo točo krogelj, ki jih je še mogoče izdelati le, če se narod takoj odločno zavzame za Lloyd Georgejev oklic.
UMIKANJE RUSOV PROTI LVOVU.
Vojni poročevalec dunajske »Reichspost« poroča iz vojnega poročevalskega stana: Mislim, da položaj na gališkem bojišču lahko označim s sledečimi besedami: Rusi se sedaj trudijo, da bi dosegli kako postojanko pri Lvovu in jo držali. Ruske postojanke ob Sanu so končnoveljavno prodrle.
V LVOVU.
Krakov. Poulična železnica v Lvovu preneha voziti ob 6. uri zvečer. Guberna-tor Bobrinski je odpotoval iz Lvova, ker se mesto izpraznuje. Ozemlje vzhodno od mesta so proglasili za vojno ozemlje in so že ustavili poštni promet. Premestili so podružnico ruske državne banke.
POLOŽAJ ARMADE GENERALA BRU-SILOVA,
Geni, 7. junija. Francosko in angleško časopisje piše na podlagi petrogvajskih poročil, da je najmanj prezgodaj govoriti o obkolitvi Brusilove armade vzhodno ocl Przemysla .Vendar je pa tamošnji položaj Rusov nevaren, ker so zavezniki vzeli višinske postojanke in ker je njih težka artiljerija v premoči. Če se Brusilovu posreči, da častno pride iz te zagate, bo to eden najsijajnejših činov od izbruha vojske.
NEZADOVOLJNEŽI V RUSIJI.
Pariz. (Kor. urad.) Pod nadpisom »Ne-zadovoljnežem« objavlja »Večerno Vreme«, ki je v zvezi z najvišjim poveljnikom, nekaj besedi tistim, ki nergajo in ki so postali zmedeni. L'st piše med drugim: Veliko število oseb si je na jasnem, da pri nas ne stoji vse tako, kakor bi moralo biti in kljub temu niso na jasnem, da je obramba našega obrambnega načrta proti Avstriji le potreba, kakor čudno se to tudi čuje. Naš generalni štab je računal tudi z glasovi nezadovoljnosti v notranji deželi. Izvedel je primeren popravek in ni stre-mil po cenenih uspehih. Vsi, ki smo vsled Libave in zaradi umikanja na črto ob Sani dvomili in smo se zmedli, moramo misliti na to, ker če se v sedanje dogodke ne umisiimo do tiste stopinje, ki je potrebna za boj z veleizdajalskim šepetanjem, potem gorje nam, ne gorje državi in narodu, ki kljub vsem reši svoje naloge.
XXX
RUSIJA KLIČE LETNIK 1916.
Kodanj, 5. junija. Ravnokar se vrši vpoklicanje ruskih novincev letnika 1916.
XXX
PROTIALKOHOLNE ODREDBE V RUSIJI.
Kodanj, 2. junija. Kakor poroča »No-woe Vremja«, je ministrski svet zavrnil predlog ruske ministrske komisije, da naj bi se dovolilo prodajati lahka vina in lahko pivo.
Dardanele je izjavil Churchill: Nahajamo se pred tako zmago, kakršna se še v tej vojski ni videla in ki nas odškoduje za vse naše izgube.
ANGLEŠKA TORPEDOVKA ZADELA NA MINO.
Pariz, 5. junija. (Kor. ur.) Listi poročajo, da je angleška torpedovka »Mohavk« v Severnem morju zadela na mino. Ladja je pa kljub temu še dospela v najbližnjo luko.
POTOPLJENI PARNIKI.
London, 7. junija. (Kor. ur.) Reuter poroča: Parnika »Enamay« in »Strath-barn« sta bila 3. oziroma 4, junija v Severnem morju torpedirana. Moštvo je rešeno. Pri otokih Orkney so bili včeraj torpedirani nadaljnji trije parniki. Posadke so rešene.
ANGLEŠKI PARNIK STAR OF WEST POTOPLJEN-
Londcn. S, junija. (K. u.) Neki nemški podmorski čoln je potopil angleški parnik Star of West, Posadko so izkrcali v Aber-deenu.
STRAH PRED PODMORSKIMI ČOLNI.
Solun, 4. junija. (K. u.) Iz strahu pred podmorskimi čolni je dospel italijanski br-zoparnik »Milano« brez potnikov. Potniki na francoskem parniku »Caledonia« so med celo vožnjo imeli na sebi rešilne pasove. Parnik so do Athosa spremljale francoske torpedovke.
RUSKI ISKALEC MIN POTOPLJEN.
Berlin, 7. junija. Admiral Behncke poroča: Ruski iskalec min »Amur« je bil dne 4. t. mes. pri Baltishportu potopljen od nemškega podmorskega čolna.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 7. junija. (K. u.) Glavni stan poroča z dne 5. t. m.: Na dardanelski fronti podvzema sovražnik pri Sedil-Bahru s pomočjo ojačenj, katera je dobil zadnje dni, resne napade. Od včeraj opoldne dalje smo ga pa s protinapadi pregnali. Dosedaj smo zaplenili 5 strojnih pušk. Naše baterije ob anatolski obali obstreljujejo, kadarkoli je njih stališče ugodno, z učinkom napadalne čete in sovražno artiljerijo, pravtako tudi bojne ladje, ki se pokažejo. Ena krogla je zadela oklopnico »Bruix«.
Pred Ari Burnom se ni nič posebnega zgodilo. — Nemški podmorski čoln je dne 30. maja torpediral in potopil pri otoku Stratos južno od Lemnosa neko sovražno bojno ladjo. V noči od 3. na 4. junija se je potopil francoski iskalec min »Casablan-ca« vsled eksplozije med otokoma Keu-sten in Hekin nasproti Smirne.
Na ostalih bojiščih se ni nič posebnega zgodilo.
BLOKADA MALOAZLTSKEGA OBREŽJA.
London. 7. junija. (K. u.) »London Ga-zetie« poroča: Angleška vlada je proglasila nad maloazijsko obal blokado, ki se je pričela dne 2. junija opoldne. Nevtralne ladje so smele 72 ur po začetku blokade zapustiti blokirano ozemlje.
TURŠKI NAPAD PRI SEDIL? AHRU.
Carigrad. (Kor. urad.) Turške čete so pričele v odseku Sedilbahr napadati, ko so prej odbile sovražne napade. Zasedle so važne sovražne utrdbe. Sovražnikove izgube so težke. Turki so zaplenili 17 rab-Ijivih strojnih pušk, celo množino pušk in streliva. Uspešno je bil tudi odbil 5. t. m. poizkušeni sovražni napad v odseku Ari Burnu. Sovražnik je izgubil veliko mrtvih in ranjencev.
KRUPP V CARIGRADU.
Dunaj. Carigrajski »Tanin« poroča: Nemška tvrdka Krupp je sklenila, da zgradi v Carigradu tvornico orožja, ki bo v bodoče dobavljala Turčiji vse topove, puške in drugo orožje.
Boji i Kavkazu.
nija: Pri Savlih ni bistvene izpremembe. Zapadno od Kurtowiany traja boj na fronti Travliang—Gailiski dalje. 31. maja smo vzeli z bajonetom zadnje imenovano močno utrjeno vas, ki so jo Nemci trdovratno branili. Na levem bregu Visle je sovražnik v noči 31. maja živahno streljal s topovi. Na celi fronti severno od Pilice so se pojavili okoli 4. ure zjutraj gosti vali dima; sovražnik uporablja strupene pline in napada z znatno močjo naše postojanke ob Bzuri, pri Witkovicah, Brohovu, So-chaczevvu in Kolzovvu. Zlasti je sovražnik trdovraten ob dolenji Ravvki na prostoru med vasmi Hizerka in Volja Szidlovvska. Čeprav je sovražnik potratil silno množino strupenih plinov, katerih smrad sc je čutil 30 vrst za našo fronto, smo vendar vse napade odbili.
V Galiciji se je pripravljal sovražnik Več dni s silnim topniškim ognjem na napad. 30. maja je prijel severne in severno-zahodne forte pri Przemyslu, med fortom 7 in 11. V noči na 31. maja se je sovražniku posrečilo, da se približa na 200 korakov napadenim odsekom in da udre v fort 7, kjer se je vnel ljut boj, ki je trajal 31. maja do 2. ure popoldne. Sovražnika smo vrgli s silnimi izgubami. Ostanek onega moštva, ki je napadalo fort 7, 23 častnikov in 600 mož, smo ujeli.
Na fronti onstran Dnjestra so posegle skoro izključno nemške čete v boj v najbližji okolici Stryja. Rezultat doslej še ni znan. Ob bregu Swize so naše čete dalje napredovale. Od 28, do 30. maja smo našteli 10.422 ujetih vojakov in 238 častnikov, katere smo odpeljali v notranjost.
Padec Przemysla.
Veliki generalni štab javlja 4. junija:
1.	junija je trajala bitka v Galiciji z isto silovitostjo dalje na celi črti od Visle do Nadworne. Na levem bregu dolenjega Sana so potisnile naše čete s krepkim sunkom sovražnika 2. junija definitivno nazaj in so vzele važen odsek utrjene sovražne postojanke pri Rudniku, kjer smo ujeli 4000 mož in vplenili mnogo topov in strojnih pušk. Mi nadaljujemo uspešno svojo ofenzivo na celi črti do izliva Wisloka. Glede na dejstvo, da je Przemysl z ozirom na stanje svojega topništva in pa z ozirom na svoje od Avstrijcev pred predajo razbite utrdbe nesposoben za samostojno obrambo, je bilo le tako dolgo pametno, da držimo mesto, dokler so nam severno in zapadno od mesta ležeče postojanke olajševale boj ob Sanu. Ker je pa sovražnik vzel Jaroslav in Radvmno in se razprostrl tudi na desnem bregu Sana, so bile naše čete, ki so držale te postojanke, prisiljene, da se bore na nejednakomerni in zelo malo za obrambo pripravni fronti, ki je bila vsled teh postojank podaljšana za 35 vrst. Čete v teh postojankah so bile izpostavljene koncentriranemu ognju številne sovražne težke artiljerije. Zato smo začeli nedavno odvažati različen materi-jal, ki smo ga svojčas Avstrijcem vzeli. Ko smo končali te transporte, smo odpeljali
2.	junija zadnje baterije in v naslednji noči so zapustile naše čete na dano jim povelje postojanke, ki obdajajo severno in zapadno fronto Przemysla, in so se ustalile dalje proti vzhodu bolj na gosto.
Sovražne napade med Przemyslom in Dnjestrom smo 1. junija odbili. Onostran Dnjestra se je posrečilo sovražniku, ki je pri dohodih na Stryj zbral močne čete, cla prodira na fronti med Tysmienico in reko Stryj. Imel je pa velike izgube in pri svojih protinapadih smo ujeli 1000 mož. Ob Swici in Lomnici smo 1. junija pritiskali na sovražnika in ob Bistrici smo odbili njegove napade. Na drugih delih fronte je položaj neizpremenjen,
XXX
VELIKI KNEZ NIKOLAJ NAPOVEDAL PADEC PRZEMYSLA.
Haag. Francoski vojni minister Millerand je včeraj opoldne poročal predsedniku Poincareju, da je padel Przemysl, Takoj nato je zboroval ministrski svet. Po ministrskem svetu so opazili, da so živahno menjavali brzojavke Poincare, angleški kralj in car. Francoskih uradnih krogov poročilo o padcu Przemysla ni presenetilo, ker je veliki knez Nikolaj že koncem maj-nia izjavil, da je padec Przemysla neizogiben. V Parizu so zelo v skrbeh, kako da bo vplival padec Przemysla na Rumunijo, osobito če bodo morali Rusi izprazniti celo Galicijo. Značilno je, da francosko časopisje dne 5. junija še ni poročalo, da je padel Przemysl.
GLASOVI PO PADCU PRZEMVSLA.
Bern. (Kor. ur.) Stegemann izvaja v »Bundu«: Bavarci so, ko so bile vržene severne przemyslske utrdbe, kot rojene napadalne čete z naskokom, ki ga ni bilo mogoče ustaviti, vzeli utrdbe in so vdrli v mesto. Przemysl je padel; kar ni presenetilo, ker je padec strategična posledica zadnjega prodiranja ob Dunajcu in ker se Rusi tudi ob reki San niso mogli držati. Dogodki pri Stryju so tudi večje važnosti osobito že zato, ker se je tudi Linsinge-nova armada ustalila ob Dnjestru. Rusi so že pričeli preseljevati svoje upravno
No morju.
POZNO SPOZNANJE.
Curih, 4. junija. Francoski mornariški minister Augagneur je izjavil dopisniku milanskega »Corriera«, da so dosedanje izkušnje nedvomno dokazale, da podmorski čolni nadkrilju jejo velike bojne ladje. Zato je samo izraz previdnosti, če se bojne ladje skrivajo, da jih podmorski čolni ne napadejo.
LORD CHURCHILL O ANGLEŠKEM VOJNEM BRODOVJU.
London. (Kor. urad.) Lord Churchill je izvajal v svojem govoru v Fundeen: Nevarnost podmorskih čolnov je omejena. Razmerje pomorskih sil postaja za Anglijo vedno ugodnejše. Koncem leta se jc angleško brodovje tako ojačilo, da bi se to zdaj še zdelo neverjetno, če bi dejstva ne ootrdila resničnosti teh trditev. Glede na
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 2. junija. Generalni štab poroča o polnoči: V smeri na 01ty boj topov in streljanje pušk. V smeri na Wan še vedno zasledujemo Turke, ki se umikajo na Maghelaw. V ozemlju Diza in Ghiazer (zahodno od Urmie) so naše čete prišle do kraja Karpen,
Razno poročila.
ŽENSKA VOLILNA PRAVICA NA DANSKEM. Kodanj, 7. junija. (Kor. ur.) Novo radikalno konstitucijo na Danskem, ki razširja volilno pravico tudi na žene, je danes kralj sankcioniral,
»RDEČI KRIŽ« V ŽENEVI ODPRAVLJA ODSLEJ TUDI KORESPONDENCO ZA OSEBE, KI NISO VOJNI UJETNIKI.
Ženeva, 4. junija. (Kor. urad.) Mednarodna agentura za vojne ujetnike v
Ženevi, ki jo je ustanovil mednarodni odbor »Rdečega križa«, sprejema odslej tudi odpravljanje korespondence za osebe, ki niso vojni ujetniki. Dotični dopis se mora nasloviti na odbor in se mu ima priložiti mednarodni list za odgovor, ker so poštnine prosta le pisma za vojne ujetnike,
PERUANSKI VOHUN OBSOJEN.
Lipsko, 4. junija. Pred kazenskim se' natom državnega sodišča se je vršila vohunska pravda proti 24 let staremu pe-ruanskemu trgovcu Henriku Rojasu in proti 43-letnemu angleškemu učitelju boksanja Juriju Crossanu, oba iz Hamburga. Crossan je bil zaradi izdajstva vojaških tajnosti obsojen na tri leta v kaznilnico, Rojas pa zato, ker prvega ni naznanil. Obtežilno je bilo, ker sta oba obtoženca inozemca in se je dejanje zgodilo ob času, ko je bilo med Anglijo in Nemčijo že vojno stanje.
LETALSKA NESREČA V ŠVICI.
Bern, 4. junija. (K. u.) Pri Fallandenu je neki dvokrovnik padel na tla iz višine 2000 metrov. Letalo se je razbilo. Oba letalca, poročnik Vellenweiler iz Berna in niegov spremljevalec korporal Probst iz Basla, sta se ubila.
Boji on perzijskem zalivi'
London, 4. junija. »Reuter« k roči uradno: V Mezopotamiji so anglešl- j čete 31. maja porazile Turke severno od ..urne, ujele 250 mož in zaplenile 3 topove, 1. junija so nadaljevale z zasledovanjem in pri tem zajele še 3 topove in 300 mož.
Dnevne novice.
4 Dr, Matko Laginia je v daljšem raz-govoru 7. dopisnikom Narodne obran?« izrekel to-le programatično izjavo, ki jej gotovo pritrja vsak Slovenec in Hrvat. Vse naše javno in skupno delo mora v teh usodnih časih obstati v tem, da z vso odločnostjo zahtevamo ujedinjenfe vseh Hrvatov in Slovencev.
»Čas«. Znanstvena revija »Leonova družbe . Vsebina 4. zvezka: Članki: Dr. Jakob Mohorič, O nacionalizmu in inter-nacionalizmu. — Dr. Josip Mantuani, Umetnost in vojna. II. — Dr. V. Šarabon, Svetovni promet po morju. II. — Dr. I. Česnik, Silvio Pellico. — Pavel Perko, Madame Bovary. — Obzornik: Verstvo in kultura: Vojska in Bog. (A, U.) Vera in vojska. Dr. G. Pfeilschifter, Religion und Religionen im Weltkrieg. (Dr. Fr. Grivec.) »Staroslovenska Akademija na Krku«, (St. Stanič.) Dr. A. B. Jeglič. Psalmi. (A. U.) Antonius Bonaventura Ep. Instructio Pastoralis. — Kultura: Kulturne naloge stoletja. Prof. R. Broda. Die Kulturaufga-ben des Jahrhunderts. (A. U.) Novi kulturni dokumenti o svetovni vojski. — Zgo-dovina: Dr. Jos. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda. 4. zv. (Fr. Komatar.) — Pacifizem: Mirovno gibanje in svetovna vojska. (A. U.) — Beležke, — Glasnik »Leonove družbe«. — »Čas« izhaja kot dvomesečnik. List je ena izmed letnih publikacij »Leonove družbe. Letnina za »Čas« in druge redne publikacije »L. D.« znaša 6 K. Pošilja naj se na naslov: »Leonova družba« v Ljubljani.
— Odlikovanja. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil računski podčastnik 7. polj, top. p. Ivan Prosenc in štabni stražmojster 5. drag. p. Alojzij Senčar. Zlato hrabrostne svetinjo je dobil zdravnik 16. lov, bat. Pretschner Franc. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: ognjičar 7. trd. lop. bat. Kuhar Štefan; praporščak dr. phil. Polti Julij; poddesetnik Schmolzer Alojzij; infanteristi Lamprechter Ferdinand, Konig Franc, Mayer Mihael, Mosler Rihard, Payer Karel, Schaubach Tomaž, Turner Leon in Zanke Ludvik, vseh deset pri 7. pp.; četovodja 5. drag. p. Lušin Ivan; črnovojniški desetnik Mandelc Ivan, pionirja Dostal Ivan in Lesina Franc, vsi pr/ 1. mostnem bataljonu.
-f Dr. Ernest Dezsey — Hans Bartsch. V naših krajih je ime dr. Ernesta Dezseyja pač malo znano. V mirnih časih jc nositelj tega imena glasbeni kritik graške »Tages-pošle« in pisatelj, romanopisec in zgodovinar glasbe, sedaj pa služi za nadporočnika pri armadi. Omenjamo ga zategadelj, ker je te dni priobčil v »Berliner Tagc-blattu« listek o našem Krasu in o naših Kraševcih. V listu omenja Nabrcžino, De-vin, Komen, Gorjansko in Prosek — mudil se je torej v tistih krajih, Lahko rečemo: še nihče ni tako lepo in izrazito, s tako preprostimi in vendar poetičnimi besedami popisal lepoto našega Krasa. A tudi o ljudeh piše, kakor mož, ki ljubi resnico in ki je našemu ljudstvu pogledal v dušo. Iz Gradca pač dr. Dezsey ni prinesel za naše ljudi nobenih simpatij, a spoznal je na svoje oči to vrlo kraško prebivalstvo, njegove odlične lastnosti, njegovo žiiavost in zvestobo in je to povedal najširšemu občinstvu. Kak razloček pač res med dr. Erne-stom Dezseyjem in med — Hansom Bar-tscheml
K porazu Italijanov na Južnem Tirolskem.
Razsvetljava v Trstu. Predsedstvo c, kr. policijskega ravnateljstva javlja v tržaških listih: »Naznanja se javnosti, da se mora vsled odredbe vojaških oblasti razsvetljava mesta Trsta in proti morju ležečih ozemelj, kolikor mogoče omejiti. Zlasti morajo biti okna na vseh poslopjih in napravah, ki leže ob obrežju ali pa so obrnjene proti morju, zastrta tako, da ne more ven noben svetlobni žarek. Istotako smejo tovarne in druga obrtna podjetja delati ponoči le ob zastrti luči. Prebivalstvo se poživlja, da se strogo ravna po teh nared-bah.«
+ Zasedenje škofijske stolice v Se-nju. Hrvatski listi poročajo, da postane škof v Senju častni kanonik in katehet na gimnaziji v Gospiču prof, dr, Josip Ma-rušič. Imenovanje se v uradnem listu v kratkem obelodani,
—	O. Vendelin Vošnjak, generalni de-finitor. V vrhovni upravni svet frančiškanskega reda je bil izvoljen na generalnem kapitlju 22. maja ustanovitelj mlade hrvatske province in dolgoletni njen pro-vincijal, sedanji kustos in gvardijan frančiškanskega samostana v Zagrebu preč, o, Vendelin Vošnjak, Kot generalni definitor pomaga generalu v upravi celega reda in zastopa slovanske in mažarske province. Njegova rezidenca je v. Rimu. — Čestitamo!
—	Premestitev tržaškega loterijskega v !$a. Gradec, 3. junija. Z ozirom na do-( ike zadnjih dni so se posli loterijskega
.da v Trstu poverili loterijskemu uradu ^Gradcu. Žrebanje tržaškega loterijskega urada se bodo vsled tega do nadaljnje odredbe vršila v Gradcu,
—	Ponesrečil se je v petek dne 6. junija na Vrzdencu pri Horjulu občespošto-vani posestnik Janez Logar, Prekucnil se je nanj voz, obložen z brezovimi iplajčki in ga tako nevarno poškodoval, da jt kmalu nato umrl. Pogreb se je vršil v ponedeljek dopoldne.
—	Podpolkovnik Vladimir Trbojevič, poveljnik bos.-herc, lovskega polka, je, kakor poroča ruski »Rdeči križ«, podlegel ranam v Brest-Litowsku, dne 25, avgusta 1914,
—	Umrl je v Zagrebu poveljnik hrvatskega junaškega 53, pp. polkovnik Schir-mer, star 50 let.
—	»Mir«, ki je dosedaj izhajal po dvakrat na teden v Ljubljani, je začel zopet v Celovcu po enkrat na teden izhajati,
—	Umrl je major pešpolka št, 87. Oto-kar Weeger, — V Trstu je umrl nadspre-vodnik c. k. drž, žet. v p. Josip Hočevar,
—	Sto let je preteklo 27. maja, odkar je Dubrovnik zvezan z Avstrijo,
_ Mučilec vojakov in defravdant obsojen, »Zeit« poroča iz Gradca, da je ta-mošnje vojno sodišče obsodilo podpolkovnika viteza Rutkowskega, poveljnika nadomestnega kadra 9, ulan, polka v Sta-nislavovu zaradi mučenja vojakov in goljufij na tri leta težke ječe, na izgubo plemstva in na degradacijo. Podpolkovnikov stražmojster Semenko je tudi obsojen na degradacijo za ulana in na eno leto ječe.
_ Vojni kurat Bratanič v ruskem,
ujetništvu. Iz ruskega ujetništva se je po šestih mesecih oglasil vojni kurat č. g. Raj-mund Bratanič. Kakor piše, je zdrav in se nahaja v Dauria, Zabajkalskaja oblast. Pismo je datirano od dne 10. aprila in je došlo dne 21. maja.
—	Kolera v Mariboru. V sredo, dne 2. junija, je potom nekega vojaškega transporta prišel v Maribor vojak, ki je obolel na sumljivih znakih kolere. Mož je dne 3-junija umrl,
—	Štanga pri Litiji. Cerkveno pred-'tojništvo župne romarske cerkve sv. Antona P, v Štangi nad Litijo obvešča tem potom vse kramarje-prodajalce ob cerkvenih shodih ondi, da je odslej prepovedano ob shodih v Štangi prodajati kakršnekoli predmete, ki ne spadajo strogo v božjepotne nabožne namene, — Istotako je prepovedano vsako igranje za denar ali denarja vredne predmete! — Časovno in krajevno umestna prepoved. Božja pota naj ne bodo sejmišča razuzdanosti!
—	Poroki. Poročil se je c, kr, sodnik V, Mariboru gosp, dr- Davorin S e n j o r z gospodično Mileno Svetkovo, in notarski kandidat v Buzetu gosp. Lovro S e v n i k z gospodično Dano Svetkovo iz Ljubljane,
Morski pes se je pojavil v tržaški luki. Dolg je poldrugi meter,
—	Cene kruha v Berlinu. Ker je voj-nožitna družba znižala cene moke, je berlinsko mesto določilo nove cene za kruh. Poslej zanaprej bo stal 1 kg rženega kruha največ 42 fenigov (55 vinarjev), 2 kg pa 80 fenigov (K 1-05). Namesto dosedanje vojne zemlje s 75 grami bodo zopet pekli belo pecivo po 50 gramov in cena za kos ne sme iti preko 3 fenigov (4 vinarje).
V DARDANELAH POTOPLJENA ANGLEŠKA BOJNA LADJA.
Berlin. Tukajšnji listi poročajo iz Sofije, da so 28. majnika ob 2. popoldne pri Sigidcre, severno od Sedil Bahra, zopet opazovali, kako je bila torpedirana neka velika angleška bojna ladja. Dve drugi
ladji sta vlekli torpedirano ladjo proti Im brosu, a se je med vožnjo potopila.
Mornarica Zedinjenih držav.
Dandanes so po listih mnogo čita o moči in vredbi mornaric raznih evropskih držav, prav malo se pa sliši o mornarici Zedinjenih držav. Na vsak način pa jc zanimivo in za sedanji čas primei-no, cla zvemo tudi kaj o pomorski moči Severno Amerike.
Amerika je domovina inženirjev in mehanikov, ki zaslužijo vse naše občudovanje. Zato sc nc smemo čuditi, ako so ameriške ladje remek-dela in-ženirstva, kakor se tudi ni čuditi, ako te ladje kažejo v oborožbi vsa značilna znamenja široke velikosti, ki smo je več ali manj navajeni ob vsakem pojavu z one strani oceana.
Ameriški inženirji pa so pri svojih iznajdbah svojo dobo prehitevali. Na primer jc ameriški tip »Indiana« bil že od leta 1891. oborožen s 4 topovi od 305 mm v premeru in 38 po 203 mm v stranskih stolpičih. Do tako razpored-be jo prišla Evropa šele več kakor deset let pozneje (»Kearsarge«). Topove so imeli Amcrikanci nameščene v stolpičih, enega tik drugega, kakor so sedaj pri naših izboljšanih »clreadnough-tih«, že 12 let preje. Ameriška je tudi iznajdba jambor pol načinu Eiffelno-vega stolpa, kar je imelo preprečati preveliko škodo od posameznih strelov, ki bi ladjo zadeli. Uspehi to iznajdbe sicer niso docela zadovoljili, kajti tresenje, ki ga povzročajo stroji, one-mogočujo opazovanje z vršel (košev na jamborih).
Ko sc je leta 1906. večina mornaric že zadovoljevala z običajno armaturo s po 4 topi od 305 mm v premeru iu s postransko baterijo topičev s premerom 152 mm, so Američani svoj »Conenticut« žc imeli opremljen s 4 topovi po 305, z 8 po 203 in 312 po 177 mm v premeru, tako da so glede oddajanja salop prekašali katerosibodi drugo vojno ladjo istega letnika. Poznejše uprave so si prizadevale z metodičnim delom in tudi dosegle, da je danes ameriško brodovje, kar se ma-terijala tiče, med prvimi na svetu. Danes razpolaga ameriška mornarica s 14 popolnoma pripravljenimi »dreacl-noughti«. Prvi je bil »Michigan« (1909); najnovejši je »Pennsylvania« (1914). Ti' velikani obsegajo 16.000 do 31.500 ton. Oborožba teh ladij je strahovita. Obe ladji vzorca »Michigen« imata si-ser samo po osem topov s premerom 305 mm, ker sta bili to prehodnji ladji, ki sta se nekoliko prenagljeno opremili z orožjem, namenjenim za »dreadno-ughte«. Štiri ladje tipa »Delavvare« pa imajo že po 10 takih topov, obe ladji oblike »Arkansas« pa celo po 12. Zadnjih šest ladij jc oboroženih večinoma s po 10 topovi v premeru 35.6 mm; poslednji dve jih imata celo po 12. Pri vseli zadnjih izdelkih jc zanimivo to, cla sc rabi kot gonilna moč izključno
petrolej in da so dimniki vsi združeni v enem samem, ki jc obdan z močnimi jeklenimi oklepi. Tako sc je povečalo izstrelišča in znižala možnost, da bi lahko vrhnje naprave trpelo škodo, nc glede na to, da take nadkrovne naprave neugodno vplivajo na hitrost ladje. Na hitrost ladij — vsaj linijskih nc — niso v Ameriki doslej polagali posebne važnosti in tudi »drcadnough-ti« nc dosežejo večje hitrosti kakor do 21 vozlov.
S 14 »dreadnoughti« smemo postaviti v isto vrsto 17 »predreadnoughtov«, ki so oboroženi s topovi po 305 mm v premeru in lahko dobro služijo, ker so večinoma clokaj moderno opremljeni. Skupaj imajo torej Zedinjene države na svojih ladjah najmanj 148 topov po 305 mm, in 64 po 356 mm v premeru na razpolago. Vsi ti topovi lahko za-grme v obrambo severoameriških obal, in težko bo najti velesilo, ki bi hotela mirnega srca in hladnokrvno kljubovati taki moči.
Glede oklopnih križark so se Američani urezali. Tipi »Tennessee«, »Cali-fornia« nimajo zadostne stabilnosti, so pomanjkljivo oboroženi in slabo zavarovani, tako da sc jc vlada odločila, da takih ladij ne bo več gradila, zapustiv-ši na ta način tradicijo, ki je videla v »Brooklynu« najbolj občudovani vzor ladij te vrste. Petclesetorica torpedolov-cev je pač šibko spremstvo za tako mogočno brodovje; toda Američani tej vrsti ladij niso nikoli prav zaupali, ker jc manj pripravna za rabo v Atlanti-škem in Tihem oceanu; zadnja leta so delali torpeclolovce. malo bolj široke. Zadnja vrsta teh ladij, s hitrostjo 30 vozlov in obsegom 850 do 1040 ton, je pa pristojne kroge zadovoljila. Imajo tudi nekaj podvodnih čolnov — kakih 30 do 40 —, ki jih je večinoma zgradila »Electric Boat Co.« Uspehi z njimi so baje zadovoljivi.
Gorje scveroameriške mornarice pa se pričenja pri moštvu. Razlog nedo-statkom je najti pri korenini: to je, v prostovoljni vojaški službi. Svobodni delavci zaslužijo v zasebnih podjetjih toliko, da se nabornim komisijam iz-ogibljejo. Čeprav so plače v ameriški mornarici visoke, z zasebnimi podjetji v tem oziru ne more konkurirati. Zato najema izseljence ter šele nedavno na-turalizirane Američane; tudi zamorcev se mornariška uprava nc brani za nižjo službe. Pri takem konglomeratu sc ni čuditi, ako se pripeti kakšno presenečenje, kakor leta 1908., ko so morali celo eskadro očistiti japonskih elementov, kateri so tam nemoteno vohunili. Seveda trpi med temi nasprotnimi živ-Iji tudi disciplina. Resno vprašanje je tudi popolnjevanje vrzeli v moštvu. Že sedaj imajo nekatere ladje le reducirano število pomorščakov, in nihče ne ve, odkod bi se jih naj v slučaju mobilizacijo dobilo, da se število moštva popolni do pravilne višine. Zedinjene države torej tudi spoznavajo važnost splošne vojaške obveznosti.
Posebni pouk krščanskega nauka za ljudskošolske učence in učenke, ki nimajo rednega šolskega pouka, se še vrši in se bo tudi v bodoče nadaljeval (brezplačno) ob istem času in ob istih dneh, kakor je bilo svoječasno razglašeno,
lj K smrti blagega pokojnega stotnika Rusa bodi še pripomnjeno, da je hude bo« lečine prenašal vdano v voljo božjo dc zadnjega trenutka, na katerega se je lepo pripravil z vrednim prejemom sv, zakrav mentov za umirajoče. Pobožna molitev, katere ni opustil nikdar v svojem življenju, tudi v vojnem času ne, in srčni vzdihljaj-' so bili njegova posebna tolažba, Neutrud« ljivo in zvesto mu je stala v zadnjem boju ob strani njegova požrtvovalna soproga, ki, akoravno globoko žalostna, vendar vdano prenaša hud udarec. Spoštovanj družini naše sožalje!
lj Bacilonosec. Kakor smo poizve« deli iz zanesljivega vira, je bil črnovojnik Novakovič, ki je bil v nedeljo umirajoi pripeljan v deželno bolnico, glasom baktet reologične preiskave kolera-bacilonosec.
Dvojne izkaznice mestne vojne prodam jalne. Nekatere stranke so dobile na dom pomotoma dvakrat izkaznice za vojno pro< dajalno. Vse te stranke z dvojnimi izkaz« nicami se opozarjajo, naj prinesejo eno teb izkaznic nazaj, ker izgubijo drugače pravico do nakupa živil v mestni vojni proda« jalni.	'
Pozor! Obrtniki in trgovci se opozar« jajo, da poteče rok dolžnosti naznanila us-nja, kož, kožic in strojil danes, dne 8. t. m, in sicer je podati stanje prejšnjega tretjega dne, t. j. od sobote. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata.
Prodaja kruha in moke. Z ozirom na to, da daje Gospodarska zveza po ukazu c. k. deželne vlade za Kranjsko večini obrtnikov (mokarjem, prodajalcem in pekom] žito in moko, se občinstvo opozarja, naj kupuje kruh in moko pri obrtnikih (mo-karjih, prodajalcih in pekih) in naj z naku« pom ne obtežujejo mestne vojne prodajalne, ki je pravzaprav namenjena samo revnim slojem,
lj Gostilne v Mostah morajo biti odšle) ob 8. uri zvečer zaprte.
lj Umrli so v Ljubljani: Mana Karun, posestnikova žena, 39 let. — Fran Rupnik, rudarjev sin, 6 mesecev. — Fran Polovšek, skladiščni mojster, 56 let. — Peregrin Stiny, pešec 47. pešpolka, — Simon Ku« har, preužitkar, 75 let. — Marija Dobni-kar, hči tovarniškega delavca, 4 leta. — Simon Kavčič, posestnikov sin, 26 let. —« Ana Juhtman, steklarjeva vdova, 62 let, — Valentina Velepec, hči tovarniškega delavca, 2 leti.
lj Našla se je na trgu v soboto denarnica z manjšo svoto denarja. Dobi se na Tržaški cesti št. 41, pritličje.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI.
Ravnokar izšlo: »Weckruf der Zeit«, III. del. Mit Jesu Herz durch Krieg zum Sieg! Die Herz-Jesu-Weihe und das Rund-schreiben Benedikt XV. von Michael Gat-terer S. J, Cena 1 K 50 vin,, po pošti 1 K 60 vin.	.. • '
Torek 8. Sredo 9. četrtek 10.
Veliki senzacijski spored
Kino Central
v deželnem gledališču. V
D«r Te predstave trajajo 2 uri. "M
Začetek ob «/2 5., »/2 7. i/2 9.
Čez 60 vojnih slik 60
mod temi Zeppelinov napad na Angleže,
Mali nadležnež.
Komično.
Tema in nje last.
Dramatični filmski igrokaz v 6 dejanjih po
enakoimenskem romanu Antona pl. Perfalla.
Moto: Kdor hoče temi iztrgati njo last. mora biti močan kot onasama, otrosti »n mora vseli predsodkov, vse ne-voljo, vsega sovraštva, samo tri reči smejo biti v njom: Pravičnost, resničnost in ljubezen.	'■ .
ZProdasta se
MOČNA KONJA
po 17 1/2 pesti visoka, izborna za tek in vožnjo. Poizve se pri IVANU MARINŠEK, Glince, gostilna »Amerika«.	lis.
Amerika in nemška nota.
Rotterdam, 4. junija. Reuter objavlja sledeče tendenciozno poročilo iz Was-hingtona: Predsednik Wilson da je mnenja, da mora ameriška vlada mednarodno krizo tako prestriči, da ne bo ostal noben dvom o tem, da se Zedinjene države ne omejijo na besede, marveč da bodo znale tudi delati. On da je trdno prepričan, da je treba na nemški odgovor, ki se vprašanjem človekoljubja izogiblje ter postavlja samo tehnična vprašanja v ospredje, odgovoriti z noto, s katero se bo opozorilo na dejstvo, da je bila »Lusitania« opremljena za mir, ter naglašalo resno voljo ameriške vlade, da pozove Nemčijo za to prekršitev ameriških pravic na odprtem morju na odgovor. Predsednik da se bo še danes o tej stvari posvetoval s kabinetom. Kakor se čuje, bo nota naglašala, da »Lusitania« ni imela topov in da ni smatrati za kršenje ameriških postav, če vozi potniška ladja male množine streljiva in orožja.
»LUSITANIA« JE VOZILA VOJNO BLAGO.
Kolin, 5. junija. (K. u.) »Kolnische Zeitung« objavlja naznanila veleuglednega ameriškega strokovnega lista »Journal of commerce« z dne 18. maja o blagu, katero je vozila »Lusitania«; ta naznanila tako popolnoma dokazujejo opravičenost nemškega postopanja, da je s tem vsak nadaljnji prepir rešen. List je vzel svoje podatke iz seznama carinskega urada o tovoru »Lusitanije«. Po tem seznamu je vozil parnik za 200.000 dolarjev municije, za 112.000 dolarjev bakra, medi in železa in za 67.000 dolarjev vojaških predmetov. Večji del tovora je sestajal iz bakra, bakrene žice, medenih plošč in drugega materiala, ki je bil očividno namenjen za proizvajanje municije.
AMERIKANCI IN PODMORSKI ČOLNI.
London. »Reuter« poroča iz Washing-tona: Istočasno, ko se odpošlje ameriška nota Nemčiji, odpotuje osebni zaupnik nemškega veleposlanika grofa Bernstorffa v Berlin, da poroča cesarju o veleposlanikovem razgovoru s predsednikom Wilso-
nom minulo sredo in o pravi sodbi ameriškega javnega mnenja o nemški podmorski vojski. Predsednik Wilson je na prošnjo grofa Bernstorffa posredoval, da sine zaupnik prosto potovati v Berlin.
Naročajte »Slovenca"!
Več lepih,
1188


^ZA-N3TRANJE-IN-KIRlJRGI(^:.BOLE2lNn /I
. C^T^nrvvnftKnr«	''ll
brejih ftrao
se zamenja za klavno živino pri
Vnovčevalnici za živino v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 29,
.-PaaOMŠNiČA.' ij LtXJBLuANAvKOMEMBKEQA'UL!CA-4 tfe jI če^zdrav^.to^j.D^FR.DERGANG B
za učiteljico in njeno spremljevalko iz Pulja se išče na Spodnjem Štajerskem.
Ponudbe s ceno naj se naslovijo na upravništvo pod: »Pulj 1162«.	u62
Zahvala-
Ob smrtnem odru naše prisrčno dobre mame, gospe
ANTONIJE TGMAN-OVE
vdove po ljubljanskem meščanu in kamenoseškem mojstru,
sočuvstvovali so z nami ljubi sorodniki, prijatelji in znanci na izredno ganljiv način, izražajoč svoje spoštovanje blagopokojnici s tem da so jo obsuh z živim cvetjem, poklonili jej obilo vencev, pismeno' in ustmeno priobčevali nam svoje sožalje in spremili nepozabno nam rajnico do hladne gomile. Nemogoče nam je, zahvaljati se za veliko to Jjubav in prijaznost poedincem. Zato izvoli vsa p. n. spoštovana gospoda, ki je s svojo nežno pažnjo na katerikoli način počestila rajnični spomin ter tešila nam kruto bol, vsprejeti tem potom našo najiskrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 8. rožnega cveta 1915.
Žalujoči obitelji:
Fran Podkraj«ek, R. Sieiiovec, Fel. Toraan.
Zahvala.
Najiskrenejšo zahvalo izrekamo vsem, ki se v dolgotrajni, mučni bolezni našo ljubljeno hčerko
Angelo
obiskovali in jo tolažili ter jo na njenem zadnjem potu spremili.
Posebej moramo izreči zahvalo preč. duhovščini šentpeterski, kate-hetu ur.šulinskemu č. g. I. Tomažiču za obiske in tolažbo in gospodičnam II. Marij, kongregacije pri Uršulinkah za tolažijivo petje, si. profesorskemu zboru slov. tigovske šole in gdč. so-učenkam ranjke zlasti za pogoste obiske med boleznijo, končno vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov. Vsem: Bog povrni!
Ljubljana, dne 5. junija 1915.
1181
Rodbina masič.

večje število
1184
proti dobri plači, vsaki dan od 5.-9. ure zjutraj. Prednost imajo starejše in resne ženske z malo kavcije.
Vpraša naj se osebno pri špedicijski tvrdki »BALKAN«, Ljubljana
Dunajska cesta št. 33.
mamfan
Zmage v Galiciji nam zagotavljajo vspeh na severu in na jugu. Tudi bo podlegla naši moči.
Močna kot naša armada pa mora biti tudi naša financijelna obramba, da moremo vztrajati do popolnega poraza vseh naših sovražnikov.
Kdor podpiše vojno posojilo se udeleži obrambe domovine.
1183
Vsak nuj
Za vpisovanje so dovoljene velike olajšave, o čemur dajo pojasnila vse vpisovalnice.
f!
• •
SSE5!
IiJUBLJAN
Delniftka glavnica 8,000.000 K
Poslovnica c. kr. avstrifske državne razredne loSerife~
Priporoča nakup srečk za 1. razred IV. c. kr. avstr. razredne loterije.
Žrebanje 8. in 10. junija 1.1. ^' \ :K S S2S •K ll
raniv^~n-|l ,„—■..,	"	' "	I	SIFW ^^Uiipuju ov »ICU UU CM
Rozer. fondi okroglo »,000.000 K.
Podružnice v Splitu, Celovcu, TrsSu, Sarajevu, GorJcn in Celju.
Sprejema kot član avstrijskega konzorcija prijave za subskripcijo
° „ ifojnsga avstrijskžga posoda Iz leta 1035. po orifilaalallt popjlh.
mtc Subskripcija sc vrši do 29. maja t. 1.	1058