m <(5. štev. V Mnhltani. ponedeljek dne 2. februarja 1H14. mm Le^o Iti, I II L i, i I n 4!......... ■------------ Pos mem • štev. „Dnevs>tt stane 6 vin ; ruvnj tol ko p sair.e/na Številka „Btdeče NeJe44. .DAN* izhaja vaaki dan zjutraj; »udi ob nedePah in praznikih. Vsako ned,«« in.«. hun.on.tWno pri-logo RODEČA NEŽA"* *• hubijanake na.oodke Mane .Dan ► prd^go rioMavijan na don, celo-letno 20 K, me-efuo I VO K; brez , nloge cc o-trti.n 1« K mes«‘'n0 1 50 zunanje naročmke at ne D««" ® prilogo reloletno 22 K, četrtletno 6‘50 K,” mesečno 1‘80 K. — Naročnina ae pošilja upravništvu. Telefon ^tevilka 118. Neodvisen političen dpevnik s tedensko humorivstično piilcgo j„B°deča Nežaw. Posameza tev. „Dn v “ sihtie 6 vin.; r vno toliko posamezna številka „Bodeče Neže44. ::: Uredništvo in upravništvo: r tčiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana nisma se ne spre:epiaio, rokopisi se ne vrača o. /n oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana a, da, Alisa moja, moja ste, in jaz sem vaš, ves In za zmerom, že od prvega dne, ko sem vas zagledal... Ali še pomnite, AH-sa... prišli ste iz Pariza... sami ste bili. . vaša kočija se je razbila v hribih ... vozniki so vas bili zapustili, toda vi ste hrabro nadaljevali peš svojo pot... Srečal sem vas na bregu potoka, ki ga niste mogli prebresti... in tam sle mi povedali svojo zgodbo... Jaz pa sem vas občudoval. dočirn ste govorili... Dolgo sva ostala sama pod tistim starim orehom ... in ko se je zvečerilo, sem vas vzel v naročje, nesel vas na drugi breg potoka in vas odvedel h kraljici navarski...« Vstal je spet, prekrižal roke in povesil čelo kakor pod bremenom težkih spominov! plamen ognjišča je Jarko obseval njegovo visoko postavo od ene strani, dočim je ostala druga v senci; tako ie bi! podoben bitju, kakršna je izbrala usoda za velike strasti in za viharno življenje. Ona pa je sedela, dvigaje glavo in motreč ga z nekakšnim divjim občudovanjem. Nihče njiju ni mislil, da se pogovarjata v bedni kmetski gostilni. Skrbela tudi nista, ali ju poslušajo, afi ju kdo opazuje. Bila je ena tistih nepozabnih, strašnih in brezmejno sladkih minut, ko izbruhne ljubezen v vsem svojem žarečem blesku iz dna dveh duš, slutečih nehote, kako strašen propad ju loči. Zdi se, da se odpre nebo in pokaže sliko večnega, vzvišenega raja popolne sreče; toda lavno v tem trenotku si oči ne upajo pogledati kvišku, nego se boje, da udari iz višave strela in vihar. In lepa je bila, ta vohunka, krasna kakor angel zla, ki ga pokliče si la teme v kaki starodavni legendi, da seje katastrofe na poti, ki io gre, podoben strašnemu in vendar vele-lepem meteorju. (Daiie.) /tc ne pekel, ne hudič, še ccio besedi »framazon« in »brezverec« sta rr gabili vso moč. Dekan Nace: Prav imate, sam fern se prepričal o tern, ko sem hodil od hiše do hiše. Kaplan Pace: Oh. da bi nam ostali vsaj Častni občani, a tisti pro-klcti brezverci (med nama rečeno g. dekan: značajni možje) so nam jih z rekurzi izbrisali iz volilnega imenika. Dekan Nace: Vidim, da moramo poseči še po zadnjem sredstvu, naši volilci so torej vsi vpisani in kar je našega, bo komisija pustila vse voliti, a nasprotnikov je nekaj vpisanih s slabo številko, nekaj s črko »a« na koncu in bodo tisti dan ženske, nekaj jih komisija he sme najti in vsi taki ne smejo voliti, če ho pa še sila, pa bo, pa bo... nekaj listkov pod mizo in tako zmagamo... Kaplan Pace: V imenu Jezusa s 3 glasovi in v nedeljo... Dekan Nace: Bom jaz pridigal: Predragi volilci. Stali ste trdno kot skala. 6og nas je uslišal itd. Kaplan Pace: Amen. IZ ČIČARIJE. čujetno. da si neki g. poslanec prizadeva, da bi zbral podpise županstev na prošnji, v kateri se zahtevajo samo take stvari od vlade, ki so že davno vroča želja vsega prebivalstva. Vendar biva v teh krajih neki župan, pardon občinski glavar, ki tako prošnje neče in neče podpisati, ker se — tako pripovedujejo — boji, da potem ne bi prišel okrajni glavar več v njegovo hišo. Ljudje božji, tako smo naprej tu v Čičariji, da imamo občinske glavarje, kojih slike celo »Ilustrovani Tednik« prinaša, tako nazaj pa tudi, da zaslužijo k večjemu naslov »občinska coklja!« Za enkrat zadostuj! Štajersko. Deželni zbor. Do danes še ni znano, bodo li slovensko - klerikalni poslanci dopustili redno delovanje deželnega zbora, ali ne. Seja,, ki jo J6 imel tozadevno slovenski klub pred par dnevi na Dunaju, ni imela nikakšne odločihosti. Pravijo, da se je niso bili v stanu udeležiti vsi poslanci »slovenskega kluba«. Vsled tega je klubovo predsedstvo prosilo ces. namestnika za preložitev termina Ao 3. iebrnarja. Nekateri zastopniki »slovenskega kluba« so baje izjavili, da ni nikakih nepremostljivih ovir, ki bi mogli preprečiti redno zborovanje, oziroma zasedanje. Kakšne so splošne ovire — tudi doslej še ni docela jasno. Vsled tega bo tudi dobro, počakati odločilnega dneva. Se le takrat se bo pokazalo. bo li deželni zbor deloval, ali ne in kakšne so bile nove zahteve slovenskih klerikalcev. Fala na Dravi. (Velika nesreča.) Minah četrtek popoldne so pri falški elektrarni razstreljevali skalovje z dinamitom. Imeli so enajst rovov, od teh pa se je razletelo le deset, na kar pa strdni mojster ni pazil. Med ponočnim delom pa se je tudi enajsta mina razletela, pri čemer je bilo petero delavcev smrtno nevarno ranjenih. Dva delavca — Jože Recek in Jože Miiller — sta dobila poleg drugih poškodb tudi goreč strelni puh v oči in bosta najbrže oslepela in so ju prerijah v graško bolnico. Nek tretji ; .njenec se je sam peljal v Oradec, dočim sta dva ostala v domač« oskrbi. Proti strelnemu mojstru s© kazenske preiskave že v teku. Celje. (Nesreča na postaji.) Pri prevažanju je prišla niinoli četrtek delavcu Ivanu Rečniku desna roka med dva odbijača. Rečniku je roko deloma zlomilo, deloma zmečkalo, vsled česar je moral v bolnico. Štore. (Maščevati sc je hotel.) Pri tovarni v Štorch je bil uslužben strojnik Ivan Jazbec, kojega so pa pred dnevi odpustili. Radi tega Je sklenil, da se maščuje. Videl je, da je v sredo zvečer napolnil kurjač Ludvik Golob kotel stroja z vodo. V noči se je splazil tje in odprl odvodne cevi. pr i čemer pa ga je opazoval čuvaj Štefan Kožuh. Slednji je počakal. da se je Jazbec odstranil, nato pa je šel k stroju, pod kojem je našel mlako vode. Ko so stroj naslednjega jutra pregledali, so videli, da je bil kotel prazen. Če bi bili prazen kotel podkurili, bi bila gotovo nastala velika nesreča vsled eksplozije. Jazbeca so zaprli. Zidan most. (Nesreča.) V petek dopoldne je delal na progi prožni delavec Miha Koren. Vsled dela je preslišal približanje vlaka. Stroj ga je pograbil in v pravem pomenu besede ra; kosal. Razne dele telesa so našli med deli stroja in po tleh. Glava je ležala tik tira, gladko odrezana. Koren je bil oženjen in zapušča udovo ter več nepreskrbljenih otrok. Našim dopisnikom! »Dan« se pri nas močno širi. Treba seveda, da ima povsodi svoje sotrudnike -dopisnike. To je dolžnost prijateljev »Dneva«, kajti na ta način se bo »Dan« še boli širil. Na‘m gre za stvarna poročila. Če treba opozoriti na napake v lastnih vrstah — ne bojimo in ne vstrašimo se odkritih besed, čeravno »resnica v oči kolje«. A resnična morajo biti vsa poročila. Kdor bi namenoma krenil — naših dopisnikov — raz poti istinitosti, resnice, onega bodemo v bodoče brez pardona javno storili odgovornega. Sovražnikov ne maramo! Goriško. Iz Gorice. C. kr. slovenščina. — Na velikih Rojah, kjer imajo vojaški zrakoplovci svoje vežbališče, stojita ob mirenski državni cesti dve, že po svoji zunanjosti jako neokusni deski: ena manjša, druga nekoliko večja. Prva je starejša, drugo pa so postavili v zadnjem času. Na deskah je napisano v dveh ločenih porcijah, da je vstop na vežbališče prepovedan. Na starejši tabli sem naštel v nemškem, Hatilanskem in slovenskem besedilu kakih 12 napak. Na njej Je označena tudi čisto slovenska vas Orehovlje le z laško spakedranko »Raccogliano«. Na drugi deski pa je ta-le prekrasni slovenski napis: »Drugim ljudi je smiraj strogo prepovedano. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali u šmislu tnl-nlsterske odredbe od dne 30. Septembra 1857 1. drž. zak. št. 189 z globo od 2 do 200 Kron ali »za« zaporom od 6 ur do 14 dni. D’ Goricia, dne 24. oktobra 1913. C. kr. okrajno glavarstvo.« Morda sem še kako napako izpustil. Lepa uradna slovenščina, kaj ne? U’ takem šmislu ni pisal niti oče Marko Pohlin! Pa to še ni vse. Velike Roje so čisto slovenska zemlla, lastnina čisto slovenskih občin Št. Andrež, Miren. Bilje in menda tudi Vrtojbe. Pa kje sta slovenska napisa? Prva je nemščina, druga italijanščina, tretja In zadnja pa slovenščina. Druga posebnost na novi tabli je še ta, da ima nemški napis velike črke, laški nekoliko manjše, slovenski pa še dosti manjše! Slovenski jezik, ki se izključno govori v onih slovenskih občinah, strašno pokvarjen in na zadnjem mestu! To je nečuvetio sramotenje našega jezika, ki mora nemudoma izginiti z naših tal! Vojaška in civilna oblastva trdijo, da je nemščina notranji uradni jezik, kar seveda ni, ali bi vsaj ne sinelo biti res. Ali pa je javna, občinstvu slovenskih občin namenjena prepovedna tabla kak notranji uradni akt? Gotovo ne, zato spada slovenščina na prvo mesto. Laščini bi šlo drugo mesto in zaradi bližine deloma italijanskega mesta bi z ozirom na javne interese pameten človek temu ne oporekal. Toda enaka pravica vsem! Kje pa dobite v Gorici na javnih, od občine napravljenih napisih slovenščino? Nikjer! Kje so slovenski napisi n. pr. v bližnjem Ločniku, ki ima sam slovensko manjšino, in ki skozenj prihajajo vsa slovenska Brda; kje je v Furlaniji, v Trstu itd. kak javen slovenski napis? Nikjer! Dosledno naj se torej opusti tudi na onih dveh deskah italijanščina. Isto veljaj, in v še večji meri za nemščino, ki pri nas ni niti deželni jezik. Zahtevamo pravico, in sicer takoj! Gg. župani prizadetih in narodno vedno zavednih občin, oglejte si deski in zganite se, pa energično, da se odpravi ta naša javna sramota! Daljna posebnost je tudi ta, da je besedilo na drugi nekako dopolnilo besedila na prvi deski. Ako bi tore! odnesla burja prvo, bi sploh nihče ne mogel uganiti, kaj je na drugi v c. kr. slovenščini »drugim ljudi smiraj prepovedano«. — Res lepe razmere! Kronik?. t Veletzdajnlškl proces na Ogrskem In katoliški duhovniki. Na drugem mestu prinašamo podrobnejše poročilo o zverinstvu, ki ga uganjajo nad ubogimi pravoslavnimi Rusi ogrski žandarji in katoliški duhovniki iz oniatske cerkve. Oni so glavni vzrok in glavni šuntarji, ki so hujskali žandarje, da so do krvi in smrti mučili nedolžne ruske ljudi. Katoliški duhovniki iz oniatske cerkve, nasledniki Kristusa, niso pokazali nobene spravljivosti in nobene ljubezni do bližnjega. Mnogo jih je prisostvovalo procesu proti nedolžnim Rusom. Oči so od navdušenja žarele tem hijenam v duhovniškem oblačilu, kadar so Slikali vzdihovanje in pripovedovanje o nepopisnih mukah. Na. od masti se cedečih obrazih je bilo videti škodoželjnost nad trpljenjem teh. ki so s svojini izstopom iz oniatske cerkve zmanjšali za par krajcarjev niihove nikdar polne bisage. Katoliški duhovnik je povsod enak. Marmaroški-Sigetski proces naj bi do podrobnosti prečitali tisti Bolgari, ki hodijo iz kraja v kraj agitirat za izstop iz pravoslavja in pristop k oniatski cerkvi. In če je le trohica človekoljubja v njih in trohica sramu, tedaj bodo obrnili hrbet — ljudem, ki tvorijo ozadnje najnovejšega avstro-ogrskega škandala. t Veleizdainlškl proces bomo sedaj Imeli tudi v Avstriji. Te dni je bila vložena proti par pravoslavnim osebam v Galiciji obtožnica zaradi veleizdaje. Proces se bo vršil v Lvovu in ni druzega. kakor pendant Marmaroškega procesa na Ogrskem. Obtoženi so sedeli 22 mesecev v preiskovalnem zaporu- Bomo^videli, če se bodo tekmovali z Ogri. Začetek torei je bil že len- Naipreie so iih imeli zaprte kot špii°ne’ sedaj so jih postavili pred sodišče kot veleizdajalce. t Bolgarski oficirji v Albanijo. »Novemu Vr.« se poroča iz Budimpešte, da je preko Avstro - Ogrske odšlo zopet več bolgarskih oficirjev v Albanijo, menda da bi ondi vršili svojo patrijotično dolžnost, to je ščuvali proti Srbom. t Albanci In Italijan! zoper Srbe v Skadru. V Skadru je ob priliki sve-tosavske proslave napadlo kakih tri tisoč Albancev in Italijanov srbsko šolsko mladino. Med napadalci so bili italijanski vojaki. — Res lepi so evropejski stražniki javnega miru v Albaniji in potem se čudimo Albancem. Saj ni čudo, da so takšni, ko imajo tako lepe in krepostne učitelje. $ Turčiia je ogorčena na Angleško in Nemško. Cilj potovanja grškega ministrskega predsednika Veni-zelosa je: pridobiti velesile za to, da garantirajo Grški posest Egejskih otokov. Vsled tega vlada v Turčiji velika razburjenost, ne le v dlploma-tičnih krogih, temveč tudi med narodom. »Tanin« se huduje nad Anglijo. češ: za Anglijo le Turčiia že toliko žrtvovala in sedai je ravno Anglija največji nasprotnik Turčije; in tudi Nemčiji je šla Turčija na roko, kjer je le mogla, sedaj pa Nemčija tako odkrito Grško podpira. En-ver bej je na vse poveljnike poslal oklic o opasnosti položaja in pozval armado, da stori v slučaju potrebe svojo dolžnost. t Nameni bolgarske vlade. Bolgarski ministrski predsednik dr. Radoslavov je rekel poročevalcu bu-ditnpeštanskega »Az Esta«, da dobi vlada pri novih volitvah »sigurno« večino. Odkod pa on to ve kar za-naprej.. Pred zadnjimi volitvami se je tudi širokoustil in zatrjeval vsakemu. ki ga le hotel poslušati, da dobi vlada ogromno večino, pa ni dobila niti enega glasu večine, temveč je ostala v manjšini. Tudi o eventualno-sti turško-grške vojne ie govoril Radoslavov imenovanemu poročevalcu in je rekel, da ne verule v to even-tuainost. Ako pa vendar pride do vojne — je rekel Radoslavov — potem Bolgarska nikakor ne ostane mirna, temveč se takoj proglasi diktatura v državi in bolgarska armada bo posegla vmes. Ta izjava je v dvojnem oziru zanimiva: prvič zato, ker vnovič dokazuje, da bolgarski ministri in generali — preveč govorijo in se širokoustijo, drugič pa zato. ker dr. Radoslavov indirektno priznava. da boksarsko ljudstvo ne bi bilo za novo vojno in bi se moralo gnati vojake v boj s silo. drugače si ni mogoče razlagati proglašenia diktature. t. j. 'suspendiranja ustave in zakonov. No. tudi vojaki, ki bodo s korbači gnani v boj. ne bodo nikomur nevarni — k večjemu onim. ki jih bodo gnali kralju Ferdinandu, t. J. ministrom in generalom. t Bolgarski agrarcl so vsak dan boli hudi na kralja Ferdinanda in njihovo vedenje je vedno bolj izrazito revolucionarno. Posebno jezi bolgarske kmete, da jih hoče kralj Ferdinand odtrgati od slovanstva in pravoslavja in odvesti v nemški in rimske vode. To je razkačilo tudi duhovništvo. ki poziva ljudstvo očitno k uporu, posebno ker se je tudi najvišji glavar bolgarske cerkve izjavi! odločno za Slovanstvo in pravoslavje. Tudi žugaio bolgarski kmetje, da bodo kratkomalo prenehali plačevat! davke, ako bo vlada še dalje izvrševala taka nasilja, kot jih sedai izvršuje. vojaštvo pa tudi godrnja, ker ono je tudi del naroda in čuti z njim. Lepe razmere Je ustvaril Ferdinand! Menda se le vseeno preveč zanašal na potrpežljivost bolgarskega ljudstva in lahko sc mu zgodi kaj zelo neprijetnega, kot n. pr. njegovemu predniku Aleksandru Battenbergu, ki je moral bežati za vedno iz Bolgarske. Dnevni pregled. Razžaljen deželni odbor. Z Gorenjskega se nam poroča: Šešla se je v neki gostilni zadnjega časa družbica, troje po številu, ki so se tned seboj Prijateljsko in zaupno pogovarjali. Eden izmed njih izrazi bojazen, da bodo morale vse požarne brambe po deželi pristopiti k deželni klerikalni zvezi, sicer jih bo deželni odbor razpustil. Drugi na to pripomni: »Naša požarna bramba se nikdar ne bo pridružila in ostane pri tem kakor je.« Nato je sledilo še nekaj suhih opazk. Pri sosednji mizi pa je sedel, še ne znani Judež Iškarijot, ki Je še gorko to natvezil na veliki nos znanega klerikalnega župana, ki ima že mnogo zaslug v kvar požarne brambe ter jo iz gole naklonjenosti celo zadevo naznanil dež. odboru. Deželni odbor je na podlagi svoje brezmejne poštenosti (?) nastopil tožbo radi žaljenja časti proti žalite-lju in sledila je kazenska razprava. Nikomur izmed poklicanih ni bilo znano, da je obdolženec dejal: »Deželni odbor je d..., ki je in razmetava žulje davkoplačevalcev.« Drugi dve priči, ki sta bili v najbližnji zvezi z obdolžencem, pa sta izpovedali in sicer tudi pod prisego, da tega izraza od obdolženca nista slišali. Vzlic temu je bil obtoženec milostno obsojen na teden dni poostrenega zapora, ki mu velja kot njegova prva kazen. Poudarjalo se je celo, da bi se ga moralo kaznovati po § 209 kaz. zak., in se mu milost izkaže, vsled njegovega neugodnega stanja. Tako! Ali je mar njegova na-inišliena obdolžitev šla tako daleč, da je -radi tega dež. odbor prišel v preiskavo za hudodelstvo? Tudi z ozirom na prestopek žaljenja časti ni bila po zakonu obsodba na mestu, ker je izraz žaljenja čula le edina oseba, kar še ni smatrati »javno ali pred več ljudmi«, osobito Še, ker sti dve priči, tedaj večina, dejstvo zan i-kali in tacih prič je še več, ki nis« bile zaslišane. Sicer pa se vsak dun Čita v listih in govori na shodili. O Stvari še izpregovorlmol »Slovensko pevsko in bralno društvo v Radovljici« je imelo občni zbor dne 24. januarja 1914. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik Jaklič France, podpredsednik Perne Jožef. tajnik Kušar Ivan, blagajnik Dostal Pavel, pregledovalec računov Hrovat LrJovik, odborniki Primožič Leopo' ^ Schaffer Aleksander, Rihteršič A’.jjzij in Koritzky Luce. V navalu blaznosti umoril otroka. V Hošticah pri Koufimu je služil v tamošnjem gradu že od svoje mladosti kočijaž Jožef Hakl, ki je bil po izpovedbi vseh prič miren in tih mož ki je skrbel le za svojo domačijo in za tri male otroke, ki jih je imel silno rad. Najljubša izmed otrok pa mu je bila hčerka Rozika, dekletce nekaj S?z leto dni staro. Proti koncu listo-pada preteklega leta je začel Hakl tožiti svoji ženi, da ga boli glava. Tri dni je bil nenavadno žalosten in molčeč. Toda svoje delo je še vedno opravljal. Dne 28. listopada zjutraj je še pospravljal po hlevu, na kar je šel v svojo sobo in je tam zasadil svoji najljubši hčerki v prsa nož. Po tem groznem dejanju je mirno legel na posteljo in Je položil poleg sebe mrtvega otroka, ne vedoč, kaj je napravil. Le eni priči je rekel, da je ubil domačega zajca, toda ostalim ni FRANCE ŠT A J ER: A. E. I. 0. U ! I. Kakor bi plavala v srebrni, bajni reki jata labodov, se je lesketal sneg v luninem svitu. V zakurjeni dvorani se je dolgočasil kralj albanski. Elektrike še niso takrat napeljali v kraljev grad, ker se še niso završila pogajanja s kranjsko vojvodino. Petrolej pa smrdi kraljem. Zato bi bil rajše v temi, če ne bi sijala luna skozi okno. Luna, ti srebrna buča, s kojo Straši v poletnih nočeh mladina, kakor bi nas gledala smrt z gorečimi očmi. Kralj je gledal zaspano. Včasih se je pa predramil in si skrbno motril lepe muštace v okroglem, ploščatem zrcalu, ki ga je držal v rokah namestu žezla. Kraljevsko žezlo mu je namreč prvi dan ukradel zunanji minister ter ušel čez mejo, kjer je prodal žezlo neki bogati godbi. Ods'ej se postavlja s tistim žezlom korenjak, ki stopa kot gosjak pred godbo po cesti. Kralj se je torej dolgočasil. Njegovi adjutanti, maršali in ostali dvorjaniki so si pa v sosednji dvorani izbijali zobe, ker v Albaniji še nimajo zobozdravnikov. Pri tem so se zabavali na glas. Vladal iu vseh Albancev se ie pa zahotelo po ženski družbi. Imel je sicer lepo ženo Adelo, ki jo je zelo ljubil. Vso jo je okrasil z dijamanti, zlatom in svilo. Ker je bila lepa in dragocena, so jo pa nekega dne ugrabili Albanci. Najbrže so jo prodali v Egipt. Kralju je bilo navsezadnje skoro žal. ker nima več dvornih dam. Pred par tedni so mu namreč poslali z Dunaja par grofic in knjeginj za dvorne dame. T oda to so bile starikave ženice, ki so že vse prekoračile 65. leto. Imel je pa tudi mohamedanske dvorne dame. To so bile žene od zunanjega ministra, ki je ušel s krajevim žezlom. Drugega ni zapustil kot par dolgov in precej gneče v haremu. Mlade žene so kon-fiscirali albanski cenzorji, stare žene so pa naprtili kralju kot dvorne dame. Kralju se je zelo zamerilo, ker je imel same sedemdesetletnice okrog sebe. Jezno je gledal in se kujal. Da bi ga potolažile, so mu v desno uho trobile dunajske grofice, naj prestopi h katoličanstvu. »Kajti samo vera osrečuje!« Od leve so ga pa zapeljivo vabile stare Mohame-danke. r.aj veruje v Alaha. »Kajti samo vera osrečuje!« Toda ob hudi uri mežnar samo toliko časa zvoni, dokler ne trešči strela vanj... Dvorne dame so torej zmeraj gonile staro laino. V protestantskem kralju se je kuhala ieza par dni. Na- enkrat je zavrela, prekipela in se razlila. Tisto uro je poslal Mohame-danke na Dunaj, stare dunajske grofice pa v carigrajske mežnarije, da bi prejel vsaj nekaj dohodkov. Morebiti je bil kralj tudi zato tako slabe volie, ker je bil popolnoma suh. Velesile so sicer garantirale za posojilo v znesku 75 milijonov. Prvi obrok bi znašal 20 milijonov. 1 oda bogve zakaj so zavlačevali emisijo. Na mestu 20 milijonov kron so mu poslali iz Dunaja 20 starih grofic. Kralj se Je nekaliko razveselil šele takrat, ko je iz Berolina prejel pismo v koleni mu je čestitala lepa Grete k imenovanju za kralja. Na koncu ie na pripomnila, da mu pripelje v kratkem njegovo triletno (hčerko, ki je jako srčkana ter živahna. Najrajše poje vedno višje: A. E. I. O. U.' — Bivši gardni častnik se je spominjal blaženih dni, ki jih je preživel v Nemčiji. Veselil se je na lepo Grete in malo hčerko. Grete je bila namreč zelo zabavna. Kralj ji je takoj odgovoril, naj pride in naj prinese tudi par novih knjig, ker je v Albaniji grozno dolgočasno. II. Tekma na sankah v sveži prirodi iz hriba v dolino! Ah. ko bi bil jaz sanke, da bi me jahala lepa tek-movalkal Pozabil bi vso žalost in gorje ter hitel v dolino kot rklje po drči! Albanci so priredili tekmo »na sankah«. Prijavilo se jih je 313. Albanci se pa zelo boje »nesrečne številke«. Ko so delili policajem številke. ni maral nihče prevzeti št. 13. Tudi med tekmovalci ni maral niti eden prevzeti »nesrečne številke«, če so Albanci babjeverni, se ne smemo zgražati ogorčeno! Številk jim je torej preostaialo, sank pa sploh niso imeli. Pobrali so pa zato v marsikateri gostilni zaboje od piva, sode, pručice itd. ter jih uporabljali kot sanke. Nekateri so pa posekali, oklestili in obelili kako lepo smreko ter sedli nanjo. Pogostokrat se je primerilo, da jim je smreka ušla naglo naprej, sami so pa drčali kar po hlačah v dolino. Tako so se torei zabavali Albanci. Kralj se je pa dolgočasil na svojem prestolu. Albanci so najbrže slutili, da se kralj dolgočasi. Zato so mu hodili dan na dan voščit vesele božične praznike, dasi je bila že Svečnica. Obiskovali so ga katoličani, mohamedanci. kalvinci, sploh pristaši vseh ver. Vsaki deputaciji je kralj okrasil kako smreko ali jelko z lesketajočim se azbestom, zelenimi. belimi, rdečimi, vijoličastimi, rumenimi. modrimi, svečicami in raznimi darili. Toliko pohlevni in krotki so bih pač sinovi albanske države, da se niso pretepavali pred kraljem. Ampak ovenčano smreko ali jelko so odnesli za grad. populili darila, pojedli azbest. Drevesce so pa zlomili na več delov. Najmočnejši so vzeli par krepeljcev in začeli mlatiti po slabejših ter jim pobrali darila. Kralj se je naskrivaj praskal po glavi, češ: »Bi vsaj ne uničili smreke. Če bom za vsako deputacijo posekal novo smreko, bo kmalu izginil gozd!« !n res: gozd se je redčil gornjegrajsko. Vrhutega ni več vedel, kaj bi vse obešal kot darila na božična drevesa. 20 milijonov mu Evropa še ni bila dala. Svojo imovino je že razdajal. Dosti itak ni imel. Zdaj je začel obešati na drevo že dragonske ostroge, portopeje, medalje, kotiljone od plesov itd. Zato je pisal na Dunaj energično pismo, naj vendar že pošljejo denar in kakšna božična darila. Poslali so mu par starih bobnov, trobent, niožnarjev, s kojimi se strelja ob žegnanju, par starih pušk iz muzejev ter krivih sabelj od godbe. Glede denarja so pa izjavil', naj počaka. Zdaj imajo na Dunaju silne stroške, ker morajo podkupovati razne »poslance« na Poljskem. Nekateri gospodje so namreč zelo razvajeni. Prej so jih podkupovali kanadski magnatie. Ker ie pa to prepovedano, iih moralo zdnl. podkupovati na Dunaju. Je res križ! niti toliko povedal. Ker je bilo njegovo obnašanje nerazumljivo, so ga preiskali sodni zdravniki, ki so dognali, da je revež izgubil, popolnoma spomin in da čisto nič ne ve, kaj ie napravil. Neprenehoma misli, da je otrok živ in ker ne ve, zakaj je interniran, se neprestano veseli, da zopet zagleda svojo ženo m svojo ljubo Roziko. Toda kakor se kaže, se ne bo več vrnil k njima. Sodni zdravniki so sicer izpovedali, da je izvršil svoj grozni zločin v popolni blaznosti, toda obenem so se tudi izrazili, da bi bil Hakl lahko nevaren tudi drugim otrokom. Vsled tega bodo ubožcu najbrže za vselej zaprta vrata za-slaboumne. ' Umor pri kartah. V nou od nedelje na pondeljek je igral na karte v gostilni Antona Rambouska v Dri-zah več gostov, med njimi tudi hišar Franc Jakubu iz Ovčar in pismonoša Fr. Dvofak iz Driz. Na nepojasnjen način se je izgubil med igro dvaj-setkronski cekin in igralci so dolžili Dvofaka, da je denar ukradel in so mu grozili, da ga bodo ovadili poštarju. Dvofak je odšel ves razburjen iz gostilne, toda čez nekaj časa se je vrnil nazaj, potegnil je iz žepa browning in je ustrelil Jakubu v glavo. Jakubu se je zgrudil na tla. Drugi strel, ki ga je Dvofak izprožil, je šel mimo, ker ga je eden izmed gostov Prijel za roko in mu iztrgal samokres Jakubu so odpeljali v bolnišnico, kjer je še isti dati umrl. Dvofaka je orož-ništvo aretiralo in ga izročilo sodišču v Pragi. Umor otroka. Na kliniko v praški splošni bolnici so pripeljali te dni ,dek1o Katarino Trčovo in z njo novorojenega otroka, ki pa je živel samo devet ur. Ko so otroka pripeljali v Zavod, je bil že mrtev in zdravniki ISO konštatirali, da ima zlomljeno ttolenjo čeljust in da ima na vratu več prask. Truplo novorojenčka so prepeljali v zavod za sodno raztele-Senje. kjer je zdravnik dognal da gre v tem slučaju za umor. Po zdravnikovem mnenju je bil .zadavljen in ,v usta mu je nekdo potisnil topo orodje s tako silo, da se je otroku goltanec raztrgal. Trčova, ki je iz-kraja tajila, je predvčerajšnjem priznala. da je spravila namenoma novorojenčka s sveta. Potisnila ntu je V usta dva prsta in ga tako dolgo *a otr°k prenehal dihati. Nečloveška mati ostane za sedaj v Javodu, ko pa ozdravi, bo imelo z njo opravka sodišče. . Sedemnajst metrov globoko Je padel. V kraljevi operi v Budimpe-»b Je padel dekorater Puslcas po ne- devetnaJst metrov globoko in K b,l na mestu mrtev. . "etnajstkrat morilec in požigalec pred sodiščem. Kakor se iz Stuttgarta poroča, je prvo zaslišavanje proti morilcu učitelju Wagnerju Kon- Čano. Rok glavne razprave je določen pri porotnem sodišču v Heilbro-flu. Obtožnica se glasi na petnajst izvršenih umorov v Degerlochu in imihlhatisnu na petnajst poskusov umora in na zločin požiga. Troje neumnih deklet. Osem-Jiajsetletni laborant v Kenethovi lekarni v Budimpešti Nagyi si je hotel te dni vzeti življenje vsled prepirov z materjo. Svoj samomorilni namen Je razodel trem deklicam, ki so stanovale v isti hiši kakor on. Nagyi je bil pri nuh tako dobro zapisan, da so vse tri sklenile, da zapustijo Skupno z njim ta žalostni svet. In fes, ono noč so vsi štirje zavžili strup Ljubeznivega mladeniča in neumne deklice so našli že zastrupljene, toda ne mrtve. V obupnem položaju so lih prepeljali v bolnišnico. mrmrji v Tnri,nTi--M-^n-i-----iir--i-T-iiiir--iiiTTiaB Med tem ie prišla iz Nemčije lepa Gtete in srčkano dete, ki je zmeraj pelo vedno bolj tanko: A. E. L D. U.l Kralju je zelo ugajala ta *nesem«, in je ukazal, naj vklešejo n br’kladne začetnice v vsa držav-prišM °pte- ^'banski vojaki so si pa kakor ru ^ep’ce m kučme te črke, firm K nosijo uslužbenci raznih veciii So čuli na Dunaju o novem boe.,,«So ^ostali kar rumeni od lju-nnosti, češ, da imajo Albanci: pozna in in' i PraRi bra,ci dobra poznajo to latinsko veslo a erlt in orbe ultima t t * k A> tu zadnja. ČrkaA St !° n.a sve' Avstrije in od •• ištn,ca od drugo sta lahko ponori J?*.* na iste začetnice. ’ da ,mata • Dlll1aiU .S0 zahtevali, naj iz premem Albanija svoje geslo, sicer jo bodo konfiscirali. Kralj albanski je Pa vzkipel in izjavil odločno: »Nikdar in tikoli! Avstrija naj odneha, n,e Albaniia' Če bi dali vsaj 75 mili-loriov Toda vzetj r,am hočeio še da 1e Keslo. V to ne privolimo nikdar. flas bi oropali našega gesla!« nlali « ^'banci so se povsem stri-zobmi tfaltem in so začeli škrtati z ter mož„Usiti m)že in basali pu^ke «o neprenrue- Ko so dohil’ telefon, thiuistra V °nia klicali dunajskega ra te*‘ rjiijj. A. E. j. o. U.l Beseda •noderm it ^ hlagijat je zdaj zopet e dva dni. Zakaj? Ker kak Tožba radi prepovedi tango plesa. Plesalni mojster Tinneon v Parizu je vložil tedni proti pariškemu kardinalu Amette radi škode, ki jo je občutil vsled kardinalove prepovedi tango plesa. Škoda znaša zanj 20.1)00 frankov. Drugi plesalni mojstri se bodo tožbi pridružili. Velika nesreča. Kakor se iz Lizbone poroča, se je udrl v kraju F.s-moriz pri Ovarju v hiši, kjer so imeli mrliča strop, na katerem je stalo kakih petdeset ljudi, večinoma ženske in otroci. Vsi so padli v spodnje nadstropje in so se večalirnanj poškodo-dovali. O Maksimu Gorkem. Maksim Oorki je kupil te dni kakih štirideset vrst od kraja Terrjold na Finskem malo posestvo, kjer hoče ostati do svoje smrti. Arabci napadli karavano. Romarji, ki so prišli te dni iz Palestine v Odeso, poročajo, da so v bližini Meke napadli Arabci neko karavano in so ustrelili šestdeset romarjev. Samomor poročnika. Kakor se iz Inomosta poroča, se je dne 28. t. m. ustrelil v Hallu na Tirolskem poročnik 4. tirolskega lovskega polka Rudolf Wiesinger. Vzrok samomora je najbrže neozdravljiva bolezen. Tovarna za sukno pogorela. V Zgierzu pri Lodzu je pogorela te dni tovarna za sukno firme Kernbaum. Škoda znaša četrt milijona kron. Požar v skladišču za steklo. V skladišču za steklo firme Ignacij Brenner v Milanu v ulici Faini, je izbruhnil dne 28. t. m. požar, ki se je hitro razširil in napravil škode za 100.000 lir. Vlom In tatvina. Dne 27. t. m. ponoči so vlomili neznani tatovi v gostilniško sobo občinskega tajnika Ottingerja v Frankenburgu na Zgornje Avstrijskem in so odnesli s seboj občinsko blagajno, v kateri se je nahajalo tisoč kron denarja in vrednostni papirji za 100.000 kron. Orož-ništvo in policijski psi so zasledovali tatove. Posrečilo se jim je najti blagajno nepoškodovano, ker je vlomilci mso mogli odpreti. Pr! invfri*?H ",a Jadranskem morju. Pr luki Lido je trčila dne 30. p. m. italijanska ladija »initiativa« v avstrijski parnik »Nogaro«. Obe ladiji sta zelo poškodovani. Popravila bodo veljala več tisoč kron. Grozen samomor blaznega častnika. V garnizijski bolnici na Dunaju je dne 30. p. m. ponoči izvršil samomor nadporočnik železniškega polka Alojzij Witak, ki je bil na opazovalnem oddelku. Witak si je prerezal z namiznim nožem vrat in je vkljub takojšnji operaciji eno uro nato unirl. Nevarna špionka. Na kolodvoru V Lvovu so dne 30. p. m. aretirali neko elegantno oblečeno <*nmo. Ri Je prišla iz Frzemysla. Ta dama je potom inseratov v časopisju iskala znanje s častniki in se je pečala z vohunstvom na debelo. Policija ni hotela izdati njenega imena, toda vse kaže, tako da je tale dama zelo nevarna vohunka. Roparski umor. Zakonska Lenart in Magdalena Greco iz Lecce v Italiji sta stanovala skupaj in sama v samotni hiši. Zadnje tri dni pa so ju ljudje pogrešili. Neki njun sorodnik je to naznanil oblasti, ki je našla hišo zaklenjeno. Ko so vlomili vrata, so našli oba zakonska Greco mrtva. Postala sta žrtev zločina, zakaj več ran na njunih glavah je pričalo, da so prišli k Grecovima morilci, ki so ju ustrelili in nato oropaii stanovanje. Prebivalci v obližju hiše kjer sta bila zakonska Greco umorjena, so zelo razburjeni, ker je ta recimo: pozabljiv životopisni prevajalec ne označi s kako pripombo, da je prevel dotični životopis. Ampak navsezadnje je vsak životopis že a prior! plagijat iz raznih pisem, tradicionalnih klepetulj, skript! Toliko o životopisih. Kar se pa tiče umetnosti, izjavljam: »Kdor nima neke divje ognjene sile, ki vnema človeka, da mora ustvarjati veselo ali žalostno, kakorkoli pač zazvene, zavibrirajo v njegovem zdravem ali trpečem srcu razne strune ter odmeva življenje v njegovi duši, naj gre spat!« Tudi dunajski minister je vrgel Albancem telegrafično psovko: plagijat. CeŠ: A. E. I. O. U.! je avstrijsko geslo že več sto let! In bo ostalo geslo do sodnega dne! Med tem je dospel v Albanijo r. i ________________ i.« ^ utrpel v mi konW;to^raf' Par filmov so sicer zorii' Nn .K0Sp°dje albanski cen-ver'; S Lnme.r tepo sliko: »Au le- meV saveS Etč., kjer spi cvetjem hniniN .m ,n duhtečim Poletje! KonfisCiraTioa'tud1b8Veien° m Kupida.« Zaplenili so tudi ,VnH° njak v obrenskem vestibulu,« dadsi je bila to fotografija iz visoke šole v Kelmorainu. Samo to je bila smola-»Lepa deklica z vrčern na levem ramenu, brez halje!« Albanci so hvalili modrost in previdnost cenzorjev, ki so jim rešili nedolžnost! Pridno so posečali kine- umor že deseti v onem okraju. Morilcev pa vkljub pridnemu zasledovanju ne morejo dobiti. Roparski napad. Pri prevažanju pošte, od železniške postaje v Rostovu ob Donu pa do tamošnjega poštnega urada so neznani storilci napadli poštni voz in so ukradli sto tisoč rubljev. Več poštnih uslužbencev so aretirali. L iiifbana, — To ie bilo smeha včeraj. »Bodeča Neža« je bila skoraj povsod razprodana. Vprašajte danes še v kaki trafiki, ako je še niste kupili. Vsi so bili veseli, da bomo sedaj vsako nedeljo imeli dobro zabavo. — Javen ljudski shod. Prihodnjo nedeljo, dne 8. t. m. se vrši v »Mestnem domu« javen ljudski kot protestni shod proti razžaljeniu slovenskega naroda po državnih oblastih na Koroškem. — »Slovenčeva« resnicoljubnost. Sobotni »Slovenec« se usaja nad tem. češ da »Slovenski Narod« ni pravilno poročal o sodbi v zadevi Pavšlar; v isti sapi pa sam postavlja resnico na glavo. Trdi namreč, da je vložilo državno pravdništvo proti bivšemu poslancu Lenarčiču in dr. Žerlavu obtožbo zaradi hudodelstva goljufije. Pobožni »Slovenec« dobro ve, da je to grda laž kljub temu jo trosi med ljudi. Ker vemo, da se žali-bog nahaja med naprednjaki mnogo ljudi, ki hinavskemu »Slovencu« verjamejo. moramo pojasniti, kako stvar stoji. Če pride trgovec ali zadruga v konkurz, mora sodišče uvesti preiskavo in skoro vsakokrat se zgodi, da vloži državno in-avdništvo obtožbo proti v konkurz zapadlemu trgovcu. bodisi zaradi hudodelstva goljufije, bodisi zaradi pregreška kride. Toda med eno in drugo obtožbo je velik razloček; v prvem slučaju dolži državno pravdništvo trgovca, da je goliufal. v drugem slučaju pa ga obtožide. da ni dosti previdno gospodaril. ne pa da je goljufal. — T'ako je sedaj državno pravdništvo vložilo obtožbo tudi proti vsem članom načelstva v konkurz zapadle zadruge »Agromerkur«. med njimi tudi proti g. Lenarčiču in dr. Zeriavu, a ne zaradi hudodelstva goljufije, ampak zaradi pregreška kride, to se pravi: Državno r>ravdništvo ie samo prepričano. da člani načelstva »Agromer-kurja« niso goljufali, dolži jih le. da so lahkomiselno gosnodarili — seveda je še vedno veliko vprašanje, če bo sodišče g. I enarčiča in dr. Žer-fovn tttcff of*snrWo. — Brumnf »Sfo- venec« seveda to prav dobro ve, kliub temu pa bdoče varati javnost, da so g. Lenarčič in dr. žerjav go-liufi. ker računa s tem. da njegove goljufije ne bo nihče odkril. — Kdo ie Informiral graško »Tavespošto«? Včerajšnja »Tages-pošta« prinaša isto poročilo kakor »Slovenec« — laž namreč, da ie proti Lenarčiču in dr. Zeriavu vložena obtožnica zaradi hudodelstva goljufije. Ker se »Slovenca« ne more prileti za njegov dolg jezik, nai se pa Švabom nekoliko pretipljejo ušesa in nai omeniena gospoda storita primerne korake, da dobi list. ki le že toliko lagal o Slovencih, zasluženo plačilo. Plačilo, za katero se ho najbrže moral zahvaliti »Slovenec«. — »Naši bahači« v slov. deželnem gledališču so snoči zelo zadovoljili vse obiskovalce. Natančnejše poročilo jutri. — Planinski ples. Včeraj zvečer so se sešli planinci iz vseh slovenskih dežel in so kmalu napolnili ves »Narodni dom«. Sešli so se znanci od vseh strani, ki vsi enako ljubijo lepoto naših planin. »Narodni dom« je bil primerno planinsko ovenčan. Planinci so vanj zanesli kmalu pravo planinsko veselje. Plesalci so si poiskali veselja v plesu — pivci pa pri paviljonih. Ples in zabava sta trajala do ranega jutra. — Ples šentjakobskih fantov pri Češnovarju je bil tako dobro obiskan. da so bili vsi prostori nabito polni. Naravno je, da se je hitro razvila vesela zabava, ki je trajala dolgo v noč. Rajanje je bilo prav fantovsko. — »Električni ples« tramvajskih uslžbencev pri Lloydu je bil prav lepo obiskali. Uslužbenci, njih družine. znanci in prijatelji so sc prav dobro zabavali. — Mednarodna maškerada v »Narodnem domu« je bila tudi letos — polna. Gornji prostori »Nar. doma« so bili napolnjeni. Ples in zabava sta trajala do jutra. — »Slavčeva« plesna vaja se vrši na praznik dne 2. t. m. v veliki dvorani »Nar. doma« od 3. do 7. ure zvečer. Ker je predzadnja vaja za »Češko narodno četvorko«, ki se bo plesala na maškaradi dne 22. februarja, opozarjamo cenj, obiskovalke in obiskovalce, da se te vaje polnoštevilno udeleže. — Z ozirom na članek »Poslano« od likvidacijskega odbora »Glavne posojilnice«, ki je bil priobčen v Vašem cenjenem listu dne 31. januarja 1914. prosim vljudno, da priobčite spodaj naveden popravek v smislu § 19 tiskovnega reda. Ni res, da mi je »Glavna posojilnica« brez vsakega pokritja ali skoraj brez takega dala milijonsko posojilo. Koliko znaša moj dolg pri »Glavna posojilnici« še danes ni dognano, gotovo pa je. da še daleč ne doseže vsoto, o kateri se splošno govori in piše. Za to vsoto sem Jaz jamčil s svoiimi posestvi in vodnimi projekti na Savi in pa še s posestvi moje soproge in svaka in ima že do danes konkurzna masa »Glavne posojilnice« 340.000 kron po meni na razpolago. — Kranj, 1. februarja 1914. — Tomo Pavšlar. — »Zvonček«, XV., 2. — Utva: Mraz. — Ivan Štukelj: Znamenit košek. — Fran Košir: Peklenšček matograf. Najbolj so jim imponirale mogočne egipčanske piramide, kjer so grobovi egipčanskih faraonov, t. j. kraljev! Piramide so ugajale vsem Albancem. In ministri so izdali pro-kiamacijo. nai začne graditi junaški albanski narod tako gigantsko piramido, ki bo ovenčala Albance z neumrljivim sijajem v svetovni zgodovini! Od vseh strani so začeli romati Albanci z opekami, kamni itd. V vsako opeko so vžali in v vsak kamen so vklesali črke: A. E. I. O. U.l Kakor mravlit so bili marljivi in zidali piramido. Prihajali so starčki, ki preleže celo zimo za zapečkom in zlezejo še lle s pomladnim solncem k uljnaku. Prišli so otroci, napravili »ravbarske štengec« in podajali opeko ter kamne. Skiatka: vsi Albanci so smatrali za svojo življensko nalogo, da zgra-de tiransko piramido z geslom: A. E. I. O. U.l IV. Hvala Bogu je minila zima. Kdo ne ljubi pomladi? Nekoč je bil pri zajufreku albanski kralj zelo preplašen. Ko ga je Grete izpraševala, je začel praviti: »Sanjalo se mi je o neki lepi deklici. Učila se je smuči. Pred npkim propadom se je nameravala okreniti na »Telmarkov način«, toda zpodrsnilo ji je in je obvisela na gr-m. uotovo se je udarila in zbodla. Sama ni utegnila vstati, ampak presunljivo je stokala. Meni je bilo zelo hudo v srcu. Rad bi Ji pomagal, ampak kako bi vzdignil jaz tako dondo iznad prepada. Prišlo je pa pet krepkih drvarjev s cepini in vintami in so jo komaj rešili. Zdaj je vstala ter bila živahna kot srnica. Prihitela je mimo mene. Jaz sem se pripravil, da jo bi poljubil, toda v tem hipu me je klofnila v sanjah, da sem se vzbudil ves prestrašen. In čudoma sem opazil. da je levo uho daljše in bolj rdeče kot desno!« Orete se je nasmehnila. »To si gotovo nerodno spal!« Kralj je ugovarjal: »Jaz ne spim nikdar nerodno. Ampak te sanje pomenijo smrt. Jaz vem. da bom umrl kmalu. Kaj je sploh vse življenje? Njivo pognojimo. Potem orjemo, sejemo. okopavamo, žanjemo, melje-mo. kuhamo, uživamo. In zopet pognojimo njivo. Oriemo itd. Glej. Grete: jaz bi podčrtal: uživamo. Uživanje je začetek, in gnoj konec, ali pa narobe!« Orete se je nasmehnila: »Začetek in konec je: A. E. I. O. U.l« Mala Grete je nabirala cvetke po travi in iskala murne. Ko je čula zadnje samoglasnike, jih je brž ponovila. V. Albanci so srečno dovršili piramido, Na vsaki opeki, ua vsakem in novomašnik. — A. Janežič: Do-: movina Slovencev. — Jan Reginov:! Belokranjski vlak. — M. Pire: Kurent v »liikovi deželi«. — Vekoslav Selinšek: Popotnik. — Stric Tine? Citati — dobro, poizkusiti — bolje! — Jan Reginov: V duševnem boju. — Cvetomirski: Luč. — Hinko Medič: Ura. — Pouk in zabava. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — v kratkem, vso strahoto moderne vojne vidimo z vso svojo grozovU tostjo. z vso resničnostjo v živi sliki in s tako pretresljivo in realistično silo. kakor da bi se sami nahajali na bojišču. Prihodnji teden občudovali bomo te slike v kinematografu Ideal. — Danes zadnji dan velike špionažne drame »Zmaga ali smrt«. Jutri, v torek, velika Nordiskdrama v 3 dejanjih »S teme na svetlo« z Valdemar Psylandrom v glavni vlogi. Slike: Svečan (vinjeta). — Kurent!. —• Ura. — Joško gre na lov (kotič-kova risba). — Poleg tega je med tekstom polno ilustracij. Staršem, mladinoljubom, vzgojiteljem, naj bo »Zvonček« najtopleje priporočen v razširjanje in naročbo! — S fotografičnirn aparatom na bojišču. Vsi največji časopisi različnih dežela izrekajo se entuziastično o tem filmu. Vjirvič kaže -se nam v kinematografu vojni pohod, prava pravcata bitka. Naskoki z bajoneti, granate in šrapucli padajo pred nas, Trst. Slovenski mladini. Ne morem kaj, da ne bi že v začetku naglasil, da je ni bolj zanikrne in brezbrižne mladine, nego je slovenska. Se povsod, pri vsakem narodu opazimo med mladino živahnejše gibanje. Posebno pa se giba nemška in italijanska mladina, torej naraščaj naših najhujših sovražnikov. Nemci in Italijani so itak že silno močni, tako da njihovo ruvanje proti Slovenstvu že sedaj prehudo občutimo. Kaj pa bo potem, ko doraste današnja nemška in italijanska mladina, katera se vzgaja v svojih mladinskih društvih v strogo nemško, oziroma italijansko nacionalističnem in šovinističnem duhu? Ze od mladih nog se jej torej vceplja sovraštvo do Slovenstva. To znači, da bo bodoča generacija naših narodnih nasprotnikov še bolj podobna protislovenskim levom, kakor pa sedanja. Pri tej trditvi se pa niti najmanj ne motimo, če pomislimo, da celo vlada vpliva v navedenem smislu. Saj smo n. pr. ravno pred par dnevi slišali, da je naučno ministrstvo potrdilo takšno učno knjigo za ljudske šole (tudi za dvojezične), v kateri se naravnost sramoti naš narod. Jaz pa hočem k temu dodati še to, da imajo n. pr. učitelji na koroških utrakvističnih šolah celo nalogo, da med poukom v šoli na i>rav škandalozen način hujskajo proti Slovencem in Slovanom sploh. V »Dnevu« sem že enkrat omenil, da so se učitelji na teh šolah spozabili tako daleč, da so, ko je izbruhnila balkanska vojna, učencem predočevali‘balkanske Slovane za prave zverine, za divjake, ki da jedo surovo Človeško meso in pred katerimi ni nihče varen. Razume se, da na ta način ni bilo težko v do-tičnih učencih vzbudti največje sovraštvo do balkanskih Jugoslovanov in željo, naj bi Turki vse poklali. — Mladina pride torej že iz ljudskih šol polno sovraštva do Slovanstva, potem pa se jo še lovi — na severu v nemške, na jugu pa v italijanske kamnu so se blesketale črke: A. E. I. 0. U.! Toda piramide so grobovi kraljev. Albanci so dobro poznali definicijo piramid. In naenkrat jim je bilo zelo hudo. ko so si mislili: »Naš kralj pa še živi. To ni v redu. Piramide so vendar grobovi kraljev!« Nekdo se je spomnil: »Pa ubijmo kralja in njegovo družino ter jih pokopljimo svečano!« Vsi so hvaliii Boga. da imajo take odprte glave med seboj. Ubili so kralja, lepo Grete in malo hčerko tet jih svečano pokopali v piramidah. Pri pogrebu so žalostno tulili: A. E. 1. O. U.! Cel albanski narod je bil navzoč. Poletje se je pričenjalo. Bil je soparen dan. V daljavi je grmelo. Sv. Peter se je zelo jezil, ker žive na svetu taki norci. In ko je plesal okrog piramide cel albanski narod, ie tre-■ ščila strela v piramido, ki ni imela | strelovoda. Piramida se je sesula in pokopala ves narod. I Dandanes ie tam nekak Pompeji. Lepe dame in elegantni gospodje ob-čudujejo zaraščene razvaline, ki se jih ovija pisan slak, bršljan itd. Na solčnih opekah in kamnih pa se grejejo modrasi, in Če so iezni, pibajo,-sikaio, žvižgajo staro pesem: A. E. 1. O. U.! mladinske organizaciie, kjer se i>ro-tislovansko delo nadaljuje. In slovenska mladina je pri vsem tern mirna, niti najmanj se ne razburja. V njej jii opaziti pravega življenja, marveč samo spanje in' lenobo. Tisti mladeniči, ki so si pridobili v šolali kaj (Več izobrazbe in so vstopili nato v kateiusibodi službo, mislijo, da je njihova dolžnost že storjena — k ve-čiemu da se pokažejo tu in tam na h a ki veselici, plesu itd. kolikor pa je delavske, oziroma obrtniške ali trgovske mladine, torej mladine, ki je vživala premalo šolske vzgoje, ta bi imela sicer veselje do dela, a je premalo izobražena in se vsled tega kaj rada odtujuje svojemu narodu. Resnica je namreč, da imajo naši narodni nasprotniki največjo srečo. Z nezavedno mladino, katera se da najhitreje potujčiti. Ali naj mari pri ,tem ostane? Ne! Zdi se nam, da je vkljub gnilobi, ki smo o njej razpravljali, vendar še nekaj idealnih slovenskih mladeničev, ki nosijo v svojih srcih trdno željo, da se napravi tem razmeram konec. Vsi ti naj bi se združili in pričeli ‘z delom v korist svojemu narodu. In dela je mnogo. Glavna naloga mladinskih društev je pač ta, da mladino vzgojujejo v pravem duhu. Narodu, ki ima za seboj zavedno mladino, se ni bati bodočnosti. Po vsem Slovenskem naj bi se organizirala mladina: od obali adrijanskega morja pa do severne slovensko-netnške meje. Dobro bi bilo, če bi se sestavil nekak odsek, v katerem naj bi bili zastopniki slovenske mladine iz vseh slovenskih dežel in kateri naj bi celo zadevo 'preštudiral in izdelal skupen program. Sedaj obstoječa mladinska društva en par jih vendar imamo) le bolj životarijo, ker so šibka in ker ,se mladina premalo briga za nje. Celo stvar bo vsekakor treba oživeti. Slovenska mladina! V hudih časih živi naš narod. Nevarnost mu preti od neštetih narodnih nasprotnikov, kateri se trudijo na vse krip-Ije, da bi ga zadušili. To delo jim gre kaj hitro izpod rok. Nešteto slovenske mladine so že pritegnili v svoj tabor in velik del zemlje, ki je bila last naših pradedov, je postal njihova last. Gre nam za življenje. Zato bi nihče ne smel dremati in pasti lenobe, zlasti ne mladina, v ka-!tercj žilah teče sveža kri. Če se ne »bomo dvignili z vso silo na kvišku, Če borno še nadalje šli po sedanji plesnjivi, slovenskemu narodu skrajno škodljivi poti, če se ne bomo nemudoma otresli antipatičnega indiie-rentizma — potem bomo nosili bridki .občutek v srcih, da smo tudi mi ve-Jiko krivi propada slovenskega naroda. Izognimo se temu srce razjedajočemu občutku! Še je čas, da dvignemo veljavo svojega naroda. Ce bo vsa slovenska mladina pristopna pravi vzgoji, vzgoji, ki se ne bo vršila v znamenju ponižnosti in hlapčevstva, kakor se to godi dandanes, ampak — kakor rečeno — resnični vzgoji, katera bo dala slovenski mladini zavest in prepričanje, da je vsako najmanjše zatiranje krivično in da je vsako bitje ustvarjeno za to, da uživa prostost, ki je ne sme nihče kršiti: šele v tem slučaju bo jVzrastla v naših vrstah tista nepre-segljiva moč in razsodnost, ki bo priborila slovenskemu narodu srečnejše dneve. Stopimo na to pot, ki je edino zmožna zdrobiti okove sužnosti, ki nas oklepajo! Na noge! Proč z malodušnostjo! Mrtvilo, ki danes vlada med nami. nadomestimo — z življenjem. Kdo naj se brani prijeti za tako plemenito delo? Predrznost nemških uslužbencev na železnici. Poroča se nam iz Trsta: V sredo sem spremil neko bolno prijateljico v železniški voz na juž. kolodvoru. Nesel sem ji kov-;čeg in sem ji pomagal po stopnicah, ker je sama težko hodila. Komaj za 'trenutek sem stal v vlaku in pride .neki uslužbenec ter me v italijan-,skem jeziku nahruli. Iz kazanja na roki sem spoznal, da hoče imeti 6 K. Izjavil sem, da italijansko in nemško ne razumem — na to pa mi pokaže napis na kolodvoru — češ kaj je tam napisano. Rekel sem, da tudi .tega ne razumem. Nato me je tiral k postajenačelniku in mu Je po nemško nekaj povedal. PostajenaČelnik me je v italijanskem jeziku nagovoril. Povedal sem mu, da ne znam italijansko. Dal je poklicati nekega sta-!rega moža, ki pometa po kolodvoru. Ta je bil naš tolmač. Nato me je izpustil. Ko sem zahteval ime onega 'uslužbenca, mi je zažugal, da me da aretirati. Zavod sv. Nikolaja v Trstu se (srčno zahvaljuje cenjeni gošpej Pfeifer iz Ljubljane za nabranih in poslanih 24 kron. Enaka bodi lepa zahvala vsem onim čast. damam - darovalkam. ki so pomagale s tako lepo svoto našemu zavodu. — Maša Gromova. Vodstvo otroškega vrtca C, M. D. pri Sv, Mariji Magdaleni Zgornji naznanja staršem, da se otroški vrtec zopet otvori v torek dne 3. svečana 1.1. in se začne redni pouk. P EGO UD V TRSTU. (Telefonično poročilo našega poročevalca.) Slavni francoski letalec Pegoud, ki je s svojimi vratolomnimi leti na eni strani vzbujal zavist, na drugi pa nepopisno začudenje, je proizvajal svojo umetnost včeraj v Trstu. Na Zavijali, kjer se je imel vršiti let, so že ob 12. uri hiteli ljudje. Nešteta množica je zajezila vse ulice; koči»'e, avtomobili — vse je hitelo na Žavlje gledat slavnega letalca. Mesto je bilo skoraj prazno; vreme krasno. Policija je le s težavo delala red. Ob treh je zagrmel strel — znamenje, da se Pegoud dvigne v zrak. Ob 3. in 10 minut se je Pegoud na svojem stroju dvignil in pričel s svojimi vratolomnimi leti. 100.000 ljudi je prisostvovalo njegovim vajam. Pegoud je bil kake pol ure v zraku. Ko se je spustil na tla, ga Je vse hotelo od blizu videti. Množica Je podrla planke in kakih 20.000 ljudi Je udrlo v I. razred. Po 10. minutah se je Pegoud zopet dvignil in ponovno izzval navdušenje med gledalci. Danes bo zopet letal. Za vsak let dobi 30.000 K. Natančnejše poročilo sledi. Najnovejša telefonska in brzojavna BOLGARSKI KOMITE SE PRIPRAVLJA ZA NAPAD NA GRŠKE LADIJE. Atene, J, februarja. Grška trgovska zbornica v Pireju je dobila oficielno obvestilo, da se bolgarsko-macedonsko komitskš odbor pripravlja za napad na grške parnike, ki prihajaj v Burgas in Varno. V Bur-gas In Varno je omenjeni odbor spravil že kakšnih trideset velikih bomb, s katerimi naj bi se razdejali grški parniki. Kakor hitro je dobila trgovska zbornica to obvestilo, je bilo takoj sklicano posvetovanje z vsemi kapitani grških parnikov, ki vozijo v Burgas in Varno. Sklenjeno je bilo, da se promet z omenjenima bolgarskima mestoma takoj ustavi in stori vse primerne protikorake. da se ti-roparski naklepi prepredi«. RUSKI POSLANIK V SOFIJI. Sofija, 1. februarja. Ruski poslanik Ščavinskl je hil danes sprejet v avdijenci pri kralju Ferdinandu. VELIKO NAROČILO SRBSKEGA VOJNEGA MINISTRSTVA. Praga, J. februarja. Srbsko vojno ministrstvo je naročilo pri praških drožaristih veliko množino nie-dlkainentov in materiala za obveze. Naročilo mora biti kakor hitro mogoče izvršeno. ODLIKOVANJA. Petrograd, 1. februarja. Car Nikolaj je z visokimi redi odlikoval srbskega ministrskega predsednika PaŠiča, črnogorskega generala in romunskega poslanika ob priliki odkritja spomenika Aleksandra Nikolajeviča. MIRNA VEST IN MAŽARSKA JUSTICA. Petrograd, 1. februarja. Znani grof Bobrinskl je nastopil svojo pot v Marmaroš - Slget, da nastopi kot priča v mostroznein procesu zoper 94 nedolžnih Rusov. Pot je nastopil čez Rumunijo, kljub temu, da tnu ogrska vlada ni dala garancije svobodne poti. Ogrska vlada se namreč boji, da bo pričevanje Bobrinskega v veliko sramoto ogrski justici. Mali oglasi. Beseda 5 vluariev. Najmanjši znesek 60 vi-aaijev. Pismenim vprašanjem le priložili znamko 20 vinarjev. -- Pri inalib oglasili n) ulč popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Radi drugega podjetja prodani krojaško obrt v Ljubljani, z vsem in-j ventarjem za 1200 K. za 600 K lahko eno leto počakam. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. 1493-15 Išče se spretnega krčmarja za gostilno v zgojiji Tržaški okolici. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. 1510-3 Feliks Žagar, izdelovatelj čepic, Ljubljana, Stari trg 32, popravlja mufe in kožuhe. 1523—2 Stanovanje za maj e 3 ali 4 sobami išče stalna stranka v bližini glavne pošte. Ponudbe pod »Uradnik*1 na »I. anon. pis.“ Sprejmem takoj vrtnarskega pomočnika - - in učenca - - J. WIDER, vrtnar, Ljubljana. Za takoj se odda v najem liiinsilolilet Poizve se na Martinovi cesti 10. Prv» delavnica v Ljubljani za popravila vseh vrst čevljev Mitra in trpežna izvišitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču. Češki (Oseški) kosovni pre mog, deški in šlezi ski briketi, višek vsega kurila špecijelno za to kruto zimo, priporoča prodajna pisarna J. PAULIN Ljubljana, Nova ulica št. 3. L. MIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov jii sol učni kov, Popravila se izvršujejo točno in solidno. pF* Bliža se stavbena sezena!! Usojam si ulitidno naznaniti, da sem opremil svojo tesarsko obrt z naboljšinii pripomočki, da jo morem priporočati kot najso-lidnejšo in najcenejšo tvrdko, ne glede na možino vsakovrstnega dela tesarske obrtni udani Fr. Martinec, mestni tesarski mojster. :: Ljubljana :: Prule štev. 8. Restavracija Auer* Wolfova lica štev. 12. Danes, v nedeljo, dne 1. in v ponedeljek, dne 2. februarja t. 1. domača plesna veselica Začetek ob 4. pop. Vstop prost K obilni udeležbi ulj ud no vabi 1 :zcr! 2poz zl 50.000 parov čevFev, 4 pare čevljev za samo K 9 —. : Rad- plačilnih težkoč več velikih tov-m j sc mi je naročilo prodati vel.ko mn« žino * čevhev nizko pod izdelovalno c- no Pio- ‘ dam zato vsakomur 2 para moških in 2 paia ženskih čevljev na zadrgo, rjavih ali črnih, galoširane z močno zbitimi podplati, usnje elegantno in najnovejša oblika. Velikost v cm ali številka. Vsi 4 pari stanejo samo K 9'—. Razpošilja po povzetju. Zamenjava dovoljena, tudi denar.nazaj. N. DYM, Krakovo 28, Sw Stanislaw 2. Lud. Roškar, rest. ' i (SANATORIUM • EMONA /i l ZA-NOTRANJE• IN-KIRURG 1CNE -BOLEZNI. IM •PORODNIŠNICA. /LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 SEPZDRAČNKiPRIMARliJ D^- FR. DERGANC \| gp® JU 1* IC Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba Telefon št. 100. Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33 (Centrala: r_TItKrI ) mednarodna špedicija, špedicije hi zacarhianje vsake vrste, prevažanje blago, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni užithiiii podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje z a in |ircviii«nje |t«iil&IVH v mestu in na vse strani z patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhili posebnih skladiščih. Omotacije itd. Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „]>alniulie“ delniške perobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-I.ine za I. in II. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke". 2.ir.erne cene. Točna pcstražta. i prešle sezije se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-* . * . Žanih cenah. . ' . Angleško skladišče oblek O. Beriistovič, Ljubljana, Mestni irg 5.-6. Telephon 132. \ Stadin! največji cobrotnik! IZOf f dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, kakava, sladne oj lokave, somatose, sanatogen, redilne soli — zajutrkujejo, ju T^J /S f žnajo Blodin“, to je dr. pl. Trnkdczyja sladni * "1 vr V/1 čaj. Prihrani se 8|< mleka in polovica sladkorja. Prihrani A VTFf se Pr‘denarju v gospodinjstvu. Priporoča * tl EjJ se po>ebno vsakemu bolniku, reconvalescentoin, PF?TUR A ATRT \ f nervozidm, malokrvnim itd. Ptipo-tivf |o A IVil • roča se dojenčkom in otrokom NAJBOLJŠI ZAJTRK! nih sredstev za otroke. Hranitba s sladnim čajem znamke Siadin zmanjša umiranje otrok in je polovico cenejša kakor z vsakim drugim redilnim sredstvom za ohoke. To resnično vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma. Zavitkj po V« kg stanejo 60 v, zahteva naj se v vseh lekarnah tudi pri trgovcu. Sladni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trnk6czy, zraven rotovža. Zena posestnika te lekarne je izgojila s Sladinom svojih 8 zdravih otrok. Na stotine mater so ji hvaležne, ker siede tem zgledom; na Dunaju v lekarnah Trnk6czy: VIII., Josefstiidterstrafie 25; III., Ra-detzkyplatz 4; V., SchOnbrunnerstrafie 109; v Gradcu: Sackstrafie 4. Kolesarjem shrani kolesa čez zimo v primernem, proti požaru zavarovanem prostoru. V potrebi razdre tudi ležišča in natančno pregleda, nadomesti obrabljene dele z novimi, temeljito presnaži ali popolnoma prenovi po primerno najnižji ceni Ana Goreč, Ljubljana Specijalna trgovina s kolesi in deli Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja)