Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajmo se! e 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : Upravništvu „Mira“ v CeloTcu. Leto XI. Vabilo k naročbi. Leto se nagiba h koncu in kmalu se približa čas, ko je navada, da se ponovi naročnina na časnike. Mi vabimo in prosimo torej vse naše pokrovitelje, prijatelje in naročnike, naj nam vsi zvesti ostanejo. Mi imamo zavest, da smo v težavnem položaju in po trnjevih potih storili za našo slovensko-katoliško stvar, kar je bilo mogoče. Katoliška stvar nema primeroma v nobeni deželi toliko očitnih in skritih, nasprotnikov, kakor na Koroškem. Politični boji so tukaj trdi in dolgotrajni, uspehi na videz le redki in neznatni. Pa od trde skale se kamenje le počasi lomi. Če se nam je v teku zadnjih let vendar posrečilo, velik del slovenskega prebivalstva liberalcem-nem-škutarjem in njih pogubnim naukom iztrgati in za slovensko-katoliško stranko pridobiti, priznali nam bodo vsi, da velik, če ne največi del zasluge za to gre našemu listu. Naš boj je pa tudi naroden, in mi koroški Slovenci se ne borimo samo za nas, ampak za celo slovenstvo. Na dolgi črti od Dravograda do Št. Mohorja stojimo na straži in zavračamo valove nemškega morja. Ko bi mi kedaj podlegli in poginili, bil bi v veliki nevarnosti ves ostali slovenski narod. Kakor povodenj bi se vdrla nemškutarija čez gorenjo Krajino, kjer ima itak že dosti prijateljev. Ko bi nemščina do Ljubljane prodrla, potem so tudi štajerski Slovenci nekako odrezani, in bi se težko branili. Slovenski rodoljubi vedo, kako važna je postojanka, ktero mi branimo, zato so naš list vsa leta radi podpirali, in to pričakujemo od njih tudi zanaprej. Govor na shodu podružnice sv. Cirila in Metoda za Št. Janž in okolico v Rožni dolini. (Govoril čast. g. Fr. Stingi, kaplan v Svečah, dné 6. novembra 1892.) (Dalje.) Kazalo bi tedaj, da se obiskovanje šole okrajša, da bi otroci hodili v šolo samo do 12. leta in sicer tako, da bi hodili v šolo samo dopoludue. Da bi bilo tako prav, dokazuje to, da so nektere avstrijske .občine, kakor na primer Weitra in Zwettel, za to vlado prosile. Te občine so kazale ob enem na to, da otroci, ki imajo daleč v šolo, nimajo skozi cel teden opoludne tople hrane in vsled tega njih zdravje trpi ; oni hirajo, ker jim manjka potrebnega krepčila. Taki otroci pa polagoma živi mrjó. Največ v tem oziru trpijo otroci v goratih krajih, pred vsem na Solnograškem, Tirolskem, Koroškem in Štajerskem. Utrujeni od hoje po gorah, prebijejo ti-le „ mučeniki moderne kulture4' poldne v šolski sobi, nič druzega ne jeddč, kakor črn, suh kruh. Liberalizem je uredil vse šole po enem in tistem kopitu. Liberalni kolovodje, kteri so nam kristjanom usilili brezversko šolo, niso v poštev vzeli, da vsi otroci niso otroci liberalnih ministrov, liberalnih dvornih svetnikov in tem enakih ljudij, ampak da čez sto in sto tisoč otrok, ki morajo v šolo hoditi, so otroci revnih starišev, ktere vse je pripravila liberalna šolska postava ob toplo južino. Tu, ravno tu spoznavamo, da tisti ljudje, ki so sedanjo šolsko postavo naredili, ne poznajo potreb kmečkega stanu. Sicer je vsakemu trezno misle- V Celovcu, 20. decembra 1892. Nekterim kranjskim rodoljubom se je letos riaš list nekoliko zameril, ker smo obžalovali vedno bratomorno vojsko med kranjskimi Slovenci in priporočali slogo. Nam borilcem na meji se pač stvari drugačne vidijo, kakor rodoljubom v središču. Mi potrebujemo nujne pomoči, naši bratje nas pa dostikrat ne slišijo, ker se jim druge zadeve nujnejše vidijo. Dostikrat se nam zdi, da bi Slovenci v središču svojim bratom na mejah lahko več pomoči pošiljali, ako bi svojih močij ne trosili v medsebojnih bojih in prepirih. ^ Zato kličemo večkrat k slogi in edinosti. tem pa nikakor ne zatajujemo svojih katoliških načel; kdor Idi tako sodil, nam dela krivico, ker mi smo vselej odločno spoznali svojo katoliško vero. Naše prepričanje je, da je katoliška vera naša najboljša obramba. Teh načel se je »Mir« vedno držal in si zato občno priznanje pridobil pri vseh trezno mislečih možčh. Hudi boji nas še čakajo, pa mi zaupamo v Boga in naše zveste prijatelje, ki so nas do sedaj tako požrtovalno podpirali. Nadalje pa čč. gg. rodoljube še posebno prosimo ; 1. Naj nam zvesb ostanejo in naj nas radi podpirajo z dopisi ter naj se ne utrudijo pri skupnem narodnem delu. Vsak, kdor more za katoliško in slovensko stvar posebno pri nas na Koroškem kaj storiti, naj si šteje to v dolžnost. 2. Naj si vsak po svoji moči prizadeva, pridobiti nam še več novih naročnikov. Pogrešamo namreč še mnogo slovenskih rodoljubov v naši »Mirovi« armadi. 3. Naj pomagajo pisanja vešči rojaki priprostejšim ljudem pri pošiljanju naročnine, posebno v takih krajih, kjer nemajo pošte. čemu možu znauo, da je šola pri nas postala prav za prav torišče političnega hujskanja. Liberalcem, kteri. kličejo : „ne izdajte šole duhovnikom, cerkvi11, ne gre za šolo samo; oni dobro vedo, da-besede, s kterimi sleparijo ljudstvo, kakor, da bi nàrod z versko šolo pokopal svoj napredek, da bi padel nazaj v srednjeveške temote in da bi se ljudstvo potrapalo, niso resnične, ampak liberalcem gre za to, da ne bi zgubili upliva, ki ga imajo po sedanji brezverski šoli med učitelji. Tem hujskačem ne gre za korist in potrebe ljudstva, ker jih niti ne poznajo, ampak za njih lastni sebični namen. (O „zachovàni stacu polnického", spisal R. Vrba, str. 129.) Je torej že skrajni čas, da bi se naše šole kmalu v tem smislu preustrojile, prenaredile. Med največje napake sedanjih šol, treba je šteti tudi njih brezvernost. V sedanji šoli je dovoljeno samo 2 uri na teden krščanski nauk razlagati ; učitelj pa je v šoli 20 'ur na teden in še več ; kako je torej na tem veliko ležeče, da bi bil učitelj veren; kajti, če ni, kako lahko iztrga iz nežnih src otroških to seme, ktero je tam s pomočjo duhovnika cimati začelo, kako lahko more ves trud duhovnikov uničiti! Se vé, da so še nekteri učitelji, kteri dela duhovnikovega v šoli ne kazijo, a teh je prav malo. Knez Liechtenstein je v enem svojih govorov v državnem zboru (19. marca 1889) to-le rekel: „Merodajni krogi med liberalnimi učitelji uplivajo naravnost na uničenje krščanske zavesti našega ljudstva. Ako bi posamezne izglede, posamezne osebe ali mesta imenoval, ne bil bi to dokaz, ampak denuncijacija. Ne morem podati statistike o tem, koliko je učiteljev-nevercev." Štev. 35. 4. Pri novih naročnikih naj se blagovoli naznaniti, da so novi, ker se nam s tem prihrani veliko dela, in imamo drugače mnogo iskanja po zapisniku in imenikih. Tudi je potrebno pristaviti zadnjo pošto. Cena in oblika se »Mira« v prihodnjem letu ne bo spremenila. Kakor doslej, naj se naročnina pošilja na upravništvo »Mira« v Celovcu. Ob enem prosimo stare naročnike, ki so še za pretekli čas na dolgu, naj zdaj o novem letu svoj dolg poravnajo, ko se ravno naročnina vpisuje, ter naj nam ostanejo zvesti še zanaprej. Vsem našim vesele praznike! Lastništvo in uredništvo „Mira“. Beseda našim kmetom! Koroški liberalci in nemškutarji so dné 13. novembra v Celovcu napravili velik shod, na kterem so iz ust dr. Luggina vojsko napovedali slovenskim rodoljubom v deželi. Mi se tega bojnega klica sicer nismo preveč ustrašili, ker so vsi tisti, ki so nam na tistem shodu s pestmi pretili, ravno to že tudi poprej ves čas delali in nam nagajali, kolikor so mogli. Vendar pa je naše stanje žalostno dovolj. Slovenskih rodoljubov je le malo, kmetje so pa omahljivi in mnogi tudi že močno popačeni od brezverskega liberalizma. Od vlade kako pomoč pričakovati smo se že davno odvadili. Tudi od slovenskih bratov na Kranjskem se nam ni nadejati izdatne podpore, ker njim se bolje do-pada, potrositi svoje moči v medsebojnih, bojih. Naši nasprotniki pa uživajo milost in podporo vseh mogočnih in bogatih, gospodov v deželi in zunaj nje ; imajo graščine, fužine in tovarne, vse kar leze in gre, jim kamenje vkup nosi za veliko ječo, ki jo mislijo na naši zemlji zidati za nas Slovence. V pogledu na toliko razliko močij ne bilo bi se čuditi, ako bi začeli nekteri rodoljubi obupovati in utrujeni od ogromnega dela in mučnih skrbij pokladati orožje na stran. Kdor pa ima živo vero, ne bo nikdar obupal. Mi vemo za pomoček, ki nas bo Kakšen duh veje med liberalnimi učitelji, moremo sklepati iz učiteljskih časnikov. To so uradne izjave tako rekoč, ktere se zatajiti ne dajo. Tako na primer je neki višji cerkveni dostojanstvenik kupil za dunajske šole križe, ker tam nobenih ni bilo. Pri tej priliki je najbolj razširjeni učiteljski časnik pisal in si prizadeval, da bi se ta dar odklonil, samo v tem slučaju se bojda sme križ v šolo sprejeti, ako imajo darovani križi umetniško ceno, tako, da se morejo pri risanju porabiti. („Fr. Paed. Blatter XIY. letnik str. 810). Ravno tisti časnik je zasramoval one učitelje, kteri so še verni, pišoč: „So še na deželi učitelji, kteri si pustijo od duhovnikov »Očenaš« kot šolsko molitev vsiliti, so še učitelji, kteri hodijo na cerkvene sprevode itd.“ (Pr. Pad. Blatter letnik XIV. str. 53.) Liberalcem je vera trn v océh in zató jo hočejo po vsaki ceni iz šolskih soban odstraniti. V nekterih državah se jim je to že posrečilo popolnoma. Pri nas na Avstrijskem je sicer še dovoljeno v šoli dvakrat na teden katekizem razlagati. A kaj vse to pomaga, če nasproti temu dvajset šolskih ur na otroke tako uplivati more, da se krščanski nauk v njih ne krepi, ampak uničuje? Šolska postava iz dné 14. majnika 1869 sicer pravi, da so ljudske šole zató, da bi se otroci v nravnosti in pobožnosti vzgajali, da bi iz njih postali pošteni ljudje in dobri državljani. To je vse lepo. Toda vprašanje je, ali sedanja šola tej nalogi zadostuje. Žal, da moramo reči, da ne. Kajti ne zadostuje, da se samo krščanski nauk poučuje od strani duhovnika, učitelj mora duhovnika kolikor mogoče podpirati! In da se tako godi, žali-bože, tudi reči ne moremo. Tudi v naših krajih, storil nepremagljive: povrnimo se vsi nazaj k lepemu krščanskemu mišljenju in življenju. Sv. apostelj Pavel pravi: »pobožnost je za vse dobra“, in tako je tudi res. Ako bo kmet pobožen , bo tudi trezen in priden pri delu ; tak ne bo zapravil in zgubil svoje in naše zemlje. Nek slavni angleški državnik je rekel: »Ljudstvo zamore obogateti le s pridnostjo in varčnostjo; vsak je slepar, kdor drugače uči.“ Pobožnemu kmetu tedaj „Sudmark“ ne more do živega: on pridno dela in zmerno živi, svoje trpljenje in zatajevanje samega sebe pa Bogu daruje; namesto posvetnega uživanja in veselja po gostilnicah ga razveseljuje čista vest in pa pogled na lepo obdelane njive in lepo rejeno živino. Veseli ga tudi, da njegovo premoženje počasi narašča, in da njegovim otrokom ne bo treba kruha stradati. In kakor pobožen kmet spoštuje svoje stariše, tako bo spoštoval in ljubil tudi svojo materno besedo in bo gledal na to, da se bodo njegovi otroci naučili gladko brati po slovensko, da bodo znali, kedar dorastejo, prebirati lepe in poštene bukve in časnike, kjer se ljudje ne odvračajo od vere, ampak se k njej le napeljujejo. Ker bo pa videl, da se otroci v sedanjih šolah v svojem jeziku še brati ne naučijo, ker se materni jezik preveč zanemarja, zato bo s a m otroke po slovensko brati učil in podpisoval bo le take prošnje, kjer se bo tirjalo, da se mora tudi kaj slovenščine učiti. — Pobožni kmet bo pa tudi spoštoval svoje dušne pastirje ter jih ubogal pri volitvah in vseh drugih priložnostih. Ko bi mi imeli same pobožne kmete, potem bi bili kmalu vsi enega duha; kakor skala bi stali nepremakljivi v sredi sovražnih valov! Kedar človek vero zgubi ali v veri omahovati začne, tedaj išče novega boga po tabernah in gostilnicah, pa ga ne najde. Pravijo mu, da po smrti ni nič, in da je le tisti pameten, kdor si na tem svetu nebesa naredi. To je ravno pravi nauk za take, ki hočejo sebe in svojo družino v nič spraviti in pokončati. Nič delati, gospoda igrati, dobro jesti in piti in pohajkovati po gostilnah in kavarnah za kratkim časom in med vesele družbe, to požre veliko denarja, in zato se ni čuditi, da je že toliko liberalnih kmetov prišlo na kant in tudi svojim otrokom niso druzega zapustili, ko beraško palico. Nemci v Gradcu so naredili društvo „Sudmark“, ki ima namen, denar nabirati pri bogatih Nemcih in s tem denarjem pokupiti zemljišča zadolženih slovenskih kmetov, potem pa, ko bi zemlje več ne imeli, potisniti Slovence iz dežele, da bi vso Nemci v oblast dobili. To društvo pa ne bo veliko opravilo, ker nikoli ne bo nabralo toliko denarja, kar je slovenska zemlja vredna. Koroški liberalci so pa bolj premeteni in zviti, kakor štajerski: za uničenje slovenskih gospodarjev jim ni treba denarjev nabirati, oni mu le nekoliko brezverskega strupa v možgane vlijejo, in potem je kmet tako zmešan, da se sam u k o n č a. Omajejo in vzamejo mu vero, naučijo ga, zaničevati duhovnike in ogibati se cerkve. Kedar je enkrat tako daleč poučen, da začne Božjo službo v gostilnici opravljati, potem je že njihov. Kmalu bo šel po prvi tisočak v hranilnico, in začelo se bo »gosposko" in »liberalno" življenje, ki se nadaljuje še po drugem in tretjem tisočaku. Vsega kakor vam je znano, so učitelji tako mlačni kristjani, da se takih malo najde. Še hujše se godi, kjer so. učitelji popolnoma neverci. Da so v resnici nektere šole tako nesrečne, to se dà lahko dokazati. Saj je na primer na Dunaju urad šolskega nadzornika v rokah takih ljudij, kteri se s svojo nevero javno bahajo. Naj navedem samo en izgled dr. Dittesa. Je protestant iz Pruskega, kteri je bil poprej šolski nadzornik na Dunaju in pozneje je postal ravnatelj učiteljske pripravnice. O njegovem mišljenju priča ta okolnost, da je sprejel urad ravnatelja pod tem pogojem, da noga nobenega duhovnika pragu tega zavoda nikoli ne bode prekoračila; ob enem o njegovem sovraštvu do vere in cerkve pričajo te-le njegove lastne besede, ktere je spregovoril v državnem zboru dné 24. aprila leta 1874.: »Sem Vam porok, da, ako bi enkrat prišel blizu nebeških vrat, tedaj bi poprej, predno bi noter vstopil, pogledal, koliko je tam farjev in mnihov, in ako bi jih tam bilo veliko, pri samih vratih bi se obrnil in odšel! (Jos. Himmer, v blalobytu duchovenstva str. 39.). Zdaj pa si pomislite, kakšni učitelji morejo priti iz takega zavoda, kteremu na čelu stoji tak voditelj ! ! (Konec prihodnjič.) Smešničair. Zdravnik: »Gospica, za Vas bi bilo naj- bolje, da se omožite." Gospodična: »Vi ste samec, pa me Vi vzemite !" Zdravnik: »Ne zamerite, zdravnik le zdravilo zapiše, pa ga sam ne pije." veselja je pa konec, kedar tak posestnik ne zmore več obrestij. Tedaj zapoje boben, družina je uničena, en kos slovenske zemlje je zgubljen — brez »Sudmarke" in njenih denarjev. Kedar je pa človek zavolj brezverskih naukov svoje premoženje zapravil, tedaj pridejo k njemu druge vrste krivi preroki, namreč socijalni demokrati, ki mu delajo nov up in pravijo: »Nič ne m a r a j, prišli bodo drugi časi, mi reveži bomo vse prekucnili, bogatim bomo vse vzeli in med seboj razdelili." Mnogo jih je, ki verujejo takim in podobnim vabam in sanjarskim besedam, med tem pa, ko na tisti »zlati čas" čakajo, preklinjajo vse tiste, ki kaj imajo, in uživajo grenko revščino s škripanjem z zobmi. Ti bedaki pa tistega zlatega časa, ki se jim prerokuje, nikoli ne bodo dočakali: kajti če bi prav prekucijo začeli, bodo tudi tisti, ki kaj imajo, svoje premoženje branili, in vsi pravični ljudje bodo z njimi potegnili. Ko bi pa prav reveži zmagali, bodo kmalu tisti, ki so bili njih vodniki, premoženje za sebe pograbili, reveži bodo pa spet goljufani. Slovenski kmetje, poslušajte in verujte, da ne pridete nikoli na dober konec, če bote brezverce poslušali. Trdno se držite katoliške vere; če se bote po njenih naukih držali, nikoli ne bote zgrešili prave poti. Kdor po veri živi, ima Boga za prijatelja, pa tudi posvetnih oblastnikov se mu ni treba bati, kajti on ne bo vedoma nič tacega storil, kar je zoper postavo. Rodoljubi! v tem duhu poučujte in izgojujte naše ljudstvo, zatirajte nemško-liberalno brezversko plevel in oživljajte krščansko mišljenje in življenje, to bo naša najboljša obramba. Dopisi prijateljev. Slovenci in Slovenke! Darujmo prvo krono, ki nam v roke pride, družbi sv. Cirila in Metoda! Iz Celovca. (Slovensko katoliško politično in gospodarsko društvo) je prejelo sledeči dopis : Št. 16 797. Slavnemu predstojništvu kat.-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, tukaj. Vis. c. k. ministerstvo za notranje zadeve je z odlokom od dné 3. novembra t. 1., št. 10402, na pritožbo kat.-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem razveljavilo razsodbo vis. c. kr. deželne vlade z dné 9. febr. t. L, št. 153 preds., in poslednjej zaukazalo, da naj vlogo imenovanega društva z dné 4. decembra 1891 od strani mestnega magistrata v Celovcu v slovenskem jeziku rešiti naroči, ker je slovenščina na Koroškem sploh in tudi v Celovcu samem deželno-navaden jezik, in je toraj omenjeno društvo v pogledu na čl. 19. drž. osn. postav o splošnih pravicah državljanov opravičeno, tirjati od politične oblasti I. stopinje, da jej vloge reši v tem jeziku. To se naznani slavnemu predstojništvu društvenemu vsled odloka vis. c. kr. deželne vlade z dné 7. t. m., št. 1731 preds., z dostavkom, da bo slovensko rešitev dotične vloge pozneje dobilo. Magistrat v Celovcu dné 9. decembra 1892. Župan: Bosch. Zavolj te ministerske razsodbe, da morata namreč oba magistrata v Celovcu in v Celju sloven-venske vloge prejemati in tudi v slovenščini reševati, je zdaj veliko hrupa po nemško-liberalnih listih in velika razburjenost med liberalnimi poslanci, ki so celo po dr. Steinwenderju v državnem zboru stavili nujni predlog, naj se voli odsek 24 udov, ki bo preiskal ministerski odlok zastran Celja in Celovca, pa to jim ni obveljalo. Vladni zastopnik baron Erb pa je v državnem zboru razložil, zakaj da je vlada tako razsodila. Glavne misli njegovega govora so bile: Slovenščina je v deželi navaden jezik na Koroškem in na Štajerskem , pa tudi v mestih Celovec in Celje. Po čl. 19. drž. osn. postav se tedaj ravnopravnost slovenskega jezika v teh krajih ne more zanikati. Nadalje je vsak magistrat ob enem politična oblast prve stopinje, kakor c. kr. okr. glavarstvo, kot taka oblast je pa pokorna viši politični oblastniji in se zoper njene ukaze niti pritožiti ne sme; mestni odbor je toraj prekoračil svojo oblast, ko se je pritožil zoper ukaz, ki je bil dan magistratu kot poli-tičnej oblasti. Tako je razsodilo tudi državno sodišče. — Ker je pa ta zadeva zdaj že v vseh inštancah rešena in sojena, zdi se nam ves hrup naših nasprotnikov prazen. Oni hočejo seveda vse s silo dognati in si ušesa mašijo, kedar mi kličemo postave na pomoč. Pa to jim ne bo obveljalo ; ministri na Dunaju ne morejo brez postav kar po svoji volji vladati ; tu bi nastala splošna zmešnjava in vojska vseh zoper vse. Celjani in Celovčani se bodo morali že navaditi na to misel, da tudi Slovenec ni čisto brez vseh postavnih pravic. Iz Kotmare vesi (Naše razmere.) Brali smo v zadnjem listu »Mira" v dopisu iz Žihpolj, kako so se tamošnji »fortšritlarji" navlekli liberalne omike in se z vso gorečnostjo poprijeli na strankarskem shodu v Celovcu podanih jim naukov. No, pa tudi za naš kraj ni bil ta shod popolnoma brez uspehov. Tudi naši liberalci niso strpeli, na dan tako slavnega koroškega »parteitaga" doma ostati, ampak so se ga v jako lepem številu »petih" najizvrstnejših mož udeležili, trdno upajoč, da zna-biti vendar vsaj kterega izmed njih doleti jako dvomljiva čast, izvoljenemu biti v tisti slavni generalni štab tamkaj osnovane črne vojske za pobijanje koroških Slovencev. Čudimo se le, kako da so se mogle tako izvrstne moči na tistem shodu popolnoma prezreti, saj brez vseh zmožnosti naši možakarji vendar niso. Eden izmed teh bi imel to občudovanja vredno lastnost za kaj tacega, ker on vidi svojo armado v stokrat večjem številu, kakor je v resnici. Svojo gorečnost in udanost do Nemcev pa je drug sijajno spričal s tem, da se je v malo dneh priučil blažene nemščine v tako obilni meri, da mu je bilo že mogoče po nemški vprašati gosp. okrajnega glavarja pri šolski obravnavi dné 22. novembra t. 1. zastran gospodarjev služboda-jalcev, ko je namreč zagledal v šoli tudi našega župana, rekoč: »hot dr paur odr di mutr dos Recht", govoriti o učnem jeziku v šoli. Prav ob tej priliki pa je tretji od udeležencev »parteitaga", tudi jako nadarjeni, pa izpod kitajskega zida koroškega v našo občino privandrani omikanec pokazal, da ni bil zastonj tistikrat v Celovcu ter je celò presegel Žihpoljskega velmoža, ko je pri šolski obravnavi našim zaklical: »Vi ste hujši, kot ravbarji!" Iz-vanredna in posebno nadobudna moč pa je četrti izmed teh možiceljnov, g. A. K., po domače »Mi-šelov Lojzan", kteri je takoj po končanem »partei-tagu", celih osem dni pred šolsko obravnavo, pričel pot gladiti svojemu mojstru g. okrajnemu glavarju Celovškemu. Ne morete si misliti, kako je ta škric-man, v popolni urnosti nekdanjega pekovskega pomočnika in sodnijskega sluge tekal od praga do praga, že teden prej, in pa še tri tedne po obravnavi ter nadlegoval stariše šolskih otrok, da bi jih pridobil za jedino zveličavno nemško šolo. No, pa so tudi izvrsten agitator ta »Mišelov gospod" in sicer prav posebne vrste. Oni namreč dobro vedó, da bi se jim dal le malokdo zapeljati, ako bi govorili resnico, zatorej lažejo, kar zemlja nese ; rabijo pa tudi zvijačo, kjer se jim zdi umestno. Prav tako resnicoljubni, kakor »Mišelov gospod", pa so tudi vsi oni, ki med ljudstvo trosijo laži ter hujskajo proti sedanjemu našemu nlrodnemu občinskemu predstojništvu, ko pravijo, da je letošnje precej visoke občinske doklade napravil sedanji občinski zastop, dobro vedoč, da so jih sklenili sami, ko so še zvonec nosili v občini, pa jim je sedaj srčno žal, da so morali dati oblast iz svojih rok ter skušajo le še s tako podlimi sredstvi si pomagati. Kakor pa nam je razvidno iz proračuna za prihodnje leto, znižal je sedanji odbor občinske doklade in imamo upanje, da si bode to tudi v prihodnje kolikor mogoče v korist občanov še v večji meri storiti prizadeval. Od slovensko-nemške meje pri Beljaku. Daljši obrok časa je že pretekel, odkar se oziroma političnih zadev iz našega kraja v »Miru" ni kaj poročalo , to pa iz tega uzroka, ker se nam, kakor povsod, pri vsaki priložnosti očita, da smo hujskači in da se poslužujemo vseh mogočih sredstev, da bi kalili mir v deželi. Izognila se je naša stranka v našem ožjem krogu že dalj časa vsakega nà-rodno-političnega prepira, le v to svrho namreč, ker želimo imeti mir, kterega tako zelo potrebujemo v sedanjih za gospodarstvo jako slabih časih. No, in hvala Bogu! bilo je vznak temu ta čas nekoliko mirneje — razun uekterih odljudnih izrazov od nasprotne strani, ktere pa smo prezirali, ni bilo kaj čuti — in občevali smo z našimi nemškimi, sosednimi kmeti še vendar le nekako strpljivo, držeč se gori omenjenega nazora. Pa pomozi Bože ! Naenkrat poči glas nemškega »parteitaga" na naše uho, ki kliče vse Nemce na boj zoper vse, kar je slovenskega. Čuditi bi se pač moral sleherni človek, ko bi se ne prestrašili mi takega poziva. Pa tudi »parteitag" je menda mislil, da bomo skočili kar tako iz naše slovenske kože, slišavši to straho-nosno izjavo, v kteri so celo z imenom našteti voditelji napovedane črne vojske. — Pa zastonj so to pričakovali ! Naša slovenska koža se nas še trdno drži, ter se ne bode pustila nam tako zlahka vzeti ; mi pa smo se jeli smejati, in prav iz srca smejati oni liberalni oholosti. No, dragi nam nasprotniki! Mislite morda, da vas nismo že poprej poznali , preden ste objavili vaših častitih imen, ki bodo — kar vam tudi mi voščimo — morda celò zgodovinska postala? Zakaj pa niste objavili še več druzih »slovanožrcev", kterih mi še več poznamo? Mislite morda celo, da ste nas z vašim pozivom na vojsko — v kozji rog ugnali? Nikakor ne! Noben še tako izvrstni in goreči govor ali klic naših voditeljev bi nas in naše rojake v nàrodni zavesti tako vzbuditi ne mogel, kot ravno ta vaš neopravičeni in čisto krivični poziv! Povemo vam pa, če se tega sami spomniti nočete, — preden začnete nas preganjati po načrtu (planmassig) — da smo tudi mi avstrijski državljani. Tudi mi plačujemo deželne in državne davke, kakor so jih plačevali naši očetje že sto in sto let pred nami, kteri so obdelovali zemljo koroško prej, nego so se vsilili vaši predniki v našo deželo, in da je tudi za nas veljaven § 19. osnovnih zakonov ; kako se glasi, boste morda znali. Povemo vam pa tudi, če smo mi mirni, da ne spimo ; vaš oklic nas ni prestrašil, ampak ojačil ! Brusite le vaše orožje ter začnite vojsko! Pripravljeni smo, se vam braniti vsaki čas, ker nam žugate, da hočete nas napadati in pokončati. In branili se bodemo, dokler da zmagamo, ker pravica, če je je še kaj na zemlji, mora biti na naši strani. V to pomagaj Bog! Iz Št. Lenarta pri sedmih studencih. (Nedeljska šola zopet oživljena.) V dobrem spominu so nedeljske šole, kakoršne so bili pred kakimi petdesetimi leti ustanovili za Slovence kot Spiritual v Celovškem bogoslovju prezaslužni škof Slomšek. V teh šolah se je postavil v podlago slovenski jezik, da bi se moglo v kratkem času veliko doseči. In res se je v teh šolah, kakor se je prepričal takratni šolski nadzornik Rudmaš, doseglo v treh letih več, kakor v popolnoma nemških šolah v tridesetih letih. V teh šolah učili so se šoli odrasli otroci vseh za življenje koristnih rečij, vadili se pa tudi v lepem krščanskem vedenji, tako da so postali vrli gospodarji, zvesti Slovenci in verni katoličani. Žal, da o nedeljski šoli, ktero je ustanovilo okrajno glavarstvo Beljaško bržkone po naročilu deželnega šolskega soveta v Št. Lenartu, ne moremo tako veselega poročati. V tej šoli mora se učiti le v nemškem jeziku ; gospodu katehetu pa so v to šolo vrata popolnoma zaprta. — Sad se tudi že kaže ; kajti fantje, ki hodijo v to šolo, ne udeležujejo se popoldanske službe Božje, ampak leté večinoma iz šole mimo cerkve kar naravnost v krčmo ali pa kam drugam, kjer tudi nič prida ne slišijo. Vidi se, da veje v tej šoli ravno nasprotni duh onemu, ki je vladal v stari nedeljski šoli. Ustanovljena je ta šola, da bi se v njej slovenski otroci popolnoma izneverili cerkvi in besedi materni. Slavna družba sv. Cirila in Metoda naj torej takoj misli na to, kako bi bilo mogoče za-prečiti ta pogubni namen novih nedeljskih šol, ki se bodo po vzoru Šent-Lenartske gotovo skušale ustanoviti tudi po drugih krajih. Iz Sveč. (Novkriž ali znamenje, domač umetnik.) V nedeljo dné 20. nov. smo imeli v Srečah lepo slovesnost. Blagoslovil se je letos že drugi križ, sezidan v Božjo čast od pridnega in vnetega Slovenca RokaPaka p. d. Keznarja. Ne bi o tem pisal, ker taka slovesnost gotovo ni med pobožnimi Slovenci redka, ali križ je vreden, da ga tu omenimo. Kdor ga pogleda, takoj spozna, da ga je sezidal vrl kmet in ndrodnjak. Na enej strani je lepa podoba naših blagovestnikov, sv. Cirila in Metoda, s primernim napisom : „Sveta brata Ciril-Metod, Nikdar otrok nas svojih ne pustita, Pri viru milosti za nas prosita. Boga in veri zvest povsod Obvarujta Slovereev rod!“ Na drugej strani pa se zopet vidita sv. Mohor in Fortunat, nad kterima se bere: „Svet’ Mohor in Fortunat, Za nas Boga prosita, Slovencem svete vere sad Obilen ohranita. “ Razim tega nahajamo na križu še sv. Roka in sv. Izidora tudi s primernimi in vspodbudnimi napisi. Kakor vidno, bode križ vsakemu pričal, da so v Svečah razun nekterih odpadnikov, izdajalcev in posili-uemškutarjev verni in rodoljubni Slovenci, kteri, kjer le morejo, veliko storijo v Božjo čast in ob enem pokažejo svoje rodoljubno slovensko mišljenje. Vse podobe so lepo in umetno izvršene in sicer fresko (na frišnem apnu), ktere je v zadovoljnost vseh izvršil naš koroški rojak, mladi umetnik gosp. Peter Markovič iz Rožeka. Tudi za Sveško cerkev je napravil prav lepo podobo sv. Jožefa z oljnatimi barvami na platnu. Spolnujemo svojo dolžnost, da mu izrečemo svoje priznanje in ob enem ga priporočimo vsem cerkvenim slovenskim predstojnikom, da bi pri njem naročevali razne slikarije in podobe ; posebno dovoljujemo si ga priporočiti za popravljanje cerkev. Gospod Peter Markovič (naslov: Peter Markovič, slikar in podobar v Rožeku, Rožna dolina) je nàrodnjak z dušo in telesom in veliko stori za našo slovensko stvar na Koroškem. Slišali smo, da največ dela dobiva iz Štajerskega; iz Koroškega pa prav malo ali pa taka dela, pri kterih ne more svoje spretnosti pokazati. Upamo, da bode boljše, da mu ni treba preseliti se kam drugam, kjer ne bi mogel tako za slovensko stvar delati in kjer vsakega rodoljuba ne potrebujejo tako krvavo, kakor mi na Koroškem. Zato se nadjamo, da ga ne bodo več njegovi rojaki prezirali, kedar bodo kaj iz te stroke potrebovali. Zakaj to, da lastni rojaki domačega umetnika prezirajo, tisti rojaki, kteri so ž njim enih misli in enega duha, kteri se ž njim bojujejo pod enim in tistim geslom „za vero, dom in cesarja11, to, dragi moji, peče, to boli, in človeka priganja k britkim in trpkim pritožbam .... In s tem smo se dotaknili zopet žalostnega pojava v našem narodnem življenju. Od vseh'je sicer priznano ravnilo „svoji k svojim“ kot važno za nas Slovence, a dozdaj se malo izvršuje. Od njega je odvisen naš napredek ne le v ndroduem, ampak tudi v gmotnem oziru. Ako hočemo svoj namen doseči, moramo se po tem geslu ali ravnilu ravnati. Ce kaj potrebujemo, naročujmo to pri naših ljudeh. Nam Slovencem nihče nič ne dà; mi se moramo zmirom le na svoje žulje zanašati in denarja nam manjka za naša nà-rodna podjetja na vseh straneh. Če bodo naši podjetniki, naši rojaki dovolj od nas podpirani, bode nam šlo tudi v nàrodnem oziru bolje. Brez denarja smo in ostanemo vselej sužnji svojih nasprotnikov, naj so nam postave še tako prijazne. Stvar je jako važna in za naš čas potrebna, torej pozor! Tu, v tem oziru lahko pokažemo svojo odločnost, svoje mišljenje, svojo „nàrodno korajžo11, ktere marsikteremu precej manjka. O takej „nà-rodnej korajži11 bi se dale napisati cele knjige, toda končam, da ne bi se komu zameril............. Svečdn. Iz Dobrle vesi. Naši liberalci ne morejo nikakor pozabiti, da so zadnja tri leta trikrat pri volitvah propadli in se ne morejo sprijazniti s tem, da imajo zdaj slovenski kmetje večino v občinskem zastopu in da naš vrli župan J. Šumah vodi vse v versko-uàrodnem duhu. Zavoljo tega oštevajo nas po svojih zloglasnih časnikih in posebno našega kaplana surovo napadajo, kakor le morejo. Očitajo mu, da je tujec in da se ne sme mešati v naše reči, sami pa so večinoma z drugih krajev k nam prišli in so tu med nami svoje žepe napolnili. Očitajo mu, da je duša našega gibanja, mi pa mislimo, kar je Plavcu dovoljeno, bo tudi nam in našemu kaplanu, kteri le svojo dolžnost stori, ako nas poučuje. Da se to godi v slovenskem jeziku, se samo ob sebi ume, ker nemški ne znamo. Jezijo se na njega, da je kriv, da zdaj „tema“ vlada v naših krajih ; mi pa mislimo, da je boljša naša tema, kakor „luč“ vaše liberalne omike, ktera nič druzega ne zna, ko po duhovnikih udrihati in nas poštene Slovence povsod psovati. Očitajo mu kruh, kterega je na Koroškem dobil, sami pa živijo od slovenskega kmeta, in če bi tega ne bilo, mnogi bi že davno morali pobrati svoja kopita in se podati na druge kraje, kjer bi sicer bratje bili, pa ne imeli tako lahko življenje, kakor med nami Slovenci. Res, liberalci, sirote ste in reveži, vedno se bahate, da vse zamorete, pri nas pa se vidi, da ste slabi. Vi ste mislili, da bomo mi Slovenci vedno vam za hlapce služili in vas ubogali, pa ti časi so že pretekli. Naši kmetje se zbujajo, se začenjajo zavedati, da so slovenske matere sinovi, in da ni nič vreden človek, kteri se sramuje svojega maternega jezika. Zavoljo tega terjajo svoje pravice, ktere jim grejo po Božji in človeški postavi. Da vas to jezi, temu pomagati ne moremo, to kaže le hudobno srce. Pika vas v očesa naša posojilnica, ker lepo napreduje, mi vašo vedno v miru pustimo; jezite se na shod naše podružnice sv. Cirila in Metoda, če se pa^ vi za „šulverein“ snidete, mi mirni ostanemo. Še to Slovencu nočete pustiti, da se sme za svoj denar prosto v gostilnici gibati; da, tako vi zastopite liberalnost, prostost. Ti, Slovenec, bodi suženj, jaz bom tvoj gospod, to je vaše geslo, po kterem se ravnate. Vam sme biti vse dovoljeno, Slovenec pa, če se začne gibati, hitro zavpijete : „huj-skač je“. S tem pa ne bodete prav nič opravili. Naši kmetje dobro vedó, da pravi napredek je le na versko - narodni podlagi in zavoljo tega pišite v „Freie Stimmen11 ali kamor hočete, vaših besed se ne bodo ustrašili, vi jih ne zmotite več. Kakor Obir s Karavankami vred trdno stoji, tako trdno bodo stali Slovenci pri svojem banderu, na kterem je napisano z zlatimi črkami: „vse za vero, dom, cesarja11 ; in vaše upanje, zopet v občini enkrat gospodovati, bo gotovo splavalo po vodi. Pustite Slovence v miru, saj so pohlevni ljudje; ne hujskajte vi vedno zoper nas, mi vas bomo gotovo pri pokoju pustili, udali se vam pa ne bomo. Iz Dobrloveške okolice. (Dva liberalna svečarja.) Zelo smo se začudili, ko smo v časnikih brali, da se je tudi Velikovški svečarZech-u e r udeležil Tistega „parteitaga11 v Celovcu , kjer se je vojska napovedala vsem slovenskim rodoljubom, v prvi vrsti slovenski duhovščini. Izvolili so ga celo kot zaupnega moža, iz česar se sme sklepati, da se Zechuer odlikuje s posebno gorečnostjo zoper slovensko - katoliško stranko, sicer bi bili^ ti nestrpni zborovalci koga druzega izvolili. — Iz Železne Kaplje pa smo zvedeli, da se tudi tamošnji svečar Pacher pajdaši z liberalci in takimi ljudmi, ki sovražijo vse, kar je slovenskega. Vedeti je pa treba, da ta dva svečarja svoje izdelke večidel slovenskim duhovnikom prodajata; kako se moreta potem pajdašiti s takimi ljudmi, ki jim je slovenski duhovnik trn v peti ? Mi Slovenci smo potrpežljivi ljudje, in mnogo jih je že obogatelo od naših grošev, ki so nas potem grdili in nam povsod nasprotovali. Zna pa tudi nam enkrat zmanjkati potrpežljivosti ; zato svarimo take obrtnike, ki od nas živijo, naj se ne vtikajo preveč v politične boje in pravde, da jim ne bo to v škodo, ker drugače bi bili neljubo prisiljeni, o takih možeh odločneje govoriti. Iz Kazaz. (Šola.) Naši Poljanci, ki so določili letos zmago za Slovence pri občinskih volitvah v Doberli vesi, se zopet gibajo za slovensko šolo. Upamo, da trdi nàrodnjak , J. Lipuš , ki je načelnik krajnega šolskega soveta, bode že v prihodnji občinski seji mogel predložiti prošnjo, da naj se naša šola spremeni v slovensko, ker Nemcev tu ni nobenih, in toliko nemščine, kakor zdaj, se bodo naučili tudi v novi šoli. Nasprotnikov tu ni in zavoljo tega mislimo, da bode naša prošnja v Celovcu hitro rešena, kakor se je rešila prošnja liberalcev v Klobasnici in Šmihelu. Saj velja za vse tista pravica. Iz Libelič. V nedeljo dné 20. novembra smo obhajali v naši farni cerkvi redko slovesnost. Blagoslovil se je namreč krasen križev pot, kterega nam je daroval velik dobrotnik naše farne cerkve, g. Dobrovnik. Naš, za lepšanje farne cerkve zaslužni in skrbljivi duhovni svetovalec in župnik č. g. V. P u h e r so k tej slovesnosti povabili duhovnika iz frančiškanskega reda v Mariboru, da bi nam ta gospod križev pot blagoslovili. O pol devetih so zvonovi celi okolici oznanovali, da smo v lepi dolgi procesiji, pri kterej je 14 fantov nosilo križev pot in vsakega spremljalo dvoje deklic z gorečimi svečami, nesli to lepo darilo iz farovža v cerkev. Potem je sledila slovesna pridiga, pri kterej so č. P. frančiškan v navdušenih besedah nam razložili pomen križevega pota ter nas spodbujali in navduševali, da bi se pogostokrat sem zatekali ter obilno zajemali iz tega studenca prave pomoči in tolažbe za naše dušne in telesne potrebe. Da so našle te besede pri vernih poslušalcih rodovitna tla, pričale so solze,- ktere so se lesketale v očeh vernikov, ja smem reči, da nobeno oko ni suho ostalo. Po pridigi sledilo je potem blagoslovljenje, pri kterem smo pri vsaki postaji molili in premišljevali, kaj lepega in koristnega nam vsaka „tabla“ v spomin kliče ter nas spominja, svoje življenje po tem ravnati. Slednjič so darovali gospod frančiškan slovesno peto mašo in tudi zahvalno pesem „Te Deum“ za vse prejete dobrote in odpustke. Ždaj pa, ljubi farmani Libeliške fare, dobili smo lep križev pot, kakoršnega ne najdemo daleč in daleč okrog. Glejmo, da se bomo za ta lepi dar tudi hvaležne skazali, posebno s tem, da bomo prav radi obiskovali ta križev pot, ter s hvaležnim srcem v goreči molitvi se spominjali našega obče spoštovanega soseda Dobrovnika, kteri nas je s tem darilom tako oveselil. Moliti hočemo tudi za svoja dušna pastirja, ktera sta skrbela, da se je ta slovesnost tako lepo vršila. Bog plati vsem za toliko dobroto in za ves trud ! Iz Djekš. Pač dolgo časa že nismo čitali v „Miru“ kaj iz visokih Djekš, torej prosim, sprejmite blage volje nekaj vrstic. Tudi Djekše so dobile letos od zahodue strani pomlajeno lice, pozidalo se je dvoje novih poslopij, prvo je namreč nova šola! Zares krasno poslopje, kakor se zida le po načrtu viših šolskih oblastnij ; pa tudi kmetje se bodo s kislim obrazom za ušesmi praskali, preden bodo v treh letih kakih šest tisoč goldinarjev poplačali. No, da bi Bog dal pametne šolske uredbe, da bi se otroci v njej na podlagi svojega maternega jezika učili, to bi bilo za plačilo še najboljše tolažilo. — Drugo poslopje je postavil naš obče spoštovani g. Lorene Pokeršnik, trgovec in oštir, ki ga zavolj njegove poštenosti in dobrega vsakovrstnega blaga dokaj radi obiskujemo, in ravno zavolj tega mu je prostor premajhen. — Dné 13. novembra, to je Martinovo nedeljo večer se je za par streljajev na vzhodni strani pod cerkvijo, namreč pri Zavodniku, ogenj vnel v krajnem skednji, ta je bil tako blizo hiše, da se je komaj vmes peljati moglo; slamnata streha pa se je je držala. Pa ker je bil semenj, je bilo še dovolj prazničnih ljudij na vasi v oštarijah, in ti so, ko so ogenj zaslutili, nagloma hiteli na pomoč, ter so tako junaško delali, da so hišo popolnoma ubranili pred ognjem ; pač čuda, ker je lesena in slamnata streha. Tem junaškim dobrotnikom izreka županstvo najiskrenejšo zahvalo ter želi, naj bi slavna zavarovalnica najsrčnejšim boriteljem kaj blage volje podelila, zlasti ker so bili ljudje v prazuičnej obleki ter so si isto osmodili in pokvarili. — Kvaterni četrtek, 15. decembra, začne slavna posojilnica na Djekšah z novim delom, namreč z zavarovanjem na ogenj za tiste posestnike, ki so pri posojilnici. Oh, da bi pač razsvetlila pamet vsakega srenjčana, da bi domači zavod podpirali! Kmet, ki tuje bla-blagajnice podpira, domače pa pušča prazne, je enak gospodarju, ki tuje goste bogato obdaruje, domače posle pa stradati pusti. Iz Ljubljane. (Družbi sy. Cirila in Metoda) je izročil veliko izvodov A. Foersterjeve kompozicije „Slovo“ g. abiturijent Karol Savnik ; g. prof. Simon Kutar je podaril lepo zbirko knjig družbe sv. Mohorja, in g. Fr. Rus, nadučitelj v Bledu, je doposlal veči knjižni dar. Prvomestnica Šenklavško-Frančiškanske ženske podružnice, blag. gospa Marija Murnikova, nas je razveselila z do-sedaj največjim enkratnim podružničnim doneskom, — s 500 goldinarji, in vedno se razcvitajoča ženska podružnica v Gorici je naklonila 100 gld. Nadalje so družbi poslali : vč. g. J. Aljaž, župnik na Dovjem, 100 gld. pokroviteljine s pripisom „Sloga jači, nesloga tlači11 ; vč. g. A. Ostrožnik, župnik v Pamečah in prvomestnik Slovenjegraške podružnice, 60 gld. 10 kr., nabranih ob zborovanjih, ki jih prireja tamošnja podružnica na raznih krajih svojega delokroga; g. Peter Mayr ml., posestnik in gostilničar v Kranji 50 gld. Iz Brežic smo prejeli 26 gld. 10 kr. kroninega daru; 26 kron in 20 stotink je nabral neimenovan rodoljub ob veselem slavljenji godu dveh članov vrlih gledaliških diletantov tamošnje čitalnice, 20 kron pa je daroval g. notar dr. Fr. Firbas. To je drugi kronin dar; prvega smo dobili z Dunaja v znesku 20 kron, pri-služenih z rokami, od rodoljubnih gg. Antonije in Rozalije Rebekovih. Iz Prevoj nam je došlo ob blagoslovljenji hiše trgovca g. G. Kotnika nabranih 12 gld. 20 kr., kterim je dodal vč. gosp. župnik Vrhovnik darova dveh neimenovanih gospodov v znesku 3 gld. 50 kr. Idrijski pevci so poslali po g. F. L. 11 gld.; X. Y. 5 gld.; „Delavsko bralno društvo“ v Idriji 4 gld. 42 kr. — skupiček za prodan šaljiv dobitek, ki je pripal trgovcu, g. J. Še-petavcu; gosp. J. Hribar zgubljeno stavo 4 gld.; g. A. Virant v Novem mestu 2 gld. 50^ kr., nabrane med Dol. Sokolom; rodoljubi v Št. Petru na Notranjskem 2 gld. po g. S. Domicelji; g. odvetnik dr. Matej Pretnar v Trstu 2 gld., dar svojega klijenta povodom dobljene pravde in g. Fr. Šlibar v Selcih 2 gld., ki jih je družbi daroval g. Ivan Dolenec na Praprotnem. — Prepričani, da nad tisoč poučevanih otrok, ki jih sedaj vzgaja naša družba v vrle sinove in hčere veri, cesarju in domovini, pač zahteva nesebične požrtvovalnosti vseh rodoljubov, — zahvaljujemo se Vam srčno, želeč, naj dobrotni Bog povrne vso Vašo ljubav: Vam darežljivim domorodkinjam in domorodcem in Vam darovateljem prvih kron ! — Družbi sv. Cirila in Metoda pa donaša svojih darov zadnji čas zlasti slovensko ženstvo, prav kakor bi tekmovalo med seboj v ljubezni do naše dece. Odlikujejo se samoumevno najbolj domoljubkinje bele Ljubljane. Blagorodna gospa Murnikova je poleg že zgoraj izkazanih 500 gld. doposlala sedaj še 200 gld., v vsem torej 700 gld. kot donesek Šenklavško-Fran-čiškanske ženske podružnice. Obilen je bil zadnjič dar rodoljubkinj iz starodavnega Kranja; danes pa istotako hvaležno objavljamo požrtvovalni donesek Sežanske ženske podružnice na Primorskem; bla-gajničarica blag. g. M. Mahorčic-eva nam je namreč vročila 228 gld. Prav tako nas je razveselila do-poslanina prvomestnice Idrijske ženske podružnice, blag. g. Dragotine Lapajne-tove, v znesku 180 gld. Ko se pa vspevate tako vrlo Notranjska in Gorenjska , ne zaostaja Dolenjska ; ker prva Belokranjska ženska podružnica v Crnomlji je postala pokroviteljica, pošiljajoč nam 105 gld. prostovoljnih darov svojih družabnic. — Pivška podružnica s sedežem v Št. Petru je zlasti pri veselicah nabrala 100 gld. in zato vsled svoje želje vpisana bila med podružnice-pokroviteljice. Postal je pokrovitelj primarij v deželni bolnici, g. dr. Vinko Gregorič, ki nam je povodom veselega dogodka izročil 200 kron v zlatu. Zlatih 200 kron so darovali državni poslanci — in sicer po eno XX-krono vsak — p. n. gg. Klun, Vošnjak, grof Alfred Coronini, Povše, Pfeifer, dr. Ferjančič, žl. Globočnik, dr. Gregorec, Kušar in Robič. — Koroški rodoljubi, ki so zaklicali Slovenstvo k daru prvih kron, navdušujejo nas ne le z besedo, ampak tudi z izgledom : prvih 100 kron nam je namreč došlo od 5 koroških rodoljubov. — Prvo XX-krono sta darovala nadalje č. g. deželni arhivar Anton Koblar in slav. društvo „Triglav“ v Gradci mesto venca na rakev slovenskega vojaškega pisatelja, majorja Andreja Komelja plem. Sočebranskega. G. pravnik Josip Lazar je nabral in poslal 14 gl. 80 kr.; 9 gld. 70 kr. so zložili pri občnem zboru Zagorske podružnice večinoma revni premogarji, ki imajo žuljave roke, a dobro srce, goreče za brate na meji; 5 gld. 10 kr. pa so darovali Trboveljski in Litijski gostje pri zabavnem večeru Šmartiuskih tamburašev v Zagorji. Č. g. Josip Drdlik, kaplan v Tinjah na Koroškem, je poslal 6 gld. ; g. Dragotin Zupančič pa dar vesele družbe v gostilni g. Arka v Ribnici 6 gld. Gg. brata naših darovalk družbine prve zlate XX-krone, na Dunaju bivajočih sestrà Rebekovih, polagata na domovinski aitar 6 gld., in sicer prvi kot igralec „Podéàvenski“ svoj prvi honorar iz no- vega gledališča 3 gld.; drugi — mojster ključavničar — stavo ob Sokolskem streljanji, tudi 3 gld. Prijateljska družba, zbrana na Martinov večer v Podgradu v Istri, je zložila 5 gld. ; č. g. župan iz Brezovice na Primorskem, Ivan Benedik, daruje 2 gld., g. I. I. iz Materije 50 kr. Zadnje te tri darove je z doneskom Podgrajske podružnice in 1 gld., nabranem pri podružničnem zborovanji, poslal družbi blagajnik g. Jos. Volk. — Vsem skupaj in vsakemu posebej, Vam, čast. darovalkam in darovalcem prisrčna zahvala. Poseben ponos pa ste nam danes Vi, darežljivi gg. državni poslanci. Darovi poslancev našega ljudstva so nam namreč zanesljiv izraz mnenja slovenskega nàroda. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Izpod Nanosa. (Pogum velja!) Sprejmite, ljubi koroški bratje, srčen pozdrav s skalnatih in peščenih kraških tal, ki rodijo jeklene značaje in neomahljive slovenske rodoljube. Kakor smo se mi utrdili v boju z rodo, peščeno zemljo, ki nam naš trud tako pičlo poplačuje, tako se boste vi utrdili v boju zoper nàrodne dušmanine in postali boste naš zid in naša bojna straža na severu. Boj so vam napovedali, pa vi ste boja vajeni in se ga zmirom bolj vadite. Vemo, da ne boste odjenjali, dokler se nasprotnik ne utrudi in ne omaga. Ustanovite si v Celovcu svoj „Slovenski dom“, da boste imeli svoje zbirališče, ognjišče in središče. Podpirajte svoje dijake in skrbite, da njih število naraste, da dobite omikanih rojakov, ki bodo zavzeli javne službe med vami ter branili vas in vaše pravice. Razširjajte med slovenskim ljudstvom pošteno slovensko berilo, lepe in poučne knjige in dobre časnike, posebno vaš vrli „Mir“. Ko bo enkrat ljudstvo zbujeno in zavedno, postanete nepremagljivi. Težavna sicer je vaša naloga, tem lepša bo pa tudi krona! Iz Zreč pri Konjicah. (Našajebodočnost.) Veliko jih je, ki nam Slovencem ndrodno smrt želijo in prerokujejo. Drugi pa ravno narobe govorijo : oni poznajo krepko natoro slovansko in vedo, da ima Slovan Božjo iskro v sebi, torej obetajo Slovanom lepo bodočnost. Med Slovane se štejemo po pravici tudi mi, in čeprav Nemčija hudo na nas pritiska, upamo vendar, da nas drugi Slovani ne bodo zapustili, temveč da nas bodo iztrgali iz rok naših sovražnikov. Slovenci pa še posebno radi častijo nebeško Devico Marijo, ktere priprošnja je toliko mogočna, torej smemo upati, da bo tudi Marija naša bramba proti sovražnemu navalu od severa in zapada. — Mi Štajerci sočutno gledamo na trdi boj, ki ga bijete vi koroški Slovenci, in smo ravno zdaj v časnikih brali, da so vam nasprotniki vnovič vojsko napovedali, kakor bi bil poprej mir! Spominjajte se pregovora, da je Božja pomoč tam najbližja, kjer je sila največja. Morda se vam po Božji milosti kmalu na bolje obrne. Glasovi nasprotnikov. Slovenščina in Celovški magistrat. V nemško-liberalnem taboru je grozno vekanje in ropotanje. Kaj tako strašnega se je pa prigo-dilo? Nemško-liberalni listi, posebno koroški in štajerski, kar rohnijo od jeze, ker je ministerstvo magistratoma v Celovcu in Celju zaukazalo, da morata tudi slovenske uloge sprejemati in na nje po slovensko odgovarjati. Skoraj se ne splača trud, prekarjati se s temi ljudmi, ker si pred resnico ušesa mašijo. Da mora v takih mestih, kjer imajo Slovani oblast v rokah, kakor v Ljubljani, Pragi, Plznu itd. tudi Nemec pravico najti v svojem jeziku, in da mora tam magistrat na nemške dopise po nemško odgovarjati, to spoznajo tudi „liberalci“ za pravično in pametno, oni pa ravno tiste pravice Slovencem ne privoščijo. Beljaški list kriči, da se bo moralo zdaj pri Celovškem magistratu v s e po slovensko pisati, in da odslej tam noben Nemec ne bo več službe dobil. List sam dobro vé, kako se debelo laže, pa vendar tako piše s tem namenom, da bi Nemce hujskal in nadražil zoper slovenske rodoljube. In taki ljudje, ki so sami najhujši ščuvarji in hujskači, očitajo nam, da hujskamo, ki vendar le mirno in krotko branimo svoje pravice ! Resnica je le, da bo le redko kak slovenski dopis došel na Celovški magistrat, en sam slovenski uradnik bo zadostoval, da reši vse slovenske vloge, zraven pa lahko še zvršuje druga uradna opravila. Celovška liberalna trobenta z imenom „Freie Stimmen" pa mi-luje „revno“ Celovško mesto, ki bo moralo uzdr-ževati slovenskega uradnika. Kako smešno ! Omikan Slovenec zna tudi dobro nemško, on bo znal tudi nemške pisarije opravljati, kakor jih je znal g. vodja Bratuš, s kterim so bili tako zadovoljni, da so ga postavili na najviše stopinjo v magistratni pisarni. Ako tedaj nastavijo slovenskega uradnika, bo pa enega nemškega manj treba, in mesto ne bo za noben krajcar na škodi. Politični pregled. Velik hrup je nastal med liberalnimi Nemci cele Avstrije, ko se je zvedelo, da je ministerstvo notranjih zadev ukazalo magistratu v Celovcu in magistratu v Celju, da morata sprejemati tudi slovenske dopise in jih reševati v slovenskem jeziku. Več o tem govorimo v dopisu iz Celovca in pri ,,glasovih nasprotnikov". — Staročeški listi se močno jezijo nad mladočeškimi poslanci, da so tisti pri glasovanju o podpori vladnih časnikov potegnili z nemškimi liberalci in jim pomagali do zmage. Mlado-čehi pa zmirom bolj očitno kažejo, da so vendar le liberalci in nasprotniki verske šole, kajti njih listi pišejo, da se ne marajo okleniti desnice, ki jim je preveč krščanska, ampak glasovati hočejo z libe-beralci zoper versko šolo. Tudi pišejo mlado-češki listi, da zveza med njimi in nemškimi liberalci nikakor ni nemogoča. Govori se celo, da se vršijo med Mladočehi in liberalci že neki dogovori. Če Mladočehi to storijo, potem že vemo, s kom imamo opraviti. Zagovorniki Mladočehov med Slovenci so nas pogosto uveriti hoteli, da so Mladočehi le bolj odločni v ndrodnih zadevah, da se pa gledé verskega prepričanja nič ne ločijo od Staročehov, da so celò verni katoličani med njimi. Zdaj vidimo, da to ni res, da so Mladočehi ravno taki, kakor nemški liberalci. Če StaroČehi niso vsi verni, pa so vendar zmirom s konservativci glasovali. Sicer pa mi sodimo, da Mladočehi s tako politiko ne bodo nič opravili. Levičarji niso tisti ljudje, ki bi hoteli gospodstvo z njimi deliti ali pa češko državno pravo priznati. — Čudno res se suče notranja politika, vlada nema zdaj nobene zanesljive večine, odkar je minister Kuenburg odstopil in so liberalci Taaffeju vojsko napovedali. Kaj bo Taaffe naredil? Mnogi mislijo, da bo državni zbor razpustil. Na Ogerskem se branijo nameravanega civilnega zakona in hočejo podpise nabirati zoper njega. — Na Francoskem so dobili novo ministerstvo. — Na ruskem Poljskem se je dovolilo , da se smejo otroci v šolah krščanskega nauka učiti v poljskem jeziku. Gospodarske stvari. Kako bo z novim denarjem? Mnogo ljudij me je že vprašalo o novem denarju; naročil sem si torej primerne bukve iz Prage: „Nove naše penfze" od Emila Ludvika. Iz teh bukvic priobčim odgovore na razna vprašanja. 1. Zakaj bo vpeljan nov denar? Dosedanji denar se je po svoji vrednosti zelo spreminjal. Prihodnji bo imel ceno bolj stanovitno. Dosedanji goldinar bo imel stalno ceno toliko, kolikor velja 6 desetink enega grama zlata. Državna blagajnica izdaja papirnati denar in srebrni, dolžna je pa imeti za vsak takšen goldinar toliko zlata, kolikor je ta papirnati in srebrni denar vreden. Če pa toliko zlata ni, potem nam ga je dolžna. Dosedanji naš denar ima torej to slabo lastnost, da je to državni dolg. Prihodnjič bo pa država skrbela, da si pridobi zlata. To bo pa trajalo še neki 2 ali 4 leta. Potem še le se bo plačalo z gotovim denarjem. 2. Kakšen bo novi denar? Imel bi biti ves zlat. Pa to ne gre. Zlata je za 1640 gld. le eden kilogram; za 10 goldinarjev ga dobiš le tak košček kakor je ena dvajsetica. Torej en krajcar bi moral biti velik komaj kakor košček peska. Zavoljo tega ne bo le zlat denar, temuč tudi srebrn, potem iz nikla in iz brona. Bo 7 vrst. Iz srebra bo le krona, ki velja 50 kr., in je velika kot sedanji četrt-goldinar. Iz zlata bo 10 kron = 5 gld., velika kot naš sedanji krajcar, in 20 kron = 10 gld. (velika kot naša dvajsetica). Iz nikla, ki je podoben zelo srebru, bo 20 beličev ali vinarjev, tudi tako velik kot naša dvajsetica, velja 10 kr.; 10 beličev velja 5 kr. in je velik kot naš krajcar, le da je iz nikla. Iz brona bo dvobelič in belič; 2 beliča je 1 krajcar, 1 belič je pol krajcarja. Torej bomo z novim denarjem lahko šteli. Naš goldinar velja 2 kroni, naš krajcar velja 2 beliča, ali 1 belič velja našega pol krajcarja, 1 krona pa 50 kr. 3. Ali pa bodo štacunarji mogli nam dražje prodajati, nas goljufati? Nikakor! Postava pravi, da smemo prihodnje leto plačati z denarjem, s kterim hočemo, ali starim ali novim. Ako prideš v prodajalnico, kupiš kaj za 1 goldinar, daš torej ali 1 goldinar ali 2 kroni. Za žemljo si dal prej 2 kraje., torej daš sedaj 4 beliče ; smodka je za U/s kr., torej sedaj 3 beliče. Ako nimaš novega denarja, daš pač starega. 4. Kako bo pa s plačevanjem v davkarijah, posojilnicah, hranilnicah, kaj z menjicami, zemljiškimi ali gruntnimi bukvami? To ostane pri starem, nikdo ne bo imel škode. Namesto 10 gld. davka se dà 20 kron. Menjice se bodo še, če so tudi v starem denarju spisane, izplačale; za 100 gld. se dà 200 kron. V posojilnicah ostanejo stare bukve in bukvice, le da se polagoma zapiše vse v novem denarju. V zemljiških knjigah tudi vse pri starem ostane. Počasi se to preračuni na novo veljavo. Tudi kolkove škale (štemplji) se lahko izračunijo na novo veljavo. Temu se lahko privadimo. 5. Kaj se zgodi z našim papirnatim denarjem? Razločevati moramo dvojni papirnati denar, in sicer v prvi vrsti 1 gld., 5 gld. in 50 gld.; ta denar nareja država. Tisti bo še neki 2—4 leta ostal, potem pa zgine in pride nov (zlat in srebrn) na njegovo mesto. Druge vrste denar izdaja avstrijsko-ogerska banka, to so desetak, stotak in tisočak. Ti ostanejo kot papirnat denar in se bo sčasoma le na novo ime izpremenil. Iz tega vidiš, da bo prišel čas, da papirnati goldinar, petak in petdesetak ne bo nič veljal. To pa se zgodi še le v teku 2 ali 4 let. Mnogi ljudje so si v velikih skrbéh zavoljo novega denarja. Pa ni treba se bati. Skrbeti moramo le, da se dobro seznanimo z novim denarjem. Fr. L. * * Sadni kis ali j esili za dom. Posestniki sadja si za domače potrebe lahko sami napravijo kis. Res, da se te reči ne rabi posebno veliko, a vsak krajcar je dober, ki ga človek prihrani. Domači kis iz sadja napravlja se na prav priprost način. Vzame se velik prsten ali kamenen lonec ali majhen sodček, v to posodo devajo se lupine in obrezki od sadja, ki se za domače potrebe lupi ali pa obrezuje in razrezuje. Ti ostanki se potem z vrelo vodo polijejo, in sicer toliko, da voda črez nastopi. Kadar se zopet kaj obrezkov naredi, denejo se k prejšnjim, in prilije se zopet kropa, da se vse zalije. Tako se dela, dokler ni posoda polna. Kedar je pa polna, naj se skrbno s prtom pokrije in ob solnčnih dnéh na solnce postavlja, ob hladnem vremenu pa k peči ali ognjišču nosi. Drugih reči ni potreba nič pridevati. V šestih do osmih tednih se je voda v izvrsten, lepo rumen kis spremenila. Ta kis ima bolj prijeten okus mimo fa-briškega in je tudi bolj zdrav. »Vrt." N o v i č a r. Na Koroškem. Deželni odbor je razposlal okrožnico, v kterej župane opozoruje, da se v blaznico ali norišnico sprejemajo le taki nori, ki imajo potrebna pisma, namreč: 1. spričevalo okrajnega zdravnika; 2. popis bolezni od zdravnika, ki je bolnika zdravil; 3. domovinski list; 4. uradno izpoved, koliko se bo za norega plačevalo, če je ubožen, pa uradno ubožno spričevalo ; 5. naznanilo, kdo je blaznega kurator ali varuh. — V Velikovcu sta bila dva vola ukradena. — Pri izviru Jezernice Vrbskega jezera so našli nepoznano mrtvo žensko. — Ulomili so tatovi v pisarno Morove tovarne, pa niso nič dobili. — Pogorel je Oberhein-rich v Št. Petru pri Grabštanju. — Tatovi so ulomili v Kolmanovo gostilnico v Krivi Vrbi in odnesli nekaj mesovja. — Tudi župnišče v Otmanjah so pretekle dni zjutraj med zorno mašo, ko so bili gosp. župnik pri opravilu v cerkvi, do zdaj še neznani tatovi naskočili, ulomoli v sobo, kjer se nahaja blagajnica ali kasa, jo razbili ter odnesli nekaj stotin farnega denarja, hranilne knjige in razne vrednostne papirje. Tatovi se sicer zasledujejo, ali Bog znà, bodo li prišli pravici v roke ali ne, da jim naloži zasluženo kazen. Na Kranjskem. Svitli cesar so podarili požarnima stražama v Selu in Kranjski gori vsakej po 80, oni v Leskovcu pà 60 gld. — Č. g. Fr. Povše, župnik na Ježici, so postali kanonik v Novem mestu. — Slovenski državni poslanci so podarili 200 kron za družbo sv. Cirila in Metoda. — Električno razsvitljavo dobijo v Kranju. — Goreti je začel grad Haasberg v Planini. Vrli gasilci od blizo in daleč so ogenj ustavili; vendar je veliko škode. Na Štajerskem. Preč. gosp. Igu. Orožen so postali stolni prošt v Mariboru. — V Gradcu je umrl slovenski učenjak dr. Fr. vitez Močnik. — Pri Poličanah se je neki Lorger preveč žganja napil, obležal in zmrznil. — Tamburaški zbor se je ustanovil v Celju. Tamburice so se kupile pri gospej Terezi Kovačič v Zagrebu. — „Zbirke zakonov za občinsko uradovanje", ki jo izdaja dr. J. Dečko v Celju, izišel je L zvezek, ki velja v platno vezan po pošti 2 gld. 30 kr. To je pač hvale vredno delo, ker bo kažipot in učna knjiga za župane in tajnike na slovenskem Štajerskem. — Krava je bila ukradena v Litercah pri Radgoni. Na Primorskem. V Trstu se bo ustanovil nov slovenski list. Podpirala ga bo v prvi vrsti duhovščina, torej je pričakovati, da bo pomagal med ljudstvom utrjevati krščansko mišljenje, kar je v naših časih toliko potrebno. Po drngik deželah. Po gornji Avstriji se klatijo tolovaji, ki po noči hiše zažigajo in pri splošni zmešnjavi kradejo. — V Trstu so prijeli Juda Griinbergerja, ki kupčuje z dekleti. Take bi morali ojstro kaznovati. Iz državnega zbora. Pri točki : „začasno pobiranje davkov" je g. poslanec Šuklje obširno govoril tudi o koroškem nemškem „Parteitagu“, ki se je vršil dné 13. nov. t. 1. v Celovcu, in o nekterih drugih koroških zadevah. Ta govor, kakor tudi govore drugih gospodov slovenskih drž. poslancev, v kolikor se bodo dotikali naših žalostnih koroških razmer, prinesemo v prihodnji številki po stenografičnem zapisniku. Tržne cene v Celovcu. Ime blaga na birne na hektolitre gid. kr. gld. kr. pšenica 5 20 6 50 4 45 5 65 ječmen 3 60 4 50 oves 2 20 2 70 hejda 4 20 5 25 turšiea (sirk) 3 30 4 10 pšeno 7 70 9 60 fižol 5 10 6 35 repica (krompir) 1 40 2 30 detelj no seme Književnost. „Dom in Svet.“ Ilustrovan list za leposlovje in znanstvo. Uredil Fr. P. Lampe, doktor bogoslovja in modroslovja, profesor bogoslovja. Y. letnik. V Ljubljani. Založilo uredništvo. Tiskala „Kat. tiskarna". 1892. Str. 576 v vel. 8°. — Udom Mohorjeve družbe po lepem jeruzalemskem romarju" dobro znani pisatelj slovenski, vele-učeni gospod dr. Fr. Lampe, izdaja lep časnik „Dom in Svet", kterega kar najtopleje priporočamo svojim bralcem. Ta krasni list, ki jedin med slovenskimi časopisi prinaša tudi podobe, nastopi ob novem letu že VI. tečaj. Ravnokar dovršeni V. tečaj ima obilo lepega in krepkega gradiva. Poleg mnogih liričnih in epičnih pesnij prinaša 10 krajših in daljših pripovestij, n. pr.: „Vaška pravda" in „Ljudska osveta" od Podgoričana, „Pokrcljeva ura" in »Očetova tajnost" od Slavolj. Dobravca, „Zmota in povrat" od Iv. Š. in dr. Zelo znameniti so v listu življenjepisi. Opisali so se poleg drugih mož sloveči ruski pisatelj Lev Nik. Tolstoj in slavna slovenska slikarja, brata Janez in Jurij Šubic, slovenski pisatelj Fran Cegnar (po g. prof. dr. K. Gla-serju) itd. Vse življenjepise dičijo izvirne podobe. Izmed „opisov“ je posebno znamenit dolgi članek ,,Na jutrovem" od g. urednika. Zelò hvalevredno je, da hoče „Dom in Svet" sčasoma opisati vso našo lepo domovino slovensko. Začetek temu storil se je že v tem tečaju. Izmed „znanstvenih in poučnih spisov" bodite omenjeni koreniti slovstveni razpravi o književnosti ogerskih Slovencev in ilir-stvu med Slovenci od A. Fekonje. — Zelo važna in znamenita so v „Dom in Svetu" obširna slovstvena poročila. Natanko in vestno poroča se o slovenskem slovstvu, jemlje se pa ozir tudi na druga slovanska slovstva. Posebnost „Dom in Sveta" so, kakor rečeno, krasne slike, kterih je v tem letniku okoli sto, večjih in manjših. Slike so lepe, dostojne, izvršene večinoma po domačih umetnikih. — Ta kratki pregled že kaže, kako bogat po vsebini, krasen po zunanjosti je „Dom in Svet". Da bi le našel med Slovenci tudi obilo prijateljev in podpornikov! čim marljivejše si ga bodo Slovenci naročevali, tem lepši, krasnejši bo postal list, „lri stoji na vsestransko zanesljivi, vsakemu omikanemu Slovencu primerni in ugodni, nravno - umetnostni podlagi, list, ki se je do danes stanovitno in dosledno trudil za pravi napredek. — Od srca želimo vrlemu listu, ki tako vztrajno deluje za našega nà-roda rast in čast, najboljših uspehov! „Crescat, flo-reat!" — Cena listu je za celo leto 3 gld., za dijake 2 gld. 60 kr. Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. Za vodjo knez.-škof. duhovskega semenišča v Celovcu je imenovan preč. gosp. P. Maksimilijan Hub er in kot podvodja pride na njegovo mesto č. g. P. Rud. Handmann, oba redovnika Jezusove družbe. — Faro Guštanj je dobil č. g. Fr. C e n t ri h, župnik v Črni. — Č. g. kaplan v Wolfsbergu, Jan. Strie d er, je premeščen za provizorja v Brezje. — Razpisana je fara Kellersberg do 12. jan. 1893. Naznanilo. Zaradi sklepanja računov, „hranilno in posojilno društvo" v Celovcu od 1. do 18. januarja 1893 ne bode uradovalo. Ravnateljstvo. Sladko seno je po 2 gld. 40 kr. do 2 gld. 80 kr., kislo 1 gld. 40 kr. do 2 gld. 20 kr„ slama po 1 gld. 80 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 58 do 64 kr. kila, maslo in p u t e r po 95 do 105 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 33 do 35 gld. stari cent. ^ II Glas iz občinstva. Kdor hoče dobro in po ceni tržaško blago, moko, špirit, sol, rženo žganje, milo (žajib) in petrolej, naj gre v prodajalnico Ferd. Mussi-ja, „pri zlatem vencu" na starem trgu št. 19 v Celovcu, ki je vsega priporočila vredna. Vsak se lahko sam prepriča, da se mu bo vselej z dobrim in frišnim blagom postreglo. ig «a, ir «a. je letos dobro rodila in se daje boljši kup, kila po 145 kr. in više, kakor je sorta. NIOIv^V iz parnega mlina delniške družbe v Pešti. NATORNA VINA, rudeča, bela, v sodih po 56 litrov in več, in prav posebno priporočam še moja tirolska vina po 24 gld. hektoliter. Za pošteno, pristno blago se jamči. Kupčija za tržaško blago, zabelo, moko in vino: AMAESTD I»ROSEA y Celovcu, kosarnske ulice štev. 24. Kramarjem se daje blago nekaj ceneje. •oooooooosoooooooo« Kdor si hoče napraviti dobro kavo, naj si kupi pristne Olzove kave 0 0 0 0 0 o o o o • o o § o o o o č •oooooooo»oooooooo* ova kava je najboljša in najčistejša primes kavo. ova O O O o o o o o o • o o o o o o kava^pi nema y sebi ne hrušk, ne pese, ne sirupa. Dobi se v vseh prodajalnicah za O tržaško blago. j Zaradi sklepanja računov, „hranilnica in posojilnica v S inči vesi" od 1. do 17. prosinca 1893 ne bo uradovala. Štefan Fr. Bayer, J. Šumah, tajnik. načelnik. JLislitica uredništva. Vse čč. gospode sotrudnike, ki pogrešajo y tej številki svojih dopisov, uljudno prosimo za potrpljenje. Prihodnjič pride gotovo vse na vrsto. Loterijske srečke od 17. decembra. Line 36 79 33 25 37 Trst 39 38 27 46 6 Peter Merlin, „pri zlati kroglji“ stara trgovska hiša za tržaško blago in železnino v Celovcu, kosarnske ulice, priporoča svojo veliko zalogo najboljše leave, sladkorja, petroleja itd. Prodaja tudi dobra vina, rum in druge žgane pijače, barve, izvrstno moko in južno sadje. Nadalje prodaja vsakovrstno orodje in posodo i* železa, plelia, bakra, eiua itd. Za poštenost blaga se jamči; cene so nizke. Amerikanske mesoreznice najboljše vrste, katere najhitreje in lepo meso, salo (Špeh) režejo, 1 . P OTa»lt«UttSSS**' prodaja po najnižji ceni Franc Sadnikar v Celovcu, Burggasse 7. £ Ž *-3 l I « š s i i sr CTD j lil UJ Ml ii| fe ■ w Peter Fessi, Q urar na starem trgu štev. 10 v Celovcu. /\ Zlate ure za g-ospode po gld 22.— in više. /S W „ „ za gospe „ „ 13.50 „ „ W i’y Srebrne remontoir-ure V/ /\ za gospode „ „ 7.— „ „ /\ W Srebrne remontolr-ure za gospe „ „ 7.50 „ „ Srebrne ure na ključ „ „ 6.80 « „ Za pristno zlato in srebro se jamči. Uf Vre Iz nikla in metala po 4 gld. in više. Terižice iz nikla in metala po 25 kr. in više. Prlvezki iz nikla ali metala po 15 kr. in više. iPF" Poprave se izvršijo hitro in dober kup. Za nove ure in poprave se jamči dve leti. ^XXXXXXXXXXXXX /e leti. txéxy Izvrstno reže Ph. Majfarthova r*ei>ox*eziiica. Nadalje se priporočajo stroji za robkanje tnršice, mlini za troj ano moko in meč-kalnice, posebni mlini za tro-jano turšico, ki služi konjem v hrano, meckalnice za krompir, žitne čistilnice, slamoreznice ročne, ali na gepelj ali pa na par, mlin za oljne tropine, mrvo-paree itd. MAYFARTH in dr., tovarna za stroje. Dunaj 11/1, Taborstrasse 76. UTaznaiillo. Vsi gospodje, kteri so 'prejeli od rajnega go-spoga Komela pl. Soeebrana, c. kr. majorja v pok., od njega spisane vojaške knjige, so uljudno prošeni, naj' pošljejo kupnino ali pa neprodane knjige njegovi gospé vdovi Idi Komel pl. Sočebran kot dedinji (Graz, Grazbachgasse št. 40) sicer bodo sodno tirjani. Kmetija na prodaj. Vsega je 53 oralov zemlje, na lepem, solnčnem kraju, posebno ugodnem za sadje, prostorno pohištvo, lepe njive, pašnik, lesa in stelje dovolj. Več pove Pavel Škorjanc p. d. Pekič v Proboju (pošta Miklauzhof). Tiskarna družbe sv. Mohorja se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah. trgovec s tržaškim blagom v Celovca, Šent-Vidsko predmestje Wodley~eve ulice št. 8, priporoča svojo velile« zalogo špecerijskega, kolouijalnega in materljal-nega blaga, finega ruma, pravega francoskega konjaka in izvrstnega brinjevca. Na prodaj ima tudi pristna, nepokvarjena tirolska in avstrijska vina, izvrstno kavo raznih vrst, sladkor, riž, moko, fine kranjske klobase, sir, salami in druge slaščice, vse po najuižjih cenah, zagotavljajo pošteno in vestno postrežbo. HSH?*' I le samo sveže (IVišno) l>!a«>’o. Zunanja naročila izvršujejo se točno. — Kramarjem iz dežele se cene zdatno znižajo. Issili !§] Xsj ava. ba. Tovarna PRAMC KATHREIlVER-jevili dedičev v Stadlavu, na Dunaju in v Monakovem izdeluje sladno kavo z okusom bobove kave in jo prodaja v zavojih, ki nosijo moje ime in mojo podobo. To se godi * mojim izrečnim dovoljenjem, ker sem se prepričal, da se v tej sladni kavi, ki ima pa okus prave kave, ne nakaja škodljivi strup „kofein‘4. Nasprotno ima Kathreinerjeva sladna kava to veliko prednost, da se more vsak odvaditi bobove kave, tudi tak, ki mu je sladni okus zopern, in da se zamore navaditi te veliko zdravejše in tečnejše kave, kar služi tudi našim kmetovalcem v korist. V Wfirishofenu, dne 1. marca 1892. B. Kneipp 1. r., kat. župnik. Menjalnica itamer in lapinmfa naslednika, Miroslava Gortona v Celovcu kupuje in menjava vsakovrstni stari srebrni deaar kakor: pogodbene denarje (Conventionsmiinzen), tolarje s.krono in kri-ževce, Marija Terezija tolarje (levantinske iz leta 1780), inozemske species-tolarje (X ena fina marka), Y2 species-tolarje, inozemske dvaj-*setice, nemške in avstrijske zvezne tolarje itd.; plačuje jih kar mogoče dobro in nič za se ne odtrga. KATMEim- Kneippova sla lina kava Najboljša primes za kavo. Se dobi povsod. Je pristna le, ako ima P'1' ^ to varstveno marko. Svari se pred ponarejenimi " izdelki. p“‘ ^BEKLIN-MliNCHEU-WlEKt« Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.