PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovimi Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XIX. St. 240 (5615) Spopad delavcev in varnostnih sil v Rimu TRST, četrtek 10. oktobra 1963 med demonstracijo proti izprtju gradbenikov Gradbeniki preklicali svojo namero - Več ranjenih in potolčenih - Protest komunističnih in socialističnih poslancev in senatorjev ter odgovor notranjega ministra - Delavska zbornica dolži varnostne sile krivde za incidente - V torek v Rimu protestna stavka proti draginji RIM, 9. — Danes je bila v Rimu napovedana štiriuma protestna stavka gradbincev proti sklepu združenja rimskih gradbenikov, da za šest dni ustavijo delo na gradbiščih v Rimu in rimski pokrajini. Med demonstracijo pred se -------------------- dežem združenja gradbenikov je prišlo do hudih spopadov med delavci in varnostnimi silami, pri čemer je bilo več ranjenih in potolčenih na obeh straneh. Delavci so s svojim odločnim nastopom dosegli prvo zmago. Združenje gradbenikov je namreč nocoj javilo, da je preklicalo sklep o enotedenskem izprtju. Ob 12. uri so delavci prekinili delo na vseh gradbiščih in so se zbrali na Kolosejskem trgu, kjer so pokrajinski tajniki sindikatov CGIL, CISC in UIL govorili množici o razlogih sedanjega protestnega gibanja. Prebrali in izglasovali so resolucijo, s katero pozivajo rimske gradbenike, naj menjajo svoje stališče glede napovedanega izprtja. Ob zaključku zborovanja so delavci šli v sprevodu po Ul. Fori imperiali in po Beneškem trgu Pred sedež združenja industrijcev na Trgu apostolov. Na trgu je prišlo do hudih spopadov mčd delavci in varnostnimi silami. Bilo je več ranjenih na obeh straneh in nekatere so odpeljali v bolnišnico. Varnostne sile so uporabljale proti demonstrantom brizgalke in solzilni plin. Demonstranti pa sq odgovorili z metanjem kamenja in drugih predmetov. Na trg so prišla ojačanja Policajev in karabinjerjev. Demonstranti so prevrnili tudi več avtomobilov. Vsi javni lokali na trgu so bili zaprti. Na Beneški trg so stalno prihajale ambulante, ki so odvažale ranjence in potolčene. Varnostne sile so pridržale okoli 300 demonstrantov. Na kraj demonstracije so prišli tudi rimski kvestor, podprefekt in številni poslanci. V poznih popoldanskih urah so demonstracije prenehale, in varnostne sile so se umaknile. Posebne skupine občinskih delavcev so začele čistiti s trga kamenje in razbito steklo. Tajništvi sindikatov CISL in VIL sta pozneje objavili izjavo, v kateri pravita, da nimata nič o-Praviti z današnjimi incidenti, *ki so jih povzročili običajni hujskali, ki nimajo nič opraviti z gradbinci in ki imajo namene, ki nimajo nič skupnega s smotri gradbincev, ki so danes protestirali». . Tajništvo delavske zbornice pa na izredni seji proučilo položaj m je izreklo svojo solidarnost z gradbinci ter ostro obsodilo gradbenike. Delavska zbornica doda-I®, da je do incidentov prišlo raradi izzivalnega nastopa varnostnih sil. Nato poziva delavce Včeraj je prišlo do hudih incidentov med stavko gradbincev v *«mu: spopad s policijo je bil tako oster, da so morale ambulan-te nenehno odvažati ranjence in Potolčene. V parlamentu so komunistični in socialistični poslanci takoj primerno nastopili, mini-ster za delo pa je izjavil, da za-Pora gradbenikov, ki je vsega obijanja vredna in ki je tudi posredni vzrok incidentov, s sporom Slede obnovitve delovne pogodbe nima nobene zveze. Tajništvi sindikatov CISL in UIL pa sta ob-Javili izjavo, da nimata z inciden-11 nobenega opravka ter da so jih «povzročili običajni hujskači». Tesa mnenja je tudi notranji mini-f*cr.. Delavska zbornica pa poudarja, da je za incidente odgovorna policija. Socialistični levičarski voditelj Vecchietti je med drugim izjavil: «Napad policije na delavce potrjuje odgovornost demokristjanskih vlad, ki v delovnih sporih ne znajo vsiliti niti nevtralnega nastopa varnostnim silam», Fiat sn bile včeraj volitve za notranje komisije, pri čemer je iw močno napredovala. Medtem pa je predsednik Kennedy sinoči na tiskovni konferen- * Povedal, da je odobril prodajo meriškega žita Sovjetski zvezi in ^uS,m socialističnim deželam, ki i * ..bodo plačale v ameriških do-arjih v gotovini. Gre za 4 milijone ton žita v vrednosti 250 mi-rtJ?nov dolarjev. Kennedy je do-mili«, bodo s tem pridobile a-siate rezerve kakor tudi Plačilna bilanca ter da ne gre za novo trgovinsko politiko ZDA do k„Y, Angliji pa je nastal nekoliko c jiv politični položaj zaradi enadne bolezni predsednika Mac , ' lana, ki se bo moral zdraviti P operaciji prostate baje več st».f.Cev' ^cdvsem je bolezen po-naii'ia nujno vprašanje njegovega siedstva ter so politični krogi selo vznemirjeni, ker se ne izključi* možnost, da bo Mac Millan "«povedal svoj odstop še prej kot Je nameraval. alži»rč.di krvavega spopada med se iId™ in maroškimi vojaki rnJi.- Ben .Uda včeraj sestal z ma-in « n’ ministrom za informacije cirt»L* nji.m dogovoril, da bo in-«a IJJ raziskala posebna komisi-nn Medtem ko je maroški radio iih 0 novih incidentih, ki so . . baje povzročili alžirski vojaka’ ^**im uradno sporočili, J..,® , n? ničesar ne vedo. Treno »2*rfa/e' da se bo zadeva mirne rešila . na pripravo protestne stavke proti draginji, ki bo v torek 15. t.m. v Rimu. V poslanski zbornici so komunistični poslanci Cianca, D’Onofrio, Nannuzzi in D’Alessio vprašali notranjega ministra pojasnila v zvezi z današnjimi incidenti in ali «se mu zdi, da je moč resno vprašanje rešiti z uporabljanjem javne sile proti delavcem, ki so žrtev delodajalskih izzivanj in ki branijo svoje pravice do dela, namesto, da bi se zakon strogo uporabil proti tistim, ki razglašajo izprtje». Pojasnla so vprašali tudi socialistični poslanci Allestì, Brodolini in Ferri V senatu pa je o teh incidentih govoril komunistični senator Mam-mucari. Izjavil je, da je policija ostro nastopila proti delavcem in povzročila hude nerede, med katerimi so bili nekateri delavci ranjeni, drugi pa aretirani. «Tako, je dodal senator, je vlada, ki je bila pozvana, naj nastopi proti delodajalcem, ki začenjajo izprtje, kot odgovor zagnala «celere» proti delavcem. Tako obnašanje vlade je dogodek, ki osvetluje, kakšen je dejansko odnos med državo in državljani, in kakšna je koncepcija, ki jo ima o demokraciji izvršilna oblast.» Senator Mammucari je na koncu izjavil, da je želeti, da «celere» ne bi posredovala v delovnih sporih, ter je pozval ministra za delo, naj sprejme potrebne ukrepe, da bodo gradbeniki spoštovali zakon ter da bo prenehal absurdni spor med temi in gradbinci. Senator Mariotti je v imenu socialistične skupine izjavil, da bi morala vlada posredovati za pravično rešitev spora. Pozval je vlado, naj stori, kar more, da se reši spor, in je na koncu izrazil željo, naj bi policija vedno nastopala «v skladu z demokratičnimi načeli ustave». Fašistični senator Franza pa je protestiral proti izjavam komunističnega senatorja Mammucaria, ki je zahteval, naj policija ne nastopa v delovnih sporih. Dodal je, da bi morala vlada «pokazati, da je močna ker komunisti kažejo preveliko predrznost». Takoj zatem je govoril minister za delo Delle Fave, ki je izjavil, da se ne sme mešati pogodbeni spor med gradbeniki in gradbinci s sklepom o izprtju. Izprtje se ne sme označevati za spor temveč postavlja vprašanje spoštovanja zakonov. Minister je dalje izjavil, da je vlada med pogajanji delavcev in delodajalcev aktivno posredovala, da bi se našla rešitev spora. Kar se tiče napovedanega izprtja, je minister dejal, da gre za sklep, ki nima nič opraviti s sporom glede obnovitve delovne pogodbe. Dodal je, da je tako ravnanje delodajalcev obsojanja vredno, in da je vlada opozorila gradbenike, da njihovo ravnanje pomeni kršitev pravilnika o natečajih in da izprtje ne razrešuje delodajalcev dolžnosti izplačevanja mezd. Zato je minister dal navodila inšpektoratom za delo, naj se izvajajo sankcije, ki jih določajo kolektivne pogodbe proti delodajalcem, ki pògodb ne izpolnjujejo. Na koncu je minister izjavil, da vlada «zaupa v čut odgovornosti združenja gradbenikov» in da se bo še dalje trudila za rešitev spora in da prepreči napovedano izprtje. Zvečer je o incidentih govoril v senatu notranji minister Rumor, ki je med drugim izjavil; «Predstavniki treh sindikalnih organizacij, ki jih je kvestor sprejel včeraj zjutraj, so soglasno zagotovili, da bo manifestacija potekala demokratično in korektno, ker .delavci nameravajo dostojanstveno manifestirati proti samovolji delodajalcev’.» «Danes po zborovanju — ki je potekalo na Kolosejskem trgu od 13.30 do 14.15 brez incidentov — so vsi demonstranti, ki jih je bilo približno 15.000, šli v sprevodu do Trga apostolov, kjer je sedež združenja rimskih gradbenikov. Ko so dospeli na trg, so voditelji združenja gradbenikov sprejeli delegacijo sindikalistov gradbene stroke tudi na posredovanje funkcionar- jev javne varnosti, ki so bili tam v službi. Medtem se je začelo prvo vrenje in nervoznost med množico. Policijske sile, ki so bile pred vrati združenja gradbenikov, so bile podvržene močnemu pritisku in so ravnale zelo potrpežljivo in previdno. Približno dve uri — čeprav so bile podvržene številnim nasilnim dejanjem (pritisk, brce, udarci, žalitve) so vztrajale, ne da bi reagirale, in so se omejile samo na akcijo zadrževanja.» «V nekem trenutku je sindikalist CGIL Alberto Fredda sporočil z balkona združenja* gradbenikov demonstrantom,, da se bodj» poca» janja nadaljevala jutri, in,; je delavce pozval, naj se razidejo.» «Po pézivu Fredde, jč tiadalje-val Rumor, so demonstranti začeli i-dirati iz cestnega tlaka kamenje, ter začeli metati velike kamne proti varnostnim organom. Medtem ko je nered naraščal, so »ku WfW fn orodjem ter s steklenicami bencina napadle vozija. privatnikov in vozila policije. Nevarnost je tudi bila, da vderejo v prefekturo, kjer je bila medtem sprejeta delegacija gradbincev. Tedaj so varnostne sile morale odločno nastopiti, da normalizirajo položaj.» «Akcija na trgu je trajala do približno 17. ure. Ob 17.30 se lahko reče, da je bil položaj pod nadzorstvom. Absolutno se izključuje, da se je uporabljalo orožje. Uporabljala so se solzilna sredstva in brizgalne. Bilo je več ranjenih in potolčenih med funkcionarji, častniki, stražarji in karabinjerji; nad sto. Tudi nekateri demonstranti, ki so bili ranjeni, so bili sprejeti v bolnišnice. V teku je preiskav glede njih.» «Po pregledu na kraju incidentov po končanih neredih se je u-gotovilo, da je nastala velika škoda privatnikom in javnemu imetju in da so bila celo iztrgana vrata nekaterih trgovin. Iz do sedaj zbranih podatkov izhaja torej, da so nasilja, do katerih je prišlo, plod pobude skupin, ki so izkoristile sindikalno manifestaci, jo, ki jo je oblast dovolila, čeprav so nastale precejšnje težave glede prometa, ki je še posebno živahen ob tisti uri. To priča sporočilo tajništev pokrajinskih zbornic UIL in CISL, ki sta Se pridružili stavki in manifestaciji in katerim izjavljata, da nimata nič opraviti z incidenti.» Ob 21. uri pa je v poslanski zbornici predsednik Bucciarelli Ducei med diskusijo o proračunu zunanjega ministrstva sporočil, da je vlada pripravljena odgovoriti na vprašanja raznih poslancev o današnjih incidentih v Rimu, in je takoj dal besedo podtajniku v notranjem ministrstvu Giraudu, ki je ponovil informacije, ki jih je bil dal minister Rumor v senatu. Podtajniku Giraudu so od. govorili razni poslanci. Socialistični poslanec Brodolini je v odgovoru poudaril, da ni še jasno, ali so se med demonstrante res vrinili izzivalni elementi, in je pripomnil, da so bili demonstranti upravičeno razdraženi zaradi izsiljevanja gradbenikov. Dodal je, da pade odgovornost izključno na gradbenike. Komunist Nannuzzi je izjavil, da so varnostne sile napadle delavce, ko so čakali povratek dele- gacije, ki je odšla na pogajanja z delodajalci. Voditelj socialistične levice Vecchietti je v zvezi z današnjimi incidenti izjavil; «Hudi incidenti v Rimu še bolj utrjajo našo solidarnost s stavkajočimi gradbinci. Napad policije na delavce, ki protestirajo, potrjuje odgovornost demokristjanskih vlad, ki v delovnih sporih ne znajo niti vsiliti nevtralpega nastopa varnostnim silam. In vendar so tem vladam socialisti dali parlamentarno vzdrža-nje, kakor ga dajejo tako imenovani «prehodni vladi» Leoneja. b(e verjamem, da bodo dogodki na Beneškem trgu koristili novembrskim razgovorom za vlado levega centra, v kateri bi morali socialisti celo sodelovati z voditelji krščanske demokracije in z istimi ministri ki jo danes v vladi in ki so politično odgovorni za hudo policijsko nasilje proti grad- Za torek, 15. oktobra je CGIL napovedala v Rimu splošno stavko iz protesta proti višanju najemnin in proti splošni draginji. CISL in UIL se stavki niša pridružili. Ogromna masa vode pridrvela v dolino na področju Vaiont BELLUNO, 9. — Na področju Vaiont in v naseljenem področju občine Longarone je iz grla, v katerem je zgrajen jez, pridrvela velika masa vode v dolino rti odnesla več desetin hiš ter povzročila smrtne žrtve. Bilo je tudi vej smrtnih žrtev in več ranjenih. Obseg in vzroki katastrofe niso še znani. . Državna cesta v Alemagni je prekinjena v višini naselbine Faè. Na kraj nesreče so že prišli vojaki, gasilci,"policaji in karabinjerji. Voda v reki Piave je dosegla na področju Ponte delle Alpi višino nekaj desetin metrov, in z Longaronom je telefonska zveza pretrgana. Zaradi tega ni mogoče dobiti točnejših podatkov. O-koli prizadetega področja so po-stavili cestne bloke. Maroška delegacija v Alžiru v zvezi z obmejnimi incidenti Maroška vlada je obtožila alžirske vojake vdora na maroško ozemlje ■ Kitajska ponudila Alžiriji dolgoročno posojilo ZA REŠITEV JUŽNOTIROLSKEGA VPRAŠANJA Piccioni in Kreisky se bosta sestala 23. t. m. Lombardi je obrazložil zunanjo politiko PSI Poudaril je sedanjo fazo likvidacije hladne vojne in nujnost samostojnih pobud Italije za mir z «aktivnim nevtralizmom» - Pajetta: Italija naj bo politično nevezana in vojaško nevtralizirana - Sen. Lussu (PSI) kritizira tridentinski proces proti karabinjerjem Pred odpravo fašistične prepovedi «tujih» imen aiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijmiiiiMiiiiiuiiiiiiii, iiiiimiiiiniiiiimiiiiiiiiiiimmiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ NA DUNAJU Razgovori Kardelj -Pi t ter marni Predsednik skupščine SFRJ se vrne danes v domovino DUNAJ, 9. — Predsednika zvezne skupščine Jugoslavije Edvarda Kardelja, ki je od nedelje s soprogo gost avstrijskega podkanclerja dr. Pittermanna, je sprejel danes predsednik avstrijske republike dr. Schaerf. Nato je Kardelj obiskal tudi kanclerja dr. Gorba-cha ter predsednika in podpredsednika avstrijskega parlamenta dr. Maleto in Waltbrunnerja. Kardelj in Pittermann sta danes v enournem razgovoru proučila vprašanja skupnega interesa v zve- iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiifiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii,im,nimnininnnnKun,,,,,,,,,,,,,,,n,„111,11 Močno napredovanje CGIL pri volitvah v FIAT TURIN, 9. — Danes so bile v vseh tovarnah in uradih Fiat volitve za obnovitev notranjih komisij. Volitve so trajale ves dan, in zvečer so objavili uradne izide, ki kažejo močno napredovanje CGIL-FIOM. Vpisanih je bilo 103.619 volivcev (pri lanskih volitvah 93.500). Glasovalo je 96.185 volivcev (87 16,8 26.3 25.4 2,3 tisoč 235). Veljavnih FIOM 25.391 (17.847), odst. (22.5) , sedežev 43 (35); CISL 14.579 (11.919), odst. (15,0), sedežev 32 (32); SIDA 22.887 (23.463), odst. (29.5) , sedežev 65 (72); UIL 22.021 (25.906), odst. (32.6) , sedežev 60 (64); CISNAL 1.973 (355), odst. (0,4), sedeža 2 (0). Tajništvo CGIL v Rimu je sporočilo, da je poslalo delavski zbornici v Turinu brzojavko, s katero izraža tople čestitke zaradi važnega uspeha list CGIL pri volitvah. «Ta zmaga vseh delavcev, je rečeno v brzojavki, poplačuje veliki trud aktivistov v tovarni in turinskih sindikalnih volite-ljev ter pravilno enotno linijo, ki e bilo 86.831 (79.506). ,2----------------- jo vodi naša organizacija». Glavni tajnik FIOM-CGIL Boni pa je izjavil: «Dve sta komponenti tega uspeha FIOM pri volitvah v tovarni Fiat. Prva se tiče pravilne politike sindikalnih zahtev, katere temeljni smoter je, obnovitev avtonomne pogodbene oblasti sindikata. Glas delavcev tovarne Fiat poudarja veljavnost te smeri in nujnost nagle in temeljite uveljavitve problemov, o katerih se diskutira. Druga komponenta pa se tiče zavedanja FI OM o pravilnosti politike enotnosti. S temi volitvami je propadel poskus ravnateljstva Fiat, da bi šlo po starih poteh», zi z nadaljnjim sodelovanjem med Jugoslavijo in Avstrijo. Sinoči je Pittermann priredil v palači Pallfy na Dunaju sprejem na čast predsedniku Kardelju in njegovi soprogi. Na sprejemu so bili med drugimi kancler dr. Gor* bach, predsednik avstrijskega parlamenta dr. Maleta, minister za notranje zadeve Olach, dunajski župan, deželni glavar Gornje Avstrije dr. Kleisner in številni zastopniki državnega in političnega življenja Avstrije. Na sprejemu, ki je potekal v prisrčnem razpoloženju, so predvajali tudi umetniški program. Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Ivo Sarajčič je priredil danes na čast Kardelju v palači Pallavicini sprejem, katerega so se med drugimi udeležili podkancler dr. Pittermann s soprogo, ministri dr. Bock, Borinek, Olach, dunajski župan, deželna glavarja Spodnje in Gornje Avstrije ing. Fiegel in Kleisner in druge osebnosti. Na sprejemu sta Kardelj in Pittermann izmenjala zdravici- Med svojim obiskom v Avstriji je Kardelj s soprogo, ki ga je v nedeljo v Podrožci osebno pozdravil dr. Pittermann v spremstvu le-tega obiskal Beljak in združenje avstrijskih jeklarn v Lienzu. Edvard Kardelj se bo jutri vrnil v domovino. Tito v Mehiki CIUDAD MEXICO, 9. — V glavnem mestu države Jalisco so v čast predsedniku Titu in Lopezu Mateosu prh-edili festival pesmi in glasbe ljudstva Guadalajare. Visoki gostje so nad dve uri z zanimanjem sledili pestremu sporedu. Posebno zanimanje je vzbudila borba petelinov. Tito in Ma-teos sta danes obiskala športno središče v Guadalajari, zatem pa sta gledala nogometno tekmo lokalnih klubov» RIM, 9. — Danes je prišla z Dunaja vest, s katero potrluje avstrijsko zunanje ministrstvo, da se bosta zunanja ministra Italije in Avstrije Piccioni in Kreisky sestala 23. t.m. v Ženevi, kjer bosta obravnavala južnotirolsko vprašanje. Kot poroča dopisnik agencije ANSA, so na Dunaju mnenja, da bo zunanji minister Piccioni ob tej priliki ponovil italijansko zahtevo, naj Avstrija tiste Juž-notirolce, ki so italijanski dr žavljani in ki so pobegnili v Avstrijo ter tam dobili politično zavetišče, preseli iz Tirolske, kjer sedaj prebivajo, v druge avstrijske dežele, ki ne mejijo z Italijo, češ da so prav ti begunci počenjali v zadnjih časih atentate na Južnem Tirolskem. S tem v zvezi piše neodvisni dnevnik «Tiro-ler Tageszeitung» iz Innsbrucka, da Avstrija s preselitvijo beguncev ne bi prekršila pravice do zavetišča, ker gre za italijanske državljane, za katere se lahko izvajajo policijski ukrepi v zvezi z njihovim bivanjem na avstrijskem ozemlju. Pravosodni minister Bosco pa je danes na seji poslanske pravosodne komisije, ki je razpravljala o zakonskem predlogu, katerega je predložil poslanec Corrao in ki zadeva razveljavitev fašističnih določb glede rabe tujih imen za otroke italijanskih državljanov, izjavil, da bo vlada pred-ložila poseben zakonski načrt, ki bo zadevni fašistični zakon razveljavil. Minister Bbsco je med drugim dejal; «Vlada načelno zagovarja razveljavitev take prepovedi, toda le s pogojem, da se bodo taka imena pisala tekoče in da se bodo tudi v italijanskem jeziku lahko izgovarjala.» V poslanski zbornici se je danes nadaljevala razprava o proračunu zunanjega ministrstva in de-mokristjanski poslanec Pintus je najprej govoril o sporu med Sovjetsko zvezo in Kitajsko, za katero je dejal, da že 15 let čaka na vstop v OZN ter da je prišel trenutek, ko se je treba vprašati, ali to čakanje korisfi miru, ker «taka izolacija potiska Kitajsko v odpor, kar je še prav posebno nevarno, ko gre za državo, ki šteje okrog 700 milijonov prebivalcev». Po govoru komunističnega poslanca Pellegrina je govoril socialdemokrat Lupiš, ki je med drugim predlagal, naj bi vlada za italijanske emigrante pripravila vrsto konkretnih ukrepov. Nato je sledil govor socialističnega prvaka Lombardija, ki je po. udaril predvsem sedanjo fazo likvidacije hladne vojne, nujnost samostojnih pobud Italije v prid miru, «socialistični aktivni nev-tralizem», ki bi «moral postati tista linija, kateri bi morala italijanska vlada slediti znotraj in izven atlantskega pakta». Nato je Lombardi polemiziral s Saraga-tom ter dejal, da mora biti vojaška politika tudi v Italiji bistveni del zunanje politike, ne sme pa biti zaupana nenadzorovani akciji obrambnih ministrov». Nato je dejal, da so celo strokovnjaki zaskrbljeni zaradi nerazumljive prekinitve pogajanj za splošno razorožitev in zaradi tega, ker ni prišlo tudi do prepovedi podzemeljskih jedrskih poskusov. Od vlade je zahteval Lombardi «konkretne in stvarne pobude v okviru NATO», da bi se razorožitev uresničila tako, da bi se «prešlo od sožitja, ki mu je podlaga teror, k sodelovanju». Poudaril je, da predstavlja o-borožena Nemčija nevarnost ter dejal, da večstranska jedrska sila nikakor ni edina alternativa, ki jo sedaj hočejo izsiliti samo zaradi tega, ker se bojijo, da bi v Angliji prišli na bblast laburisti, ki so proti tej sili. Italijanska vlada naj bi vodila tako politiko, ki bi navajala Nemčijo k razorožitvi Evrope ne pa k njeni oborožitvi. Po Lombardijevem mnenju «nima smisla nasprotovati golistični politiki, če se posledica tega nasprotovanja hkrati spreminja v popolno podrejenost ameriškim zunanjepolitičnim načrtom». Popoldne je poleg dveh fašističnih ln liberalnih poslancev ter e-nega demokristjana govoril tudi komunistični prvak Pajetta. Naj-prej je poudaril aktualnost polj- skega načrta za brezatomsko področje, na katerega pristaja tudi laburistični voditelj Wilson in — kot kaže — tudi francoski socialistični voditelj Mollet, ki se pripravlja na potovanje v Moskvo. Govornik je nato očital Nenniju, da samo on izmed vseh socialističnih voditeljev ne gre v Moskvo in morda «bo kdo rekel, da zaradi tega, ker je šel prezgodaj». Pajetta je nato izjavil, da «bi mogla biti Italija politično nevezana in vojaško nevtralizirana na podlagi nacionalne politike, ki bi dala dejanski prispevek k razorožitvi in pomiritvi». Taka politika ne bi bila hkrati podrejena ne enemu ne drugemu bloku. «Pripravljanje italijanske nevtralnosti», je dejal Pajetta, «je nujnost in realnost, katere ne bodo mogli skriti bodoči pogajalci za obnovo levega centra in s tem v zvezi imajo socialisti jasno odgovornost». Po govorih dveh govornikov — monarhističnega in demokristjan-skega — je govorila komunistična poslanka Marija Bernetič, ki je predlagala izboljšanje kulturnih in trgovskih odnosov Italije i Vzhodno Nemčijo, ker bi taka politika prispevala k mednarodni pomiritvi. V senatu se je nadaljevala razprava o proračunu notranjega ministrstva, med katero se je Spagnoli! (KD) zadržal na naraščajočem deficitu krajevnih uprav, ki je dosegel v lanskem letu 759 milijard lir; Bufalini (KPI) je kritiziral dosedanji način borbe proti mafiji in zahteval, da se pojasnijo vezi med mafijo in političnimi silami, hkrati pa je vzel na znanje izjavo no- proti mafiji ne bodo ozirali na nobenega; Seochia (KPI) je poudaril potrebo, da se odobri zakonski predlog socialističnega senatorja Fenoaltee, ki zahteva, da je policija neoborožena, ko gre za javne manifestacije in zborovanja, hkrati pa je zahteval odpravo nekaterih določil v zakonih o javni varnosti, odpravo prefektov in večjo sindikalno svobodo v tovarnah. Na popoldanskem zasedanju so najprej počastili spomin nedavno umrlega socialističnega senatorja Barbereschija, nato pa so nadaljevali razpravo o proračunu notranjega ministrstva. Lussu (PSI) se je zadržal na vprašanju Južne Ti-rolske in dejal med drugim, da se je to vprašanje zaostrilo tudi zaradi načina, kako so sestavili posebni statut avtonomne dežele In kako so ga uveljavili. Glede terorizma je delal, da bi avstrijske oblasti morale sodelovati z italijanskimi oblastmi pri preganjanju teroristov. Kljub temu pa da je treba ob-noviti pogajanja z Avstrijo. Na koncu se je Lussu zadržal tudi na tridentinskem procesu proti karabinjerjem in dejal med drugim, da Italija ne more biti ponosna na to razpravo; razsodbo je označil celo za «škandalozno»; dodal je, da razprava ne bi smela biti v Tridentu, in da je tudi raz-prava sama dokazala, da je «po vsej verjetnosti šlo za nasilja in maltretiranja, ki so na žalost lastna vsem policijam civiliziranih držav». Na koncu zasedanja je Bertoli (KPI) predložil interpelacijo glede tihotapljenja italijanskih kapi-talov v tujino. Razprava o proračunu notranjega ministrstva se bo ALŽIR, 9. — Maroški minister za informacije je prispel danes v Alžir skupno s Hasanovim vojaškim svetovalcem ter se je takoj sestal z Ben Belo in z drugimi člani alžirske vlade. Njegov prihod je v zvezi z današnjim poročilom maroškega radia, ki je trdil, da so krvav spopad med alžirskimi in maroškimi vojaki, o katerem je včeraj poročal Ben Bela, povzročili alžirski vojaki, ki da so vdrli na maroško ozemlje. Zato je kralj Hasan sklenil nujno poslati v Alžir ministra za informacije in svojega vojaškega svetovalca. Maroški radio je pripomnil, da je pri spopadu bilo tudi nekaj mrtvih. Sestanek med Ben Belo ln maroškima predstavnikoma je trajal približno eno uro. Zvedelo se je, da se bo 11. oktobra sestala v Tlem-cenu delovna komisija, ki bo razpravljala o obmejnih incidentih. Dalje pravijo, da je Ben Bela poudaril, da se namerava držati sporazuma iz Oužde, ki je bil sklenjen pred nekaj dnevi. Kar se tiče celovitosti ozemlja, pa odklanja alžirska vlada kakršnakoli pogajanja. V zvezi z incidentom, ki ga je omenil maroški radio, je bilo v sporočilu tudi rečeno, da so alžirski vojaki napadli maroško vojaško postojanko v Hassi-Zbai v pokrajini Quarzazate. Na maroški strani je bilo nekaj mrtvih in več ranje-nih. Pogrešajo poveljnika vojaške postojanke. Predstavnik alžirskega zunanjega ministrstva je v zvezi s tem davi izjavil, da ne vedo nič o tem in-cidetnu in da so edini incidenti tisti, o katerih je včeraj govoril Ben Bela. Maroško uradno sporočilo pravi, da kralj Hasan ne dvomi v dobro vero Ben Bele, in dodaja, da so po razgovoru kralja z njegovimi svetovalci sprejeli «vse potrebne ukrepe». Maroška tiskovna agencija je danes poročala o premikih čet okoli Rabata in na cestah, ki vodijo iz prestolnice v Meknes. Agencija dodaja, da take premike čet opažajo v vseh maroških pokrajinah. Iz Micheleta javljajo, da je «fronta socialističnih sil» objavila preteklo noč sporočilo, v katerem v zvezi z incidenti med alžirskimi in maroškimi vojaki, poudarja načelo ozemeljske celovitosti Alžirije, ter protestira proti vdorom na alžirsko ozemlje. Sproti pa pravi, da zavrača vojno proti enotnosti alžirskega ljudstva in njegovega neomajnega odporniškega gibanja». Alžirsko zunanje ministrstvo Je nocoj javilo, da je Kitajska ponudila Alžiriji dolgoročno posojilo 25.000 milijonov starih frankov. Sporočilo dodaja, da je to ponud-bo sporočil danes kitajski poslanik v Alžiriji med razgovorom z alžirskim zunanjim ministrom. tranjega ministra, dà se "v borbi ' nadaljevala 'j^ufri! ..........iiiiinmtiiiiiiiiiiimiiiHiiniiiuiiiiiiiiiiHiiiiiMiiminiiiimiiiiuiiiiiiiiiiHiniiiim, iiiliiiiiiiiiniiii.m....inumi..... Kennedy pooblastil prodajo velike količine žita SZ Danes bo predsednik sprejel sovjetskega ministra Gromika WASHINGTON, 9. — Predsednik Kennedy je na tiskovni konferenci sporočil, da je odobril prodajo ameriškega žita Sovjetski zvezi. Izjavil je, da so Sovjetska zveza in druge vzhodnoevropske države izrazile željo za nakup žita od ameriških privatnih trgovcev, in je dodal, da bodo žito SZ in drugim državam Vzhodne Evrope prodali na podlagi normalnih mednarodnih cen in bo šlo za več ton pšenice, pšenične moke in žita za krmo živine. Predsednik je dodal, da se bo plačilo izvrševalo v ameriških dolarjih v gotovini ali pa ob izročitvi blaga v smislu normalnih trgovskih običajev. Predsednik je dalje izjavil, da bo šlo za kupčijo s Sovjetsko zvezo za štiri milijone registrskih ton žita v skupni vrednosti 250 milijonov dolarjev. Dodal je, da bodo od tega imeli korist ameriška plačilna bilanca in zlate rezerve. Pripomnil je, da bo ta kupčija verjetno imela, politični odmev, ker se kdo s tem ne bo strinjal, toda vsaka taka prodaja je v interesu ZDA. Poudaril je tudi, da ta prodaja ne pomeni spremembe ameriške trgovinske politike ZDA s SZ. Predsednik je nato izjavil, da ni nobenega sporazuma s Sovjetsko zvezo proti pošiljanju jedrskega orožja v vesolje, toda ZDA bi želele, da bi SZ izjavila, da ne namerava postavljati atomskega orožja na tir okoli Zemlje, tudi če ni nobenega zanesljivega sredstva o verifikaciji. Zatem je predsednik sporočil, da se bo jutri razgovarjal z Gro-mikom o raznih vprašanjih, ki se tičejo ZDA in SZ. Rekel je tudi, da obstajajo nesoglasja, trenja in spori, toda ne sme se dopustiti, da bi se to spremenilo v vojaške spopade. Predsednik je izjavil, da nasprotuje zrušenju ustavnih režimov z vojaškimi udari. V zvezi s po-ložajem v nekaterih državah Latinske Amerike je dejal, da «diktature lahko ustvarijo komunistične režime»,. Mac Millan bo operiran danes LONDON, 9. — Danes so javili- da bo predsednik britanske vlade Mac Millan operiran jutri. Zdravniški bilten, ki so ga objavili nocoj, pravi, da bo bolnik podvržen jutri prostatektomiji (izrezan j e dela ali cele prostate). Ponoči so bili številni sestanki ministrov in visokih funkcionarjev konservativne stranke. Raz-pravljali so o političnem položaju, ki je nastal v zvezi z Mac Millanovo boleznijo. V političnih krogih so zelo vzne. mirjeni, ker je Mac Millanova bolezen nujno postavila vprašanje njegovega nasledstva. Mnenje je, da se ne izključuje možnost, da bo Mac Millan napovedal svoj odstop še prej kakor je nameraval, in to zaradi tega, ker ne bo mogel več tednov izvrševati svojih funkcij. H V I « aHmaaae Zaradi „Flore“-hiše brez streh r§lnhbu blikabbivo % WmÈ Zbliževanje francoskih dela V neki tovarni nedaleč od Pariza smo vprašali: kako je s sindikati? Odgovorili so nam, da imajo vse tri velike centrale v tovarni svojo organizacijo. Katera je najmočnejša? CGT — Generalna konfederacija dela, je bil odgovor. Ko smo to glasno komentirali kot uspeh komunistov — zakaj je CGT je organizacija, na katero ima KP največji vpliv, so nam odgovorili nekako takole: veliko pristašev CGT hodi v nedeljo v cerkev; važno je, da je CGT najborbenejša, še najvažnejše pa je, da gredo v glavnem vse tri organizacije v zadnjem času skupaj. Tak vtis dobi človek tudi iz časopisov. Vsak dan priobčujejo novice o skupnih akcijah treh sindikatov. Zadnje čase je bilo dosti priložnosti za takšne enotne nastope. Velike javne debate o cenah in mezdah so pokazale, da se sindikati strinjajo v osnovnem : ne dovoliti, da bi izigrali delavski razred. To, kar je za opazovalca nemara najbolj zanimivo, je odnos med socialistično sindikalno organizacijo Force Ouvriére (FO) in komunisti (CGT), ker je to eno poglavitnih znamenj odnosov med političnimi strankami delavskega razreda — SFIO in KP. Ta dva sindikata sta zadnje čase zares nastopala na terenu, v protestnih in stavkovnih akcijah bolj ali manj enotno. Zgodilo se je celo, da je celotna nacionalna sindikalna federacija FO, in sicer v kemični industriji, formalno zahtevala organizacijsko enotnost vseh sindikatov. Čeprav je to ena najmočnejših federacij FO, je ta primer mogoče imeti za izjemo, vendar pa tudi kot znamenje vzdušja. In to političnega vzdušja. Zanj so še druga znamenja. Na primer odgovor generalnega sekretarja Socialistične stranke SFIO Guya Molleta pred njegovim potovanjem v SZ. Guy Mollet je danes drugačen, kot je bil včeraj, predvsem v odnosu do degolističnega sistema. Ni neznano, da je v začetku namigoval, da bo Socialistična stranka imela lahko vlogo političnega akterja, ki je pomembna za različne kombinacije, kot je to bilo V Četrti republiki. Po kongresu pred pičlimi štirimi meseci pa so socialisti zavzeli stališče, da takšnih možnosti ni več Ostali so različni pogledi na vrsto vprašanj — o strukturi socialistične države, o enostrankarskem sistemu, o demokratskem centralizmu — vendar pa pri socialistih dozoreva mnenje, da tako imenovana demokratska levica v sedanjem položaju čedalje jasnejše polarizacije družbenih sil ne more storiti nič brez stika in sodelovanja s skrajno levico, s komunisti. V opoziciji proti sedanjemu režimu, je nedavno dejal Guy Mollet, se lahko zgodi, da se bodo znašli v vzporedni akciji s KP. Vsekakor bomo sprejeli podporo komunističnih glasov, da bi padel režim, ki ima zdaj zelo rahle zveze z normalnim parlamentarizmom. Ljudska fronta je bila doslej pojem, s katerim so ponoči reakcionarne matere plašile svoje otroke, pa tudi politična formula, ki je socialisti niso hoteli sprejeti. Ko so Molleta zdaj vprašali o tem morebitnem socialistič-no-komunističnem sodelovanju, je odgovoril: «Vse je odvisno od tega, kaj razumemo pod ljudsko fronto. Ce je to tisto, kar smo spoznali leta 1938, se ne odrekam tej dediščini in ne odklanjam akcije ljudske fronte. Nasprotno!» Ko ni a priori sodelovanja s komunisti, kot se je to dogajalo leta in leta, je Guy Mollet izjavil, da so «socialisti zelo odkriti do tega odpiranja». Zadnje dni voditelji KP veli-ko govorijo in pišejo o potrebi in o možnosti skupne fronte s socialisti in ostalimi demokrati raznih odtenkov. Namestnik generalnega sekretarja KP Waldeck Rochet na primer, piše: «Vzradoščen pozdravljam resnično zbliževanje, ki ga je zadnje čase opaziti med komunistično in socialistično partijo, kot tudi uspehe, izvirajoče iz skupne akcije delavcev komunistov in socialistov». V govoru v mestu Tarbesu se je Jacques Duclos zavzemal za «enotnost delavskih in republikanskih sil» proti «osebni oblasti». Tudi on je poudarjal «lepe vzglede in enotnost». Najpomembnejši je bil vsekakor govor generalnega sekretarja KP Mauricea Thoreza rudarjem v Saint-le-Nobleu, ko je izjavil, da je «imperativ sedanjega časa — enotnost», «cement te enotnosti pa zveza med socialisti in komunisti». Ko je dejal, da so pri tem dosegli napredek, da sta obe delavski partiji vodili in da še vodita skupno akcijo na raznih straneh, je Thorez poudaril potrebo po skupnem programu. Označil je to, kar bi ta čas morala povedati Socialistična partija in kar bi morala skupno poudariti s KP: demokratizacijo in razširitev nacionaliziranega gospodarstva; razvoj osnovnih panog moderne ekonomije, avtomatizacijo, spodbujanje miroljubne uporabe atomske energije; razvoj tehničnega kadra, ki je Franciji neogibno potreben; ustvarjanje prave demokracije, krepitev lokalnih samoupravnih organov, prepoved laične šole, demokratsko reformo pouka; boj proti «force de frappe» in proti poskusom atomske oborožitve. Ker Je ta program upošteval stališča socialistov je Thorez lahko poudaril: ■ Mogoče je torej delati skupno... Ne moremo pozabiti, da je skupni cilj izgradnja socializma. Združimo se, socialisti in komunisti, da povedemo delavski razred in vso francosko ljudstvo v srečno prihodnost, kakršno sta predvidevala Guesde in Jaures». Zadnjih deset dni so lahko politični opazovalci v notranjepolitičnim položaju te držaVčJ opaziti" tri poglavitne akcije: poskus opozicije, da bi našli skupni jezik; zbliževanje dveh delavskih par tij; odločnost vladajoče skupine, da bi se z vsemi sredstvi uprla o-fenzivi nasprotnikov. Vse to obljublja, da bodo naslednji meseci begati dogodkov, ki bodo intenzivno obarvali doslej relativno politično sivino. J. P RIM, 9. — Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo je sporočil, da so v Sofiji podpisali veterinarsko konvencijo med Italijo in Bolgarijo. Razdejanje na Haitiju po divjanju orkana m m m m * « ED ANDEKSCH RDEČELASKA Roman sodobnega nemškega pisatelja Alfreda Anderscha «Rdečelaska», ki ga je v slovetk skem prevodu pravkar izdala založba Obzorja v zbirki •Svet v knjigi», sodi v tisto vrsto romanov, ki imajo nedvomno nekaj estetskih pa tudi idejnih vrednot, ki pa predvsem s svojo sodobno snov obravnavajočo in zanimivo napisano zgodbo u-gajajo širokemu krogu bralcev zapadnega sveta. Ta roman, ki je izšel pred dvema letoma, so še kot rokopis odkupili založniki v Londonu, New Yorku, GROZNE POSLEDICE PUSTOŠENJA ORKANA «FLORA» Po odkritju Amerike še ai bilo na Kubi in Haitiju takega orkana Medtem ko se Kuba zahvaljuje za pomoč mednarodnemu Rdečemu križu, pa odklanja «hinavsko ponudbo pomoči tistih, ki hočejo s svojimi blokadami in napadi spraviti Kubo v uboštvo» NEW YORK, 9. - Najhujši ciklon v zgodovini se je začel danes pomikati v smeri severovzhod proti odprtemu oceanu, potem ko je za seboj pustil na tisoče mrtvih ter nepreračunljivo škodo. Po mnenju meteorologov je «Flora» najhujši ciklon, ki je zajel Karaibske otoke in Mehiški zaliv, odkar je Kolumb položil nogo na Novi kontinent. Dokumenti državnega meteorološkega centra, ki segajo nazaj do leta 1870, ne beležijo nobene tako strašne in pogubne nevihte ter sploh nebene-ga tako nenavadnega meteorolo- Adenauer je priredil poslovilni sprejem za vse sodelavce. Na sliki je v družbi uradnic zveznega kanclerstva v Bonnu IIIIMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllimillllllllllllllUllllllllllimilllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllliliiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii) Jugoslovanska škofa se zavzemata za obnovitev stalnega diakonata VATIKAN, 9. — Med današnjim nadaljevanjem ekumenskega koncila sta se priglasila kar dva jugoslovanska koncilska očeta: zagreb. ški nadškof Seper in splitski škof Franič, Seper je dejal, da je mnogo vzrokov, ki govore za obnovitev stalnega diakonata. Upoštevati je treba, da red diakonata obstaja ter je zelo v časti v vzhodnih cerkvah. S pastoralnega gledišča bi diakonat olajšal mnbge težave, ki so podobne težavam v začetni dobi Cerkve. Ce pa se ne bi ho- teli povrniti k diakonatu, bi bilo treba najti druge oblike za moderni apostolat. Tega problema ni mogoče rešiti z naslonitvijo na laikat. Težave zaradi problema celibata pa so samo navidezne. Koncil se pač ne skliče zato, da se potrdi dejansko stanje, temveč zato, da se najde pot za rešitev novih problemov, ki jih dejansko stanje ni znalo in ni moglo rešiti. Pozneje se je oglasil Franič, ki je izrazil že pred dnevi postavljene pomisleke glede ustanovitve diakonata kot stalnega reda in Včeraj je prispelo v Turin sovjetsko letalo «Tupolev Tu 114», ki bo danes odletelo v Moskvo s 170 potniki. Potovanje je organizirala družba «Transitalla» za nedeljsko nogometno tekmo SZ • Italija. (Na- «liki stadion «Lenin», kjer bo tekma) zlasti glede morebitne ukinitve obveze celibata. Indonezijski škof Ermann TiUe-mans je danes dal intervju za neki list ter se tudi izrekel za obnovitev diakonata. Po njegovem mnenju, je dejal, je diakonat združljiv z zakonom. Celo bolje je, če je diakon poročen, ker tako lahko bolje dela v svoji vasi in bolje razume probleme svojega ljudstva, tudi bolje kot duhovniki. Patriarh melhitskega obreda (katoliški) Maksim IV. Saigh je v nekem intervjuju obširno govoril o tem, kako je dogma o prvenstvu rimskega papeža dala povod za nerodna tolmačenja, ki so ustvarila oviro za enotnost kristjanov. škega pojava. Orkan «Flora» je namreč štiri dni ostal ustavljen na istem področju, na Kubi in Haitiju, ter ga pustošil in uničeval brez prestanka. To je v nasprotju s klimatskimi «zakoni», po katerih na splošno vetrovi, ki pihajo na zahod, premagajo tiste vetrove, ki poganjajo karaibske ciklone, tako da se ti po določenem številu ur obrnejo proti odprtemu oceanu ali proti obrežju ZDA. Po nekaj urah obstanka na kopnem pa se cikloni tudi «razcepijo» zaradi trenja ob trdi masi. Pri «Flori» pa se je zdelo, da še pridobiva na moči. V zadnjih urah je orkan «Flora» zajel otok Mayaguana (Ba-hamski otoki), kjer so ameriške naprave za kontrolo raket v poletu. Nato se je obrnil v vzhod-noseverovzhodno smer s približno hitrostjo 25 km ha uro. Zdi se, da bi se moral držati te smeri, potem ko je zapustil obljudena področja. V teh področjih še niso končali šteti mrtve. Na Kubi se boje, da bo število žrtev naraslo na 4000, potem ko se je strahotno dvignilo ob poplavah v pokrajini Oriente, kjer «so se reke zdele pijane iq ponoreli», kot je dejal neki pilot meteorološkega letala. Po vesteh neke radijske postaje sta dve vasi izginili. Tudi vesti s Haitija navajajo do 4000 in mogoče še več mrtvih. Po mnenju strokovnjakov je škoda, ki jo je utrpelo kubansko gospodarstvo, nepreračunlji-va. Prav tako huda je škoda na Haitiju in mogoče nikoli ne bo ocenjena v vsej svoji celoti. Za prihodnje ure obstaja gotovost, da orkan «Flora» ne bo o-grožal kopnega. Obstaja pa nevarnost za ladje v bahamskih vodah. Kot napovedujejo, bo orkan šel mimo otoka Grand Turk (Ba-hamski otoki) v oddaljenosti 160 km severoseverovzhodno. Prizadet pa je bil tudi otok Jamaika, kjer je bilo kakih deset mrtvih. Havanski radio je potrdil, da Kuba odklanja ponudbo za pomoč, ki jo je dal Rdeči križ ZDA. «Mi odklanjamo hinavsko ponudbo za pomoč, postavljeno v teh dneh naravne nesreče od tistih, ki skušajo neprestano s svojimi blokadami in napadi spraviti kubansko državo v uboštvo in razdejanje», je sporočil radio. Pač pa so poslali zahvalno brzojavko mednarodnemu Rdečemu križu v Ženevi za pomoč v hrani in zdravilih. Prej je že kubanski veleposlanik pri OZN Carlos Lechuga izjavil, da Kuba ne bo sprejela pomoči od Rdečega križa ZDA in tudi ne od katere koli državne ali poldržavne ustanove iz ZDA. Pač pa je kubanska vlada pripravljena sprejeti pomoč od posameznih ameriških državljanov. Žena V. Marzotta umrla na porodu RIM, 9. — Danes so bile pogrebne svečanosti za grofico Rosario Marzotto Tortina, ženo in-dustrijca in poslanca Vittoria Marzotta, ki je umrla pri porodu, kakor tudi za otroka, ki je tudi kmalu po rojstvu umrl. Navzoči so bili poleg svojcev tudi predsednik '’Wàde s soprogo, številni parlamentarci ter predstavniki industrljddV: Krsti so potem v spremstvu številnih avtomobilov odpeljali v Valdagno, kjer ju bodo položili v grobnico. Električni tok ubil župana CASALJE MONFERRATO, 9. —. Zupana iz Altavilla Monferrato Pierina Aceta, starega 56 let, je ubil električni tok v hlevu na njegovem posestvu, ko je hotel pomagati živinozdravniku, ki se je ukvarjal z nekim govedom. Da bi olajšal delo veterinarju, je župan vzel neko prenosno svetilko. Ko pa je hotel svetilko vklopiti, ga je električni tok na mestu u-bil. Temperatura v Bocnu že na ničli BOČEN, 9, — Po dežju in snegu prejšnjih dni je postalo zopet jasno po vsem Južnem'Tirolskem, a obenem se je močno znižala temperatura. Danes zjutraj ob 8. uri je bilo v Bocnu živo srebro pa ničli. Nizke temperature so zabeležili v zgornji dolini Venosta in na dolomitskih prelazih. Renault «R8» cenejši MILAN, 9. — Danes so objavili, da se je prodajna cena za avto Renault «R 8» znižala na 949 tisoč lir. Značilnosti avtomobila, ki je stal doslej 985.000, ostanejo nespremenjene. Huda nesreča tovornega letala MARSEILLE, 9. — Neko panam. sko letalo, ki je prispelo iz Ko-penhagna ter je bilo namenjeno v Kairo,.je danes zjutraj proti peti uri treščilo na tla kmalu potem, ko se je dvignilo z letališča Marignane. Pri padcu letala je nastal požar, pri čemer je izgubilo življenje vseh šest članov posadke. Letalo «Globemaster C-74» je pripadalo družbi «Sir Sy-stem Corporation», ki je specializirana za prevoz blaga. Prav ponesrečeno letalo je peljalo 30 krav mlekaric, ki so seveda z le. talom vred napravile žalosten konec. PARIZ, 9. — Sovjetski predstav, niki so stopili v stik z neko zahodno skupino, da bi se pogovorili o morebitni zgraditvi velikanske čistilnice v SZ, katere letna kapaciteta bi lahko presegla 10 milijonov ton. Omenjena skupina združuje francoske in nem-ike finančne družbe. Milanu, Kjoebenhavnu in Stockholmu, lani pa so po njem posneli tudi film. Vse to kaže, da gre nedvomno za dobro napisano delo z živo in zanimivo tematiko. In vse to roman •Rdečelaska» v resnici tudi je. Čeprav bi bilo preveliko povzdigovanje tega dela zgrešeno, pa lahko rečemo, da je to vendar zanimiv in lepo napisan roman, ustrezen okusu povprečnih bralcev. O pisatelju zvemo iz knjige, da se je rodil leta 1914 v Miinch-nu in se izučil za knjigo-tržca. Zaradi delovanja v krogu komunistične mladine je bil od nacistov preganjan in zaprt v Dachauu. Potem je bil zaposlen v industriji, med vojno pa je bil nemški vojak in kot tak ujet od Angležev v Italiji Po vojni je bil novinar, urednik radijskih oddaj, predvsem pa pisatelj. Znan je kot avtor radijskih iger. novel in dveh romanov, od katerih je •Rdečelaska» drugi daljši pripovedni tekst. Kot v svojem prvem romanu je tudi v •Rdečelaski» osrednji motiv pripovedi beg, beg človeka pred svetom. Tudi v tem romanu mlado dekle, «Rdečelaska» FranZiska, beži. Beži pred možem in pred svetom, v katerem živi. Po majhnem sporu se kljub temu, da je noseča, odloči za spremembo svojega življenja. Odpelje se v Benetke, da bi si tam poiskala službo in začela nekaj novega. Toda v Benetkah samo životari. Po nekaj dneh sreča ekscentričnega, bogatega Irca Patricka O’Malleya, ki je zaradi svoje usode med vojno preganjan in se klati po svetu. Preko tega čudnega človeka pride v stik s svojim rojakom Kramerjem, ki je bil gestapovski policijski inšpektor. In prav ta Kramer, ki sedaj živi v Italiji, je bil tisti, ki je. med vojno zasliševal O’Mal-leya, ki je kot angleški padalec pristal v Nemčiji in so ga Nemci ujeli Isti Kramer je po mučenju pridobil O’Malleya za sodelovanje z Gestapom. Temu se je Irec sicer spretno iz-pgnil, vendar mu je naprtilo nevšečnosti po vojni. Zdaj snuje O’Malley maščevanje in k temu pritegne tudi Rdečelasko. In res ubije Kramerja, potem pa odide na pot po svetu s svojo jadrnico. Na pot je povabil tudi Franzisko, pa mu je ta povabilo odklonila Franziska pa sreča nekdanjega revolucionarja, sedanjega zagrenjenega violinista Fabia Crepaza, katerega življenje spremljamo od začetka romana v samostojnih poglavjih, in odide z njim na njegov dom, kjer bo počakala na porod in novo življenje. Ta zanimiva in razgibana zgodba je napisana lepo, prepričljivo, z jasnimi značaji vseh nastopajočih oseb, med katerimi je samo oseba Fabia Crepaza nekoliko bleda in ne povsem prepričljiva. Sicer pa dejanje samo in konflikti rasejo iz značajev nastopajočih oseb. Zlasti podoba Rdečelaske je podana plastično, jasno in prepričljivo, čeprav njen značaj ni preprost in njeno ravnanje ni lahko umljivo. 1 Tudi formalno je Anderschev roman originalen, saj med opise dogajanj vpleta pisatelj tudi .reminiscence oseb, ki jih opisuje,, prepletajoč tako sedanjost s preteklostjo. Njegovo o-pisovanje odlikuje briljantna o-strina in pronicljivost, kar u-stvarjo prepričljivo sliko današnjih ljudi v stiski kaotičnega časa. Sl. Ru. • * * Oktobrska številka «Turističnega vestnika» se nam zdi zlasti zanimiva zaradi članka ing. Bogdana Urbančiča Vodnogospodarske osnove in problemi turizma na našem obmorskem področju, vendar pa je prav zanimiva tudi vsa ostala vsebina. Soraya prebita besedilo filma, v katerem bo igrala Katarino II. Na sliki je skupaj z materjo na vrtu nekega hotela v Grottaferrati, kjer sedaj stanuje Slovenski oktet je odpotoval v Ameriko Po dolgoletnih željah in pripravah z obeh strani je odpotoval renomirani vokalni ansambel, Slovenski oktet iz Ljubljane, v Ameriko. Pevci zbora, ki je bil ustanovljen pred 12 leti, gredo tokrat na turnejo po ZDA in Kanadi, ki jo je organiziral ameriški agent Robert Ge-ivald iz New Yorka v povezavi z nekaterimi večjimi skupnostmi jugoslovanskih izseljencev. Podprla sta jo zlasti odbor za izseljenska vprašanja pri zveznem izvršnem svetu in Slovenska izseljenska matica. Oktet spremlja na tej pomembni poti razen umetniškega vodje dr. Va-lensa Voduška in organizacijskega vodje Bogdana Pogačnika tudi zastopnik glavnega odbora Izseljenske matice Afitja Voi-njak. Turneja bo trajala pet do šest tednov. Po prvem koncertu na novem kontinentu v West-portu bo imel oktet 13. oktobra koncert v znani dvorani Town-Hall v New Yorku, nato pa bo obiskat vrsto velikih mest, zlasti tistih, kjer živijo večje kolonije jugoslovanskih izseljencev, kot: Newport, Mont-clair, Pittsburgh, Claridge, Cleveland, Toronto, Milwaukee, Chicago, Waukegan, Pueblo, Fontana in San Francisco, Kaže, da jih bodo zatem povabili tudi v nekatere manjše kraje s kulturnimi domovi naših izseljencev, ki se ne morejo vključiti v siceršnji program turneje. Pa tudi v Mehiki bi želeli izkoristiti priložnost in povabiti oktet takoj iz ZDA še v to deželo Srednje Amerike. Salvatore Quasimodo obišče Jugoslavijo BEOGRAD, 9. — Kot gost Zvezne komisije za kulturne stike z inozemstvom in Zveze književnikov Jugoslavije bo 16. oktobra prišel v Jugoslavijo italijanski književnik in Nobelov nagrajenec Salvatore Quasimodo. Med bivanjem v Jugoslaviji bo Quasimodo obiskal Beograd, Za-gr ib, Ljubljano, Dubrovnik *n nekatera druga kulturna središča Jugoslavije. Italijanski književnik je izrazil željo, da se za časa bivanja v Jugoslaviji seznani z Nobelovim nagrajencem dr. Ivom Andričem in drugimi uglednimi jugoslovanskimi pisatelji. Nagrada «Wanda Svevo» jugoslovanskemu umetniku ' ■ ir: iy . ; Na sedmi bienali likovne u-metnosti v Rio de Janeiru je prejel nagrado «Wanda Svevo» (500.000 cruserosov), ki je bilo ustanovljena kot memortalna nagrada v spomin na pokojno generalno sekretarko bienale, jugoslovanski slikar Radomir Damjanovič. Sploh je bil jugoslovanski paviljon na razstavi deležen izredne pozornosti zaradi kvalitetnih del različnih smeri. Strehler operiran MILAN, 9. — Režiserja milanskega Piccolo teatro so morali preteklo noč nenadoma operirati zaradi peritonitisa. Njegovo stanje ne vzbuja zaskrbljenosti. Zaradi Strehlerjeve prisilne odsotnosti se bo zavlekla priprava dela «Galileovo življenje». Koncerti za študente FIRENCE, 9. .-r V Firencah se bo 14. oktobra pričel šesti ciklus koncertov, posvečen šoli. Koncerte organizira občinsko gledališče v sodelovanju s šolskimi oblastmi. Ta ciklus je posvečen pianističnim delom Roberta Schumanna. Gre za deset koncertov, ki se bodo zaključil 25. novembra. Ob nabavi vstopnic bodo morali študentje pokazati izkaznice, ki jih bo izdalo vodstvo občinskega gledališča. Miloška Venera pojde na Japonsko? NEW YORK, 9. - Za «Giocondo» se bo tudi Milojka Venera mogoče odpravila iz muzeja Louvre na daljno pot preko morja, vendar ne v Ameriko temveč na Daljni vzhod. Revija »Nev»-Week» namreč piše, da je japonska vlada zaprosita francosko vlado za slavni kip, da bi ga v Tokiu razstavili med olimpijskimi igrami prihodnje leto. Francoski minister za kulturo Malta v je bai» vzel prošnjo v pretres. Literarna nagrada pariških «strlp-teaaers» PARIZ, 9. — Pariške sstrip-teasers» so ustanovile literarno nagrado ter postavile sbralni odbor», ki naj izbere primerno knjigo za nagrado. Nagrada, ki se imenuje «Nos Belles» (torej skoraj kakor... Nobel), je gotovo eno izmed manj »resnih», >e pa vsekakor pridružuje k že obstoječim 1268 literarnim nagro-dam, ki jih vsako leto podelijo v Franciji. Nagrado »Nos Belles» bodo podelili IS. oktobra v nekem znanem tabareju na Elizejskih poljanah. Predsednik razsodišča bo znani popevkar Pier-re-Jean Vaillard. • • • RIM, 9. — Minister Folciii i* danes dopoldne odprl v Ul. Ba-buino razstavo glasbenih inštrumentov, starih in modernih. Razstava, ki bo odprta do 19. oktobra, je razmeščena v antikvaric-nih trgovinah znane ulice, jih je okrog sto. yQa \Tr wxm ^ : san - . « Napravite svojim najmlajšim šolarjem veselje s tem, da jim nabavite knjižice zbirke Čebelica (založbe Mladinska knjiga). Tudi te knjižice pišejo priznani književniki, za ilustracije pa skrbe znani slikarji. Knji-žice lahko nabavite v Tržaški knjigami. Ul. sv. Frančiška 20 GERTRUD SCHEL «Ce bi le tisti tam v kotu slednjič odšel, da bi lahko zaprli,a j* mladi natakar zehaje rekel staremu. «Prav imaš, mislim, da danes ne bo nihče več prišel. Vsak rad ostane doma ob takšnem vremenu.» «2e več kot dve uri sedi tam. Več kot dve uri je pri isti skodelici kave,» se je jezil mladi natakar. «Gost je gost,» ga je zavrnil stari, pogledal edinega gosta v «otu in rekel: «Nekam podoben je mojemu prijatelju, ki se je Pred dvajsetimi leti izselil v Ameriko. Vedno mi je prigovarjal, naj grem z njim, jaz pa se nisem mogel odločiti, da bi zapustil domovino. Ce bi bil odšel, bi bil bogat in mi ne bi bilo treba, da vsak dan do kraja izmučim svoje stare kosti.» «Kaj je obogatel?» se je pozanimal mladi natakar in sipet zazehal. «Da. Nekoč mi je pisal, da je ravnatelj velike tovarne za predelavo živil. Od tedaj nisem več slišal o njem. Je že tako, komur Je preveč dobro, rad pozabi svoje prijatelje.» «Drži,» je rekel mladi natakar in spet se mu je zehnilo. «Namignil ti je,» ga je opozoril stari natakar. Mladi je stopil v mračni kot in se čez nekaj minut vrnil. «Se vedno ni plačal. Vprašal me je le, če bi mu lahko povedal, *Je bi lahko za nekaj dni dobil poceni prenočišče.» «To ne bo lahko,» je menil stari natakar. «Hoteli so vsi zasedeni Mradi jesenskega sejma in posredovalnica je sedaj zaprta.» «Rekel mu bom karkoli, samo da se bo slednjič spravil. Rad m šel domov,» je zagodrnjal mladi. *:«<h Alpah; 12.45: Za vsakogar "•kaj; 13.30: Glasba po željah; ‘ (-00: Za prijeten uvod igra klavirski duo Russo-Safred; 17.20: glasbeni kalejdoskop: Heneška fantazija — Poje George Chaki-fls: 18,15: Umetnost, književnost ih prireditve; 18.30: Glasba v sodobni družbi; 18.45: Tamburaški ansambli; 19.15: «Potovanje na dramatizirana zgodba; ?i on’ ®P°rt: 20-3Q: Znani motivi; *100: Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije; Franz Mszt; Koncert št. 1 v Es-duru za Klavir in orkester Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 4 v f-*h°lu, op. 36; nato Južnoameriški ritmi. Trst 12.00: Plošče; 12.30: Glasbeni vložek; 12.25: Tretja stran; 13.00: Srečanje z lirično opero; 13.15: Almanah; 13.30: Glasba po željah. Koper 6-15: Jutranja glasba; 7.00: Pre-"os RL; 7.15: Glasba za dobro ju-i«°iL1100: Kotiček za najmlajše; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Gahka glasba; 12.50- Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: Orkester RTV Ljubljana; 14.00: Glasba po željah; 14.30: Melodije 4® prijetno popoldne; 151.5: Zabavna glasba; 15.30: Slov. narodne pesmi; 16.00: Vsakodnevne me-!°“'ie; 17.00: Solisti in zbori; 17.40; Polke in valčki; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Peppino di Capri; 19.30: Prenos RL; 22.15: Dve kompoziciji kvarteta Dave Brubeck; 22.40: Pesmi in ritmi; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program Vreipe na ital. morjih; '00: Almanah; 8.20: Naš jutra-plj.Poadrav; 8.30: Glasbeni sejem; 8-50; Strani iz albuma; 10.00: O-Perna antologija; 11.15: Koncert; 13.25: Pustolovščine v ritmu; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Glasbena beležka; 16.00; Program za najmlajše; 16.30: Plošče; 18.30; Koncert violinista A-leksandra Pavloviča in pianista Andrea Pregerja; 19.10: Oddaja za delavce; 19.30: Glasbeni vrtiljak; 21.00: «All’ombra del bosco latteo», radijska igra. II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Jenny Luna; 9.00: Ital. penta- gram; 9.15: Ritmi in fantazije; 9.35: Kvartet «Cetra»; 1Q.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Glasba za dobro voljo; 13.00; Gospa ob 13. vam predstavlja; 14.00: Pevski program; 14.45; Najnovejše plošče; 16.00: Album pesmi leta; 15.15: Oddaja za avtomobiliste; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 18.36; Panorama motivov; 17.00; Ameriške pesmi; 17.35: Mala ljudska enciklopedija; 17.45; Plošče; 18.35: Vaši najljubši pevci; 19.50: Iz avete operete; 20.15: Ritmi iz «Karnevala v Rio de Ja-neiru»; 21.00: Pesmi Evrope; 21.35: Večerna glasba; 22.10: Jazzovski kotiček. seppe Verdi; IV. slika opere «Rigoletto»; 14.35; Naši poslušalci čestitajo; 15.15; Zabavna glasba: 15.35: Iz češke koncertantne literature; 17.05: Popoldan Brahmsove glasbe; 19.06: Glasbene razglednice; 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi; 20.45: Lahka glasba; 21.00: Literarni večer; 21.40: Pri skladatelju Ivu Petriču; 22.15: j 11il ra |Mi|irnvlla In prodaja I V aparatov I pralnih alrojov I «‘Ifklro^ospodinjskih pmlmi-liiv I&^TREVISAN Trst, Via S Nicolo 21, tel 24-018 Popravila; Via delle Milizie 3, telefon štev 78-276 LI III. program 18.30: Gospodarska rubrika;. 19.00: Indijske narodne ' pesmi; 19.15: Pregled španske kulture; 19.30; Vsakovečerni koncert; 20.30; Revija revij; 20.40; Koncert Franza Josepha Haydna; 22.45: Saba v evropski kulturi. Slovenija 4.00: Dbbro jutro; 8.05: Simfonični plesi in rapsodije; 8.40: Portret v miniaturi; 8.55;.Radij» ska šola; 9.25: Iz oper Bedricha Smetane; 10.15: Prokofjev in Stravinski; 10,30: Pet minut za nov* pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 10.55; Vsak dan nova popevka; Tl .00; Pozor, nimaš prednosti;. 12,05; Zabavna glasba; 12.15: Radijska kmečka univerza; 12.25: Domači napevi; 12.45; Jugoslovanske skladbe za godala; 13.15: Zabavna glasba; 14.05: Giu- Skupni program JRX; Naši umetniki muzicirajo; 23.05: Ples na valu 327,1 m. Ital. televizija 18.00; Program za, najm)ajšel -19.00: Dnevnik; 19.45: Oddaja za poljedelce; 20.15: Sport; 20.301 TV dnevnik; 21.05: «Gran Premio»! 22.25: Film danes; 23.05; Dnevnik. ' ' ORUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21,15: «Il grande Coltello», tretji' del; 22.50: Sport v četrtek. Jug. televizija 10.00! TV v šoli; 17.30; Angleščina na TV; 18.00: Pomočila; 18.06: «Slike sveta» filnlski žurnal za otroke; 18.30; Britanska enciklopedij«; 19.00: TV obzornik; 19;30: koncert Johna Sebastjana zg orglice; 20.00; TV dnevnik; 20.30: «Opatija 1963» — prehos festivala zabavnih in popularnih melodij iz Opatije; 21.45: Propagandna oddaja; 22.00: Poročila. nja razstava olj v občinski gble-riji. Njegova pot od 1949 pa do danes je posejana z desetimi prvimi nagradami, katerim se letos pridružuje še ona z antolo-gične razstave rimskih slikarjev v znesku milijona lir. Celibertija v Trstu že poznamo, ker je njegova peta osebna razstava leta 1953 bila prav tu. Tako nam sedaj že drugič predstavlja dosežke svojega slikanja, ki se pač v marsičem razlikuje od onih pred desetimi leti. Medtem je Celiberti šel skozi 24 o-sebnih razstav v Rimu, Milanu, Turinu, Florenci, Benetkah, Parizu in Severni Ameriki, kjer bo 26. novembra ponovno razstavljal v New Yorku. Njegov katalog navaja vrsto udeležb na skupnih razstavah, med katerimi so tudi beneška bienala, rimska kvadrienala ter razstava mladega italijanskega slikarstva na Japonskem. C e omenimo še, da je Celiberti preživel leto dni v Parizu, da je deloval leta 1956 v Bruslju kot štipendist ministrstva za javno vzgojo, bil l. 1957 v Londonu, l. 1956 prepotoval Severno Ameriko, Mehiko, Kubo in Venezuelo ter da od tedaj živi v Rimu, potem si lahko ustvarimo točno predstavo o nenavadni dinamičnosti tega še mladega slikarja, ki si zna s takšno odkrito prostodušnostjo pridobiti našo naklonjenost. Celibertove slike odkrivajo v vsem njegov značaj in živahno naravo. Nedvomno kažejo tu razstavljena dela v olju, da lijih ustvarjalec obvlada do rafinira-nosti to klasično tehniko slikanja, s katero podaja že močno po svoje ekspresionistično stilizirani svet preprostih predmetov, z danes v slikarstvu že neizogibnimi steklenicami, kozarci, škatlami in podobnim. A to robustno figurativno ogrodje mu sluzi le zato, da nanj razpenja svoje prefinjeno. dognano slikarsko znanje, kot dragoceno tkivo srebrnikasto-relenih odtenkov na črnem žametu, poškropljenem z biseri jutranje rose. Antonio Mor piše o Celibertiju naslednje : «Medtem, Ko večina današnjih slikarjev teži k samotarstvu in izjavlja, da je v sporu s celim stvarstvom, se Celiberti dnevno bori, kako bi našel točko skupnega razumevanja z vsemi...». Guttuso pa govori o njegovi «napadalni jasnosti», Bel-lonzi o «nekem romanticizmu, istočasno nežnem in nasilnem» ter o .«ekspresionističnem zaletu.. K temu bi mi še dodati, da korenini privlačni čar Celiberti-jev ‘lik .zlasti v igri svežine drznih potez iv deviško zadržane umerjenosti barv, med katerimi se bela odbija in vrača v neštetih optičnih odmevih, vedno drugačna, primerno temu. kakrš-barvna moč njene od- na je pač bojne podlage. MILKO BAMBIČ njkgnje rdečih telesc. opeWi-Iti; gnojit Ve. Ce hitt%$fš. zračnega sunka na vse strani. Pas, v katerem bi bilo življenje ogroženo, pa je odvisen bodisi od vetrov kot tudi od samega ozemlja, v kolikor bi gorovje in nasprotni vetrovi branili človeka, vtem ko bi doline usmerjale okužene snovi proti njemu. Človek, ki bi bil obsevan od manjših količin žarkov, bi občutil hude prebavhe- motnje, po-'man; .,-tie .čine vačjevvbt. te -motnje gpattift- le čedalje hujše IBìbwW» usmrtile. Pri srednje močni bombi bi preživeli iahko prišli iz svojih zaklonišč po treh, štirih dneh in Še tedhj le za nekaj ur. Predvsem starejši ljudje bi morali skrbeti za razkužitev hiš, vtem ko bi otroci in mlajši ljudje 'sploh ne smeli iz zaklonišč. To pa zaradi tega, da bi se čim manj občutile posledice pri bodočih rodovih. Po prvem tednu bi se ljudje lahko brez strahu preselili iz protiatomskih zaklonišč v kleti, po enem mesecu pa bi lahko preživeli večii del življenja na prosiem. Sicer se zdi čudno, a po treh, štirih mesecih b: praktično izginilo smrto- nosno žarčenje, zakaj to izgubi svojo moč mnogo hitreje, kot se navadno misli. Po treh letih bi obstajal samo še en radioaktivni izotop (cezij 137), njegovo škodljivost pa bi lahko omejili s tem, da bi preorali zemljo. Težje bi bilo s hrano, kajti živila iz okuženih rastlin bi nakopičila v našem organizmu o-krog 30.000 enot radioaktivnega stroncija (stroncij 90), vtem ko ga ,i‘l,QYešlH,vorgaiiizi5tn liihko prenese največ 70 enot. To. bi bilo z.a, nas smrtonosno, kot tudi samo radioaktivno žarčenje,’ zakaj redki bi bili tisti, ki bi se se lahko pravočasno zatekli V protiatomska zaklonišča z rezervno hrano. Velik del prebivalstva bi, torej bil uničen že pri atomskem napadu, in sicer zaradi rušenja stavb, toplote, žarčenja in radioaktivne hrane. Pred nami, v bodočnosti, ostaneta potemtakem dve poti: prva nas vodi s pomočjo atomske e-nergije k mirnemu napredku, druga pa v brezno atomske vojne. V besedi atom je torej skrita usoda človeštva — njegovo življenje ali smrt. Pr. Se. tiliiiiiiiiiiiiMmiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiimMiititiniimtHHtiiimiiiitiiiiiiimtimiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiim Priporočamo Čebelico nekoliko zniža, a se kmalu ponovno dvigne, tako da imamo dvojen toplotni impulz. Prvi traja le delček sekunde, vtem ko doseže drugi svoj maksimum po treh sekundah. Približno dve tretjini vse toplote je oddane v desetih sekundah po eksploziji. Ce je dan, jasen, povzfoki toplotno sevanje opekline trgtje stopnje, to je popolno uniče.nje kože na vsem telesu, in to do 35 kilometrov : a&'ie£ 'drage'šURt nje pa preko- ,40 km. Megla,; dim. irt podobni pé»É»»« rejo seveda, mnogo k zmanjšanju te razdalje. ‘J; Tudi vid je resno ogrožen pri takih eksplozijah, kajti moč svetlobe prsnega več sonc. Kdpr bi gledal v smer eksplozije bi skoraj 'gotovo oslepel. Da bi učinke eksplozije . bilo občutiti na čim večji površini, pride do teh po navadi v visoki gtmosferi. Ca bi 10 megatonska bomba eksplodirala v višini 40.000 metrov, bi v območju 8.000 kvadratnih kilometrov sežgala sleherno gorljivo snov. Pri tem bi izbruhnili številni požari, ki bi resno ogrožali človeško življenie, bodisi zaradi opeklin, bodisi zaradi rušenja stavb in pomanjkanja kisika, katerega bi požar v kratkem izčrpal. Zelo hude posledice bi povzročil tudi zračni sunek, ki eksploziji sledi. Ce bi do te prišlo tik ob zemlji, bi napravila krater, globok približno 80 metrov, širok pa do 800, V krogu 5 km bi bila porušena vsaka, še tako trdna stavba. Tudi telo bi zelo trpelo pri tem, kajti pritisk na vsak kvadratni centimeter telesa bi znašal približno 7 kg, in to do 3 km od središča eksplozije, 1 kg pa na razdaljo 5 km. Posledica tega bi bila, da bi se najrazličnejši predmeti in človeško telo spremenili v zelo nevarne izstrelke. Visoki pritisk bi na razdalji 30 km uničil ušesni bobnič, pljuča pa bi trpela resne poškodbe do 15 km razdalje. Tako, delno zaradi toplote, delno zaradi zračnega pritiska, bi stotisoči ljudi našli smrt. Preostalim bi reševalni oddelki težko pomagali, in sicer zaradi najhujše posledice eksplozije, posledice ki je ne vidimo in ne slišimo, zaradi žarčenja. Začetno žarčenje, sestavljeno iz nevtronov in gama delcev, bi bilo smrtonosno za človeka v pasu 4 km. Vendar bi Že toplota tu popolnoma uničila vsako življenje. To prvo žarčenje bi torej trenutno za človeka ne imelo praktičnih posledic. Bolj nevarno bi bilo sevanje, povzročeno po (istih snoveh, ki bi bile pri eksploziji okužene in nato raznesene od vetrov in ____ _______________________ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Predno sprejmete neko važno odločitev, še enkrat dobro premislite, ali ste povsem pripravljeni nanjo. Na čustvenem področju dobre perspektive. BIK (od 21.4. do 20.5.) Manjše nevšečnosti, ki jih boste z ustreznim ukrepom takoj odpravili. Ne bodite v svojih čustvih prenagljeni. DVOJČKA (od 21.5. do 21.8.) Srečne okoliščine vam bodo omogočile naglo rešitev izredno neprijetnega vprašanja. V družjni bo predmet razpravljanja neki vaš čustveni odnos. RAK (od 22.6. do 22.7.) Jutro je zelo primemo za poslovna potovanja. Kar zadeva vaše osebne interese, bodite bolj diskretni. LEV (od 23,7. do 22.8.) Vašemu poklicnemu delu grozi nekaj dokaj resnih nevarnosti. Ogibajte se HOROSKOP temu, da bi načenjali nekatera preveč delikatna vprašanja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ni primerno, da bi počivali na lovorikah, spremembe, do kateri bo prišlo v vašem poslovanju, sahte-vajo od vas dobro pripravljenost. Vaša širokosrčnost bo poplačana. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Uspeh ne bo Izostal, če boste svoje iPpslovartje strogo organizirali. V čustvenem pogledu lahko upate na najboljše, le ne bodite preveč nestrpni. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Situacija je precej zapletena in težavna, predvsem kar zadeva vaš ugled. Ne dovolite, da hi na vas vplivalo živčno vzdušje, ki vlada v družini. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ce se hočete z uspehom izvleči iz nekega skrajnje nevšečnega položaja, ne kažite nobene omahljivosti. Prijatelji, ki vas obkrožajo, niso preveč iskreni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nov polbžaj, ki se je ustvaril, vam bo omogočil uresničitev- inteligentnega načrta. V svojih čustvenih težnjah ne boste razočarani. VODNAR (od 21,1. do 19.2.) Bodite manj popustljivi v vsem, kar zadeva finančno poslovanje. Upoštevajte občutljivost svojih najbližjih. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne omahujte pred začetnimi težavami. Za. čutili boste potrebo, da se odpočijete v mirnem družinskem vzdušju. Zimski kostumi morajo biti po zamisli modnih ustvarjalcev takšni, da jih bomo z uspehom nosile vso zimo. Biti morajo iz težkega volnenega blaga, klasične in rraktične linije in v resnih ter mirnih barvah. Moda dopušča prav pri zimskih kostumih vrsto variacij in krojev tako, da nam lahko služijo res za vse priložnosti. Tu mislimo na kostume iz težkega tweeda, ali shetlanda, ki jih bomo nosile vso zimo, pa tudi na lažje kostume, ki jih bomo nosile pod plaščem. Vsi pa marajo v kroju, izbiri blaga in barv odražati zahteve letošnje mode, ki se še bolj kot pretekle osla-nja na načelo praktičnosti in eno. stavnosti, povezana z eleganco. Vzemimo za primer pet kostumov, ki nam jih predstavljajo poznani modni ustvarjalci, kot na primer Fabiani, Patrick de Barentzen, Antonelli, Griffe ali Sardi. Simoneta in Fabiani predlagata na primer kostum, izdelan iz mehkega bouclèja v temno-zla-ti barvi, s kratko jopico, ki ima majhen ovratnik, kimono rokave s posebnim šivom, ki se nadaljuje od životka po rokavih. Patrick de Barentzen se nav- , dušuje še vedno nad klasičnim kostumom, ki je napravljen iz mehkega volnenega blaga v intenzivno modri barvi. Jopica je ravno krojena ter se zapenja z dvema gumboma ter ima dva žepa. Krilo je le rahlo zvončasto. Kostum dopolnjuje bel, športni klobuček. Kostum Antonellija je zelo mladosten ter je izdelan iz težkega volnenega blaga v vzorcu pied-de-poul. Tak kostum nam lahko nadomešča plašč, saj ima majhen zaprt ovratnik ter se zapenja z dvojno vrsto gumbov. Jopica je kratka ter krojena bolj po telesu. Kostum, ki bo primeren pod plaščem, predlaga pariški krojač Griffe. Gre za jopico, ki se zapira na hrbtu, ki ima šal-ovratnik, kateri se veže na hrbtu in ima samo nakazana dva žepa. Krilo je v pasu nekoliko nabrano, sicer pa je ravno krojeno. Sarli je za črn kostum, odlikuje ga dolga jopica, ki jo krasijo štirje lepi gumbi in ovratnik iz črnega krzna. S krznom so okrašeni tudi rokavi, medtem ko je krilo povsem ravno. Tak kostum bo primeren za vse elegantne priložnosti. liiiiiiimMimilliili Nenavadno odkritje iz rimske dobe V Budimpešti so pred dnevi prišli do važnega in ne ravno najbolj običajnega arheološkega odkritja. Pri kopanju temeljev za neko novo stavbo v budimpe-štanskem industrijskem središču Dunaujvaros so nekateri delavci pri tem izkopali sarkofag s povsem nedotaknjenim telesom moškega, morda r mrkega vojaka, umflega pred kakimi 1600 leti. Po najnovejših Zgodovinskih raziskovanjih, je na tem mestu nekoč stalo rimsko taborišče, ki so ga bili imenovali «Intercisa». Taborišče je najprej branil oddelek konjiče, zatem pa oddelek sirskih /lokostrelcev. Sarkofag so našli prav na mestu, kjer je po mnenju zgodovinarjev stalo pokopališče omenjenega taborišča. Posebno zanimivoRt predstavlja pa telo nepoznanega vojaka, ki je v sarkofagu ležalo celih 16 stoletij. Popolnoma ohranjeni so listali lasje in brada, rdečkaste barve, izvrstno ohranjeni pa tudi pljuča, nos, zobje in ostali deli telesa. Glava umrlega je ovita v prt rumene, čelo pa s povojem bele barve. Truplo je bilo oblečeno v hlače prav tako rumene barve, dolge do gležnjev. Odkritje je posebno važno, ker dokazuje, do kod so Rimljani prodrli v Panonsko nižino, poleg tega pa tudi zaradi tega, ker niso doslej še nikjer našli tako dobro ohranjenega telesa iz rimske dobe. Vreme včeraj: najvišja temperatura ia.5, najimižja 14.1. ob 19 url 158; vlače 54 odst., zračni tlak 1023.9 raste, veter 7 km severovzhodnik, nebo 2/10 pooblačeno, morje skoro mirno, temperaturna’ morja 19 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 1». oktobra Danijel Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 17.31 Dolžina dneva 11.18. Luna vzide ob 23.30 im zatone ob 14.19 Jutri, PETEK, 11. oktobra Samo SKLEP POKRAJINSKEGA ODBORA ZA CENE Mleko v prodaji na drobno od danes za 13 lir dražjo Mleko v steklenicah bo odslej stalo 100 lir Utor. Trgovci na debelo so zahtevali povišek na 118 lir liter Pokrajinski odbor za cene je na včerajšnji seji sklenil, da se takoj (že od danes dalje) poviša cena mleka v prodaji na drobno v litrskih steklenicah na 100 lir, v pollitrskih steklenicah na 50 lir, neustekleničeno mleko pa na 90 lir liter. Do sedaj se je mleko v litrskih steklenicah prodajalo po 87 lir, v pollitrskih steklenicah po 45 lir, neustekleničeno pa po 80 lir liter. Kot torej vidimo, se je z današnjim dnem mleko podražilo v glavnem za 13 lir liter. To povišanje cene mleka v prodaji na drobno se je pričakovalo iz dneva v dan. Glavni vzrok za povišanje cene mleka na drobno je povišanje cene pri kmetih. V začetku tega meseca se je v Trstu pojavilo pomanjkanje mleka, ki je v nekaterih dneh doseglo tudi do 30 odstotkov v primerjavi z običajno dnevno potrošnjo. Trgovci na debelo, ki dobavljajo mleko našemu mestu, «o ta pojav utemeljili s pomanjkanjem mleka na področjih, kjer ga nabavljajo po starih cenah, ki so se gibale okrog 50 lir za liter. Kot je znano, dobiva naše mesto največ mleka iz Furlanije, beneške pokrajine in iz pokrajine Trevisa. Na teh področjih so se v zadnjih mesecih pojavila velika, predvsem lombardska podjetja, ki izdelujejo sir in druge mlečne proizvode. Poleg tega pa je *že dlje časa opaziti, da prihajajo zlasti v beneško pokrajino iskat mleko celo iz srednje in južne Italije. Vsi ti novi kupci so začeli plačevati kmetom mleko po znatno višji ceni, kot so ga plačevali tržaški grosisti, da so si zagotovili zadostne količine za svoje industrijske potrebe. Razumljivo je, da so zžčeli kmetje, ki niso bili vezani s pogodbami s tržaškimi grosisti, prodajati mleko tistemu, ki jim ga je dražje plačal. Konec septembra pa je zapadlo mnogo pogodb, ki so jih imeli tržaški grosisti s kmeti. Zato so začeli tudi kmetje, ki so bili dp tedaj vezani na stare cene, zahtevati višje cene za mleko. V tej bitki med grosisti, ki dobavljajo mleko za široko po- •uiilliiiimilltiiiiilniilllililiiiiiiiiiHliiiliiiliilllHllli Kak« bo $ svetnikom za slovenske šole? Kakor smo že poročali je s 1. oktobrom stopil v pokoj med drugimi tudi šolski nadzornik Alojz Bole, za novega šolskega nadzornika na slovenskih osnovnih šolah po je bil imenovan O-skar Bole, prej šolski ravnatelj v Dolini. Prejšnji šolski nadzornik je bil obenem tudi svetnik za slovenske osnovne šole pri šolskem skrbništvu, zaradi tega pričakujemo, da bodo pristojne o-fclastt imenouale tudi novega svetnika. Novi šolski nadzornik Oskar Bole ' je bil namreč imenovan samo za šolskega nadzor, nika, ne pa obenem tudi za šolskega svetnika, kakor sta bila prej pokojni nadzornik Ivan Benčič in nato Alojz Bole. Ni nam znano, če nameravajo pristojne oblasti imenovati koga drugega za šolskega svetnika, ali pa sploh nikogar. Radovedni smo, kaj bodo sklenili, vsekakor pa moramo poudariti, da se nikakor ne bi mogli strinjati z ukinitvijo mesta šolskega svetnika pri šolskem skrbništvu. Na to mesto naj se imenuje sposobna, vestna in razgledana oseba. Svetnik za slovenske šole ne more in ne sme biti le za formalni videz, ali podrejen uradnik. Šolski svetnik, tako za osnovne kot za srednje šole, naj bo zares svetovalec, ekspert, ki do jedra pozna probleme in potrebe slovenske šole in čigar beseda nekaj velja. Ko bo prišlo do ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Ju-lijska krajina, bo morala vsa slovenska šola imeti svojega zastopnika pri deželnih organih. Ker že govorimo o šolskih nadzornikih in svetovalcih, moramo ponovno izraziti našo zahtevo, ki je popolnoma utemeljena, da tudi slovenske srednje šole dobijo svoje nadzornike kakor ga imajo osnovne šole. Po italijanskem šolskem sistemu ima šolski nadzornik za osnovne šole stalno funkcijo v določenem področju, kamor sega oblast šolskega skrbništva. Tako imajo tudi slovenske šole na Tržaškem svojega nadzornika, ki nadzoruje, usmerja in ocenjuje delovanje učiteljev. Za italijanske srednje šole imenuje nadzornike ministrstvo za javno vzgojo, oziroma generalno ravnateljstvo za srednje šole, ki jih pošilja zdaj sem, zdaj tja, na razne šole po vsej državi. Na slovenske srednje šole pride včasih na inšpekcijo kakšen univerzitetni profesor, ki je imenovan «ad hoc» z izrecno nalogo, da obišče to ali ono šolo, posluša profesorje, vprašuje dijake in napiše svoje poročilo. Ne bomo tu navajali naših pomislekov glede takih inšpekcij. Spričo dosedanjih izkušenj in potreb naših srednjih šol pa ponovno poudarjamo, da mora ministrstvo za javno vzgojo čim-prej imenovati za vse slovenske srednje šole v Italiji dva nadzornika, in sicer enega za leposlovne in enega za znanstvene predmete, ki morata pripadati slovenski etnični skupini in biti kos svoji nalogi. Po toliko letih bi bil že skrajni čas, da se reši tudi to vprašanje, saj je od tega v dobri meri odvisen napredek sloven-»ke šole v Italiji. trošnjo, in predelovalno industrijo, je cena mleka pri kmetih skočila v nekaterih krajih do 65 lir za liter. Sicer pa se je povprečna cena mleka pri kmetu na omenjenih področjih povišala na o-krog 62 lir liter, kar je za 13 lir več kot do sedaj. Trgovci na debelo so predlagali prefekturi, da se cena mleka v prodaji na drobno poviša od 87 na 118 lir liter. To svojo zahtevo so utemeljili s tem, da jih mleko pri kmetih stane že 70 lir liter, kar je sicer nekoliko pretirano. Razumljivo je torej, da se pokrajinski odbor za cene ni mogel izogniti ukrepu, ki naj bi vzporedil ceno mleka v prodaji na drobno s povišanjem cene mleka pri kmetih. Zato tudi ni vzel v poštev predloga trgovcev na debelo, ampak je sklenil, da se cena mleka ng drobno poviša povprečno za toliko, za kolikor se je povišala pri proizvajalcu. Deželni volilni zakon pred poslansko zbornico Načelniki poslanskih skupin v Rimu so sklenili, da bodo o volilnem zakonu za deželo Furlanijo-JUlijsko krajino začeli ponovno razpravljati 16. ali 17. oktobra. Zbornica bo prekinila zasedanje za časa kongresa socialistične stranke. Nato se bo zopet sestala od 29. do 31. oktobra, da zaključi razpravo o omenjenem volilnem zakonu. ZA LEVI CENTER Danes nadaljevanje pogajanj med tajništvi Po obširnem poročilu tajnika pokrajinske federacije PSI Amalda Pittonija o rezultatih prvega sestanka med tajništvi KD, PSDI, PRI in PSI, na katerem so si izmenjali stališča glede uveljavljenja politike levega centra na Tržaškem, je pokrajinski odbor PSI sinoči po daljši diskusiji odobril z večino glasov poročilo tajnika in pooblastil tajništvo pokrajinske federacije PSI, da nadaljuje pogajanja. Tajništva KD, PSDI, PRI in PSI se bodo ponovno sestala danes ob 18.30 na sedežu pokrajinske federacije KD v palači Diana, da bi začasnemu sporazumu dali dokončno obliko. DANES PROTESTNO GIBANJE ULT Tuberkulozni bolniki zubtevujo izboljšunje podpor in oskrbe Protestirali bodo po vsej državi - Pri nas bo protestna manifestacija danes zjutraj v zdravilišču na Trsteniku Miljski pristan bodo popravili Na deželnem skrbništvu za javna dela je bila včeraj dražba za dodelitev popravljalnih del v milj-skem pristanu, ki je bil poškodovan ob zadnji povodnji. Delo so dodelili nekemu domačemu pod- jetju in bo stalo 11.760.000 lir. HllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllfllllllllllltllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIimillfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIHIIIIIIIIIIhllllllllllllll SOLIDARNOST S PREMEŠČENIMI DELA VCI IZ TRŽIČA Danes v vseh dvenena obratih stavka €11 DA Iz Tržita bo odpotovala v Rim delegacija, ki se bo razgovarjaia z vladnimi predstavniki za rešitev spora razpravljati, jih odobriti ali zavrniti. Tako je pod točko 1 na vrsti razprava in odobritev proračuna za leto 1963. Letošnji proračun je pokrajinski svet preteklega julija zavrnil. Zato ga bo odbor ponovno predložil v odobritev, seveda z nekaterimi nujnimi spremembami. Značilno je, da je na dnevnem redu sedanjega zasedanja vpisana tudi točka, ki predvideva razpravo in odobritev pokrajinskega prora-Cuna za leto 1964. O tem bodo sicer razpravljali morda šele prihodnjo spomlad, če bo šlo vse dobro in če bo letošnji proračun odobren. Toda po zakonu morajo krajevne uprave vključiti v dnevni red svojega jesenskega zasedanja tudi proračun za prihodnje finančno leto. Druge zanimive točke dnevnega reda se nanašajo: na odobritev podpore prizadetim kmetom po neurju 4. septembra, odobritev podpore prizadetim Industrijskim delavcem in pokrajinskim uslužbencem po neurju, ureditev pokojninskega po-ložaja pokrajinskih uslužbencev "čpiš&nltr v tfiko imenovano posebno konvencijo z INPS, z njihovo vključitvijo v zavarovalno ustanovo u- Spor v zvezi s 330 premeščenimi delavci iz tržiških ladjedelnic v Tovarno strojev in v ladjedelnico Sv. Marka v Trstu še vedno ni rešen, čeprav se vleče že toliko mesecev in je bilo že mnogo protestnih stavk zlasti v Tržiču, medtem ko so prizadeti delavci v Trstu skoraj vsak dan zapustili delo po dve uri pred koncem delovnega časa. V zvezi s tem so bila že pogajanja v Trstu in v Rimu v okviru združenja podjetij z državno udeležbo (Intersind). Delavci zahtevajo pravzaprav samo, da jih vrnejo na delo v Tržič, ker je delo v Trstu povezano z mnogimi nevšečnostmi, saj pridejo delavci sem tudi iz zelo oddaljenih krajev v Furlaniji. Kljub temu pa ni bil do sedaj še mogoč sporazum, ker so Združene jadranske ladjedelnice oziroma Intersind v njihovem imenu ponudile takšno rešitev, ki ni mogla niti zdaleč zadovoljiti delavcev. Sedaj pa bo šla v Rim delegacija sindikalnih predstavnikov in predstawùk®« ,Jc*ajavàih-»uséinov, ki bo intervenirala pri vladnih predstavnikih za dokončno rešitev spora. Tudi notranja komisija tržiških ladjedelnic je zahtevala, da se njeni predstavniki vključijo v delegacijo. Da bi delegacija dosegla uspeh, so sindikati v Trstu in Tržiču e-notno sklenili, da bodo danes vsi delavci obratov CRDA v Trstu in Tržiču zapustili delo dve uri pred koncem delovnega časa ter tako še enkrat podprli svoje delovne tovariše. Delavci se namreč zavedajo, da bodo dosegli kaj le s pritiskom. Pri tem je značilno, da se je tokrat pridružila akciji tudi Delavska zbornica iz Ul. Duca d’Aosta, ki je zadnje čase večkrat pozvala delavce, naj se ne udeležijo stavk, ki jih je napovedala sama FIOM. Zdi se, da je Delavska zbornica sedaj prepričana, da je bodočnost ladjedelnice Sv. Marka zagotovljena ter da je sedaj možno podpreti premeščene tržiške delavce. Naj bo kakorkoli, važno je, da vsi delavci enotno podprejo svoje tovariše, ki se že toliko časa borijo proti krivični premestitvi. Ce ni nobenih načrtov za krčenje obratov CRDA, tudi ni nobenega razloga za premetavanje delavcev iz kraja v kraj. Če pa je to začasno iz tehničnih razlogov potrebno, tedaj je treba delavcem priznati dnevnice ali doklade za ločeno gospodinjstvo. —I---------- Važna vprašanja na dnevnem redu pokrajinske seje Na dnevnem redu jesenskega zasedanja tržaškega pokrajinskega sveta, ki se bo začelo s ponedeljkovo sejo, Je nekaj važnih sklepov, o katerih bo moral pokrajinski svet IIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIItMIHIHHIIimillIflIlllimillllllIMMIIIIIIHmMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIItlllllllllllllllll PO IZHODU IZ PREDORA BALAMONTI Zaradi prevelike hitrosti avto čez pločnik v drevo Pri tem je avto drevo dobesedno odžagal . Potnika se bosta morala zaradi raznih poškodb zdraviti 15 dni sluibencev krajevnih ustanov, ustanovitev «rotacijskega sklada», da se omogoči pokrajinskim uslužbencem nakup stanovanja, podpora Rdečemu križu, konvencija in statut o ustanovitvi višjega zavoda za telesno vzgojo in ustanovitev centra za socialne bolezni. Zadovoljstvo PSDI ob določitvi cene mesu Tiskovni urad PSDI sporoča, da je komisija stranke za občinske zadeve proučila mestni položaj v zvezi z mesom ter z zadovoljstvom sprejela uvedbo cenika za meso. Izrazila je tudi željo, da bi sprejeli ukrepe za klasificiranje mesa od nakupa na debelo do prodaje na drobno ter da bi se sprostilo tržišče v interesu potrošnikov. Komisija je poudarila, da morejo samo vladne oblasti doseči uspehe na tem posebnem področju ter se }e izrekla za brezpogojno podporo akciji, ki j° )e za" počel prefekt Pasino, da bi se uvedli pošteni odnosi na tem tržnem sektorju. Danes bodo bolniki tbc, ki so v oskrbi Zavoda za socialno zavarovanje in protituberkuloznih konzorcijev, ali pa ki dobivajo državno pomoč, izvedli po vsej državi prvo protestno manifestacijo. Napovedalo jo je Združenje za borbo proti tuberkulozi (ULT), da bi doseglo boljšo gmotno pomoč in boljše zavarovalne pogoje. Predvčerajšnjim je minister za delo predložil v senatu zakonski načrt na izboljšanje oskrbe tuberkuloznih zavarovancev INPS, toda ULT meni, da je ta zakonski načrt nezadovoljiv. Združenje pa se strinja z zakonskimi načrti, ki so jih predložili CGIL, ACLI m razni posamezni parlamentarci, da bi dosegli dokončno in zadovoljivo rešitev tega spornega vprašanja. V Trstu bo protestna manifestacija v zdravilišču tbc INPS na Trsteniku. Pričela se bo ob 9. uri zjutraj in končala opoldne. Bolniki se bodo zbrali na skupščini, kjer jim bodo njihovi predstavniki govorili o borbi za izboljšanje položaja. Razèn tega so pripravili transparente, na katerih so navedli svoje zahteve. V tem času se bodo tudi izognili vsaki zdravniški negi, ne bodo počivali na ležalnih stolih kot običajno itd. S svojim protestom bodo opozorili, oblasti na svoj neugoden položaj in pritisnili nanje, da sprejmejo njihove zahteve. Radijski telefoni na vozilih RK Na reševalne vozove Rdečega križa bodo v kratkem namestili radijske telefone. V ta namen je dala Tržaška hranilnica na razpo. lago 6 milijonov, s katerimi so kupili napravo. Ta naprava bo o-mogočila vozilom, da pridejo hitreje na pomoč. Centrala bo na oddelku za prvo pomoč RK na Trgu Vittorio Veneto in bo začela delovati januarja 1964. Sv. Soboti. Zadnja pogajanja so se tikala oddelkov parafina in raznih služb ter upravnih, tehničnih in komercialnih uslužbencev. V kratkem bodo podpisali v Rimu vsedržavno pogodbo, kasneje pa bodo podpisali še dopolnilne pogodbe po podjetjih. Nato se bodo pogajali o določitvi draginjske do. klade spričo povečanja števila kategorij v zvezi z medzveznim sporazumom o pregibni lestvici z dne 29. julija letos. Kar se tiče vsedržavne pogodbe združenja Asschimica, v katero spada tudi tržaška «Aquila», so se začela v Milanu pogajanja o oddelku «raznih služb» ter pričakujejo, da bodo podpisali vsedržav- no kar pogodbo prihodnji teden, pridejo na vrsto pogajanja sklenitev pogodb po posameznih podjetjih. DopHcherjcva lastnina prodana na dražbi Včeraj je bila na civilnem sodi. šču, ki mu predseduje dr. Franzot, dražba nepremičnin znanega Marija Doplicherja. Dražbe sta se udeležila samo dva ponudnika, in sicer gradbenik Rosenwasser in trgovec dr. Tinarelli. Na dražbi je bil prisoten samo dr. Tinarelli, ki si je zagotovil zgradbo restavracije «Tritone» v Miramarskem drevoredu (Barkovlje) in zemljišče, ki mu pripada. Za restavracijo je dr. Tinarelli plačal 30 in pol milijona lir. Pripominjamo, da je dr. Tinarelli kupil omenjeno zgradbo in pripadajoče zemljišče za neko neznano družbo. * Na sedmem vsedržavnem kongresu juristov in odvetnikov v Bariju sta zastopala Trst odv. Gasser, predsednik sveta tržaške odvetniške zbornice, in odv. Davanzo. Ta je prebral poročilo o temi; «Odvetniški poklic v Evropski gospodarski skupnosti». Pogajanja za pogodbe petrolejske stroke V Rimu so se končala pogajanja o klasifikaoiji dela, in nalog, ki jih opravljajo posamezni delavci in uslužbenci v petrolejskih podjetjih, združfrrth ’v Cfg’Sfiizaciji USIP, med katere spara tudi rafinerija Esso Standard Italiana pri Omet padel ženski na glavo Močni sunki burje v tej muhasti jeseni so včeraj povzročili nenaden padec ometa s pročelja stavbe v Ul. del Rivo 10. Prav tedaj je šla mimo jugoslovanska državljanka Ema Jakomin por. E-ber od Sv. Antona pri Kopru, kateri je omet padel na glavo ter jo ranil. Jakominovo, ki je zado-bila tudi živčni pretres, so prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na drugi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu. Sunki letos res prezgodnje burje so dali precej opravila tudi gasilcem, ki so morali včeraj odstraniti debel tram na Trgu stare mitnice 9, ki je bil na tem, da pade z nekega zidarskega o-dra. Nato so morali v Ul. Zamboni 1, kjer ae je zaradi burje odtrgal omet na pročelju stavbe in padel na pločnik. Gasilci so odstranili še nekatere majajoče se kose ometa, ki so predstavljali stalno nevarnost za pešce. iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM SODIŠČEM Amnestija namesto razveljavljenja obsodbe posebnega fašističnega tribunala iz L 1941 Gre za primer obtožbe vojaškega vohunstva na znanem Tomažičevem procesu v Trstu Po dvakratni odložitvi se je včeraj končala obravnava proti 60-letnemu Giovanniju Postogni iz Milj, ki je 16. maja lani zahteval, da se obnovi kazenski postopek proti njemu v zvezi z znanim procesom pred fašističnim posebnim sodiščem, ki je bil v prvi polovici decembra 1941. leta. Postogna je zahteval, naj ga sodniki spoznajo za nedolžnega obtožbe vojaškega vohunstva ter naj ga oprostijo, ker dejanj, katerih so ga obtožile fašistične o-blasti, ni zagrešil. Prizivni sodniki (predsednik Gerì, tožilec Marši, zapisnikar Strip-poli, obramba Pogassi in P. Sar-dos) so sicer priznali utemeljenost Postognove zahteve po obnovi procesa, ter so s tem v zvezi razveljavili v njegovem pogledu razsodbo fašističnega sodišča. Pravnomočna je sedaj le nova razsodba, ki pa le deloma spreminja prejšnjo. Dejansko si niso zastavili vprašanja, če je Postogna zagrešil dejanja za katera je bil obtožen, temveč so na podlagi ukaza št. 46 bivše zavezniške uprave in dekreta generalnega vladnega komisarja z dne 29. oktobra 1954 ustavili kazenski Včeraj v zgodnjih jutranjih u-rah je prišlo ob izhodu iz predora Baiamonti na Ul. Salata do slikovite prometne nesreče, ki bi lahko imela tudi težje posledice za prizadeti osebi. Ko je avto TS 46851 privozil iz predora v smeri proti Sv. Soboti, je njegov vozač 39-letni mitniški agent Stelio Ve-nier, stanujoč v Naselju S. Sergio 2224 izgubil oblast nad vozilom, ki je najprej zadelo ob zidek cestnega pločnika na desni strani, ga preskočilo in dobesedno odžagalo srednje debelo drevo in nato nadaljevalo divjo vožnjo do naslednjega drevesa, ob katerem se je tudi ustavilo precej razbito. Poleg Stelia Veniera je bil v avtomobilu tudi njegov tovariš 35-letni Dario Gentili iz Ul. Brunner 10. Oba pa sta imela precejšnjo srečo, saj sta se samo precej pobila. Z avtom Rdečega križa, ki je prihitel na telefonski poziv so oba ponesrečenca pripeljali v glavno bolnišnico, kjer so ju sprejeli na ortopedski oddelek. Venler si je povzročil veliko rano na desnem kolenu, udarce in odrgnine pod pazduhama, praske na desnem licu in trenutno izgubo spomina. Gentili pa sè je ranil po levem kolenu, si povzročil udarce in rane po desni strani prsnega koša in rokah. Oba bosta okrevala v kakih 15 dnevih. Točni vzroki nesreče še niso znani, vendar pa so policijski a-genti ugotovili, da je avto imel ob izhodu iz predora precejšnjo hitrost, saj so na cestišču zasledili 16 m dolge znake zaviranja pred trčenjem v prvo drevo. Na vsak način pa je ovinek ob izhodu iz predora ob veliki hitrosti precej nevaren, ker vozila rado zanaša na desno stran. postopek proti Postogni zaradi amnestije. Dodati je treba, da je bil Postogna svoj čas sicer že deležen amnestije, s katero pa mu niso bile izbrisane posledice obsodbe kar zadeva kazenski list. S tem je prizivno sodišče sprejelo v bistvu zahteve javnega tožilca, ki je menil, da ne obstaja nikakršno protislovje med stvarnimi izsledki, ki sb jih u-poštevali na procesu 1941. leta in sklepi sodnikov. Edine pomisleke je javni tožilec imel glede višine kazni. Pri tem je dejal, da je mogoče, da so sodniki posebnega sodišča odmerili Postogni visoko kazen zaradi njegove antifašistične dejavnosti. V svojem zagovoru je odv. Pogassi priklical v spomin decembrske dneve 1941. leta. To je bil najstrašnejši proces, kar jih je zabeležila kronika fašističnega tribunala. Obravnava se je vršila v vzdušju pritiska in terorja. Fašisti so celo grozili, da bodo vdrli v koronejske zapore ter likvidi rali obtožence. Javni tožilec Fallace je zahteval smrtno kazen za 12 obtožencev, medtem, ko so sodniki izrekli 9 smrtnih kazni. Od teh jih je bilo izvršenih pet. Naslednjega dne po koncu obravnave, se pravi 15. decembra so na openskem strelišču ustrelili Pinka Tomažiča, Ivana Vadnjala, Simona Kosa, Ivana Ivančiča in Viktorja Bobeka. Kot smo že dejali, je Postogna zahteval obnovo procesa, ker je vedno trdil, da ni zagrešil vohunstva, priznal pa je svojo politično dejavnost v okviru KPI. Obtožnica ga je dolžila politične zarote, ščuvanja drugih oseb naj zagrešijo zločine proti osebnostim države, vojaškega vohunstva in izdajanja v svrho vohunstva vesti, ki jih je bilo prepovedano razširjati. V zvezi z obtožbami vohunstva je fašistično sodišče obsodilo Postogno na 16 let zapora, skupno pa na 30 let zapora. Tudi na včerajšnji obravnavi je prišlo na dan, da so bile te obtožbe proti Postogni podprte samo z izjavami Bobeka. Pri tem je namreč fašistična policija našla pri neki hišni preiskavi, ki je bila leta 1940. leta v Slavini, nekaj listin, kjer so bili opisani razni vojaški objekti. Med temi so bili tudi načrti utrdb v Tobruku. Ob priliki preiskave je Bobek zmetal te listine skozi okno, toda policisti so jih našli. Vprašali so ga kdo mu jih je poskrbel, nakar je on odgovoril, da mu jih je izročil Postogna. Baje Bobek ni nikoli trdil, da je izročil Postogni 40 lir za njegovo namišljeno vohunsko dejavnost. Poleg Bobeka so Postogno težile tudi nekatere malopomemb-ne izjave Luciana Santalese iz Milj (ki je bil že tedaj hudo bolan na pljučih in je pozneje u-mrl) pri katerem je nekaj časa delal. Ker je bil že prej enkrat obsojen od fašističnega tribunala na 8 let zapora zaradi antifašističnega delovanja, Postogna ni mogel nikjer dobiti dela. Zato je pomagal Santalesi, ki je bil gostilničar, pri raznih upravnih poslih. Zato mu je Santalesa dajal sem pa tja nekaj denarja, toliko, da se je lahko preživel. Postbgna je vedno trdil, da ob aretaciji ni imel že osem mesecev nobenega stika z Bobekom, katerega mu je bil v prejšnjih letih predstavil Santalesa. Na začetku včerajšnje obravnave je odv. Sardos najprej zahteval naj sodniki zaslišijo še tri priče iz Trsta, medtem ko je izjavil, da ne smatra za nujno potrebno, da bi sodniki zaslišali poslanca Longa in Amendolo. Ta dva bi morala pričevati glede splošnih političnih smernic KPI pred drugo svetovno vojno. Med drugim bi morala potrditi, da se člani partije niso nikoli ukvarjali z vohunstvom. Javni tožilec se je tudi strinjal s tem, toda nasprotoval je, da bi sodniki zaslišali tri nove priče. To njegovo zahtevo je sodišče tudi sprejelo. Takoj nato je eden izmed sodnikov podal kratko poročilo o vsebini obravnave, nakar je predsednik dal besedo Postogni, ki je še enkrat odločno zanikal, da bi se ukvarjal z vohunstvom. V svojem daljšem zagovoru (saj je šlo v bistvu za zagovor in ne za zaslišanje) je orisal metode fašistične policije, nasilje ki so ga izvajali nad obtoženci (med drugim ti niso za časa procesa po ves dan dobili nikakršne hrane) ter razne zvijače, da bi jih prisilili, da priznajo dejanja, ki jih v resnici niso zagrešili. Nekdo je na primer izjavil pozneje, da bi zaradi hudega pritiska priznal tudi, da se je udeležil partijskega sestanka na Luni. Obtoženec je še pripomnil, da mu niso nikoli pokazali vohunskih listin za katere je bil obtožen, da jih je izročil Bobeku. Na njegove zahteve so preiskovalni sodniki in policijski funkcionarji odgovarjali, da tista zadeva ni nič kaj važna ter ga lahko samo zaradi njegove politične dejavnosti obsodijo na 30 let zapora, na dosmrtno ječo ali pa celo na smrt. Po tožilčevem govoru je spregovoril odv. Pogassi, ki je zahteval naj se razveljavi obsodba fašističnega sodišča. Isto zahtevo je postavil tudi odv. Sardos, Po skoraj enournem posvetova- nju so sodniki sprejeli v bistvu tožilčeve zahteve. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V SOBOTO, 12. oktobra ob 21. url V DVORANI NA STADIONU «PRVI MAJ», VRDELSKA CESTA 7 OTVORITVENA PREDSTAVA OB 400-LETNICI ROJSTVA WILLIAMA SHAKESPEARA V NEDELJO, 13. oktobra ob 17.30 REPRIZA William Shakespeare «OTHELLO» Prevod OTON ZUPANČIČ Režija BRANKO GOMBAČ Othello, plemenit zamorec — Jožko Lukeš; Jago, njegov praporščak — Alojz Milič; Desdemona, Brabantiova hči — Mira Sardo-čeva; Brabantio, senator — Mod est Sancin; Cassio, njegov po-bočnik — Stane Starešinič; Rod erigo, beneški plemič — Silvij Kobal; Lodovico, Brabantiov sorodnik — Stane Raztresen; Emilija, Jagova žena — Zlata Rodoškova; Montano, namestnik na Cipru — Danilo Turk; Bianca, Cassiova ljubica — Miranda Ca-harija; Beneški dož — Rado Na krst; Senator — Adrijan Rustja; Senator — Josip Fišer; Mornar in plemič — Edvard Martinuz-zi; Spremljevalka — Leli Nakrstova. Nastopajo še: služabniki, častniki, svetovalci, plemiči, vojaki. Prodaja vstopnic od petka, 11. t. m. dalje v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. Pridite v ponedeljek k zanimivemu predavanju Znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti prof. dr. Niko Kuret iz Ljubljane bo na pobudo Narodne in študijske knjižnice predaval V PONEDELJEK, 14. T.M. OB 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9 O RETOROMANIH, četrtem švicarskem narodiču. Predavatelj se je osebno seznanil s številnimi problemi tega na-rodiča in z njihovim reševanjem, ki je izredno zanimivo za vsako narodno manjšini) in je lahko za zgled vsaki demokratični državi. Predavanje bodo spremljali številni diapozitivi. SLOVENSKI KLUB sporoča, da bo skupina tržaških slikarjev umetnikov priredila m KOLEKTIVNO UMETNIŠKO RAZSTAVO v korist žrtev potresa v Skopju. Razstava bo v dvorani Slovenskega kluba v Ulici Geppa št. 9/1, od torka 29. oktobra do četrtka 14. novembra. V tisku bo sledil podroben program razstave na katero že danes toplo vabimo naše občinstvo. Nocoj ob 21. url družabni večer v počastitev 60-letnice pisatelja Vladimira Bartola. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Barkovlje — Otvoritev barkovljanskih večerov — V četrtek, 17. oktobra 1963, bo ob 21. uri predaval v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12 profesor Tone Penko. Predavatelj bo prikazal življenje delfinov. Vabljeni. Prediini stroj poškodoval delavcu roko Žrtev nesreče na delu je postal včeraj 40-letni delavec Rodolfo Dussi s Trga Valmaura 2, ki je uslužben v tovarni FILSN1A v Liliči Follatoio. Dussi je delal pri predilnem stroju in je nenadoma nerodno vtaknil levo roko pod I zobčasta kolesa stroja. Na pomoč so mu priskočili delovni tovariši ter poklicali rešilni avto RK, s katerim so Dussija prepeljali v bolnišnico, kjer so ga v naglici sprejeli na .ortopedski oddelek za. radi ran na dlani leve roke z verjetnimi kitnimi in kostnimi poškodbami. Dussi se bo moral zdraviti dva meseca, Razna obvestila Prosvetno društvo Barkovlje — V soboto, 12. oktobra 1963 bo ob 16. uri v, društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12, sestanek športnega odseka v zvezi z nastopi na 6. slovenskem športnem tednu. Zaradi luknje na cesti je padel z vespe Ko se je včeraj okrog 13. ure peljal na svoji vespi TS 8498 skozi Bane proti Opčinam, je 34-letni šofer Mariano Ficur z Opčin, Narodna ulica 34, zavozil na luknjo na sredi ceste, izgubil ravnotežje jn Se prevrnil z motorja. Mimoidoči so Ficurju priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK. Bolničarji so Ficurja odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek zaradi hudega udarca na desni strani prsi z verjetnimi poškodbami reber. Ficur, ki sC je opraskal tudi po desnem stegnu in desni roki, se bo moral zdraviti 7 dni. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. oktobra 1963 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je H oseb. UMRLI SO: 57-letna Francesca Paolettl vd. Debonl, 58-letnl Giovanni Scopelliti, 73-letni Romano Dor-dei, 53-letnl Remiiglo Girometta, 72-letna Maria Domini vd. Vrabec, 80-letna Angela Brovedanl por. Rosa-da, 61-letni Pietro Bestloli, 67-letn! Carlo Tominl, 51-letnl Lodovico Slamic, 64-lebna Gisella Wagner por. Wtìzil, 52-letmi Giovanni Staiano. NOČNA SLUŽBA LEKARN Alla Redenzione, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Alla Miner-va, Trg sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg Libertà 6; Al Galeno, Ul. S. CI-Mno 36. IZLET NA SNEŽNIK SPD priredi v nedeljo 13. oktobra izlet na Snežnik. Vpisovanje v dnevnih urah v Ulici Geppa 9, v drugem nadstropju. Udeleženci naj dvignejo sedežne listke do petka 11. t.m. * « * SPDT priredi tudi letos prve dni novembra dvodnevni turistični izlet, in sicer tokrat na Dolenjsko in v Posavje. Izlet bo 3. In 4. novembra. Prvi dan skozi Ljubljano po avto cesti do Novega mesta, na ogled starih gradov in samostanov v Kostanjevici in Pleterjih. Drug0 Jutro o-gled muzeja v zgodovinskih Brežicah In povratek čez Bizeljske gorice, Radeče, Hrastnik In Zagorje v Ljubljano CINE FOTOM ATKItlALE S EC UL IN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 Vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo. HVALA! Gledališča VERDI Danes ob 21. uri bo v gledališču Verdi ob l&O-letniei skladateljevega rojstva izvedba Verdijeve skiladbe «Messa da Requiem». Dirigent Ala-dar Janco. Solisti: Angela Vercelli — sopran, Irene Companez — mezzosopran, Giuseppe Baratti — tenor, Franco Ventriglia — bas. Orkester in zbor gledališča. Zborovodja Giorgio Kl'schner. Uvod k izvedbi bo podal dirigent Giulio Confalonieri. Nadaljuje s« prodaja vstopnic. Nazionale 16.00 «Dagli zar alla bandiera rossa». Arcobaleno 15.30 «La veglia delle a-quile». Technicolor. Rock Hudson, Rod Taylor. Excelslor 16.00 «La maledizione del serpente giallo». Kriminalka Ed-garda Wallacea. Fenice 16.00 «Le città proibite» (Un mondo si rivela). Eastmancolor. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Il successo» Vittorio Gassman, Anouk Almee., Supercinema 16.00 «Sexy proibitissimo». Technicolor. — Prepovedano mladini. Alabarda 16.30 «Il diabolico dottor Satana» John Sutllvan. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.30 «Il magnifico disertore» Kirk Douglas. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «Ginevra e 11 cavaliere di re Artù». Cristallo 16.30 «L’ape regina» Ugo Tognazzi, Marina Vlady. Prepovedano mladini. Capitol 16.30 «La frusta e 11 corpo». Technicolor. Prepovedano mladini. Garibaldi 16.00 «Torna settembre». Technicolor. Rock Hudson, Gina Lollobrigida. Massimo 16.30 «Clementine Cherie» Rita Pavone. Impero 16.30 19.00 21.45 «Eva». Prepovedano mladini. Moderno 16.00 «Fedra» Melina Mer-couri, Anthony Perkins, Rat Vallone. Astoria 16.30 «L’amante indiana» — Technicolor. Jeff Chandler. Astra 16.30 «Lettere dì una novizia». Prepovedano mladini. Vittorio Veneto 16.00 18.30 21.30 — «West side story» Natalie Wood. Prepovedano mladini. Abbazia 16.00 «Capitan Blood» Errol Flyn, Olivia De Hawiland. Marconi 16.00 «Notti e donne proibite». Technicolor. Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «Tipi da spiaggia». Technicolor. Tognazzi, Masiero Skedenj 16.00 «Il quadrato della violenza» John Smith, Fay Spain. Mali oglasi PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino «MAGLIABELLA» na K.orzu Garibaldi, Il (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri rias dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic In perila za ženske, moške In otroke po najmžjlh cenah v Trstu, Postrežem boste v vašem Jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo. POKHIV ANJE HODOV |n podi iz plastike. guma. linoleum od 500 lir dalje kv. meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev. ITALPLAST, Trst Trg Ospedale I. tel. 95 919. ŠOFERJA za težke kamione ište tvrdka Kanobel. Tel. 90-812. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK UCENCI!!! Tiskarna - Vse za šolo! Zvezke, nalivna peresa, šesti la itd. dobite pri : papirnica U. BERNARDI Trst, Ul. Mazzini št. 44 — Tel. 93-667 PRI NAKUPU DOBITE KEMIČNI SVINČNIK Sporočamo žalostno vest, da je včeraj za vedrjo zaspala naša ljubljena mati tn stara mati MARIJA GRGIČ stara 88 let Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, v četrtek, ob 16. url, iz hiše žalosti na pokopališče v Bazovici. Žalujoči: sinova Stanko in Justin, snahi Emilija in Amalija z nečaki Padrlče, 10. oktobra 1963. VČERAJ V DREVOREDU ELIZEJSKIH POLJAN Otvoritev nove samopostrežne poslovalnice Delavskih zadrug DZ bodo mleko prodajale ludi poslej po nižjih cenah Tudi v tej poslovalnici bodo prodajali sveže meso Sinoči ob 18. uri ,ie bila slovesna otvoritev nove samopostrežne poslovalnice Delavskih zadrug v Drevoredu Elizejskih poljan štev. 14. Otvoritvi so prisostvovali poleg Predsednika in članov upravnega sveta Delavskih zadrug, podprefekt dr. Pasino, župan dr. Franzil, podpredsednik pokrajinske uprave dr Savona, predstavnika dveh sindikal hih organizacij trgovskih uslužben ®ev, funkcionarji DZ in nekateri sta ri zadrugarji, med katerimi je bil tudi tov. Ferjančič. Slovesni govor je imel predsednik upravnega sveta prof. Dulci, ki je pozdravil vse prisotne goste in se za to novo realizacijo Delavskih zadrug najprej zahvalil vsem čla-n°m upravnega sveta. Pri tem je Prof. Dulci poudaril, da s to otvoritvijo in s podobnimi pobudami Delavske zadruge najbolj primerno praznujejo svojo 60-letnico obstoja, ** predstavlja pomemben mejnik he samo za to veliko zadružno po-trošno ustanovo, ampak za celotno zgodovino Trsta. Prof. Dulci se je nato zahvalil vsem tehnikom in delavcem, ki so zgradili in uredili to novo samopostrežno poslovalnico, *t bo v tem novem rajonu nudila Potrošnikom vsakovrstno blago po konkurenčnih cenah. V tem smislu se je zahvalil tudi Podprefektu Pasinu, ki načeluje Pokrajinskemu odboru za cene, ki Je Pred kratkim po dolgih razpra-vah uveljavil v naši pokrajini maksimalne cene mesa v prodaji ha drobno, kar preprečuje nadaljnje samovoljno višanje cen. Nato je govoril o vlogi Delavskih zadrug, ki morajo skrbeti, da zadržujejo stalno višanje cen potrošniškega bla ga in zlasti živil na tržaškem trgu v zvezi z napovedjo, da bo od da nčs naprej mleko stalo 100 lir li t®r, je prof. Dulci sporočil, da bo °° Delavske zadruge še naprej prodajale mleko po nižji ceni kot ga Prodajajo v ostalih prodajalnah pripomnil je, da bodo v tej pošlo »alnici poleg drugega prodajali tu P* meso po ceni, ki je nižja od do ‘ocene maksimalne cene. Zatem sta spregovorila še župan dr. Franzil in podprefekt dr. Pasino. ki sta zaželela Delavskim zadrugam vedno več uspehov pri pobi-Jknju cen v prodaji na drobno Fred slovesnostjo je bil ogled no-ìUr Pds'ovalnice. Prostor sicer ni ve-nk, toda razporeditev v notranjosti i® f®lo racionalna, tako da trna po-‘ rosni k, ko pride v trgoVino, na .Pogled vse, kar se tiče jestvin in ddi nekaterih drogerijskih predmetov. Prepričani smo, da bo poslovalnica dobro poslovala, saj je S ® Postavljena v novem, zelo ob-Jddenem rajonu mesta, kjer je de-obrat Primanjkovalo trgovskih D cenah ne moremo mnogo pi- da je malo prej odstranjeval o-grodnje pri 'nekem oporniku hotela v gradnji v Grljanu. Naenkrat se je nerodno prestopil, izgubil ravnotežje in padel s 4 metre visokega zidarskega odra. Na nomoč so mu priskočili delovni tovariši in poskrbeli, da so ga prepeljali v' bolnišnico z zasebnim avtom. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Obnovljena cesia Sežana-Divača Te dni je bila izročena prometu popolnoma obnovljena cesta Divača-Sežana. Cesta je dolga 9 kilometrov in široka 7 metrov ter je po njej možen promet z vsemi vozili. Za obnovitev te ceste so porabili skupno 200 milijonov dinarjev. Medtem se nadaljujejo dela za popolno preureditev in ureditev ceste od Sežane do Dorn-berga, uredili in asfaltirali pa so že približno 8 kilometrov ceste med Sežano in Štanjelom. Vsa dela za ureditev te kraške prometne žile, ki povezuje Koper z Novo Gorico, bodo dokončana do konca tega leta Nova cesta, ki bo krajša od prejšnje za približno 13 km, ne bo samo olajšala prometa med upravnim središčem okraja z Goriško in Tolminsko, ampak bo prav gotovo tudi prispevala k razvoju turizma in turistični valorizaciji področja od Tolmina do istrske obale. VAZEN NAČRT ZA RAZVOJ DEŽELE Pahorjev večer v SL klubu Zgraditi povezavo med pontebsko in projektirano progo Benetke-Muenchen O vprašanju so razpravljali na treh sestankih v Trstu in Vidmu - Sestava idejnega načrta bo stala 6 milijonov lir *naniti tudi z vsemi ostalimi cena-j?1. v drugih zasebnih trgovinah ^ejstvo pa je, da so nekatere stva-y že na oko cenejše kot drugod. „a primer smo si prepisali cene go-®Jega mesa. V tej poslovalnici bonu goveje meso prve vrste proda-jau p0 sledeh cenah: j Sredina brez kosti za tipično »A, in° 920 lir kg; mleto meso za golaž 49o ur kg; meso za juho s j\bstmi 480 lir kg; stegno brez koli» ,1280 lir kg 1 zrezki stegna 1360 p kg; navadni zrezki 1080 lir kg. 0 ceniku najvišjih cen govejega mesa, ki ga je sestavil pokrajinski nnbor za cene, pa se govedina pr-* vrste prodaja: govedina za juha 'ekonomična) 500 lir kg; prednji * 25 odst. kosti 840 lir kg ; predili! » knez kosti 1100 lir kg; zad-‘F n®1 s 25 odst. kosti 1020 lir kg; »nrt i! deI brez kosti 1400 lir kg; Rorni deI izrezki) 1680 lir kg. Iz enimi® Primerjave uradnega cenika vnuf, ln? in cen v omenjeni poslo-nan*ci Delavskih zadrug je razvid-razlika nekaterih vrstah precejšnja skoat;o J31 bilo nujno, da bi Delav-om»„,rdruge’ kot smo že večkrat J’ Prevzele ponovno v svojo dal» 14 mesnic. ki so jih leta 1956 e v zakup zasebnikom. S primerih r.e°rganizac)jo prodaje bi se lah D»u i1, v omenjenih 14 mesnicah Po zadrug prodajalo meso vaio1 t i? cenab, kar bi mnogo vpli-hiesni "lì na raven cen v zasebnih Padec tesarja 2 zidarskega odra boli?.« ortoDedski oddelek glavne nrir?iiai,c.e 80 včeraj okrog poldne lianiai 99-letnega tesarja Virgi-, - «ergaminija iz Turriaca v Furia zaradi zloma levega stopa-»j' .Cfgamini, ki se bo moral st a.vUl 20 dni, če ne bodo na-P*'e komplikacije, je povedal, Delavska zbornica'nam je sporočila, da so se v Rimu začela pogajanja za obnovo vsedržavne delovne pogodbe delavcev v proizvodnji vin, likerjev in kisov. Zahtevajo 30-odstotno zvišanje mezd, ustanovitev štirinajste mesečne plače, skrajšanje delovnega časa na 42 ur tedensko itd. Na Intersindu v Trstu se danes sestanejo zastopniki sindikalnih organizacij ter ravnateljstva livarne SAFOG, da proučijo skrajšanje delovnega časa, ki ga hoče ravnateljstvo uvesti v delavnici in v montažnem oddelku. Spremembe so v zvezi s proizvodnjo tekstilnih statev v tem podjetju Tajništvo delavske zbornice je pozvalo Zvezo industrijcev v Gorici, naj določi dan sestanka, na katerem se bodo pogovorili o u-stanovitvi proizvodne nagrade v tovarni nogavic Fratelli Mucchiut v Gradiški. Tajništvo delavske zbornice je včeraj preklicalo pokrajinski sporazum za nediplomirane nameščence lekarn; sporazum zapade 31. decembra. Obenem je pozvalo zvezo lastnikov lekarn,- naj določijo dan za pričetek pogajanj o sklenitvi novega pokrajinskega sporazuma. 31. decembra letos zapade tudi pokrajinski sporazum zh' ,rbsebje javnih lokalov (kavarn, barov, slaščičarn itd.). Tajništvo CGIL je pozvalo Zveze trgovcev iz Gorice, Tržiča in Gradeža na pogajanja za sklenitev novega sporazuma. Poziv na sestanek je prejela tudi Zveza industrijcev v Gorici Pred nami je zajetna kongresna Debréja iz Pariza. Kot kaže, bo deč bo prav ta tema nekakšen da skupno s sindikalnimi zastop-knjižica (okrog 150 strani) Vll.lletošnji kongres podčrtal problem «leitmotiv». VII. jugozlovanskega ni]ti prou{i pogodbeno stanje v kongresa pediatrov Jugoslavije, ki prizadetih (defe-ktniji) otrok. |pediatričnega kongresa. Zadnja te- - -......... -• ....... bo od 15. do 20. tega meseca v j Ce bežno prelistamo .kongresno ma pa navaja krvne bolezni^ z dvorani piranskega1 knjižico, nam le-ta pokaže, da bo * r"'~‘ Kot smo že poročali, je Slovenski klub v torek priredil «Pahorjev večer» v proslavitev pisateljeve 50-letnice. Zgoraj: pogled na udeležence večera v Gregorčičevi dvorani. Spodaj: pisatelj Boris Pahor se z ______ w..„ j,. izbranimi besedami zahvaljuje za izkazano pozornost snanit/6! ^ morali podrobno se- uiiiiiiiiiaiiiiiiiiitiHiiitiiiiiiiiiiiijitiifMiiiitiifitimMHijftiiMiMiiiiiiMiiiittiiiiiimtiiiimimiiiutMiHiiiiiiiiiimiiitmiiiiiiiititiHiiiitiitiiiHiiiiiiiimiiiiiiiHmtMiiitii Svoj čas je inž. Sardegna izdelal načrt o železniški progi Be-netke-Fortezza. ki bi jo v drugi fazi podaljšali do Muenchen«, Karnijska skupnost je v zvezi s tem načrtom predlagala, naj bi v cilju krepitve evropske skupnosti kakor tudi povezave dežele Furla-nija-Julijska krajina s Srednjo Ev. ropo, povezali naše kraje s projektirano železno cesto. S tem namenom so sklicali po en sestanek v Trstu in v Vidmu, prisostvovali pa so jima zastopniki trgovinskih zbornic Trsta, Vidma in Gorice, pokrajinskih uprav in občin kakor tudi zastopniki trgovinske zbornice iz Benetk. Kakor se govori, predvideva načrt o povezavi furlanskega železniškega omrežja s projektirano progo izgradnjo železniške zveze med pontebbsko železnico in projektirano progo, Ta povezava naj bi se izvršila med železniško postajo Humin (Gemona) in Pieve di Cadore, tako da bi bila proga speljana skozi predor v Forni di Sopra. V začetku tega tedna je bil v Vidmu tretji sestanek, katerega so se udeležili visoki predstavniki trgovinskih zbornic iz Vidma in Trsta, predstavniki videmske obči. ne in pokrajine, karnijske skupnosti,' bellunske trgovinske zbor-niče in tržaške. Prisotni so proučili predloge, ki so jih prejeli iz različnih krajev, ter pooblastili predsednika videmske trgovinske zbornice grofa Di Maniaga, da se čimprej dogovori z inž. Pellisom za izdelavo načrta železniške proge, ki bo povezovala deželno železniško omrežje s progo Benetke - Muenchen. Predlog predvideva izdelavo idejnega načrta, ki ne bo vseboval podrobnosti. Sodijo, da bi ta načrt stal okoli . šest milijonov, Videm bi plačal 50 odstotkov. Trst 40 in Go. rica 10 odstotkov-^ celotnega stroška. Obenem so govorili o avtomobilskih cestah, od katerih pričakujejo Videmčani neposredno pove-zavo preko Trbiža z Avstrijo, ter o pontebski železnici, katere ka pacitete bi morali povečati z izgradnjo drugega tira. VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Jugoslovanski zdravniki-pediatri ria VII. kongresu v Portorožu-Piranu Glavna tema kongresa: problemi poškodovanih otrok - Kongresa se bodo udeležili tudi gostje iz Trsta in drugih držav V Vidmu bodo odprli tri fakultete tržaške univerze Na zadnji seji občinskega odbora v Vidmu so razpravljali o ustanovitvi neke vrste podružnice tržaške univerze v furlanski prestolnici. Občinski predstavniki se ogrevajo za otvoritev treh fakultet, in sicer leposlovne, jezikovne in pedagoške. Decentralizacija takšne vrste bi približala učni zavod velikemu številu študentov furlanske pokrajine, ki sedaj potrošijo precej časa za vožnjo v Trst, ali pa se zaradi oddaljenosti ne morejo redno udeleževati predavanj. SKLEP OSEBJA DRUŽBE ATA Mestni avtobnsi ne bodo vozili 2 uri Posebno stavka med 7.30 in 8.30 bo občutno vplivala na prevoze zaposlenega osebja in sciar jev DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10. tel. 25-76. DANES bo osebje podjetja ATA, ly vzdržuje mestni avtobusni promet, stavkalo dve uri v znak protesta proti ravnanju ravnateljstva te družbe, ki noče priznati delavcem boljših mezdnih in normativnih pogojev. Stavkali bodo dve uri, zjutraj od 7.30 do 8.30 in popoldne od 17. do 18. ure. Ker bo posebno jutranja stavka povzročila resne motnje v rednem prihajanju meščanov na delovna mesta, še prav posebno pa prihod šolarjev v svoja šolska poslopja, naj si vsi prizadeti poiščejo primerna prometna prevozna sredstva, da ne bodo zamujali. llllllllllllllllllllllllllllll||||f|||||||||||||ll||||||MIIII||||||||||||||llllilllllllllllllllllllllllllllllllim,l,,|,„111,,,,llllll„|||||,|Mlim|im,H,UHI,Ul,H, GORIŠKA SINDIKALNA KRONIKA Danes na Intersindu sestanek o krajšem delovnem času vNAFOk Skrajšani delovni čas namerava ravnateljstvo uvesti v delavnici in v montažnem oddelku statev prenovljeni UVUIUIU ^uauoACg« ( aujiaìlu, itati* »t-ia jjuno«, ua uu Tartinijevega gledališča. Jugoslo-j VIL kongres imel pet glavnih tem. vanski pediatri so se prvič sestali 11. tema bodo «Vakcinacije», glavni med obama vojnama, in sicer na ; referat pa prof. dr. M. Sarvan in Bledu na pobudo tedaj vodilnega doc. dr. Lj. Simeonov z univerz, jugoslovanskega pediatra dr. Am-1 otroške klinike v Sarajevu, o temi brožiča. Blejskemu kongresu sta «Ostale vakcinacije m pasivna pred zadnjo vojno sledila še dva,1 imumzacjia» pa bodo v glavnem in sicer v Zagrebu in Beogradu, j referatu govorili prof. dr. K. Pan-šest let po končani vojni so se — I sini, prof. dr. Emili in dr. I. Svel tokrat obogateni z mnogimi izkuš- j s klinike za otroške bolezni reške niami — ponovno sestali jugoslo- medicinske fakultete. II. tema kon-vanski pediatri v Sarajevu, leta ' gresa je «ProfiHksa» ter je prvi 1955 na Ohridu in pred štirimi leti del posvečen antenatalni profilak-na VI. kongresu ponovno v Beo- , si, okolju in prehrani. Glavni re-gradu Generalni sekretar VII. | ferat bo imel prim. doc. dr. F. 'kongresa jugoslovanskih pediatrov, j Fiier-Sartorius iz Zagreba. Drugi direktor koprske bolnišnice dr. 1 J Branko Šalamun je na tiskovni konferenci predvsem poudaril in podprl določeno aktualno — in I Beograda, akutno — problematiko v okviru III. tema kongresa obravnava jugoslovanske pediatrije. Udeležbo «Nefropatie» Prvi_ glavni referat nh tem kongresu je potrdilo okrog ie posvečen kirurškim obolenjem 400 jugoslovanskih otroških zdrav- urogemtalnega trakta (dr. M. Ziv-nikov. Kongresu bodo kot gostje kucin, Beograd), arugi referat pa prisostvovali tudi nekateri tržaški : vnetjem m metaboličnim obole-pediatri, vredno pa je omeniti pri- njeni ledvic (prof. dr. B. Tasovac, del pa navaja medikamentozno profilakso bolezni z glavnim referentom prof. dr. V. Cupičem iz Ktmna hod sovjetskega predstavnika, prof. dr. F.A. Tura iz Leningrada in dr. Eve Chrzanowsi«■ vy. lir 'celoletna ti«)'li*teftM » dlH rfesečno 420 din - Nedeljska: pos-newia 40 dii. letno 1920 -din. polletno »60 din, četrtletno 480 din - Postni teko« račun: Založništvo tržaškega tlako Trst 11 5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljan*. artr-s ar/AV« sùrsutrsi “jsvsr masteč*.* —- - * ' - — - - -v- "*■ - - ‘"-”1 '