fto*»p!»l n na »r« '.a;o. - Plača In to«! m « L)ubll>nl - uie«J-olštvo IColodrtirthi utiol it. r. — Vol«fa» nUr. it. tSOt. - »aiua *ri poitnl hranilnitl It. 14.1M. taMrnti W tarlfu. • *'.»■ ■astm vpraianjam naj M priloži znamko m od-Caver. — Mctnnklram plama m m »prtjanu)«. Kmečki računi Novo leto je tu in ž njim vred čas računov in obračunov. Trgovci delajo inventar in zaključujejo svoje bilance in pregledujejo knjige, da ugotove, kje bi se dal še kakšen nepotreben izdatek prihraniti. Zamudnikom pa pošiljajo svoje račune, da si pridejo na čisto, kaj in koliko imajo in kaj ne. Kakor trgovci delajo tudi obrtniki, industrijalci in bankirji. Samo kmet navadno ne dela tako in zato je ravno kmet največkrat žrtev neurejenega in nepregledanega gospodarstva. Vemo, da zlasti za malega kmeta, in takih je v naši deželi večina, ni lahka stvar voditi gospodarske knjige. Kdor tega ne zna sam, si mora najeti pomožno moč za to, toda to je predrago. Na drugi strani pa ima malo gospodarstvo to dobro stran, da ga obdrži količkaj brihten gospodar kar vsega v glavi. Dobro pa bi bilo, če bi si zlasti mali gospodarji sedaj o Novem letu, ko še nimajo preveč dela zunaj, pregled svojega gospodarstva vsaj nekoliko napisali. 1. Vsak gospodar približno ve, koliko je njegovo posestvo vredno. Če ga sam ne zna ceniti, se lahko ravna po ceni, ki bi mu jo kdo drugi ponudil. Ta cena je njegov kapital. Recimo, da dajejo'sosedje temu ali onemu kmetu 100 tisoč dinarjev za njegovo nepremično in premično premoženje. Če bi teh 100 tisočakov kmet naložil v hranilnico po 5 procentov, bi imel na leto 5000 dinarjev obresti, ne da bi le z mezincem mignil. Vprašanje: Ali je ta ali oni kmet res nesel v hranilnico na koncu leta 5000 Din, tudi če je njegovo imetje cenjeno na 100 tisoč dinarjev? 2. Na mali kmetiji delajo kmet, njegova žena in njegovi otroci, če so že odrasli. Navadno je pa še to premalo, ampak mora najeti vsaj v času najhujšega dela še tuje delovne moči, ki jih mora seveda plačati. Če delajo kmetje račune, računajo navadno za delavce le izdatke v gotovini, jako redko pa računajo med izdatke tudi hrano, in najbolj redko računajo plačilo za svoje delo. To pa je treba vse računati med izdatke, kajti če kmet ne bi dajal delavcem hrane, bi jo lahko prodal, sam pa tudi zaslužil za vsak delovni dan nekaj in ravno tako njegova žena itd., če bi hodili delat drugam. Sedaj pa računajte svoje izdatke za delovne moči s svojim plačilom vred tako, pa boste strmeli, koliko velja samo obdelovanje. 3. Dostavite k tem izdatkom še ves davek '.(od državnega do (občinskega), potem priračunajte še stroške za obleko in obutev, ki ste jih imeli preteklo leto in pa izdatke za svoje male potrebe (tobak, časopis itd.). Te izdatke ima vsak gospodar približno v glavi brez posebnih zapiskov. To vse seštejte skupaj, potomca začnite pregledovati vaše dohodke. Tudi te imate navadno vsi v spominu, ker niso menda nikjer tako veliki, da bi si jih ne mogli zapomniti. Zemlja nam je dala pridelek — koliko j je vreden? Tržne cene poznate. Iz hleva in iz svinjaka ste tudi nekaj prodali. Sedaj smo pa že skoraj na koncu. Seštejte zopet, potem pa primerjajte izdatke z dohodki. Ni pa dovolj, da primerjate dohodke / izdatki, ampak je treba še več. Tak pregled dohodkov in stroškov ni le pregled številk, ampak je ob enem tudi izpraševanje svoje vesti in izpraševanje pameti. Pameten gospodar ne bo pogledal le tega, kaj lahko iz izdatkov za prihodnje leto črta, ampak se bo tudi vprašal: Ali sem res jaz sam kriv, da se moje gospodarstvo tako razvija kot se? Ali so vzrok morebiti splošne gospodarske razmere? In če to, ali se da kaj pametnega ukreniti, da se izboljšajo? Takšno izpraševanje vesti je rnajboljša bilanca, mogoče še boljša kakor bilanca suhih številk. Izpraševanje vesti namreč sili človeka, da nekoliko misli. Dandanes pa se more_ vzdržati na površju samo misleč kmet in misleč gospodar. Časi, ko se je dalo na kmetih živeti tako tja v en dan, so žalibog minili. Sedaj je Novo leto in časa je sedaj na kmetih dovolj. Naj ga bo nekaj tudi za resno premišljevanje. To iskreno želimo vsem kmetom za Novo leto. Agrarni pokret v Bolgariji. XIII. Prosvetna reforma. Glavni činitelj poljedelstva je priroda. Najboljši poljedelec je oni, ki pozna najboljše prirodo, njene lastnosti in zakone. Onim, ki mislijo, da je poljedelstvo v bistvu ile težko fizično delo in nič več, ker ne poznajo poljedelstva, moramo odgovarjati, da je poljedelstvo stvar znanja in izkustva. Vsak poljedelec bi moral poznati vsebino in sestavo zemlje, njene fizične, kemične in mikrobiološke lastnosti, bolezni kulturnih rastlin ter glavna dejstva atmosfere in solnčne energije. To .pa je mogoče doseči le, če pozna kmet fiziko, kemijo, mineralogijo, botaniko, zoologijo itd. in je zato študiral na po- trebnih splošnih in strokovnih šolah. V želji, da dvigne kmeta kulturno kar najbolj visoko in s tem obenem doseže racijonalno obdelovanje zemlje in dvigne njeno rentabilnost, je Kmetska vlada Stambolijskega po inicija-tivi poljedelskega in prosvetnega ministra izvršila velike reforme prosvetno - kulturnega značaja, zvesta svojemu načelu: prosveta je jutranja zarja svobode in mora postati vsakdanji kruli zaničevanega kmeta! Pred reformo je obsegala obvezna osnovna šola v Bolgariji štiri razrede. V tej šoli ni mogel dobiti bodoči kmet niti najosnovnejših pojmov, ki bi jih mogel rabiti za smotreno obdelovanje zemlje. V resnici pa šola ni izpolnjevala niti onega programa, ki so ga pred- pisali zakoni meščanskih vlad. Mnogo vasi ni imelo niti osnovne šole, ker je šel ves denar za namene, ki so bili kmetu škodljivi. V gimnaziji pa so bile prirodne vede slabo zastopane, tako, da so odhajali jz njih dijaki brez osnovnih pojmov o prirodi in poljedelstvu. Še manj pa je bilo strokovnih poljedelskih šo: vsa Bolgarija je imela le tri srednje in pet nižjih praktičnih kmečkih šol. Razen tega so bile pa te šole omejene v svojem delu, ker je njihov učni način zahteval večjih vsot denarja, ki jih pa meščanske vlade niso dale na razpolago. Reforme kmetske vlade pa so povzročile prevrat tudi v prosvetnem oziru. Novi osnovnošolski zakon je povečal obvezni osnovni pouk od štirih na sedem razredov. Ustanovljene so bile šole tudi v vseh onih vaseh, ki jih do tedaj niso imele. Število kmetijskih strokovnih šol se je tudi povečalo in vse nižje poljedelske šole spremenjene v srednje kme-' tijske šole. V Sofiji in Plevnu so bili otvorjeni dveletni kurzi za izobrazbo predavateljev na poljedelskih šolah in voditeljev kmetijskih /zornih gospodarstev. Na sofijski univerzi sta bili otvorjeni agronomska in veterinarska fakulteta. Zaradi padca kmetske vlade prosvetna reforma ni bila izvedena do konca in zato je mnogo odredb, n. pr. uvedba poljedelskega pouka na osnovnih šolah, otvoritev obrtnih šo'l itd. ostalo samo na papirju. Propagandno delo kmetskih strokovnjakov igra važno vlogo pri napredku poljedelstva. S tem se uvajajo med krneti nove metode gospodarstva, tehnike in organizacije. Glavna sredstva za propagando sta kino in radio. Kino je posebno pripravno sredstvo v rokah kmetskih strokovnjakov, ker je na eni strani zelo privlačen ža slušatelje, na drugi strani pa ima prednost, da pokaže nazorno in praktično vse uspehe modernega obdelovanja. Zato se je film v praksi izkazal kot najboljše sredstvo za prosvetno delo med kmeti. Radio je tudi zelo važno sredstvo agronomskega pouka. Po radiu more zvedeti kmet dnevno cene na trgu svojih pridelkov, dobiti razne za kmetijstvo važne novice, poslušati kmetijska predavanja itd. V tem oziru je bilo na Bolgarskem mogoče le malo izvesti, ker je ostal projekt ministra poljedelstva zaradi strmoglavljenja Stambolijskega neizVeden. Veliko vlogo igra v modernem poljedelstvu organizacija poljskega dela, selekcijskih in semenjskih gospodarstev, poljedelskih laboratorijev itd. Vse moderne države polagajo na to veliko važnost in so dosegle v tem oziru že tudi lepe uspehe. Delo teh znanstvenih zavodov zasleduje predvsem te cilje: proučevanje in izboljšanje zemlje v geološkem mikrobiološkem, kemičnem in fizičnem oziru, izboljšanje pri gnojenju in sejanju, izbbljša-nje živalskih pasem in rastlinskih vrst, zatiranje bolezni in nevarnosti za poljedelsko kulturo ter izboljšavanje živalske krme, spravljanje poljskih pridelkov itd. V tem oziru je •kmetska vlada dosegla mnogo uspehov: na vzornem gospodarstvu pri Ruščuku se je osnovalo polje za preizkušanje novih kulturnih rastlin in selekcijsko gospodarstvo, na vinar-sko-sadjarski šoli v Plevnu se je osnoval za- vod za preizkušanje vrst grozdja in laboratorij za raziskovanje vina, v Sofiji poljedelski laboratorij z namenom raziskovanja zemlje in v Sadovu preizkusni zavod za selekcijsko gospodarstvo. Razen tega so se osnovala še-lekcijska gospodarstva tudi pri vseh poljedelskih višjih in srednjih šolah. Državne žreb-čarne in živinorejski zavodi so se spremenili V selekcijska gospodarstva, Pri agronomski propagandi in pri ustanavljanju preizkuševalnic selekcijskih gospodarstev in laboratorijev je pripadla najvažnejša vloga kmetskim zadrugam. Znanost je ugotovila in življenje potrdilo dejstvo, da zemlja ne vsebuje vseh kemičnih elementov, ki jih potrebujejo poljedelske rastline za hrano in da je odvisno povečanje plodnosti zemlje in pridelka od pravilnega gnojenja. Bolgarija, kot mlada in revna dežela ni imela lastnih tovarn za produkcijo umetnih gnojil, ki jih je zato v interesu svojega poljedelstva morala kupovati od tujih držav. Ker pa kmet še ni znal dobro oceniti vrednosti gnojil, jih je kupoval samo, če je bila njihova cena prav nizka. Meščanske vlade so v interesu svojega davčnega dohodka postavile visoke uvozne carine za gnojila, kar je povzročilo, da so jih kmetje le malo kupovali in da je bil zato tudi dobiček države od carin zelo majhen. Kmetska vlada, ki je imela interes na kmetu, je pa izglasovala zakon, ki je osvobodil carine vsa gnojila, semena, stroje in druge kmetijske potrebščine, v kolikor jih Bolgarija ni producirala sama in jih je morala uvažati. Pravtako je kmetska vlada določila posebno nizko železniško tarifo za poljedelske stroje, plemensko živino, gnojila itd. Velik pomen imajo za napredek kmetijstva na Bolgarskem tudi poljedelska nagradna tekmovanja in razstave. S tem se pokažejo uspehi in vzbuja želja za novim napredkom, dviga kvaliteto in množino poljedelskih produktov. Razstave ne pokažejo samo položaja poljedelstva, ampak pritegnejo tudi kupce. Zato je kmetska vlada izglasovala zakon, da smejo sodelovati pri nagradnih tekmovanjih in razstavah le zadruge, da bi s tem podkrepila zadružno gibanje. (Nadaljevanje prihodnjič.) Kmetfe ln obrtniki. fr Vse naše gospodarstvo temelji na delitvi dela. Delitev dela se je pričela najprej na kmetih in se je vedno nadaljevala in se še nadaljuje, kolikor bolj gospodarstvo napreduje. Kmetje so nekdaj izdelovali vse svoje poljedelsko orodje doma sami. To delo so opravljali navadno pozimi ali pa ob slabem vremenu. To je bila prva delitev dela — delo na polju in delo doma. V teku časa pa so se posamezniki tako izpopolnili in izvršili v izdelovanju orodja, obleke, obutve itd., da so znali izdelovati svoje izdelke mnogo boljše in tudi cenejše kakor kmetje sami, tako da je bilo za kmete ugodnejše že izdelano orodje kupovati. Svoj pridobljeni čas so lahko porabili za boljše obdelovanje zemlje lin za boljše in izdatnejše oskrbovanje živine. To se pravi z drugimi besedami: Obrt se je razvila iz kmetijstva. A tudi pri obrti se je začelo delo deliti. Za kolarja se ni izplačalo, da bi sam kolesa koval, če je videl, da opravi kovač to delo boljše in lažje. Čevljar ni več sam rezal in špičil cvekov, ker jih je lahko dobil od posebnega izdelovalca, in tudi kož ni sam strojil, ker jih je strojil strojar boljše in cenejše. Delo pa se je začelo deliti tudi v eni in isti delavnici. V kolarskih delavnicah so začeli izdelovati glavine le eni in isti ljudje, in ravno tako druge sestavine kolesa. Delo se je delilo vedno naprej in je dandanes tako razdeljeno, da v velikih fabrikah en delavec opravlja le še po en sam pregib. To se pravii: Tudi velika industrija se je razvila iz kmetijstva. Najboljši obrtni delavci in najboljši kmetje pa so bili tisti, ki so imeli brihtne glave in ki so zmali misliti in svoja pridobljena izkustva izkoriščati. Zidarji so kmalu uganili, kako močni morajo biti bukovi ali smrekovi tramovi, da nosijo streho. Slabi tramovi so se polomila, drugi so držali. Debelost in veličino lesa so si zapomnili za drugič. Tudi za grablje so kmalu pogodili najboljši in najtrpežnejši les in tako za vse ostalo orodje. Prav tako je pri zidanju. Iz takih opazovanj se je rodilo računstvo, iz tega pa vse tehnične in počasi tudi vse ostale znanosti. Iz izkustev so se rodili računa in vse naravoslovne vede, tako da nam danes izkustev ni več dosti treba. Inžener pogleda le številke v knjigi in ne bo porabil nič več ma-tenijala kot ga je treba. To se pravi: Vsa znanost se je rodila preko obrti iz kmetijstva. Vse troje: Kmetijstvo, obrt in znanost pa tvorijo moderno gospodarstvo po načelu delitve dela. Vse troje služi pridobivanju hrane, podlaga vsega pa je kmetijstvo. To mora ali bi vsaj moral vedeti vsak kmet. Če bi kmetje to vedeli, se gotovo ne bi dajali devati v nič od tistih stanov, ki so sami iizšili iz kmetijstva. Pri nas se je tesna zveza med kmetijstvom in obrtništvom ponekod še jako čvrsta ohranila. Pri nas živi zlasti na deželi mnogo obrtnikov, ki tudi kmetujejo, mnogo pa tudi kmetov, ki vsaj pozimi obrtujejo. Od razdelitve dela je odvisno, na kaj polaga ta ali oni večjo važnost, kajti v bistvu in v jedru sta le oba kmeta. Pa tudi ogromna večina obrtniškega naraščaja prihaja pri nas iz kmečkih domov lin ta naraščaj ne more nikdar zatajiti svoje prave kmečke krvi (čeprav se je včasih po nepotrebnem sramuje). V tesni zvezi našega kmečkega obrtništva s kmetijstvom leži vsa naša gospodarska sposobnost danes, in bo ležala še dolgo. Eden izdeluje orodje, drugi z orodjem dela, oba pa pripravljata hrano iz zemlje — v tem leži naša bodočnost. KORISTNO n PO ZNIŽANIH CENAH KAKOR HŠ ROKAVICE, NUGAVKE, ŽEPNE ROBCE, KRAVATE, FINO DAM-SKO, MOŠKO IN OTROŠKO TRIKO-PER1LO, DIŠEČE MILO TOKBICE ČIPKE, P< )TREBŠČI NI- ZA Šl V i I JE, KROJAČE, TAl ETMKK, ČEVLJARJE IN SE LARJE NUDI JOSIP PETFLI C LlUBir BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA ZA VODO Ljudska samopomoč .a sprejme za slučaj smrti w ™mB in doživetja vse zdrave osebe od 1 do ©O. eta in izplača do največ Din 33.000 na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo. Mene vm Pametna beseda predsednika Masaryka. Kakor pri nas tako sili tudi v češkoslovaški republiki vsa mladina v šole. Naval na šole je tako velik, da na vseučiliščih že primanjkuje prostora za toliko število dijakov. Zaradi pomanjkanja prostora so se češki dijaki celo uprli in zahtevali, da je treba tujerodne dijake pregnati, da bo za domačine dovolj prostora, Ko pa je bil boj za prostor na visokih šolah (pravzaprav boj za poznejši kruh) najhujši, so vprašali tudi predsednika republike Masaryka za njegovo mnenje. Predsednik pa je rekel: »Ljudje dandanes navadno mislijo, da duševno delo ni nobeno delo, ampak smatrajo za »delo« le telesno delo. To ni res. Resnično in pravo duševno delo je mnogo težje kakor telesno. Res pa je, da za pravo duševno delo ni vsak sposoben. Zato priporočam čim strožjo izbiro študentov, da bodo študirali le res sposobni fantje. Meni je mnogo ljubši dober delavec ali pa dober kmet, ki svojo stvar razume, kakor pa slab advokat!« — Tudi pri nas razmere niso dosti boljše in zato bi bilo prav koristno, če bi Masa-rykove besede premislili meredajni krogi tudi pri nas! * * * In zopet razorožitev ... Takoj po vojni se je misel na »večni mir« silno razširila po Evropi. V ta namen je bilo ustanovljenih veliko število mirovnih društev in tudi Društvo narodov bi imelo služiti temu cilju. Nekaj časa je celo izgledalo, da ni več »moderen« tisti, ki bi dvomil v možnost večnega miru. Vsa prizadevanja za ohranitev začasnega in za pridobitev trajnega miru pa so lepa le na papirju. Praksa govori vse drugačen jezik. Mi vemo, da so razne države oborožene do zob in da se še vedno trosijo silne milijarde na leto za oboroževanje. Ameriški državni proračun določa velike svote za izgradnjo vojne in mornarice, ravno tako angleški proračun. Francija je določila nad 12 milijard frankov za prihodnje leto za oboroževanje na kopnem in na morju. Celo sovjetska Rusija vzdržuje ogromno armado in jo izpopolnjuje z vsemi sredstvi moderne tehnike. Lepe mirovne besede so žalibog le lepe mirovne besede, v praksi pa smo zelo tam, kjer smo bili pred vojno. Tudi takrat so vladarji pri medsebojnih obiskih zatrjevali venomer, da je edina in največja briga njihovih držav, ohranitev in utrditev miru, oboroževanje pa se je kljub temu nadaljevalo, dokler ni prišlo do krvavega spopada. Tako je bilo nekdaj in je še danes, ker so ljudje pač vedno le ljudje. Zgodovina pozna na stotine krvavih vojska, a niti ena še ni ljudi izmodrila. da bi bili resno mislili na to. kako bi se dala vsa sporna vprašanja med državami reševati mirnim potom. Zato je tudi malo verjetno, da bi imela najnovejša konferenca za razorožitev, ki io bodo sklicali prihodnji mesec v London, kakšen poseben uspeh. Ne smemo sicer dvomiti o dobri volji sklicateljev, zlasti ne o dobrih mirovnih namerah predsednika angleške Delavske vlade Mac Donalda, toda izkustva dokazujejo, da je dobra volja posmeznikov premalo. Spremeniti bi se pač moralo mišljenje in naziranje vsega človeštva o vojni. Do tja je pa še dolga pot.___ AKO PLAČATE OB NOVEM LETU NAROČNINO za celo leto, imate potem mir in upravi olajšate s tem mnogo nepotrebnega dela in stroškov za opomine. Kmetijske zbornice in zadružništvo. V listu »Narodna Odbrana« od 22. decembra t. 1. je Objavil g. Milenko Gavrilovic članek z naslovom »Kdo mora biti nosilec kmečke politike«. V tem članku podčrtava najprej znano dejstvo, da žive dve tretjini našega naroda od poljedelstva in da bi zato morala imeti tudi vsa naša politika sploh kmečko-gospodarski značaj. Tega značaja pa naša gospodarska politika nima, ampak je služila vsa politika zadnjih 10 let le industrializaciji. To pa zato, ker sta industrija in trgovina organizirani v svojih stanovskih zastopih, v zbornicah, kmetje pa takega avtonomnega zastopa še nimajo. Gavrilovic pravi tozadevno: »Vsega tega, kar ima industrija, kmet nima. Primitiven, nepoučen in brez svojih zbornic je kmet še daleč proč od pravic, ki jih imajo drugi gospodarski sloji, ki imajo v nekaterih krajih kar svojo gospodarsko avtonomijo. Zato pa kmet ne more tako odločati o svoji usodi kot drugi stanovi. Če pa bi imeli kmetijske zbornice, bi bilo drugače.« Potem pa nadaljuje: »Čeprav pa kmetje nimajo svojih zbornic, imajo vendar ustanove, ki bi mogle postati nosilke kmečke politike. To so zadruge. Zveze zadrug bi morale prevzeti delo kmetijskih zbornic, ki jih po vseh znakih sodeč, še dolgo ne bomo dobili...« Svoj članek sklepa g. Gavrilovic z besedami: »Brez svojih zbornic morejo kmetje svoje želje izraziti le preko zadružništva.« Zakon o pospeševanju živinoreje. Uradno poročajo: »Zakon o napredku živinoreje se razlikuje od drugih zakonov pri nas in v tujini zlasti po tem, da vsebujejo odredbe tega zakona vse glavne pozitivne pridobitve živino-rejstva in njegove tehnike. Zakonske odredbe odrejajo sistem sodelovanja splošnosti in posameznikov. Prvi del zakona govori o izbiranju moške plemenske živine. Poseben odbor za ocenjevanje te živine dovoljuje uporabo boljše živine. Nepovoljno ocenjena moška živina se mora kastrirati na državne stroške. Prav tako bo ocenjevalni odbor ocenjeval tudi žensko plemensko živino, ako jo živinorejci po svoji volji predajo odboru. S to naredbo bo moči odbrati žensko živino tudi v tistih primerih, kjer še ni živinorejskih zadrug za izbiranje in kjer živinorejci nimajo dovolj priprav za to važno nalogo. Zakon imenuje to delo izven-zadružno selekcijo. Delo odbora za ocenjevanje je v koordinaciji z zakonom o napredku poljedelstva, ker so v tem odboru člani občinskih odnosno sreskih poljedelskih odborov. Dalje zakon predvideva področja za posamezne pasme, tako da poedini kraji proizvajajo živino en&ko po kvaliteti in enako po trgovski vrednosti. Izdatke za odbor za ocenjevanje plačajo občinske poljedelske zakladnice, ki so predvidene z zakonom o napredku poljedelstva. Občinski odbori so dolžni nabaviti tudi potrebno moško plemensko živino. Važne so odredbe o živinorejskih strokovnjakih. ki si morajo s posebnimi izpiti pridobiti posebno kvalifikacijo za delo glede selekcije živine. V soglasju z zakonom o napredku poljedelstva se bodo vršila živinorejska tekmovanja po srezih in banovinah ter za vso državo. Razen teh tekem odreja zakon tudi živinorejske razstave in sejme. Važna je odredba. da se prva nagrada na razstavah more podeliti samo za živino domače selekcije. Da dobi živinoreja čim več polbude za večletno vzgojo odličnih moških plemenskih glav (konj in govedi), odreja zakon nagrade za vzdrževanje odlične plemenske živine. Te nagrade bodo znašale toliko, kolikor je stroškov za eno leto vzdrževanja. Take nagrajena živina se ne sme izvoziti brez odobrenja, banske uprave. Zadnji del zakona se nanaša na napredek perutninarstva. Zakon odreja ustanavljanje perutninarskih postaj v vsakem sreskem sedežu s poljedelsko šolo, na državnih posestvih in posestvih javnopravnih ustanov, pri žrebčarnah itd. Perutninarske postaje služijo za oddajanje plemenske perutnine in jajc perutninskim selekcijskim zadrugam. Perutninske selekcijske zadruge bodo imele ugodnosti podobne narave kakor živinorejske selekcijske zadruge. Naposled predvideva zakon kazni za kršitev odredb in pravilnika, ki bodo predpisani. Kazni so od 1 do 30 dni zapora, v denarju pa od 50 do 1500 Din. Vse kazni izreka sre-ska upravna oblast.« Vspehi rumunske kmetske stranke. »Slovenec« od 20. t. m. prinaša kratko poročilo o vspehih enoletnega vladanja kmetske stranke v Rumuniji. Poročilo se glasi: »12. decembra je bilo eno leto, kar je Maniu prevzel v Rumuniji v imenu kmečke stranke državno krmilo v roke. Zgodilo se je, da so se prvič v rumunski politični zgodovini vršile svobodne volitve. Pri tej priliki se je zvršil pravi ljudski plebiscit za Maniu-a, ki je izšel iz volitev z večino 360 mandatov proti 42 poslancem opozicije, med katerimi je vštetih tudi 15 Madjarov. Maniu je ob svojem nastopu zelo mnogo obetal in — kar je zopet edinstveno v rumunski politični zgodovini — veliko obetanega je tudi spolnih Predvsem se je lotil upravne reforme, ki je sploh najtežje vprašanje rumunske vlade. Začel je pri glavi — v ministrstvih in odpravil 7 ministrstev. Sorodni resori so se združili. S tem je državne finance znatno olajšal. Pri tej reformi je Maniu postopal odločno in dosledno, brez ozira na osebne momente. Sedaj je na vrsti uradniško vprašanje. Rumu-nija šteje 17 milijonov ljudi, pa ima 500.000 uradnikov, kar pomeni strašno obremenitev davkov. Razne liberalne vlade so nastavljale v urade svoje ljudi, ki so biii brez vsake kvalifikacije. Dobili so se seznami uradnikov, ki poleg imena nosijo označbo »analfabet«. Sedaj se vrši velikansko čiščenje, ki gre za tem, da se tem »uradnikom« preskrbi kak drug kakor uradniški kruh. S tem se Romunija izločuje iz orientalskih upravnih manir in se približuje znatno zapadlim demokracijam. Nadaljnji uspeh Maniu-jeve vlade je realiziran budžet, ki ga je tudi šele prvič dobila Rum unija pod kmetsko demokracijo. Postavke o izdatkih odgovarjajo dejanskemu položaju, pravtako tudi dohodki. Proračun je aktiven in tudi nekoliko znižan, kot v prejšnjih letih. Z novim letom se je pričela stabilizacija valute, na novo se je izvršila reorganizacija Narodne banke kakor tudi organizacija prometa. Dokaz, da inozemstvo zaupa v novo vlado, je veliko državno posojilo, ki se ga jim je posrečilo dobiti. Vlada ima sedaj v rokah sredstva, da sanira narodno industrijo in trgovino, ki je bila docela zanemarjena in nesmotrena. Rumunija sklepa na vse strani nove trgovinske pogodbe. Opazuje se posebno živahno gospodarsko zbližanje z Nemčijo in Avstrijo. Zunanje ministrstvo razvija živahno delavnost. Za da-lekosežno gospodarsko pogodbo s Poljsko so v teku pogajanja s Češkoslovaško. Opozicija seveda ne gleda s prijaznim očesom vladnih uspehov. Končno so se organizirali in združili liberalci, Avarescuanci in liberalni kmetje ter podali nekako izjavo, da bo vladna gospodarska politika deželo minirala ter da nova razdelitev na province ogroža nacionalne interese. V znak protesta so tu- di zapustili parlament, kar pa nič ni tragično odjeknilo, ne doma, ne na tujem. Opozicijo vodijo razne skrahirane veličine ki med narodom nimajo nikake zaslombe in bodo ob prihodnjih volitvah po vsej priliki še bolj reducirane. Kmečki voditelj Maniu more biti zadovoljen iz uspehi svoje enotne vlade. Gospodarsko se država dviga, politično konsolidira in v zunanjem svetu zadobiva ugled, ki ji po njeni velikosti in bogastvu pritiče.« Poobt Dobrna pri Celju. Preko Kozjaka nam pošiljajo ljubo zimo. Zima pač mora biti. Že pregovor pravi, da gosposka in zima ničesar ne šenkata. — K nam vozi dnevno celjski avtobus, kar je zelo važno za naš kraj. Letošnje poletje smo imeli na naših doberskih toplicah preko 3000 tujcev, ki so pustili lepe denarje. Ker so toplice glavni vir dobrskih dohodkov, zato bomo morali gledati, da se tujski promet še povzdigne. Mlnogo bi se koristilo našemu kraju, če bi se enkrat zgradila že tako zaželjena cesta Dobrna—Sveka— Frankolovo. Pa upamo, da bodo tudi mero-dajni faktorji to uvideli in cesto zgradili, i Rakova steza. Zanimiva pravda. — V j Rakovi stezi pri Frankolovem je umrla leta 1927 posestnica Antonija Žurej. V svoji oporoki je mnogo izročila cerkvi sv. Lenarta v Novi cerkvi. Dediči rajne Antonije Žurej so vložili tožbo za razveljavitev oporoke. Kako bo ta pravda izpadla zanima vse sosede. Črešnice nad Frankolovem. Tukaj je pred kratkim umrl posestnik Jožef Guzej. Rajni je bil daleč naokrog spoštovan kot dober ljudski svetovalec. Rodbini naše sožalje. Predoslje pri Kranju. V začetku tega meseca se je vršila javna prostovoljna dražba na veleposestvu barona Cojza na Brdu. Dražba je trajala 5 dni. Ljudje so bili na to zemljo tako navezani, da se niso mogli ločiti od nje, kajti veliko je bilo takih, ki so imeli to zemljo že od pamtiveka v najemu. Zato so je tudi mislili vsak nekaj kupiti. Toda žal ®o bile cene previsoke in najbolj potrebni siromaki niso prišli v položaj, da jo kupijo. Mnogo je takih, kateri brez te zemlje sploh ne bodo mogli živeti. Težko je danes siromaku, ko ga lastni ljudje ne podpirajo. Izvirne francoske pastilje M ALDA' za športnike pred, med in po naooru Prodajajo vse lekarne in drogerije. RADIO-LJUBLJANA. Nagradno tekmovanje. Kakor čujemo pripravlja Radio-Ljubljana za torek, dne 7. januarja ob 20. uri zvečer nagradno tekmovanje ob priliki mešanega programa, ki ga bodo tvorile orkestralne točke, pomešane s ploščami. Poslušalci bodo morali sporočiti naši postaji, katera točka se je oddajala s plošče in katero je igral orkester. Razpisujejo se tri nagrade, za tistega, ki se mu bo posrečilo, da označi največ točk pravilno. Nagrade tvorijo: 1 par slušalk, dalje polletna naročnina našega tednika za radiofonijo «Radio-Ljub-ljana» in tretjič Andreejeva knjiga «Radio». Svojim cenjenim bralcem želimo pri tekmovanju obilo sreče. — T. R. L. Oglasite se. Radio-Ljubljana naproša svoje poslušalce, naj mu blagovolijo sporočiti, kateri program v preteklem letu jim je najbolj ugajal, kateri predavatelj jim je najbolj všeč, in kaj želijo, da bi se v predavanjih največkrat obravnavalo. T. R. L. Jlouicc Poklonitvena deputacija slovenskih občin. Program sprejema zastopnikov slovenskih občin iz Dravske banovine ob priliki poklonitvene deputacije je sKčen kakor pri deputacijah iz drugih banovin, ki so že bile sprejete v Beogradu. Člani deputacije se 11. januarja zvečer s posebnim vlakom odpeljejo v Beograd. Točen odhod vlaka bo pravočasno objavljen, V Beogradu se bo vršil sprejem slovenskih županov od strani beograjske občine. Popoldne ob 17.30 bo sprejem deputacije v starem dvoru. Zastopniki občin iz Notranjske, Gorenjske in Dolenjske se pripeljejo v Ljubljano in iz krajev, ki leže ob progi Ljubljana—Zagreb, vstopijo zastopniki na najbližjih postajah v posebni vlak. Člani poklonitvene deputacije iz Štajerske vstopijo v vlak na Zidanem mostu. Celokupno je prijavljenih v deputacijo 116 večjih in važnejših občin. Srezki kmetijski referenti. Ban dravske ■ banovine je postavil za sreske kmetijske re- | ferente: V Kranju dosedanjega obl. kmet. j nadzornika Jos. Sustiea; v Slovenjgradcu za sreza Slbvenjgradec in Prevalje dosedanjega obl. kmet. nadzornika Fr. Werniga iz Novega mesta; v Radovljici dpsedanjega obl. pcduradnika Alf. Zdolška iz Kranja. t Karel vitez pl. Strahl. V Stari Loki je umrl v visOki starosti 80 let obče spoštovani in ugledni graščak Karel pl. Strahl. Pregled oseb, ki izgube invalidnino. Minister vojske in mornarice je odredil, da se osebe, ki po novem invalidskem zakonu izgube pravico za prejemanje invalidnine zaradi tega, ker so ocenjene z manj kot 30 % nesposobnosti za delo, morajo ponovno pregledati glede njihove sposobnosti za vršenje vojaške službe kot osebni obvezniki. Pregled se mora izvršiti tako, da se za sedaj izvrši pregled onih oseb, ki so iz občine v neposredni bližini kraja, kjer so štabne komande polkovnega vojnega okrožja, osebe iz oddaljenih občin pa se bodo pregledale, ko se bodo vršili nabori v prihodnjem letu. Temu pregledu se morajo podvreči vsi oni, invalidi, ki so ocenjeni z manj ko 30% sposobnosti za delo in so bili rojeni leta 1881. ali pa pozneje. Ustanovitev finančnega inšpektorata v Mariboru. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša, da je z odlokom ministrstva financ z dne 20. decembra 1929, št. 114.850, ustanovljen finančni inšpektorat v Mariboru, ki bo začel poslovati dne 1. januarja 1930. Ta inšpektorat bo zaenkrat reševal vse posle, ki zadevajo neposredne davke bivše mariborske oblasti, izvzemši odmero družbenega davka in kazenske zadeve po členu 142. zakona o neposrednih' davkih. Stranke, ki spadajo v področje davčnih uprav v Celju, Dolnji Lendavi, Gornji Radgoni, Gornjem gradu, Konjicah, Ljutomeru, Mariboru, Murski Soboti, Ormožu, Prevaljah, Ptuju, Slov. Bistrici, Slovenj-gradcu, Šoštanju in Šmarju pri Jelšah, se torej opozarjajo, da naj naslavljajo vse vloge prej navednega značaja, ki so jih dosedaj naslavljale na finančno direkcijo v Ljubljani, oddelek za neposredne davke, izza 1. januarja 1930 na naslov: . Dravska finančna direkcija, finančni inšpektorat v Mariboru«. Zopet poboj med kmetskimi fanti. Na sveti večer so se stepli fantje iz Mirne peči na Dolenjskem in Golobinca. Vnela se je krvava bitka s koli, pištolami, vilami in kar je še pripravnega orcžja na kmetih. Na bojnem polju je obležal mrtev 251etni fant Franc Cesar iz Kala, dočim so težje in lažje ranjeni pobegnili domov. Orožništvo je glavne pretepače prijelo in jih izročilo sodišču. Prvih 1000 novih naročnikov »Kmetskega lista« je že dosežen! Kmetje, gospodinje, fantje in dekleta pomagajte, da dosežemo sedaj ob praznikih še drugi tisoč! Finančne pristojbine z.a zahteve, da se ocarinjeni paketi v primeru nedostavljivosti izroče kakemu drugemu naslovniku. Uradno se razglaša, da je vsaka vloga, s katero se zahteva, da se kak ocarinjen predmet pretaksi-ra, ker se mora na zahtevo pošiljatelja izročiti komu drugemu, a ne prvotnemu naslovniku, podvržena finančni pristojbini 5 dinarjev; če se za tako vlogo izda še formalno rešenje, pa še finančni pristojbini 20 dinarjev. Od mrtvih vstal. V Ponikvi ob juž. žel. je umrl sinček posestniku Alojzu Sešel-u. Potem se je pa pomotoma telegrafiralo njegovim starišem v Novo cerkev, da je umrl Alojz Sešel. Stariši so mu pustili pri farni cerkvi sv. Lenarta v Novi cerkvi zvoniti. Čez par dni smo ga pa videli pri svojih starših na obisku. Po poli iz bolnice umrl. Dne 19. decembra 1929 so peljali iz celjske bolnice g. Franca Valanta iz Stražice pri Frankolovem, ki pa je med potom umrl. Velik požig n.a Bledu. Gorenjska je že več let torišče delovanja najnizkotnejšega zločinca, kar si moremo misliti. Dočim je prejšnja leta požigalec iskal svoje žrtve v okolici Kranja, se je nekaj časa sem preselil na Bled. Kar zaporedoma so vsako leto bruhnili požari, a vedno na takem kraju, kjer je imel ogenj dovolj hraniva v svoji okolici. Pretekli teden je zanetil ogenj v gospodarskem poslopju hotelirja g. Kende. Pogorelo je več kot za 120.000 dinarjev sena ter dve kočiji in veliko gospodarskega orodja. Škoda znaša nad pol milijona dinarjev. Frankolovo. Društvo kmetskih fantov in deklet vljudno sporoča, da se je zadružni tečaj preložil na 5. in 6. januarja. Prieetek v nedeljo, dne 5. januarja ob 9. uri dopoldne. Poučevalo se bo o pomenu in poslovanju kmetijskih zadrug. Tečaj se vrši v III. razredu osnovne šole. Mariborske vlomilci izsledeni. Nedavno smo poročali o drznem vlomu v blagajno mariborske tvrdke Kiffman, ob kateri priliki je bilo pokradenih 69.000 dinarjev in razni drugi predmeti. Policija je zasledovala vlomilce na vse strani in ravno za Božič se ji je posrečilo storilce prijeti v osebah treb mlade-ničev, ki so takoj po vlomu odpotovali iz Maribora. Na podlagi tiralice, ki jo je izdala mariborska policija, so v Splitu aretirali ravno na božični večer tri mlade Mariborčane. Pri njih so našli še 14.000 dinarjev, ostalo 39 že zapravili. Osumljenci so bili prepeljani v Maribor. Usnjarska šola v Bosni. Ministrstvo za trgovino in industrijo je kupilo tovarno usnja v Visokem v Bosni ter jo bo preuredilo za usnjarsko šolo. Šola bo pričela poslovati že takoj po novem letu. Milijonar bi rad postal. Beograjska policija je te dni aretirala advokata Ilija Usko-koviča, ker je bil osumljen, da si je poskušal s ponarejenimi dokumenti prisvojiti dedščino §vojega ponesrečenega brata, katera znaša več milijonov dinarjev. Odvetnika tožijo tri hčere ponesrečenegai milijonarja. Z odvetnikom vred sta bila aretirana tudi njegov pisar Savo Rakočevič in davkar Dušan Ilič, ki sta pomagala ponarejati dokumente. Bogato darilo. Znani milijarder Roche-feller je podaril medicinski fakulteti v Parizu 150 milijonov frankov za obnovitvena dela. Vseindijski kongres. Listi poročajo, da se je vršil te dni v indijskem mestu Lahore vseindijski kongres, katerega se je udeležilo na stotisoče ljudi. Govorniki so zahtevali izglasitev popolne neodvisnosti Indije. Na eno leto ječe je bil obsojen Miloš Mo-djen iz Subotice, ker je ponaredil šolsko spričevalo in na podlagi tega dobil državno službo. Zadnji Perpičev pomagač. Na božični večer je prišel h kmetu Janku Kuniču v Du-žicah pri Sisku malopridnež Ivo Car in razbijal na vrata. Po daljšem oklevanju je kmet odprl in vprašal nasilneža, kaj hoče. Ta je rekel, da je žejen in da hoče vina. Ko mu je Kunič prinesel steklenico vina, jo je Car na mizi razbil in pričel kričati: »Jaz sem zadnji član Prpičeve roparske tolpe,« ter hotel napasti kmeta. Ta pa pograbi stolico in poči razgrajača s tako silo po glavi, da mu je počila lobanja in se je mrtev zgrudil na tla. Kunič je sam obvestil orožnike o celem dogodku. Začasno so ga pridržali v zaporih, dokler ne ugotovi komisija dejanskega stanja. —■ Razgrajač Ivo Car je osumljen, da je 1. 1922 ubil v okolici Siska dva kmeta, a leta 1926 trgovca Špeljaka. Ker pa ni bilo dovolj dokazov, je bil oproščen, dasi so bili vsi prepričani, da je izvršil ubojstva osumljenec, katerega se je vsa okolica bala. Beda vzrok zločinu. V krivi Palanki v Srbiji je bival zadnje čase pri svojih sorodnikih kmet Jačim Mitrovič s svojo 141etno hčerko. Sorodniki so revnemu Jačimu vsak dan očitali, da ne morejo preživljati obeh. Da bi še njega ne odgnali od hiše, je sklenil Jačim svojo hčerko umoriti. Povabil jo je s seboj v gozd, kjer jo je udaril s kolom po glavi, nato pa še z nožem sunil v prša. Mrtvo truplo je zakopal in pokril z dračjem. Ko se je vrnil sam domov, so ga pričeli takoj sumiti in orožniki so ga aretirali. Pri zaslišanju je priznal zločin in zatrjeval, da je umoril hčerko radi bede, ker je sorodniki niso hoteli več vzdrževati. Poslanec streljal v parlamentu. V glavnem mestu Brazilije Rio de Janeiro je zaradi osebnih političnih nesoglasij poslanec Lopes tekom parlamentarne seje ustrelil svojega poslaniškega tovariša Fiiha. Atentat na vlak v Rumuniji. Med postajo Brain in Ploestijem pri Bukarešti so politični nasprotniki kmetske vlade pokvarili te dni del železniške proge, po kateri bi se imel peljati član regentskega sveta Saraceanu. Dočim je brzovlak pasiral progo brez nesreče, se je pa za njim prihajajoči tovorni vlak prevrnil, pri čemur se je pobilo večina na-tovorjene živine. Škodo cenijo na deset milijonov lejev. Požar v Beli hiši. Na nepojasnjen način je nastal na božični večer velik ogenj v pre-stolni palači, nazvani »Bela hiša«, v Washing-tonu, v kateri prebiva vsakokratni predsednik ameriške republike. Ogenj je nastal v uradnih sobah predsednika in je zgorelo mnogo mednarodno važnih aktov, uničeno je vse pohištvo in kar ni uničil požar, so pokvarili gasilci z vodo. Le požrtvovalni akciji ' gasilcev se je zahvaliti, da ni postala cela j palača plen požara. Škodo cenijo na 70 milijonov dinarjev. Rumiinski fašisti. V Rumuniji je bila te dni ustanovljena mladinska organizacija »Voi-niki« po vzoru italijanskih fašistov. Kmetska vlada je pravila novega društva že potrdila in mu tudi zagotovila svojo podporo. Nova organizacija hoče skrbeti za moralno, politično in telesno vzgojo rumunske mladine in se hoče pred vsem boriti na eni strani proti boljševizmu, na drugi strani pa proti socijalni reakciji liberalne stranke. Kitajska je odpravila predpravice tujcev. Nankinška vlada je sklenila, da preneba s prvim januarjem na vsem ozemlju kitajske republike za vse tujce sodna eksteritorijal-nost, to se pravi, da bodo odslej naprej sojeni tujci po kitajskih zakonih in nič več po zakonih svojih držav. Zastopniki velesil so proti tej odločbi najenergičnejše protestirali, kajti ravno sodna eksteritorijalnost je bila največja predpravica tujcev na Kitajskem, na drugi strani je pa pomenila ta predpravica silno močno utesnitev samostojnosti kitajske države. Italijanski princi pri papežu. Te dni je sprejel sv. Oče v svoji prestolni dvorani v Vatikanu vse italijanske prince, ki so člani kraljevske hiše Savoia - Genova. Genoveški princ je izročil papežu zlat kelih, a princi so dobili vsak po en zlat rožni venec. Zarota proti Stalinu. Sovjetska policija je odkrila tajno zaroto proti boljševiškemu diktatorju Stalinu. Zarotniki so nameravali Stalina ubiti ter postaviti za diktatorja enega izmed zastopnikov desničarske struje boljše-vikov. Takoj po odkritju zarote sta bila glavna voditelja ustreljena. Parnik se pretrgal na dvoje. Blizu Carigrada je zadel neki grški parnik v bolgarskega s tako silo, da se je ta prelomil na dvoje. Posadka se je s plavanjem rešila na obrežje. Potnike je pa sprejel na svoj krov grški parnik in jih odpeljal v Carigrad. Sodnik — zaščitnik roparske tolpe. New-yorško društvo sodnikov je uvedlo preiskavo proti sodniku Vitaleu, ker je prepovedal aretirati znanega bogataša Terro Novo, ki je pa bil istočasno poglavar newyorške roparske tolpe. Terro Nova je dal ustreliti dva člana roparske družbe in policija ga je obtožila, a sodnik Vitale ga je prepovedal aretirati. Vsled suma, da je v zvezi z roparskim poglavarjem, je društvo sodnikov uvedlo proti Vitaleu preiskavo. Strašno preganjanje cerkve v Rusiji. Ruske brezverske organizacije nadaljujejo z vso silo boj proti cerkvam v Rusiji. Samo v teku meseca decembra so zaprli 340 krščanskih cerkva, 63 židovskih hramov in 18 muslimanskih džamij. Zverina. Komisar boljševiške policije Giurov je izjavil s posebnim zadovoljstvom, da je usmrtil že 3000 ljudi in da ne bo preje opustil poklica, dokler ne izvrši 5000 smrtnih obsodb. Značilno je to, da je bil Gurov preje menih. 25.000 dolarjev za vrata miru. V Ameriki je bila ustanovljena posebna ustanova bivšega predsednika republike Woodrova Wil-sona. Te dni je sporočila ta ustanova, da bo letošnja mirovna nagrada v znesku 25.000 dolarjev (1,400.000 dinarjev) podeljena Društvu narodov za bronasta vrata na novi palači. »KMETSKI LIST« je edin list, ki piše samo za kmeta! Zato je dolžnost nas vseh, da mu pridobivamo čimveč novih naročnikov. TEDENSKI KOLEDAR: 5. januarja, nedelja: Ime Jezusa- 6. januarja, pondeljek: Sv. trije kralji. 7. januarja, torek: Valentin. 8. januarja, sreda: Severin. 9. januarja, četrtek: Julijan. 10. januarja, petek: Pavel. 11. januarja, sobota: Higin. SEJMI: 5. januarja: Konjice. 6. januarja: Kostel pri Kočevju. 7. januarja: Metlika. 8. januarja: Kamnik, Ljutomer. 10. januarja: Zalog. 11. januarja: Planina na Štajerskem. VALUTE: Dati moramo 1 nemško marko 1 švicarski frank 1 avstrijski šiling 1 angleški funt 1 ameriški dolar 1 francoski frank 1 češkoslovaško krono 1 italijansko liro za Din Din Din Din Din Din 13-50 10-94 7-94 Din 274-60 Din 56-22 2-22 1-67 2-95 Največje gledališče na svetu. V starem poganskem Rimu so imeli razvajeni in razuzdani rimski meščani poleg drugih razkošnih stavb tudi ogromno gledališče, nazvano Koloseum. Na desettisoče ljudi se je v njem naslajalo nad barbarskimi predstavami, pri katerih so se borili gladijatorji in prelivali človeško kri, kakor vodo ob velikanskem pritrjevanju in ploskanju rimskih gledalcev. Koloseum je pričel graditi rimski cesar Vespazijan, a dovršil in svečano otvoril ga je cesar Tit 1. 80 po Kr. r. Ob tej priliki so se vršile predstave sto dni zaporedoma, na katerih je poginilo preko 500 divjih zveri. Koloseum je bil zgrajen v štiri velika nadstropja iz samih kamenitih kock. Prostora je bilo v njem za 85.000 gledalcev. Vsi sedeži so bili pokriti z mramornatimi ploščami. Od te ogromne zgradbe je ostalo komaj polovico ohranjene do današnjega časa. Dolga stoletja je služil koloseum kot kamnolom in so iz njegovega kamna sezidane tri velike rimske palače in celo pristanišče Ripeta. Tudi do sedaj ohranjeni ostanki koloseuma, čeprav samo v ruševinah, napravijo na človeka mogočen utis in pričajo o nekdanji slavi rimskega cesarstva, ko je ves tedanji svet delal in stradal kot suženj in rob za brezdeilne rimske velikaše. Zadnja izkopavanja so odkrila pod areno (pozorišče) vse priprave, da se je pozorišče napolnilo z vodo in spremenilo v jezero, na katerem so predstavljali priljubljene pomorske bitke. NAROČNIKI, PORAVNAJTE v dneh okrog novega leta zanesljivo svojo naročnino za »Kmetski list«, ki stane za celo leto samo 30 dinarjev. fodtatefc H. v. Kleist — I. Albreht: Ob vznožju Alp pri Locarnu v gorenji Italiji je stal grad, last nekega grofa. Kdor se zdaj pripelje s St. Gottharda, vidi grad razsut in v razvalinah. Bil je to grad z visokimi prostornimi sobami. V eni izmed teh so nekoč s slamo, ki so jo nasuli po tleh, iz usmiljenja postlali stari, bolni ženski, ki se je bila priberačila pred vrata. Ko se je vrnil z lova, je grof slučajno stopil v to sobo, kjer je navadno odlagal svojo puško. Nekam nejevoljno je ukazal ženski, naj vstane iz kota, kjer je ležala, in naj se spravi za peč. Ko se je ženska dvignila, ji je spodrknila berglja, da je padla in si nevarno poškodovala križ, tako močno, da je sicer v nepopisnih mukah še vstala in navšev, kakor ji je bilo zapovedano, prehodila sobo, za pečjo pa se je med stokanjem in jadikovanjem zgrudila in preminula. Več let kasneje je grof po vojni in slabih letinah zašel v opasne premoženjske prilike, pa je prišel k njemu vitez iz Florence, ki je hotel zbog lepe njegove lege kupiti grad. Grofu je bilo mnogo do te kupčije, pa je naročil ženi, naj pripravi tujcu preje označeno sobo, ki je bila prazna in zelo čedno in razkošno opremljena. Kako iznenadena pa sta bila zakonca, ko je vitez ves bled in preplašen sredi noči prišel k njima in na vse mogoče načine zatrjeval, da v tej sobi straši. Nekaj, kar ni vidno očem, vstane v kotu sobe s takšnim šumom, kakor da je ležalo na slami, pa gre razločnih korakov počasi in šepa-joe po sobi in se med vzdihi in stoki zgrudi za pečjo. Grof se je prestrašil, da sam ni vedel zakaj. S prisiljeno veselostjo se je smejal vitezu in je dejal, da bo takoj vstal in v njegovo pomirjenje prebil noč pri njem v sobi. Ali vitez je prosil, naj bo tako prijazen in naj mu dovoli, da prenoči v spalnici kar pri njem v naslanjaču. Ko pa se je zdanilo, je ukazal napreči, se je poslovij in odpotoval. Ta dogodek, ki je vzbudil precej prabu, je na grofu jako neljub način odgnal več kupcev. Ker se je začela širiti celo med njegovo lastno služinčadjo govorica, čudna in nepojmljiva, da v tisti sobi o polnoči straši, se je odločil, hoteč z odločnim postopkom to zatreti, da bo prihodnjo noč stvar sam temeljito pre-iskal. Ko se je zmračilo, si je tedaj dal svojo posteljo postaviti v to sobo in je pričakal polnoči, ne da bi bil zaspal. Kako pa ga je pretreslo, ko je v resnici začul nepojmljivi šum, čim je jelo biti uro duhov. Bilo je, kakor da je vstal nekdo s slame, ki je šumela pod njim, pa šel navšev po sobi in se rned vzdihi in stoki zgrudil za pečjo. Drugo jutro ga je vprašala grofica, ko je prišel v pritličje, kako je potekla preiskava. Plaho in negofovo se je ozrl naokrog, zapahnil vrata in ji potrdil, da je vse glede strahu res. Prestrašila se je, kakor še nikdar nikoli v življenju, pa ga je prosila, naj bi stvar ž njo skupaj še enkrat podvrgel čisto hladnokrvni preskušnji, predno to razglasi. Drugo noč sta potem oba skupaj z nekim zvestim služabnikom vred, ki sta ga bila vzela s seboj, res slišala isti nepojmljivi šum strahu. Samo silna želja, da se iznebita gradu, pa naj stane, kar hoče, jima je pomagala premagati vpričo službnika grozo, ki se ju je polaščala, in pripetljaj pri- pisovati kakemu drugemu brezpomembnemu in slučajnemu vzroku, ki se bo že dal pojasniti. Na večer tretjega dne sta spet drhtečega srca šla po stopnicah^ proti tujski sobi. Slučajno sta našla pred vrati psa, ki so ga bili spustili zverige. Tako sta, ne da bi si bila povedala kaj določnega, vzela psa s seboj, morda v podzavestni želji, da bi poleg sebe imela kaj tretjega živega. Na mizi nažgeta dve sveči. Zakonca sedeta proti enajsti uri #vsak na svojo posteljo. Grofica oblečena, grof z mečem in pištolami, ki jih je vzel iz omare, •ležečimi kraj sebe. Medtem ko se skušata, kakor le vesta in znata, zabavati z razgovori, leže pes sredi sobe, stisne glavo med noge in zaspi. Tedaj pa, v polnočnem hipu, se zopet začuje strahotni šum. Nekdo, ki ga živ krst ne more videti, se z begi jam i pobere tam v kotu pokonci. Čuti je slamo, ki šumi pod njim. Ob prvem koraku: tap! tap! se zbudi pes, vstane in naenkrat začne vleči na ušesa, pa renče in lajajoč poskakuje — kakor bi šel človek proti njemu, in se umika zadnjiški proti peči. Ob tem pogledu se grofici naježe lasje in že tudi plane iz sobe. Medtem ko kriči grof, ki je zgrabil meč: »Kdo je?« in ker mu nihče ne odgovori, kakor besen začne mahati po zraku na vse strani, ukaže ona napreči, trdno odločena, da se takoj odpelje v mesto. Predno pa je še nekaj stvari zamotala in nekaj robe pobrala ter pridrvela ž njo pred vežina vrata, že vidi, da je grad okrog in okrog v plamenih. Od groze pre-razburjeni grof se je naveličal življenja, vzel svečo in je grad, ki je imel povsod lesene strope, na vseh štirih koncih zažgal. Zaman je poslala ljudi noter, da bi nesrečnika rešili. Bil je že na preklavern način preminul. Kmetje so pozneje znesli njegove bele kosti v kot tiste sobe, odkoder je nekdaj velel vstati locaraski beračici. Še dandanašnji leže tam. kriza na Frčinco§kcm, V odličnem katoliškem mesečniku »Hochland« je priobčil Rudolf Friedmann obširen članek o agrarni krizi na Francoskem. Članek utegne zanimati tudi naše bralce, kajti v Franciji živi danes na tisoče slovenskih delavcev, drugič pa je zelo poučno primerjati naše razmere z razmerami v tujih deželah. Friedmann začenja svoj članek z besedami: »Beseda „agrarna kriza" je danes v ustih vsakega francoskega politika in se nahaja v vsakem strankarskem programu. Da pri francoskem kmetijstvu nekaj ni v redu, so poznavalci razmer že zdavnaj trdili; toda kako nevaren je že postal položaj, se je pokazalo šele v najnovejšem času, ko so se začeli mali kmetje politično gibati. 'Danes se čuti v celi deželi, da je agrarna kriza začela razjedati že življenski živec Francije in da agrarna kriza ni več vprašanje enega stanu, ampak vprašanje cele države.« Dejstva. Kdor potuje kakih 200 do 300 kilometrov južno od Pariza, vidi povsod razpadajoče hiše in gospodarska poslopja, ki izgledajo kakor pogorišča. V Provenci (reci: Provans), južno-vzhodni deželi Francije, se lahko voziš cele ure po glavni cesti, pa ne naletiš na nobenega človeka in na nobeno vas. Naletiš pač tu in tam na kup hiš, ampak nikjer ne slišiš mu-kanja živine in iz nobene hiše ne sveti luč. Vse je izumrlo. Vaška pota so prazna. Človek tega kar ne more verjeti in misli, da se moti. Cela pokrajina izgleda kakor od kuge opusto-šena in vse je prazno: vasi, hiše in gospodarska poslopja. Prav redko kje naletiš še na starca ali starko, ki kurita s pohištvom zapuščenih hiš. So kraji, katerim se še pozna njihova nekdanja lepota, ampak danes so prazni. Pred 30 leti so v njih še prebivali ljudje. So vasi, ki so imele pred 25 leti še po 500 duš, danes pa prebivajo v njih komaj dve ali tri rodbine! Vsa dežela je razljudena. Vseh občin je v Franciji 37.963, od teh pa jih ima 21.082 komaj po 500 prebivalcev. V okraju Lot je bilo pred vojno še 205.769 prebivalcev, danes pa jih je komaj še 176.881! Število celokupnega kmečkega prebivalstva je padlo od 62 procentov 1. 1891 na 45 procentov. Kjer so se nekdaj razprostirale rodovitne njive, raste dandanes praprot in plevel. Vojna je te razmere le deloma zakrivila, čeprav so bile žrtve kmetov strašne: 1 milijon mrtvih, 350 tisoč težko ranjenih in 250.000 ljudi se je odselilo v mesta. Ljudje pa tudi nočejo otrok in število porodov od leta do leta nazaduje na tisoče. Tako izumirajo cele vasi. Kjer pa so se vasi še obdržale, žive ljudje v strašnih razmerah. Dobrih zvez z večjimi mesti ni. Velike železnice, ki gredo iz Pariza na vse strani dežele kakor žarki, puščajo med žarki velike prostore brez vsake zveze, ker manjka povprečnih prog in zvez. Elektriko ima komaj polovica občin. Zdravstvene razmere so strašne in zato razsaja je-tika vsepovsod. Ponekod umrje od 1000 ljudi 126 na jetiki. Ravno tako so stanovanja v zelo slabem stanju, ker jih nihče ne popravlja. Odtok z dežele se pozna v mestih, predvsem v Parizu, pa tudi v drugih mestih. Tu pa se ne gre za pravo množitev prebivalstva, ampak le za premikanje in preseljevanje in baš v tem pojavu leži velika nevarnost tudi za mesta, ker je začelo primanjkovati človeške rezerve za mesta na deželi. Ko se bo posušilo prebivalstvo na deželi, tudi v mesta ne bo več potoka! Že sedaj morajo pomagati pri žetvi sezonski delavci iz vzhodno-evropskih dežel (tudi iz naših krajev, op. ur.). Pa tudi te pomožne moči ne zadostujejo več, in zato je vedno več kmetij na prodaj. V štirih okra- jih južne Francije je danes 80.000 kmetov manj kakor pred vojno. Od nekdaj rodovitne in Obdelane zemlje pa 'leži danes že skoro 700.000 hektarjev v celini, ker je nihče ne obdela. Te razmere so vplivale tudi na politiko tako, da so začeli ljudje slediti socijalistom! In to kmetje, ki so povsod najbolj konservativni. Niso sicer postali socijalisti, ampak oni glasujejo zanje, ker se nihče drugi zanje ne briga. Duhovščina sicer pridiguje o pobožno-sti in vabi ljudi v cerkve, socialisti zopet zabavljajo na duhovščino, kmet pa ne verjame nobenemu več, pač pa rad posluša ljudi, ki mu govore o bogatih fabrikantih automobiiov, o petrolejskih magnatih, o velemlinih itd. Tako se- je zgodilo, da imajo v 26 večjih okrajih južne Francije socialisti in komunisti večino. To je najboljši dokaz, da leže vzroki krize zelo globoko. Vzroki. Eden glavnih vzrokov tega položaja je drobljenje kmetij. Malih kmetij od 1 do 10 ha zemlje je v Franciji skoro 5 milijonov. Do tega drobljenja zemlje je prišlo, ker morajo po zakonu vsi otroci dobiti enake deleže. Da pa ohranijo kmetije cele, niso kmetje hoteli imeti po več otrok kakor le enega. Ta zakonodaja se še do danes ni izpremenila. V vojni pa je popadalo na tisoče sinov-edincev, vsled česar je ostalo na tisoče kmetij brez gospodarjev. Večino takih kmetij so pokupili veleposestniki, ki dajejo zemljo v najem pod zelo težkimi, naravnost tlačanskimi pogoji, tako da gredo ljudje rajše v fabrike kakor pa da ;bi ostali doma. V mesta pa vabijo ljudi z dežele tudi automobili, radio in podobne stvari. Kamor ne pride železnica, pride auto in tam se začne beg z dežele. Kako resna nevarnost preti francoskemu gospodarstvu zaradi teh razmer na kmetih, se pa vidi iz tega, da se je vlada vendarle morala odločiti, da je dovolila letos 1700 milijonov frankov za gospodarski dvig dežele. ♦ * * Agrarna reforma v starem Rimu V starorimski državi sta živela dva stanova: patriciji ali plemenitaši in plebejci ali priprosti narod. Vsak od obeh stanov je imel svojo stranko. Država je bila urejena tako, da so imeli patriciji vso državno moč v svojih ; rokah, ki so jo zlorabljali za svoje bogatenje, narod pa je padal v vedno večjo revščino. Čeprav so bili plemeniti patriciji v veliki manjšini, vendar neuki in siromašen narod ni mogel zlomiti njihove moči in njihove prešerne vlade, dokler se niso našli ljudje velikega duha in velike požrtvovalnosti, ki bo »e postavili na čelo naroda in začeli oster boj proti plemenitašlkemu nasilju in korupciji. Ta plemenita človeka sta bila brata Graka (latinsko: Graechus). Oba sta bila plemenitega rodu in visoko izobražena. Posebno velika pa je bila njujina ljubezen do zatiranih siromakov. Ko je starejši, Tiberij Grak, videl nekoč delati na polju sužnje v okovih, se je zgrozil in rekel: »Divje zveri imajo v Italiji svoje jame; govedo, ki se pase, ima svoje hleve; državljani pa, ki prelivajo svojo kri za domovino, nimajo drugega svojega kot svetlobo in zrak. Naši vojskovodje se lažejo, ko govore vojakom pred bitko, da naj branijo grobove svojih dedov — od vseh rimljanskih siromakov nima niti eden grobnice in tudi ne svojega ognjišča. Oni se morajo vojskovati za tujo razkošnost in za tuje bogastvo morajo stradati. Imenujejo se gospodarje sveta, a nimajo niti pedi svoje zemlje.« Ko je bil Tiberij Grak star 30 let, je kandidiral za ljudskega tribuna (narodnega zastopnika). Bil je tudi izvoljen. Prvi njegov za- konski predlog je bil, »da noben rimski državljan ne sme imeti več kakor 500 oralov zemlje. Kar imajo veleposestniki več, morajo odstopiti siromašnemu narodu, ki nima zemlje. Siromak pa dobljene zemlje ne sme prodati. Dosedanji lastniki zemlje pa ne dobe nobene odškodnine za zemljo, ampak samo za stavbe.« S tem zakonom si je nakopal Tiberij Grak mogočne sovražnike. Plemenitaši so rovali proti njemu na vse načine. Ko je preteklo leto dni, je moral Tiberij Grak zopet kandidirati. V volilnem boju pa so plemenitaši izvabili krvave poboje in v enem teh bojev so Tiberija Graka ubili in še 300 njegovih pristašev. Bojev pa tudi po smrti Tibsrijevi ni bilo konec. Narod je bil močan že talko, da so morali ubijalci zapustiti domovino. Toda tudi plemenitaši so napeli vse svoje sile, da rešijo, kar se da še rešiti. Vodil jih je nasilni Scipi-jon, ki pa je bil kmalu zastrupljen. V pro-gnanstvo je moral tudi Tiberijev brat Kaj (latinsko: Caius) Grak. Kaj Grak pa se je že po dveh letih vrnil v Rim, kjer je predlagal še obsežnejše reforme kot njegov brat. Tudi on je bil izvoljen za narodnega zastopnika. Zaradi njegovih reform pa so mu začeli plemenitaši očitati, da hoče postati cesar in da hoče uničiti republiko. Ta Obrekovanja so užgala. Plemenitaši so dalje podkupili še nekaj prejšnjih prijateljev Grakovih, ki so ga še bolj črnili pred ljudstvom kot plemenitaši sami. Prišlo je zopet do krvavih bojev, v katerih je bil ubit tudi Kaj Grak. Za njegovo glavo so dali plemenitaši ubijalcu toliko zlata, kolikor je tehtala Kajeva glava. Ubitih je bilo pa še 3000 pristašev agrarne reforme. Plemenitaši so zopet zagospodovali nad bedno rajo. Ker pa narod ni imel zemlje, tudi ni hotel več države braniti in zato je zapisal slavni rimski zgodovinar ob propadu rimskega cesarstva: Veleposestniški sistdln je uničil rimsko državo!« Sospodaafoo Naša prešičereja. Poleg perutninarstva je menda prešiče-reja najbolj zanemarjena pridobitvena panoga našega kmetovalstva. In vendar je baš ta panoga silno važna za naš izvoz. Dan na dan srečujemo po naših trgih in vaseh nemške in laške prekupce, ki baš sedaj za praznike radi kupujejo naše blago. Imel sem priliko' govoriti s par prekup-i ci, ki že več let kupujejo prešiče po naših | krajih. Od povsod dobimo eno in isto tožbo: Ljudje ne znajo rediti prešičev za trg in trg tudi ni organiziran tako, da 'bi se lahko izkoriščalo to panogo kot zasluži. O kakšni enotni pasmi pri prešičereji pri nas skoro ni govora. Skoro v vsakem hlevu imamo drugo vrsto in drugo pasmo. Za domačo uporabo imamo dovolj blaga, nimamo pa takega^ kakršnega zahteva zunanji trg. Naši prešiči so vsi preveč mastni. Takega blaga pa trg za direktni konzum ne mara. Glavna krivda pri tem leži v dejstvu, da nimamo pravega smisla za križanje oziroma pasme, katero srečujemo po naših svinjakih. Že par let se opazuje, da naša prešičereja nazaduje. Po mnenju trgovcev, oziroma prekupcev iz Avstrije in Italije, bi se dalo pri nas urediti stvar z jorkširsko pasmo, katera edina je sposobna, da najde dober sprejem na kon-zumentu, ker ta nima toliko masti in sala ter je bolj mesnata in okusna. To pasmo upošteva posebno dunajski in milanski konzum. Manjša podeželska mesta v Avstriji in Italiji niso sicer tako izbirčna, a vendar tudi tu hočejo bolj mesnato blago. Povojna doba je dvignila zahteve in izbrusila okus. Najslabše razmere, kakor se je že več- krat o tem govorilo, vladajo na Dolenjskem. Tu je prešičereja precej razvita, a je tudi jako zanemarjena, ker ee proizvaja samo kvantiteta, ne pa kvaliteta blaga. To je napačno in kliče po temeljiti reorganizaciji. Gorenjski prešiči so v tem pogledu dosti boljši. Sicer je tudi tu mnogo blaga, ki je črnolisasto in sposobno samo za domači konzum. Ostalo blago je dobro in se deloma približuje zahtevam trga. Na Štajerskem so razmere skoro enake. Kupci so tu merodajni, oni nam dajo smer in po tej se moramo ravnati. „V interesu našega kmetovalstva je, da to panogo pospešujemo in jo reorganziramo v smislu zahtev izvoza, ki dobro razločuje blago za svež konzum in robo za mesne konzerve in mesnate izdelke sploh ter ono za pridobivanje svinjske masti. Zato je potrebno, da si je naš kmet na jasnem, kaj hoče: ali blago za izvoz, aili za domačo rabo. Glavna stvar je, da pri nas kolikor mogoče produciramo blago za izvoz. To mora biti cilj naše celokupne agrarne produkcije. Potrebna je pa tudi boljša organizacija poročevalne službe, ki bo koristila kmetu in to posebno z ozirom na cene in povpraševanje ter na konzumu istočasno z nasveti, kako naj se kmet zadrži, da bo zanj prav. Da je tudi tii mnogo nerodnosti in izkoriščanja kmeta kot pri vseh drugih panogah, o tem ni govora. Jasno je, da tudi tu manjka še mnogo dela. Upajmo, da se bo po reorganizaciji kmetijske družbe tudi takim vprašanjem posvetilo malo več pažnje. Prešičereja pri nas ni sicer izrazit vir dohodkov, a vendar odtehta toliko, da se dobro pozna njen vpliv. Z sistematično prešičerejo bi lahko dosegli mnogo, ker za Avstrijo in tudi Italijo ležimo baš ob meji in prevozni stroški niso tako visoki kot iz Hrvatske in Srbije. V Italiji so svojedobno poizkusili organizirati nekake prešičerejske zadruge, ki so se pečale v glavnem z prodajo, oziroma s posredovanjem. Njih uspeh je bil precej povoljen, a so se razbile ob nebrižnosti članov. Mogoče bi se tudi pri nas obnesla taka organizacija, ki bi skrbela za plemenske prešiče in poleg tega posredovala pri prodaji. Ako bi se ne doseglo druzega, bi se vsaj cene deloma uredile in izenačile. Sicer pa moramo predvsem imeti blago, ki je sposobno za trg, in komaj potem lahko mislimo na organizacijo. G. Gomišček. Dobički pivovarn. Nedavno se je vršil občni zbor delničarjev ljubljanske pivovarne »Union«, ki zalaga s pivom vse ozemlje današnje Dravske banovine. Kakor je razvidno iz poročil v naših dnevnikih, so gospodje delničarji sklenili, da izplačajo za vsako delnico po 16 Din obresti, obenem pa bodo povišali osnovno glavnico od 12 na 24 milijonov dinarjev na ta način, da bo vsak delničar dobil za eno staro delnico eno novo zastonj, ki se bo prihodnje leto seveda tudi obrestovala. Biti delničar pivovarne »Union« torej ni ravno slabo. Kdor nese 100 Din v hranilnico, dobi na leto — recimo — 6 Din obresti. Te dobiva vsako leto enakomerno (če se obrestna mera ravno ne izpremeni). Novih 100 Din dobi le tedaj, če pusti vsako leto svoje obresti v hranilnici, dokler se ne nabere nov stotak. Šele potem dobiva na leto 2 X 6 = 12 Din obresti. Delničar pivovarne »Union« je bolj srečen. Tudi on je dal 100 Din za delnico. Ta delnica pa mu ne nese na leto le 6, ampak (letos) 16 Din obresti! To pa še ni vse. Pivovarna ne da vsega dobička delničarjem vsako leto sproti, ampak polaga večje zneske v »rezervni fond«. Teh zneskov se je do letos nabralo toliko, da dobi lahko vsak delnjčar še eno delnico zastonj, čeprav je vsako leto svoje obresti dvigal in potrošil, če jih je hotel. Marsikdo se bo vprašal, kako je to mogoče, da pivovarna toliko nese. Nič čudnega ni to. Produkcija piva je prvič zaščitena z visoko carino, drugič pa so sklenile pivovarne v naši državi med seboj kartel, po katerem ne more nobena drugi konkurirati, ampak ima vsaka svoj »rejon«, kjer samo ona lahko predaja svoj izdelek, kakor pač hoče. Izključena je torej domača in tuja konkurenca in zato lahko pivovarne diktirajo cene pivu kakor se jim zljubi. Poglejmo sedaj še, kaj in koliko ima dežela od pivovarne. Davek ima,, to je gotovo. Prevelik pa ta davek gotovo ni, sicer bi dobički ne bili tako visoki. Drugega pa dežela nima prav nič, kajti celo hmelj, ki ga je pri nas v obilici, kupuje pivovarna »Union« v Nemčiji! Tako je vsaj poročalo »Jutro«. Tudi dobički ne ostanejo doma, ker ima večino delnic v svojih rokah dunajska banka »Cre-ditanstalt fur Handel und Gewerbe«, gospodar te banke pa je dunajski (židovski) baron Rothschild. Na drugi strani pa vidimo naše vinogradnike in njihove stiske. V Dalmaciji so prodajali ti reveži vino po 1—2 Din liter, dočim stane liter piva 8—10 Din, torej dvakrat toliko, kakor pred vojno in tudi že takrat pivo-varnarji niso bili siromaki. Naši vinogradniki so domačini, ki tudi plačujejo davke, toda zaradi zaščitne carine na pivo oni ne morejo prodajati toliko vina v inozemstvo, kakor bi ga lahko, če bi bil k nam odprt uvoz tujega in cenejšega piva. Tudi to je dokaz, kako silno je potrebna pri nas organizacija kmetijstva na celi črti, od produkcije do prodaje! * * * Dražba kož divjačine se vrši dne 27. in 28. januarja 1930 v prostorih velesejma v Ljubljani. Težko je bilo našim lovcem delati preje, ko so vsled nezadostnega smisla za organizacijo prodajali razkropljeni po vsej dr- PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG Ob D. LJUBLJANA P»*ili h irafss*dM|ilk cenah same na debate i Premog, domači in inozemski xa domačo kurjavo in industrijske rvrhe. Kovaški premog vseh mt Koks, livarniški, plavžarski in plinski — Briketi. PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG UUBUANA, Miklošičeva L15/1. L.MIKUŠ Ljubljana, Mestni trg 15 Dežniki Na malo! Na veliko! Ustanovljena 1839 žavi svoj pridelek — kože — za ceno, ki so jo diktirali drugi, zavedajoč se svoje premoči napram lovcem poedincenJ. Težko bi bilo lovcem tudi še danes, ko je ktipna moč kon-zumenta tako padla. Ali blaga sploh ne bi prodali, ali pa po neprimerno nizkih cenah — v svojo izgubo. Njih rešitev je bas v teh organiziranih kožnih sejmih, kar sta posebno ugodno pokazali obe dražbi, januarja in marca 1929 leta, ko so bile za prvovrstno blago dosežene celo višje cene nego so notirale na svetovnih trgih. Koristi teh organiziranih prodaj kož, ki jih prirejata Slovenska lovska zadruga in Ljubljanski velesejem roko v roki pod imenom »Divja koža«, danes ne uvide-vajo samo slovenski lovci, ampak tudi ostale pokrajine države. »Divja koža« si čimdalje bolj osvaja tudi vzhodne pokrajine naše države, od kjer prihaja v Ljubljano mnogo dragocenega blaga — pa tudi kupcev. »Divja koža« bo tudi za predstoječo dražbo dobro založena z blagom. Kdor svojih kož še ni odposlal, naj to nemudoma stori. Čim več blaga bo, boljše cene se bodo dosegle. Mlekarska šola v Škofji Loki. Uprava mlekarske šole v Škofji Loki obvešča tem potom vse interesente, da se otvori z dnem 1. februarja H980 na mlekarski šoli v Škofji Loki četrti celoletni mlekarsko-sirarski tečaj. Vzdrževalnina znaša na zavodu mesečno 750 dinarjev; prosilci izven Dravske banovine plačajo k temu še 1000 Din šolnine za ves tečaj. Prosilci, ki žele obiskovati tečaj na svoje stroške, naj vlože takoj prošnje za sprejem pri ravnateljstvu zavoda, oni pa, ki si obetajo podpor, naj vlože prošnje za podporo pristojnim banskim upravam, odnosno ministrstvu za kmetijstvo in vode. Svojeročno napisanim prošnjam je priložiti: 1. Domovnico. 2. Zadnje spričevalo. 3. Spričevalo o eventuelni praksi. 4. Rojstni list. 5. Nravstveno spričevalo. 6. Dovoljenje staršev, odnosno njih namestnikov za obisk mlekarske šole. 7. Zdravniško spričevalo s poudarkom, da prosilec ne boleha na tuberkulozi ali kateri drugi prenosljivi bolezni. 8. Izjavo za plačevanje vzdrževalnih stroškov z navedbo plačnika. 9. Spričevalo o uboštvu, potrjeno od pristojne davčne uprave. Prošnje in priloge morajo biti pravilno kolekovane. Podrobnejše podatke o sprejemu na zavod in o učnem načrtu zavoda prejmejo interesentje pri pristojnih banskih upravah in pri upravi mlekarske šole v Škofji Loki. »Naše gorice«. Z decembrsko številko, ki smo jo pravkar prejeli, zaključuje ta odlični, zgledno urejeni mesečnik, kot glasilo Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru za pospeševanje kmetijstva, osobito vinarstva in kletarstva ter vinskega gospodarstva vobče svoj III. letnik. »Naše gorice« urejuje Andrej Žmavc, direktor vinarske šole v pokoju, kateremu je uspelo pridobiti listu ugledne, požrtvovalne sotrudnike, strokovnjake in praktične gospodarje, kmetovalce, ki uspešno tekmujejo med seboj in ki so s svojimi prispevki že davno dokazali, kako nujno potreben je ta list v sedanjih, zlasti za naše vinogradnike in celokupno vinsko cbrt težkih časih. »Naše gorice« predstavljajo v lični obliki edini list te vrste ne le v Dravski banovini, marveč v vsej Jugoslaviji, po svoji vsebinski vrednosti pa prav nič ne zaostajajo za najboljšimi podobnimi izdanji naprednih tujih narodov. Ker je letna članarina, odnosno naročnina — za tuzemstvo samo 30 Din — prav neznatna, bi »Naše gorice« v lastnem interesu moral imeti i najmanjši vinogradnik ter viničar, pa tudi sadjar kot kletar, vsak gostilničar in vinski trgovec, vsak narodni gospodar, kateremu je dobra skupna stvar resnično pri srcu. Prav tako naj bi ne bilo nobene osnovne in meščanske šole brez tega lista, za kmečko - nadaljevalne šole pa prav lahko tvorijo »Naše gorice« priporočljiv učbenik- Najboljši ln naJtrpeZneJSI šivalni stroji in KOLESA so GRITZNER in ADLER za d m, obrt ln Industrijo, v raznih opremah Islotam Švicarski pletllnl stroji DUBIED Pisalni stroji UR ANI A Ugodni plaCilnl pogoji. - VeCIetna garancija TovarniSka zaloga: JOSIP PETELINC blizu Prešernovega spomenika ob vodi. LJUBLJANA, < > \ v v V ' cv. r/ Za jesensko in zimsko gnojenje priporočamo Thomasovo žlindro vedno v zalogi pri osred gosp. zadrugi EKONOM V LJUBLJANI Kolodvorska ul. 7 Gospodarji! Gnojite c se APNENIM DUŠIKOM naftnejAtm, nafuspednejftiin to nBtokorllfan dnftlžnlm gnojfloml Kdor gnoji * »polnim dušikom, gnoji istočasno ■ dušikom to apnom. — Informacije o u potrebi to množini, rentabilnosti kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih ia uapefato apnenega dušika daje TVORNICA ZA DUŠIK d. d. RUŠE v Rušah pri Maribora. Ta tvornica nrodavaja Istotako meSano umetno gnojilo »NITR0F08KiX - RUSE«, katero Mateji ia apnenega duSiia, supertorfata to kalijeve solL Kdor ■ Nitao-Indratoiii gnajl, gnoji MoSasno ■ dušikom, foeforom, kalijem to apnom Ur d pri-v hitari TeCkratno krofeeoje umetnih gnojil j Bolni na pljučih! Mnogo tiso? ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja, ki je že mnoge rešila. Ta se lahko uporablja pri vsakem načinu življenja, in pomaga, da se bolezen hitro premaga. Nočno potenje in kašelj prestane, telesna težina se poveča, pljuča polagoma poapne in bolezen izgine. Resni možje zdravniške znanosti potrdijo prednost moje metode ter jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjenja, tem bolje za vas. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega znanja. Ker pa moj založnik razpošlje skupno samo 10.000 komadov brezplaino pišite takoj, da boste tudi Vi med srečnimi prejemniki knjige. Georg Fulgner, Berlin-Neukolln Ringbahnstrasse 24. Abt. 616. Brezprimerno za preprečevanje in ea odpravljanje pre-hlajenja, nahoda, grlobola, vnetja krhlja, akutnih in kroničnih katarjev, hripe, influence. naduhe, easoplosti itd. — Poizkusite vsaj eno škatljico pravih razkužilnih pastilj VALDA da se uverite o njihovi čudoviti učinkovitosti. Toda pazite in zahtevajte jih v vseh lekarnah in drogerijah samo v škatljicah z napisom 99 VALDA M Rešite |iii pijančevanja I Matere in žene. ki z obupom zrete, ka!