Ameriška Domovi ima



-
AMERICAN IN SPIRIT SOR6HM1 IN LANGUAGE ONIV
MO. 20
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 10, 1966
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
DeOatitea trma pela
V razgovorih z nemškim kanclerjem Erhardom in v odnosih do Evropske gospodarske skupnosti (EGS) je pokazal več u-mirjenosti in prožnosti.
PARIZ, Fr. — Pri zadnjih razgovorih med De Gaullom in dr. Erhardom so opazili, da ge-oeral ni več ostro odbijal Erhar-dovih pogledov na razna politična vprašanja, /ki se tičejo o-‘heh držav. Dr. Erhardu je napravil še celo poseben poklon: Pri uradnem kosilu je podčrtal Upanje, da bo nemški narod zopet kmalu združen. Seveda ni povedal, pod kakšnimi pogoji.
General je tudi brez obotavljanja odobril sporazum med ruinistri EGS v Luksemburgu, čeprav je morala tam francoska delegacija veliko popuščati. Franci ja ne bo več bojkotirala dela v EGS, je tudi odnehala pri določanju časa, kdaj naj se posamezna sporna vprašanja v PGS obravnavajo. Od prvotnih Pl ultimativnih francoskih zahtev j ib je ostalo samo 7, pa so Vse zelo omiljene in ne ogrožajo več obstoja EGS. Francija tudi ui mogla “obglaviti” sedanjega Predsednika glavne komisije PCS Hallsteina. Mož ostane do Uadaljnega na svojem vodilnem rnestu. še celo glede veto pra-Uice je morala Francija spremeniti svoje stališče.
Ne zahteva več absolutne veto pravice, ampak samo pogojno: Francija jo bo izrabila samo takrat, kadar bodo/ prizadeti njeni življenskii interesi. Pa še v tem slučaju bo drugih 5 članic PCS nastopilo proti francoski veto pravici po preteku primernega premišljevanja. General si je seveda pridržal pravico, da Sre iz EGS ali pa da jo znova bojkotira. Tega mu pa v EGS ne verjamejo; Francija ima preveč koristi od EGS, da bi se mosta ločiti iz nje; francoski voliv-so pred Božičem pokazali, da b°lj cenijo EGS kot De Ganila; JGS članice se ne plašijo več energičnih francoskih groženj tn ne kršijo medsebojne solidarnosti.
Vse to je pripravilo generala “prožnejše” politike. Na besedah je še junak, v konkretnih slučajih pa ne provocira več nepotrebnih kriz. To ima svoj vpliv tudi na londonsko vlado.
jeni člani mislijo sedaj, da bo Piišel kmalu čas, 'ko bodo mo-bi' obnoviti razgovore o pristo-Anglije v EGS.
Svobodna Evropa lr*ia 22 milijonov poslušalcev?
Washington, d.c. — Ta-
t° Vsaj trdi letno poročilo te organizacije. L. 1964 jih je bilo miljjona manj. V to število pa 1 vključena mladina iz satelitom držav. Največ zanimanja . poslušalci je seveda za no-Ce, manj za predavanja, kon-eorte itd. So kraji, kjer 75-90% ^°sluša samo novice, do čim naj-ej° kulturne oddaje močno enkurenco v domačih satelitih oddajnih postajah.
Novi grobovi
Susie Birchak
Včeraj je umrla v Geneva Memorial bolnišnici Susie Birchak, rojena na Češkem. Tukaj zapušča hčer Mary Schwarz, sinova Andrewa in Johna, vnuke in pravnuke. Pogreb bo jutri zjutraj ob 3.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev Holy Ghost na W. 14 St. ob devetih. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
John J. Blatnik
Po kratki bolezni je v torek zvečer nenadno umrl 52 let stari John J. Blatnik s 1110 E. 67 St., rojen v Clevelandu, zaposlen kot nadzornik pri Pesco Products Co., sin pok. Johna in Josephine, roj. Jaklitsch, oče Barbare Galicki in Johna, brat Josephine Sidak, Marie Sprenger, Anne Holm, Helen' Žele, Agnes Golan, Gertrude Erne, Josepha in Freda, stari oče Christine. Pogreb bo iz Žcletovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue jutri ob 8.45 v cerkev sv. Frančiška na Superior Avenue ob 9.30, nato na Kalvarijo.
¥ bližini Saigona so odkrile rdeče zalege
SAIGON, J. Viet. — Enote 1. ameriške pehotne divizije, ki čistijo vedno znova znani “Železni trikotnik” severozahodno od Saigona, so odkrile zadnje dni rdeče tunele in bunker kakih
Sodišče je zavrlo za tri leta povišanja plač udeležencem nezakonitega štrajka v New Yorkn
Danes spet glasovanje Iz slov. naselbin
Vse kaže, da je predlog za u-kinitev člena 14 h Taft-Hartleyjevega zakona za letos pokopan. Danes je na sporedu drugo glasovanje o končanju neomejene razprave.
WASHINGTON, D. C. — V tbrek je senat na predlog vodnika demokratske večine Mans-fielda glasoval o končanju neomejene razprave o predlogu za ukinitev čl. 14 b Taft-Hartley-jevega zakona, ki daje posameznim državam pravico uzakoniti “pravico do dela”. Tako so namreč nasprotniki “zaprtih” delavnic poimenovali pravico posameznega delavca ostati izven delavske unije in ohraniti delo v podjetju. Delavstvo je proti temu, ker vidi v tej pravici možnost podjetnikovega podtalnega boja proti unijam.
Delavske unije se prizadevajo za ukinitev omenjenega določila že vse, odkar je bilo sprejeto v zakon. Predsednik Johnson je ob j ubil, da bo njihovi želji u-stregel. Stavil je zadevni predlog lani, pa ni uspel. Z neomejeno razpravo so ga republikan-
35 milj severovzhodno od Saigona. V njih so našle preko 334 ci s podporo južnih demokratov
ton riža, 68 ton zemeljskih oreškov, 4 tone soli, 50 funtov razstreliva, 3,600 galonov bencina in 4 tovorne avtomobile. Torej kar lepa zaloga!
Avstralci, ki pomagajo čistiti 173. ameriški letalski brigadi področje vzhodno od Saigona v okviru operacije “Roundhouse”, so odkrili nekaj manjše skladišče z okoli 100 tonami riža, soljo, 7 tovornimi avtomobili in jeepom.
Grški peki zopet pri delu, učitelji pa doma
ATENE, Gr. — Okoli 20,000 pekov je v začetku tedna končalo 12 dni trajajoči štrajk. Med tem se okoli 350,000 grških o-trcik veseli šolskih počitnic, ker štrajka okoli 8,000 učiteljev .srednjih šol.
v senatu ubili. Johni son je letos predlog spravil znova pred senat. Ne obeta se mu nič boljša usoda. Vodnik republikanskih senatorjev E. Dirksen vodi borbo proti temu predlogu letos z enako odločnostjo in uspehom, kot jo je vodil lani.
V torek je senat prvič skušal končati razpravo. Predlog za končanje razprave je dobil sicbr večino 51:48, toda potrebna je za tak sklep dvotretjinska večina. Do take je manjkalo 15 glasov. Sen. Mansfield je takoj napovedal, da bo danes, v četrtek, o njegovem predlogu za konec razprave novo glasovanje. Če tudi sedaj ne bo predlog dobil dvotretjinske večine, bo predlog za ukinitev določila 14 b potisnjen z dnevnega reda in za letos znova pokopan.
BEECH GROVE, Ind. — V ponedeljek, na Valentinovo, bo obhajal rojak Valentin Kuhar s 114 So. lOth St. svoj 77. rojstni dan. V Ameriko je prišel pred 53 leti. Njegove trdnosti se veselijo njegova žena Antonija, sin Valentin in: hčerka Hildegarde Kazen (Cleveland, O.). Čestitamo in želimo dolgoletnemu naročniku AD še obilo let trdnega zdravja in zadovoljstva.
Kitajci sistematično obkoljujejo Tibetance
GANGTOK, Si/kim. — S Tibeta prihaja zmeraj več beguncev v Sikim. Na meji jim rdeče obmejne straže ne delajo nobenih težav. Se zdi, da celo rade vidijo, da Tibetanci zapuščajo rodne kraje. Kitajski komunisti so namreč po pripovedovanju beguncev napravili načrt, da preselijo iz 250 milj širokega obmejnega pasu v Tibetu vse domačine in tam naselijo 6-8 milijonov pristnih kitajskih kmetov. Z akcijo so že začeli in na novo naselili kakih 8,000 kvadratnih milj.
Namen politike kitajskih komunistov je očiten. Obdati hočejo Tibetance sč kitajskimi naseljenci in jih tako čim preje vtopiti v kitajsko ljudsko morje. Kar pade v oči, je samo širina pasu: 250 milj je za naše pojme vendarle izredno veliko.
Sodnik vrhovnega sodišča v New Yorku L H. Say-pol je včeraj odločil, da udeleženci nezakonitega štrajka na podzemni železnici in pri mestnih avtobusih pretekli mesec v smislu določil zakona ne morejo dobiti nobenega povišanja plač prihodnja tri leta.
NEW YORK, N.Y. — Državni Condon-Wadlin zakon prepoveduje štrajke javnih uslužbencev in določa, da štraj-kujoči, ki so bili sprejeti nazaj v službo, ne smejo dobiti 3 leta nobenega povišanja plač. Sodnik vrhovnega sodišča irving H. Saypol je odločil, da je bil zadnji štrajk uslužbencev podzemne železnice in mestnega avtobusnega podjetja nezakonit, in da zato štrajkujoči, ki so bili “sprejeti nazaj v službo”, ne morejo dobiti povišanj, ki so jim bila pri povratku na delo obljubljena. Sodnik je označil ta povišanja za “odkupnino, izsiljeno od 8 milijonov državljanov”. Dejal le, da se bo sodišče temu uprlo, če se že odgovorni javni uradniki niso mogli postaviti odločno proti nezakonitemu štrajk u.	j—:------------------—
Štrajk na podzemni železnici varjenih poviškov, ker bi bili
Rusi vežbajo Severne Vietnamce za letalce
WINNIPEG, Can. — Glavni načelnik Kanadske komunistične partije Tim Buck je dejal, da mu je Ho-Či-Minh tekom njegovega obiska v Severnem Vietnamu koncem lanskega leta povedal, da se vežba v Sovjetski zvezi 5,000 Severnih Vietnamcev za pilote jet letal.
Vežbanje teh letalcev v samem Severnem Vietnamu je nemogoče, ker je dejansko ves Severni Vietnam pod stalnim nadzorom ameriških vojnih letal.
in mestnih avtobusih je oklical vodnik unije uslužbencev nju-jorškega mestnega transportne- ■ ga- podjetja M. Quill na Novega; leta dan. Sodišče je štrajk proglasilo za nezakonit in zahtevalo od Quilla, da ga prekliče. Ta je to odklonil in šel raj še v ječo. Tam je dobil srčni napad in so ga nato odpeljali v bolnico. Ko je bil že štrajk končan, ga je na domu zadela kap in je umrl. Štrajk je trajal 12 dni in je povzročil New Yorku in deželi stotine milijonov škode in na pol omrtvičil j-pesto N my York. Štrajk je bil končan šele, ko je mesto obljubilo štraj kujočim uslužbencem 4L povišanje plač od 1. januarja letos, 4' < poviška prihodnjega 1. januarja in 7L I. julija 1967. V prihodnjih dveh letih naj bi to stalo mesto New York do 70 milijonov dolarjev.
Vodniki unije prevoznega delavstva so izjavili, da bodo vstrajali na izplačilu poviška v smislu dogovora med mestnim podjetjem, županom in unijo. Sodijo, da bo vložen proti odločitvi sodnika Saypola priziv na celotno državno vrhovno sodišče.
Sodnik Saypol je razsodil o tožbi odvetnika G. Weinsteina, ki je hotel preprečiti izplačilo povišanj na temelju Condon-Wadlin zakona. Očitno je, da mesto ne more izplačati dogo-
za taka izplačila osebno odgovorni pristojni mestni uradniki.
Iz Clevelanda in okolice \
Zlata poroka—
G. Martin in ga. Mary Mencin s 1142 Addison Road sta v krogu svojih dragih praznovala svoj.) zlato poroko in 80-letnico življenja ge. Mary. Z Martinom, ki je lani dopolnil že 87 let, sta čila in vedra, večinoma tudi dobrega zdravja. Hvaležni otroci, vnuki in drugi sorodniki so veseli, da tako dobro zmagujeta vse težave in v dobrem razpoloženju uživata jesen življenja, zraven pa se veselita vsakega svojih otrok in vnukov. Ameriška Domovina želi zvestima naročnikoma zdravja in blagoslova božjega za bodočnost!
Važna seja—
Društvo Ribnica št. 12 SDZ ima jutri, v petek, ob 7.30 zvečer važno sejo v SND na Si. Clair Avenue (staro poslopje).
Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ima nocoj ob 7.30 sejo v i šoli sv. Vida.
Začetek boja za vietnamska srca osem let prepozno
Zopet prad novo politiko za Lat,lisko Ameriko?
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je sedaj zaupal vodstvo naše politike v Latinski Ameriki dosedanjemu našemu poslaniku v Braziliji Gordonu. Preje jo je vodil Johnsonov zaupnik Mann. Z Mannom naša liberalna javnost ni bila prav nič zadovoljna, ker je bila prepričana, da Mann premalo do na boj za svobodno demokracijo in se
PREBERITE
povejte še drugim
Vsak, ki sc ho ta ali prihodnji mesec naročil na
AMERIŠKO
DOMOVINO,
bo dobival naš dnevnik en mesec
BREZ PLAČNO
n°ma oblačno in deževno.
višja temperatura 60.
CLEVELAND, O. — Oba vodilna saigonska generala Thieu in Ky, ki sta glavna stebra v sedanji južno-vietnamski vojaški diktaturi, sta ob koncu konference v Honolulu oklicala, da se morata boriti na dveh frontah: proti vietnamskim partizanom na vojaški fronti in za srca vietnamskega prebivalstva na politični. S tem sta vsaj v besedah dala prav predse dniku Johnsonu, ki je ravno radi tega šel na Havaje, da generaloma pove, kaj je pravzaprav njihova naloga. Zdi se nam pa, da je spoznanje«obeh generalov prišlo ravno osem let prepozno!
Glasom sporazuma v Ženevi v 1. 1954 bi bile morale biti v Južnem Vietnamu 1. 1956 volitve, ki naj bi odločile o prihod-njosti dežele. Takratni državni tajnik Dulles in vietnamski diktator Diem sta prišla do sklepa, da bi pri volitvah zmagali komunisti, zato sta jih preprečila. Najbrž sta pravilno ocenila političen položaj v Južnem Vietnamu, toda nista izvajala nobenih posledic, Diem je še naprej
ostal diktator v Saigonu in se Vietkong mirno ustvarjal svoje
več ali manj srečno boril v svojimi domačimi sovražniki, civilnimi in vojaškimi. Boji med Diemom in njegovimi nasprotniki so se omejili na Saigon in večja mesta na deželi, na deželo samo in kmetsko prebivalstvo pa niso segali.
Takrat so grešili vsi, ki so bili zamešani v vietnamsko tragedijo. Diktator Diem se je boril, kot je trdil, za narodno edinost. Imel je deloma prav, kajti takrat je med južnimi Vietnamci še bolj prevladovalo plemensko čustvovanje kot danes. Ni imel časa, da bi se boril še proti vietnamski Osvobodilni fronti, pa tudi ni ustvaril nobene primerne politične organizacije kot protiutež proti komunistom. Nič boljši niso bili Diemovi nasprotniki. Videli so svojega sovražnika samo v Diemu in ne v komunistih. Taka zaslepljenost na o-beh straneh je naravno onemogočila skupen nastop proti ko-
politične in vojaške postojanke.
Napako je napravil tudi Dulles. Miril je le Diema in njegove nasprotnike, ni pa odločno zahteval, da jenjajo z medsebojnimi trenji in skupno nastopijo proti komunizmu. Moral bi jim kar zagroziti, da bo Amerika zapustila deželo, ako domači vojaški in politični krogi ne u-stvarijo skupne in solidne fronte proti komunizmu.
Po Diemovem padcu se položaj za vietnamske protikomuniste ni nič zboljšal. Razne vojaške in politične Mike so se tolkle med seboj za oblast, vlade so se vrstile kar na tekočem traku, na resen in organiziran političen boj proti 'komunizmu ni nihče dosti mislil; žal tudi Amerika ni bila nič boljša od Saigona.
Tako smo počasi prišli do konference v Honolulu, ki je na Johnsonov pritisk vsaj pravilno ocenila vojaški in politični po-
munističnemu nasprotniku. Med | loža j v Južnem Vietnamu. To je tem, ko so se Diem in njegovi, lepo, ni pa lep naš občutek, da nasprotniki klali med seboj, je 'so saigonski generali govorili le
na koncu jezika. Njim je šlo največ za to, da Amerika pošlje čim več vojakov in orožja v Vietnam, saigonski vladi pa da dobi čim več dolarjev.
Občutek temelji na preprosti življenski skušnji. Vsak boj proti komunizmu je tako hud in nevaren, da morajo protikomunisti nastopati v vseh akcijah skupno in smotrno. Za Vietnam bi to pomenilo rekonstrukcijo sedanje vlade v vlado narodne koncentracije, kjer naj bi imeli besedo civilni politiki in vojaki. O tem pa nismo slišali med konferenco nobene besede.
Morda Johnson ni hotel o tem tam govoriti, zate je rajše poslal kar. naravnost v Saigon podpredsednika Humphreyja, da si ogleda politične razmere v vodilnih saigonskih civilnih plasteh, kolikor take plasti sploh !nja napovedujejo, da bo Wilson še obstojajo. Ako je Humphrey nemara razpustil parlament in dobil tako misijo, še ni izgubi j e- razglasil nove volitve v aprilu.
Upa,
kar rad zagleda v razne južnoameriške diktature. Sedaj se bo-! Zadušnica__
ji, da bo Gordon hodil po Man-1 Jutri, v petek, ob 7.30 zjutraj novih stopinjah.	j bo v cerkvi sv. Vida sv. maša zn
Ta strah je med drugimi izra- ‘ p >k. Vincenca Lampreta ob 1. žilo kar 6 demokratskih sena-1 obletnici smrti, torjev, članov senatnega odbora ; Dcmokrati se pomirili s za zunanjo politiko in John so- i stokesom— novih kritikov: D ulbright, Mor-, Okrajni odbor demokratsko «.e, Gore, Clark, McCarthy in ; stranke je sinoči odločil, da bo Church. Gordon je tajil, da Bi | [lodprl črnca C. Stokesa pri nje-videl v Mannu svoj vzor, kar so , go vi kandidaturi za državnega nu senatorj:	morali verjeti,1 poslanca Ohia, čeprav je ta pri
dokler ne dobijo drugih doka-, zadnjih županskih volitvah v zov v roke. Fulbrightov senatni j Clevelandu nastopil proti urad-odbor bo torej kritičen do John- n mu demokratskemu kandida-sonove politike tudi v drugih j tu R. S. Locherju kot “neodvi-delih sveta in ne samo v jugo-j sen” kandidat. Demokratski od-vzhodni Azji.	j bor je prav tako objavil podporo
Koliko časa bo Gordon mogel j za ponovno kandidaturo kon-vztrajati na svojem novem me-1 grešnikoma C. Vaniku v 21. in stu? Senator Fulbright je že dal! M. A. Feighanu v 20. volivnem delen odgovor s hudobno pri-1 okrožju. Odrekel je podporo pombo, da je na sedanjem Gor- ’ kandidatu za državnega pbslan-donovem službenem mestu se- Ca J. Horvathu, dal pa jo je A. delo zadnjih pet let tudi pet a- Novaku pri njegovi ponovni meriških diplomatov. Ni jim bi- kandidaturi za državnega sena-la torej sojena dolga službena j torja ni F. Opaškarju, ki kandi-doba na istem mestu.	j dira za apelacijskega sodnika.
Nekateri politični opazovalci	________0_______
mislijo, da je Johnson zato na- « „	s.	Btibn&a
stavil Gordona na to mesto, ker j 41 i,StS
misli spremeniti sedanjo politi- MOSKVA, ZSSR. — Ruski ko do Latinske Amerike.	I strokovnjaki niso seda j samo
--------o-------; objavili še nekaj slik o Lunini
Wilson bo razpisal volitve v parlament
LONDON, Vel. Brit. — Javnost je v zadnjih dneh zopet začela ugibati o možnosti novih volitev. Zadnje nadomestne volitve so pokazale, da uživa delavska stranka predsednika vlade Harolda Wilsona med volivci močno podporo, četudi je morala v gospodarstvu malo pritisniti z davki in carinami na tuje izdelke.
Opazovalci političnega življc-
no upanje, da se bo resen političen boj proti vietnamskim komunistom vsaj začel. In tudi to bo nekaj vredno.
da bo delavska stranka svoj položaj pri volivcih še u-trdila. K temu mu naj bi pomagal posebno obisk v Sovjetski
površini, ampak pojasnili tudi, kakšna je po njihovem mnenju. Pravijo, da je površina prav dolgočasna puščava, pokrita s prahom, zdrobljeno lavo, posejana z večjimi in manjšimi luknjami in kotanjami.
Vsak korak, ki ga na taki površini napraviš, mora biti narejen previdno, hoditi “kar tja-v-en-dan” je nemogoče. Tla tudi niso verjetno trdna; lahko je mogoče, da so podobna gobi. Zato tudi ni izključeno, da Luna 9 ni ostala vedno na istem mestu, kjer je pristala, ampak da se je nekoliko premaknila. Zakaj in kako, o tem pa Rusi še debatirajo.
zvezi, ki je določen za prihodnji mesec.
mkl Ameihsiia Domovina
6117 St.Ulair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
BESEDA IZ NARODA
01'išbe tižLjsv. Imena pri Dariji Vnebovzeti
Cleveland, O. — Prihodnjo nedeljo, 13. februarja, bomo imeli zopet naše skupno obhajilo pri osmi sv. maši. Sestali se napol razsvetljeno, polno ljudi, bomo ob 7.45 v zbiralni dvorani Tam od zadnjih vrst pa je pri-
je neprestano spreminjala ni-janso barv. Zdaj rdeča, bela, zelema, oh tisoč barv! Zagledal sem se v to bleščečo nijanso barv, kakor da se mi je vse drugo odtujilo.
Videl sem prostorno dvorano,
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 29 Thursday, Feb. 10, 1966
Dar tiskane besede
V mesecu dobrega tiska smo, zato je prav, da malo razmišljamo o tiskani besedi, dobri in slabi, o njenem pomenu za napredek in zdravo rast vsake skupnosti, pri izseljencih pa še posebej o njenem pomenu za medsebojno povezavo in ohranjanje domače besede in misli. Tiskana beseda je velik dar, ki ga največkrat premalo upoštevamo, ker ga imamo in nismo občutili, kako bi bilo brez njega.
“Katoliški glas”, slovenski tednik v Gorici, je v svoji številki od 3. februarja letos objavil dr. S. Janežiča sestavek iz njegove knjige “Radost življenja” o daru tiskane besede. Je tehten in zanimiv ter vreden branja. Glasi se;
Med največje božje darove, ki smo jih prejeli ljudje — po telesu sorodni z zemljo in kar je njenega, po duši pa samemu Boau podobni — spada dar besede. Nekaj čudovitega je v svoji vsečloveški mnogoličnosti. Kakor skrivnostna pesem iz pradavnine in neumrljiva melodija večnosti, ki je pred nami.
Že pred stoletji so iznašli umetnost množičnega pisanja za množice. Tisoči in milijoni lahko sedaj beremo isto besedo v istem trenutku in pijemo njeno duhovno strd.
O, da bi bila ta tiskana beseda vselej le strd in nikdar strup!
Toda človek, dvonožni telesni duh, nenehno koleba ne le med nebom in zemljo, ki sta oba dobra in čista, temveč tudi med Bogom in satanom. In če je Bog vir vse lepote, dobrote, resnice in harmonije, je satan vtelesenje nje grdote in zla in laži in razglašenosti.
Boj med Bogom in satanom se spočenja in divja in ugaša v nas ob čudovitem in grozotnem orožju, ki mu je ime: tiskana beseda. Blagoslov rojeva in prekletstvo koti. Življenje prinaša in pripravlja smrt.
Toda, ali so naše oči dovolj zdrave, da morejo ločiti luč od teme, pšenico od ljuljke, strd od strupa?
Ali smo se napili dovolj božje modrosti, da more razum jasno spoznavati, kaj je resnica in kaj laž? In ali se je naša volja na ravni poti dovolj utrdila in dozorela za odločen nastop?
Zastrupili so nam besedo, to božjo poslanko, in sedaj ta s satansko zvijačnostjo in močjo pustoši od srca do srca, od vasi do vasi, od dežele do dežele, čez vso zemeljsko oblo. Veliko je njeno razdejanje, ki ga v dušah povzroča.
Treba je zato, da se združimo vsi verni in zdravi in dobri našega rodu, pa da udarimo plat zvona čez vso našo deželo. Grozi nam požar in potop, ki ne prizadeva teles, pač pa naše duše.
Rad se ustavljam pred lepo urejenimi knjižnimi izložbami tržaškega mesta. Toda ko vidim našemljene kioske z napadalno dražljivimi slikami kričavih časopisov in .revij, se z odporom v srcu obrnem proč.
Le redkokje najdem dobro domačo besedo. Težak in žalosten je položaj med nami, vendar smo do neke mere tega sami krivi. Smo mar ohranili zdrav čut in hrepenenje po dobrem tisku? Ali ga iščemo? Ali zahtevamo povsod in na glas našo dobro knjigo in dober časopis?
Potujem z vlakom, s tramvaji in v avtobusih ter opazujem. Koliko tuje in razkrojevalne navlake v rokah naših potnikov!
Obiskujem družine. Manj slab in tudi zelo slab tisk se je zajedel vanje in jih na tiho pa vztrajno razkraja, pa naj še tako govore, da ni res, da si to ali ono pogledajo le mimogrede in da jim nič ne škoduje.
Vrnimo tiskani besedi njeno čast in prvotno vrednost! Znanilka resnice mora vnovič postati in ostati za vselej. Borilka za božjo in človeško pravico med ljudmi mora biti. Sejati mora dobroto, odpuščanje, ljubezen.
Odstranimo zato nalezljive strupene klice, dokler je čas. Strupena setev ne požene sadov takoj. Zato so včasih potrebna leta in desetletja. Toda, ko se sadovi pokažejo, je dostikrat prepozno. Vse zaprepaščenje tedaj ne pomaga nič.
Ostane nam zato samo ena pot, pot doslednega ravnanja. Noben lažen, brezbožen in nemoralen časopis ne sme nikdar skozi vrata moje hiše in mojega srca!
Podprimo, ljubimo, čitajmo, razširjajmo le naše dobro časopisje. Če ga ni, ali ga je premalo, dajmo mu življenje in trdno vzrast. Pomagajmo po svojih močeh, da bo naše časopisje postalo boljše, bolj privlačno, napredno in v vsakem oziru sodobno.
Vzljubimo znova našo dobro knjigo, veliko našo dobrotnico. Naj nam postane prijateljica, tiha in neločljiva spremljevalka skozi vse življenje.
Naj zato živi in raste in blagoslov deli med nami in vsemi našimi rojaki naša zdrava, dobra in lepa, resnico in odrešenje prinašajoča domača beseda!
pod cerkvijo, od koder odidemo skupno v cerkev. Po maši bo zajtrk ter kratka seja v šolski dvorani. Možje in fantje, mesec februar je posvečen dobremu tisku in pridobivanju novih članov; skušajmo storiti vse najboljše po svojih močeh.
V	ponedeljek, 14. februarja, je pa sv. Valentin, “ki ima ključe od korenin”. Bil je velik škof in mučenec tretjega stoletja (umrl 1. 272;) ker je bil darežljiv, ljubezniv in usmiljen, je u-žival velik ugled tudi med pogani tedanjega časa. V Kristusovem imenu je delil miloščino ter zdravil bolnike; posebno je zaslovel, ko je čudežno ozdravil tudi božjastne; zato je sv. Valentin velik priprošnjik pri boleznih proti božjasti, protinu in padavici. V srednjem veku so na Angleškem in Francoskem spačili tekom časa svetnikovo čudo-tvorno poslanstvo ter ga prikazali kot posredovalca zaljubljenih parov.
V	nedeljo, 20. februarja, bo priredilo društvo prodajo peciva po vseh sv. mašah. Kdor le more, naj sodeluje ter naj prinese pecivo v dvorano stare ter-kve; drugi pa naj sodelujejo pri prodaji ter nakupovanju tega. Hvala vsem dobrotnikom Društva Naj sv. Imena!
Naš tajnik Mr. Jack Šimenc nas je pa presenetil v nedeljo, 23. januarja, s kazanjem krasnih filmov Rima in Slovenije. V šolski dvorani se je zbralo prav zadovoljivo število posetnikov, lahko bi jih bilo še več, ampak mraz, sneg in vihar, ki je razsajal tega dne, je marsikaterega zadržal doma. Slike so bile jasne in velike, pripravne za vsak oder; med drugim smo videli Domžale, Kamnik in Holmec, kjer je župnikoval pokojni duhovni svetnik Merkun. Pri njem na Holmcu so se sestajali dr. Janez Ev. Krek ter dr. Korošec; tam na Holmcu je zapel svojo novo mašo župnik č. g. Father Jager, ki bo letos v juliju slovesno obhajal svojo zlato mašo pri Mariji Vnebovzeti.
Od 23. januarja pa do 30. januarja je bil teden “Katoliškega jnedameriškega sodelovanja”. Father Hobart je v svoji pridigi poudarjal, da ima ta škofijski ukrep vzvišeni namen zbuditi v k a t o 1 ičanih Severne Amerike zanimanje za potrebe Cerkve v Latinski Ameriki. Glavni smoter tega sodelovanja je moliti in pomagati našim sosedom v Južni Ameriki. Tam v Limi, Peru, deluje vneti misijonar od Marije Vnebovzete, Father Michael Suhy Jr., ki se ima boriti ne le samo z revščino tamkajšnjega delokroga, marveč tudi s protiverskimi duhovi, ki se zaganjajo v Kristusovo Cerkev.
Preteklo nedeljo smo pri deseti maši poslušali zanimiv slovenski govor Rev. Victor j a Tomca, ki se je kar imenitno oprijel slovenske besede; svoj govor o “Vinogradu Gospodovem” je izvajal gladko in brezhibno in kar mu gre še v posebno čast, so slovenske molitve, ki jih je molil pred darovanjem, molil pa tudi za padle vojake v Vietnamu. Že dolgo let nismo slišali toliko materinega jezika, kot ga sedaj slišimo pri božjih službah.
Ernest Terpin -------o-------
Kapijisa pripoveduj®..,
Cleveland. O. — Stal sem ob oknu — zunaj pa je bil mraz. Pogled pa mi je obstal na oknu z ledenimi rožami. Enakomerno dihanje je odtajalo ledeno rožo. Na steklu se je pokazala kapljica. Od svetlobe cestnih svetilk
plesala mlada plesalka. Vse oči so se obrnile in gledale to plesalko. Njeno vitko telo se je ob zvokih počasnega tanga enakomerno premikalo. Njeni dolgi lasje so valovili — modrikaste oči so vsakega pogledale in pustile nekaj očarljivega. Dolga o-bleka, skoraj do tal posuta s pestrimi hijacintami, je šumela. Kako prijeten večer... Na vzhodu pa se je pričelo daniti. Cestne svetilke so ugašale, tihota je vladala na cesti. Kapljica pa je shlapela — sonce je že bilo visoko — ostal sem sam!
Prijatelji! Pridite na ta večer, v prijateljskem razgovoru bo vladala prijetna domačnost. V taki domačnosti bo nam uspelo iz Pristave napraviti prijeten prostor nam vsem, kjer bo via dalo medsebojno spoštovanje in veselje v poletju. Na svidenje!
S. Vrhovec
Sveti Štefan vabi
SO. CHICAGO, 111. — Najprej nas vabi na Bled, kjer je “Otok bleški, kinč nebeški”, kjer “Vene iz raja te obdaja, vse se veseli”; kjer “Vali igrajo, ribce imajo dobrovoljni ples”; kjer “Ladja giblje se in ziblje nas h Kraljici nebes”; kjer “Z vrhnja srede skale blede Stari grad je rob”; kjer “Čez od Grada mutast strada stari Babji zob”. S to pesmijo se bodo predstavili v soboto zvečer ob 7.30 mladi slovenski pevci od Sv. Štefana v Chicagi in sicer v veliki novi cerkveni dvoranj. Prvi del koncerta bo Skoraj popolnoma posvečen biseru slovenske zemlje: Blejskemu jezeru, blejskemu o-toku in otoka mili cerkvici.
Zaključil pa bo ta prvi del duet iz Haydnovega Stvarjenja. Tukaj se pozna “ustvarjalna” domišljija dirigentova. Vzel je namreč iz Haydnovega oratorija odlomek, ko nastopata Adam in Eva v raju. Torej Adama in Evo bomo videli in slišali v Chicagu. Kdo bi ju rad ne videl in ne slišal. Seveda: Adam in Eva bosta nastopala po “grehu”, ker bosta pač oblečena! “Ljubeznivi mož”, bo pela Eva; ‘ljubezniva žena”, bo pel Adam. In pomenkovala se bosta o veselju srca, o rosnem jutru, o hladnih veče rih, o sadnih sokovih in o slad kem cvetličnem vonju. Dirigent p. Vendelin si predstavlja, da A dam in Eva stojita na “muta stem starem Babjem zobu” — to je skala ali gora prav nad Bledom, od koder se vidi ves Blejski kot in ves kinč nebeški. Naj povem še, da bo vlogo Eve pela gospa Marija dr. Fišinger-jeva, vlogo Adama pa bo prepeval g. Marjan Erman Jr. Seveda bo Adam zamolčal, kako je nekoč klečal na sredi raja in je nebeškega Očeta prisrčno prosil: ‘Gospod, ne zdržim več! Kar morem, te prosim in še bolj kot morem, te prosim: Vtakni mi tisto rebro, ki si mi ga vzel, nazaj, da bom zopet imel mir!” Seveda Bog ga ni uslišal. Pa je prav, da ga ni, ker človeku ni dobro samemu biti! Adama in Evo moramo videli in slišati! Vse, kar giblje in kar gre, naj gre proti Sv. Štefanu na koncert!
Ker bosta Adam in Eva že na cdru, bosta kar ostala in bosta zapela vsak nekaj solo točk: nekatere arije iz raznih oper in seveda tukaj slovenskih biserov bosta nametala z odra. Marija Fišingerjeva in Marjan Ermanov sta izšolana pevca in komaj čakamo, da ju zopet slišimo. Vsaka slovenska naselbina lahko Sv. Štefanu zavida za dva ta-
privlačen: Najprej bosta nastopili stara mati in njena hčerka v pesmi: “Stara mati, oj ne šivaj!” Kako prisrčno kramlja mati s svojo hčerko: “Hčerka, k meni sedi, ljuba hčerka ti! Mlada si, pa vedi, da mladost zbeži.
Poješ veselice kakor ptič sladko; bereš si cvetlice, pa minulo bo.
Prešla bodo leta, z njimi veselja slaj, lic rdečih cveta več ne bo nazaj.
Tudi jaz sem pela, mlada deklica, zdaj sem tiha, vela, stara mamica!
Stari ljudje, pridite, da boste slišali nauk poštene slovenske matere. Ko bomo slišali, bomo morda ponovili za našim velikim pevcem Antonom Martinom Slomškom:
Se grlo mi postaralo, ne morem gladko peti; da umrla grlica ne bo, imate vi začeti!
Kdo “vi”? Vi mladi! Na vso moč moramo pohvaliti naše mlade, da se zanimajo za slovensko pesem in za njo toliko žrtvujejo. To je treba upoštevati! Upoštevamo pa samo, če se pevskih prireditev udeležujemo!
Nastopil bo tudi moški zbor naših fantov s pesmijo “Buči, buči, morje Adrijansko!” Zaključna pesem bo Adamičeva “Ples kralja Matjaža”.
Enkrat naprej, enkrat nazaj: kralj Matjaž, daj Alenko nazaj.
Zelo posrečena skladba. Kjer bo treba petje spremljati, ga bo spremljal naš umetnik na klavir, dr. Alfred Fišinger.
To je približni spored. Vsi se moramo zavedati: Ptico boš spoznal po petju, človeka pa tudi in narod tudi. Čedne pesmi so otrokom prva dušna paša. Mati otroku poje, s tem mu v srcu srečo snuje. Petje nam življenje lajša in slajša. Kjer ljudje radi lepo pojo, tam je dobro biti. Med izprijenimi ljudmi lepe pesmi ni. Poštena pesem je življenja* sol, da se ne pokvari. Pošteno vese-da se ne pokvari. Pošteno petje je dobre volje zabela in vino dostojnega kratkočasja.
Torej v soboto se vidimo pri petju v Chicagu pri St. Štefanu. Naj nihče ne reče, da je prestar. Ravno zato pridi, da se med mladimi pomladiš. Ne reči, da si žalosten in zato ne boš prišel. Pridi, da se razveseliš! Ne reci, da imaš predaleč! Berwyn, Argo, Lemont, Joliet, La Salle, So. Chicago, Gary, Waukegan, Milwaukee — to smo sosedje! Pa zdaj te lepe in udobne ceste! Kaj je to? Prav nobena žrtev za tak izredni užitek. Naša odsotnost je izpričevalo našega duhovnega uboštva.
Po koncertu bo domača zabava. Videli sč bomo, pogovorili, razveselili. Komaj čaka sobote večera:	,
P. Odilo, OFM
KULTURNA KRONIKA
Zbornik Svobodne Slovenije 1966
Uredili: Miloš Stare, Joško Kro-šelj, Pavel Fajdiga in Slavimir Batagelj.
Končno je le prišla tudi ta velika naša knjiga. V znanem velikem formatu ima s koledarskim delom letošnji Zbornik 416 strani. Zastonj smo vsa ta leta u-rednike prosili, naj gledajo, da bo knjiga prišla iz tiskarne in knjigoveznice koncem oktobra, da bo razposlana v novembru, da bi bila pred božičnimi prazniki že v Ameriki, Kanadi in Evropi, da bi jo mogli ljudje imeti na razpolago, ko kupujejo božična in novoletna darila. Te praktične strani niso mogle prekucniti uredniške ambicije, da bodi knjiga vsako leto boljša in večja, vse bolj aktualna, zanimiva in v vseh ozirih popolna. Ta svoj namen so dosegli v odlični meri. Če bodo ljudje z istim idealizmom kupovali in knjigo pokupili, bo vse prav in gotovo boljše kot pa, če bi bili kake prispevke odložili za prihodnje leto, da bi lahko poprej oddali knjigo v promet.
V temle pregledu, ki je potreben, da informiramo javnost, kaj naj od knjige pričakuje, ni mogoče kaj več povedati, kot dati sliko vsebine. Prvo poglavje je posvečeno dr. Janezu Ev. Kreku ob stoletnici rojstva. Ta del je zbral in uredil dr. Vinko Brumen, ki je ob in za prof. Janežem Dolencem prevzel vlogo krekologa in jo izvrstno opravlja. Zbral je in objavil nova in starejša najboljša dela o Kreku. Uvrščeni so: Dr. Ivan Ahčin, Dr. Vinko Brumen, Ivan Cankar, Dr. Tine Debeljak, Ivan Dolenec, Dr. Andrej Filipič, Franc S. Finžgar, Dr. Celestin Jelenc, Janez Klemenčič, Dr. Anton Korošec, France Kremžar, Dr. Franc Logar, Dr. Ivan Pregelj,
Klub slov. Hpokojssieav za Senkfera'ko okrožja
Cleveland, O. — Čutim se dolžno kot tajnica Kluba povabiti vas vse na predvajanje filma iz Slovenije prihodnjo nedeljo, 13. februarja, ob treh popoldne v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Slike so zadnjič kazali V SDD v Euclidu in naval je bil tolikšen, da niso mogli vsi v dvorano. Sedaj je nova priložnost, da si ogledamo te res lepe barvne slike Slovenije. Tisti, ki niso mogli zadnjič v SDD v Euclidu, pa imajo še vstopnice, pridejo lahko s temi vstopnicami k predvajanju filmov v SND na St. Clair Avenue.
Vstopnice k predstavi so.po 50c in vam priporočam, da si jih
nabavite čim prej, da ne boste ka navdušena pevska umetnika, potem v zadregi. Naprodaj so Tudi d r u g i del koncerta bo pri Jos. Okornu, pri tajnici,
blag. Florianu Močilnikarju na E. 64 St. in pri članih kluba.
Slike so res krasne in povezane z glasbo in besedilom. Ne zamudite tega užitka.
Po predstavi bo na razpolago prigrizek in pijača.
Pozdravljeni in na svidenje v nedeljo, 13. februarja, popoldne ob treh v SND na St. Clar Ave.
Rose L. Erste, ta j.
Omb se za grobom
LORAIN, O. — Rojaki in rojakinje letos nekaj naglo mr j o. Še pred no smo se poslovili od nenadno umrle Mrs. Johanne Soklich 3. februarja, že je prišla vest, da je po kratki bolezni umrla v bolnici sv. Jožefa 60 let stara Mrs. Johanna Krek s 1510 Euclid Avenue. Pokojna je bila rojena v Lorainu, je tu hodila v šolo in bila faranka sv. Cirila in Metoda. Zapustila je moža Franka, sina Richarda, hčer
Mrs. Joseph (Dolores) Trifiletti, dva vnuka, očeta Johna Bucher- tinskih Andov.
Albin Prepeluh, France Terseglav in Oton Župančič.
Senzacijo bo vzbudilo naslednje poglavje: Boj slovenske manjšine v krški škofiji na Koroškem (Avstrija) za verski pouk v slovenščini. Senzacionalno je to delo po resnosti in teži vsebine in po obsežnosti, skrbnosti in dovršenosti oblike. Vsa 149 strani obsegajoča razprava je kot akademska disertacija o neverjetni zaslepljenosti in ne-krščanski brezobzirnosti škofijskega ordinarij ata v Celovcu proti slovenskim vernikom škofije. Že vsled teže obdolžitve in delikatnosti radi visokega obtoženca je vsaka trditev podprta z nespornimi dokazi in viri. Tako je razprava dala podobo razvoja odnosov naše narodne manjšine do škofijske oblasti in prihaja do poraznih zaključkov za škofijski urad. Peti del ima enostaven naslov: “Stališče krškega ordinarijata je zmotno.” Pisec obljublja, da bo razpravo nadaljeval še v Zborniku za leto 1967 (Dr. Anton Podstenar — verjetno psevdonim).
Prezanimivi in poučni so sestavki v poglavju: Dokumenti -razprave in pričevanja. Tu so prispevali: Rudolf Hirschegger s sestavkom Resnica o naši borbi, Marjana Batagelj s črtico Odhod, dr. Ljubo Sire s popisom Dve leti v samici, R. K. z razpravo Nekatoliške veroizpovedi v komunistični Jugoslaviji, Pavel Fajdiga z razpravo Kratka analiza referatov Zveze Komunistov Jugoslavije in dr. Ljubo Sire s študijem Titovsko gospodarstvo — uspeh ali neuspeh?
Naslednje poglavje ima naslov: Dr. Anton Korošec ob 25-letnici smrti.
Tu se vrste članki: Jurij Biserjan — Dr. Anton Korošec; Joško Krošelj — Borba za konkordat in dr. Korošec; Pavel Grubišič — Dr. Korošec v internaciji; Joško Krošelj — Dr. Korošec v Vrnjački Banji; Pavel Grubašič — Tuzla — najtežji dnevi Koroščeve internacije; O. fra. Vlaho Margaretič — Moje srečanje z dr. Korošcem na Hvaru; Marjan Marolt — Dr. Korošec in kultura, in Vinko Brajevič — Ob smrti dr. Korošca. Med temi je posebno Krošljeva razprava prvovrstna. Daje zgodovino konkordatske politične igre in borbe v toliki popolnosti, kot je doslej še ni bilo napisane v slovenščini. Tudi za tiste, ki so sami doživeli tisto dobo, pove Krošelj množino novih okolnosti in dogodkov. Grubšičevo popisovanje internacije pa je važno in značilno, ker pokaže koliko iskrenih prijateljev je dr. Korošec imel po celi državi, zlasti med Hrvati.
Mladina bo uživala ob branju poglavja Naši gorniki. Jure Skvarča piše o podjetju, ki ga imenuje Slovenska odprava na Cerro Mellizos. Čudovit je ta popis borbe človeka z naravo v vsakem vremenu, na vodi in v skalnih višavah. Tomaž Kralj, sin rajnkega voditelja primorskih Slovencev dr. Janka Kralja, sedaj ko to pišem, menda že tudi pokojni, je pod naslovom Bonete napisal veselo zabavno črtico o motoviljenju naših fantov okoli in po vrhačih argen-
ja ter brata Johna in Williama.
K anketi o ciljih slovenske
Pogreb je -bil preteklo soboto iz narodne politike so prispevali: Dovala pogreb, zavoda v cerkev j Nace Čretnik, Valentin Z. Jelin-sv. Cirila in Metoda, nato na j čj5 dr. Celestin Jelenc, Jože K°-
Kaivarijo. Pokojna je bila članica KSKJ.
Pokojna Johanna Soklich, mati rev. Sebastiana -Stiklicha, ki je opravil za njo slovesno pogrebno sv. mašo, je bila doma v Rogaški Slatini. Bila je sestra
šiček, Marko Kremžar, Dušan Pleničar, dr. Ludovik P uš, Pavel Rant, dr. Ljubo Sire, Rudolf Smersu, dr. Jože Velikonja, prof. Pavel Verbič in Emil žagar. Označil bi anketo kot čudno posrečen prerez mnenja de-
tev. Antona Berka, ki je bil j mokratičnih Slovencev o tem pied leti kaplan pri Sv. Vidu, pa življenjskem vprašanju naše
bližnje bodočnosti. Uredniki
bil nato poslan v Barberton, kjer je ustanovil tamkajšnjo slovensko faro. Iz Barbertona je bil premeščen v Lorain, kjer je zbolel in 1. 1921 nenadno umrl.
Naše sožalje obema družinama, pokojnim pa naj sveti večna luč!	L. Balant
pravijo, da bodo anketo nadaljevali prihodnje leto. Vprašanje samo je tako zanimivo in članki ga osvetljujejo s tolik0 raznih stališč in strani, da slovenski izobraženec ne bo m°Se^ (Dalje na 3. strani)
KRALJ GORA
“Vi mi obljubite, da boste
molčali?”
“Vi nimate ničesar zahtevati °d mene in jaz vam nimam ničesar obljubovati. Obvestili ste me o nevarnost za mojo klepetavost. Jaz vzamem to na znanje in konec.”
“Ko boste v Nemčiji, lahko govorite, kar hočete. Pripovedujte, pišite, tiskajte; kaj za to! Dela, izdana proti nam, ne škodujejo nikomur, razen mogoče Pisatelju. Prosto vam, da opišete vse dogodke. Ce boste orisali vsrno vse, kar ste videli, vas bodo dobri ljudje v Evropi obdolžil, da hočete oblatiti slaven in tiačen narod. Naši prijatelji — m imamo jih še veliko iz šestdesetih let — vas bodo obdolžili iahkomišljenosti, neprijaznosti m celo nehvaležnosti. Spomnili Vas bodo, da ste bili Hadži Stav-r°sov gost in moj; očitali vam bodo, da ste prelomili svete zapovedi gostoljubja. Toda najbolj zanimivo na stvari bo to, da vam nihče ne bo verjel. Javnost verjame le verjetne laži. Prepričajte vendar pariške postopače ali pa londonske ali berlinske, da ste videli orožniškega kapitana, ki je objemal tolovajskega poveljnika. Da je kompasa orožnikov stražila ujetnike Dadži Stavrosa, da mu je dala vas, da lahko opleni vojaško blagajno, da so najvišji državni uradniki ustanovili delniško družbo, da ropajo potnike. Prej nh boste prepričali, da so se atiške miši združile z mačkami, m da naše ovce iščejo svojo brano v volčjih žrelih. Veste, kaj nas varuje pred evropsko nezadovoljnostjo? Neverjetnost Paše civilizacije. K sreči je vse to, kar bo kdo resničnega pisal Proti nam, preveč čudno, da bi svet verjel. Lahko bi vam navedel neko knjigo, ki ni pisana v Pašo čast, čeprav je resnična od 2ačetka do konca. Povsod so jo brali; vzbudila je zanimanje v Parizu; toda za eno samo mesto Vem, kjer se je zdela resnična: ^tone! Ne prepovem vam, da ji dostavite drugi del, toda čakaj-to', da odpotujete; sicer bo lahko stola kaplja krvi na zadnji stra-

“Toda,” sem povzel, “če se kaj jZVe pred mojim odhodom, kako °°ste vedeli, da seih to storil jaz?”
‘Vi ste edini, ki veste za to sivar. Angležinji sta prepričani, da sem ju rešil iz rok Hadži Stovrosa. Skrbel bom, da ju obdržim v tej veri do Hadži Stav-rosovega povratka. To bo tra-•j‘to° dva, največ tri dni. Oddahni smo 40 km od Skironijen sk|h pečin; naši prijatelji bodo Prišli ■ tja ponoči. Izvršili bodo ,bV°je delo jutri zvečer in Zmagovalci ali premaganci —
_ °do vrnili sem v pondcljek zjutraj. Lahko bom dokazal Ujetnicama, da so nas tolovaji Presenetili. Medtem, ko je moj °tor odsoten, vas bom varoval Proti vam samim in vas bom todalj it 0(j teh žensk. Izposodil u ^ bom vaš šotor. Lahko uvi-. to°, gospod, da imam bolj meh-kožo
Sta
kot častitljivi Hadži lvros in da je ne morem izstavljati vremenskim izpre-toumbarn. Kaj bi rekli petnaj-'l°ga na dvornem plesu, če bi Prišel tja ogor el kot kak kmet?
ostalem pa moram delati dru-■ U‘P° ubogima nesrečnicama; to b nfl0,®a dolžnost rešitelja. Vi pa t °ste medtem spali tukaj sredi Uujilr vojakov. Dovolite, da dam to Vel j e, da vas obkolijo. Jani: dgad.ir Jani! Zaupam ti tega V spoda v varstvo. Postavi okoli ^!ega štiri straže, ki naj ga va-u)ejo noč in dan, ga spremljajo "-Povsod z orožjem v roki. Za-nunjaj jih vsaki dve uri. Hodi!” .Dozdravil me je z rahlo iro-v touo vljudnostjo in je pevajoč to po stopnicah v bivališče gostom Simons. Stražnik je nesel za to!‘to orožje.
Od tega trenutka se je začelo zame trpljenje, ki si ga človeški duh niti predstavljati ne more. Vsakdo ve ali vsaj lahko ugane, kaj je ječa. Toda skušajte si predstavljati živo in gibajočo se ječo, katere štiri stene hodijo sem'in tja, se oddaljujejo, bližajo, se obračajo, si manejo roke, se praskajo, vsekavajo, se pripogibajo, hodijo in imajo nepremično obrnjenih osem oči na ujetnika! Skušal sem se sprehajati. Moja ječa na osmih nogah je uravnala svoje korake po mojih. Šel sem prav do konca taborišča; moža, ki sta šla pred menoj, sta se kratko ustavila in z nosom sem zadel ob njune uniforme. Ta nesreča me je spomnila na napis, ki sem ga bral večkrat, ne da bi ga razumel, pred trdnjavskimi prostori: •‘Meja garnizije”. Šel sem nazaj; moje štiri stene so se hitro obrnile, kot gledališka scenerija na koncu dejanja. Končno sem sc naveličal te hoje in sem se vsedel. Moja ječa je začela hoditi okoli mene. Bil sem podoben pijanemu človeku, ki vidi, kako se njegova hiša vrti okoli njega. Zatisnil sem oči: enakomerni trušč vojaških korakov me je naenkrat utrudil. “Če bi vsaj te štiri stene hotele z mano govoriti,” sem mislil sam pri sebi. “Govoril bom grški z njimi; ta skušnjava je še zmeraj zapeljala stražnike.” Poizkusil sem, toda čisto zastonj. Stene so imele morda ušesa, toda raba jezika jim je bila prepovedana; pod orožjem se ne govori. Poizkusil sem s podkupovanjem. Izvlekel sem iz žepa denar, ki mi ga je vrnil Hadži Stavros, in ki mi ga j c kapitan pozabil vzeti. Razmetal sem ga na štiri glavne strani mojega bivališča. Temne in neprijazne stene so dobile smehljajoč izraz in moja ječa je postala svetla, kot bi jo obsijal solnčni žarek. Toda pet minut zavem je prišel brigadir zamenjat straže; ravno dve uri sem bil že ujetnik! Dan se mi je zdel dolg; noč brezkončna. Kapitan se je poslužil istočasno mojega šotora in moje postelje in skala, ki mi je služila za vzglavje, ni bila mehka kot pernica. Lahek, kot kislina prodirajoč dež mi je grozovito dokazal, da je streha lepa iznajdba in da so krovci resnični dobrotniki človeške družbe. Če sem od časa do časa kljub nebesnim grozovitostim zaspal, me je gotovo takoj zbudil brigadir Jani, ki je klical svoja povelja. Končno, ali naj vam povem: v bedenju in spanju se mi je zdelo, da vidim Marijano, kako stiska roko svojemu rešitelju. Oh, gospod, kako sem začel opravičevati dobrega starega kralja gora! Kako sem prekliceval svoje obtožbe proti njemu! Kako sem pogrešal njegove mile, očetovske vlade: Kako sem hrepenel po njegovi vrnitvi! Kako vroče sem ga priporočal v svojih molitvah! “Moj Bog,” sem molil, “daj zmago svojemu služabniku Hadži Stav-rosu! Naj popadajo pred njim vsi vojaki kraljestva! Daj v njegove roke blagajno in zadnji dukat te proklete armade! In pošlji nam nazaj tolovaje, da bomo rešeni orožnikov!”
Ko sem skončal to molitev, se je zaslišalo močno streljanje sredi taborišča. To presenečenje se je ponovilo večkrat tekom dneva in še prihodnji dan. Bila je še ena iznajdba gospoda Pe-rikleja. Da bi še bolj premotil gospo Simons in jo prepričal, da jo brani pred tolpo tolovajev, je zaukazal od časa do časa strelske vaje.
Ta domišljija bi ga bila skoro drago stala. Ko so prišli v pon-deljek zgodaj zjutraj tolovaji v taborišče, so mislili, da imajo opravka z resničnim sovražnikom in so odgovarjali z nekoliko kroglami, ki žalibog niso j nikogar zadele.
Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena Z3. novembra 1914
Sedež: Joliet, ill.
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.'
v Zedinjenih Državah Severne Amerike
Inkorp. v dri. Illinois 14. maja 1915
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON'J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St..
Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, 111 JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So, Austin Blvd., Cicero 50, III.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO.
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto živi jenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišnišlto zavarovanje^, ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:

JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 00434
-P
Sun Life Assurance of Canada zopet napredovala
CLEVELAND, O. — Sun Life Assurance Company of Canada ima veliko zavarovancev tudi v Združenih državah. V našem mestu ima svoje glavno zastopstvo na 2829 Euclid Avenue, kjer je upravnik John F. Olsen. Svoj urad imata tam tudi znana rojaka Michael in John Telich.
Ti sporočajo, da je Sun Life prodala lani za $1,317,125,000 življenjskih zavarovanj, s čimer je vsota teh zavarovanj dosegla $13,502,997,000. Porasla je za 7.7 odstotka v enem letu. Zavarovanje proti bolezni je doseglo letno vsoto premij $14,596,000, kar je 18.6 porasta od leta 1964.
Lani je bilo izplačanih zavarovancem skupno $244,055,000.
Sredstva družbe so se povečala za $136,718,000 na skupno $2,970,235,000. V tekočem letu namerava izplačati lastnikom
polic na dividendah preko 60 milijonov dolarjev.
Na letnem zborovanju družbe v Montrealu je njen predsednik Alistair M. Campbell govoril o pomenu zavarovalnih družb v naglo se menjajoči današnji družbi in gospodarstvu. Omenil je preseljevanje prebivalstva iz države v državo, oziroma iz pokrajine v pokrajino, naglo uvajanje avtomatizacije, rastočo potrebo po višji izobrazbi, večjo vključevanje žensk v delovno silo in rast števila družin.
FL
------o-----
Kultura
(Nadaljevanje z 2. strani)
odložiti knjige, dokler te ankete ne bo prebral in premislil.
Zbornik si je nadel tudi nalogo, da zlasti za našo mladino objavlja popise osebnosti, ki so v vejah znanosti ali umetnosti v emigraciji dosegle posebno viso-
ko kot slovenski in mednarod-noslavni ustvarjalci. Letos so Dodobe: Voj mir J. Bratina, Franja Golobova, France Gorše in Bara Remec v poglavju Slovenstvu v čast in ponos.
V	zadniem poglavju “Razgle-
di” je na prvem mestu lahen dih leposlovja s Karel Mauser j evo črtico “Vračanje”; pesmimi Milene Šoukalove:	Misel, Skriv-
nost, Mrtvo drevo in Predsmrtni sen ter tremi Mauserjevimi: Spomini, Ob jezeru in Želja. Sledijo spominski članki o msgr. Janezu Hladniku, msgr. Stanku Premrlu, P. Antonu Prešernu, D.J., inž. Albinu Mozetiču in Janku Jazbecu.
Zbornik zaključujejo popisi slovenskega življenja v Kanadi, na Koroškem, v Italiji, Zdravko Novakov seznam knjižnih izdaj zamejskih in izseljenih Slovencev, Maroltov komentar k reprodukcijam umetniških stvaritev in Janko Hafnerjeva “Prva reportaža z Marsa”.
V	umetniški prilogi so reprodukcije del Bare Remčeve, Franceta Goršeta, Franceta Ahčina, Ivana Bukovca, Andreja Makeka, Mira Zupančiča in Jože Vodlana. Poleg tega je knjiga posejana s portreti avtorjev in slavljencev, slikami argentinskih gorskih panoram, grebenov in trenutkov iz življenja hribolazcev, in s skicami. Zame je za čuda lepa fotografija znamenja v pogorju Catedral v čast škofu dr. Gregoriju Rožmanu. Umetnico nam živo predstavijo fotografije odrskih kreacij Franje Golobove in polne koncertne dvorane pravne fakultete v Buenos Airesu, ko so izjavali deveto Beethovnovo simfonijo. Poleg vsega tega je še nekaj slik
društvenih odrov in slovenskih proslav v zadnjem letu.
Ali je mogoče pričakovati še več? Knjiga je dokazilo, da slovenska izseljenska družba krepko živi in drži. Večjega, močnejšega, silnejšega dokazila ni.
Dr. Miha Krek
Zbornik razprodaja Slovenska pisarna v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave.; "Cleveland, Ohio 44103, po $5 izvod, po pošti 50 centov več.
Gverilci so po bojih v dolini An Lao, ki so se te dni srečno končali za naše čete, odkrili novo taktiko: pri umiku so “svetovali” vsemu prebivalstvu, naj gre z njimi. Tako je dolino An Lao zapustilo 20,000 domačinov. S seboj so odnesli vse, kar se je dalo na hitro roko prenesti. Preje gverilci niso silili civilnega prebivalstva, naj gre z njimi. Med tem je število našega moštva v Vietnamu prekoračilo 200,000. Tega seveda ni nihče praznoval. V tem številu pa ni všteta naša vojna mornarica z letali na letalonosilkah.
Do pravega sodelovanja med našimi in saigonskimi četami še zmeraj ni prišlo. Kadarkoli ujamejo naše in saigonske čete gverilce v obroč, se redno dogaja, da obroč popusti tam, kjer so saigonske čete, kar da sovražniku priliko, da se pravočasno u-makne. To se je zgodilo tudi v zadnjih bojih v dolini An Lao. Gverilci imajo dalje še zmeraj tako izvrstno organizirano špi-jonsko službo, da zvedo že naprej za vsako večjo ameriško vojaško akcijo.
--------o--------
so tekmovale tri kandidatinje, je samo Miss Carmelita Caraso zmagala s pomočjo glasovnic in mišjih repov, dobila je 37,834 glasov. Skoraj bi bila izgubila bitko proti Miss Loliti Garay-gay, ki je dobila le 239 glasov in repov manj.
Priporočajte list drugim in skušajte dobiti novih naročnikov.
Delo za moške & ženske
Stenski umivalci Iščemo stenske umivalce izkušene v industriji in doma. Posebna plača od ure. Oglasite se v Personnel Dept.
St. Vincent Charity Hospital 2222 Central Ave.
(32)
VIETNAMSKI GVERILCI
mm mm taktiko?
SAIGON, J. Viet. — Zdi se, da je general Westmoreland spremenil cilje svojega vojskovanja. Ne pošilja svojih vojakov samo tja, kjer misli, da so koncentrirane sovražnikove čete. Je vzel na tarče tudi tiste sovražnikove vojaške postojanke, ki niso samo dobro utrjene, ampak služijo tudi kot skladišča za hrano, orožje in municijo. Zato beremo v zadnjih poročilih zmeraj bolj pogosto o količinah hrane, orožja in municije, ki je tekom spopadov prišla v roke naših vojakov, čiščenje komunističnih vojaških postojank je tako postalo važen cilj našega vojskovanja v- Vietnamu.
Turčija; Ciprska kriza utegne zanetiti vojno
Turčija je uradno ostro protestirala proti izjavi grške in ciprske vlade, da je e-dina trajna rešitev ciprskega spora v združitvi otoka z Grčijo.
ANKARA, Tur. — Zunanji minister Sabri Caglayangil je v senatu tekom razprave o proračunu izjavil, da utegne ciprska kriza privesti do vojne med Turčijo in Grčijo ter da je Turčija v tem pogledu izvedla vse ukrepe previdnosti. Položaj med obema državama se je zategnil pretekli teden, ko je bila ob koncu obiska predsednika Ciprske republike nadškofa Makarija v Atenah izdana skupna izjava ciprske in grške vlade, da je e-dina trajna rešitev ciprske krize v združitvi Cipra z Grčijo.
Caglayangil je dejal, da ciprska kripa tišči Turčijo proti vojni v času, ko si želi mir in se prizadeva zanj. Turčija je preteklo soboto poslala v Atene o-stro noto, v kateri obsoja grš-ko-ciprsko izjavo o neobhodnosti združitve Cipra z Grčijo kot e-dine rešitve.
V omenjeni izjavi v Atenah je bilo poudarjeno, da sta tako Grčija kot Ciper pripravljena sprejeti vsa jamstva za mirni razvoj turške manjšine na Cipru. Pripravljena naj bi bila celo sprejeti mednarodni nadzor v tem pogledu. Turki na take obljube Grkov ne dajo nič, ker so videli, kako je nadškof Ma-karij prelomil vse mednarodne obveznosti, ki jih je preje sprejel, ko se mu je zdelo, da so škodljive njegovim načrtom.
Ciprska kriza je stara že nad dve leti in na otoku vzdržujejo mir in red mednarodne čete v o-kviru Združenih narodov. Ti imajo težave nabrati dovolj prostovoljnih prispevkov za kritje teh stroškov, zato bi se naloge radi znebili, pa se jo trenutno ne morejo, ker je očitno, da bi kriza butnila v takem slučaju znova z vso silo na dan.
Ženske dobijo delo
Iščemo cvetličarico
Izkušena cvetličarica za sestavljanje šopkov dobi delno zaposlitev. Zglasite se pri Yale Flower Shoppe, 7910 St. Clair Ave. od 4.30 do 5.30 pop. (ne v sredo).	(31)
Moški dobijo delo
IŠČEMO UPRAVNIKA za Slovenski dom v Collinwoodu 15810 Holmes Avenue Za sestanek pokličite Franka Žnidar od 7 do 10 zvečer 761-
6362.
(31)
Keller - Hydrotel
Contouring and profiling Machines
Horizontal Boring Mills Turret Laihes Gap Turret Lathes Engine Lathes iiilrng Machines Radial"Drills ID, and HD. Grinders Hones
Numerical Gonirolled Machines
DOBITE DOBRO PLAČO OD URE IN DODATNE KORISTI.
THE
Cleveland Pneumatic
Tool Go.
3784 E. 78 St.	341-1700
An Equal Opportunity Employer
(33)
RABIMO prvovrstne Tool & Die mehanike - Press operators delavce.
Dobra plača od ure, plačane počitnice in druge ugodnosti. Predstavite se OSEBNO pri:
S.& Z. TOOL & DIE Co. INC. 3180 Berea Rd.-Cleveland 44111
(x>
MALI OGLASI
VEZNI DEL — V St. Louisu, Mo., so dokopali velika “Vrata na zahod”. Na sliki vidimo, ko spravljajo na svoje mesto zadnji zvezni del med obema lokoma. “Vrata” v ubliki loka so visoka 630 čevljev.
Z mišjimi repi glasovali za kraljico lepote!
MANILA, Filip. — Zupah Freires spada gotovo med najbolj prebrisane glave na svetu. Škoda je le, da je za župana v tako malem mestu 'kot je Salamanca na Filipinih. V svojem mestu mora med drugim preganjati tudi miši, ki se postale prava nadlega za vse prebivalce. Zato je prišel na originalno idejo-
Pri glasovanju za mestno kraljico lepote mora biti priložen vsaki glasovnici mišji rep, drugače glasovnica ne bo veljavna. Volivci so se županovega povelja tudi strogo držali. Nalovili so 84,276 miši in priložili ravno toliko repov glasovnicam. Ker
V najem
Oddamo 5-sobno stanovanje spodaj, na 986 E. 76 St. $60 mesečno. Kličite 431-5188.	(30)
Hiša naprodaj
Dohodninska, dvodružinska, 5 in 4, v dobri najemninski okolici Grovewood Ave., garaža. Cena samo 11,900. Prodaja lastnik. IV 1-8153.	(29)
Hiša naprodaj
V okolici E. 185 St. 6-sobna col., nova aluminijasta obloga, nova kuhinja, poploščena kopalnica, preproge, V/z garaže, več drugega. Za sestanek kličite IV 1-5153. Nič posrednikov.
-(30)
Ženitna ponudba
Upokojenec z lastnim domom se želi spoznati s pošteno in resno žensko v starosti od 65 do 70 let. Ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko: “Upokojenec”.	—(30)

CHICAGO, ILL.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Tool Makers - Die Makers
Top skill required in building, altering and manufacturing production tools, jigs, fixtures and special machinery. Complex dies such as progressive with transfer systems, deep draw and compound. Outstanding opportunities for personal development and long range security. Excellent benefits and working conditions.
Apply in Person or Write Personnel Office
ALADDIN INDUSTRIES, Inc.
705 Murfreesboro Road	Nashville, Tenn.
An equal opportunity employer
(30)
MACHINISTS
Experienced in precision work involving tools, dies, jigs, fixtures, and special machinery. Outstanding opportunity for self development and long range security.
Excellent benefits and working conditions.
Apply in Person or Write Personnel Office
ALADDIN INDUSTRIES, Inc.
705 Murfreesboro Road	Nashville, Tenn.
An equal opportunity employer
HLADNA KUČMA — Zima je pokrila glavo kameni-tega kipa v Zuerichu v Švici z belo kučmo.
Okus varjenja z ognjem ... to je tisto, kar je v njem, za vas -
m vas,
m vas,
m vas,
m vas.
Jetnik sedi in čaka na pro-fosa. Hudo je tako čakati... teže ko nekdaj za veliko noč ... ko je tašča odpeljala njegovo nevesto, da bi jo okrasila za poroko ... A on je sanjal in zaljubljeno snoval;... vrata se bodo odprla,... njegovo dekle bo stopilo noter;... zelen venček ima na glavi; sladko se mu smehlja: “Tukaj sem, Fridel!” Zapahi zarožljajo.
O sveti Bog v nebesih! “Velderndorff!”
“Tu!” je odgovoril Jese.
Bled ko smrt, z očmi globoko v temnih jamah, toda s krepkim korakom je stopil sivo bradatemu možu nasproti, ki je stal kraj vhoda v celico ob poveljniku.
“Imam dolžnost, da vas spre-vedem na kraj, kjer naj se izvrši nad vami izrečena sodba.”
“Ali na Galgarico?” je vprašal Velderndorff z negotovim glasom.
“Ne, na Široki trg.”
Profos je bil star, suh mož; pogled mu je bil dober, govor miren in počasen, kakor da bi učil. Vprašal je obsojenca, ali se je kaj okrepil.
“Vzel sem nekaj tega kruha in vina.”
“Vzemite še nekoliko vina. Treba vam je moči.”
Jese je stopil nazaj v ječo, si napolnil iz steklenice kozarec, ki je stal na kamnu, in pil.
“Z Bogom, pa pojdimo!” je dejal nato profos. Potegnil je Jeseja, ki mu je hotel stopiti na levo, za roko na desno stran in šel naglo z njim po hodniku k stopnicam. Jese si je pritiskal križ na srce.
“Zato da boste vedeli, kako se bo tam stvar vršila,” je dejal profos. “Pridemo torej tja in vi pojdete prvi na oder, nato pa jaz. Tam bosta stala mestni sodnik in kaznilniški pisar; najprej vam bodo prebrali izključitev iz plemstva. Darujte Bogu, če vas bo bolelo; stvar je samo zunanjost; dokler je kdo plemenit, ga ne smejo soditi.”
“Izključitev so mi prebrali že v soboto v ječi,” je dejal Jese. “To me ne boli; mojih bratov in mojega otroka ne zadene, in jaz bom mrtev.”	I
“Ali imate otroka?” je vprašal prijazno starec.
“Te dni se mi je rodil.” Jese-jeve oči so se ovlažile.
“Torej imate v svoji mladosti srečo, za kakršno sem starec trideset let zastonj molil... V božjem imenu! — Ko vas izobčijo,
vam preberejo obsodbo. Tedaj no izgubljajte potrpljenja. Vaše dejanje bodo imenovali z dokaj grdimi besedami in nato bodo imenoma pohvalili vašo ovaduhinjo. Prosim vas, ne izgubljajte potrpljenja!”
“Ovaduhinjo bodo hvalili,” je dejal Jese tiho se smehljaje, “to bom že še prenesel.”
“Ko vam bodo zlomili palico, boste morali sleči vrhnjo obleko, poklekniti na preprogo, ki bo tam, in nizko skloniti glavo in Bogu svojo dušo prippročiti. Znamenje bom dal jaz s svojo palico in rekel: Udari!’
Jeseja je streslo. “Hvala vam, ravnal se bom po vaših besedah.”
Profos je vprašal: “Katere vere ste?”
“Lutrske,” je odgovoril odločno Jese.
‘Tudi dobro. Pa za trenutek boste vendar stopili z menoj v kapelo, jelite? S tem ne zatajite svoje veroizpovedi,” je pristavil z nasmehom.
Bili so v vhodu. Oddelek dragoncev, ki jim je poveljeval sam Buschiere, je stal tam v pripravljenosti. “Stopili bomo za trenutek v kapelo,” je dejal profos.
Zelo majhna kapela je bila na levi kraj vrat. Profos je molil. Jese je stal ob njegovi strani in se ogledoval s svojimi vdrtimi, zmedenimi očmi.
“Kaj pa prikazuje podoba notri?” je vprašal, ko sta prišla iz kapele.
“Muke svete Agate.”
“To je vendar grdo, tako mučiti ženo. Žene so dobre, nobene ne gre žaliti, kaj šele mučiti, je dejal jetnik.
Vse ženske niso dobre,” je dejal stari gospod in mislil na svojo Ksantipo doma. “Toda vsak moški, ki časti ženske, časti samega sebe.” '
Zopet je prijel Jeseja za roko. Sprevod se je uredil tako, da je šel Buschiere s konjem naprej, potem obsojenec s profosom, dragonci na obeh straneh, meščanska straža na koncu. Vrata so se odprle!. Gosta množica se je gnetla pred vrati. — Jese je zgrabil tesneje svoj križ. Ves okop je bil poln ljudi; jahali so na dimnikih in na žlebovih; strehe so bile pokrite z ljudmi. Z vsega Nižjega Avstrijskega so priromali, vitezi, meščani, kmetje, sodrga, da bi videli morilca v njegovi zadnji bridki uri. “Tu je,” gre od ust do ust, ko je sto-
pil skozi vrata, ko je napravil Buschiere pot prosto. “Kaj, tale je?” vprašujejo tujci z ravnega.
Mladenič s plavimi lasmi in plavimi brčicami, ta lepi fant, ta da je hud krivoverec in upornik? — Kajpa, ta je. Križ ima, duhovnika pa ni zraven.”.. . Kakor jezno mrmranje velikanovo preleti zdajci ves prostor c d vrat do Spitala. Ljudska jeza se ne zna krotiti: “Upornik! Krivoverec sramotni!” Otroci dvigajo svoje ročice in vpijejo: “Krivoverec!”
On pa je stisnil križ na svoje prsi in si grizel trepetajoče ustnice. Profos ga je tiho pogovarjal: “Naj vas to ne boli, saj je sama sodrga.”
“Nič me ne boli,” je dejal Jese in si hitro obrisal z dlanjo solze z oči .. .
V Linški ulici so bili ljudje bolj mirni. Mrliški zvonček se je oglasil. Vse poti in vsa okna so bila nagnetena z ljudmi. Sprevod je šel počasi mimo gostilne pri “Jelenu”, mimo dvorca gospodov de Rosinijevih in ob Wuschletizovi hiši. Ubogi jetnik se je smehljal. Jutro je čudovito, vsa okna se bleščijo, vsa banderca na strehah žarijo, dober zrak veje z dežele .. . Poželjivo srka ubogi mož zrak, to dobro de po zatohli ječi. Ogleduje si hiše na desni in levi — prav tako stojijo na trgu v Dro-sendorfu ... v Zalesju leži mesto ...
glavo. Mati z detetom! Ljubko, majhno, nago! Mož misli na svoje. Ne ve, da je obstal. Profos ga je polglasno opomnil: “Pojdite!” In tako ga peljejo dalje na njegovo Kalvarijo.
Medtem ko je hodil jetnik svoj križev pot, je ležala v stolnici pred oltarjem žalostne Matere božje v solzah neka žena. Že od šestih zjutraj leži tu in moli in joče in prosi Boga za milost možu, ki mora umreti zaradi nje .. . Oči so ji otekle in vse ranjene od solza; roke ji krvavijo, tolikokrat jih je vila ob marmornatih in z zlatom pokritih stenah božje hiše; hoče moliti za moža, da bi umrl lepo, a vedno zopet vpije za usmiljenje; za njegovo življenje moli, za življenje njegove žene, njegovega otroka spričo tolikih njegovih
bolečin. — Ko je začel zvoniti malo pred osmimi mrliški zvonček in ko je dejal cerkovnik v zakristiji nekemu ministrantu: “Zdaj ga peljejo,” tedaj jo je obšla slabost, da nekaj trenutkov ni nič vedela o sebi. Ko si je opomogla, se je odvlekla k prvi postaji pri glavnem oltarju in začela moliti križev pot, vse za Jeseja. Pri dveh oltarjih sta bili maši in duhovnika sta se večkrat začudena in nejevoljna ozrla nanjo; molila je kar na glas in prosila med poedinimi molitvami iz križevega pota vsa presunjena močno na glas: “Prizanesi! Prizanesi! Prizanesi! Prizanesi!” — Eden izmed duhovnikov je sporočil, ko se je vrnil izpred oltarja, proštu, da je v cerkvi neka znorela ženska. Prošt je prišel gledat, opazoval dlje časa ženo, pa je ni dal od-
vesti. Menil je, da ni neumna, marveč ekstatična.
Navček je pel slabotneje; žalostno so se izgubljali glasovi; zdaj je utihnil, le v zraku še
“O samo enkrat, enkrat bi šel je rad v Zalesje!” je rekel ubogi Jese in začel nato mrmraje peti pesem, staro narodno pesem o Rosenburgu.
Es steht ein Schloss in Oester-•cich!
Pri tem je zaprl oči, si pre-' dučil Rosenburg, zeleno polje, gozdove cb Mainhartsbergu, svojo domovino, kjer je bil tako srečen v svoji nedolžnosti.
Profos ga krepko drži za mrzlično, suho roko in odganja s palico v drugi prerivajočo se sodrgo nazaj. Bili so tik hiše grofice Kiesel. Tedaj se jetnik spet ogleda. Nad vrati Kiese-love hiše je lepa Marijina podoba, pred njo gori rdeča lučka. Profos se je odkril, Jese, ki je hodil gologlav, je tiho pripognil
VAS SE JE IZBRALA — Maggie Austin si je nadela patriotično obleko in kaže s prstom nd Vas, ki jo gledate, da si je izbrala Vas. — Za kaj, slika ne pove, podobna slika strica Sama je v času prve svetovne vojne vabila prostovoljce v — vojaško službo.	,
tiho brni.
Sprevod je prehodil Vezaško uličico. Z desne je slišati čudno šumenje, čim dlje gre sprevod po ulici, tem glasneje.
(Dalje prihodnjič)
VSTOPNICE ¥ PRODAJI SEDAJ od 17, do 27, februarja
“The Bšrcičs With a topese”
predstavi
THE GREAT WALLENDAS BADDY’S SIBERIAN TIGERS
m SE umih aktov!
SEDEŽE LAHKO IZBERETE SEDAJ
PUBLIC MUSIC HALL BOX OFFICE
E. 6th St. and St. Clair — 11:00 a.m. to 7:00 p.m.
Parking Permitted for 15 Minutes and RICHMAN’S — 736 EUCLID AVE.
Večerne predstave ob 8:00
WEEKDAYS: Feb. 17, 21, 22, 23 and 21
§3.00	§2.50	§2.00	§1.50
Fridays-Saturdays: Feb. 18, 19, 25, 26 §3.50	§3.00	§2.50	§2.00 and §1.50
Popoldanske predstave:
Weekdays at 2:00 P.M. Saturdays at 2:30 P.M. Sundays at 2:00 P.M.
WEEKDAYS: Wednesday, February 23 and Friday, February 25
§2.00 and $1.50
SATURDAYS, SUNDAYS: Feb. 19, 20, 26 and 27 WASHINGTON’S BIRTHDAY, Tuesday, February 22 §3.50	§3.00	§2.50	§2.00 and $1.50
(Sunday matinees for the benefit of the American Cancer Society)
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene plččance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in sl izberite!
HOWARD BAKER B49 EAST 185 STREET, EUCLlD _ KV, 1-8187