ljubljanska banka gKSjsk^ LETO XXV. — številka 66 ^»tanovlteljl: ob«, konference SZDL •Menice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ™ TrilC — Izdaja CP Gorenjski tisk "kanj. Glavni urednik Anton MlklavČiČ ** Odgovorni urednik Albin Učakar G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sobota, 26. 8. 1972 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik, Od L Januarja 1960 trikrat tedenska. Od I. Januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah In sobotah. V četrtek dopoldne so v Kranju slovesno podpl. sall pogodbe za začetek gradnje osmih osnov niti Sol v občini. Štiri gradbena podjetja — Projekt Kranj, Gradiš Ljubljana, Graditelj Kamnik in Sava Jesenice — bodo najkasneje do konca prihodnjega leta zgradila osnovne šole Vodovodni stolp II Kranj, Posebno osnovno šolo Zlato polje, osnovno šolo Predoslje, Kokri, ca, Naklo, Besnlca in Tr-boje. Predračunska vrednost vseh objektov po pogodbi znaša prek 46 mUl-jonov novih dinarjev. — Foto: F. Perdan Proslava 100- letnice Sukna u&anes, kot smo že pisa-• bo 380-čIanskl kolektiv stilne tovarne Zapuže fJ*»Uvil 100-Ietnlco obsto-a* Pr°slava se bo začela ■Ujetju ob 9.15. Pojas. Jen bo dosedanji razvoj °^etja, šestim članom Z,kt4va - AI°JZU An" Alojzu"' nT5" POdrŽaJ' Slih l)o,encu, Ivanki ^ bar, Francu Erzar in * Prir *ill iniožič — bodo izro- odlikovanja predsed-Ka rep„buke Tita, celo- tud k°lektlv Pa bo dobU v 1 občinsko priznanje. Wl]Programu bodo nasto- G 8odba na pihala iz »C ,n komornl moški . * Anton Tomaž Linhart Radovljice. A. ž. Zgodovinski trenutek za Kranj V četrtek dopoldne so podpisali pogodbe z izvajalci gradbenih del za gradnjo osmih' osnovnih šol — Pet šol bo zgrajenih do 1. avgusta 1973, preostale tri pa do konca leta 1973 »Nikdar v svoji zgodovini kranjska občina ni naenkrat začela graditi toliko šolskih in vzgojno-varstvenih objek. tov. Zato Je ta dan za vse občane Kranja zgodovinski in nepozabni dogodek. Ta zgodovinski trenutek pa lahko začenjamo v prvi vrsti po zaslugi, zavesti ln solidarnosti naših občanov ln delovnih organizacij, ki s svojimi prispevki pomagajo in skupno ustvarjajo. boljši jutrišnji dan.« S tem besedami je v četrtek dopoldne končal nagovor predsednik koordinacijskega odbora za pripravo in izvedbo programa gradnje šol in vzgojno-varstvenih ustanov v kranjski občini Martin Košir. "Potem so v dvorani občinske skupščine podpisali pogodbe z izvajalci za začetek gradnje osmih osnovnih šol v občini. Slovesnosti so se udeležili tudi člani koordinacijskega od. bora, predstavniki krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ln banke. Sklad za financiranje izgradnje šolskih in vzgojno-varstvenih ustanov v občini je zaupal gradnjo štirim gradbenim podjetjem: podjetju Projekt Kranj za osnov, no šolo Vodovodni stolp II, Posebno osnovno šolo Zlato polje ln za osnovno šolo Ore. hek; podjetju Gradiš Ljubljana za šoli Predoslje in Kokri-ca; podjetju Graditelj Kamnik za šolo Trboje; ln podjetju Sava Jesenice za šoli Naklo in Desnica. Po gradbenih pogodbah znaša predračunska vrednost za omenjenih osem šol prek 46 milijonov novih dinarjev. Na podlagi dogovora t banko ln delovnimi organizacijami so ta sredstva zagotovljena. Ob tem pa velja podčrtati, da so dogovorjene cene ža izgradnjo zaradi nekaterih popustov in manjših marž za prek 3 milijone novih dinar, jev nižje od ponuđenih predračunskih cen. . Omenjena gradbena podjetja so se v četrtek obvezala, da bodo osnovne šole Kokri. ca, Naklo, Besnica, Orehek in Trboje končane do 1. 8. 1973, osnovne šole Vodovodni stolp II, osnovna šola Predoslje ln Posebna osnovna šola Zlato Polje pa do 31. decembra. Tako bo do konca prihodnjega leta v kranjski občini 48 novih učilnic za nižjo stopnjo pouka, 21 učilnic za kabinetni pouk, 8 večnamenskih prostorov, 3 telo. vadnice in 13 prostorov za varstvo predšolskih otrok. Površina vseh šolskih objek. tov pa bo znašala 15.784 kvadratnih metrov. če gradbena podjetja ne bodo do roka zgradila objektov, so v pogodbi predvidene kazni. Prav tako so se grad- bena podjetja obvezala, da znaša garancija za objekte dve leti po tehničnem pregledu. Omenimo še to, da bodo obrtniška dela prevze. la večinoma kranjska podjetja, nadzor nad gradnjo pa bo v imenu Investitorja oprav* ljajo Podjetje za stanovanj«-sko ln komunalno gospodar, stvo. Začela se je torej gradnja prve skupine šolskih oh jek. tov. Razen tega pa so že * gradnji vrtci v Cerkljah, Bit. njah ln na Klancu. Gradnja le-teh bo veljala prek 2,3 mi. lljona novih dinarjev, zgrajeni pa morajo biti do konca tega leta. Do jeseni bo pripravljeno tudi vse gradivo za oddajo del za razširitev in preureditev osnovnih šol Lu. cijan Seljak, Stane 2agar, Šenčur, Jezersko in Primsko. vo, prihodnjo pomlad pa bo. do začeli graditi vrtca na Planini in v StražlŠču. A. žalar ^razprodaja pletenin r azpi odaja. pletenih razprodaja pletenin razprodaja pletenin razprodaja pletenin ALMIRA Al mira je pripravila za vas razprodajo letnih pletenin po zelo znižanih cenah — Ne zamudite priložnosti in obiščite tovarniško trgovino Almire v Radovljici na Linhartovem trgu razprodaja pletenin razprodaja pletenin ^prodaja pletenin razprodaja pletenin razprodaja pletenin 4 Družbenopolitične organizacije, odbor škofjeloškega odreda in skupščina občine Skofja Loka vabijo borec škofjeloškega in gorenjskega odreda, Cankarjevega bataljona,-gorenjskega vojnega področja, Prešernove brigade in ostalih partizanskih enot Gorenjske medvojne in povojne aktiviste ter ostale občane na odkritje spomenika škofjeloškemu odredu in razvitje zastave teritorialne enote »Škofjeloški odred« v nedeljo, 10. septembra 1972, ob 10. uri v Rovtu v Selški dolini Posebno je na svečanosti zaželena udeležba mladine in pripadnikov enot'teritorialne obrambe. Prevoz z osebnimi avtomobili je možen do Rovta. Za udeležence bo zagotovljen tudi avtobusni prevoz iz Škofje Loke do Zg. Luže, od Zg. Luže na Stari vrh pa z žičnico. JE5ENICE 0 Občinski komite ZKS na Jesenicah pripravlja gradivo za posvetovanje, ki se ga bo udeležil tudi .član sekretariata CK ZKS Franc Šetinc. Posvetovanje bo predvidoma 40. septembra. Na njem bodo analizirali preteklo delo jeseniških komunistov, pregledali uresničevanje sklepov zveznih in republiških organov ZK ter sprejeli osnovne smernice za delovanje komunistov v prihodnje. Taka posvetovanja organizirajo tudi v ostalih gorenjskih občinah. 9 V četrtek je bila na Jesenicah seja komiteja ZK v Železarni. Člani komiteja so razen ostalih vprašanj obravnavali tudi nov pravilnik o delitvi dohodka, ki ga pripravljajo jeseniški železarji. V razpravi so sodelovali tudi člani sindikalnega vodstva Železarne. -jk 0 V četrtek popoldne je bila seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Govorili so o pripravah na volilno konferenco pred kongresom slovenskih sindikatov. Ko so razpravljali o akciji Plamena, so sklenili, da bodo skupaj z zvezo komunistov pozvali vse delovne skupnosti v občini, naj se po svojih možnostih vključijo v. akcijo in ustanovijo lastne stabilizacijske sklade. Predsedstvo pa se je odločilo tudi za solidarnostno pomoč prizadetim v Pomurju. Ugotovili so, da so se št. viini kolektivi v občini že odzvali pozivu. A. Ž. © Za sredo ob 17. uri je sklicana skupna seja plenuma občinskega sindikalnega sveta in 10 občinske konference SZDL Skofja Loka. Za dnevni red predlagajo obravnavanje zemljiške politike v občini v zvezi z novimi zakonskimi predpiši, pregled poteka akcije za pomoč Pomurju in priprave na konference osnovnih organizacij sindikata pred kongresom slovenskih sindikatov, ki bo novembra. -lb TRŽIČ Q Na tajništvu skupščine občine Tržič smo izvedeli, da bo prva seja skupščine po počitnicah v prvi polovici septembra. Na eni od oktobrskih sej pa bodo odborniki ponovno obravnavali srednjeročni program razvoja občine do leta 1975, ki ga sedaj pretresajo organi skupščine ter delovne in druge organizacije, z Jk g Ker je odšel dosedanji načelnik oddelka za gospodarstvo skupščine občine Tržič Andrej Žcpič na novo službeno dolžnost, je bil za vršilca dolžnosti načelnika oddelka imenovan diplomirani ekonomist Riko Jerebic, nekdanji analitik na oddelku za gospodarstvo tržiške občinske skupščine. - Jk © V torek, 29. avgusta, bo razširjena seja občinskega komiteja ZKS. Obravnavali bodo delo občinske organizacije ZK v preteklem obdobju, kar naj bi obenem rabilo predvsem za izdelavo in sprejem smernic za bodoče delo. Q| Za ponedeljek, 28. avgusta, je predsednik komisije za ureditev taborišča na Ljubelju inž. Kristjan Pcrko sklical sestanek predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, RK, zdravstva, komunalnega podjetja, Mercatorja, milice in drugih, da si bodo razdelili delo za priprave na zbor interniran-cev, Zbor internirancev bo 10. septembra na Ljubelju. Jp Seminar za prosvetne delavce Družbenopolitične organizacije Tržiča bodo tudi letos v sodelovanju s Temeljno izobi aževalno skupnostjo Tržič organizirale enodnevni seminar za prosvetne delavce pred začetkom šolskega leta. Seminar bo 31. avgusta v prostorih DeUavske univerze. Razdeljen bo na dva dela. V prvem se bodo pogovarjali o strokovnem izobraževanju prosvetnih delavcev ter se seznanjali z novostmi na področju vzgoje in izobraževanja. V razgovoru bo sodeloval tudi direktor republiškega zavoda za šolstvo Boris Lipužič. V drugem delu seminarja pa se bodo tržiški prosvetni delavci pogovarjali s predsednikom skupščine ter predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij o aktualnih družbenih ter političnih problemih. V Tržiču nameravajo med šolskim letom prirediti še nekaj ta- kih srečanj prosvetnih dela^" cev s predstavniki družben?" ga ter političnega življenja občine. . -jK Darilo osnovni šoli Radovljica Občinski odbor rdečega križa v Radovljici je sklenil, da bo opremil kabinet prve pomoči v novi osnovni šoli v Radovljici, ki jo bodo odprli 1. septembra. Nabavili so najsodobnejšo opremo. Ra-"zen tega pa bodo imeli učenci in učitelji na voljo tudi strokovno zbirko knjig in učil za higiensko-zdravstveno vzgojo. Poleg tega bo v kabi- netu tudi propagandno gradivo rdečega križa za spodbujanje mladine, da se vključi v to človekoljubno organi'j zacijo in v krvodajalske akcije. Vrednost celotne opre-1 me, ki jo bo občinski odbor daroval šoli, znaša prek 10 tisoč novih dinarjev. Postopno pa bo občinski odbor rdečega križa opremil tudi druge Šol« v občini. ' JR Uspela krvodajalska akcija v škofjeloški občini V petek se je v škofjeloški občini končala letošnja redna krvodajalska akcija. Kljub neugodnemu času, čas dopustov, je bil odziv kot vsa leta doslej presenetljivo dober. Na občinskem odboru rdečega križa v Škof j i Loki so povedali, da se je na ozemlju celotne občine odvzema krvi udeležilo 2243 krvodajalcev ali 194 več kot lani. V Škofji Loki je ekipa ljubljanskega zavoda za transfuzijo krvi naštela 1008 darovalcev krvi (122 več kot lani), v Železnikih 651 (50) in v Gorenji vasi 261 (53). Zaradi zlatenice so manjše število krvodajalcev zabeležili le v Zireh, pa še tu je bil odziv nad pričakovanji, saj so v Gorenji vasi odvzeli kri kar 220 Žirovcem in okoličanom. Treba pa je povedati, da podatki še niso popolni. V sredini septembra bodo namreč na ljubljanskem zavodu darovali kri še zaposleni v Jelo- Priprava na kongres V okviru priprav na VITI. kongres slovenskih sindikatov, ki bo 15. novembra le: tos, se bodo začele prihodnji teden po osnovnih sindikalnih organizacijah tržiške občine delovne konference. Na njih bodo člani osnovnih sindikalnih organizacij izvolili elektorje, ki bodo na posebni občinski volilni konferenci izbrali 4 delegate za republiški sindikalni kongres. Na delovnih konferencah bodo člani sindikata razpravljali tudi o problemih in nalogah svoje organizacije, o položaju v podjetjih ter o uresničevanju ustavnih dopolnil. •jk vici in Gradisu. Nedvomno se bo končna številka povsem približala lanski iz obeh akcij: redne in izredne. V izredni akciji, ki je na ozemlju škofjeloške občine vsaka štiri leta, je namreč oddalo kri še 566 občanov, skupno pa je dragoceno tekočino darovalo 2660 prostovoljnih krvodajalcev. Morda je zanimiv tudi naslednji podatek. Po prijavah je bil letos postavljen plan presežen za 793 krvodajalcev ali za tri dni dela ljubljanskega zavoda za transfuzijo krvi. Med podjetji, ki so dala največ krvodajalcev, je na prvem mestu treba omeniti LTH. Ta kolektiv je že tudi pretekla leta prejel zvezno zlato odličje za izredno odzivnost članov v krvodajalskih akcijah ter diplomo republiškega odbora RK Slovenije. Sicer pa so delovne organizacije različno nagrajevale svo- Kako s TOZD ? Na Jesenicah stalno spremljajo ustanavljanje Temeljnih organizacij združenega dela. Komite ZKS in občinski sindikalni -svet pripravljata posebno analizo o ustanavljanju TOZD in bosta imela v prihodnosti o tem vprašanju še več sej. Omenjeno problematiko bo obravnaval tudi aktiv direktorjev in predsednikov delavskih svetov — članov ZK, ki deluje pri občinski konferenci ZKS. Na to posvetovanje nameravajo Jeseničani povabiti tudi člana sekretariata CK ZKS Zvoncta Dragana. •jk je člane za humano akcij • nekatere ' so priznale nadur* druge po dve ali štiri plača" ure, nekatere so dale P° dan plačanega dopusta, P°n kod pa so se odločili za ra na darila, "™ praznuje Ivan Križnar s Srednje W. brave v radovljiški obč«" praznuje danes 80. rojsn* dan. Včeraj dopoldne so 6 obiskali predstavniki obč"* skih družbenopolitičnih °r&' nizacij ln predsednik radovljiške občinske skupščine {£ mu izročili darila. Ivan nar je najstarejši komu«15 v radovljiški občini. Član jjZ munist.tfne partije je od 1931' leta, vključil pa ga je S1*11' Žagar. Ivan Križnar se Je *5 dil 26. avgusta pred g0 1 na Okroglem. /Cl ljubljanska banka Krajevne nimajo Čeprav med poletnimi me-*eci dejavnost družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti rada zamre, letošnje poletje tega za večino krajevnih skupnosti v tržiški občini ne moremo trditi, krajevna skupnost Pristava namerava asfaltirati vse ce-sle v naselju Podvasca. Večino denarja bodo prispevali Prebivalci, ostalo pa krajevna skupnost. Podobno je tudi v krajevni skupnosti Semnje. Občina Tržič je za asfaltiranje cest v vasi iz Sv°jega proračuna »odrinila« 15 starih milijonov dinarjev, °bčani pa so že začeli zbirati samoprispevke. Zbrati morajo najmanj 6 milijonov sta-fih dinarjev. Prav tako so začeli prebivalci Loma pod 5toržičem 1. julija plačevati samoprispevek za novo ce-*fo>i za katerega so se odloči-■ na spomladanskem referendumu, j^ova cesta se bo gra. v dveh etapah. Načrti za dila Prvo etapo se že delajo in b°do kmalu gotovi. Nova četa ho za Lomljane brez dvo-J*a_ velika pridobitev. V Ko-°rju so pospešili priprave a gradnjo novega doma ^zbenopol i ličnih organiza- skupnosti počitnic cij. Stari dom so prodali, za novega pa so že kupili zemljišče. Nekaj denarja za nov dom, ki se bo gradil etapno, bo prispevala tržiška občin-sika skupščina, ostalo pa va-ščani sami, in sicer v denarju ter s prostovoljnim delom. Sedaj pripravljajo načrte za nov dom. Krajevna skupnost Tržič je asfaltirala nekaj cest v naselju Zavirjc. Ker je bila skupnost za vsa dela denarno »prekratka«, so ji pomagali prebivalci s samoprispevkom in tako so danes ceste v Zavirju urejene ter asfaltirane. Podobno rešitev so našli tudi v Križah. Za asfaltiranje pomembnejših cest je dala denar krajevna skupnost, za asfaltiranje dohodov k hišam in za asfaltno prevleko na manj pomembnih cestnih odsekih pa so dalj denar Križani sami. Ce takega sodelovanja med krajevnimi skupnostmi, občani in občinsko skupščino ne bi bilo, omenjene krajevne skupnosti tolikega dela ne bi oziroma ne bodo zmogle. Zato bi moralo, tak! m primerom slediti še več krajevnih skupnosti. J. Košnjek Moderna Proizvodnja zahteva nove prostore Proizvodni obrat kranjskega Tekstilnega centra na Sav-*kl cesti (bivša Zvezda) je za-,el leta 1963 spreminjati pro-J^odnjo. Kolektiv je opu-s: očitajo pomorskim solinam, da sol raje uvaiaio, namesto da bi vlagiili de nar v modernizacijo solin. Na morju pa pravijo, da jim letos vreme ni bilo naklonjeno. Oboji pa se strinjajo, da bi bilo treba sol podražili. Dovolj vina Sekretar • pridelovalcev grozdja in vina ter direktor sklada za vino v Beo. gradu je sporočil, da bo letos doma dovolj vina in bodo kakšne koli potrebe po uvozu .neopravičene. Letos bomo pridelali ol+ rog 60 tisoč vagonov vina. Trte so dobro obrodile v Srbiji, na Kosovu in Makedoniji, poprečno pa v Dalmaciji. Manj stanovanj Letošnja stanovanjska gradnja je manjša kot lani. V polletju je bilo v družbenem sektorju v drŽavi zgrajenih 11.731 stanovanj, kar je za 3 odstot ke manj kot lani. Manj stanovanj je bilo zgrajenih zaradi pomanjkanju cementa in železa. Največja v Evropi Bosansko - hercegovska podjetja Energoinvest, Elektroprenos in Titovi rudniki Krcka-Banoviči bodo ustanovila združenje za gradnjo termoelektrarne na premog. Zmoglji vost termoelektrarne I bo 2000 megavatov in bo naj večja v Evropi. Tako Titovi rudniki ne bodo imeli več težav s prodata p>e-moga. elektrike pa bo do volj za domačo in evroo sko tržišče. ZP ISKRA Elektromehanika Kranj želi zaposliti nove sodelavce, in sicer: V KRANJU 30 delavk za delo v montaži ali obdelovalnici; 20 delavcev za delo v obdelovalnici ali v oddelku plastike; 6 vajencev za izučitev strojnega ključavničarja, vodovodnega instalaterja ali kleparja; NA BLEJSKI DOBRAVI 45 delavk za delo ob novi montažni liniji; 3 čuvaje — vratarje Kandidati naj pošljejo pismene prijave do 31. avgusta 1972 na naslov: ISKRA Elektromehanika Kranj, kadrovski oddelek, 64000 Kranj, Savska loka 4. JELOVICA JELOVICA, lesna industrija Skofja Loka vabi k sodelovanju večje število delavcev (delavk) za delo v proizvodnih obratih. Zaposlitev je možna v obratih podjetja: v Škof ji Loki, v Gorenji vasi, v Kranju in Preddvoru. Pogoji za zaposlitev: starost nad 15 let. Poskusno delo po dogovoru. Zaposlitev je možna takoj. Kandidate za zaposlitev vabimo, da se javijo na stroške podjetja v kadrovsko socialnem oddelku podjetja. JELOVICA lesna industrija Skofja Loka razglaša prosto delovno mesto blagajnika Pogoji: srednja strokovna izobrazba, zaželena dokončana ekonomska srednja šola. Poskusno delo po dogovoru. Možnost nastopa dela takoj. Kandidate za zaposlitev vabimo, da se zglase na razgovor v kadrovsko socialni oddelek podjetja. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 objavlja po sklepu pristojnega samoupi avnega organa in vabi k sodelovanju prodajalce za delo na delovnem mestu prodajalca v poslovalnici DZS, Radovljica. Pogoj: KV prodajalec, knjigotrško-papirne ali mešane stroke. Pismene prijave sprejema kadrovska služba v Ljubljani na gornji naslov. Kranjske opekarne Kianj na Skali 5 razpisujejo naslednja prosta delovna mesta: 1. PLESKARJA 2. 2 KLJUČAVNIČARJA 3. ZIDARJA 4. 11.1 K t H It ARI A 3 prosta učna mesta za poklic 3. ELEKTRIČAR 6. 2 KLJUČAVNIČARJA 2 štipendiji za šolsko leto 1972/73 za šolanje: 1 na ekonomski srednji šoli 1 na gradbeni srednji šoli — industrija gradbenega materiala Pogoji pod tč. 1.: kvalificiran ali polkvalificiran pod tč. 2.: kvalificiran pod tč. 3.: kvalificiran ali polkvalificiran pod tč. 4.: lahko priučen in pod tč. 5. in 6.: dokončana osemletka. Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. GLAS * 7. STRAN Noči za sivo zlato Človeku se zazdi, da včasih nimamo niti toliko cementa, da bi zgradili še kakšno cementarno nčno le dobili.« Ob, 11. uri zvečer je bilo že ?recej hladno in fanta, utru- Jencga še od prejšnjega veče- ;a- Je že precej zeblo. Na sre. 5 Je Prišel oče in držal vr-sto naprej d.?rvl »i bil? No bomo vi-kako bo zjutraj.« * j Pa Če ga ne bč»?« po-vrasam. . *Nl vrag, da ga enkrat ne t' Popeljali. Bom pa čakal fi"*o noči. Moram ga dobili. Po i Se ^esen m gospodarsko •SvttL* d° ZimC moram po* klo^ Jelena sta dva Ponesla nn,p' da jim ne bo treba celo °oč stati. Pq^8J to Je prava sramota. »Pr a*^ GorenJskl *em že Hlki val za cemeni. pa ga SSS ni^V°-Pov,od ?nak1 Pa * UolSe vrste, zjutraj fcj Prepir za tistih nekaj vreč. *itoVih ponoči dobili. Celo °Pek rekei» zakaj uvažamo riaI*0' Pesek in druge mate-*ovoii Jlh imamo pa doma *»sli I ■ 0volJ imamo v Ju-*akatV kamna m ne vem Cem ne zgradimo še nekaj Rentam.« DRUGA ZGODBA: »60 LET IMAM, A SE NE BOJIM« »Danes sem prišel ob deveti uri zvečer, sinoči pa ob 6. Prejšnji dan sem bil četrti, danes pa sem tretji. Devetkrat sem že čakal. Nekaj no. či pri Merkurju, nekaj pa pri Kurivu. Hišo zidam, zdaj je že pod streho. Dobiti ga moram še nekaj za fasado ln za odtočne jame.« »Koliko pa ste stari?« »60 let in še invalid povrhu. Ja, pa nikar ne mislite, da sem se kaj bal gradili hišo. Ce človek lahko in r.d dela, ni nikdar prepozno. Spomnim se, da je bilo pred leti težko dobiti gradbeno železo. Zdaj ga je dovolj, cementa pa, kar jaz pomnim, je vedno primanjkovalo. Tudi' lani sem takole čakal... Razumem, da lahko cementa primanjkuje, saj na vseh koncih na veliko gradimo. Ne ra-mem pa, da dopustimo, da lahko tako cvete črna borza. Menda je prejšnji mesec čakal na cement tudi neki mlad moški. Nekdo mu je moral povedati, da bo naslednje jutro cement, kajti vedno, kadar je čakal on, je zjutraj res bil. Ker ga vsi niso dobili, ga je potem prodajal za 20 par dražje pri kilogramu. Lahko ga Je prodal ln tako zaslužil 60 starih tisočakov pri treh tonah!« TRETJA ZGODBA: PRIČAKAL ZE TONO CEMENTA »Vem, kdo je tisti. Toda jaz ga ne bom prijavil. Človek nikdar ne ve, kako so povezani. Vem le, da je prišel že kamion z 28 tonami in so ga prodali le 18 ton. Kam je šlo ostalih deset ton, ne vem. Poznam pa tudi nekoga, ki ni čakal nobeno noč in ga je dobil prej kot jaz.« To noč je čakal desetič. V Kranju dela hišo. V desetih dneh, ga je enkrat pričakal dve toni, zdaj pa ga potrebuje še štiri. Računal sem. če zasl.iži vratar na mesec (tudi ob nedeljah)) 1500 dinarjev, to znese na dan pet starih tisočakov. Možakar, ki je čakal že deseto noč, bi kot vratar za-»iužil torej 50 tisočakov. To pa je približno ena tona trboveljskega cementa. Drag je ta cement in draga bo.ta hiša. »Seveda bo draga,« je odvr. nil. »In kaj naj naredim? Čakam, kdaj bom dobil stanovanje v bloku? Proti štiridesetim grem in družino imam. Dvomim, če bi čez kakšnih pet let še zmogel dokončati lasten dom.« ČETRTA ZGODBA: PORABIL SEM ŽE VES DOPUST »Tudi meni teče že deseta noč. Letos sicer ne bi šel na morje. Z ženo delava hišo. Da bom takole preživel dopust, vsako noč pred Merkurjevo trgovino, pa nisem mislil. Žena bo prišla zjutraj. Mu!o prej bo šla iz podjetja, da me bo zamenjala. Menda jo že v službi gledajo postrani, ker gre vsako jutro prej ven. Ta teden namreč dela ponoči. Za vsak dan, če ni osem ur v podjetju, Ji od osebnega dohodka odtrgajo dva tisočaka. V desetih dneh bo tako dobila ob mesecu 20 tisoč dinarjev manj. Človek bi se požrl.« In kaj pravijo zjutraj pri Merkurju?« »Nič. Zvemo, da nI cementa in da bo morda naslednji dan. Pa ni prav tako. Zgodi se namreč, da pride cement dopoldne. Tisti, kj smo čakali ponoči, smo utrujeni in ue moremo še podnevi dežurati. Tako ga včasih dobijo takšni, ki sprašujejo zanj le po telefonu. Mislim, da bi moral narediti seznam in najprej upoštevati tiste, ki čakajo cele noči.« PETA ZGODBA: ZJUTRAJ PA NA DELO Mlad fant, ki je tudi že ne vem katero noč čakal, je stal ob strani. Doma je iz Banjaluke in zaposlen pri Projektu. 2e nekaj let je v Sloveniji in je zadovoljen z delom. Sklenil je, da bo ostal tukaj. Začel je zidati hišo in ko bo zgrajena, se bq poročil »Mislite, da pri nas v Ra-njaluki ni bilo tako. Dneve in noči smo čakali na cement in ga tudi n| bilo. Zdaj ga tudi v našem podjetju i ri-manjkuje. Jaz sem se zc navadil. Zdrav sem in lahko delam. Podnevi delam in če ne bom ponoči čakal, ne vem kdaj ga bom sploh dobil.« Ura se je že prevesila v novi dan in čakajočih se je lotila rahla otopelost. Se slabih sedem ur in izvedeli bodo, zakaj so čakali. Prejšnja skupina je imela več sreče. Bile so topie noči in so '/diko vrgli tudi karte. Zadnje dni pa hladno in niti šilček žganega ne ogreje. Pive dni je dolgo noč za trenutek spremeni! še kak mlad parček, ki se je stiskajoč počasi odpravljal kdo ve kam. Ali pa je od časa do časa prikolovratil mimo kdo, ki se ga je preveč na t res kal. Zdaj jih ne opazi, jo več. PO PRESTANI NOČI Gruča prod vhodnimi vrati je malo pred sedmo uro zjutraj nekajkrat večja kot zvečer. Po drugi uri so namreč spet začeli prihajati novi. Odpiranje vhodnih vrat je Še najbolj podobno slavnost- nemu in te/ko pričakovane, mu trenutku, ko nekdo prereže vrvico in odpre novi objekt. Razlika je bila le v tem, ca je tudi tisto jutro prodajalec rekel: »žal tudi danes ni nič cementa.* Usta ostanejo odprta, oči ostrmijo in počasi se glavo pobesijo. Tako je sla .še ena noč. In jutri? Pa pojutrišnjem? Še ena? Kdo ve? Tudi poslovodja ne more dati pravega odgovora. »V enem mesecu smo dcbL 11 okrog 40 ton cementa,« pravi poslovodja pri Merkurju. »Trenutno imamo samo od podjetij naročilnic za 85 ton. Včeraj sem celo dopoldne vrtel telefon m nazadnje le dobil zagotovilo iz treh cementarn, da bomo proti konca tedna dobili manjše pošiljka iz Umaga, Anhovega in Trbovelj. Med 5. jn 15. septembrom pa imamo obljubljenih okrog 200 ton italijanskega cementa. Cena bo približno enaka našemu, kvaliteta pa tudi. Vsako leto je podobno s cementom. Letos pa je še slabše, ker nimamo dovolj uvoza. Lani sme imeli najprej domači cevne'it, temu pa jc sledil uvoz. Tako večjih zaostankov ni bilo. Res pa je, da ga prodamo zasebnim graditeljem in podjetjem okrog tri tisoč ton. Lahko pa bi ga tudi štiri ali pet tisoč.« Skupina čakajočih v trgovini se razmakne in naprej stopi možakar, ki je čakal že deset noči. »Ne bomo več čakali vsako noč. Napravite seznam hi najprej upoštevajte nas!« Poslovodja se zamisli, po* gleda po znanih obrazih, ki ima vsak svojo zgodbo in za, čne popisovati imena. Odhajam in mislim na sivo zlato, ki se išče ponoči. Niso ga dobili, toda obrazi so se zjasnili. Zdaj bodo lahko vsaj spali z zagotovilom, da ga bodo dobili ob prvi pošiljki, A. Zalar , Nestrpni pred jutranjim pozdravom. Iz dneva v dan. Morda bo jutri? Morda bod( pričakali celo novo cementarno? — Foto: F. Pcrdan SAMARKAND Med obhodom Taškenta je vodnica'razložila, da je bilo ob potresu po. rušenih prek dva milijona kvadratnih metrov stanovanjskih površin. V letih obnove so nizka ilovnata bivališča zamenjale sodobne večnadstropne stanovanjske zgradbe. Zdi se skoraj neverjetno, da je bil v tem mestu še pred dobrimi sto leti trg s sužnji. V zgodovini svojega obstoja je bilo naselje mnogokrat zravnano z zemljo, a se je vedno znova dvignilo iz ruševin. V VII. stoletju je bil Ta-škent pomembno rokodelsko in trgovsko središče in posrednik med stalno naseljenimi in nomadskimi plemeni. Z vzhodno Evropo, Sirijo in Bi-zancem je Taškent imel živahne gospodarske in kulturne stike. V VIII. stoletju so ga zavzeli Arabci, ki so na si. lo zatrli vero starih prebival-cev, častilcev boga sonca in uvedli islam po vsej osrednji Aziji. Za karahanidskim gospostvom v XII. stoletju so mesto zavzel, Mongoli, v XIV. stoletju Timuridi, katerim so od XVI. do XVIII. stoletja sledili uzbeški,bukar-ski in kazaški kani. Iz XVI. stoletja je v Taškentu ohranjenih niz arhitektonskih stvaritev kot so Kukeldašova medresa (verska šola), Bara-kanava medresa in mavzolej (monumentalna grobnica) Kaffali Saši. Pod caristično vladavino ob koncu XVIII. stoletja so socialne, gospodarske in kultui. ne pridobitve segale le do novih mestnih predelov, stari pa so še naprej ostali brez tekoče vode, kanalizacije, cest jn razsvetljave. S carističnim uradništvom in bogatimi trgovci nastanjeni novi predeli so bili v kričečem nasprotju s starim delom mesta in most prek ankhorskega prekopa je tvoril simbolično mejo med starim in novim Taškentom. Bolezni in nepopisna revščina so zdesetkale prebivalstvo, neusmiljeno tlačeno od domačih in priseljenih izkori. ščevalcev. Sodobni Taškent imenujejo mesto bratstva, prijateljstva in miru ter mesto rož in sonca. Številne kulturne prireditve in spomeniki preteklosti leto za letom privabljajo vse več obiskovalcev. Na velikem taškent-skem letališču smo srečavali popotnike jz Delhija, Džakarte, Karačija, Kolomba in Ka-bula ter predstavnike evrop skih in ameriških narodov. Manj svetovljansko, a tembolj prijetno je na manjših letališčih Buhare in Samar-kanda, kamor smo prispeli v prvi polovici junija po obisku Kijeva in Taškenta. Okretni JAK, s katerim smo prileteli iz Buhare v Samar-kand, je pristal na betonski stezi v neposredni soseščini travnikov', skoraj med ograb-ki lepo duhtečega sena. Podobo prisrčne domačnosti dopolnjujejo domači potniki v značilnih nošah, kj so prihajali v letalo s kopico cekar-jev, zavitkov, mrež in cajnic. Bilo je živo kot na semanji dan v malem mesiu, ko preobloženi in oznojeni potniki lovijo zadnji popoldanski vlak proti domu. Za pot, ki jo je letalo premerilo v dobri uri, so v davnih dneh veiblodje karavane potrebovale mnogo dni. Velika svilena cesta, ki smo jo prvič križalj v Taškentu, je vodila iz Pekinga prek Kul-dje, čez Taškent prav do Se-mipalatinska. Od nje so se cepile manjše karavanske poti do živahnih trgovskih križišč, kot sta bili mesti Bunara in Samarkand. Ob teh prometnih karavanskih poteh so stala karavanska počivališča in gostišča, imenovana karavan-saraji. Na dolgih in napornih poteh so kara-nam grozile nevarnosti zaradi strupenjač, krvoločnih zveri in cestnih razbojnikov. Ti so prežah na dragoceni tovor; drage kamne, bisere, izdelke iz srebra in slonovine, kože, krzno, svilo. Zato so vsako karavano spremljali oborože-nj karavanski vodje s pomagači na osličih, ki so jih priganjali z dolgimi, priostreni-mi palicami. Po eni kaiavan-skih cest, speljanih prek Azije, so pripotovala tudi v votlih palicah menihov skrita jajčeca sviloprejke. Ze dolgo je tega, kar je utihnilo zvončkanje ka-ravanskih zvoncev in karavan-saraji so ponižani v kamion-saraje. Le v čajnicah v senci drevja, tako kot pred stoletji, posedajo na orientalskih divanih ali kar na preprogah, sinovi in hčere puščave in ne meneč se za sodobni hrupni svet okoli sebe, uživajo svoj mir ob čajniku. Samarkand! Mesto slavnih sefic, blesteča točka zemlje, mesto vseh mest sveta, zakladnica oropanih zakladnic, dragulj sveta! Že poetu iz davnine je ažurno modra kupola mavzoleja Timuridov navdahnila misel, ki jo je izrekel ob pogledu na to lepoto: »Če bi nebo nekoč izginilo, bi ga modrina kupole Gur. Emir nadomestila ...« Pod kupolo leži pepel mogočnega zavojevalca Timurja, ki se je imenoval vladar sveta, ščit islama, prst božje milosti! Tu sta tudi grobova njegovih dveh sinov ter vnuka Ulugbe-ka, filozofa, matematika, astronoma in poeta. Najraz-košnejši je grob Timurja z velikim monolitom temnoze-lenega zada iz Afganistana. Ob restavriranju so mojstri porabili samo v tem mavzoleju šest kilogramov čistega zlata. Na Ulugbekovi medresi stoji napis: Moja teža lahko pov. zroči, da hrbtenica zemlje prične trepetati. Zemlja re-nično ni v/držala te teže in tisoče fon težki minaret se je grozeče začel nagibati, ko so se tla pod to neznansko pezo začela vdin|i. Ta orientalski stolp iz Pise je pred pogubo rešil sovjetski arhitekt Gen-del. Ulugbekova medresa in medresi Šir-Dor in Tillia-Ka-ri tvorijo arhitekturno celoto na samarkandskem trgu Re-gistan. Od osrednje mošeje, grajene v čast najljubši Ti-murjevi ženi Bibi-Ha-nim so zaradi potresa pred stoletji ostale samo še ruševine. Le rumenim čerem podobni ostanki še spominjajo na čase, ko je bila ta mošeja največja svoje vrste v svetu islama. Legenda pripoveduje, da se je graditelj te mošeje zaljubil v lepo Timurjevo ženo in njej v čast ustvaril umetnino, lepšo od grobnice Taj-Mahal v Indiji in o kateri domnevajo, da so se njeni graditelji zgledovali po moše-jj Bibi-Hanim. V znak priznanja je arhitekt želel od oboževane dobiti poljub, a ona mu je dovolila samo poljub prek dlani, tako vroč, da se je od njega ožgala koža. Ti-murjeva žena je-zaljubljencu prigovarjala, naj si izbere drugo lepotico, rekoč, da so si vse ženske v bistvu enake kot je podobno jajce jajcu. Na te besede ji je arhitekt odvrnil, da se ženska od žen- ske razlikuje tako zelo kot vino od vode. Ta ljubezen ni ostala dolgo skrita in carjevi zasledovalci so hoteli arhitekta usmrtiti. V strahu za življenje je nesrečnik zbežal v visoki stolp in se pognal v globočino. Pri padanju v globino je razprostrl roke in kot ptica poletel proti modremu samarkand-skemu nebu. Ob tem nepričakovanem za-ključku legende je nekaj žensk zavzdihnilo, če ne zaradi razočaranja, ker se ljubimec ni tragično raztreščil na tisoče kosov, pa zato, ker se taka dogodivščina v življenju ne konča tako kot v tej legendi. Druga legenda pripoveduje o Mohamedovem bratrancu, preroku Kus-sam Ibn-Abbasu, ki je v svoji zadnji pridigi v ekstazi položil roki pod glavo in pred očmi vernikov skočil v globok vodnjak, ne da bi pretrgal pajčevino, stkano prek odprtine. Zato muslimani verujejo, da prerok še živi in ta kraj imenujejo Šahi-Zinda ali živi car. In res so v času našega obiska prihajali številni muslimanski verniki v to svetišče. V kapeli je klečala skupinica moških in z dvi- gnjenimi dlanmi, oblikovanimi v prgišče, šepetala svoje molitve. Videli smo tudi moškega s polnim,- prsi odlikovanj, ki je sem privedel pohabljenega starčka. Ganljiv° je bilo, da se je mladi mo£ uklonil želji svojega očeta in ga morda prepričanju navkljub, še zadnjič na tem svetu privedel pred prerokovo obličje. .Ta Mohamedova ko-pela je v sestavu mavzolejev Šahi-Zinda, kj tvorijo sred« njeveško ulico, kateri' na svetu ni enake. Sedemnajst rn°" šej in grobnic sestavlja edinstveno arhitektonsko celoto, zgrajeno na afrasiabskih gričih, o katerih prav; izročilo, da so na njem razpeli šotore vojščaki Aleksandra Makedonskega. Šestintrideset širokih, strmih stopnic vodi v to ulico, ki že stoletja dolgo kljubuje uničujočemu zobu časa. Za obnovo spomenikov, ki jih hodi občudovat vse več ljudi z zahoda, je bilo namenjenih več kot pol milijona rubljcv. Umetnine, ki jih občuduje ves kulturni svet, so zahtevale neizmerne človeške in materialne žrtve in vsiljuje sfl misel, če kljub vsej lepoti cena le ni bila previsoka ... (Se nadaljuje) A. Bizjak V* J 1 A. S pečenja jim je omogočila dopust Škoda in zavarovanje 0 posebni kavini mešanici pRAVO veletrgovine Špeccri-» Bled smo že precej pisali. 2 njo je lani in letos podjetje presenetilo svoje kupce. °b 15-lelnici je namreč Spetlja pripravila nagradno 'Sro. Kdor je zbral vsa znamenja iz horoskopa, ki so pa v kavi BRAVO, je sode-°val pri žrebanju. Do aprila fetc-s so v Špeceriji dobili Prek 300 kuvert in takrat izžrebali 20 kupcev. Omogočili 80 jim 14-dnevni dopust v hotelu Materada v Poreču. *ečina izžrebancev je do-pust že izkoristila. Pred dne-!J Pa smo" obiskali dve izžre-banki in ju poprašali, kako sta bili zadovoljni. S]^ADA HROVATIN je zapora a v Feršpedu na Jesenicah. Vedn° SpcccriJe Bled sem l]e .° kupovala. Čeprav v živ- ^Oei 5e nikdar nisem nič a» sem vseeno začela zbi-hjjj j2namenja iz horoskopa. l>0t5fe°»nje sem potem čisto ena v 'n ^'^a ze'° Presene' Cfta m0 sem zvede'a, da sem °d 20 srečnežev.« d(^ada Hrovatin je nagradni ^«st Specerije Bled v Pore- ču izkoristila skupaj z možem. Teden dni sta lepo preživela. »Prehitro jc minilo in kar še enkrat bi šla. Mislim, da je odločitev Specerije Bled, da ob svojem jubileju na ta način nagradi tudi svoje kupce, posrečena. Gba z možem se za takšno nepozabno nagrado lepo zahvaljujeva.« Med srečnimi izžrebanci pa jc bila tudi STANKA PULEC iz Zasipa pri Bledu. Zaposlena jc v obratu Ljubljanskih mlekarn na Bledu in kot sama pravi, vedno kupuje v poslovalnici specerije v Zasipu. »Če ne bi bila izžrebana, letos ne bi mogla preživeti dopusta na morju. Bolj za šalo sem poslala dva kompleta znamenj. Nekaj dni pred žrebanjem sem sklenila, da se bom tudi sama udeležila žrebanja. Potem sem pozabila in drugi so mi povedali, da bom šla lahko zastonj za 14 dni v Poreč. Letovanje je bilo zelo dobro organizirano in zasluži Specerija vse priznanje. Mislim, da so si s tem ustvarili še večje zaupanje kupcev.« 0| 15-letnico obstoja bodo v špeceriji proslavili novembra letos. -os Majhen dogodek, majhno trčenje na Ljubljanski cesti v Kranju jc bilo za povod, da smo povprašali nekaj voznikov motornih vozil, ali poznajo pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Večina vprašanih je zmlgovala z rameni in odgovorila, da ne bi vedeli prav ravnati ob prometni nezgodi, v kateri bi nastala le manjša materialna škoda. Nekateri vozniki tudi niso vedeli, da so ob registraciji dobili polico za škodo povzročeno drugim, še manj pa so vedeli o svojih pravicah iz obveznega zavarovanja. O tem »neznanju« voznikov motornih vozil smo se v Zavarovalnici Sava v Kranju pogovarjali z Brankom Lackom. »Tudi sami opožamo, da vozniki ne vedo dosti o obveznem zavarovanju motornih vozil. Verjetno bi bilo drugače, če bi tej temi posvetili nekaj pozornosti že v tečajih za voznike motornih vozil. Naša zavarovalnica ima te pogoje.za zavarovanje natisnjene, pri registraciji vozila pa bi jih lastnik moral dobiti. Ob doslednem razdeljevanju teh obrazcev in z dopolnjenim tečajem bi tudi to pomanjkljivost odpravili.« Kako naj ravnajo vozniki, kadar se pripeti nezgoda z manjšo materialno škodo? »V nezgodi, v kateri je last-nik ali uporabnik obvezno za. varovanega vozila povzročil škodo drugemu vozilu (pustimo zazdaj druge oškodovance), je postopek takle: oškodovanec in pa povzročitelj škode prijavita zavarovalnici nezgodo. Če ni nobenih takih okoliščin, zaradi katerih bi sklenitelj obveznega zavarovanja izgubil zavarovalne pravicc~(kot so vinjenost, vož. nja brez vozniškega ' izpita itd.), zavarovalnica povrne škodo oškodovancu. Zavarovalnica seveda ne more pristati na pretirane odškodninske zneske, ki bi jih postav, ljal oškodovanec, zato imamo pri nas v službi cenilca škod. Za nas ni tako pomembno, če oba voznika udeleženca v nezgodi ravnata kot sem že omenil, pri tem pa ne po-kličeta na kraj nesreče milic, nika. Sicer nam zapisniki res pomagajo pri našem delu, vendar zapisnik pri manjših materialnih škodah ni potreben. Zavarovalnica na podlagi izjav oškodovanca in povzročitelja škode ugotavlja odškodninsko odgovornost. Naj omenim še najnižjo vsoto, ki jo zavarovalnica še Izplača, to je 200 din, nižje škode pa poravnajo povzročitelji škode sami.« Na naše uredništvo se je pred kratkim obrnil neki voznik, ki je poškodoval odbijač drugemu vozilu. Voznika sta se domenila za nov odbijač, čeprav je stari imel že prej nekaj poškodb. Poklicala sta tudi miličnika, da je napravil zapisnik. Ali sta ravnala prav? »že prej sem omenil, da zavarovalnica ne povrne škode, če jc ta manjša od 209 din. V omenjenem primeru je novi odbijač veljal 80 din je zato prav, da sta voznika uredila zadevo sama. Seveda bi se lahko obrnila tudi na zavarovalnico. Ni pa bilo prav, da je oškodovanec dobil nov od-bijač za starega že prej poškodovanega. Povzročitelju škode bi moral priznati nekaj 'popusta'. Tudi miličnik, ki je napravil zapisnik, je bil po mojem klican brez potre, be.« In kaj pravi Temeljni zakon o varnosti cestnega prometa? Drugi odstavek 87. člena pravi: voznik, ki je z vozilom udeležen v prometni nezgodi, s katero je povzročena le materialna škoda, se je dolžan ustaviti in oškodovancu povedati svoje ime in naslov in mu na zahtevo pokazati tudi svoje vozniško dovoljenje ali osebno izka/.nico ali kakšno drugo listino, s katero se dokazuje istovetnost. In še mnenje inšpektorja za varnost prometa pri UJV Kranj Mirka Derlinka: »Po mojem voznikoma, ki imata vozila obvezno zavarovana, v omenjenem primeru ne bi bilo treba klicati na kraj nezgode miličnika, saj je šlo le za malenkostno škodo. Dovolj je drugih prometnih nezgod in premalo miličnikov, da bi si ogledovali vsako prasko na cesti. Vozniki pa bi morali bolj poznati pravila in svoje pravice iz obveznega zavarovanja.« L. M. Jutri veliko gasilsko slavje v Virmašah 'k* le bil zadet v sredino, toda poškodbe nI videti. — Fo to: F. Perdan Gasilstvo ima pri Sv. Duhu in v Virmašah pri škof j i Loki že skoraj sedemdesetletno tradicijo. Leta 1904 je takratna starološka hranilnica kupila ročno gasilno brizgalno in jo izročila vaščanom Vir-maš in Sv. Duha v uporabo. Ker niso imeli posebne shrambe za gasilsko orodje so jo hranili pri kmetih. Leta 1912 pa so prebivalci s pomočjo samoprispevka in prostovoljnim delom sezidali zgradbo, v kateri so hranili kmetijsko orodje in gasilsko opremo. Že prvo leto po kon. čani prvi svetovni vojni pa je bilo pri Sv. Duhu in v Virmašah ustanovi j eno prostovoljno gasilsko društvo. Sprva je imelo 30 članov. Z leti je njihovo število naraščalo. Društvo je že kmalu postalo gi. balo kulturrtega življenja v kraju. Pod njegovim okriljem je delovala dramska skupina, ki se je vsako leto predstavila z vsaj enim delom. Z izkupičkom od iger in gasilskih veselic so kupovali gasilsko opremo. Že leta 1921 so zgradili stolp za sušenje cevi, štiri leta kasneje so kupili ročno črpalko in leta 1931 motor, no, ki je rabila namenu vse do današnjih dni. Po drugi svetovni vojni so se odločili za gradnjo gasilskega doma in leta 1950 so ga izročili namenu. Kasneje so zgradili tudi dva večja vodna bazena, ob gradnji vodovoda pred dvema letoma pa je KS Sv. Duh postavila tudi 32 hidrantov. Od leta 1919, ko so gasilci združeni v društvu Virmaše — Sv. Duh, vodijo kroniko. Iz nje je razvidno, da so v teh letih pomagali pogasiti 34 požarov in so s tem obvarovali veliko premoženja. Jutri bo pri Sv. Duhu in v Virmašah veliko gasilsko slavje, ki se ga bodo udeleži, le vse prostovoljne gasilske enote v občini, tovarniške gasilske enote in gasilci iz Žab-nice in Sore. V Glasu smo danes teden pomotoma napovedali, da bo prireditev že preteklo nedeljo, za kar se gasilcem iz Virmaš in Sv. Duha opravičujemo. Ob 13.30 se bodo gasilci zbrali na avtobusni postaji pri Sv. Duhu. V povorkj bodo krenili proti gasilskemu domu v Virmašah, kjer bodo pozdravili goste in predali raport. Zatem bodo krstili novo gasilsko črpalko. Za botra bo podjetje Zavarovalnica Sava Kranj. Sledilo bo razvitje prapora, ki mu bo kum predsednik skupšči. ne občine skofja Loka Tone Polajnar. Najbolj zaslužnim članom pa bodo podelili priznanja in diplome. Prireditev se bo zaključila z veliko veselico na Zidančkovem vrtu. Za ples bo igral ansambel Petra Ribnikarja Veseli Kranjčani. Za nakup gasilne črpalke .n prapora so vaščani Virmaš, Sv. Duha, Grenca, Starega dvora ter dela Suhe in Trate zbrali 21.000 dinarjev, Zavarovalnica Sava Kranj je prispevala 15.000 din, skupščina oočine škpfja Loka ''n KUD Ivan Cankar Sv. Duh po 1600 din, Veletrgovina Loka 1500 din, ZK Skofja Loka 1100 din in KS Sv. D-ih 3600 din. L. Bogataj Zdi se skoraj nemogoče, pa je vendarle res: iz ječe, ki naj bi veljala za najbolj zatraženo na Švedskem, je pobegnilo petnajst izredno nevarnih zločincev. Tisio, kar daje temu pobegu za nas poseben pečat je dejstvo, da sta med pobeglo petna jsterico tudi dva, ki sta si zaradi gnusne ga zločfha pridobila v naiih očeh posebno mesto: sta namreč morilca jugoslovanskega veleposlanika na Švedskem Rolovičđ. Ustanka terorista Barešič in Brajkovič, ki so ju na srečo zopet ujeli, sta na doslej nepojasnjen način uspela pobegniti iz zapora skupaj s trinajsterico drugih pajdašev, med katerim sicer najbrž ni bilo težko najti skupnega jezika za podvig ta-ke vrste. Toda če Je zločincem uspelo zapustiti ječo, obdano s sedem metrov visokim zidom, na malone neverjetno preprost način, je to zgolj ploska zaušnica sted-skim varnostnim silam, ki so kaj takega sploh dopustile. Res Je sicer, da to ni prvi primer v zgodovini zaporni-štva, d<» je nekdo pobegnil iz zapora, leda spričo tega, da so švedske oblasti vedele, za kakšne zločinec gre (zlasti pa za ustaška terorista, ki sta bi. la obsojena na dosmrtno je Čo), b' smeli pričakovali, da Pobeg nevarnih zločincev bodo varnostni ukrepi strožji. In še nekaj je, kar n»cčc na ves primer senco: kolikor je doslej znano, so zločinci ušli s pomočjo simpatizerjev in pomagačev znotraj zapora ... to pa je samo dokaz več, da je bil odnos tistih, ki bi morali čuvati zločince, do svoje dolžnosti prav posebne vrste. Bilo bj seveda zgrešeno, če bi zaradi tega kar se je zgodilo, metali blato na vso švedsko varnostno službo, na njene kaznilniške Institucije in pravosodje. Kaj takega gotovo ne bi bilo na mestu, toda dejstvo, da je do pobega prišlo, meče v najslabšem primeru vsaj slabo luč na tiste, ki so kaj takega dovolili! švedske oblasti so se zaradi tega opravičile in Jugoslovanske so to opravičilo vzele na znanje, ampak tisto, kar potrebujemo niso opravičila, marveč trdna zagotovila, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Maroški kralj Hasan II, ki je že doslej izpričal, da ima neverjetno srečo, je tudi to pot ušel smrti v trenutku, ko kaj drugega skoraj ne bi mogel več pričakovati. Ko se je vračal iz Pariza, kjer je bil na zasebnem obisku, je na njegov boclng 727 nenadoma začelo streljali s strojnicami in raketami več letal maroškega vojnega letalstva. Bil je to doslej najbolj nenavaden atentat, kar si jih je mogoče mislili, loda hkrati tudi atentat, ki se je ponesrečil zaradi povsem izjemnega naključja. Kralj Hasan jc namreč medtem ko so letala streljala nanj, stopil v zvezo z uporniškimi posadkami in jim dejal, da je kralj že mrtev. Predstavil se je za mehanika in dejal, da bo poskusil letalo spustiti na rabatsko letališče. Lovska letala so res prenehala streljati na kraljevo letalo, ki jc čeprav preluknjano in s samo enim delujočim motorjem, uspelo pristati. Tu so kralja pričakale mnoge osebnosti (ki so že prej prišle na sprejem po protokolu), ki jih je kralj tudi hladnokrvno pozdravil. V tistem trenutku so lovska letala, ki so opazila, kaj se dogaja na letališču, znova napadla. Med eksplozijami iz- strelkov se je kralj uspel umakniti v bližnji gozd in se rešiti. Toda bolj pomembno od teh nedvomno zanimivih podrobnosti je dejstvo, da .je do atentata, v resnici do poskusa državnega udara, sploh prišlo, priča, da v Maroku vre naprej. To pot je bil v ozadju general Ufkir, kraljeva desna roka, ki je komaj lani pomagal zatreti upor kadetov, odločenih, da strmoglavijo Hasana II. Ko je sprevidel, da je državni udar pro. padel (zelo verjetno pa tudi, ko je spoznal, da nima drugega izhoda), se je general Ufkir, ki je bil hkrati obrambni in notranji minister, ustre. lil v kraljevi palači. To je bilo neizpodbitno znamenje, da je upor zatrt, hkrati pa signal za protiudarec. V nekaj urah so aretirali okrog 1000 pripadnikov maroškega vojnega letalstva in znčeli z ob-sežno preiskavo. Medtem pa so tudi Britanci pokazali svojo naklonjenost Hasanu II in zavrnili prošnjo za politični azil trem pobeglim častnikom, ki so s helikopterjem pristali v Gibraltarju po ne. uspelem udaru. V ozadju tega boja za oblast (general Ufkir je bil v Maroku praktično vsemogočen, saj je zadostoval njegov ukaz, da je ugasnilo marsikatero življenje, med drugim pa se je »proslavil«, ko je v Franciji ubil opozicijskega voditelja Ben Barko, zaradi česar ga je francosko sodišče v odsotnosti obsodilo na smrt) pa ostaja slejkoprej neverjetna zaostalost in revščina dežele, ki (vsaj večji del) ne živi v tem, ampak. v enem izmed preteklih stoletij, šestnajst milijonov prebivalcev se ukvarja pretežno s kmetijstvom, ribištvom, trgovino, obrtjo in turizmom-industrl-je je bore malo. V tej zaostali sredini je kralj Hasan II poskušal doseči nekaj napredka, toda pot napredka je bila počasna in je moral prek marsikatere ovire. Ena izmed njih je bil tudi general Ufkir, ki si je očitno hotel z državnim udarom priboriti naslov prvega državljana — pa je to plačal z življenjem. LJUDJE IN DOGODKI Davek za praznik Med štiri dni trajajočimi prazniki se je na italijanskih cestah smrtno ponesrečilo 172 ljudi ali za 5 več kot med lanskimi prazniki. Italijanska javnost je zaradj tega visokega krvega davka na cestah vznemirjena, saj je irtev veliko kljub izrednim ukrepom v prometu. Med prazniki je stalni zasedbi prometnikov na cestah pomagalo še 80.000 prometnih kontrolorjev na 35.000 najbolj kritičnih kilometrih italijanskih cest. Kolone je iz zraka nadzorovalo 60 helikopterjev. Boje se, da se bo število nesreč še večalo, ker se bodo v kratkem začeli vračati dopustniki. Draga slika Na dražbi umetniških del v Sao Paulu so Pi-kassovo sliko »Zajtrk na travi« prodali za več kot milijon novih dinarjev. To je največja cena, za katero so v Braziliji prodali kakšno sliko. Kupec je neki industrialec. Dvanajst delavcev utonilo V odvodnem predoru na Konaveljskem, polju pri Dubrovniku je zaradi nenadnega udora vode utonilo dvanajst delavcev. Delavci gradbenega podjetja Konstruktor iz Splita so že od maja razširjali in urejali odvodni predor, ki zbira vode iz rečice Ljuta in Konavoka ter jih odvaja v morje. Pred vhodom v predor je bil močan nasip, ki je vodi preprečeval vstop v predor. Zaradi izjemno močnega deževja pa sta se obe rečici razlili, voda je predrla nasip in se razlila v predor. Častitljiva starost Skupina koprskih ribičev je sredi Piranskega zaliva ujela veliko želvo, težko okoli 150 kg. Žival se je bila zapletla v ribiško mrežo. Strokovnjaki, ki šo pregledali redki plen, so ugotovili, da mora biti stara najmanj 350 let. Ribiči so želvo spet spustili v morje. Moderna kontrola prometa udu bodo naslednje leto kontroli-medmestni promet s televizijskimi nere bodo vključene na avtobusni \Šču mesta ter v delavnicah in ser- V rali mestn kamerami postaji, v visih mestnega prometnega podjetja. Sistem industrijske televizije bo pokril najvažnejše točke v prometu, vizualna kontrola pa bo izboljšala kontrolo prometa v mestu. Mestno podjetje je v to moderno kontrolo vložilo 850.000 din. Muhasto vreme Medtem ko jc Moskovčanom neznansko vroče, saj se je termometer ustavil pri 36 stopinjah Celzija, pa ostale prebivalce Evrope zebe. V Španiji in Italiji se je živo srebro v tem letnem času znižalo za 11 stopinj. Ob morju je temperatura zraka za okoli 15 stopinj nižja kot običajno. Ohladitve v avgustu so najbolj prizadele milijone evropskih dopustnikov. Nesreča na morju Južno od Rta dobre nade sta trčila dva orjaška tankerja. Trčenju je sledila eksplozija, nato pa se je moderni supertanker Tekstanita s 40 člani posadke potopil. Rešil se je le kapitan in dva mornarja. Drugi tanker je hudo poškodovan in plove proti Capeto\vnu, za seboj pa pušča široko sled nafte. Tankerja sta bila japonske izdelave, registrirana pa v Liberiji. To je letos že druga hujša nesreča ob južnoafriški obali. Aprila je v trčenju dveh ladij izgubilo življenje 19 ljudi. Nesrečam botruje verjetno izredno gost promet okoli Rta dobre nade, ker je Sueški prekop zaprt. Zdravljenje 2 iglaivi 15. septembra bodo v Bolu na Braču odprli posebno ambulanto za zdravljenje bolezni s prastaro kitajsko metodo. Ambulanto bo vodil dr. Stanojevič, ki je diplomiral na mednarodnem inštitutu za akupunkturo v Parizu, trenutno pa se izpopolnjuje v Pekingu. Z akupunkturo zdravijo bolezni živčnega sistema, kostna in mišična obo. lenja, dihala, prebavila itd. Posamična kura bo stala od 20 do 50 din, za ozdravitev pa je običajno potrebnih 8 do 12 akupunktur. Deževje V najhujšem deževju kar ga pomnijo prebival, ci osrednje Koreje je izgubilo življenje 400 ljudi, 130 pa jih pogrešajo. Zaradi posedanja tal i" Pj v povodnji je bilo ranjenih 400 ljudi. V zgodovini 65 let starega osrednjega vremenoslovskega urada takega deževja ne pomnijo. Samo v Seu[u, glavnem mestu južne Koreje, je umrlo 200 liu' di. Okoli 50.000 hiš je podrtih ali drugače neprimernih za bivanje. Brez strehe nad glavo je ostalo 386.000 ljudi. Poplave tudi v Bosni V Bosanski Krajini je v zadnjih dneh padlo toliko dežja, kot že 50 let ne pomnijo. Na kvadratni meter je padlo 200 do 400 litrov vode. Ua območju občine Prijedor je zaradi poplave, voda je visoka tudi 2 metra, pod vodo čez 2000 g°", spodinjstev. Tolikšnega vodovja ne pomnijo nit* najstarejši meščani. V Banja Luko so nehali voziti ekspresni in brzi vlaki, ponekod pa je voda poplavila tudi ceste. Reke na področju Brčkega U» Gradačca so poplavile okoli 13.000 ha zemUe> vodni val pa grozi še nadaljnjim 10.000 ha. Sartt° v občini Koprivnica cenijo škodo na 81 milil0' nov din. Miss Jugoslavije V Novem Sadu so na prireditvi na petrova-radinski trdnjavi izbrali letošnjo najlepšo ^u^°" slovanko. To je 21-letna študentka iz Beograda Biljana Ristič. Prva spremljevalka lepotice je Da' nilka Katavič iz Novega Sada, druga s premi le' valka pa je Nina Gazibara, slovenska lepolica'> Miss Jugoslavije bo imela pravico tekmovati n prireditvi za izbor miss sveta, ki bo prvega decembra v Londonu. . Otrok pregnal medvedko Sedemletni Mladen Klarič iz Oreha pri ^o čevju se je s palico in pestmi lotil, medvedke, je napadla njegovega brata Franja, starega let. Čeprav je medvedka otroka brcnila v no*> se je je ves krvay pogumno lotil. Medvedka J. odšla šele, ko \J£Mladen začel tepsti medvedk na mladiča. Medvedka je potem še dvakrat padla, ko je Mladen vlekel svojega nezavesti paaia, ko je imaaen vicnei svojega nezave*"--st are j šega brata iz gozda. Obakrat je otrok z % Umi rokami skušal odvrniti zverino od starejši brala. RADIO f Poročila poslušajte vsak dan °b 4.30, 5. 6, 7, 8, 9, 10 (danes »opoldne), u, 12, 13, 14, 15 dogodki in odmevi), 17, 18, gJQ (radijski dnevnik), 22, *3' 24; ob nedeljah pa ob 4.30, Ji 6'7- 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 1?. 19.30 (radijski dnevnik), a» 23 in 24. E 26. AVGUSTA 4-30 Dobro jutro — 8.10 glasbena matineja — 9.05 ponirski tednik - 9.35 S f jnalnim . orkestrom RTV J-OUbljana - 10.20 Pri vas do-£a - 12.10 Pojo naši operni !*vci - 12.30 Kmetijski na-|Yeti - 12.40 Po domače -14 S cPriP°r°ča.io vam -Jii ? Pesrmio ln besedo po in Ž ji ~~ 1540 Donizctti , Bellini na koncertnem *aru - 16.00 Vrtiljak —16.40 17 ?« estrom Ruc,y Risavy — Gremo v kino — 17.50 18 ansamblom VVeokcnd — j8P°bimo sc ob isti Uri 19.00 i S knJižneSa trga — 19 jj xf.'ll<0 no^> otroci — Doh • m,tc z ansamblom t ori znanci — 20.00 V sobo-radi2v^r - 21.20 Zabavna ^ H9n iera: Slrel na vrtu UtluL Oddaja za naše izse-taH - 23.05 S pesmijo in 'Sorn v novi teden Dr"8i Program Sobti Uv°dni akordi — 8.40 Pano na valu 202 — 1240 Cla„Krama zvokov — 14.35 Ve v variete - 15.35 Do-16.05 p v novi tedcn — torJev PCVke slovcnskih av-^aiij ^."7 1640 Sobotni mo-«ja -C\fi 0 Poletna potepa-AhthT„ -4° z orkestrom Ray V«e lJ?or 19.05 Popevke za xy-35 Plesna glasba ^tCtJi Program .20-05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 15.05 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 15.30 Posebna športna oddaja 16.00 Radijska igra: Iluzije na asfaltu —16.39 Vedri zvoki — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Godala fa lahko noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski cocktail — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.10 Večer ob lahki glasbi — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Glasbeni utrinki — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Iz stut-tgarskega glasbenega življenja — 23.55 Iz slovenske poezije 28. AVGUSTA * st^Z^0rovska Pesem sko-^£tja ~ 2030 Svet in 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Glasbena pravljica — 9.40 Z revijskim orkestrom Metropole — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Humoreska in Sinfonia — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ljudske pesmi sveta: Južna Amerika — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Hans Car-ste — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Popevke in plesni ritmi — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z Alpskim kvintetom — 20.00 Stcreofonski operni koncert — 21.30 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 S popevkami po svetu 1 > 20 4n in Jl.3Q rj Operni koncert — DrugI program M^it?0?°dki dneva - 21.40 ^•15 ?SJC pri klavirju - ft°čnih V svct — 2225 V %klada, ,.Uran- z domačimi •S rl?1^ - 23.55 Iz slovcn-Pocz,je DD 27. AVGUSTA 4.30 veSeii ?°u ro Jllrro - 8.05 i? °b?.8an - 9.05 Konji n0mnašlh krajev - 10.05 *iKSfr tovariSi -1025 M °orbc in dela - 10.45 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah — 16.05 Naš podlistek i— 16.20 Orgle v ritmu — 16.40 Popevke na* tekočem traku — 17.40 Polet na potepanja — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Kulturni mozaik — 1^.05 Mozaik zabavnih melodij — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Botiquc lahke glasbe — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Lepe melodije — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Komorna glasba Fe-lixa Mendolssohna — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Iž domače vokalno-instrumentalne literature — 23.55 Iž slovenske poezije □ 29. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Z orkestrom Alfredo Antonini — 9.40 Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz albumov Rista Sivina — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi godci in ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Od melodije do melodije — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Jules Massenet: 3. dejanje opere Don Kihot — 16.(1) Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Stockholmske filharmonije — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 S pevko Jožico Svete — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute I triom Vitala Aha-čiča — 20.00 Prodajalna melodij (sterco) — 20.30 Radijska igra: Horncijcvo poročilo — 21.29 Lahko glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 22.15 Od popevke do popevke — 23.05 Liter mv. nokturno — 23 15 Skladatelj Jakob Jež v spominih 'rta mladost Drugi program 13.05 Panorama zvokov —• 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z orkestrom Radia Beromiin-ster — 16.05 Glasbeni bing-bang — 16.40 Melodije /a vsakogar — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanje ob lahki glasbi — 21.00 V korak s časom — 21.10 Glasbene konture — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Arije in monologi — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije 30. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniški pozdravi — 9.25 Po pevke irt zvoki iz studia 14 — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz jugoslovanske operne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Skladatelji Glasbene matice in Novih akordov — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Rapbaele — 17.10 Poletno glasbeno popotovanje — 18.15 Igramo za vas — 18.45 Naš gost — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v ste-reo staudiu — 21.25 Lepe melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13 05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 S Hollvvvoodskim simfoničnim orkestrom — 16.05 Srečanje melodij — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.30 Sredino športno popoldne na II. programu — 18.40 Jazr. za mlade — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Melodije z velikimi orkestri — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Iz klavirskih ettid Janeza Maii-čiča — 22.00 Bedrich Smetana: Prodana nevesta (odlomki) — 22.45 Glasbeni klasiki našega stoletja — 23.55 Iz slovenske poezije 31. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od sirani do strani — 9.20 Paleta zabavnih zvokov — 9.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Peflf Konjovič: Jadranski capricelo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10- pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Jožeta Privška — 14.45 Mehurčki — 15.40 Poje mezzosopranistka Vera Sou-kupova — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Green Norman — 17.10 Koncert po željah poslušalcev -— 18 15 Klavir v ritmu — 18.30 I/ kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otro d — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in n.-.pevov — 21.00 Li-erarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 22.40 Plesni zvoki — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz jugoslovanske vokalne lirike Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Levo, desno, naokrog — 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.40 Pa!etna potepanja mm 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Glasbeni soiree — 21.00 Naš intervju — 21.10 Z orkestrom Giinter Noriš — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Vedre in šegave v orkestralni preobleki — 22.15 Recital pianista Claudia Arraua — 23.55 Iz slovenske poezije [r] 1. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna, matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Melodije za prijetno razvedrilo — 10.20 Pri vas doma — 12 10 Koncertni napevi — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mali koncerti za mladi-no — 14.30 Našj poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40" Ob lahki glasbi — 1600 Vrt Ijak — 16.40 Z orkestrom 101 Strings — 17.10 Človek in zdravje — 13.15 Signali — 18.50 Male zasedbe v'ritmu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ljudske pesmi Združenih držav Amerike — 20.30 Top pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23. 15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8 05 Zvoki z orkestrom Man te Carlo — 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Popevke s slovenskih festivalov — 16.05 Vodomet melodij — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.40 Poletna potepanja — .18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Z ansamblom Jerry Mu-rad — 19.35 Priljubljene popevke , Tretji program 20.05 Radijska igra — 20.59 Vrtiljak lahkih not — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 22.50 šostakovič in Ravel — 23.55 Tz slovenske poezije • Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moša Pijade — Našlo? uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupšči ne. — Tek. račun pri SDK v Kranju 315 1 135 - Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 60, polletna 90 din, cena za eno številko 70 par. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki Imajo 10 H popusta Neplačanih oglasov ne objavljamo TELEVIZIJA, 26. AVGUSTA 14.50 Mtinchcn: začetek olimpiade — barvni prenos (EVR Ljubljana), 17.45 Po domače z ansamblom Slavka Znidaršiča in oktetom Jelovica, 18.10 Obzornik, 18.25 V deželi klobukov — barvni film, 18.50 Obisk v živalskem vrtu — barvni film, 19.15 Mozaik, 19.20 Poplave v Prek-murju, 19.50 Cikcak, .20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Festival zabavne glasbe v Novem Sadu, 21.35 Zaključek olimpiade — barvni posnetek iz Mtinchna, 22.35 Moj prijatelj Tonv — serijski barvni film, 23.25 TV kažipot, 23.45 Poročila (RTV Ljubljana) 27. AVGUSTA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.45 Po domače z ansamblom Maksa Kumra (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 Mestece Peyton — serijski film, 18.15 Kota 905 — jugoslovanski film, 19.40 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.40 Ko nisem bil več vojak (RTV Beograd), 21.25 Dalmatinske balade (RTV Zagreb), 21.4J0 Športni pregled (JRT), 21.55 Poročila, 20.05 Olimpijske igre Munchcn 72 — barvna oddaja (RTV Ljubljana) 28. AVGUSTA 14.00 Olimpijske igre Munchcn 72 — barvna oddaja, 18.30 Obzornik, 18.45 Olimpijske igre Munchen 72 — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Zakon — nemška TV drama, 22.20 Poročila, 22.30 Olimpijske igre Munchen 72 — barvna oddaja (RTV Ljubljana) 29. AVGUSTA 13.55 Olimpijske igre Munchen 72 — barvna oddaja, 17.00 M. Jezernik: Medved Godrnjavček — 8. del, 17.15 Risanke, 17.35 Olimpijske igre Munchcn 72 — barvna oddaja, 18.45 Obzornik, 19.00 Mozaik, 19 05 Gostje Slovenske popevke 72: Zdena Lo-reneova, 19.30 Kosjerič — oddaja iz cikla Karavana, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1,' 20.35 Olimpijske igre Munchen 72 — barvna oddaja, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) 30. AVGUSTA 12.55 Olimpjske igre Munchen 72 — barvna oddaja, 17.15 Obzornik, 17.25 Olimpijske igre Miinchen 72 — barvna oddaja, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 D. Roksandič: Poroka — TV igra, 21.45 Olimpijske igre Munchen 72 — barvna oddaja, 23.45 Poročila (RTV Ljubljana) 31. AVGUSTA 14 55 Olimpijske igre Miinchen 72 — barvna oddaja, 17.15 Obzornik, 17.25 Olimpijske igre Munchen 72 — barvna oddaja, 18.45 Risanka, 18.50 Carni svet živali, 19.15 Mozaik, 19.20 Jugoslovanska mesta, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 G. Neveux: Vidocq (Človek s sto imeni) — 5. del, 21.25 Olimpijske igre Mvnchen 72, 23.25 Poročila (RTV Ljubljana) 1. SEPTEMBRA 14.00 Olimpijske igre Miinchen 72 — barvna" oddaja, 17.58 Obzornik, 18.10 Mestece Pevton — serijski film, 19.05 Olimpijske igre Munchen 72 — barvna oddaja, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Ruby Gentrv — ameriški film, 22.00 Olimpijske igre Munchen 72 — barvna oddaja, 24.00 Poročila (RTV Ljubljana) Ta teden na TV Nedelja, 27. avgusta, ob 18.15: KOTA 905 — jugoslovanski film; režija Mate Re-lja; igrajo: Hermina Pipi-nić, Ilija Džuvalekovski, Dušan Bulajič, Stane Po-tokar, Pavle Vuisič, Milan Srdoč; Po končani vojni so ostale v naši domovini še številne skupine zločincev, »ki se niso upali predati. Zbirali so se v gozdovih in sejali strah med prebi-valci, ki so bili siti vojne in srečni v novi domovini. Ena takšnih četniških sku. pinic je delala velike preglavice varnostno-obvešče-valni službi zaradi dobre organizacije in previdnega poveljnika. Po zaslugi sposobnega agenta - pa je OZNA vendarle uspela v svojih načrtih in obračunala s skupino četnikov. Petek, 1. septembra, ob 20.35: RUBY GENTRY — ameriški film; režija King Vi-dor; igrajo: Jennifer Jo-nes, Charlton Heston, Kari Malden, Tom Tully, Bernard Phillips; Socialne razlike igrajo veliko vlogo tudi pri navezovanju čustvenih vezi. Le malokdaj uspe dolgotrajnejša ali celo življenjska zveza med možem in ženo iz različnili družbenih kategorij. Takšno temo načenja tudi ta film. Charlton Heston predstavlja moža, ki se poroči s hčerko iz dobre družine. Zaveda se namreč, da okolje, v katerem živi, ne bi sprejelo njegove ljubice, preprostega in razmeroma revnega dekleta. Planinski posvet v Vratih Drevi se bo v planinskem domu v Vratih pod Triglavom začel 37. redni posvet predstavni, kov planinskih društev Gorenjske, ki ga tokrat poleg koordinacijskega odbora planinskega društva za Gorenjsko organizira planinsko društvo Mojstrana. Posvet bo izredno zanimiv, saj bodo razpravljali o praznovanju društva planincev, o varstvu narave, o gorski reševalni službi na Gorenjskem in o drugih tekočili za- devah, ki stojijo pred planinskimi društvi v jesenski in zimski sezoni. Zaradi pomembnosti zadev, ki jih bodo obravnavali, bodo na posvet povabili tudi predstavnike planinske zveze Slovenije, predstavnike medobčinskih odborov planinskih društev Ljubljane, Zasavja, planinskega društva Ljublja-na-Matica in druge, ki imajo svoje postojanke na območju Gorenjske. Kranj CENTER 26. avgusta angl. barv. fiilm ISABELA — VRAŽJA KNE-GINJA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer.-dtalij. barv. CS filma DOLARSKA PLOHA ob 22. uri 27. avgusta franc. barvni film KAPETAN FRAKAS ob 10. uri, angl. barv. film ISABELA VRAŽJA KNEGINJA ob 15., 17. in 19. uri, premiera nem.-franc. barv. filma KAKO TO POVEDATI SVOJI HČERKI? ob 21. uri 28. avgusta premiera italij.-amer. barv. CS filma BITKA ZA RIM — I. dol ob 16. 18. in 20. uri 29. avgusta premiera i tal i j.-amer barv. CS filma BITKA ZA RIM — II. dol ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIC 26. avgusta amer. barv. film BILLY KID ob 16. in 20. uri, angl.-ncm. barv. film ČAROVNICA IZ VRA2JE HOSTE ob 18. uri 27. avgusta amer. barv. film BILLY KID ob 14. in 18. uri, angl.-nem. barv. film ČAROVNICA IZ VRAŽJE HOSTE ob 16. in 20. uri 28. avgusta amer. film PSIHO ob 16., 18. in 20, uri Tržič 26. avgusta franc.-ncmški barv. film MAČKA Z DEVETIMI REPI ob 18. jn 20. uri 27. avgusta amer.-italijanski barv. fiilm BE2I, ČLOVEK, BE2I ob 15. uri, franc.-nem. barv. film MAČKA Z DEVETIMI REPI ob 17. in 19. uri 28. avgusta franc.-nemški barv. film MAČKA Z DEVETIMI REPI ob 18. uri 29. avgusta amer. film PSIHO ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 26. avgusta amer.-ital. barv. CS film SUPERDIABOLIK ARGOMAN ob 18. in 20. uri 27. avgusta amer.-ital. barv. CS film SUPERDIABOLIK ARGOMAN ob 17. in 19. uri Krvavec 26. avgusta amer. film PSIHO ob 20.30 27. avgusta franc. barv. film ŽENSKE VLADAJO ob 17. in 19.30 Skofja Loka SORA 26. avgusta ital. barv. film V ZNAMENJU REVOLVERJA ob 18. in 20. uri 27. avgusta nemš. barv. film TRUPLO IZ TEMZE ob 18. uri, danski barv. film RDEČI RUBIN ob 20. uri 28. avgusta dan barv. film RDEČI RUBIN ob 19. uri 29. avgusta amer. barv. film DNEVNIK JEZNE GOSPODI NJE ob 20 uri Železniki OBZORJE 26. avgusta dan. barv. film RDEČI RUBIN ob 20. uri 27. avgusta ital. barv. rita* V ZNAKU REVOLVERJA ob 18. in 20. uri i Radovljica 26. avgusta amer. barv. 868 MESTO V TEMI ob 18. uri, amer. barv. film DVOBOJ NA PACIFIKU ob 20. uri 27. avgusta amer. barv. fil1? DVOBOJ NA PACIFIKU ob 16. uri, ital. barv. film PLA' CANEC ob 18. uri, amer. ban', film MESTO V TEMI ob 20. uri 28. avgusta amer. film H~£; ROJI FORT APAČ A ob 20. u^1 29. avgusta amer .-angl. barv. film ORLI NAD LONDONOM ob 20. uri Bled 26. avgusta amer. barv. filnj PEKLENSKI KOMANDOSI ob 18. in 20.30 27. avgusta amer. barv. fil"j PEKLENSKI KOMANDOSI ob 15., 18. in 20.30 28. avgusta amer. barv. fil111 ZAROTNIKI ob 18. in 20.30 29. avgusta amer. barv. f''10 ZAROTNIKI ob 18. in 20.30 Jesenice RADIO 26. avgusta angl. barv. BI" POGON ZA PRIČO 27. avgusta angl. barv. f'10' POGON ZA PRIČO 28. avgusta amer. barv. OKUSI DRAKULOVO KRI 29. avgusta amer. barv. f>|fll OKUSI DRAKULOVO V&* Jesenice PLAVŽ 26. avgusta amer. barv. f'lflJ OKUSI DRAKULOVO KRI 27. avgusta amer. barv- I'lr0 OKUSI DRAKULOVO KRI 28. avgusta angl. barv. f>,nJ POGON ZA PRIČO 29. avgusta angl. barv. P" POGON ZA PRIČO Dovje Mojstrana 26. avgusta amer. barv. 6jg MOŽ, KI GA NI MOGOČ* UBITI 27. avgusta amer. barv. P? TARZANOV UPOR V DlV* GLI Kranjska gora 26. avgusta amer. barv. TARZANOV UPOR V Dzu GLI CS 27. avgusta ital. harXpć$> film SKRIVNOST RD*1 ROKAVICE Javornik DELAVSKI P0^ 26. avgusta ital. barv- ^ film PIK AS - PROnv HUNSKA OPERACIJA ^ 27. avgusta amer. barv. t j. MOŽ, KI GA NI MOGU*' UBITI TRŽNI PREGLED REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. GOLOTA, 7. IMENIK, 12. OKORELEC, 14. TARA, 15. BA, 16. KLINAR, 18. KIS, 19. EMS, 21. ADA, 22. ALAGA, 24. NORMA, 26. STINA, 27. MILKO, 28. AKI, 29. ACI, 31. OTA, 32. NAKANA, 35. IV, 36. PETA, 38. LOTERIJA, 40. SVATJE, 41. IRAČAN. loterija NAGRADNA KRIŽANKA IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 95 rešitev, izžrebani pa so bili: 1. nagrado (30 din) dobi Stane Polak, Skofja Loka, Mestni trg 22; 2. nagrado (20 din) Marija Kramar, Mojstrana, Dovje 55; 3. nagrado (10 din) pa Dragica Zaplotnik, Golnik, Leteni-ce 6. Nagrade vam bomo poslali po pošti. »VODORAVNO: 1. regal, stelaža, 7. otok v Arabskem morju ob južni obali Pakistana, 13. kamenina, ki so jo našli na Avall, 14. ameriški filmski igralec, Lee, 15. vrsta risalnega peresa, 16. volnena tkanina iz česane volne, 17. Korpus narodne obrambe Jugoslavije, 18. vrsta športnega čolna, indijanski čoln, *9. tuje žensko ime, 20. popravek, dostavek, dopolnilni predlog, npr. zakona, 23. Konstantin M. Simonov, 26. ime slavne danske igralke nemega filma, Nielsen, 27. prodajno blago, 31. Preklapnlca, prekapnica, posoda z dolgim, ozkim, navzdol upognjenim vratom, 33. okroglasta tvorba iz školjke, rabljena *a nakit, 34. prebivalka Asirije, 35. inozemstvo, tuja dežela, 36. Pokrivalo, pokrovka, 37. domač izraz za trapca, trapeza. 1 2 3 4 5 6 t a 9 10 m 12 15 t? ■ 19 20 21 22 25 26 It 28 29 30 31 32 33 . 3<, 35- 36 37 I NAVPIČNO: L mestni nasad, 2. samec drobnice, jarec, 3. ""e jugoslovanskega popevkarja Leskovarja, 4. židovski pre- . ' tudl Elija, ime Gubčevega poveljnika Gregoriča, 5. v «uh zvišana nota c' 6- arabski žrebec, 7. tuje žensko ime,. 8. Več" ZGl° Vroč Peščeni veter v Sanari in arabskih puščavah, 9. vas, 16. posoda ovalne oblike, ovalna skleda, 11. italijan- *a denarna enota, 12. ime filmske igralke Karine, 16. posoda trnSlTeU' ročka' 18, slaro mestece nad Reko v Kastavščini, 21. Ocv športnega reporterja Rozmana, 22. operni spev, 23. ta, rtek> praženek, tudi riba, krap, 24. važno živilo, 25. kon-turiV *me gledališkega strokovnjaka in pedagoga šesta, otok PuŠča1- 29- imc slovenskega pisatelja Zupančiča, 30. Preh "a Zanodu Škotske (Arran), 32. angleški strokovnjak za , nrano, nobelovec 1949, John Boyd, 33. potomec holandskih onlstov v Južni Afriki, 35. kratica Tobačne tovarne. J Rešitev pošljite do četrtka, 31. avgusta na naslov: 9 ^la • križ s« Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna anka. Nagrade: L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. Srečke so zadele s končnicami din 010 50 590 50 51020 500 64590 2.050 581310 10.000 663980 10.000 51 20 81 40 9371 200 05601 500 482131 10.000 92 30 962 100 64302 2.000 68402 500 237182 10.000 304862 10.000 417852 10.000 3 10 37733 510 62893 510 65723 2.010 • 221853 10.000 74 20 964 50 5924 300 47214 500 085564 10.000 15 20 225 50 0925 300 04105 500 96645 1.000 690415 10.020 06 20 96 20 153916 10 000 046956 150.000 99986 500 763706 10.020 37 30 97 20 227 100 9377 200 79697 2.020 96607 1.000 321307 10.000 652137 10 030 8 10 54958 510 60538 1.010 82578 1.010 496098 10.010 9 10 - 03799- 1.010 74399 510 552319 10.010 650769 10.010 Mladi Veri-garji na mladinski M Včeraj je odpotovala v Maribor 22-članska skupina mladinskega aktiva tovarne verig Lesce. Udeležili se bodo mladinske olimpiade, ki bo danes in jutri pod pokroviteljstvom tovarne TAM. Kot edini predstavniki z Gorenjske se bodo s slovenskimi tekmo, valciiz kovinsko predelovalne industrije pomerili v atletiki, odbojki, kegljanju, streljanju in šahu. JR -poročili;šo se L—..... ..............'----——- V KRANJU Cimžar Jožef in Kelher Zlatka, Dežman Anton in Še-bat Ivanka, Pintar Anton in Lužnik Jana, Rant Stane in Povšnar Marjeta, Milojević Siniša . in Mlekuž Friderika, Njegovan Dragan in Jakopin Jožefa, Čcšnovar Metod in Jekovec Matilda, Šarahon Vinko in Lamprct Andrej ka, Bernard Janez in Kopač Zdenka, Mirt Franc in BeČan Janka, Škofic Boris in Frelih Anica, Sinkovič Jožef in Pa-cek Alojzija, Petrič Branko in Ropret Angelca, Rozman Rajko in Planinšok Marija, Osrcdkar Franc in Pavlin Dragom i ra V ŠKOFJI LOKI Gruden Viktor in Rant Olga, Lampič Peter in Mohorič Verica, Benedičič Jožef in Jelene Ida, Gantar Franc in Burniik Marija, Stanonik Branko in Repnik Jerica umrli so V KRANJU Dežman Franc, roj. 1900, Turk Dominik, roj. 1908, La-hovec Alojzij, roj. 1909, Liko-zar Janez, roj. 1888, Stanoje-vič Tomo, roj. 1907, Lončni-škar Marija, roj. 1890 JESENICE Solata 5,50 din, korenčeile 3,20 din, slive 4,50" din, jabolka '6,50 din, (pomaranče 6,80 din, limone 12,70 din, česen 9,40 din, čebula 4,80 din, pesa 2,50 din, kaša 3,40 din, paradižnik 3,70 do 4 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,70 do 0,85 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, orehi 41,50 din, klobase 4,90 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 1,80 din, kislo zelje 3,70 din, paprika 4 din, krompir 1,75 din KRANJ Solata 4 do 4,50 din, špina-ča 5 din, korenček 4 din, slive 3 din, jabolka 5 din, pomaranče 6 din, limone 8 do 10 din, česen 10 din, čebula 3 do 4 din, fižol 5 do 6 din, pesa 4 din, kaša 5 din, paradižnik 3 do 4 din, hruške 5 din, lubenice 3 din, grozdje 8 din, ajdova moka 5 din, koruzna moka 4 din, jajčka 0,90 do 1 din, surovo maslo 28 din, smetana 14 din, orehi 36 din, klobase 8 din, skuta 8 din, sladko zelje 2,80 do 3 din, kislo zelje 4 din, cvetača 4 din, paprika 4 din, krompir 1,50 do 2 din, kumare 3 din, žganje 18 do 20 din, gobe 30 do 35 din TRŽIČ Solata 5 din, korenček 5 din, slive 6 do 8 din, jabolka 7 din, pomaranče 8 din, limone 12 din, česen 20 din, čebula 4 din, fižol 7 din, pesa 3 din, kaša 5 din, paradižnik 5 din, grozdje 7 din, hruške 7 din, ajdova moka 5 din, jajčka 0,90 din, surovo maslo 25 din, smetana 25 din, skuta 9 din, sladko zelje 4 din, cvetača 7 din, paprika 5 do 6 din, krompir 2 din Dežurni veterinarji: 25. 8. do 1. 9.: Jože Rus, Cerklje, telefon 73-115; 1. 9. do 8. 9. Bogdan Cepuder, Ka-juhova 23, telefon 22-994; 8. 9. do 15. 9. Anton Bedina, Kokrica, telefon 23-518; 15. 9. do 22. 9. Jože Rus, Cerklje, telefon 73-115; 22. 9. do 29. 9. Bogdan Cepuder, Kajuhova 23, telefon 22-994 Ijj^mednarodni vinski sejem ■ od 26- avgusta do 3, septembra Komercialna razstava in pokušnja vin iz 19 držav od 10.—18. ure Gostinski prostor odprt vsak dan od 10.—22.30 Zabavni večeri ob 19. tiri: 29. 8. GORENJSKI VEČER - POKROVITELJ KK VIPAVA, VIPAVA IN FRUCTAL-ALKO, AJDOVŠČINA 30. 8. ESMA SIIOVV - POKROVITELJ MAKEDONIJA — VINO 31.8. RIBNIŠKI VEČER 1. 9. HUMORISTIČNO ZABAVNI VEČER 2. 9. HUMORISTIČNO ZABAVNI VEČER - POKROVITELJ ISTRA VINOEXPORT, RIJEKA Informacije po telefonu 311-324 Gospodarsko razstavišče LJUBLJANA} i ._t (12. zapis) Zadnjič smo pokramljali o pri 1 j ub! jenem j ežer j anskem župniku Joži Vovku — a le bolj kot o pesniku. Torej moramo še kaj povedati o Joži Vovku — pisatelju, O Joži Vovku — prevajalcu iger — in pa, se ve, tudi o Joži Vovku — človeku. JOŽA VOVK — PISATELJ Sknjigo humoresk »Za-plankarji«, ki jo je pisatelj izdal leta 1941 v samozaložbi, se. je Joža Vovk nedvomno uvrstil med redke naše humoriste. Saj za Alc Sevcem, Milčinskim in Faj-glom ni bilo dosti imen, katerih dela bi nas nasmejala. Joža Vovk pa je imel že izza mladih let nagajivo žilico in rad se je pošalil. Pozneje pa je znal tudi šale napisati. In tako smo dobili Z njegovimi »Zaplankarji« mikaven pendant Milčinskega »Butalccm«; seveda je bil Vovk izviren, le obravnava snovi je sorodna. škoda, da je Vovkova knjiga tako malo znana. Že to, da jc izšla v samozaložbi, ji ni kaj prida izkrčilo poti v širši slovenski prostor. Knjiga je bila tiskana v Kranju, tik pred vdorom okupatorja. Tudi to razširitvi knjige ni bilo v prid. Poleg zares šega-vega teksta, ki na nobenem mestu nikogar ne žali, dajejo knjigi kar dokumentarno vrednost izvfrne celostranske (kakih dvanajst jih jc) ilustracije — perorisi Hinka Smrekarja. Bržčas je bila Vovkova knjiga ena od poslednjih, ki jih je nesrečni slikar ilustriral. Kajti- že naslednjega leta, natanko 1. oktobra 1942, je Hinko Smre-kar omahnil v smrt. Ustreljen kot talec v ljubljanski Gramozni jami... Druga Vovkova samostojna knjiga »Naš Buček« je izšla leta 1943. Ilustriral jo je zna-ni grafik Janez Trpin. Tudi ta knjiga je šegave vsebine — vse kaže, da je avtobiografska. Joža Vovk opisuje v njej svoja mladostna leta in nagajivosti, ki jih je počel v rodni ČeŠnjici nad Ovsišami pri Podnartu. Kot v »Zaplankarjih« tako je tudi v »Našem Bučku« jezik gorenjsko klen in lep. Smisel 7a slovenščino je bila sploh Vovkova odlika. Tujk, skoro da ni uporabljal. Besedne zveze pa j c Črpal iz domače kmečke govorice. »Naš Bučck-< ,fe izieJ letos že v drugi izdaji z izvirnimi dlustracijami Janeza Trpina in v založbi Mohorjeve družbe. ODRSKI ČLOVEK Bil sem priča, kako domač je bil Joža Vovk na odru — pred vojno na Ljudskem odro, po vojni pri Prešernovem gledališču. Poizkusil se je kot režiser »Sneguljčice«, še več uspeha pa jc imel kot prevajalec del Španskih komediografov Lope de Vege in Calderona dela Barca (Prebrisana norica, Ljubavni vozel, Dama --škrat in druga). Kako uspešen je bil prevod »Prebrisane norice«, dokazuje že podatek, da je komedija šla čez oder Prešernovega gledališča 1947-1943 kar šestindvajsetkrat . Živo se spominjam, kako je pokojni Vovk sodeloval pri odrskem oblikovanju svojih del. Bil je sleherni večer na odru, pri vajah seveda. Pilil jc, pilil in svetoval; kot kak star gledališki maček! Pesnik in pisatelj Joža Vovk (1911—1957) ' Dotaknil pa se je odrski Joža tudi podpisanega (tedaj sem pisal v Gorenjskem glasu in v Gledališkem listu oceno izvajanih del na odru Prešernovega gledališča v Kranju): Kritiko nam C. Z. pi»«. Včasih kdo si nos zaviše, če to mu premalo hvale kritične besede dale, Joža Vovk je vse, kar je pisal, pisal preprosto; zaradi vpliva poklica morda kdaj pa kdaj preveč didaktično (po-učevalno, vzgojno). Pa vendar je vse, kar je napisala njegova roka, tako Ijubezni-nivo, živo. Smemo reči, sicer bolj pesniško — pač pesniku v spomin: »Sleherno mladoletje se bo sprehajala po njegovem vrtu pomlad. Vse veje njegovega drevesa bodo vedno zelene.« PRIJATELJ IN ŠALJIVEC Komaj šest let je Joža Vovk župnikoval na Jezerskem — a spomin nanj — četudi je preteklo že petnajst let — je še vedno živ med Jezerjani. Radi se spominjajo mar-kantnega moža v najboljših lotih, ki je na močnem motornem kolesu bil zdaj v Kokri, zdaj na Jezerskem, zdaj v Kranju. Vitalen športnik, vztrajen hodeč — vedno pa dobro razpoložen in pripravljen na šalo. Pri vsem pa svojega duhovskega poklica nikoli ni zanemarjal. Kot duhovnik je bil član Ciril-Mc-todovega društva in celo njegov tajnik. Posebno ribištvo je veselilo jezer jamskega župnika. Sprožilo je v njem še posebno vrsto humorja — ribiške potegavščine. Pisal je prav duhovite črtice s tega področja v revijo. »Ribič«. Ker pa je zdajle priložnost, naj povem še kratko anekdoto S te plati Vovkovega življenja. Jezernica je precej plitva in malo vodnata, preden se ne izlije v Kokro nekoliko višje od Kanonirja. No, tu je pokojni Joža Vovk rad ribaril in premišljeval. Pa pri-slopi neko jutro k njemu domačin P. ih posmehljivo reče: »Gospod, kar boste vi tu ujeli, jaz živo požrem.« župnik pogleda moža izpod čela in nič ne reče (kajti ribiči, ko Jove, ne govore). In iznenada potegne iz vode postrv — ribico pod mero, le kakih 8 do 10 cm je imela. Brž jo sname s trnka in pomoli kmetiču pod nos: »No, zdaj pa jo požri, saj si rekel, da jo boši Besedo boš vendar držal kot pravi možak, mar ne?« Iznenađeni P. je debelo gledal, a kaj je hotel. Župniku dano besedo res ne sme snesti. In vrgel je glavo vznak in požrl živo ribico. Zdaj pa je postalo Jožu Vovku že kar hudo, ko je videl, kako je P. pobledel in začel zavijati oči. Ribica je v njegovem želodcu seve divjala in se hotela rešiti. Ni kazalo drugega, kbt da je župnik hitro potegnil iz nahrbtnika čuta-rico z žganjem in ponudil pijačo nesrečnemu nagajivcu. Globok požirok žganja je ribico seveda umiril in tudi P. je spet prišel k sebi. Iz ribičev pa se P. nikoli ni več norčeval. Z mnogimi Jezerjani sem se pomenkoval 'o Joži Vovku. Vsem jc žal, da se je tako kmalu poslovil od njih. Kar niso mogli verjeti, da je meja med življenjem in smrtjo tako krhka — še včeraj tako močan in zdrav možak, davi pa že. omahne... C. Z. »Tako ne gre več naprej!« je lepega dne ugotovil poglavar Reparjeve družine. »Poglejte! Ne sledimo času! Nismo moderni! Vsi naši sosedje, prijatelji, moji kolegi nabirajo gobe. Mi pa nič! O, ne, zaostajali pa ne bomo za drugimi. V nedeljo gremo na Dolenjsko. Kaj naša 'gmajna'? V njej skoraj ni gob. Dolenjska, Doloij-ska ...« je pridigal Repar svoji leni Mici, devetnajstlet-ni hčerki Zofi in devet let mlajšemu sinu Tončeiu. Tiho in brez pripomb je ostal edinole sin Tonče. No resnici na ljubo pa tudi izgovori Mice (kurja očesa) in hčerke Zofe {ljubezenske težave) niso nič zalegli. Obetala se je lepa in vroča nedelja. Pobudnik akcije — Repar — je že navsezgodaj v mislih občudoval lepe rjave jurčke in rumene lisičke. Že kar slutil je kako bodo zvečer pripeljali domov polne košare teh mamljivih »sadežev«. »Kaj sosedje Korenčkovi! Ti se bodo iz bližnje gmajne vrnili komaj z ducatom jurčkov pa bodo že mislili kaj so,« so med čakanjem »familije« prevevale Reparja zlobne misli. Sonce je bilo že visoko na nebu, Dolenjska pa še daleč. Mica in Zofa sta se v avtomobilu držali kar se da jezno, saj jima tovrsten nedeljski izlet ni niti najmanj prijal. Za boljše počutje je zato Repar'pritisnil Via gumb radia. »Le hodi za mano, ne boš me dobil...« se je prav takrat oglasilo iz Škatle. »Naj gre k vragu taka pesem,« je zabrundal ter jo pri priči izključil in se potopil v molk. »Očka, kaj rastejo gobe tu okrog vas?« je poglavar Reparjeve družine vprašal možaka ob cesti. »O, rastejo, rastejo! Samo malo pozni ste že. Cela vojska gobarjev je že navsezgodaj navalila v te naše 'gmajne'!« »Kaj potem?« je zamrmral Repar. »če so gobe, jih bomo že dobili.« Postavili so se v strelce. V pol ure so tako prečesali dobršen del gozda, a brez uspeha. Sele malo kasneje se je zaslišal pravi krik zmagoslavja. Srečna Mica je utrgala komaj omembe vrednega jurčka. Potem pa nič, nič, nič... G Or> E »Spet bomo prišli prazni domov,« je bentil Repar. »In to samo zaradi vas, ki ne morete zlepa od doma. Po gobe se gre ob petih in ne ob sedmih. Strašno!« je pel svojo lekcijo poglavar družine. Skrušena se je gobarska odprava vračala k avtomobilu. Toda tik ob cesti se je vodji odprave obraz raz~ jasnil. Polna košara gob, ki jih je prodajal fantič ob cesti je v hipu poslala njegov plen. čeprav je moral za jurčke odšteti nekaj težko prigaranih tisočakov, Repar ugotovil, da se mu kupčija še kako izplača. Zaradi jezikov, seveda. Vesela nad izdatno gobjo bero jo je družina družno ubrala v bližnjo gostilno. »Ti boš vozila proti domu!« je ukazal Repar svoji hčerki, ki ji je po številnih peri* petijah pred kratkim uspelo napravili vozniški izpit, v tistem hipu pa so predenj in soprogo že postavili liter pravega dolenjskega cvička. Gobarsko akcijo je bilo treba pošteno zaliti... Komaj sta se Reparjeva v poznem popoldnevu ločila od žlahtne kapljice, še dobro, da ju je domov Peljala hčerka. »Le glejta ženski, da bosta pripravili dobro gobjo pojedino, hk!« je inipomnil Repar po nekaj kilometrih vožnje in nekaj trenutkov kasneje že zaspal na zadnjem sedežu. Ponosen kot pav se je pobudnik gobarskega pohoda postavil ob avtomobilu pred svojo hišo, ko je najmlajši član družine hitel razkladati »nabrano blago«-pri tem pa seveda kar slutil nevoščljive poglede svojih sosedov. Mica in Zofa sta res pripravili okusno večerjo. Repar kar ni mogel prehvaliti njunih kuharskih sposobnosti-No, in takoj po večerji se je utrujena družina odpravila počivat. Pa ne za dolgo. Reparja je že čez dobro ur0 prebudilo čudno črvičenje v trebuhu. »Gobe?« je s strahom ugotovil. Ker je žena čutila podobne slabosth 1? bil sum upravičen. Poba je pri priči odhitel po zdrav'11' ka. čez nekaj minut je že bila postavljena diagnoza-»Malo preveč cvička je bilo, kajne?« skoraj ni tnog£' skriti smeha rešitelj. No, in Reparjeva te domneve res nista mogla zavreči... J. Govekar Franc Šumi iz Kranja slavi rj»nc šumi Na Maistrovem trgu v Krajcu stanuje Franc SUMI, ka- erega rod iehaja iz Žabnice "a Koroškem. O njem verjetno ne bi pisali, če nas k emu ne bi napotila dopisni-^ * ki so nam jo poslali *ranjski borci in interniran- Samo v stiski se kuje prijateljstvo ci. Spomnili so nas, da je človek, ki ga lahko vsak dan srečujemo v Kranju, praznoval 7. avgusla letos pomemben življenjski jubilej, 70. obletnico težkega, a plodnega in poštenega življenja. S fo-toreporterjem sva ga iskala že v ponedeljek, vendar zaman. Najavila sva se za torek. Slavljenec Franc Šumi naju je pričakoval ter povabil v eno od prostornih sob svojega stanovanja na Maistrovem trgu 2. Pravi, da* bo dobil konec novembra novega v naselju na Planini. To bo zanj velika nagrada. Z veseljem jo pričakuje, čeprav nagrad in priznanj zaradi svoje skromnosti nikoli ni bil vajen sprejemati. »Rojen Kranjčan sem, čeprav izhaja moj rod s Koroškega. Oče je bil železniški delavec. Ko sem končal šolo v Kranju, sem moral s trebuhom za kruhom. Odločil sem se za očetovo pot ter se zaposlil pri takratni južni že- leznici, ki je imela sedež v Ljubljani. Potem sem služboval v Zagorju, v Rakeku, v Subotici... Z ženo Antonijo sva se prebijala slozi življenje kot sva vedela in znala. Druga svetovna vojna me je zatekla na Hrušici pri Jesenicah, kjer sem stanoval. Delal sem na železniški postaji v Bohinjski Bistrici. Tja so me premestili Nemci zaradi sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem. Z ženo sva bila od vsega začetka vneta sodelavca gibanja. Največ sem sodeloval s strojevodjo Ivanom Knvicem, ki je bil sekretar KPJ na Hrušici in vodja osvobodilne fronte. Delal sem tudi s Tomažem Godcem. Bil sem namreč obveščevalec gorenjskega odreda ...« Nemcem dejavnost Franca' Šumija ni bila neznana. 17. julija leta 1942 so obkolili Hrušico. Okrog 300 domoljubov so poslali v zapore v Šentvid nad Ljubljano, 70 pa so jih odvlekli v Begunje. Med njimi jc bil tudi Franc Šumi, njegova žena ter trije otroci. »22. avgusta smo se znašli v Gunsenhausnu. Žena in otroci so morali ostati tam, mene pa so gestapovci odpeljali v zapore v Ansbaeh. Tam sem kot politični zapornik čakal na obsodbo Eich-manovega urada iz Berlina. Leta 1943 sem bil premeščen v zloglasni Dachau. Po 19 mesecih, točno 9. maja leta 1945, • so nas osvobodili. Nisem čakal, da bi me dobili zavezniki. Tehtal sem 49 kilogramov. V treh dneh sem prepešačil 134 kilometrov. Samo dobra 2 kilometra sem se peljal s traktorjem. Želel sem čim prej srečati ženo in otroke.« Vcjna, delo in trpljenje v taborišču je moralo pustiti posledice. Franc šumi je ostal vojni in delovni invalid. Pred 22 leti je odšel v pokoj kot železničar, delavec in uslužbenec tiste stroke, ki ga je pripeljala v revolucijo. Njej se je priključil, ko se je razvijala, rasla, in ostal njen del, ko je zmagala in ko je morala graditi novo družbo. Po vojni je deloval v organizaciji zveze borcev, v sindikatu, pri osvobodilni fronti, pri invalidih, sedaj pa deluje predvsem na področju interniranstva. »Vedno sem delal, kolikor sem le mogel. In če je bilo le mogoče, sem zaupano nalogo izpolnil. Tako je ono leta 1942, ko sva s Krivicem namerno ustavljala vlake v Bohinjski Bistrici ter povzročala zastoje, tako je bilo v taborišču in tak sem sedaj. Spoznal sem, da se samo v stiski lahko kuje resnično prijateljstvo. V taborišču sem videl veliko takih primerov. Sem za bratstvo In enotnost naših narodov in tak bom ostal,« je končal slavljenec Franc Šumi. J. Košnjek an taric v Davči {aT"ristično društvo Dav-bo letos pripravilo za-1 'n»vo etnografsko prire- ned Vi dan taric' ta sicer v ,r ^e'jo, 3. septembra, pri »lovcu v Davči. V dveh ^Porednih zapisih bomo VČa !uSU °PIsa,J. l«kO SO as'h obdelovali lan. venslA cna naJvečJih slo-čije VasL Samotne doma-rrih SS,° raztresene po števiL na '^nenih med Poreznom vzhod ■ in Bleš°šem na ter rh'A ^improvko na jugu ^om Ratitovcem in Slat. l3rchodi]aneV"rU- Da bi pežeC t>oirt,u avco Podolgem, bi Časa dv približno tri ure Da C,rf bl J° Premeril počez, "oigo 80 Uro- Skozi 12 km lo8u SOtesko Proti Zalemu se Peni potok DavŠčita. ^v?l!' kjcr lež'Jo sedaj boleti, ačiJQ» je Dil d0 16- Vkn P°raŠČen Z gozdovi.. kjer «°d so bili tudi pašniki, Ci' *-Jud- PaSU Živino Tolmin-te krai S° Začeli naseljevati V°ljeni? °kr0g leta 1560- °o- t^eznJmZaJnase,itcv ie P°-**ska „ družinam dajala VolJenjt°SPOSka- z iz^-io do-za naselitev so jim takoj predpisali tudi dajatve oziroma davščine. Delati so morali tudi tlako. Naseljenci so najprej drva-rili in kuhali oglje, pripravljali so tudi les za jezove in razna poslopja, ki jih je gradila gosposka. Na teh posekah so zrasle najprej lesene kolibe drvarjev, pozneje pa so iz njih nastale prve doma. čije. Preden so .izdali dovoljenje za naselitev, si je svet ogledal grajski lovski mojster in določil, kje naj potekajo meje novega naseljenca tako da ne bi bil v škodo sosedu. Naseljenci so prihajali v Dav-čo s poljanske strani. Kako je nastalo nne Davča, se točno ne ve. Nekateri trdijo, da so domač.ni hodili v Loko plačevat davke in so govorili da gredo pacat »d a v č e«. Po tej besedi naj bi kraj dobil ime. Profesor Planina pa pravi v svoji knjigi »Selška in Poljanska doli-na«, da so te kraje imenovali po prejšnjih pašnikih »in der Alss«, tj. AIss — planine. Iz tega je nastalo d'Alss — Dalša — Davča, kar naj bi pomenilo planinski kraj in ne izvira od Deutsche, kot razlagajo nekateri. Zgodovinar Blazhik tudi meni, da priimek Tavčar ne pomeni Dcut-scher, temveč Davčar, to je prebivalec Davče. Prebivalci Davče so po ustnem izročilu prepričani, da je bila prva hiša v Davči prav na kraju, kjer je danes prireditev. Tu je bilo nekoč jezero. Domnevajo in tudi nekateri znaki tako kažejo, da je bila prva hiša na ie-zeru na koleh, to pa zaradi tega, ker je bil kraj še poln divjih zveri in je bil človek ponoči na vodi bolj varen pred njimi kot na suhem. Pri hiši se je reklo pri Jezercu. Naseljenci so krčili gozd in delali laze in njive. Začeli so se ukvarjati tudi s poljedelstvom. Že takoj ob naselitvi so med drugimi poljščinami začeli sejati tudi lan. Še'e v zadnjem desetletju se j3 sejanje lanu v Davči začelo opuščati. LAN Kmetje so lan sejali vsako leto, in sicer na površini od štirih arov pa do deset arov, kakršna je bila pač potreba po platnu. Lan so sejali samo za domačo porabo. Najbolj primerna njiva za setev lanu je bila ledina, ker na taki njivi ni plevela. Ker je lan zelo občutljiva rastlina, so ga pleli samo enkrat, in še to zelo previdno. Ko je bila njiva posejana z lanenim semenom, so jo z železnimi grabljami nalahno pograbili — pokrili, potem pa potrosili z zdrobljenim ovčjim gnojem. Stari ljudje v Davči pravijo, da je bil lan najlepši, če je bil tako gosto sejan, da je bilo pod palcem, če si ga položil na njivo, devet lane- nih semen. Njiva posejana z lanom, je najlepša konec junija in začetek julija, ko lan cveti s sinje modrimi cvetovi. Cvet je odprt vedno samo dopoldne, popoldne pa se zapre. Avgusta je lan dozorel >n ženske so ga populile in napravile majhne snopiče, katere so zložile v kozolec, da so se' bilke lepo posušile. Če je bilo vreme lepo, je to tratio štirinajst dni. Nato so z lesenim tolkačem, imenovanim »tučilnica«, odstranile seme od bilk. Bilke so nato v tankih vrstah v obliki pravokot-nika razgrnili po njivi. Rekli so, da se lan »godi«. NTa koricu zadnje vrste so z dvema šopoma bilk napravili kr^ž, kar naj bi varovalo Jan, da ga veter ne bi zmedtl. Najbolj ugodno vreme za goditev lanu je bilo tedaj, ko sta se pogosto menjala dež jn sonce. Goditev je t ajala dva do tri tedne. Ob p Diranju lanu z njive je more > biti sončno vreme, da. so bile bilke čimbolj suhe. Napravili so velike snope, težke do dvajset kilogramov. Za tak snop jc bi!o potrebno deset malih snopov. Te velike snope so potem spravili na podstrešje kozolca, kjer so počakali dneva, ko so k hiši prišle tarice. LANENA JAMA Konec oktobra ali v začetku novembra, ko so bila glav. na dela opravljena, so kmetje spet začeli misliti na lan. Go. spodar je pripravil suha bukova drva in naprosil dekleta pa tudi starejše ženske, naj pridejo pomagat otret lan. Dan prej preden so imeli pri hiši tarice, je moral go- spodar že misliti na prihodnji dan. Pripraviti je bilo treba laneno jamo. To je majhna uta, zidana iz kamenja. Po-krita je bila ponavadi s skod. lami — »šinklni«. V dnu lanene jame je prostor, kjer je bila ;z leskovih palic na-rejena mreža, in na to mrežo so razprostrli lan. Do jame vodi pod zemljo od 4 — 10 m dolg kurilni rov. Na začetku tega rova pa je kurišče. Pod. zemni rov je potreben za to, da ne pride iskra do lanu. Gospodar je moral jamo dobro očistiti, potem pa zaku. riti, da* se je rov in jama dobro osušila in ogrela. Zakurili so ponavadi vsaj eno noč prej preden "so prišle tarice. Uporabljali so suha bukova drva, ki so dajala moj. no toploto in niso dimila. Sušilec ponavadi razgrne en snop na mrežo in suši približno 30 — 45 minut, odvisno od drv. Obenem pa se sušijo še drugi snopi, tako da je potem čas sušenja krajši. V tem času, ko se je snop sušil, so morale tudi tarice otreti en snop. Sušilec je bil ponavadi založen s kačjo slino in je je ponudil morebitnim obiskovalcem. NJSK^ GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE GLAS * 16. STRAN Stari recepti po starem in novem Zavitek iz vlečenega testa Potrebujemo: 25 dkg moke, 1 žlico olja, sol, malo mlačne vode. Iz teh sestavin uniesimo testo in ga pustimo počivati. Za nadev pa potrebujemo: 14 litra mleka zavremo in vanj stresemo 4 dkg drob-tin ter pustimo, da se napno. V mleko denemo tudi 4 dkg masla ali margarine. Posebej umešamo 2 rumenjaka, 5 dkg sladkorja in zavitek vanllijeve-ga sladkorja. Iz dveh beljakov naredimo sneg in vse skupaj dodamo že ohlajenemu mleku in drobtinam. Testo razvlečemo kot za navadni jabolčni zavitek ter ga namažemo z nadevom. Nadev potresemo še z rozinami in sladkorjem. Zvijemo in spečemo. S. L., Žirovnica Jesenska nega Jesen je čas, ko brez posebno velikih naporov in tudi stroškov laljko poskrbimo za nego telesa in za svoje zdravje. V tem času je na trgu dovolj zelenjave in sadja in prav s tako prehrano poskr. bimo, da bomo imeli dovolj vitaminske rezerve za zimo. Sadje naj ne manjka na naši mizi. Jejmo ga po vsakem obroku, pa tudi malice obogatimo z njimi ali jih s sadjem celo popolnoma zame-njajmo. Posebno pazimo, da bodo imeli dovolj sadja otroci. Lahka sadno zelenjavna prehrana tudi ugodno deluje na naš organizem. Tudi polt postane lepša bolj bleščeča, posebno še, če nekaj dni uži-varno pretežno sadje, ostale »običajne strupe« kot so prava kava, alkohol in cigarete pa vsaj za nekaj časa opustimo. Brez posebnega napora se da z uživanjem sadja tudi shujšati. Znani so sadni dnevi, ko ne jemo drugega kot sadje. Najboljše za zniževa. nje teže je grozdje. En dan v tednu jejmo samo grozdje in nič drugega. Za daljšo shuj-sevalno kuro z grozdjem pa je potreben posvet z zdravnikom. Za hujšanje s sadjem seveda lahko uporabimo tudi katerokoli drugo sadje razen banan. Takole notranje polepšanje, ki se seveda kaže tudi na zunaj, pa lahko dopolnimo še s sadnimi maskami. Sadje narL bamo ali zmečkamo z nerjavečim jedilnim priborom in nanesemo na-obraz, če je ze- lo vodeno sadje, ga denemo v vrečko iz gaze in jo položimo na obraz. Maska naj deluje 10 do 15 minut, nato se umijemo s toplo vodo. Seveda pa maske za osvežitev polti ne delamo samo iz sadja. Na vrtu imamo vrsto zelenjave, ki je odlična za nego obraza. To so paradižnik, ra. barbara, kumarice, krompir, peteršiljevo korenje itd. Kotiček za ljubitelje cvetja Alpsko cvetje PIŠE: INŽ. ANKA BERNARD Raznolikosti alpskega cvetja, ki sodi med najlepše, na kratko ni mogoče opisati. Ne da se pričarati živih barv nežnih pritlikavih cvetov ter lepote večinoma blazinastih rastlinic, ki so dekorativne do pozne jeseni pa tudi pozimi. Marsikdo želi gojiti alpsko cvetje tudi doma. Opozoriti pa moram, da ne bo sreče z gojitvijo v gorali nabranih rastlin, ki so v najlepšem cvetju. Rastline je treba vzgojiti iz semena ali potaknjencev. Le-te bodo tudi v nižini dobro uspevale, če jim seveda nudimo dobre pogoje za rast V običajni zemlji v vrtu alpske rastline prebujno rastejo in zato slabo cveto, pozimi pa neodporne rastline hitro propadejo. Tla morajo biti odcedna, zelo propustna. Pusta peščena zcr-.lja je za večino rastlin najbolj primerna. Planika kaj hitro izgubi ves svoj srebrni okras in postane v običajnih vrtnih tleh neugledna rastlina zelene barve. Zato moramo alpskim rastlinam tla dobro drenirati, da voda hitro odteče. Alpske rastline najbolje uspevajo na suhem zidu v razpokah med kamni, v manjših posodah in kamnitih koritih. Uspešno jih lahko gojimo tudi pod steklom, na primer v zaprti gredi ali manjšem rastlinjaku ob hiši. Marsikak vrtičkar v tujini se v prostem času ukvarja z gojitvijo alpskih rastlin. V vrtnarski kulturi je danes znano že okoli 1200 raznih alpskih rastlin. Najmanj sto pa jih dobro uspeva tudi v mestu. Uspešno lahko gojimo alpske rastline tudi na oknu. Pri pripravi zemlje je treba na dno zabojčka nasuti plast peska, da je zemlja čim bolj odcedna, saj stoječa mokrota rastlinam močno škoduje. Spodnjo plast zemlje pomešamo z nekaj zdrobljene ilovice, nanjo pa nasujemo običajno vrtno zemljo. Rastlinam ne smemo gnojiti, da nc izgube svoj svojski videz. Važno je tudi, da jih zaščitimo pred premočnim soncem tako poleti kot pozimi, dokler rastlin ne prekrije snežna odeja. Zdravljenje alergijskih bolezni Najuspešnejše zdravljenje pri alergijski bolezni je vzročno zdravljenje. To je zdravljenje, ki skuša odstraniti škodljive alergene in s tem preprečiti reakcijo med alergenom in stvorjenim protitelesom. Seveda to ni vedno izvedljivo. Najboljši način je izključitev alergena i* otrokovega okolja. Z anamnezo moramo ugotoviti vzročni alergen iti s predhodnim kožnim testiranjem. Upoštevati pa moramo tudi neugodne psihološke dejavnike, prav tako klimatske in hišne alergene. To pa včasih zahteva preureditev ali cc'° spremembo otrokovega okolja, če nc moremo odstraniti alergenov iz otrokovega okolja, se odločimo za specifično hiposen-zlfilizacijo:. alergičnega otroka sku^mo napraviti manj občutljivega za določen alergen. Bistvo tega načina zdravljenja je v tem, da pospešuje tvorbo protiteles in da tako stvorjena blokira'oča protitelesa preprečujejo reakcijo alergen — protitelo na senT.ibili-dranem tkivu. Pri taksm zdravljenju postopoma navajamo or-gar.i~?r*i na počasi naraščajoče količine in kec, ki veže Plac z Lontr-Dopolnilna dela na ob. ' J,u so se vlekla še v na-Dlet,IVia desetletja. Največji v°Segi so bili napravljeni za J0*« Bcrtolda na prehodu meu M. in 15. stoletjem. *;0čanom je bilo zlasti v *ačetni fazi na voljo le malo J^mijišča, kajti hubna uredi-jih $e 'e v nekaterih sektorem Povsem približala mestu. ]cm0 je predstavljalo zaled-I29^a Bradom, kjer je bila Piše dr. Pavle Blaznik (8) . kot še danes — prva korS a Gabrovo, ter velik huh eks ozemlja proti Sv. *un • v Gorajtah, ki je bil j. aJ hubnega sistoma in v 'meroma pozno kultiviran Prot-Vt^' Nasprotno ie svet v ll Vincerjem in Stari Loki n°Posredni bližini mesta prešel v hubno razdelitev, enako tudi na puštalski strani, kjer se je že onstran Po-ljanščice širilo zemljišče, ki je bilo vključeno v puštalske hube (grunte). Podobno je bilo na severni strani, kjer so bile hube na Oštcrfeldu, na te se je pa navezoval domi-nikalni (gospoščinski) vino-, gradniški svet na Kamnitni-ku. V prvem obdobju je bilo v Skofji Loki močno razvito poljedelstvo. V kakšni meri so se tedaj Ločani ukvarjali s poljedelstvom, priča listina iz 1263. Takrat so namreč nekateri Ločani prosili škofa, naj jim podeli nekaj zemlje v užitek. Zanimiva je utemeljitev, češ da zaradi pomanjkanja obdelovalnih površin tr. pe škodo, kar vpliva slabo tudi na škofove dohodke. Res je freisinški škof prošnji ustregel in razdelil mednje štiri hube, ki so ležale v neposredni bližini mesta na Oštcrfeldu. Ločani so imeli polja tudi na poljanski strani, predvsem v Viršku, kjer so zgodaj začeli kultivirati , gmajne in jih spreminjati v polja. — Zemljiški gospod je dal Ločanom na razpolago tudi ustrezne gozdne in pašni, ške površine. Oskrbovanju z lesom so služili sosednji go zdovi, medtem ko so pašnike Ločani urejali deloma tudi na škodo hubnega sveta. Ta. ko pitmicanje Ločanov v sosednjo hubno ureditev lahko zasledujemo v Žovščah, kjer so bile blizu izliva Hrastnice v Poljanšeico nekoč vsaj tri hube, pa so jih sčasoma pridobili meščani in j:h spremenili v pašnike. Tako preurejanje kaže, da je bila tedaj živinoreja v Škof j i Loki v porastu. Živinoreja je bila v mestu le deloma povezana s kmetijsko dejavnostjo loškega meščanskega življa; v večji men je vplivalo na njen razvoj tovorništvo, ki je bilo °8le!fNJSKl MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši jc na Ume( Sta'na arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in prta °stnoz6odovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je od-y razstava mojstra fotografije E FIAP Petra Kocjančiča. JinS]^°^n* stavbi v Tavčarjevi ul. 43 jc odprta stalna pokra-hfolljq*~^Ca Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in re-a zbirka Slovenska žena v revoluciji, v galerijskih pro- rih v P,- v k S« Pa razstava grafik akad. slikarja Karla Zelenka, ki jo '"edoval Plranesija (1720—1778) je *"* iazstava grafik akad. slikarja J&.ana /.eienKa, ki ju 0. ji0sretlovala Moderna galerija v Ljubljani ter grafičnih del ;ošei etnih 1Sti stavbi pa razstava kiparja Petra Jovanoviča. V ernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v ga novica, olja in gvaše Karel Kuhar iz Kr^. pr°storih razstavlja ^ od \t in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. — 12. 17- -* 19. ure. tedaj v škof j i Loki nedvom. no močno razvito. Saj velja poudariti, da jc bilo kmetijstvo navzlic navedenim podatkom tedaj le stranska gospodarska panoga loškega prebivalstva. Glavni vir življenja sta Ločanom že takrat predstavljala obrt in trgovina. Najstarejše podatke o loških 'obrtnikih dobimo iz virov 13. stol. Močna je bila razvita npr. mesarska obrt; kakih sedem mesnic je stalo skozi stoletja na istem mestu, in to nad desnim bregom Selščice v neposredni bližini selških mestnih vrat; prostor ob rekj so mesarji izbrali pač zaradi odmetavanja ostankov v vodo. — Obilna vodna sila je v škofji Loki že zgodaj priklicala v svet mlinarstvo. Mlini niso bili last loških meščanov, marveč so pripadal; gospostvu, ki je z njimi svobodno razpolagalo. Deloma jih je dajalo v fevd višjim slojem, deloma pa v uživanje mlinarjem pro. ti določeni višini dajatev v naravi ali v denarju. Najstarejši mlini so ležali ob Sel-ščici. Največji je bil K rev sov mlin, ki je bil v obratu vsaj od leta 1291 dalje. Mlin pod kamnitim (kapucinskim) mostom srečamo prvič v vinh leta 1309. Niže sta v 14. stol. ležala še dva mlina, in to na prostoru današnje tovarne klobukov oziroma na Studencu tik suškega mostu. — Zelo močno je bilo razvito gostil-ničarstvo, kar dokazujejo podatki, ki govore o dolžnikih in porokih. Po tedanjem običaju je bilo namreč mogoče pospešiti plačilo denarnih obveznosti z določilom, da so morali dolžnik in poroki na lastne stroške ostati v določeni gostilni tako dolgo, dokler ni bil dolg poravnan; iz virov je razvidno, da je bila v Škofji Loki pod takimi pogoji tu pa tam nastanjena dokaj številna družba s konji tudi za daljša razdobja. Ti primeri dokazujejo, da je Skofja Loka tedaj premogla gostilne večjega formata, ki so jim bili priključeni tudi obsežni hlevi. — Med drugimi obrtniki so posebno opazni v virih 13. in*14. stoletja krznarji, deloma tudi kovači; oboje, zlasti krznarstvo je bilo povezano tudi s tovorni-štvom, saj je bil tedanji človek močno izpostavljen vremenskim neprilikam. Vsekakor je skofja Loka že 1318 premogla tudi padarja. Izven teh omemb v ustreznih virih ne najdemo drugih sledov. Vendar je povsem jasno, da so bile tod že tedaj razvite stroke, ki so krile vsakdanje potrebe ondotncea nrebival-stva. Vodnjak v Kranju Na novo postavljena Bernekerjeva Limetnina V celostranskem zapisu, ki ga je Glas objavil v sredo, 23. t. m., je izpadel že postavljeni tekst, ki pa je kot pojasnilo h kiparski alegoriji na vodnjaku bistveno potreben. Izostali odstavek je sledeč: Taka je suhoparna zgodovinska resnica. Legenda o Janu Nepomuku pa je bolj romantična, pač kot vse legende ... Pripoveduje namreč, da je bil Jan Nepomuk kraljičin spovednik. Kralj pa, ljubosumen soprog, je hofel vedeti, katerih grehov se je njegova žena Ljudmila izpovedala in če ima ljubimca, s katerim mu je nezvesta. Duhovnik je seveda odklonil sleherni odgovor, češ, da ga veže stroga spovedna molčečnost. Kralj jc pobesnel in ukazal Jana takoj vreči v Vltavo. cz. Slika vodnjaka, kot je stal od leta 1911 do leta 1941 na malem trgu pred nekdanjim sodiščem v Kranju. Plastika je imela zeleno ozadje (nasad srebrnih jelk) ln s podstavkom ponazarjala mostni obok. — Fotografija prejšnje postavitve vodnjaka je bila objavljena v Glasu 3. novembra 1965. Pri Sv. Duhu bodo obnovili kulturni dom Kulturno umetniško društvo Ivan Cankar Sv. Duh je že vrsto let med najbolj delovnimi v škofjeloški občini. Dramska skupina vsako leto pripravi uprizoritev vsaj enega dela, pevski zbor Ivan Cankar že vrsto let vadi in nastopa na vseh večjih prireditvah v občini in zunaj nje. V okviru KUD deluje tudi knjižnica, ki je zlasti v zimskih mesecih dobro obiskana. Vsa ta dejavnost se odvija v kulturnem domu, ki so ga občani pred leti zgradili s prostovoljnim delom in s prispevki, i Letos imajo v načrtu obnovo doma. V teh dneh bodo namestili nove žlebove in snežne brane na strehi, jeseni pa bodo obnovili električno napeljavo in zaradi dotrajanosti zgradili nov oder. Vsa ta dela bodo KUD veljala okrog 43.000 dinarjev. Nekaj denarja so že zbrali z izkupičkom od predstav, nekaj bodo dobili od najemnine, ker so dvorano čez poletje odstopili za skladišče Odeji Skofja Loka, pričakujejo pa tudi pomoč zveze kulturno prosvetnih organizacij Skofja Loka. L. B. 100 let tekstilne tovarne Sukno Zapuže Današnja proslava ob 100-letnki tekstilne tovarne Sukno Zapuže ni praznik k za okrog 380-clanski kolektiv, marveč je to svojevrstno doživetje tudi za bližnjo okolico in za celotno občino. Razen tega današnji praznik v Suknu pomeni ludi dokaz, da je razvoj podjetja možno graditi na tradiciji. 0 Pisani viri kažejo, da je podjetje ob potoku Begunj-ščica začelo delovati 1872. leta. Že takrat jc na kraju, kjer je danes moderna tovarna, obratovala delavnica za predenje volne in za tkanje sukna. Pravzaprav je predelava volne v kotu pod Be-gunjščico in Dobrčo stara več sto let. Takrat je suknar-stvo cvetelo, saj so ovčereja, volnarska obrt in predelovanje volne v tem delu Gorenjske stari kot gorenjski kmet. Dobrih sto let nazaj so bili tu znani predvsem izdelki Janeza Rossmanna iz Zgoše. Njegova suknarna je začela obratovati že 1795. leta in je bilo v njej v štiridesetih letih 19. stoletja zaposlenih že okrog 80 ljudi. Boljšo volno so takrat predli na strojih, navadno pa so predle okoliške predice. Sredi prejšnjega stoletja je bila to največja suknarna na Gorenjskem. V dobi industrializacije so obrtne delavnice za predenje volne in tkanje sukna zaradi tujega kapitala začele propadati. V delu Gorenjske, kjer danes praznujejo, so se obdržala le tri podjetja, ki se med obema vojnama niso (kaj dosti spremenila. Šele po drugi vojni se je nekdanja tradicija začela razvijati. Tri manjša obrtna podjetja so se namreč ob nacionalizaciji združila v Invalidsko podjetje industrije Sukno Zapuže. 0 Administrativno vode. nje in urejanje prva leta ni moglo odpraviti vseh težav. Razdrobljenost obratov je v primerjavi z drugimi volnar-skimi tovarnami v Sloveniji le dražila končne Izdelke, šele ko je glavni odbor zveze vojaških vojnih Invalidov Slovenije dal denar za preureditev mlina, kjer je danes predilnica mi kane preje hi po preselitvi strojev v prenovljeno zgradbo, so bili nekako zagotovljeni osnovni pogoji za normalnejSe poslovanje. 1948. leta je bilo v podjetju zaposlenih 44 delavcev. Takrat so kdelali 58 ton mi-kane. preje, celotni dohodek pa je znašal 43 milijonov starih dinarjev. Stroji so bili zastareli in na boljše iz uvoza ni bilo moč računati. Vendar kolektiv ni obupal. V glavnem z lastnimi sredstvi So zgradili apreturo in barvarno, ki so ju opremili z odstopljenimi stroji novomeškega Novoteksa. 9 To je bil začetek tehnološke osamosvojitve podjetja, ki je v dolgoročnem programu pomenila prvo fazo razvoja. Hkrati so izdelali načrt tudi za drugo razvojno obdobje, v katerem naj oi se podjetje dokončno izoblikovalo. 1960. leta je Suknu primanjkovalo prostorov, zato so se odločili za ustanovitev obrata v Jurjevici. V tem samostojnem obratu je danes zaposlenih skoraj 90 delavcev. S povečano proizvodnjo se jc potem kolektiv, v katerem je bilo 1960. leta že okrog 240 zaposlenih, še bolj pogumno lotil rekonstrukcije. Obnovili so nekatere druge zgrad- Tudi v tkalnici so se delovni pogoji izboljšali. Sukno je postalo moderno podjetje. 0 Precej denarja so v V°&' mm Razvoj lat tniri ti si edstvi jetju namenili tudi z3 **JS imenovani družbeni štanda^ Sukno »« bn° zaposlenih. je Ijiški občini, gradu dom. Prav tako so prehrano za zaposlene be, postavili novo kotlarno, transformatorsko postajo, skladišče gotovih izdelkov, opremili barvarno, apreturo in tkalnico z novimi stroji in tako močno povečali proizvodnjo. % Tako je bilo 1965. h»ta v tekstilni tovarni Sukno Zapuže skupaj z obratom v Jurjevici že zaposlenih 322 delavcev, ki so izdelali 320 ton mikane preje oziroma 573 tisoč kvadratnih metrov blaga. Poprečni osebni dohodki so takrat znašali 55.900 starih dinarjev. Tisto leto je kolektiv ustvaril skoraj milijardo in pol starih dinarjev dohodka in zabeležil prek 135 milijonov starih dinarjev ostanka dohodka oziroma dobička. Spet so se lotili modernizacije in 1966. leta zgradili tkalnico. To je bila velika investicija, s katero so izboljšali delovne pogoje, zmanjšali režijske stroške, povečali proizvodnjo ter izboljšali kvaliteto. Ves čas pa so se srečevali še z eno težavo. To je bilo pomanjkanje preje. Res so takrat delali kvalitetne odeje, blago za moške in ženske obleke, toda zaradi zakasnitev pri dobavi preje, kot osnovnega artikla, proizvodnja ni bila tolikšna, kot bi bila lahko. Zato so se odločili še za gradnjo predilnice česane volnene preje. To je bila zadnja velika investicija kolektiva, v katerem je danes okrog 380 zaposlenih in od tega približno 300 žensk. Tako rekoč z lastnimi sredstvi se .jc.pod-jetje izkopalo iz povojnih te- žav, ko mnogi niso verjeli, da bi se lahko takratna proizvodnja obdržala in se nadaljevala v tem delu Gorenjske. % Lanj so ustvarili 40 milijonov novih dinarjev dohodka, zabeležili 1,66 milijona ostanka dohodka in poprečni osebni dohodek 1210 dinarjev na zaposlenega. Rezultati zadnje investicije so se že začeli kazati. V letošnjih šestih mesecih je znašal celotni dohodek prek 25 milijonov novih dinarjev, ostanek dohodka pa prek 1,5 milijona dinarjev. Tudi popreč- ni osebni dohodki so narasli na 1420 dinarjev na mesec. Razen tega pa so letos začeli svoje izdelke tudi izvažati. V prvem polletju so v Zahodno Nemčijo izvozili za 20 tisoč dolarjev blaga, v drugi polovioi pa ga bodo še za 100 tisoč dolarjev. Pravijo, da bi bil ostanek dohodka letos lahko še veliko večji, če se ne bi odločili za obračunavanje štirikrat večje amortizacije kpt jc predpisana. Vseeno pa so prepričani, da bo konec leta ostanek dohodka precejšen in da bodo lahko izpolnili letošnji plan, ki znaša 45 milijonov novih dinarjev. ki je v zgradilo P°eitnl?£ ;o ured''1 Za* nja leta pa vlagajo PreC?L nja sredstva za reševanje s novanjskih težav delavcev- bila razvoji* starc^ £ Takšna je 0 pot tega sto let —- • # podjetja, ki se je P0.^ £ spoprijelo z mnogimi t« @ vami in jih z laStt2» e sredstvi tudi rešilo. S«f % stva, ki so jih vloilH. ^ 0 je danes v Zapuiah jj $ dema tovarna, ki > # prav tako moderen 0 ^ 0 zunaj občine, niso 9 majhna. Investicije % 1952. leta so namreč * % šale 2,634 milijarde »tar £ dinarjev. qj Nova .predilnica česane preje. Zdaj niso več odvisni od več. SVET DIJAŠKEGA DOMA KRANJ Kidričeva 2 razpisuje za nedoločen čas Naslednja delovna mesta: KV KUHARICA PK KUHARICA aH NK kuhinjska delavka SNAŽILKA Nastop službe 1. septem-bra 1972. Razpis velja do zasedbe klovnih mest. REJCI PERUTNINE! V valilnici v Naklem lahko dobite vsak torek, sredo in soboto dva meseca stare jarčke pasme leghorn in rjave. V Tržiču draga Osnovna šola Simon Jenko Kranj Opisuje delovni mesti Pomočnika ravnatelja ^httvana Izobrazba: U, PlJ ali P P°možne kuharice LSkraJšanim delovnim ča-Mesece) UF dneV"° za 3 talcof1*3 delovnin mest ^Javi razpisa. Podjetje Varnost izpostava Kranj razglaša 8 prostih mest vratarjev — čuvajev in obhodnega nadzornika Pismene ponudbe s potrdilom o nekaznovanju je treba dostaviti Izpostavi v Kranju, Koroška 17. Tržičani že nekaj časa ugotavljajo, da so cene sadja in zelenjave na njihovi tržnici na občinskem dvorišču višje kot pa na primer v Kranju ali v Ljublja)ii. Zapisano trditev je potrdil tudi občinski tržni inšpektor Tone Aha. čič. Postregel nam je s podatki. V torek, 22. avgusta, so bile na primer slive na tržiški tržnici od 5 do 6 dinarjev, v Kranju po 3 dinarje, v Ljubljani pa po 5 dinarjev. Isti dan je bil paradižnik v Tržiču, po 5 dinarjev, v Kranju in v Ljubljani pa po 3 dinarje. Podobne razlike v ceni so. bile ta dan tudi pri papriki in stročjem fižolu. Paprika je dosegla na tržiški tržnici kar 6 dinarjev, medtem ko je bila v Kranju in v Ljubljani po 3 dinarje! Stročji fižol pa je bil v Tržiču po 4, v ostalih dveh omenjenih mestih pa po 4 dinarje. Iz seznama cen iad. Posebna osnovna šola Kranj razpisuje delovno meito čistilke Sklenitev delovnega razmerja 1. septembra 1972. &IV1UAJ 2 Aerodrom Ljubljana — Pula Letališko in turistično podjetje Kranj, p. p. 33 vabi k sodelovanju kandidate za naslednja prosta delovna mesta 1. DIREKTOR TURISTIČNO-GOSTINSKEGA SEKTORJA 2. VODJA GOSTINSKE DEJAVNOSTI 3. VEC GOSTINSKIH DELAVCEV S SREDNJEŠOLSKO IZOBRAZBO 4. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO 5. STENODAKTILOGRAFA 6. VEC KVALIFICIRANIH GOSTINSKIH DELAVCEV 7. KV MIZARJA 8. VEČ POMOŽNIH DELAVCEV Poseb Pod i. 2* Pod na posebnosti dejavnosti podjetja morajo kandidati izpolnjevati naslednje n« strokovne in druge pogoje: vlsoka ali višja šolska izobrazba, poznavanje turistične in gostinske dejavnosti v,sja ali srednja šolska izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu srednja hotelska šola, 2 leti prakse srednja upravno-administrativna šola Pogorenje<, ♦ pralni stroji, ♦televizorji, ♦ hladilniki, ♦štedilniki, ♦mali gospodinjski aparati žrebanje: 15.junija, 15.julija, 15.avgusta in /?p 15.septembra /'|L 1972 /JL* ODREŽITE KUPON. NALEPITE GA ^* NA DOPISNICO. ODGOVORITE NA ✓'£0^3^ a SITE SVOJ /|j3r >^jr VPRAŠANJA. NAPIŠITE SVOJ NASLOV IN ODPOŠLJITE V V XkA\5^*r GORENJE TG 63320 VELENJE 4 Mz^4 Trgovsko podjetje MANUFAKTURA Ljubljana Trubarjeva 27 GORENJCI, OB PRIHODU V LJUBLJANO, PRIPOROČAMO OBISK IN NAKUP V NAŠIH POSLOVALNICAH CICIBAN, Miklošičeva 22 MANUFAKTURA, Čopova 3 PRI VODNJAKU, Ciril Metodov trg 21 MANUFAKTURA, Titova 18 BOLTIQUE, Trubarjeva 11 PRODAM Prodam PEC za centralno kurjavo. Duplančič, Ul. XXXI. divizije 16, Kranj, telefon 23-613 4334 Prodam dva meseca in pol stare PIŠČANCE (rjave). Sen-čur, Mlakarja 58 4260 Prodam 16-colski GUMI VOZ. Krt Ivan, Struževo 15, Kranj 4337 Prodam KRAVO po izbiri. Šimenc Franc, Olševek 7 4338 Poceni prodam več kosov starega POHIŠTVA in PEC na olje. Razpotnik, Kranj, St. Rozmana 7 4347 Poceni' prodam GORILEC s cisterno. Naslov v oglasnem oddelku 4373 Prodam PEC na olje, KAMIN in GAJBICE. Hribar Andrej, Golniška 121, Kokrica 4374 Prodam štiri leta starega KONJA. Posavec 14, Podnart 4375 Poceni prodam močne SA. MOKOLNICE. Naslov v oglas-nem oddelku 4376 Ugodno prodam trajno ža-rečo PEC kamin EMO. Zupančič Justi, Kranj, Begunj, ska 12 4377 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Huje 5, Kranj 4378 Prodam PUNTE in BANKI-NE. škofic, Mlaka 33a, Kranj 4379 Prodam 6 m ODPADNEGA LESA za kurjenje. Stoj ilkovic Tomislav, Mlekarska 10, Kranj 4380 Prodam ročno SLAMOREZ-NICO. Podbrczje 33, Duplje 4381 Prodam malo rabljen RADIO iskra ambasador z gramofonom. Cankarjeva 13, Kranj 4382 Prodam ŠTEDILNIK na drva in POMIVALNO MIZO. Naslov v oglasnem oddelku 4383 Prodam macesnove in smrekove PLOHE ter' COLARICE. Naslov v oglasnem oddelku 4384 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Ziherl, Planina 3, Kranj 4385 Prodam SPALNICO, Štu-lar, šorlijeva 25, Kranj 4386 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Cesta na Rupo 6, Kokrica 4387 Prodam PEVSKO OZVOČENJE STEELPHON 120 W z dvema zvočnima stebroma po 60 W. Informacije: Kranj, telefon 24-802 vsak dan po 19. uri 4388 Prodam nov RADIATOR 604/4 s 26 členi. Hudobivnik Janez, Cesta JLA 29, Kranj 4389 Prodam suhe macesnove PLOHE. Sp. Brnik 39 4390 Prodam nova balkonska VRATA z roleto. Celig Franc, Preddvor 37 4391 Ugodno prodam brejo KRAVO, težko 350. Hraše 46, Smlednik 4392 Prodam macesnova garažo* VRATA: Miklavčič, Kranj-Kebetova 2 4393 Prodam starejšega KONJA, težkega 500 kg. Travon Franc. Valburga 23, Smlednik 44U Prodam šest let starega KONJA, težkega 580 kg, sposobnega za vsa kmečka dela« Sp. Lipnica 20 44U Prodam do 100 kg težkega PRAŠIČA. Cerklje 46 Prodam BIKA. Zalog JA Cerklje *rr* Prodam 60 kg težkega PR£ ŠICA. Sp. Brnik 19 44P Prodam lepe PRAŠICK&; Lahovče 39 441« Prodam dva PRAŠIČA, težka po 60 kg in šest tednov stare PRAŠIČKE. Glinje ]»> Cerklje **V Prodam dobro ohranjjj PONY EXPRES. Pozen i k CerkIjC HnO Prodam več šest tedn° starih PRAŠIČKOV. Strah]™ 69, Naklo J*£ Prodam dobro KRAVO g prod telitvijo. Cvenkelj *|) drej, Zgoša 24, Begunje Jg* Prodam 2,5 m visok FIK «7 Berčič' Franc, Gasilska Kranj Prodam STREŠNO 0?& (rdeč folc). Jenko Tone,/gj Bitnje 115 „J«x£ Prodam 30 m BALKON^ OGRAJE. Srednje Bitnje^ Prodam tri mesece st**j? OVCO, JARCA in vet -m KELJ. Hafnarjeva 16, kjjj (Stražišče) . $ Prodam STROJ za tanje plastike. Naslov nem oddelku "0 Prodam eno leto stare1- ^ KOSI nesnice in KOKO'%^. zakol. Cegelnica 1, Na}Sc}#' Prodam hrastove D11 % 50 in 30 mm. Dvorska va^ Begunje _ „ Am i Prodam STRUŽNICOijJ j brem stanju in VAJ* ; APARAT do 300 amPcr-^ Brnik 81, Cerklje ^ j Prodam 16 m3 ht*j5|* ( DRV po 450 din za k'' jM t Bohinc Jože, Cerklje 1° J $ Prodam strešno opeko [ CAK. Kokrica, Golnik HBH Bi Kupim TRAKTOR ajjgjS fergusonlMT 35 s P«»J| Del plačam v devizan^ , slov v oglasnem oddci^, poslati ponudbe pod ""4$ Ži, ber" ?tc j J Kupim rabljeno r^jg J centralno kurjavo 00 . r* Du do 45.000 Kcal/n. KriS«"^ j ha, Visoko 76 / Jv Kupim borove aH *%A "f ve PLOHE. Pogačnik g -Njivice 2, Besnica M Kuoim dobro , °V'C ŠTEDILNIK kup^ Gašpcriin, Zupanova f, čur MOTORNA VOZILA . Prodam AMI 6, letnik 1969. Ogied popoldne. Radovljica, Kopališka 1 4431 Poceni prodam skoraj nov FIAT 750. Glinje 5, Cerklje 4432 Prodam osebni avto WART. BURG Sli, letnik 1958 po de. lih. Stržinar Janez, Hotavlje 67, Gor. vas 4433 Ugodno prodam tovorni avto MAN, tip 850, letnik 1967, kiner. Bregač Franc, Pot " rjance 14, Novo mesto -w iiuui, up oju, ju i n i is xs>->• , kiper. Bregač Franc, Pot na Gorjance 14, Novo mesto 4434 Prodam FIAT 750. Rodine * Žirovnica 4435 Prodam dve leti staro MAZ-"0 1200. Triler, Pivka 31, Naklo telefon 72-511 4436 Prodam osebni avto SIM-J-A 1100, letnik 1968. Sp. Be-« 1, Preddvor 4275 Prodam dve ZASTAVI 750, Jetnik 1967 in 1969. Bohinc, p*>ro polje 10, Brezje. Og-'ec* vsako sobo ves dan in "edeljo popoldne 4353 Prodam VOLKSVVAGEN limuzina. Kovic, Ruči- &Vieva 24, Kranj -..P^od 4396 Prodam dobro ohranjen JJSU PRINZ 1000. Šumrada, Planina 24, Kranj . 4397 Ugodno prodam LAMBRET. T0 LD 58. Zg. Bitnje 4 4398 STANOVANJA zlatar-juvelir, Cankarjeva 5, Kranj 4439 Za dojenčka - dvojčka iščem žensko, lahko upokojenka, ki bi jih varovaia na našem domu. Plačam dobro. Ponudbe poslati pod »dvojčka« • «368 Iščem KiTARISIA - pevca Aranžman; zagotovljeni. Pra-protnik Metod/ Ljubno 86 a, Podnart 4361 Takoj spiejmem FRIZERSKO VAJENKO. Pire Franc, Cankarjeva 8, Kranj 43t>2 Iščem FRIZERSKE POMOČNICE ženske in moške stroke. Po možnosti samske. Za sobo poskrbljeno. Zaslužek zelo dober. Naslov v oglasnem oddelku 4239 ŠOFER B kategorije, brez avtomobila, išče honorarno zaposlitev. Naslov v ogias-nem oddelku 4-105 ELEKTROTEHNIK sprejme honorarno zaposh.ev v popoldanskem času v Kranju ali okolici. Naslov v oglasia-m oddelku *406 .OBVESTILA ROLETE, lesene, plastične in žaluzije, kakor tudi naročila za PARKET sprejema zastopnik ŠPILER, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610. Pišite, pndem na dom 3497 je dobro preskrbljeno. Igrajo TURISTI. Vabljeni! 4441 ženska išče SO-dobro ln po po- jStarejša \?m plača ewi .pomaga dopoldne pri *0sPodinjstvu ali otrocih. Po- £cdbe Poslati na poštno le- *fče Sinkovič Mari, 64240 Ra. a°vljica 4356 , Kupim eno ali dvosobno rP^^rtno STANOVANJE v kol>ci Radovljice. Stanova- VQ Potrebujem za oddih. In. , .rn»acije po JaJ>a 312-868 pant telefonu Ljub-4359 j»-«ui nujno išče SOBO v J^ju. Ponudbe poslati pod aj*« plačnik« 4399 j atera nežna osamljena go-J*. »i vzela na stanovanje OSTALO* Za administracijo, upravo ali podobno oddam lepe PROSTORE v središču *- Kranja. Naslov v oslasnem oddelku 4407 Ob. nesreči, ki se je pripetila pri zidavi hiše v C:reah 19. avgusta, se iskreno zahval vijem prav vsem, ki so m rt) pomagali z materialom in dinarjem. Družina Cujič 44l'8 Za štiri mesece potrebujem 5000 din. Vrnem s 50% obrestmi. Ponudbe poslati pod »januar« 42vS5 Pon ega solidnega fanta? ^*Mobe poslati pod »mirna £temperamentna« 4400 toQv^eniam enosobno STA-dvn JE s centralno za Be s9bnp, lahko brez central-đoiv as^°v v oglasnem od- V J 4401 branju iščem manjše stru m *0va • 3U i§čem manjše sta \A vJe a,i sobo 8 soupora UUfl^Palnice in kuhinje. Po. U ^ 2 navedbo cene pcsla- Pod •Ml ■Profesorica« 4402 adoporočcnca iščeta dvo- • v ali 0* I>o^n?s°bno STANOVANJE, ■' Naslov v oglasnem od-4403 M 4 m *m 44D-' 43" iitia .'avnska usluž.bcnska dru i V4Mrr za eno let0 STANO->A Uci £ v Škofji Loki ali okovi, ludC^vode - Kranj). Po-!43J!l Na o4?°s,ati pod »jesen« posistr Prodam HISO v gradnji (prva ploščo) v okolici Radovljice. Vsa dokumentacija urejena. Ogled vsak dan. Naslov v oglasnem oddelku 4363 Kajn m nedograjeno HISO (do podstrehe) v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4404 <*Va\STANOVANJE vzamem a. Kranj, Jezerska ce-4438 ZAPOSLITVE Dober zaslužek Vabimo mladino in odrasle k pobiranju krompirja na deloviščih v Žabni-ci, Šenčurju, Cerkljah in Vrtnariji. Interesenti naj se zglasijo pri upravah omenjenih delovišč ali pa na njivah, kjer izkopavajo krompir. Kmetijsko živilski kombinat Kranj tirnem VAJENCA za •stroko. Bivic Err Športno društvo- PA RTI. ZAN DUPLJE prireja v nedeljo, 27. avgusta, ob 15. uri veliko VRTNO VESELICO za šolo v Dupljah Ln kegljanju za jarca. Za ples in razvedrilo bo igral ansambel TRGOVCI 4409 Krajevna skupnost, SEN. CUR priredi v soboto, 26. avgusta, ob 18. uri in v nedeljo, 27. avgusta, ob 15. uri na vrtu gostilne PRI JOŽU v Šenčurju VRTNO VESELICO in kegljanje za osla. Nudilo vam jedi na žaru in dobra vina. Za ples bodo peli in igrali VESELI TOPNICAR-JI. Vabljeni! 4410 GASILSKO DRUŠTVO Zg. BRNIK priredi v nedeljo, 27. avgusta, veliko VRTNO VESELICO. Za ples in razvedrilo igra kvintet RUDIJA JEVŠKA. Vabijo gasilci 4440 LETNI BIFE TURISTIČNEGA DRUŠTVA ZBILJE prireja danes v soboto in v zla. nedeljo PLES na ploščadi ob Ernest, jezeru. Za pijačo in jodačo Zahvala Ob smrti naše drage, nenadomestljive dobre mame Katarine Krek se hvaležni zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene cvetje in za vse, s čimer ste naši mami izkazali poslednjo čast ter jo v take velikem številu spremili na.njeni zadnji poti. Iskrena hvala KZK Kranj, Letališču Ljubljana — Brnik, Delavski univerzi Kranj, vsem sostanovalcem, zdravniku dr. Novaku, vsem osebju Nevrološke klinike v Ljubljani, asistentu dr. Bohinjcu. Šc posebno pa se zahvaljujemo med. sestri tov. Mariji Trčelj. Lepa hvala tudi č. župniku v Sk. Loki, ki jo je pospremil v njen zadnji dom. Še enkrat lepa hvala vsem. Žalujoči Krekovi V Kranju, 24. avgusta 1972 Zahvala Ob boleči izgubi mojega ljubljenega moža Alojza Lahovca se lepo zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani ter ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku za vso pomoč in zdravljenje v času njegove hude bolezni. Iskrena zahvala pevcem DU, godbenikom in sindikalni organizaciji Planike za pozornost in darovani venec. Lepa hvala g. Meri Kordeževi za številne obiske v času bolezni, g. Tarkušovi in Bratušovim za vso pomoč in obiske. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Žalujoča žena Kati Lahovec Kranj, 25. avgusta 1972 Sporočamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je tragično preminil Franc Kalan Slugov ata — posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 27. avgusta, ob 16. uri iz hiše žalosti na škofjeloško pokopališče. Žalujoči Slugovi Suha, 26. avgusta 1972 Zahvala Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Filipa Vidica se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pomagali, darovali cvetje in se od njega poslovili, nam izrekli sožalje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala č. duhovniku, zdravniku dr. Kuharju, pevcem, kolektivoma Merkur Kranj in Iskra Lipnica ter družbenopolitičnim organizacijam. žalujoči: žena, sin Stanko, Anica z družino, brata Ivan in Tone z družinama Ovsiše, Podnart, Ljubljana, 23. avgusta 1972 Spet sodba za Valentina Mesca Prijet s plenom Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjal zaradi dveh kaznivih dejanj Valentin Mesec, star 25 let, iz Rovta v Selški dolini. Mesec je trenutno v zaporu na prestajanju kazni treh let strogega zapora zaradi vlomov, ki jih je zagrešil pred dvema letoma v Bohinjski Bistrici, RibČevem lazu, v Cerkljah pri Kranju in januarja 1971 v Železnikih. Tokrat so mu sodili zaradi ponovnega vloma v trgovino Sora v Železnikih v aprilu lani. Sodišče mu je izreklo enotno kazen 3 leta in 8 mesecev zapora. Valentin Mesec je bil zaradi več vlomov obsojen februarja lani na tri leta zapora. V radovljiškem zaporu se je seznanil s starejšim mladoletnikom B. J. 12. aprila lani sta iz zapora pobegnila in se nekaj časa skrivala v bližini Rovta, kjer je Mesec doma. Ker sta bila brez denarja, sta se odločila za vlom v trgovino Sora v Železnikih, kamor je Mesec že bil vlomil 10. januarja 1971 in odnesel denar in vrednejše predmete. Mesec si je preskrbel vejnik, s katerim si je pomagal pri vlomu v trgovino, medtem ko je njegov tovariš stražil. V pritličju trgovine je Mesec skušal odpreti registrsko blagajno, a mu ni uspelo, Tudi v gornjih prostorih trgovine je iskal denar, pa tudi nI ničesar našel. Ko je prišel še nekdo mimo trgovine, se je Mesec ustrašil in pobegnil, že čez nekaj ur je bil spet prijet. Sodišče je Valentinu Mesca sodilo tudi zaradi vloma, ki ga je Mesec zagrešil 18. 10. 1970 v Krumpendorfu v Avstriji. Iz stanovanjske hiše je odnesel tri potne liste, dva radijska tranzistorja, dva fotografska aparata, pisalni stroj, zlatnino, smučI, smučarske čevlje in več oblačil v skupni vrednosti 5000 din. Pri izreki kazni je sodišče upoštevalo obtoženčevo mladost, njegovo odkritosrčnost in odnos na obravnavi. Med obtežHnimi okoliščinami pa predvsem to, da je bil že večkrat kaznovan zaradi vlomov in tatvin. L. M. Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Antona Lutarja, starega 26 let, iz Zbigovccv pri Gornji Radgoni na osem mesecev zapora. Lutar je 6. julija letos pozno zvečer vlomil v skladišče trgovskega podjetja Slovenija šport na Jesenicah. Iz skladišča je odnesel dve potovalki, v kateri je naložil usnjen plašč, copate pet moških vetrovk, štiri srajce, šest puloverjev, vsega skupaj v vrednosti 3945,10 din. Anton Lutar nima stalne zaposlitve. Nazadnje je delal v Bohinju, od tod pa je šel v Avstrijo, vendar pa so ga že čez kratek čas vrnili čez mejo. Ker je bil brez denarja, se je tisti večer odločil, da bo vlomil. S polnima potovalka-ma raznih predmetov se je po vlomu odpeljal z vlakom proti Zagrebu, vendar pa so ga že v jutranjih'urah aretirali. nesreče VOZNIKU POSTALO SLABO V četrtek, 24. avgusta, popoldne se je na cesti drugega reda na Bledu pripetila prometna nezgoda, ker je vozniku osebnega avtomobila postalo slabo. Valentin Zupan je vozil svoj avtomobil od Bohinjske Bele proti Bledu. V križišču s Kidričevo cesto pa mu je nenadoma postalo slabo, izgubil je oblast nad vozilom ln zavil v levo. V tem je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Teodor Bakič iz Beograda, ki se trčenju z Zupanovim avtomobilom kljub zaviranju ni mogel izogniti. V nesreči so bili ranjeni voznik Bakič in sopotnica. Škode je za 20.000 din. Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, starega očeta in strica Janeza Likozarja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za poslovilne besede, pevcem in kolektivu tovarne Iskra. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Francka, sinovi Francelj, Ivan in Lojze z družinami, vnuk Jožko in drugo sorodstvo Zahvala Ob smrti našega Janeza Rupnika se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo uslužbencem PTT podjetja, častiti duhovščini, pevskemu zboru, vsem sosedom, ki so nam ob težkih trenutkih pomagali, govorniku za poslovilne besede in darovalcem vencev in cvetja. žalujoči: hčerka Jana, sin Janez, žena in mama Obtoženi se je pred sodiščem zagovarjal, da je vlomil v vinjenem stanju, vendar pa je bilo sodišče mnenja, da se je kljub temu zavedal pomena svojega dejanja. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo težo kaznivega dejanja, kot obtežilne okoliščine je označilo obtoženčevo predkaz-novalnost za podobna kazniva dejanja in pa njegovo nagnjenost k asocialnemu življenju. Med olajševalne okoliščine pa Je sodišče štelo njegovo priznanje, skrb za otroka in pa to, da je bila vsa škoda ob tem dejanju povrnjena. Višja kazen za Bigheflija Vrhovno sodišče Slovenije je spremenilo sodbo sodišča I. stopnje, okrožnega sodišča v Kranju, in zvišalo kazen Guglielmu Bighelliju, italijanskemu državljanu, od 8 let na 11 let zapora. Bighelli je skupaj z mladoletnim pomagačem avgusta lani napadel Erika Kolariča ob cesti prvega reda pri Vrbi. Z orožjem v roki sta od Kolariča zahtevala denar. Kolarič je bil ob tem roparskem napadu ranjen. Bighelli je bil obsojen zaradi poskusa hudega primera ropa in poskusa kaznivega dejanja ropa, njegov pomagač pa je bil sprejet v vzgojni zavod. Vrhovno sodišče Je zavrnilo pritožbo obtoženca in delno ugodilo pritožbi javnega tožilca, ker je bilo mnenje, da ni bila med drugim dovolj upoštevana okoliščina, da je obtoženec specialni in večkratni povratnik. L. M. Jeseniška pihalna godba igrala otrokom V domu Društva prijateljev mladine Jesenice v Novigradu je v zadnji letošnji izmeni letovalo 110 otrok. Bili so nadvse presenečeni, ko jih je nekaj dni pred povratkom obiskala pihalna godba jeseniških železarjev. Potem, ko jc nekaj časa igrala otrokom, so bili godbeniki gostje Novigrada na njihovem ribiškem prazniku. Otroci so bili še posebno veseli, ko jim jc godba igrala ob morju. -Jk Praznik »Šuštar« je v« v Tržiču Modna revija modelov obutve Peko. Koncert pihalnih orkestrov. Šuštarski semenj. Šuštarska veselica z bogatini srečolovom Turistično društvo Tržič bo prvo nedeljo v septcmhru priredilo IV. tradicionalno »šuštarsko« nedeljo. Tudi včasih so tržiški Šuštarji vsako leto, prvo nedeljo v septembru, imeli praznik. Na ta dan je bila seja »Šuštarskega* sveta, kjer so pregledali P°" slovanje njihovega ceha. "° končani seji pa so imeli tradicionalno »šuštarsko« kosi o v gostilni Damulnik. Kos»° je vsebovalo »govejo župo« prato, tenstan krompir, sova* to in kompot iz klocov«. Kosilo pa se je ponavadi zavleklo tudi pozno v popoldne. »Šuštarska« nedelja, katerfl pokrovitelj je že tretjič tovarna obutve Peko, bo ena največjih prireditev leta v tržiški občini. V ta namen g pripravljalni odbor sestavi obširen in pester spored PT' reditev, ki se bodo začele £ v petek, 1. septembra, s F? menadnim koncertom P''1 menaamm Koncertom v" ^ nega orkestra iz Tržiča ob ' uri pred paviljonom Uro kasneje pa bo otvori razstave in modna revija delov obutve Peko. Naslednji dan bo mgdjj revija modelov obutve "c še dvakrat. V nedeljo, na štarski« praznik, bo že ob A mi uri srečanje pihalnih kestrov na Trgu svobo«^' kjer bo izveden koncert, delovali bodo pihalni °rkeS v iz Tržiča, »Alpina« iz 2ir,j in »Stahlklang« iz Borov*''. Začetek koncerta bo oben tudi otvoritev šuštars t.,ii k* i I« semnja na Trgu svobode^ obiskovalce »šuštarske« ne lje bo poskrbljeno tudi s dicionalnim »šuštarskim» silom, ki ga bo Pr'Pra!L,f t post*1 osebje kuhinje hotela * V gostinskih obratih j, Lončarju« in »Pri Dainži$k«! ku« pa se bo kuhala tr* bržola. ^ Popoldne ob 15. uri $J J ulicah Tržiča povorka, A; gledalcem skušala P'1* ;'nt*" začeia v parku ob ptVzfa NOB velika »šuštarska« lica z bogatim srečolov^ $ kulturnim sporedom. » tt pa bo v muzeju razsta ^ zgodovine usnjarstva » £ ljarstva. Pogovor tedna Tone Beton: Boj za vsako točko bo trd Prihodnjo nedeljo, 3. septembra, bodo spet zaživela slovenska nogometna igrišča. V sezono 1972/73 bodo startali nogometaši v slovenski in obeh conskih ligah. Kranjskemu Triglavu je po enoletnem premoru letos spet uspelo, da tekmuje med najboljšimi slovenskimi enajstericami. Med 14 igralci — Occpek, Sprajcar, Sat-ler, Ibrašimovič, Jančič, Lipej, Golič, Bucalo, Sikavica, Sipšič, Žumer, Jakpvac, Aljon — ki pridejo v poštev za Prvo moštvo, je tudi komaj 19-letni vratar Tone Beton. % Kdaj ste prvič stopili med vrstnice? »To je bilo pred tremi leti v mladinski ekipi, že po šestih mesecih sem postal vratar prvega moštva, saj je tedanji vratar Jani Bregar prestopil k ljubljanskemu drugoligašu Mercatorju.« # V prvem kolu se boste predstavili v Izoli. Kaj Pričakujete od letošnje sezone? *Boj za vsako točko bo trd. Toda vseeno upam, da se bomo potegovali od petega do sedmega mesta. Prepričan sem, da se nam ni treba bati izpada, saj se dobro razumemo, pa tudi trener Vukotič se spozna na svoj Posel.« • Želje? »Da bi s svojo dobro obrambo zidovoljil. Bojim se k Poškodb, ki v nogometu niso tako redke. Želim si pa ■*< da bi tudi ostali. igralci zaigrali tako kot znajo, in aa bj zadovoljili ljubitelje nogometa v Kranju.« Menimo, da bo po nekaj letih kranjski stadion spet P°hi, saj bodo ljubitelji nogometa videli v Kranju "ruščino najboljših slovenskih moštev.- -dh Prijateljska srečanja II. zvezna vaterpolska liga Triglav : Ž A K 9 :1 nec b šc Ponovljena tekma med ZAK (Kikinda)': Triglav in koje v.-,0 *ct°šnjega prvenstva vil. zvezni vaterpolski ligi. Prvak si je Znan že štiri kola pred koncem. Zagrebški Medveščak Pravi S *>rvuTl mestom po enoletnem premoru spet pridobil Crutto0' C'a zaigra v I-zvezni ligi. Zanimiv je bil razplet za Šam,v rtlesto- Tu je več ekip imelo možnost, da osvoji vice-^'onski naslov. gOs»;ia,n,Jsk* Triglav je po zadnjih štirih kolih, ko je točk ^ojvodi po zadnjih štirih kolih, ko je doma no, Beče j, Spartaka in 2AK, osvojil vse možne sta. v ar m.u Prinaša realne možnosti za osvojitev tega me-jim v ZaclnJ> tekmi proti gostom iz Kikinde so pokazali, da njcrn ponovljeni tekmi nc bi smeli »uiti« obe točki. V letoš-^adiža° M°Van^u so naJboljšo igro pokazali »stari mački« ^ebo] j r' nor*č, Tomo Balderman ter Kodek in vratar Franc lePrezć ?et*tera ko sta nekoliko zatajila mladinska državna Aia ,1* 'anta Svare in Zmago Malnvašič. Vendar pa smo mne-U£ > ua bodo ■ ;—- -- ~-»____- j___— -*-«-■- prven7tvUUt!° S tako igr0' kot s0 *° P°kazau" v drugem delu ^'borin^'- ° Prihodnje leto staitali na prvo mesto, in P( , J??®* Prišli v družbo najboljših jugoslovanskih vater-*** moštev tESTVlCA: Medveščak : irigiav Kpk Radost Jolaris J^Jvodina *,vUera žak Borac Spartak I! ecej Jed mstvo 21 19 1 1 132: 53 39 21 14 2 5 143: 75 30 19 13 2 4 121: 85 28 20 10 S 5 86: 80 25 18 11 1 6 94: 74 23 21 8 6 7 91: 88 22 20 18 8 4 3 4 9 10 99:106 73: 91 19 12 19- 4 0 14 84:113 10 20 3 0 15 98:143 10 19 4 1 14 69:121 9 19 4 1 14 61:125 9 V okviru priprav za start v jesenskem delu tekmovanja v slovenski košarkarski ligi sta moška in ženska vrsta Jesenic med tednom odigroili dve prijateljski srečanji. Košarkarji so se pomerili s kranjskim Triglavom, med- tem ko je pomlajena vrsta košarkaric gostila ekipo Jezic. V obeh srečanjih so domačini doživeli poraz. Rezultata srečanja: Jesenice : Triglav 45:57 (24:35), Jesenice : Jezica 42:55 (21:30). bef Rokometašice Alple v republiški ligi Danes so se v Preddvoru končale enotedenske skupne priprave ženske rokometne ekipe Alples iz Selc — novega člana republiške rokometne lige. »Zakaj smo se odločili za Preddvor? Poiskali smo pač kraj, kjer imamo dobre možnosti za delo. Na voljo imamo telovadnico, igrišče tik ob šoli in tudi s prehrano v bližnji gostilni pri Majču smo popolnoma zadovoljni. Na priprave v Preddvor nas je povabil nekdanji trener ekipe Jože Cuderman, kj je zdaj učitelj telesne vzgoje v tem kraju,« pravi trener Alplesa Filip Gartner. Rokomet v Selški dolini" je že vrsto let pri vrhu na lestvici priljubljenosti. Ženska ekipa se je še pred nedavnim borila za sam vrh v republiški rokometni ligi. Najuspešnejše pa je bilo prav gotovo leto, ko so se dekleta uvr-stiJa v četrtiinale jugoslovanskega rokometnega pokala. »Možnosti za delo so trenutno veliko boljše kot pred leti. Menim, da se bomo letos lahko borilj za uvrstitev nekje pri vrhu lestvice. Glavna kandidata za najvišjo uvrstitev pa bosta -prav gotovo hrastniški Steklar in idrijski Slmplex. Ljubljanski Slovan letos zaradi pcpolne-ga razsula ne more računati na visoko uvrstitev. Seveda pa je vsaka napoved preuranjena, saj je treba računati na nepredvidene zaplete: zlasti poškodbe.« V Preddvoru se je na naporna tekmovanja v ligi pripravljalo dvanajst igralk. Njihova poprečna starost je komaj 16,5 let. »Za naraščaj pri nas ni skrbi. Prve korake na rokometnem polju lahko vsakdo naredi v šolski ligi na šoii v Železnikih. Dve naši igralki — Jana in Darinka Hajn-rihar — sta bili letos celo v reprezentanci Slovenije na tekmovanju republik. Mislim, da bo lahko ekipa še bolj napredovala ko bomo v jeseni ob rokometnem igrišču v Selcih uredili razsvetljavo. To nam bo omogočalo, da bomo lahko imeli treninge v večernih urah. Doslej so bile namreč prav s treningi velike težave, ker so Igralke zaposlene na različnih koncih.« Naporni treningi v Preddvoru kažejo, da se ekipi Alplesa iz Selc za zdaj prav gotovo ne bo treba preseliti v nižjo ligo. J. Govekar Zanimivo namizno-teniško tekmovanje Telovadnica osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju bo danes in jutri prizorišče tretjega mednarodnega mladinskega na-miznoteniškega turnirja. Nastopili bodo mladi igralci in igralke iz Avstrije, Italije in Jugoslavije, med katerimi bodo tudi vsi slovenski klubi. Na startu se bo tako zbrala vsa mlada namiznoteniška elita. Vsekakor se obetajo zanimivi boji. Igralni čas danes od 9. do 20. ure, jutri pa od 8. do 13. ure. -dh Občinska strelska zveza Kranj objavlja žrebanje nagrad za športno strelsko tekmovanje, ki je bilo v času gorenjskega sejma v Kranju. Nagrade dobite v pisarni ObSZ Kranj — skupščina občine Kranj, soba št. 187 od 28. avgusta do 1. septembra 1972. Izžrebane številke: 1793, 2100, 1208, 1425, 1125, 1126, 2049, 1140, 1284, 1565, 1229. Ljubljanska conska rokometna liga Jutri Križe : Duplje To soboto in nedeljo se bodo v boj za nove točke podali rokometaši v ljubljanski conski rokometni ligi. Rokometaši Gorenjske imajo letos močno zastopstvo, saj bodo v ligi nastopile naslednje ekipe: Križe, Duplje, Sava (Kranj), Alples (Selca), šešir (Skofja Loka) in Kamnik. Že v prvem kolu pa sta na .sporedu dve gorenjski srečanji. V Križah se bodo pomerili Križe in Duplje, medtem ko bo v Selcah škofjeloški derbi Alples : Sešir. J. Kuhar Po enoletnem premoru se je ženska rokometna ekipa Alplesa iz Selc spet uvrstila v republiško Delovno navade, volja, želja po napredku in stoletna tradicija so v tovarni Sukno Zapuže v radovljiški občini ustvarile trden kolektiv. Čeprav se trenutno dobršen del tekstilne panoge pri nas srečuje z različnimi težavami, so v Suknu ob polletju zabeležili lepe poslovne rezultate. Ob 100-letnici smo tri člane tega kolektiva poprašali, kako se počutijo in v kakšnih pogojih delajo. • FRANC BEGUS, rojen 1929, obra t o vod J a v predilnici mlkane preje: »V 18 letih, kar delam v Suknu, se je veliko spremenilo. Včasih smo imeli stare prostore in stroje in težko je bilo organizirati proizvodnjo. Res je, da bomo morali še malo zategniti pas, vendar že zdaj osebni dohodki ne zaostajajo kaj dosti za drugimi podjetji naše panoge. Le kadrov nam trenutno še manjka. Pa tudi to je po mojem le prehodna težava. Sicer pa mislim, da je v podjetju vsakdo, ki je voljan delati, lahko zadovoljen, saj so se dolovni pogoji v zadnjih letih zelo izboljšali.« • JULKA POSTROK, ro-|ena 1931, tkalka: »16 let delam v Suknu in imam tri nedorasle otroke. Mož mi je pred letom dni umrl. Tako živimo bolj skromno, sicer pa smo navajeni. Zaslužim 120 do 130 starih tisočakov na mesec in se nekako čez mesec prerinemo. Zadovoljna sem z delom, zdaj bo pa še bolje, saj se bodo tudi osebni dohodki popravili. Trenutno delam na dve izmeni in bi rada, da bi delala le na eno. Saj veste, kmalu se bo začela šola in težko pustim otroke same (najstarejši je star 12 let, najmlajši pa 6). Sicer pa rada delam v Suknu in mi ni bilo nikdar žal, da sem se zaposlila prav v tem kolektivu.« • SONJA LESKOVEC, roj. 1950, tekstilni tehnik: »Tri leta sem v podjetju. V začetku sem se malo teže privadila. Pripravniška doba in skromen zaslužek nista preveč spodbudna. Pa je tudi to minilo in danes sem prav zadovoljna. Delovni pogoji so se izboljšali, proizvodnja je začela naraščati, letos smo tudi že nekaj izvozili. Postali smo moderna tovarna in če se ne bom odločila za nadaljevanje šolanja, bom prav gotovo ostala v kolektivu. Mislim, ♦da jc Sukno trden in spo-soben kolektiv.« A. Žalar Sprejem pri predsedniku Slavko Zalokar, predsednik skupščine občine Kranj, je včeraj sprejel vodstva štirih republiških amaterskih nogometnih reprezentanc, ki sodelujejo na polfinalnem turnir, ju v Kranju. Potem, ko jim je zaželel dobrodošlico, jih je v kratkem razgovoru seznanil s stanjem športa in telesne kulture v Kranju. Poudaril je, da ima naše mesto možnosti za razvoj nekaterih šport, nih panog. Toda v to področje še vedno premalo vlagamo. Skromna sredstva in dobra volja, to ni dovolj za hitrejši napredek. Goste je seznanil še z načrtom o izgradnji Športno-rekreacijskega centra, katerega del bo stadion Stanka Mlakarja ln z načr-tom o Izgradnji letnega skakalnega centra v Preddvoru. Zelo pohvalno se je izrazil o kranjskih industrijskih podjetjih, ki so prevzela patronat nad posameznimi športi. Na koncu je predsednik izročil zastopnikom reprezentanc spominske knjige in jim zaželel čim več športnih uspehov. Obljubil je tudi, da si bo ogledal eno Izmed tekem. M. Gabrijelčič Srečanje z graničarji Predstavniki tržiških družbenopolitičnih organizacij so tudi letos obiskali gr^ničarje na karavlah v Jelendolu in na Ljubelju in jim čestitali za 15. avgust, dan graničar-jev. Ob tej priložnosti so predstavniki mladinskega aktiva tovarne Peko pofložili venec k spominski plošči dvoma graničarjema, ki jih je pred leti zasul plaz. -Jk »Nova gorenjska cesta je Ljubno precej odrezala od vsakdanjega dogajanja. Tako se trenutno ne moremo pohvaliti z nekdaj ie razvijajočim se turizmom. Sele llf tos, ko smo asfaltirali cesto, so spet začeli prihajati f'4' ris t i.« Ivan Langus je predsednik krajevne skupnosti Lju"' no te od vsega začetka. Rojen je bil 1911. leta in *e. ukvarja zgolj s kmetijstvom. Takoj po vojni je "!l predsednik občine Podnart, kasneje pa podpredsedmK občine v Radovljici. Bil je večkrat odlikovan, letos Pa je ob občinskem prazniku dobil priznanje za izredna prizadevanja in uspehe v družbenopolitičnem in gospodarskem razvoju radovljiške občine. »Vas Ljubno se je po vojni močno spremenila. W« bili smo nov dom TVD Partizan, polotili vrsto vodov^ dov in okrog 1500 metrov kanalizacije. Zadnje čase P se lotevamo predvsem obnove cest. V vasi je Je 5 okrog 10 kmetij, kjer se povečini ukvarjajo z tivinof jo. Menim, da bi prebivalci Ljubna v prihodnje mo bolj misliti na razvoj turizma. A. * rali NUDIMO VAM • vrata vseh vrst • obloge iz masivnega lesa • opazne plošče za gradbeništvo lip bi6d • iso-span lesobetonski zidaki TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE, OB SOBOTAH DO 12. URE, OSTALE DNEVE PA DO 14. URE- m* Naš naslov: ^••^'^^S---TRGOVINA lipbied REČICA, tel. 77-328, int. 9