v.
b. b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling, celoletno : 4 šilinge.
Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25'— celoletno : Din. 100'—
Pozamezna številka 10 grošev.
Leto Vlil.
Dunaj, 12. septembra 1928.
ŠI. 37.
Vojna vojni.
Na zlatoobrobljenem papirju in z zlatim peresom so podpisali državniki v Parizu Kel-loggov pakt, s katerim hočejo v bodoče preprečiti vse vojne. Vsi, ki so videli in občutili vso grozoto svetovne vojne, nosijo danes v srcu najiskrenejšo željo, da bi ta pakt ne ostal samo kos zlatoobrobljenega papirja, marveč da bi bil to začetek novega mirnega sožitja med narodi, oziroma državami. V zgodovini in posebno v letih po svetovni vojni imamo že kopo prijateljskih pogodb, a nič manj rožljanja s sabljami. Pri takih razmerah tudi ta vojna napoved vojni največjih miroljubnežev ne bo mogla povsem pomiriti.
Razvoj razmer v zadnjih letih pač obeta vse kaj drugega nego „Nikoli več vojne!“ Če pogledamo le narodnostne razmere v povojni Evropi, tako je tukaj gotovo zopet novo ognjišče bodočih sporov in poleg tega še trajen gospodarski boj med narodi in državami, ki se za vedno ne bo dal voditi mirnim potom. Države povojne Evrope ne kažejo niti smisla, da bi si vsaj v svojih lastnih mejah vzgojile zadovoljne državljane. Njim ni na tem, da bi se zadovoljile posamezne narodnosti v državi vsaj v njihovih najvažnejših kulturnih zahtevah. Večinski narodi se danes po vseh državah ponašajo s svojim liberalnim postopanjem napram manjšinam, medtem ko vse pravice manjšin obstojajo le v tem, da se one kulturno ubijejo in gospodarsko izmozgavajo.
Koliko krika so Nemci zagnali z zakonskim predlogom o kulturni avtonomiji za Slovence na Koroškem. Ko pa so se pojavile težkoče, pri katerih bi večinski narod manjšini moral nuditi stvarno enakopravnost in svobodo v kulturnem življenju, so bile slovenske zahteve nesprem-Ijive. Seve se ne bomo borili za kataster, ker od tega še nobena manjšina ni živela, mi zahtevamo stvarne pravice za koroške Slovence predvsem na šolskem polju.
Manjšinski kongresi v Ženevi že leta opozarjajo na to pretečo nevarnost, zavedajoč se velike odgovornosti, ki jo nosijo voditelji manjšin napram manjšinam na eni in napram večinam na drugi strani. Zdrave razmere med sosedi gredo skoraj pri vseh evropskih državah preko manjšinskega vprašanja, in pravi apostoli trajnega miru na zemlji bodo morali tudi v tem pogledu podvzeti korake. Društvo narodov, ki vodi evropsko politiko, je izključno le izraz volje večinskih narodov in tudi teh le v toliko, v kolikor se jim zdi primerno (tajne vojaške pogodbe med državami za Društvo narodov ne obstojajo). 35 milijonov pripadnikov manjšin v Evropi pri Društvu narodov sploh nima zastopstva. Povsem upravičeno je letošnji manjšinski kongres zahteval s povdar-kom manjšinski odsek v okvirju Društva narodov.
Šele, ko se bodo začela reševati z vso res-nostjo ta vprašanja, bodo narodi napravili korak bliže splošnemu miru. Dokler pa večinski narodi med seboj tekmujejo pri zatiranju manjšinskih narodov, tako dolgo vse vojne napovedi vojni ne bodo nič pomagale.
M POLITIČNI PREGLED |
Dr. Seipel v Ženevi. Na čelu avstrijske delegacije stoji naš zvezni kancler sam. V razgovoru s francoskim zunanjim ministrom je Briand resno opozoril dr. Seipla na nevarnost propagande za priključitev in se pritožil radi avstrijskih demonstracij za priključitev ob priliki pevske slavnosti na Dunaju. Dr. Seipel si je prizadeval, da je naglašal lojalnost avstrijske vlade, ki nikakor ne misli nato, da bi nasilno rušila obstoječe pogodbe. Dr. Seipel je odgovoril, da se Avstrija v tem času ne peča z mislijo združitve z Nemčijo. Tudi nemški državni kancler Miiller bo podpiral to zagotovilo, toda nobeden od njiju ne more formalno ali končnoveljavno za vse čase opustiti ideje priključitve. Italija je nasproti priključitvi se-
daj manj sovražna kakor prej, deloma radi obljub dr. Seipla, da ne bo posegal v južnotirol-sko vprašanje, deloma radi prizadevanja Francije in Češkoslovaške, da se Avstrija pritegne h gospodarski podonavski zvezi, h kateri Nemčija ne bi pripadala. Italija bi se po taki federaciji čutila bolj ogrožena, kakor po priključitvi in smatra priključitev za manjše zlo. Dr. Seipel se je razgovarjal tudi z drugimi državniki. Izvoljen je bil tudi za podpredsednika tega zasedanja s 24 glasovi, s pičlo večino. On namerava tudi povzeti besedo in povedati, da je Avstrija izpolnila vse obveznosti in da je treba kontrolo popolnoma odpraviti. — Glavni odbor se je zadnjič bavil s prepovedjo izvoza krmil. Do 15. junija 1929 se prepove izvoz ovsa, koruze, stročnin, sena in slame. Soc. dem. so predlagali, da bi se ukinila carina na žito, dokler bo trajalo pomanjkanje krme, dalje naj bi bil carine prost uvoz zelenjav in stročnin. Glavni odbor je ta predlog odklonil.
Inozemstvo:
Zasedanja Društva narodov v Ženevi se
udeležuje letos 50 držav. Predsednik Sveta, finski zunanji minister Procope je v otvoritvenem nagovoru naglašal temeljno načelo Društva narodov, ki pojačujejo slovesne obveznosti držav članic za ohranitev miru. Delovanje na gospodarskem polju in prizadevanje, da se državam z medanarodnimi ukrepi zagotovi ona varnost, brez katere se ideali Društva narodov ne morejo doseči, je pomembno. V vprašanju razorožitve je ugodno polje z ozirom na sklenitev dvostranske pogodbe o temeljih razorožitve na morju in s Kelloggovo pogodbo. Društvo narodov ni samo ustvarilo sporazuma in pomirjenja v mednarodnih odnošajih, temveč služi tudi v to, da se končni mir ustvari hitreje. Delo se vrši v šestih komisijah: juridični, tehnični organizaciji, razorožitveni, proračunski, humanitarni in socijalni in politični. Predsednikom šeste komisije je bil izvoljen jugoslo-
II	PODLISTEK	j
Domača lekarna.
1.	Med najvažnejše potrebe domače lekarne spada hipermangan-kisli kalij. Ta raztopina učinkuje kot desinfekcijsko sredstvo. Pri uporabi je treba paziti samo na to, da se raztopina ne uporablja preveč koncentrirana. V vodo vržemo samo kristalček in pustimo, da se voda svetlordeče pobarva.
2.	Kuhinja sama ima več odličnih zdravil. Takšno zdravilo je kava. Če komu poide sapa vsled oslabljenja srca, dajmo bolniku, dokler ne pride zdravnik, močne nemešane kave. Močna črna kava često uniči učinkovanje mnogih strupov, pri zastrupitvi s svetilnim plinom. Dalje pri zastrupitvah vsled plinov od premoga, če peči slabo gore, pri akutnih zastrupitvah z opijem in morfijem, pri obolenjih vsled kačjega pika: kava končno prežene močno pijanost.
3.	Učinkovito sredstvo je limona. Če krvavimo iz nosa, razredčimo limonin sok in ga potegnimo v krvavečo nosnico. Pri vgrizih, kjer je nevarno, da so zašli v rano strupeni trosi, poskrbimo najpreje za krepko krvavitev, nato pa nakapljajmo na rano kar moči veliko svežega limonovega soka. S primernim premikanjem skušajmo doseči, da se kolikor mogoče
globoko vsesa v rano. Če čez dan večkrat na-kapaljamo na bradavico sveže stisnjeni limonin sok, zginejo bradavice v kakih 14 dneh brez sledu. Če pa se zastrupimo z zobnikom ali kristavcem (svinjsko dušico), pijmo takoj razredčen limonin sok, dokler ne pride zdravnik.
4.	Opombe vreden je tudi Jesih ali kis. Ako se odpre žila odvodnica in krvavitev ni premočna, potem pustimo, da nekaj časa rana krvavi. Na ta način izpremo vse umazanije, ki so morebiti zašle v rano. Potem pa obvežimo rano z ovoji, namočenimi v jesih, ki je razredčen z vodo. To je učinkovito razkuževaino sredstvo. Če krvavimo iz nosu, pa ni limone pri roki, potegnimo v nosnico razredčen jesih. Pri zastrupitvah z lugom in po drugih alkaličnih strupih učinkuje razredčen jesih, ako ga takoj pijemo, približno tako, kakor limonin
sok.
5.	Posebno zvest prijatelj pa je kuhinjska
sol.	Znana sta bruhanje krvi, takozv. krvni udor. Pri drugem pride l^;i iz želodca in je rdeče črna, skoro rjava. Pri bruhanju krvi pa gre ta kri iz pljuč. Ta kri je svetlo rdeča, često penasta in mehurčkasta. Dokler ne pride zdravnik, je najboljše sredstvo pol kavne žličke kuhinjske soli. Bolnik naj sol vzame v usta in jo previdno pusti, da se razpusti, nato pa jo počasi pogoltne.
Prav poceni in enostavno sredstvo za
grgranje je solna voda, ne preveč koncentrirana. Ako kašljamo ali imamo nahod ali hripavost, raztopimo v kozarcu vroče vode za noževo konico kuhinjske soli in paro močno vdihavamo. Najboljše je, če se to napravi s tako-zvanim vdihalnim (inhalacijskim aparatom.
Ako nas bole zobje, pa naj izvirajo te bolečine od koderkoli, je precej dobro, umirjajoče sredstvo topla kopeli za noge, v kateri smo raztopili soli. V vseh slučajih, posebno pri zastrupitvah, pri katerih je predvsem treba doseči hitro in izdatno bljuvanje, pijmo toplo solno vodo. Najboljše je, ako zmešamo v kozarcu tople vode kavno žličko soli in pol žličke ja-neža.
6.	Mleko je često neprecenljiva pomoč pri zastrupitvah. Bolniku, ki se je zastrupil z arzenikom, dajmo piti kuhano mleko, in sicer tako vroče, kakor ga le more piti. Poleg tega ga dražimo, kakor pri ostrih alkoholnih zastrupitvah, k bljuvanju s tem, da ga s peresom žgečkamo po nebu. Tudi pri zastrupitvah s svincem je kot bljevalno sredstvo priporočati toplo mleko in surov beljak.
7.	Beljakovina surovega jajca je zelo primerno sredstvo proti učinkovanju mnogih strupov. Zlasti je učinkovita pri zastrupitvah z bakrom, ki se često pripete. Ako uporabljamo pri kuhanju kislih jedil orodje iz bakra in medi, se te jedi rade navzamejo bakrove spojine.
vanski zunanji minister dr. Marinkovič. Španska je dobila zopet pravico izvolitve. Bolgarski je bilo dovoljeno posojilo. Briand in nemški kancler Miiller sta se razgovarjala o raznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu evropske politike. Kancler Muller je polagal posebno važnost na utemeljitev nemške prošnje, naj bi se zavezniške čete takoj umaknile iz Porenja. Po pristopu Nemčije k locarnski pogodbi in k Društvu narodov in po vestnem izpolnjevanju iz mirovne pogodbe in iz Dawesovega pakta izvirajočih obveznosti je nadaljevanje zasedbe Porenja neupravičeno. Čimprejšnja izpraznitev je politična potreba, Briand je zagotovil, da je francoska vlada natančno proučila nemško zahtevo in da je pripravljena ugoditi Nemčiji, v kolikor to dopušča položaj. Vendar pa se morajo še rešiti razna vprašanja, ki so v zvezi z zasedbo Porenja. Takojšnja izpraznitev druge in tretje cone more biti le uspeh poznejših pogajanj. Anglija in Italija imata kot jamca miru v Porenju po locarnski pogodbi pravico, da u-veljavljata svoj vpliv pri teh razpravah. Zelo aktivna je pri tem Belgija, ki kot ceno za predčasno izpraznitev zahteva povrnitev 7 milijonov mark, katere je Nemčija izdala v času zasedbe Belgije med vojno. Razburjenje napravlja obvestilo romunske delegacije, da bo takoj zapustila kongres, ako se zopet načne vpraša-nje-madžarsko-romunskih optantov, ki je bilo že na zadnjem zasedanju končnoveljavno rešeno. Na drugi strani pa grozita Italija in Madžarska, da tudi zapustita Društvo narodov, ako se to vprašanje ne spravi na dnevni red. Slišati pa je bilo tudi ostro kritiko delovanja Društva narodov. Tako je norveški ministrski predsednik izrazil svojo nevolio nad delovanjem Društva narodov, ki je premalo nepristransko in' ki rešuje vprašanja le začasno. Premalo se tudi poslužuje mednarodnega razsodišča v Haagu. Uradništvo Društva narodov mora služiti vseobčim interesom. Govornik je zagotavljal, da ima sedanji mednarodni politični položaj še mnogo nedostatkov. Mogočne oborožitve na kopnem, v vodi in v zraku resno ogrožajo vzdrževanje miru.
Albanija. Doznava se, da se je proklama-cija albanskega kralja zavlekla vsled tega, ker je angleška vlada vprašala, ali so bile sosedne države obveščene, da namerava Albanija spremeniti ustavo, in ali so pristale na to spremembo. O spremembi nista bila obveščena niti Beograd niti Atene. Grška smatra to kot notranjo albansko zadevo. Dne 1. t. m. je ustavodajna skupščina z vzklikom sprejela predlog o reformi ustave, ki ga je izdelala komisija. Sklep, da se spremeni vladavina, je bil burno pozdravljen ter se je proklamacija označila s 101 topovskim strelom. Devetčlanska komisija se je podala v vilo Ahmed beg Žoga, da mu; ponudi kraljevsko krono. Popoldne je šel Ahmed beg Zogu v spremstvu konjeniških častnikov in ob spremljevanju navdušenega prebivalstva, da priseže v narodni skupščini. Pri prisegi so bili prisotni vsi poslanci. Temu aktu so
Radi tega je treba te jedi takoj preliti v drugo posodo.
8.	Pri opeklinah pazimo, da opečena mesta ne zmočimo s kakimi vodenimi raztopinami. Mnogo boljše je, da opekline namažemo s čisto mastjo ali oljem. Tudi udov, ki so oboleli na protinu, ne zdravimo z vodo, ampak jih drgnimo z oljem in povežimo z vato.
9.	Pri takozvanem kolcanju pomaga v večini slučajev, če kolikor mogoče dolgo zadržimo sapo ali dihanje; če pa to ne pomaga, pa vzemimo žličko zdrobljenega sladkorja, ki je napojen z vinskim kisom. Nato pa spijmo malo vode.
10.	Tudi vroč čaj more dobro služiti. Ako se zastrupimo z znanim okrasnim grmom na-gnojem, uživajmo velike množine vročega čaja. Z nagnojem se pogosto zastrupijo otroci. Zato naj bi se ta, drugače krasna rastlina prepovedala vsepovsod tam, kjer lahko pridejo otroci do nje. Vroč čaj pijmo tudi, ako se zastrupimo s ščavno soljo, dalje z gobami in z volčjimi črešnjami. .lasno je, da moramo v vseh teh slučajih kar najhitreje pozvati zdravnika.
Ako obolimo radi zaužitja natronovega razjedljivega luga, ki se često pomotoma pije, ali radi zaužitja karbolne kisline, si za prvi hip pomagamo s citronovini sokom, razredčenim kisom, ovsenim sokom, surovini beljakom, pa tudi kuhanim sočivjem, kakor lečo, grahom itd.
prisostvovali tudi vsi inozemski zastopniki, ki bivajo v Tirani. Po prisegi se je Ahmed beg Zogu vrnil v svojo vilo, kjer je z balkona opazoval parado čet in mimohod slavnostnega sprevoda. Zvečer je bila bakljada, na gorah pa so goreli kresovi. Ahmed beg Zogu si je nadel ime Zogu I. Toliko albansko poročilo. Po drugih vesteh je glavno mesto Tirana hermetično tesno obkoljena od orožnikov, ki branijo nasprotnikom Zogua, da bi prišli v Tirano. V Albaniji se vrše krvavi pokolji med vladnimi o-rožniki in vstaši. Ker se je Zogu I. izklical za kralja vseh Albancev, bo baje Jugoslavija proti temu protestirala, zakaj tudi na njenem ozemlju se nahajajo Albanci. To je dejanje, ki ima iredentistično ozadje in ki ima namen, podžigati na jugoslovanskem ozemlju živeče Albance, da zahtevajo priključitev k Albaniji. Beograjska vlada je odpoklicala tudi svojega poslanika v Tirani in bo prevzel vodstvo poslaništva odpravnik poslov. — Kralj Zogu ima izredno veliko moč. Tako je naj večja avtoriteta v državi, njemu pripadajo vse pravice današnje ustave, on je glavni poveljnik oborožene sile na suhem, na morju in v zraku, njegova oseba je nedotakljiva, on je neodgovoren. Ministrskega predsednika in ministre i-menuje kralj kot vodeče osebe. Državo vodi ministrski svet, ki je neposredno odvisen od kralja. — Stara vlada je podala ostavko in kralj je poveril notranjega ministra Cotta, da sestavi novo vlado, ki se mora predstaviti teden dni po imenovanju parlamentu, da sprejme zaupanje.
i DOMAČE novice I
Naši znanki v severni Ameriki. V štev. 35. „Kor. Slovenca14 si nam, draga T., poslala pozdrave iz Tvoje nove domovine. Nisi nas pozabila v sreči in blagostanju, kar se žal pogosto pripeti rojakom v Ameriki. Vidimo, da si ostala prejšnja, in da nosiš v srcu še zmiraj staro ljubezen do svojih in domovine. Pogrešamo te v večerih, in ne moremo več prepevati, ko nam manjkaš Ti, lepe slovenske pesmi. Se še spominjaš, kolikokrat smo prepevali „Mav čriez izaro‘\ in na igre, kako rada si nam pomagala! Minuli so lepi časi in dolg čas nam je po Tebi in J. Ostalo pa nam je upanje, da dà Tebi in nam vsem ljubi Bog zdravje, da se zopet vidimo. Zopet bomo veselo zapeli in se smejali, Ti pa nam boš pripovedovala o Tvoji novi domovini, kjer si našla srečo, ki Ti je domača gruda ni mogla dati. 16 mesecev si že tam in zdi se nam, kakor da bi bilo šele včeraj, ko smo se poslavljali z rosnimi očmi. Hitro bo minulo še toliko in morda prideš nas obiskat, kot naša bivša T. Želeč ti srečo, te pozdravljamo vsi znanci in ti kličemo, Bog s Teboj! —1.
Pliberk. (Proslava.) V dnevih 6. in 7. okt. t. 1. bo v Pliberku slavnost 7001etnice obstoja mesta, združena s spominom na plebiscit, ki se ‘ je vršil 10. oktobra 1920.
Ako se zastrupimo s fosforjem, pijmo, dokler ne pride zdravnik, lahko raztopino sode, in sicer v velikih množicah.
Kdor veliko sedi in prav zato prebave nima v redu, naj zvečer ne je težkih jedi. Predno leže, naj poje par mrzlih pečenih jabolk ali pa eno, dve oranži.
11.	Končno pa opozarjamo na vodo, ki je poleg čistega, svežega zraka naše najvažnejše redilno sredstvo in v mnogih boleznih dragocen prijatelj. Da umirimo bljuvanje, pogoltnimo male kose ledu. Ti kosci ledu umirijo draženje h kašlju, često ustavijo tudi krvni udor. Ako imamo grižo, ki je zvezana z bljuvanjem ali mrzlico, pijmo mnogo mrzle vode. Posebno pijmo vodo v velikih množicah pri migreni in pri zastrupitvah s kislinami.
Pri slabi prebavi (zaprtju) je sicer najboljše, da se telo giblje ali da uživamo lahko prebavljiva hranila. Kot nedolžno sredstvo pa je priporočljivo vsalg) jutro tešče in zvečer predno ležemo, piti kozarec mrzle vode. Koristnost mrzlih ovitkov je splošno znana. Takozvani Piresnitzev ovitek obstoja n. pr. v tem, da pomočimo brisačo v mrzlo vodo, ožmemo, zložimo v pest širok ovitek in položimo na bolno mesto. Čez ta ovitek tesno pritrdimo volneno ruto, tako da kolikor mogoče zabranimo, da bi vlaga uhajala.	Po „Slovencu“.
Celovec. (Razno.) Pisali smo že, da je u-radnik Gabriel poneveril 11.000 S denarja o-krajne bolniške blagajne v Beljaku. Preiskava je dognala, da je poneveril 70.000 S in da bi imel biti z njim v zvezi tudi ravnatelj Černy. Odrejena je bila aretacija Cernyja. Ta pa je prosil, če se sme preobleči, in šel v klet, kjer se je ustrelil. Tudi Gabriel je bil ponovno aretiran in predan deželnemu sodišču. — Rešilni oddelek celovške požarne brambe je bil v juliju klican 117krat. — Zvezna vlada je najprej dovolila koroškim kmetom, ki so trpeli škodo vsled toče, mraza, slane in povodnji, 60.000 S podpore. Ker ta vsota v primeri s škodo nič ne predstavlja, je bila podpora zvišana na 120.000 S. — V Gluhem lesu je umrla občinska uboga Ana Smolnik v starosti 68 let. — Tesar Josef Herzele v Bistrici v Rožu je nekoliko nasilen človek in je bil že večkrat predkaznovan. Pri plesni zabavi v gostilni Rol je prišel v prepir z dvema drugima in ju vrgel iz gostilne. Nato je šel domov in prišel s puško nazaj ter nameril, a vsi so mu ubežali. Ker je bil popolnoma pijan, je dobil samo en mesec strogega zapora. — 5. t. m. je bil krščen nov motorni čoln „Velden“ za promet na Vrbskem jezeru. — Pilar Peter Kotnik iz Jugoslavije je bil izročen sodišču, ker je kradel pila in dleta. — Trgovcu Franku v Podgorjah je nekdo pokradel 270 S gotovine, 15 kg kave, 10 kg sladkorja, 5 kg sira, 3 kg salame, 25 tablic čokolade, 5 steklenic konjaka, 10 parov nogavic, perilo, moška in ženska oblačila itd. v skupni vrednosti 1079 S. — V Šmohorju na Žili je bilo otvor-jeno novo šolsko poslopje. — 1. t. m. je bilo na Koroškem 1708 podpiranih brezposelnih. — Neznani lopovi so vlomili v trgovino Uršule Zlo-sar v Vinčah in ukradli 15 kg pražene kave, 5 kg sladkorja, 3 gnjati, kos plečeta, 8 klobas, konjak, čokolado, blago itd. — „Freie Stim-men“ št. 206. se bavijo z našim člankom „Ve!ik dogodek", ki smo ga priobčili o priliki otvoritve radio pošiljalca v Domžalah. Članek priobčujejo v izvlečku brez pripombe. — Tukaj se vpelje nov prometni red. Če dvigne redar roko navpik, je to znamenje pozor, če jo iztegne vstran, pomeni to stoj in če z roko maha, pomeni, da je pot prosta. — Celovško mesto se trudi, da bi izboljšalo letališče pri Celovcu, ker drugače grozi mestu, da se bo zračni promet obrnil kam drugam. Zravnati se mora zemlja, sezidati nova hiša in še ena lopa za zrakoplove, restavracija in razsvetljevalna naprava. To bo stalo 300.000 S in bi dalo po en del mesto, dežela in zveza. Na letališču, se nahaja tudi vremenska opazovalnica za zrakoplovni promet.
Pliberk. (Sejem.) V Pliberku se vršijo četrtletno večji sejmi. Med temi je najbolj znan letni sejem, ki traja dva dni. Letos se je vršil 2. in 3. sept. in je privabil prav mnogo ljudi v Pliberk. Posebno v nedeljo popoldne se jih je kar trlo na sejmišču. Prišlo jih je tudi zelot mnogo iz Mežiške doline in so bili teh najbolj veseli gostilničarji, ker, kar se popije in pojé, se sme brez carine spraviti čez mejo. Trgovanje v splošnem ni bilo posebno živahno. Trgovci se ne hvalijo in kmetje, ki so drugi dan prignali veliko živine, so le malo prodali. Prihodnji sejem bo v ponedeljek dne 19. novembra.
Glinje. (Smrt.) Zopet je legel eden naših starih stebrov v grob. Dne 25. avgusta! smo pokopali Miho Zablačaua, posestnika in brodnika v Glinjah. Ta mož je dal posebno krasen zgled, kako je treba izpolnjevati četrto božjo zapoved, ker on je ljubil in spoštoval svoj materni jezik in svoj rod in v tem dočakal lepo starost 86 let. Bil je poleg svojih bratov Lovra in Jakoba 1. 1869 ustanovnik in član Slov. kat. političnega in gospodarskega društva v Borovljah, ki je imelo svoj sedež pri Turku na Dolih; pred 39 leti ustanovni član in odbornik Hranilnice in posojilnice v Glinjah, ustanovni član Čitalnice v Glinjah, Požarne brambe v Glinjah, občinski odbornik in tajnik domače občine ob županovanju njegovega brata pd. Dremla. Vsled svojega vsestranskega narodnega delovanja je moral, kakormarsikdo drugi, tudi on veliko prestati. Bil je kakor hraber vojak v boju, ranjen, da hudo ranjen, svoje zastave pa ni zapustil. Zadnji čas radi starosti ni več aktivno sodeloval, vendar je še živo zasledoval naše gibanje in se veselil vsakega našega napredka. Da smo ga pa tudi spoštovali, je pričal njegov pogreb. Na domu in na grobu so mu zapeli domači pevci v slovo krasne žalostinke, prišla je požarna bramba polnoštevilno, zastopniki
hranilnice, občine in mnogoštevilno občinstva od blizu in daleč. Dodeli Ti, dragi Miha, Bog, kar, so Ti želeli pevci ob odprtem grobu: Trucio mirno naj počiva, duša pa naj raj vživa, dokler se spet vidimo!
Libuče. (Smrt.) Ob številni udeležbi raznih korporacij, kakor občinskega odbora, požarnih bramb, lovskega društva in množice drugih ljudi je bil dne 4. sept. popoldne pogreb gosp. Primožiča iz Drveše vasi. G. Primožič je bil dve periodi libuški župan. Izvoljen je bil kot pristaš soc. dem. stranke, a je v teku druge periode, pod vplivom boljše gospode, prestopil v landbundovski tabor in bil na njih listi pri zadnjih volitvah tudi izvoljen. Prestop iz soc. dem. stranke mu je nakopal mnogo borb z nekdanjimi pristaši. Za župana ni bil več izvoljen. Kot človek je bil blag značaj in poštenjak in tudi kot župan nepristranski in vnet za napredek občine. Zato ga bo občina ohranila v spominu.
| DRUŠTVENI VESTNIkHU
Ruda. (Miklova Zala.) Izobraževalno kmetsko društvo za Rudo, Št. Peter in okolico priredi v nedeljo dne 23. t. m. igro „Miklova Zala“ v gostilni pri Kleperniku ob 2. uri popoldne. Okoličane opozarjamo na to prireditev, ker bo prvič na severu.
Hodiše. Naznanjamo cenj. občinstvu, da se igra „Miklova Zala“ radi tombole v Borovljah ne vrši 16. t. m., temveč v nedeljo navrh, to je 23. septembra. Natančneje glej inserat!
I	ZA NAŠO PECO ~lfl
Danilo Gorinšek:
Mali.
Veš ljubezen najgorkejšo?
Kar je sonca na obzorju,
—	tisoč takih svet še grej! — materi v srce poglej,
—	tisoč sonc bo kaplja v morju.
Veš dobroto li naj večjo?
Strop nebeški velikan je, a poprej ga boš premeril, kot dobrote bi izmeril, ki so v materi brezdanje.
Veš li bolj najsilnejšo?
Pride k starki žena bela,
—	mati hoče še živeti, mati moli: „Ne umreti,
da nad sinkom bom bedela!“
Danilo Gorinšek:
Solza malore.
Če si videl solzo kdaj v matere očesu, v srcu plameni ti naj, kakor sonce v kresu.
Ko ti v srcu bo hudo, boš solze pretakal, spomni se na to solzo in ne boš več plakal.
V mislih nanjo se tedaj, solza ti utrne, v materin te vodi raj, srečo vso ti vrne.
II	GOSPODARSKI VESTNIKI
Seja deželnega kullurnega svela dne 24. avgusla 1928.
Mlekarska šola.
Supersberg poroča, da so se pojavile v mlekarski šoli pri Kabonu neprilike in je bilo treba preiskave. Vse se je zopet uredilo, samo da ta šola ne odgovarja popolnoma potrebam, ker se redi premalo živine in sploh ni bilo v minulem letu dosti telet, tako da se mladi ljudje niso dosti učil živinoreje.
Zato se je sklenilo, da se uredi nova mlekarska šola pri meninih na Tancenbergu, kjer se redi prvovrstna živina. Pripravljen vzeti mlekarskih učencev je tudi g. N a g e 1 e na Krapfeldu. V Drauhofen se bodo poslala dekleta in je tamošnja ravnateljica volje jih sprejti, ker je na Koroškem običajno, da molzejo le ženske.
Pomoč gospodarjem, ki so od toče prizadeti.
Za pomoč gospodarjem se je dobila obljuba, da se bo dalo deželni vladi na razpolaganje 60 do 80.000 S. Ko je pa prizadetih 75 občin, bo pomoč
za posamnika zelo neznatna. Razdelitev na občine je vlada prepustila kulturnemu svetu, ker je ta v boljšem stiku z ljudmi, kulturni svet pa bo denar izročil občinam, da one podpirajo posamnike in nase vzamejo zamero, ki lahko utegne nastati.
Planinski pašniki.
V	Solnogradu se je vršil sestanek planinskih gospodarjev, ki so si potem ogledali Osojsko in ziljske planine. Za dan I. oktober se je potem določi sestanek v Gradcu. Za odležne planine pri Muti, kamor zdaj na mogoče spraviti živine na pašo, se bo tako poskrbelo, da se tamošnja paša pusti občinam v Spodnji Ziljski: Čače, Smerče, Podklošter, Peče itd., katerim se bodo povrnili visoki stroški za prevažanje živine.
Na Dunajski velesejem
se bo poslalo dva vagona živine bele in pincgavske pasme. Ker se ne more zahtevati od posamnega gospodarja, da sam plača stroške, bo kulturni svet živino kupil in poslal, in se upa, da ne bo treba nobene glave voziti zopet domu. Vsa zadeva ima namen, Dunajčanom pokazati, kaj se dobi na Koroškem, in tako poživiti živinski trg.
Vnovčevalnica za živino.
Celovška vnovčevalnica za živino je imela svoj občni zbor, na katerem se je sklenilo, da se društvo likvidira. Gospodje Nau, Leer in Schumy vodijo likvidacijo, da se čim gladkeje izvrši n ne bo preveč škode. Na njeno mesto pa bo treba takoj postaviti drugo zadrugo. (Nam zadeva ni dosti znana, ali likvidacijo obžalujemo kakor žalujemo za vsakim pogrebom.)
Zakaj se gozd na planinah umika?
Gozdovi se na planinah vidno umikajo goličavi. Neki profesor Hofmeister stvar znanstveno preiskuje in je minule dni začal z delom na Koroškem. Ako bo preiskava našla kaj pametnega, bo morebiti mogoče rešiti še marsikakega planinskega kmeta.
Žganjarne za krompir.
V	zadevi nameravanih žganjam, ki naj spravljajo v korist naš krompir, se je vršilo posvetovanje. Za zgradbe je treba veliko denarja in zato bo treba previdno postopati. Uspeh bo seve odvisen od cene krompirja.
Pomanjkanje krme.
Radi komanjkanja krme se je vršilo posvetovanje z deželno zvezo zadrug. Ravnatelj Nau poroča, da se bo skrbelo, da sladkega sena ne pojde iz dežele, kislega pa bo dosti. Zveza bo naročila umetnih krmil, tropin itd. in potem si morajo ljude pač pomagati s slamo.
Uvažanje žrebet.
Poroča se, da nek prekupec hoče uvažati iz Jugoslavije žrebeta. Ko se niti domačih ne bo moglo prodati, bi bilo želeti, da domačini podpirajo domačina.
Obrtne naprave.
Na deželno vlado se je poslala vloga, ki zahteva, da se v bodoče pri zgradbah obrtnih naprav povabi h komisjam tudi zastopnike kulturnega sveta. Neprilike se navadno pokažejo šele pozneje, treba pa je, da strokovnjak nanje pravočasno opozarja. Tako se n. pr. pri tovarni za cement v Wietersdorfu razvija toliko
prahu da kmetijstvo čutno trpi in nihče ne povrne.	zdaj kmetom škode
Proračun za 1.	1929.
Proračun kaže tele številke:	
I. Plače osobja:	
	šilingov
Stanovski zastop ....	. 131.000,—
Polljedelska šola .	.	.	.	. 67.000,—
Podkovna šola		.	3.000,—
Potovalni pouk .	.	.	.	. 6.000,—
Melioracijski urad	. 52.000,—
Pokojnine		. 27.000.—
10 % doklada k plačam .	.	. 16.000,—
Lastnega kritja je .	.	.	. 53.000,—
II. Pospeševanje dež	elne kulture:
	šilingov
Nagrade za posle .	.	.	.	.	5.000.—
Zadružništvo		. 25.000.—
Obratni pouk		.	9.000—
Izobraževanje 		.	5.000—
Vzgajanje rastlin .	.	.	.	. 65.000—
Sadjereja		. 21.000—
Gozdarstvo		. 22.000—
Živinoreja		. 107.000—
Mlekarstvo		. 18.000—
Gnojne jame		. .26.000—
Vkup .	. 303.000—
III. Melioracije — osuševanja. Osuševanja barij stanejo vsega vkup S 1,781.000, dežela donaša k temu S 774,000.—, in sicer stanejo posami načrti:
	šilingov
v Tuderšicah ....	. . 29.000—
Hauzendorf ....	. . 75.000—
Rassnitz		. .	13.000—
Ledenice		. . 35.000—
Spodnje Libuče .	. . 99.000—
F ašing		..11.000—
StaU		. . 16.000—
Blače		. . 72.000—
Rangersdorf ....	. . 26.000—
Olšenica		. . 46.000—
Požamica		. . 35.000—
Škocijan		. . 60.000—
Treffen		. . 120.000—
109 malih načrtov .	. . 34.000—
Bleistàtter blato .	. . 500.000—
Velfnica pri Celovcu .	. . . 300.000.
Vankot pri Celovcu .	. . 100.000—
Msgr. P odg or c: Izvrševanje melioracij	
začelo, ko si je vsakdo želel zemlje. Danes, pa kmetijstvo propada in se kmetije lahko kupijo za mal denar. Melioracije so potrebne v slučaju sile in se naj tam izvršujejo, kjer, je od njih odvisen obstoj gospodarja, v drugih slučajih pa se daje tu preveč denarja za malovredna polja. Naj bi se vse moči koncentrirala na Ziljsko, kjer se ljudem uničuje in poplavlja vsa ravnina.
Schumy: Melioracije so na vsak način predrage. Že to, kar prispevajo prizadeti gospodarji, je toliko, da bi se m ta denar polje kupilo. Prišli bomo torej z melioracijami na točko, s katere ne bomo mogli naprej. Z ozirom na javnost moramo preudariti, ali stvar sme tako naprej? Nima smisla, dajati toliko denarja, ljudje pa so nezadovoljni in nas grajajo. Proračunska številka 774.000 S je prevelika, ker bo treba zvišati donesek za deželno kulturo, ki zdaj znaša samo 300.000 S. Sicer pa se mora zahtevati, da se stanovsko zastopstvo pri kulturnem svetu plačuje iz lastnega; kmetje si tega ne smejo pustiti plačevati od javnosti.
Stavb, svetnik P u t z misli, da se Zilat ako dolgo ne more regulirati, dokler se reka sama ni zagradila, sicer se pa tudi ne more reči: samo ta del dežele nekaj dobi, drugi nič. Kar zadene stroške, so pa isti res tako visoki, da se za denar, ki se potrosi za regulacijo enega hektarja, drugod lahko kupita hektarja dva. Ali kjer so kisli travniki, se sladkih ne more kupiti, zato se ljudje zglašajo v tolikem številu. Za prihodnje leto se pričakuje od dežele in države 1,700.000 šilingov, k temu še pride, kar bodo ljudje plačevali sami. Sicer pa znašajo upravni stroški pri stavbenem uradu 5—8%, pri privatnih tvrdkah i 2 %.
Gaggi misli, da je med stroški 70% delavskih plač; ako se ljudem ne da dela, bodo ostajajali brez dela, delavske plače pa pridejo zopet kot zaslužek med ljudi.	(Konec sledi.)
Poravnavanje.
Ko bereš to besedo, ne misli, da si je kedo zlomil nogo, pa je treba jo poravnati, ali da se ruši hiša in je treba jo podpreti, ometati, pobeliti. Ne misli na plačevanje dolga, ki ga je treba poravnati pri posojilnici: tu mislimo na poravnanje, pri katerem se dolg ne poravna, marveč le najde neka pot, po kateri se upnika prisili, odpovedati se svoji tirjatvi proti temu, da dolžnik plača del tega, kar je dolžan. To je torej poravnavanje, pri katerem se dolg ne poravna. Tako poravnanje je postalo v Avstriji običajno. Na tisoče mladih ljudi, ki nimajo svojega nič in se nikoli niso kaj prida učili in poizkusili, začne podjetje v mislih: „Če ne gre, vstopim v poravnanje in mi morebiti pri tem še kaj ostane, ko zdaj nimam svojega prav nič.“ Neki nemški tovarnar piše o tem avstrijskem poravnavanju: ..Poravnavanje je dober gšeft za oskrbnika, ki premoženje upravlja. Ako je ostalo kedaj več ko 35% premoženja, se obravnavanje in poravnavanje tako suka in valja, da ne ostane več ko 35%. To je škandal, da v nekaterih slučajih požira oskrbnik neču-veno visoke svote za delo, ki v nobenem razmerju ni s ceno, ki se zaračunava. Navadno ti oskrbniki upravljajo neko premoženje v blagor, o katerem nimajo nobenega pojma, zato niso v položaju vrednost blaga ceniti. Proč s takimi postavami, ki se jih vsepovsod zlorabljajo in ki podkopavaio zaupanje v avstrijsko gospodarstvo. Ako kako podjetje ne more naprej, naj se s tem, kar je preostalo blago, plačajo upniki, ne pa oskrbnik in njegovi pomočniki. Plačilo oskrbnika se mora postavno orne-
jiti in določiti, da ne bo računal, kar se mu zdi.“ Pred kratkim se je na Dunaju zgodilo, da se je nekemu oskrbniku od sodišča določilo plačilo za oskrbovanje v znesku 600 milijonov — pa je proti temu še rekuriral! Zveza upnikov — Kreditorenverband — radi tega zahteva od sodišč: 1. Naj se nadzorujejo oskrbniki poravnav, naj se nadzoruje njihova plača in delo, ki so ga imeli. 2. Naj se oskrbniku postavi na stran od industrije, trgovine in obrti imenovan svet. 3. Stroški poravnanja se morajo na zgoraj omejiti. 4. Oskrbnik naj bo za svoje oskrbovanje v višji meri kakor doslej odgovoren.
Trgovina z lesom. Zadnji čas je bilo mogoče več lesovine spraviti na Češko. Sicer je Češka sama veliko lesa prodajala v Nemčijo in je na tamošnjem trgu tekmovala z Avstrijo, ali zadnji čas se je začelo veliko graditi in ra-ditega potrebuje Češka izredne množine stavbenega lesa in desk. Januarja meseca je šlo na Češko samo še 170 vagonov lesa, marca meseca 230 vagonov,aprila 290, majnika 310 in junija meseca še več. Sicer te številke za državo ne pomenijo bogvekaj, ali vsaki tudi mali zaslužek v mali naši državici že z veseljem pozdravljamo. Avstrija leži pač sredi Evrope in tako ji je mogoče, zdaj tu, zdaj tam kaj izku-piti. — Veliko hlodov gre v Nemčijo, in sicer na Saksonsko in v Srednjo Nemčijo. L. 1926 je tja šlo vsaki mesec počez 900 vagonov smrekovih hlodov, letos jih gre 5500 vagonov in se je izvoz v juliju mesecu dvignil na 6000 vagonov. Letos se namreč dogaja, da Nemčija iz Češke in Poljske dobiva premalo lesa in ga zato kupuje pri nas. Nemčija kupuze sicer tudi veliko desk. L. 1926 se je tja prodajalo mesečno 400 vagonov desk, 1. 1927 4500 vagonov in letos 8000 vagonov, kar se zelo pozdravlja. Na eno oviro se je v kulturnem svetu opozarjalo: žal vsaka država hoče druge mere, tako da se les, ki je namenjen v Italijo, ne more pošiljati na Nemško. Želeti bi bilo, da se države zedinijo na enotno mero.
Celovške tržne cene. Žito: pšenica 40, rž 37, ječmen 36, oves 32, ajda 40, koruza 40, grah 120, leča 140, fižol 60, krompir 15 g, de-teljno seme 4 S za kg. Sladko seno 14, kislo 9, slama 10 S za meterski stot. Živina: voli 1,20 do 1,40, plemenske krave 1,10—1,40, pitane krave 0,70—0,90, pitani prašiči 1,80—2, plemenski prašiči 2—2,30 S za kg žive teže. Jajce 17 g. Jabolka 70, češplji 80 g za kg.
II RAZNE VESTI ~1
Drobne vesti. Na dunajskem zapadnem kolodvoru so namestili zvočnike, s pomočjo katerih se bodo potnikom naznanjale zamude in tir, na katerem odhajajoči vlak stoji. — Na Dunaju se je rodilo v juliju 1780 otrok in umrlo je 1952 oseb. Porok je bilo isti mesec 1543, iz rimsko-katoliške cerkve je izstopilo 898 oseb. Mesto nima več vere. — 211etni ključavnikar-ski pomočnik Fuchs je prišel ravno iz zapora in vlomil v poštni urad Trofaiich ter odnesel 5000 S. Kmalu so ga dobili in našli pri njem 5085 S 43 g. — V Solnogradu so morali odložiti obravnavo, ker ni bilo zapisnikarja. Kaznjenci morajo prepisavati akte, v eksekucijskem oddelku je veliko predlogov nerešenih, isto je pri drugih sodiščih. Pritožujejo se, da nimajo zapisnikarjev, a našega prosilca niso hoteli sprejeti. — Nemčija: V Hamburgu je prišlo do spopada s komunisti, pri katerem je bilo 30 oseb ranjenih z noži. — Med Nemčijo in Italijo se odpravi s 15. t. m. potniški vizum. — V Marstetten-Aitrach je bila aretirana ia-tvinska tolpa 30 oseb in 23 pomočnikov. Tatovi so postrelili 800—1000 srn in polovili več centov rib. Zaplenjenih je bilo veliko pušk, karabink, ročnih granat in drugih lovskih potrebščin. — V Pariz sta prišla dva Nemca, ki sta se menjaje vozila v samokolnici. Prevozila sta 1300 km. — Francoska: Trgovski minister Bokanovski se je hotel peljati iz Toula z zrakoplovom v južno Francosko k letalski proslavi. 500 m visoko je odpovedal motor in zrakoplov s 5 osebami se je prekucnil in treščil na tla. Pri padcu se je zrakoplov vnel in potnike so zogljenele potegnili izpod ostankov. Reševalna dela so trajala 2 uri. — V nekem hotelu sredi Marseilla je v sobi neke dame eksplodi-
rala bomba. Vsled oksplozije je bilo razrušenih več hotelskih sob. Stvarna škoda je zelo velika. Dame, ki je bila tik pred eksplozijo zapustila hotel, dosedaj niso mogli najti. — Jugoslavija: Poslanca Jovanovič in Popovič, ki sta obtožena soudeležbe pri umoru v narodni skupščini, sta bila aretirana. Ker sta se aretaciji ustavljala, sta bila odevedna v zapor s silo.
—	Na velesejmu „Ljubljana v jeseni" je bila razstavljena 2 m visoka pšenica s skoro ped dolgimi klasovi s po 90 zrni, zgodaj zrela in brez vsake najmanjše nevarnosti, da bi kdaj pozebla. To pšenico je vzgojil univ. prof. dr. Fran Jesenko potom križanja pšenice in rži. — Italija: Orožniki so aretirali 50 komunistov, ki so ustanovili tajno organizacijo in so na skrivaj tiskali komunistični list „Unita“. — Tržaški prefekt je ustavil slovenski dnevnik »Edinost" in odtegnil odgovornemu uradniku Filipu Periču pravico nositi odgovornost lista. S tem je list vsaj za nekaj časa dejansko ustavljen. Utemeljitev zaplenitve je zelo otroška. Razlagati se je ne more drugače, kakor da se Italijani bojijo peščice Slovanov. — Tržaška konfinacijska komisija pošlje na pet let v pregnanstvo enega slovenskega zdravnika, enega odvetniškega^ koncipi-jenta in enega visokošolca, ki so začasno vsi v zaporu vsled javne propagande, ki naj škodi interesom države. Vsak izgovor je dober.
V Benetkah sta se nastanili dve angleški dami. K njima je prišel Italijan in ju okradel ter odnesel dragocenosti v višini 3 milijone lir. Zakaj pa nosijo take dragocenosti po svetu okrog? — Amerika: Na podzemski progi v New Yorku je med 300 potniki nastala zmešnjava, ker se je vlak vsled kratkega stika nenadoma napolnil z gostim dimom. Približno 100 oseb je bilo po dimu zastrupljenih, vendar pa so mogli vsi razen treh po kratkem lečenju oditi domov. Nekaj oseb je bilo tudi ranjenih, vendar pa rane niso nevarne. — Tačas je 150 banditov zopet oplenilo vlak v Mehiki. Na tir so položili zapreke in vlak ustavili. Nato so začeli streljati v njega. Potniki so morali izstopiti in se Dostaviti ob tiru v vrsto. Nato so pobrali vse, vlak sežgali in ga s polno paro spustili naprej. Vlak je kmalu skočil s tira in se prevrnil.
—	Ostale države: V pokrajini Kankyo na Koreji je voda zalila več kot 3000 hiš in pokopala pod seboj okrog 900 ljudi. Prav tako se poroča iz Moskve, da je v ozemlju Amurja velika poplava. — Na Finskem je skočil vlak v morje. Več voz je padlo 20 m globoko v morje. — Bolgarski kralj Boris se je zaročil z italijansko princezinjo Giovanne, ki je šele 21 let stara. — Bolgarska vlada je odstopila, ker so podali 3 ministri ostavko. — Na Angleškem je od kadilcev tobaka 45% žensk in 55% moških. — Na Grškem razsaja bolezen denga, huda mrzlica, nekakšne vrste tropska gripa, ki pustoši kakor kuga. Doslej je umrlo na njej že 1000 ljudi. Bolezen se je zanesla že daleč čez meje grške države, kamor je prišla iz Azije. Razširjajo jo muhe, natančni povzročitelj pa doslej ni znan. Tudi zdravila, s katerim bi se bolezen uspešno pobijala, ni na razpolago. Na dengi je zadnje dni obolel celo ministrski predsednik Venizelos in je njegovo stanje zelo nevarno.
Sport in ples v moderni srednji šoli. Z novim šolskim letom 1928—1929 stopi na naših srednjih šolah v veljavo nov učni načrt, ki predvideva več novih obveznih predmetov. V splošnem se lahko reče, da polaga glavno važnost na telesno kulturo, pod katero ne razume samo navadne gimnastike, ^ ampak tudi lepe športne panoge, n. pr.: smučanje, drsanje, telovadbo na prostem, izletništvo in končno tudi — ples. Vsi ti predmeti bodo obvezni in se jim bo moral pokoriti vsak srednješolski dijak moškega in ženskega spola. Uredbi bo odgovarjala tudi klasifikacija. Prosvetni oddelek je izdal k učnemu načrtu tolmač, v katerem navaja razloge, ki so ga pripravili do navedenih reform. Mladina, pravi komentar, naj neguje poleg duha tudi telo in naj se pripravlja v vseh ozirih za življenje. Vzgoja bodi v prihodnje manj šolska in bolj praktična. V zimi bodo delali srednješolci s svojimi učitelji izlete v naravo, vadili sc bodo v drsanju in smučanju in bodo izvajali primerne igre v snegu in na ledu. Lahke vaje se bodo začele že v prvem razredu. Peti in šesti razred bosta s smučmi delala daljše izlete, ki se bodo v 7. in 8. razredu pri-
merno razširili. O plavanju načrt ne govori posebno dosti, ker je obligatno že od prej. Ples se uvrsti pod posebno poglavje o »gibanju". Predpisan je za deklice v 5. in 6. razredu in se v 7. in 8. letniku razširi kakor smučanje pri dijakih. Bodoča srednja šola bo torej izročala življenju čisto nov tip ljudi, ki bodo vešči ne le latinščine, grščine, francoščine in angleščine poleg matematike in fizike, ampak sploh vsega, kar zahteva moderna družba, predvsem plavanja, smučanja, drsanja in tudi plesa.
Takojšen zaslužek
nudi Bankgeschàft Friedrich Knoll,
Wien, IV.,
Argentinierslrasse Nr. 29/7.
Najvišja provizija tudi	91
stalni dohodekl
VABILO na narodno igro
MIKLOVA ZALA
ki jo priredi Izobraževalno kmetsko društvo za Rudo, Š. Peter in okolico
v nedeljo dne 23. septembra 1928 ob 2. uri popoldne v gostilni pri Kleperniku.
Okolišane opozarjamo na to prireditev, ki bo prvič severno Drave.
K obilni udeležbi vabi ODBOR.
M
Rudolf Langner
stavbni in galanterijski klepar v Borovljah 110
se priporoča p. n. občinstvu za izdelavo vseh v njegovo stroko spadajočih del.
Cene zmerne l	ge
VABILO.	93
Izobraževalno drušlvo „Zvezda“ vttodišah priredi v nedeljo dne 23. septembra 1928 izlet k Cingelcu v Glinjah,
kjer predstavlja koroško narodno igro
MIKLOVA ZALA
Začetek ob pol 3. uri popoldne.
Izlet sé vrši ob vsakem vremenu.
K obilni udeležbi vabi .ZVEZDA".
Predno kupite nagrobni kamen
za Vaše ljube umrle,
si oglejte najprej mojo zalogo, kjer boste našli tudi nizke cene vseh vrst nagrobnih kamnov.
Poprave hitro in poceni!
Jakob Cekoni,
kamnoseški mojster v Borovljah štev. 72
(poleg Kometterja).	97
VABILO.
Izobraževalno drušlvo .Kočna" v Svečah priredi
v nedeljo dne 23. septembra 1928 svoj letošnji
Materinski dan
s sledečim sporedom :
Zjulraj ob 6. uri sv. maša z nagovorom na matere in žene.
Popoldne ob 3. uri na društvenem odru pri .Adamu" slavnoslni govor, deklamacije in verska igra v 3 dejanjih
Sv. Cita.	95
Vstop prost. — Prostovoljni darovi za kritje stroškov se hvaležno sprejemajo.
Vse žene in deklela prisrčno vabi ODBOR.
4. božja zapoved: Spoštuj očeta in mater! Spoštuj tudi jezik, ki si ga prejel od očeta in matere!
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Z i n k o v s k f Josip, typograf, Dunaj, X., Etten reichgasse 9. — Tiska Lidova tiskarna Ant. Machšt in družba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsktf), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.