VwVt i •'* *• • VW5^| m * Posamezna številka: jj * 1 krono. * » J #TABOR“ vsa* dan, rasven • » cedolie tn pravnikov, ob 18. uri i J X umom uaslednjepa dne ter stane ■ » celoletno 180 K, polletno SO K, J » oetrUetno 45 iv, mesečno 15 K. ■ * inserati po uogovom. l*ri veekraln- JJ Jj objavi popust. « " Naro- f« ,m upravi „TABOEA*, JJ MARIBOR, Jurčiotva ulica sieT, i* • POŠTNINA » • n , *SE®toi. ■ mssa • «Twifii "a ww% >i^r« ir« v v« « nra : : « Posamezna številka: ! : 1 krono. ; * * 2 UREDNIŠTVO se naiiaja. ▼ Mari* J * born, Jurčičeva ul. bt. 4, 1. nad- 2 S stropje. Telelon interurb. žt. S76. j •• UPRAVA 80 unhuja v Jurčičevi ■ : ulici št. 4, pritličje, deano. Tele* S “ !on at, 24. SUS posinouekovai ra- 5 " čuu etev. 11.787. j “ Na naroči!* brez denarja ro n« * JJ u žira v — tfokopiai se ne vračajo. 5 «• M V *f icRiiiritaaiiiiiiaiiiiaiiiaa«!^ Leto: I. Maribor, sreda 27. oktobra 1020. Številka: 52. W s -ž ® « r% 3 -a 4 o i&n Id nske zahteve pri reševanju jadranskega vprašanja. Preair med Italijani radi londonskega pakta. — Ameriške ladje na jadranskem morju. — Sr. Trumbičeva kandidatura. Jiigostoveni! 0§i8h' |J0 dr# s to krivrco in strmoglavila diplomatske*načela izražena v tem oglasu v svoj zaščitnike tega svetovnega škandala! program. z’omiti, vsaka posamezna pa z lah-^ koto, to so spoznali že sinovi starega Mi hočemo takoj in z vso silo j Podrobna informacije glede orgsnt- velikomoravskega . kralja Svatoplukaj svojega narodnega in državnega prava zacije in potrebnih podatkov daje, Poleg tega pa je Slovenija tudi ka* nakih se moramo bati, j storiti vse, da oslobodimo zooet zi-.rjugoslovenska Matica" v Mariboru. Maribor, dne 24. oktobra 1920. Po vseh znaKin se ntorasuo ohu,jj da bo dobila ogabna falsifkacija p!e-|beTko slovenskega naroda in zaščitimo bisci'fa naKo.ro?hem sanlcjo velevlasti! severno narodno mejo Jugoslavije! Pleb!scit je faleifikat, ker nasprotu- Slrriimo torej vse svoj^moči v jejo naredbe plebiscitna komisije v eno, nepremagljivo in vodno^elavno,; nan p08l. fi n.'r. Celovcu besedilu in duhu mirovne narodno falango! s jvan R0§jtar> pogpdbe. I ^ to svrbo naj se osnuje v vsa- minister n. r. Plebiscit ie fajsifikat, ker so agenti; kem kra‘u Jugoslavije takoj koroške; dr. Jo* Hohnjec, Nemške Avstrije z neresničnimi pri- j odbore zedinim programom: „Vs Dr. Franjo Rosina, dr. Fr.Jankovič, prof. Voglar, narodni poslanik, Gjuro Džamonja, narodni poslanik, Ivan Kejžar, narodni poslanik, narodni poslanik, vatniaii potrdili dosenli volilno pravico in vsi za odrešenje Koroške!** dr. Ant. JerovSek, dr.K Kodermanu,, deželam! meje. se tiče prehrane pasiv-ia ter zamorc živeti le, ako med n]o in bogatimi! poljedelskimi zemljami naše države ne obstojajo nikake meje. Na drugi, strani pa je Slovenija v industriielnen^' oziru bogatejša nego kterakoli naša zemlja in ji bo zalaganje teh drugih zemelj nosilo velike dobičke in tudij za to ne sme biti med njo in drugimi; za nebro; neukih neopravičencev in j Dne 29. oktobra ali 31. oktobra in ker so z utihotapljanlem r.eopravi-! ali 1. novembra naj se izvršijo po čenih nemšk. volilcev, z najobsežnejšim, celi državi manifestacijski shodi, kupovanjem glasov, z grožnjami, z j (eh shodih naj se pozove vlada beganjem Tudslva, z raznimi nasiistvi v Beogradu, da na; dr. Fon, dr. Franjo Lipo'd, aarodui poslanik, dr. Josip Leskovar, dr. Otokar Rybar, narodni-poslanik. Ivan Derži“, Franjo J«rh, .. Anton Hren, __________ -. .... . 2'..da "ai zf2wa.. z uso encr9Il° „rof.Josip Ribarič, dr. Ravnik, pn’ki ve^evlasti izključili vsako drugo (revizl’° cedeja ple i'scif!ieqa vprašanja,, ^r>pero Miitler, Gabron, župnih, državo, zlasti pa kako slovansko dižavo; 3-0,3 ra' Pr?k;ne radi dokazanih; dr.Leopold Lenard, Arnuš, iz zve^e narodov. (goljufij od strani nemško-korošhih in j_____________!____________________________ in z goljufijo ra dan glasovanja po tvorili pravi izraz ljudske voHe. Radi take nemorale bi bili zasto 1. r.e prizna plebiscita, Toda ne samo, dg anf3nta v tem ,cenir2,no avstrijskih oblasti vsa po-! Of*Ž0V0 slučajo noče ščititi politično moralo Ir • litsene in gospodarske zveze z Nemško prest;ž svoje zaveznice, hoča sedaj Avstrijo, ter odpove vse dobave ži-zapeljana od svojih zastopnikov v plebiscitni komisiji v Celovcu to strašno krivico še sankcionirati v korist naj- večlsga sovražnika antante in začetnika svetovne vojne, to ie nemškega naroda. Radi teea apeliramo v prvi vrsti Maribor, 26. oktobra. veža, dokler Nemška Avstrija ne pri- Slovenija, kolikor jo je srečno pristane na revizijo plebiscitnega vpra- psd!o naši svobodni dr2avj ]ugo. šania, in dokler ne da zadostne ;s]avjji jma težko stališče, najlež:e iz-garancije za popolno ravnopravnost meo useh dežel naše države in kdor- celotnega slovenskega naroda v vseh krajih na Koroškem. 4. da odstrani iz naše držsve vse na čut pravičnost in slobode, ki dičijo protidržavnfe elemente in tuje podanike amerikanskf, angleški in francoski v to svrho, — da se mesto njim — narod, v trdni nadi, da ti nsrod': take zasigura kruh in dom našim beguncem krivice ne bodo nikdar odobrili! Vendar pa ne moremo čakati, da bo šele zgodovina popravila iz celega odvzetega,nam ozemlja. Vfee jugoslc venske politične stranke se tem potom poživljajo, da spuc-jmsjo L. jadranov: Adijo, lepi časi v Mariboru. Pred >K!uh antm!p*?alrpv meno' leži br€zdi z"vit0 v mes'i. anupiebdlULV. nepredirni in neprijetni. Bela Ljubljana. (Dalje.) Bela radi svoje meš?e, ki Potlači člo- »No, posedi še malo, saj seti ven-j veka k tlom in po raoravi nezmožnega dar ne mudi«, je dejal, ko je opazil, j za vsako delo. Žal mi je bilo po tebi, da se pripravljam na odhod. »Tačas ti! Maribor, mesto sanjav:h večerov v še prečitam odlomek iz Miillerjeve j parku in ob Dravi, mesto ljubezni in >Der Tanz und seine Schattenseiten«,; toplega sohičnega žarka, rečem ti, izborna, velezanimiva knjiga, koli ima Ie trohico političnega razumevanja mora priznati, da more živeti in upati na boljšo bodočnost in na združite?, s sedaj nasilno odrezanimi ozemlji na jugu in na severu edinole, ako bo Jugoslavija močno in edinstvena, ne pa deljena na več državic v državi, ki bi našo skupno moč le Šibile. Več palic skupaj se ne da kjer opisuje Mu’ler 150 slučajev pre hlajenja, 10 slučajev smrti in . . .* »Dovolj, dovolj. Res, nimam več Časa. Obljubil sem nekemu tovarišu, da pridem in res ne morem več odlašati. Saj se še vidimo'«'. Stvar mi je postajala, dasi originalna, predolgočasna in hitel sem, da 10 pobrišem iz sobe. ; Pograbil sem klobuk in palico in se odpravil, ne da bi čakal njegovega odgovora. »No, če je stvar res nujna, te nočem podržati, Bog te živi, pa nikar ne pozabi na jutrajšnji sestanek. Važnost je eminentna in bojim se, da . . .« Česa se je bal, nisem več slišal, kajti veter mu je pred nosom zaloputnil vrata, da je prestrašeno odskočil. Ljubljana je za nedomafine pusta in dolgočasna, Jutnnja megla obdaja človeka s svojim gostim pajčolanom, ko stopi zjutraj iz hišnih vrat in mu ostaje do poldne zvesta spremljevalka. Zjutraj člbvek ne »e, kako vreme ga čaka na večer. Če vzameš palico z doma, pa te preseneti dež med potjo. Če pa vzameš marelo, pa ti je ves dan v nadlego. Vremensko prerokovanje se torej: v Ljubljani ne obnese, kvečjemu, da je vedno določena megla, kakor poroča »Jutro« v svojih Vremenskih poročilih Nič < torej, da sem se počutil pod tetni neugodnimi vremenskimi razmerami, ki vplivajo na človeka moreče in k tlom pritiskajoče, Srečen; da sem se vendarle prebil nekako osamljeneg^. Vse mi je bilo tega sitneža, sem stopal z različnimi pusto, prazno . . . Stel sem dneve, da ..K/--.N J____ <--J ' - ■ --- 'misli po ulicah proti domu Tamkaj pa me je čakala brzojavka, radi katere sem moral odpotovati v Ljubljarf. ure, kadar' se bom mogel povrniti, v Maribor, mesto svojih misli in sanj. • In $iej! Ni mi bilo treba dolgo čakati. -Spet sem stopical ob jutranjem svitu nestrpno po peronu ljubljanskega kolodvora. Bila nas je večja družba tovarišev, vsi Židane volje, dasi še vsi zaspani in skrokani. Družilo nas je isto hiepenenje, ista nestrpnost. Noš cilj je bil isti, ni očeh si lahko čital eno in isto. Maribor . . . Nedolgo nato smo sedeli skupaj v kupeju, ki smo si ga priborili z ostrim jezičnim bojem in s suvanjem s ko-molči, zbijali tam razne slane in neslane dovtine, kVkor je pač navada pri študentih, ki niso ravno slabe volje. Zadonela je ubrana pesem, ki se je razvijala v najmočnejši fortissimo, da so polzaspani obrazi radovedno in zgražajoče škilili v naš kune. Nekateri s trdno voljo, da bi nas enostavro pometali iz kupeja, kar se pa vendar ni zgodilo in to po protekciji dobrohot Naproduktivna je Slovenija tudi vi intelfgenci; mi Slovenci imamo toliko! inteligence, uradništva itd., da ne more| najti vse mesta v domači deželi. Ako’ bi ji z mejo zaprli možnost najti kruhj v drugih pokrajinah naše države, kaj naj bi počela? Res je sicer, da so danes po drugih deželah posebno pa v Beogradu samem za naše urad« ništvo malo priporočljive razmere,1 tbda pametna politika bo odstranila tudi jo. ' S tem pa, da odločno nasprotuj jemo vsakemu federalizmu, vsaki raz« cepitvi države v državice še ni rečeno, da se strinjamo s sedanjim vladnim sistemom. Ž njim se ne strinjamo, kakor se ne ne more strinjati nobeden p&meten in preudaren človek. Sedanji sistem nam je toliko škodoval, da bo mogoče to škodo popraviti Ie z res«) nim, trdim in do skrajnos i smotreniral d?lom večih let. - Sedanji sistem je! treba temeljito preusirojiti in centralno vlado razbremeniti ter celo vrsto n!en’h funkcij prenesti na manjše avto« nomne oblasti, na dežele, okraje in med pasanti. To dgjstvo se mi je doA zdevalo maio čudno, kajti, nisem si moge! predstaviti promenade brez njega! Bil sem v parku pri koncertu železnH čarske godbe, a tudi tam ga ni blloi Gotovo t’či zopet kje v kakem gnezdu' in kuje nove n^klece na polju refoH macije, sem si mislil. Takrat se mi štf sanialo ni, kje ga bodem naSel. ' Mimogrede opazim v izložbi neka trgovine lepak, ki vabi na zabavni večer s plesom v Križevem dvoru. Glej ga! Maribor vedno pleše. Se vročina ne ovira strastnih oboževalcev TerpsH hore. Kot tajnik antiplesalskega kluba pa sem si štel v nemalo dolžnost po-! setiti ta zabavni večer, da si pri teni naberem gradiva in izkušenj za preti*1, plesno propagando. Morda pa me je mikalo kaj drugega, radovednost, želja nega sprevodnika, kateremu je naša po nedolžnem vžitkuv Tega sedaj na družba preganjala spanec, s katerim morem, povedati in bi tudi takrat naj-se je revež vidno boril. brž ne mogel. Faktum pa je, da sem Tak je bil torej naš povratek v se vrgel v svojo najboljšo črno oblekoj Maribor. Bil je skoro vedno enak. kakršno sem nosil le pri naj večjih • praznikih, jo mahal po dolgi, iz^ * * redno prašni cesti proti omenjenemu Kakor, vedno, tako sem obiskal tudi lokalu, ki je dolgo s:ovel za staro tokrat Gosposko ulico. Bila je še vedno nemškutarsko trdnjavo. Kako je danes^ obiskovana dobre, živahna in pestra!ne vem. kakor vedno. ,,, Da me čaka tamkaj veliko preše* Šetal sem dolgo,*premeril;gotovo;pečenje,Mega še slutil nisem, desetkrat celo ulico, a Vinkota'in nje-J- (Konec prih.) govo protiplfisno, družbo' - nisem našel r’ pbčine, ki morajo dobiti zdatno samoupravno pravico z .^voljenimi upravnimi zastopi, lastnimi dohodki in lastnim imetjem. Ti voljeni pokrajinski, ‘okrajni in občinski zastopi morajo prevzeti tudi vs® upravne naloge lokalnega značaja, ’ predvsem pa gospo- bodo po naših vaseh in mestih v sedanjih dragih časih prav gotovo dobro nadomeščali cirkuse. Pametni ljudje pa jih gotovo ne bodo jemali za resne. * Vesničev odgovor na interpelacijo narodnega predstavnika Gjure Dja-rnonja radi Koroške je osupnil marsi- jdarske, kajti čimbolj- bodo ti zastopi j katerega, celo one, v ki itak od tega gospodarski in čimmanj politični, tem- gospoda in njemu enakih niso pričako- bolje bodo naše žlvijenske razmere, Zastopi, ki bi uganjali le brezplodno strankarsko ali pa celo plemensko [politiko, bi nas zavedli zopet v te ižalostne razmere, v katerih tičimo danes. Gospodarski politiki teh malih in najmanjših samoupravnih teles bodo morali paziti tudi na to, da ne dobe financijelnih bremen preko svojih moči, posebno onih, ki jim jih dajejo samoupravni davki, na katere bo ireba paziti, da bOao kolikor mogoče majhni in da se ne bodo mesec za mescem navijali, M-iUor sedaj. Ta sistem teh samoupravnih teles bo najlažje Čuval svoje interese ter najbolje izpolnjeval lokalne krajevne težnje In zahteve, za katere bi centralna vlada ne imela toliko razumevanja niti časa m prilike, da jih upošteva. In kar je tudi zelo važno,, imela bodo v svojih rokah inicijativo. Nikakor pa bi ne bilo dobro, da bi centralni vladni in lokalni samoupravni aparat prišla v naskrižje, kar bi imelo žalostne posledice, da bi izpodkopavalo avtoriteto ali enemu ali drugemu, kar bi lahko rodilo veliko in opasno nezadovoljnost. Ta sistem, izveden s skrajno konsekvenco bo največji blagoslov za naš narod, bo edini spas naše mlade od tolikih nesreč skušane države, ker le on edini je v stanu, da prepreči-naš razpad, do katerega bi nas prej ali slej privedla istotako sedanji koncentrični sistem, kakor tudi klerikalni federalistični, za katerega bodo šli v boj pri predstoječih volitvah naši klerikalci, ker *i hočejo ž njim zasigurati v naši deželi sfojo premoč, ne glede, če radi ,tega tudi vsa država oslabi! S tem sistemom v vprašanju naše uprave se je pridobila demokratska »Iranka vsestransko (naklonjenost tudi pri onih, ki so bili doslej morda pristaši drugih strank. vali posebnega razumevanja za našo Koroško. Mi nismo pričakovali veliko, a eno smo gotovo pričakovali, da bo naša vlada, sedaj, ko smo po slepariji izgubili plebiscit zahtevala priklopitev k naši državi vsaj onega ozemlja, ki se je izreklo pretežno za nas, t. j. ozemlja južno Drave. To bi storila vsaka vlada, pa naj bi bilo tudi še tako slaba in še tako na robu prepada, zavržena in zaničevana. G. Vesnič pa ni storil drugega, • , , ■ , . ’ je to obrekovanje jCf-o.ua je pohlevno „protesiiral prou v~od, tj er so držani uradi, slovesne službe božje, v manjših krajih se vrši slavnost prihodnjo nedeljo 31. oktobra. — Vojna pomiloščenja. ,,Pravda41 Javlja, da je vlada pooblastila vojno ministrstvo, da izvrši večje število po-miloščenja v vojski. — Poročil se je dne 23. oktobra f. 1. v cerkvi Sv. Magdalene v Mariboru g. podporočnik Rihard Vrečer z gdčno nernške lastnine in ki so vedele navesti, j da zdaj skuša z raznimi vestmi zavesti da znaša škoda okrog 19 milijonov kron. * javnost in preiskavo begati in tirati na — Uvorjeni smo, da bo natančna objektivna preiskava tudi ugotovila, da so priliko slovenskih političnih demonstrantov iziorabili »temni elementi* onih strank, zlasti iz »internacijonale«, ki sku- šajo z denuncijanstvom slovenskih ne-krivcev zvrniti pravo tolovajstvo raz svoje sokrivde. . — Boj podganam! Mestni magistrat razglaša: Opazilo se je, da se zaradi nesnage močno razmnožujejo po ^ v/ —— v « /v c \4V1LV D vvij v. * u.u u m u v. t. J J Frideriko Schara, hčerko bivšega imet- j hišah pogane in miši, ki, no samo, da nika glavne tobačne zaloge in hišnega Izelo nadlegujajo stanovalce, ampak-tudi Kronasser, hiš. posestnik. Bilo srečno 1 — Brzovlak Beograd—Budimpešta. Med našo vlado in upravo madžarskih železnic se vodijo pogovori glede vpostavitve rednega brzovlaka Beograd—Budim pešta. — Člani tukajšnjega slov. narodnega gledališča so darovali »Društvu jugosl. akad. v Mariboru" 120 K. Tem potom izreka odbor vsem gg. darovalcem svojo najskreuejšo zahvalo. Živeli posnemovalci ! ¥ &.CI '..U, nci J G. i UliiVV iHUgvuv, da se bolezen po potnikih prinese tudi v naše kraje. Podgana pa igra pri razširjenju kuge važno ulogo. Zaradi tega se hišni posestniki opozarjajo, da v svojem in v interesu stanovalcev in javnosti storijo vse, da se zatarejo kolikor mogoče podgane in miši in da se v njiho vih hišah varuje največja snaga! — Sprejem zidarskega, mizarskega In slikarskega mojstra. Gpspod minister za vojno in mornarico je odredil, da se za vzdržavanje vojaških zgradb . v Mariboru prejmejo v službo 1 zidar- javnost in p napačno sled. Čudimo se, da se naše 'orožništvo ni še podrobneje zanimalo za ta skrivnosten slučaj in spravilo več jasnosti v to zagonetno zadevo. Pričakujemo pa, da se bodo vse pristojne oblasti brezobzirno na ime in renome barona Tvvickla prav kmalu prižgale več luči v ta skrivnostni dogodek itt da ta zadeva konča s čudnimi presenečenji. ra m umei -kV kritiki T“ včerajšnjem kresne noči* v listu je hudomušni škrat „ , ■ r v nnanuum picjmejo V SIUZOO 1 zidar- - Za koroške begnnce *rgeh ski> , raiMrski |n , slikorski .ster 1 &JE3"* fW* *»*> W»o 1560 1800 dinarjev (po kvalifikaciji) m draginjske doklade v znesku 12 dinarjev 50 para dnevno. Pogoji za sprejem kandidatov: a) da so podaniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, b) da niso stareji od 30 let (dokaz krstni list), c) da so od-t ložili svoj rok službe v vojski (doku-[ menil voj. obl.), d) da so dobrega ob- r.v,juU. 6.............. , Vec z železnino, je sklenil, da se odpove vsem sladkostim samskega stanu in se preseli v boljše zakonsko življenje. Mesto venca ponesrečencu so zbrali pogrebci ha fantovskem večeru za koroške begunce znesek 1035 kron, ki se je izročil tuk. okraj, glavarstvu. ~ K povišanju pristojbin. Skoro f-,1-511 od Tnovembra t*** ™ stojb.ne od 1. novembra zvišajo za sto stoinikov). el da niso kaznovani za stojbine od l. novemnra zvišajo odstotkov. Od dobro poučene strani se nas opozarja, da ta vest ni točna. Zvišane so samo vse stalne pristojbine za 100 odstotkov. Torej ostanejo vse lestvične in odstotne pristojbine tudi nadalje nepovišane. — Odnošaji med državljani. „Poli tika44 javlja, da se je vlada intenzivno bavila 1 s položajem, ki je nastal vsled tega, ker so niso uporabile važne odredbe, ki urejajo odnošaje med državljani. Ako se v parlamentu te naredbe ne sprejmejo bo vlada bržkone podaljšalarok moratoriju. — Zvišane takse za koleke. Ministrstvo financ je sklenilo, da se takse kolekov zvišajo sl. novembra za 100%- ».Jadran44, društvo beguncev iz juga naznanja vsem že priglašenim gdčnam. pevkam, da se vrši pevska vaja v sredo 27. t. m. ob pol 20 nri zvečer v društvenih prostorih Pilzenske restavracije, Tattenbachova ul. — Ugotovitev škode pri dogodkih 13. oktobra. Policijska komisija skupno 2 dvema sodnima izvedencema (1 Slovenec, 1 Nemec) je dognala, da znaša škoda izza zadnjih izgredov 1V4 milijona kron. Tudi ta cenitev je približno za 20% previsoka, ker se je izkazalo, da so razne prizadete stranke navedle neresnične podatke pri ugotovitvi škode. Tako n. pr. je trgovec Mydlil navedel1, da so mu demonstranti ukradli približno 1000 kg jabolk ter ga s tem oškodovali Za približno 5000 K. Izkazalo se je pa, stojnikov), e) da niso kaznovani za pvegreške in vsled tega izgubili meščansko čast (dokaz občinsko potrdilo), f) da niso pod kuratelom ali sekvestrom (dokaz občinsko potrdilo), g) da so telesno 1 zdravi in da nimajo nobenih vidnih nedostatkov, h) da so sposobni za ta posel (dokaz s svedočbami in po-selsko knjižico), i) da znajo citati in pisati. Prošnje z v$emi navedenimi podatki in dokazili naj se’ vpošljo komandi mesta Maribor najkasneje do 15. novembra 1.1. ■— Ako so detektivi pijani. V petek ob 14. uri je popivala v gostilni Ko-štomaj, Prečna ulica, večja družba, obstoječa iz trgovcev in železniških uradnikov. Med njimi se je nahajal tudi policijski agent Kovač, ki je.bil zelo vinjen. Družba je pela, si napivala ter zbijala šale. Seveda je hotel tudi Kovač pokazati, kaj zna v svoji stroki. Potegnil je iz žepa revolver, ki je bil nabasan ter pričel z njim merili na družbo. Neki železniški konirolor mu ga je komaj izvil iz roke ter mu rekel, da za ljudi, ki so v takem stanju, ni revolver. Policijski agent se je pa čutil v svojem poklicu strogo užaljenega, potegnil je drugi revolver, ga naperil v družbo ter pričel tuliti: »Sem z mojim revolverjem, kdo mi ga je ukradel, ustrelil bom doiičnega!“ Pri tem je pričel streljati na družbo, k sreči pa ni nobenega zadel. Ena kroglja se jo zapičila v strop, kar se lahko še za pnDnzno ouuu k., izkazalo se je pa, c^nes v*di* Policija, ki je na poziv goda on toliko jabolk niti imel ni ter da i stilničarja takoj došla na lice mesta, je J -... -(-»n 1.1! nnlnl, • v . . . lin n Viorro i no J... ua uu umu ni ler aa \ r v—J .* — 1 ^ mu demonstranti sploh niso nič odnesli. *!ota‘no P9ane£a detektiva aretirala, dru- In i n *_____— ! 1 • ^_ nrlirv nAurnln Tl . Fotograf Mayer je ocenil svojo škodo za skoro 30.000 K previsoko. Lastnik kavarne Neger je za stare polomljene stole računal po > 250 K za komad, dasiravno n'ti 100 kron niso bili vredni. Trgovec Schiveighofer, Koroška cesta, je prijavil, da so mu ukradi, 125 kg mila, ki ga pa mti imel ni. Istočasno s to uradno oce-nitvijo je zapisovala škodo tudi zasebna komisija, sestavljena iz 1 celjskega in 1 ljubljanskega izvedenca. To komisijo so pozvali zasebnj zastopniki poškodovancev. Jjhova ocena pa zaostaja precej zgmui uu arogie zauei na na, za ono uradne^komisije. Tako je n. pr. j do,Čim so drugi zbežali. Težko ranjenega cenila -kodo v Vel. kavarni na 130.000 K vojaka je rešilna postaja odpeljala žbo pa pozvala kot priče s seboj. Razume se, da se je zbrala pri tem dogodku pred gostilno iz radovednosti velika gruča ljudi, ki so imeli zopet lepo priložnost za klepetanje. — Skrivnosten umor srbskega vojaka. Na barona Tvvickla posestvu in sicer pri treh ribnikih, so pred kratkim srbski vojaki pobirali jabolka. V družbi vojakov se je nahajala tudi neka ženska. Tvvicklovi čuvaji so skušali vojake pregnati. Hipoma pade strel, eden vo-j‘ak se zgrudi od krogle zadet na tla, dočim jo je uradna komisija označila na 260.000 R. Skupno je bilo oškodo- vojaško bolnico, kjer je kmalu nato umrl. fa dogodek je zašel v javnost •i no uuni. ju uogoaeK je zasei v javnost ■Jftnnnn VOd tel? 'S1Cer od 50 kron do Pcd Pretvezo, da je, ker je bila med 260.000 Iv* vid ton. Ig 7nnSoln u]rr*rlr» tinini/l 1___1 1*..1 _____ 260.000 K. Od teh je znašala škoda kavarne »Meran 83.000 K, pri knjigotržcu Heinzu 19.600 kron, kavarne »Rotovž« -1.000 K itd. Uradna ugotovitev škode ■ ■ || mili |f|M ■V««|l«i •■■■■•■ mifiiV■’*'« »"g »¥»'»i« « »» • SfraT* IT A B O R* KB** >y.nyurwiiir —OHMhl 'Mmhčf'27. oktobra 1920. gospodarstvo In tr^o^Ina. | Razdelitev rečnih ladij. Posebni ministrski odbor ie sklepal o ukrepih medzavezniške podonavske konference, ki je bila te dni v Parizu. Seji ministrskega odseka so prisostvovali med drugimi tudi dr. Vesnič. dr. Trumbic, Ir. Korošec, general Pešič in predsed-iik brodarskega sindikata Milk/oj Pavlovič. Ministrski odsek je v glavnem pristal na one odloke podonavske konference, ki se nanašajo na nsčin Elačevanja carine in na rečno policijo, [ar se tiče predlrga glede razdelitve (monitorjev bivše Avstrije, vlada ne bo (pristala nanj, ker je nepravičen. Naša Jdržava Ima trikrat daljšo obalo Donave jkakor druge države. Njej so potrebni vsi ti monitorji, da more Izvrševati irečno policijsko službo. Vlada bo naznanila zaveznikom, da je nepotrebno, 'poslati v Beograd komisijo, ki bi imela iprevzeti monitorje. V kratkem bo mednarodna poslaniška konferenca izdala [odlok o razdejitvi trgovskih rečnih ladij. | Beograjske javne zgradbe. Ker (beograjska občina še ni razpisala natečaja za ureditev mesta Beograda, je {minister za javna dela odbil ponudbo [francosko-angleške družbe za zgraditev državnih poslopij. Družba je ponudila Snlnistrstvu za javna dela, da v petih Setih zgradi vse državne zgradbe v Beogradu. \ | V Splitu se ustanovi po dogo-irdru neke grupe domačih kapitalistov eellko parobrodno društvo pod imenom forao". Temeljna glavnica tega društva bt znašala 400 milijonov kron. Vladni jjrogl simpatizirajo s to ustanovitvijo. % | Tvornico za Itonserviranje rib ae namerava ustanoviti v Cirkvenicl. fra tvomlca je bila že zdavnaj potrebna za povzdigo našega rlbarstva. šf I Osnovanje ladjedelnice v Ba-ft&rcu. Naši domači trgovci nameravajo graditi v Bakarcu ladjedelnico manjšega obsega, ki b! izdelovala manjše ladje. | Želesniški materija! Avstro— Ogrske, katerega je dobila lialija o svoje roke po premirju v letu 191 S, pripad-u po sklepu vrhovnega sveta sedaj končnoveliavno Italiji. | Sladkor iz koruza. Inozemski listi poročajo, da je iznsšel dr. A. Smlt metodo, po kateri bi se zamoglo pridobivati tudi iz koruza beli sladkor, ki bi vseboval 80 odstotkov slaščobe. Vozni red potniških vlakov postaje Maribor južne železnice. Veljaven od 1. novembra 1920. A. Prihod: Dunai —Maribor: 9 (L1cyJ-excr.) 1-05 (četrtek); 35g (os.) 9 01; 3 (eksor.) 1334 (sreda, petek, nedelja); 31g (os.) 1951. Praha — Maribor: 7 (brzovI.Piah?-Beograd) 12'43 (sreda, petek, nedelja). Št. IIj—Maribor: 57b (os.) 1542. (Liutomer) — Št. Ili — Maribor: (1822b)'|51b (oseb.) 7 30; (1826b)|53b (oseb ) 20'29. Prevalje — Maribor: 412 (oseb.) 8‘r~ • 414b (oseb) 17*10. Kotoriba —Maribor: 228 (oseb.) 18*52. ' Čakovac —Maribor: 224 (os,)6.45 Sl. Bistrica — Maribor: 60|224 (šolarski) 6*45. Zagreb —Maribor: (506)|8 (brzvl. Beograd-Peahn) 1413 (iorek. četrtek, soboto); (518)|48 (oseb.) 22*26. Ljubljana —Maribor: 42 (oseb.) 9*52; 802 (lovornl-osebni) 13*14; 44 (oseb.) 1626. Trst —Maribor: 10 (LloY' .. \ osmrtnice, posetke, račune ter use tiss^ouine : za občinske in črugs urače- naročila se točna izurse ter se zaračunalo najceneje* mo Podružnica: Telefon . št. 3/U1. >!■«■■■■■■>« W ..... — m ••»•V n« «ra■ «■ a■ »it« I Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi j in najnouejšimi stroji in črkami. Izdaja - Tiskovna zadruga Maribor* --Tiska:.Mariborska tiskanra cl. fc.