Poštnina plačan« v gotormi. m Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 50 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din Izhaja vsak petek. Ljubljana, 19. aprila 1940. B a B H ■ i ■ IH B H111 Leto IX. Št. 16. Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Slovenske bolne pesmi Zanimivo in značilno poglavje zase v našeim godnem življenju je vprašanje slovenskih hoj-9 pesmi. Tukaj mislimo na pesmi, v katerih si . aJ daje duška vzbujeni slovenski narodni vzgon narodno navdušenje, ml aanese prilika, da se zbere skupina st v slovenskih ljudi v okol ju, ki je sl oven- rQjU jfruzit° sovražno, čeprav na slovenskih na-n*e d vi'- In v skupini 'slovenske mladine se vest Z?^*a> da na očiten in kulturne, samoza-sov n' . a‘dine dostojen način poudari in pokaže i0. kci svoje slovenstvo. Nekdo pred- vani« »N ZaPeli- ,n zaP°j°- Najprej »Hej Slo-»Xje ’ Pre.j zastave slave«, »Vojaški boben«, ~~ inT f^še meje«, nekaj sokolskih in fantovsko menit Fl ont:u s°- Iz zadrege jih rešuje »Regi-Parod'^° Ce?d gre« in morda še znane Robove n„i-,. vde. ki pa so deloma že zastarele, deloma tcno pobarvane. Va . Se le pesmi so zastarele zg naš čas. »Hej Slo-him!*’ . j° 'mai° nekateri sploh za slovensko Petan°i ievslalx> prevedena in po tujem napevu prj(kn -?Vai8ka pesem. Pri nas si je sicer že davno v domačinsko praivico in ne bo manjkala ddrki slovenskih bojnih pesmi, vendar kakor se zdi. Morda se jim zdi »zamalo«, da bi »ponižali« svojo umetnost v službo bojnih pesmi in političnih bojev. To bi bilo prav, če bi šlo za malotne notranje politične boje. Toda o teh sploh ne govorilno. Govorimo o elementarnih bojih našega ljudstva z zunanjim sovražnikom. In znano je, da so vsi veliki svetovni pesniki radi opevali boje svojega naroda in mu ustvarjali bojne pesmi, ne da bi (bili čutili to kot ponižanje svoje umetnolsti. Pri nais naj opozorimo le na; Vodnika, ki; je že zelo zgodaj dobro čutil, da primanjkuje našemu narodu bojnih pesmi, in mu je skušal pomagati razmeram in času primerno s svojimi »brambovskimi pesmimi«, pa naj je bil uspeh in način še talko problematičen. Tudi Prešeren se ni ponižal, ko je zapel svojo »Zdravico« in druge, ki bi mogle postati odlične 'bojne pesmi našega nairoda, če bi jih kdo s primerno pieteto in na primeren način uglasbil. Odličen primer, kako je ljudstvo samo občutilo in reagiralo na pomanjkanje slovenske bojne pesmi, je pač nastanek koračnice »Regiment po cesti gre«. Slovenski vojaki sami so jo ustvarili in zapeli v tujini, da so dalli duška svojim čustvom, pq. slovenskih bojnih pesmi, vendar medtem ko je marsikateri sodobni slovenistu poet nav“f ®orem° mirno dejstva, da je in ostane v zadregi grizel pero in si ril s prsti po raz- zadnje le tuja iiresem. »Nanrei zastava marsikateri sodobni slov eniški poet »lave« m J e tuja pesem. »Naprej zastava kuštraini frizuri, trudeč se, da bi si izmislil kakšno dozdevno novo inačico čustev Romea in Julije. Pravilno cenijo pomen 'bojnih in vojaških pesmi ter koračnic drugi evropski narodi, ki izdajajo vedno nove zbornike takšnih pesmi in razpisujejo pesniške in glasbene natečaje za ndve pesmi. V prvi vrsti Francozi, Nemci in Italijani; pa tudi Čehi so bili v tem prav do zadnjega časa in so seveda tudi danes lahko za zgled vsem drugim narodom, kaj more doprinesti bojna pesem in koračnica k uspehu v narodnem boju in pri preibuji naroda, pri mobilizaciji narodnega duha in navdušenja. Drugod se pišejo debele knjige in disertacije o vplivu ene same bojne koračnice na dušo nairoda v njegovem narodnem boju, pri nas pa je to vprašanje, ki še ni našlo odmeva v naši znanosti j n umetnosti. Šele v sedanjih trenutkih se je slovenska mladina zavedla, da nam tukaj nekaj manjka. Boli jo, ko se ob slovesnih prilikah nenadoma vname debata, kaj in katera je prav za prav slovenska narodna himna in ko se pokaže, da tega nihče prav ne ve, ko je treba- zapeti tujo bojno pesem, če hočemo dati sprostitve in poudarka slovenskim čustvom, in se zateči k parodijam, ko bi hoteli biti resni in nestrankarski, res samo in pred vsem in nič. drugega kakoir Slovenci. Nekdo od mladih. uag i Je ze preveč romantično rodoljubarska za čase^ ’ ‘n spominja že preočitno na čitalniške 8Vo- ln veselice. Druge so narodne pesmi, ki so na dar I!*-aC’I1-k!P'e in P°lne narodnega duha, a ven-benmiVu ^s*?’ kar bi naša mladina v nekaterih takšn .F., a zapela. Edino primerna pesem za e prilike je še »Kje so naše meje«. za,]r a *a način se zgodi, da si mladina pomaga iz aavd5e ?:1mairiie|jez°, s ?šumi, Marica« itd. Vse to ski Ja c|oiveka z začudenjem. Malokateri evrop-nih Sf x.,je, dobo je val toliko trdih, brezozir-nam l0ciInih narodnih bojev, ko nam je šlo in Vojna na severu ,Prav znvedi Za Prav v seidainji evropski in svetovni danc,s 8°. vedno gre za biti in ne biti, saj gre Dar-orl ° mnogo večjim narodom za vprašanje pe$nij?ei£.a obstoja. Vendar se to v naših bojnih sjn0 skoraj ne pozna, ampak dobimo vtisk, da ZaPečk&S ^as Preživeli v miru božjem za toplim boji ^oni>. zadovoljni s seboj in s svetom. Vsi ti Pesna j V"aj zaPulstili sledu v slovenski bojni nejjj.j' ..j n .bi bilo razumljivo, če bi bili Slovenci Toda*1 . ’en. narod, ki ne ljubi petja in pesmi, je Rij resnj<;a te Prnv nasiprotna. Pevska kultura tudi dU ^r* -mS vtj<^n.° visoko razvita, kakor je še G bi j ?es- in vsekakor je inalo ljudstev na svetu, 116 le li °, Ijnhila petje. Slovenska narodna pesem, b) niei a> ampak tudi epsko, je izredno bogata Prijj ‘'J^na in je vedno predstavljali a važen Nodn C Za 8ojenie in vzbujanje slovenske uči. V i zav.eisti V ogroženih krajih in v tuji oko-VeHsk ° kila odličen bojni pripomoček slo-l>oju naroda v njegovem stoletja trajajočem Šel si a obstanek. V narodni pesmi je iskal in na-aaNnVein i » nar°d tolažbe in hladila za svoje venskae bolečine. In še danes je v prvi vrsti slo-naro(|tl U080111 tista, ki ohranja in budi slovensko ašnT• l avest P1"’ na'š*h bratih in isestrah onstran Vsejn dla državnih mej in y izseljenstvu. Pri bojna r>p. čudno, da se ni razvila slovenska ^remliP n’ ki ie sicer flri,"orl ®talna in zvesta o je J, vutka narodov v njihovih narodnih bojih. i\. eni :bolj čmrlnrv ipr TP innica ■<»...I----------- tč: sem Jj čudno, ker je naša umetnostna Glasba, d ni višini, in prav tako tudi naša 9stpe^j ^aj’ ko narodni boji še niso bili tulko zapestni :Je,nar^(l. še lahko pogrešal pravih bojnih j9ih, to(|. .^čoic in iskal tolažbe v lirskih pes-°nkreina L.nfs 80 boji zavzeli mnogo bolj !?arO'diniK0u • -i k' zahtevajo tudi nove oblike pe,sn t°J- Pesmi- Tu bi morali ustvariti i v°j-sik0 J 1 m na,ša glasba res nekaj novega in °r buli Tp'?0 ,0?*1' Toda tako naši pesniki ka- 8 en se t® naloge sploh ne zavedajo. Uspehi zaveznikov. Stvari se sučejo jadrno. 9. aprila iso zasedli Nemci Dansko im začeli zasedati Norveško. Poglavitna norveška pristanišča so zasedli tako rekoč z enim zamahom. In to ne morebiti samo nasproti Danski im v bližini norveškega glavnega mesta se nahajajoče kra je, ampak celo daleč onstran tečajuika ležeči Narvik. Tisti Narvik, ki je prav v sedanji vojni posebno važen, ker spaja' švedski rudnik v Kiruni z morjem, ki ne zamrzne, ki torej omogoča, da se ta rudnik izkorišča vse leto. A Kiruma je tudi tisti rudnik, iz katerega edinega morejo še dobivati Nemci prepotrebno železo izven svojih meja. 9. apri la iso ga zasedli i, a 16. so ga. že spet zgubili. Še 14. aprila je pisal Gaydia v »Voce d’ 1 tali a« 0 pomoči zaveznikov, na katero bo Norveška za-i-tonj čakala,. In skoraj na isto sapo in kakor da l)i bili hoteli popraviti prejšnjo obotavljivost, so vdrli zavezniki skozi komaj nekaj kilometrov široki (Jresumd v Baltiško morje in ga minirali z 'njegovimi dohodi vred. Pri čemer je zelo verjel no. da so jim Švedi v roko stregli z besedo in dejanjem. vTomen teh zavezniških uspehov je vse daljnosežnejši, kakor bi se zdelo na prvi pogled. Prvi — in ne najmanj pomembni — je moralen. Kajti da niso mogli Nemci obdržati že zasedenih postojank in še tako važnih povrhu, dokazuje, da jo n jih na mornarica v bojih za Norveško bila re's hudo prizadeta. Ne bomo navajali številk potopljene ladijske tonaže. Natančne bi bilo tako težko dognati, raizen tega pa tudi rastejo z vsakim dnem, če ne z vsako uro-. Toda ravno padec Narvika: je dokazal, kako je imel prejšnji angleški mornariški! minister Duff Cooper prav. ko je dejal v Londonu dan pred; nemškim vdorom v Skandinavi jo: »Doslej še ni nikoli z,guibila vojne tista država, ki je imela olbllast na morju«. 1 udi navznoter bo ta udarec slabo vplival. Kajti v nasprotju z demokracijo mora diktatura kazati zmeraj in samo uspehe. Porazov, posebno večjih, ne prenese lahko. Drugi pomen je strategičen. Za Nemce je moralo biti že od vsega začetka poglavitno vprašanje. kako bodo svoje posadke na Norveškem vzdrževali. S prevoznimi ladjami očitno stvar ne pojde dolgo: prebude vrzeli jim je zasekala angleška mornarica v njih vrste. Z letali? To je moglo iti morebiti v španski ali abesinski vojni, ko ni bil nasprotnik pripravljen. Pa tudi, če bi še do neke mere moglo iti, so potrebe novodobne odprave v sovražni deželi vendar tolikšne, da jih letala ne bi zmogla. Za hrano bi sicer še ne bila zadrega, vzeli ,bi jo pač domačinom, ti pa naj isi pomagajo, kakor vedo in znajo. Toda posadke potrebujejo orožja, težkih topov in zlasti streliva v takih množinah, kakor bi jim letala ne mogla biti kos. Strategično velikeiga pomena so tudi minska polja v Baltiku. Gotovo je, da so bili Nemci že od prvega dne odločeni, da vzamejo po potrebi tudi Švedsko pod svoje »varstvo«, in da vzdržujejo zveze s svojimi norveškimi posadkami čez to deželo, če bi drugače ne šlo. Priprava za to iso bili nemški očitki švedski vladi in zlasti švedskemu tisku, da ni nevtralen. Zaradi teh min pa je pohod in prehod čez Švedsko najmanj zelo otežkočen, če ne sploh nemogoč. In gotovo je, da so tudi švedislko odpornost precej povečale. Velikanski pa je politični ipomein Narvika. Tu govori zemljevid sam najbolj zgovorno. Celo Norvežani sami ne morejo z juga do njega drugače kakor po morju, vsaj po lastnem svetu ne, Nasprotno pa ima Narvik izvrstno želzniško zvezo s švedskimi rudniki: v Kiruni. Samo dobra četrtina tisto razdalje loči Kiruno od Narvika kakor od švedskih pristanov ob Botniškem zalivu. To pa pomeni, da bi bili zavezniki v primeru, če bi bila Švedska od kogar koli napadena, veliko prej v Kiruni kakor kateri koli napadalci, Rusi ali pa Nemci. In to pomeni dalje, da Nemci' ne smejo več računati na švedsko železo, razen kolikor jim ga bodo Švedi hoteli ali mogli prostovoljno dati. Danska pod celostno vladavino. Bil bi pa slep, kdor ne bi videl, dla je prinesla posebno zasedba Danske Nemčiji velike korilsti. Bred vsem je imela Danska skoraj pol milijona ton nafte in bencina, in to je količina, ki celo v 'novodobni celostni vojni nekaj zaleže. Nadalje je' znana Danska kot poljedelska zemlja, ki je izvažala velike množine živil, posebno v Anglijo. Te pridejo sedaj Nemcem prav. Zlati zaklad danske banke, 120 milijonov funtov, si bodlo prav tako gotovo prisvojili Nemci v eni ali drugi obliki. In Nemci so tudi sicer odločeni, da svoje varstvo izkoristijo. Damska bo kmalu nekakšna dlruga Češka. Nemci že uvajajo isvoj celostni sestav. Časopisje je bilo seveda takoj od prvega' dne postavljeno pod nemško nadzorstvo. Uredništvom so zagrozili, da bodo za Nemce neprijazna ali neugodna poročila imela za nasledek, da 'bo list takoj ustavljen, uredniki pa odvedleni v varstveni zapor. Razen tega morajo damski listi pisati, da jo zasedba nasledek politike zaveznikov. Prepovedana so seveda vsa javna zborovanja in shodi. Začeli so pajpada tudi z rekviizicijami. Ge-stapo grozi neposlušnim s koncentracijskimi taborišči. S svojim bencinom Danci ne smejo več razpolagati. Nemška marka je bila na Danskem pred zasedbo vredna nekako šestino damske krone. Sedaj so določili Nemci njeno vrednost z dveima kronama, torej dvanajstkrat večjo. Damski trgovci seveda niso bili voljni, prodajati blago pod takimi pogoji, a že takoj drugi dan jim je morala lastna vlada odrediti, da morajo sprejemati nemške marke, ali praiv za prav le nakaznice za marke. Kakopak je to zelo pripravna pot, d'a se pride poceni in v velikih množinah do dobrega blaga. Nemški vojaki že pošiljajo 'domov pakete z živili in obleko v velikanskih množinah. Za Norveško veljajo kajpada podobne odredbe. Tam so povrh zagrozili Nemci še s smrtno kaznijo vsakemu, ki bi poslušal mobilizacijsko povelje svoje vlade. Iz Norveške poroča »Neue Ziircher Zeitung« še neko posebnost. Medtem ko so vsi časniki vladajoče delavske stranke ustavljeni, smejo neovirano izhajati komunistični listi. Čudno? Ne, mikavno sicer res, ali sicer samo logično in dosledno. Dva celostna sestava, ki samo doma ne dajeta drug drugemu veljave, ki pa čutita zunaj in navzven intimno povezanost misli in koristi. Razume se ob sebi, da ti liisti dol že Francijo in Anglijo, da sta krivi vojne. Nacionalisti — izdajalci. Vojna na Norveškem pa je pokazala še nekaj. Prvi Norvežani, ki so se dali pa razpolago Nemcem, ko iso začeli zasedati njihno domovino, so bili nacionalisti. Eden izmed njih, Quisling, je celo po naročilu nemških zasedbenih oblasti sestavil nekakšno »vlado«. Prvo pomembno delo te vlade izdajalcev svoje domovine je bilo, da je začela groziti tistim sodržavljanom, ki bi hoteli braniti z orožjem svojo svobodo. Norveška i,n švedska poroda pravijo dalje, da je neki drugi nacionalist, polkovnik Sundlo, izdal Nemcem Narvik in s svojo Izdajo povzročil smrt 500 norveških mornarjev. Prav tako je šteti danes za verjetno, da «o Qui:s'ling in njegovi nacionalisti spravili norveško prestolnico Nemcem v roke. Norvežanom se je maščevalo, da so to svojat tako malo resno jemali. Res ni imela med norveškim ljudstvom nobene zaslombe, saj nit mogla dobiti niti enega poslanca, kair je sicer spričo visoke norveške omike nekaj naravnega.. A njihovo izdajstvo priča, da taka zvrst ljudi le naredi lahko neizmerno škodo. Odpor Amerike. Nemški napad na dve mirni državi je zbudil v Ameriki hud odpor,*pa tudi ogorčenje. Obsodil ga jo na nekem časniškem zborovanju zelo ostro predsednik Roosevelt sam, ki je dejal v sklepnih besedah: »Če naj ohranimo omiko, moramo spoštovati pravico tudi najmanjših narodov do svo- bode, ozemeljske nedotakljivosti in samouprave, in spoštovati jo morajo tudi najmočnejši njihovi sosedje.« Roosevelt seveda ve, da zgolj pozivi in lepe besede napadalcev ne bodo spreobrni le. A kot predsednik ne more več reči. Zato pa so ameriški listi bolj razločni in govore o izrednem vtisku nemškega vdora v Skandinavijo. »New York Herald Tribune« piše naravnost, da more samo popolna zmaga zaveznikov varovati ameri- ške koristi in da se morajo Zedinjene države spo-prijazniti z mislijo, da bodo potegnjene v vojno. Podobno ostro pišejo tudi drugi listi. Pri vsem tem je pa zanimivo, da se je tudi med ameriškim prebivalstvom samim precej pomnožilo število tistih, ki iso za vojno. To pai so ravno skandinavski naselniki, ki jih je zelo veliko, ki pal so bili doslej odločno za nevtralnost. Vojna se širi. A prav nič ji še niso videti meje. Izidor Koštrun: Pred novim koledarjem (Razredčeno in pospešeno nadaljevanje.) Torek, 5. VII. 1958. — Beležke »Jutra« objavljajo med drugim besedilo izjave političnih predstavnikov Južnih Slovanov v Avstriji z dne 24. IX. 1918, ki jo je za Slovence podpisal dr. Anton Korošec in ki pravi: »Narod Slovencev, Hrvatov in Srbov je etnično enoten narod in ta enotnost mora ostati nerazdeljiva«. Druga beležka opisuje kongres akademskih organizacij JRZ, na katerem je za akademike JRZ iz Ljubljane nastopil neki Kociper, ki je trdil, da se borijo akademiki JRZ v Ljubljani za jugoslovemsko misel in za velika načela državne in narodne enotnosti. — »Samouprava« zagotavlja, da se novi kotorski škof dr. Butorac ne ukvarja s politiko; nasledek tega je, da hrvaški listi o delovanju tega škofa ničesar Četrtek, 7. Vil. 1958. — »Slovenec« objavlja poročila o navdušenju izselnikov v Porurju, s katerim so ©prejeli ministra za socialno politiko, ki jih je obiskal. Drugo poročilo omenja potek seje občinskega sveta v Ptuju z dne 4. t. m., na kateri je bil dr. Korošec izvoljen za častnega Ptujčana. Tudi v tem primeru ,se je ovacijam zbranih mestnih očetov pridružila galerija, o kateri pravi »Slovenec«, da je bila tesno zasedena. — V Bel,gradu se vršijo priprave za prihod dr. Mačka: namreč seje voditeljev združene opozicije, — Južnjaški časniki JRZ poudarjajo spet kedaj, da je osnovno vodilo JRZ državna in narodna enotnost, unitarizem in centralizem. Sobota, 9. Vil. 1958. — Uvodna beležka »Jutra« je posvečena Petru Rešetarju, »vulgo Frančku Želbotu«, ker se spet kdaj vsaja nad JNS in j mgoslovenskimi nacionalisti, med katere se je — sodeč po namigovanju »Jutra« — štulill1, kadar koli je to mogel. »Jutro« izraža tudi bojazen, da so pasji dnevi hudo prizadeli možgane Petra Rešet ar ja in so mu — možgani, seveda — mogoče že pričeli vreti. Zato mu polaga »Jutro« na razbeljeno čelo mrzel obkladek v obliki spomina na letak z dne 28. 1. 1955, v katerem je Franček Žebot potiskal v nebo Jevtičevo vlado. — »Slovencu« ni všeč »poisebni ton«, v katerem beleži »Delavska pravica« razne dogodke in pojave v taboru »Slovenca«. — Iz emigracije se je vrinil dr. Mile Budak, čigar prihod zabeleži »Hrvatski dnevnik« z zadoščenjem. — V logični zvezi s pohvalo na naslov škofa 'dr. Butorca se peča »Samouprava« v povsem drugačnem duhu s sarajevskim nadškofom dr. Šaričem. Poznavalci morale urednikov »Samouprave« zatrjujejo, da so je dalo že iz pohvale dr. Butorca vnaprej uganiti, da pripravlja »Samouprava« napad na kakega drugega škofa, s čigar delom ni zadovoljna in zaradi česar je to delo »politično«. Nedelja, 10. VII. 1958. — V poglavju »Kaj prai* vite?« objavlja »Slovenec« iz napovedanega razloga pesem Engelberta Gangla, natisnjeno v »Učiteljskem tovarišu« leta 1897, št. 4, iii posvečeno »Stoletnici cesarske pesmi«. — Dr. Anton Korošec odpre pri Sv. Trojici pri Ljutomeru volilno borbo za volitve v »narodno skupščino«. Ker volitve še niiso razpisane, odprtje volilne borbe še ni uradno in se bodo do razpisa vršila z ozirom na veljavna načela parlamentarne demokracije samo zborovanja in tabori z dr. Korošcem kot glavnim govornikom. Iz slike, ki jo bo objavil »Slovenec« v torek, razvidimo, da se je tabor vršil tako na samostanskem dvorišču kakor izven njega; na ,samostanskem dvorišču je bil postavljen oder za govornika, častne goste in reditelje (slovenske fante, žene in dekleta v nošnjah, gasilce v četah, urejene tako, da je stal vsakdo v četi* svoje domače vasi, in so ga vsi poznali), izve« samostanskega dvorišča pa so bili postavljeni zvočniki za tam zbrano ljudstvo. Na odru, ki je služil pred taborom za oltar, so obkrožili dr. Antona Korošca 'številni častni goistje, med njimi poleg vseh okrajnih glavarjev tamkajšnje pokrajine tudi sam Ačimovič iz Belgrada iri predsednik mariborske policije. S tem taborom je bila uvedena organizacijska novost za naše kraje; pod odrom stoječe vrste slovenskih fantov so po sliki obrnjene z 'licem proti dvorišču in s hrbtom proti govorniku. Potem sledi večji prazen prostor, nato šele je postavljenih v presledkih med njimi več vrst slovenskih fantov z obrazom proti odru. Za temi, vrstami istoje žene in dekleta v narodnih nošnjah, njim pa sledi ispet večji Pra' zen prostor. Taun, kjfcr.se neha črta tega praznega prostora, se začnejo vriste gasilcev, ki segajo dol* do izbočila iz dvorišča, obkroženega po samostanskih poslopjih. Zaradi tega na shodu zbrano ljudstvo — na 12.000 duiš ga bodo cenili — shoda n* videlo, pač pa zelo dobro slišalo. Samostansko dvorišče je bilo namreč premajhno, da bi mogm poleg odličnikov, rediteljev in govornika sprejet1 še ljudstvo. Tabor je potekel v najlepšem redu in miru ter najboljšem razpoloženju priredite' 1 jev, in številno zbranim orožnikom ni bilo trebi* nikjer posredovati. Ker dr. Anton Korošec že dolgo vristo let *** spregovoril v splošno dostopnem, javnem kraju, je prisluhnila vsa dežela njegovim besedami. *z bogate vsebine njegovega govora je bilo slišati, kako se veseli, da se mu bratje in iseistre speJ svobodno zbirajo na taborih; zemlja, na kater* govori, je prva vstala v Jugoslaviji, da se na slovesen način spomini dvajsetletnice Jugoslavijo' Obzornik za slovenski jezik So kulturna dela, ki ne morejo po ,svojem značaju in vsebini takoj seči v širino. Zato pa njihem pomen in dejanski Vpliv ni nič manjši, četudi oplaja kulturno delo kakega naroda bolj nekako od zgoraj navzdol. Talko delo je glasilo Slavističnega društva »Slovenski jeizik«. Že drugi letnik laži pred nami. In zgovoren dokaz naim je znanstvenega dela za našo največjo narodno svetinjo. Obzornik, ki isi je dal za nalogo, znanstveno raziskovati osnove našega materinega jezika, stoji, mora stati v ospredju našega znanstvenega dela. Vse druge vede, ki jih gojimo, segajo čez iposebne slovenske podstave, zasidrane so v široki mednarodni dejavnosti, in od tam dobivajo polbud, ki jim seveda tudi mi dajemo svojih. Toda slovenski jezik, to je tisto, kar je najbolj naše. Najbolj bistveno ozna. menilo naše narodne samobitnosti in samostojnosti je, iin skrb in ljubezen, ki mu jo posvečamo, je najbolj viden dokaz naše narodne zavesti in omike. V nekem razgovoru je omenil Masaryk, da je spozna I kot. nekaj posebno značilnega .pri Slovencih njihno ljubezen do slovenskega im slovanskega jezikoslovja. Pravilno je Ma,saryk opazoval naše umsko življenje in kulturno dogajanje. iNe vemo, če je tudi kedaj razmišljal in povedal kaj o tem, zakaj je pri nas tako. Slovenščina je pač, kakor že rečeno, najvidnejše znamenje naše narodne biti, v večini pogledov siploh edino, zlasti še ob pomanjkanju 'določnih zgodovinskih im zemljepisnih mej. Slovenski jezik je bil tisti, ki nas je družil navznoter in hkratu ločil navzven. Kdor je slovensko govoril in mislil, ta je ostal naš. Kdor ne, je postal zaveden ali nezaveden odpadnik, lega so se zlasti dobro zavedali naši narodni nasprotniki — večinoma bolj kakor mi sami. Zato je 'bil njihov boj zoper naš narod zmeraj boj zoper naš jezik — od nekdanjih nemškutarjev in lahonov ipa do današnjih j ugaslo venov. Ni bil slučaj, da so ti zadnji še pred nekaj leti prepovedovali, pisati o slovenslkem narodu, im da so na isto sapo spodrivali slovenščino iz uradov, šolskih knjig, javnega življenja, kakor tudi ni bil slučaj, če so prvi delali pred nekaj desetletji takisto. A za nezadostno našo kulturno pa tudi .politično vzgojo je po drugi strani spet značilno, da ga ni menda naroda na svetu, kjer bi materin jezik tako mrcvarili, kakor mrcvarijo našega. Saj se zlasti naše polizobraženstvo, ki ga je tudi v akademskih poklicih kopalo mero, naravnost ponaša z neko malomarnostjo pri rabi slovenščine, medtem ko bo marsikdo kar neprijetno zadet, če ga opozorimo, da je naredil napako — v tujem jeziku! In ta zvrst ljudi ima nemarno uvajanje tujih besed, oblik im skladnje 'naravnost za nekakšno znamenje neke višje izobrazbe, četudi v resnici dokazuje najbolj nasprotno: znamenje je njihovega malotnega, manjvrednostnega, v tvurnosti obtičalega duha. To nam je prihajalo na misel, ko smo listali po glasilu Slavističnega društva »Slovenski jezik« in.pre-birali njegove tehtne sestavke. Naša naloga ne more biti, da se kritično razravmavamo z vso njegovo mnogovrstno in bogato vsebino. Samo opozoriti hočemo Dr. Rajko Nahtigal piše o imenu panonsko-sloven-skega kneza Koclja, ki je po njegovem mnenju neslovanskega izvira, dr. Ivan Grafenauer poroča o štiftarskem gibanju za časa iprotestantov.skega verskega prevrata, tem slovenskem sektantovstrvu, in njegovi narodni pesmi. Obilo je knjižmozgodovinskiih sestavkov. Dr: Anton Slodnjak piše o vodilnih mislih in tipih pri Cankarju, dr. Alojzij Merhar nam podaja spomine in snov za spoznavanje Ketteja in Murna, France Koblar osvetljuje prve odločne korake Ivana Cankarja v poezijo, ki kažejo njegovo bojevniško naturo, France Vodnik pa pripoveduje o po- stanku Mencingerjeve »Hoje na Triglav« in o nje' go v ih nadaljnjih knjižnih načrtih. Kdor bo zatsledcr val razvoj naše omike, se bo moral zmeraj .ustavit* pri izčrepnem sestavku Martina Jevnikarja »Krištof Schmid v slovenskih prevodih«. Kajti da so km j iižu° plažo tega pisatelja tolikokrat prevajali na naš jezik in jo izdajali zmeraj znova, da pa je spričo mjegf in tudi zaradi njega moralo toliko dobrih domačih in tujih del ostati ob strani, to je vsekako pojav> mimo katerega ne bo mogel iti, kdor bo hotel raz**' meti ves sestav slovenskega vprašanja. V našo p°' litično zgodovino sega Logarjev sestavek: »Triglav’ nemški list za slovenske koristi, im dunajski Slovel*' ci«. Jakob Šolar se dotika jezikovne vzgoje s sestal' kom »Fonetični pouk v srednji šoli«. Strogo jezike' slo v je obsega ob ravnava dr. Franceta Tomlšlilča 0 refleksivnih glagolih v slovenščini, tej posebnosti. fd°' vumskih jezikov, in študija Antona Vratuša »JeiZ* kovne razmere v severnem Prekmurju in slovenske!*1 Porabju«, važen donos za spoznavanje tamkajšnji slovenskih narečij, ki so nam v .svoji prvobitnos ohranila mnogo dragocenega jezikovnega gradiva, tej zvezi moramo opozoriti vsakega, ki hoče p is** ^ spodobno .slovensko, na obravnavo Antona Sovreta oziralnem odvisniku, pri tem pa izrekamo še top.j željo, da bi nam »Slovenski jezik« čimprej vzgoj^ moža, ki nam bo podal pravo stavbo slovenske« sloga in skladnje. N a jmnogov rstnej še jezikovno in knjižnozgodovn sko gradivo nudijo v drobnem tisku »Zapiski« * knjižna poročila. H Koštialovemn zapisku »1 lanv ali planinka« pa bi pripomnil mi: seveda ne o več kockalo (viharno navdušenje v prid dir. Stojadinolviča in idr. Kojošca se dolgo noče poleči); navdaja nas hvaležnost, radost in ponos, 'ker ostajajo viisoki gosti čez leto med nami v naši. sredi; vdani smo tej državi iin razumemo tudi 'brate onkraj meja, da čutijo po naše. Ši.rokoustneži (t. j. ljudje, ki govorijo samo takrat, kadar jim ne moreš odigoviriiti) so slabi junaki; tudi o miših frontaiših v Španiji nismo čuli posebnih junaštev; sicer pa se bomo is terni španskimi junaki kmalu str o,go pogledali' iz oči Večer slovenskega V petek 15. aprila tega leta je nastopila sku-Pjna slovenskih pesnikov in pisateljev v Malem gledališču v Zagrebu ter so brali svoje pesmi Župančič, Pavel Goli a, dr. Anton Vodnik, Edvard Kocbek in dr. Igo Gruden, pisatelj Franc . s' Finžgar fragment pa iz spisa Prerokovana« j? dramatik dr. Br. Kreft odlomek iz drame »Vouka ipuntarija«. Zagrebško Malo gledališče je . I*° 'nabito polno. Preden so nastopili imenovani ■1° 'Predsednik »Društva slovenskih prisateljev« prof. F rane Koblar predaval o slovenskem knjižil, potem ko je najprej slovenske knjižnike Pozdravil 'predsednik »Društva hrvaških književnikov« dr. [Hja Jakovljevič, ki je itudi glavni bednik »Hrvatskega dnevnika«. , Slovenski knjižniki šobili v Zagrebu nad vse sprejeti. Že nekaj dni preden so prišlli v ,jagreb ter s tenn vrnili obisk hrvaških pesnikov 111 pisateljev, ki so v petek 9. marca tega leta Priredili v ljubljanskem dramskem gledališču hrvaškega knjištva. so pisal i o nj ih zagreb-'s ' dnevniki ter je napisal tudi pesnik in pisia-j L.Iv° Kozarčanin v »llrvatskem dnevniku« a jsi sestavek is isliko predsednika »Društva slo-Risateljev« prof. Franceta Kobilarja. Ob-št n-’u. * avt®menik« je izdal posebno slovensko uvJd • ’ Za katero je napisal dr. Jakovljevič tur i'1 l,seskivek o političnih, narodnih in kul-jet-n - 'stikili med Slovenci in Hrvati od 9. sto-ni j. daines, o .slovenskem knjištvu so pa na-K1'1 Poročila Fr. Kobilar, dr. T. Debeljak, Milena V(>, Ti6eva 1 ^Savremenik« je priobčil v slo- 2 S^kein jeziku zbirko slovenskih petami, počen,št ^ -upančičem do najmlajših slovenskih lirikov, zeapen te8’a Pa prestave od lom ko v slo venske pro-in .Finžgarja, Ivana Preglja. Juša Kozaka s ^Jjška Kranjca ter odlomka iz »Veronike De-n,T v« in »Velike puntarije«. «r i a*uj, ko so slovenski pisatelji prišli v Za-U ?’ *° šli na grob Stjieipana. Radiča, kjer je ^ °t. Irance Koblar imel kratek govor v Radi-vv V°. počastitev. Po prireditvi v Malem gledali-P°|Vabil Slovence na. slovesno večerjo za-žuipan Mate Starčevič v hotel »Esplana-»kj V v ®° M' tudi uradni zastopniki in hrva-sprl .Pji^Hiki. V soboto 14. t. m. je sip reje 1 pred-'haž' ^r' Gladko Maček in hrvaški ban dr. Šu-ipa,SI5.vv banskem dvorcu prof. Koblarja, O. Žu-fesm01^’ ^r‘ Vodnika in, E. Kocbeka ter je pro-na,0r Koblar govoril ter apeliral dr. Mačka, da ale ?0niaSa Slovencem, da bodo dosegli svoje ide-M-'vi l^or so jih Hrvatje pod vodstvom dr. VI. °^ka. Odgovoril mu je predsednik dr. Maček, pteV- v Z 1^'il zadano si področje: strogo jezikoslovje. stal fvC1n!'m umovanjem 'bi se pač dalo zagovarjati to c]0lo1Sc‘e. Morebiti tudi pride ikedaj do tega, da se bo 'lik da bo izhajalo dvoje ali še več dbzor- to °V Uameisto enega, in če bo to mogoče in kaidiir bo Prt teni bolje za slovensko znanost. Za danes pr ?e 'Ham zde taki pomisleki odveč, tem Iholj ker ni]c javljata obe panogi, ki jih obravnava obzor-viš' ^ex*koslov,na in knjižno-kulturma, dejansko neko ge] en°t°. Kajti ni ga jezikoslovca, ki Ibii sploh mo-Vfi,P^iti ibrez poznanja knjištva, in prav tako mora ga Pisatel j ih kulturni delavec poznati osnove (lisičjo s katerim dela im ustvarja. To dejstvo pa ^Najlboljše opravičilo za na,čim urejevanja tega ob-Sled ne samo opravičilo, v marsikaterem po- p.iv U Ct'*° prednost. Kajitii le z njim mu je dana tista je ?®st hi živost, ki pridobiva širši krog bralcev, kar Y|Usti pri mas upoštevanja vredno. natvoUln«- da svoje poroči.lo inaj.lepše končamo, če Šilcih te*no iiz že omen jernega Sovretovega sesta vka .tole Me>P»o besedo: Pa .š(fZ'k »i »gmajma«. To je treba nenehoma poudarjati, * je „ zaleže. Kako je bilo že s tistim župnikom? Pri-P° voln !l<)vo faro in prvič pridigal. Govor je bil ljudem nekolik ^'ugo nedeljo je pridigo ponovil. Farani so se Prijcu Vf^Lli. Ko ipa jim je v tretje isto povedal, so ga 4Ljub;' ° • kako da isaimo prežvekuje. Pa jim je rekel: 'listo 0 trH)b. kaj vam bom ipravil novega, saj se šo tega tfeb.a Prijeli, česar sem vas dotlej učil.« Da, venomer je ?aj ju Pori|itijati, sebe in druge. Naš jezik je tega vreden, r ;pre,moremo. Pa kiaj bi o teni! Povejo pa Je C[tnkar, lepše ipovedati jaz ne iznam. Naš jezik J<‘?i'kov j 1 .občutljiv, veliko občutljivejši miimo drugih ftli uian- imajo .na stotisoče besed. Tem nekoliko več Mi nesnago ,ne škoduje tako hitro: laže jo izločijo, ister ir,0! |le' prebavijo. Slovenska beseda pa je ka,kor «Der • ,vsa'ca tuja iprimes ga takoj skali; igrezniee ilsti.lne Jttt* greli. Narobe: povsod je treba postavljati j P.^ave in .gledati, da delujejo. Če tega ni, se nam *' iiibfl^1 zam°čvariti, ga utegnemo izgubiti. S teim pa ''Us Več /\ na.r°dno dušo, bi izgubili sami sebe, me bilo bi '“Sg mi hočeimo živeti, to je naša tisočletna pravica, 'n°st, ne samo do nas samih, tudi do velike skup- v oči, ker nam jih sedaj vračajo; volitve še ne bodo jutri, ker jo tako rekel predsednik vlade v Skoplju (smeh in navdušenje); h koncu ponovimo prisego zvestobe! — Ta, od plemenitih čustev do vsakogar prevzeti govor je bil pozdravljen z nepopisnimi ovacijami in z god!bo in zatpečaten z običajnimi brzojavkami na razna meistai. Po raznih govorih manj pome.mbnih oseibno'siti so se ljudje razšli zadovoljni, da so smeli biti navizočni pri prvii proslavi dvajsetletnice dnžave. (Dalje prihodnjič.) knjištva v Zagrebu . ki je Slovence potolažil, da bodo dobili tisto, kar imajo Hrvatje, in pa ban dr. Šubaisič, ki je po-udairil, da ga veseli uspeli slovenskih knjižnikov v Zagrebu. Svoje načelno stališče o novih prijateljskih stikih med hrvaškimi in slovenskimi pisatelji in pesniki smo zavzeli že v »Sloveniji« z dne 15. marca t. I., ko smo poročali o mastopu Hrvatov v ljubljanskem dramskem gledališču. Poudariti pa moramo ponovno, da, sta večer hrvaških pisateljev v Ljubljani in večer slovenskega knjištva v Zagrebu poudarka samostojnosti in samobitnosti Ošlak Ferdinand: Spomini na osvobodilne boje za Štajersko in Koroško v 1.1918-1920 (Nadaljevanje.) Da je zapustili Miikl bojilšiče, ne ,da 'bi 'bili umaknili tudi isvoje oddellke, poitrjmje izjaiva prej omenjenega ujeimiika, ,da je VIiikla itudi njegovo vojalštvo presenetilo .in razjezilo. Čeprav anan kot zmožen častnik, ni bil doraste! našeimu nadiporočniiku Zeilhoferjiu. Vsi njegovii ,dobro iizdelani nalčnti so se izjalovili, ker je podcenjevat iin vse premalo poznal Zeilhoferja iin njegovo na vse nioreihUrnosti pripravijeino 6. stotnijo. Kako je za domovino kri prelil poveljnik slovenske posadke v Radgoni, nadporočnik Benedikt Zeilhofer. Začetek bojev za vojašnice je naša posadka pričakovala pripravljena z orožjem. Pri vseh oknih vo-jašmic so stale strojne puške. .Najvažnejšo in najbolj izpostavljeno strojno puško je prevzel sam poveljnik Zeilhofer, da bi 'že naiši prvi streli napadalcu dokazali, kako smo Slovenci kot branitelji pripravljeni. Kakor hitro so bližajoči se oblogovalci prišli pod doseg Zeilhofer je ve strojne puške, je on kot odličen strojničar prvi začel z drdranjem, ki je bilo hkrati znamenje in uvod za razbesnel početek vsega pokanja. Nasprotnik, čeprav zaradi naše pripravljenosti nekoliko dzuenaden, se je kmalu znašel. Začel je srdito odgovarjati s svojimi strojnimi puškami, ki so predvsem merile na okna naše vojašnice. Ena takšnih sovražnih k rogelj je zaidela Zeilhoferja v trebuh. Padel je na tla. Sunite jeti so ga odnesli v malo stransko sobo, kjer so ga obvezali. Njegovo puško so nato prevtzeli drugi sitrelei. Bolj kakor rana, je Zeilhoferja pri tem muičilo to, da se ni mogel več udeleževati boja in pa skrb za vodstvo boja. Telefonisti so mu morali do njegovega hrvaške in slovenske kulture, poudarek samostojnega hrvaštva in samostojnega slovenstva, od slovensko strani pa tudi izraz veselja nad svobodo Hrvaške, ki se ji bliža hrvaški narod in obenem željo in zahteve Slovenije, da doseže isamostoj-nost, ki jo ima oziroma jo bo dobila Hrvaška. One 9. marca tega leta je bila v Ljubljani, dne 15. a,p r ila tega leta pa v Zagrebu slavljena' misel federacije, ne pa kakšno juigo,slovenstvo! V Ljubljano so prišli iz Zagreba samo pisatelji, in ipesi-niki, ki so prepričani Hrvatje in so to bili tudi zii časa najhujšega jugoslovenskega pritiska, ljudje, ki bi jih bili pred nekaj leti juigosloveni pri nas vsiaj zasmehovali kakor so zasmehovali predsednika dr. Mačka in še prej Stjepana Radiča, ki so ga zmerjali z izdajalcem. Slovenski pisatelji so pa v Zagrebu počastili najprej isipoi-min Stjepana Radiča na njegovem grobu, čeprav je na primer ljubljansko »Jutro« pred lleti do kraja grdilo vodnika Hrvatov Stjepana Radija, ko jo še živel in trpel. O j ugos 1 o ven s t vu v Za,grebu ni bilo govora, še manj pa o kakšnem »postopnem stapljanju«, o katerem so pisali trnli ljudje iiz Ljubljane, ki se štejejo med kulturne delavce, in to tudi v zagrelbške, pa seveda ne v radicevske liste. Za take 'ljudi iz Ljubljane so časi zašli in nimajo ničesar več iskati, najmanj pa v Zagrebu, 6e jih že med nami omahljivci še ležišča na vojaški islamniici, na kateri je ležal na tleh, napeljati poljski telefon, po katerem je vkljub rani in onemoglosti zasledoval in vodil nadaljnjo obraimlbo. Zeilhoferjevo rano je v teku kritičnega dopoldneva moral pregledati, očistiti in obvezati nalš ujetnik dr. iKaminiiker. Popolno okreval je ipa Zeilhofer v bližnjem zdravilišču Slatina-Radenci, kamor smo ga prepeljali, ko so 'to dopuščali boji. Zeilhoferjeva povezanost z oddelki njegove radgonske garnizije se prav lcipo zrcali v tem, da tudi med tem, ko se je zdravil v Slatimi-Radencih, svojemu namestniku ni v celoti izročil poveljstva, čeprav je bil ločen od sivojih Po vsem lahko trdim, da je bil Zeilhofer v času naše zasedbe in obrambe Radgone med nami prvi rodoljub, prvi slovenski poveljnik, čuvaj, patroler. opazovalec, strelec, branitelj iin ranjenec ter iprvi junak. Petje znane slovenske: »Če puške pokajo, se sablje bliskajo, mi fantje vriskamo«, kakor tudi narodne himne in drugih slovenskih narodnih pesmi med bitko v Radgoni. Slovenci uživajo sloves dobrih pevcev. V mislih nimam ipoklicnih mmetniiJkih pevcev, temveč naše domače narodno petje. Slovenski vojaki so že od nekdaj iznani, da so s petjem in vriskanjem navduševali in olajševali sebi in svojim tovarišem ne vedno prijetno vojaško življenje doma in na fronti. Marsikatero nevoljo i:n neprijetno uro so sii slovenski fantje kot vojaki s petjem olajšali. O vojakih pa. ki bi prepevali sredi bojev med ognjem in dežjem sovražnih siviinčenk iz strojnih pušk, je do danes bilo prav malo slišati, ker je v takih trenutkih vojaštvo .navadno molilo in ne prepevalo. Radgonski pevski nastop naših takratnih slovenskih vojakov-prostovoljcev, uprizorjen z nasajenim 'bajoneti na nabitih puškah in z ročnimi granatami v rokah, je bil gotovo čisto svojevrsten. Ko so se vršili prvi boji za Radgono, v katerih se Opazovalec Centralizem brez centralizma V »Večerni k u« toži dr. Bogumil Vošnjak, da je 'dolga leta upal, da se bo našel slovenski založnik, ki bo 'priredil slovensko zdajo njegove v srbohrvaščini pisane knjige »Borba za u jedili jenu narodmu državu«. Kajti slovenski založniki da imajo samo dovolj denarja za vse mogoče prevode, ki z našim narodnim življenjem nimajo nič skupnega. Tu bi pripomnili več stvari. Prvič to. da je človek, ki je po rodu Slovenec, sploh napisal knjigo v srbohrvaščini. Čemu vendar, če so pa po tistem nacionalnem nauku, ki ga oznanja ravno Vošnjakova politična družba, Slovenci s Srbi in Hrvati en narod z enim, jezikom? Toda Vošnjak je to načelo zdajci zatajil in pisal v srbohrvaščini namesto v slovenščini. Zdaj bi pa hotel še prevajati iz tega enega skupnega jezika v ravno ta en skupili jezik. Drugič jo treba že kedaj poudariti, da nas Slovence ne bo nikoli kdo ve kaj zanimala stvar, ki jo je spisal človek slovenskega rodu najprej v drugem jeziku in še povrh zoper načela, ki jih je sam oznanjal. Če se njemu zdi prav, da pridemo Slovenci šele v drugi vrsti, se pa Slovencem ne more zdeti prav, da bi prišli šele v drugi vrsti. Še prav posebno pa ne bomo trpeli dvojne mere: enkrat imamo skupen jezik, in vsaka srbska ali hrvaška knjiga naj bi bila že tudi naša, drugič pa naj bi ne smelo voli jati, da bi — tudi po nacionalni logiki — morala biti prav tako vsaka naša knjiga tudi srbska in hrvaška. Mimogrede pa bi se tudi s knjigotržnega stališča — vsaj po nacionalnih naukih — vendar ne splačala še ena izdaja neke »naše« knjige, ki je že izšla v »našem« jeziku! Tretjič bi pa samo ,še ugotovili, da je vendar Vošnjakovo ls rbskoli r vaško knji,go izdala »Tiskovna zadruga«, torej založba, ki dela med Slovenci in v kateri 'gospodarijo jugosloveni slovenskeiga rodu. Očitno torej ni mogell dr. Vošnjak pridobiti med Srbi založnika za knjigo,, ki jo je spisal v njihnem jeziku in v njihno korist. Ali se ine zdi samemu dr. Vošnjaku malo, recimo, čudno, zahtevati od Slovencev, da izdajo v prevodu knjigo, ki jo Srbi niti v izvirniku niso marali izdati. Vošnjak razklada na koncu še, da je on za »koncepcijo« jugoslovanskega (pravilno jugoslovanskega!) nacionalizma, da je bil tej »koncepciji« zmeraj zvest, da pa se ta ne sme zamenjati s centralizmom, ki je zavladali: v naši državi, J oda ravno Vošnjak je bil med tistimi, ki je koncepcijo jugoslovenstva zamenjal s centralizmom, on je bil tisti, ki je glasoval za vidovdansko ustavo in ji parna,gal do sicer dovolj klavrne zmage, on je centralizem te ustave opravičeval in zagovarjal in on je v tistih dneh izumil pojem »dekoncentracije«, ki je bila samo druga beseda za centralizem. Ta je prišel namreč takoj ob prvih korakih v naš isvet na tako slab glas, da so morali njegovi preuižitkarji prihajati zmeraj z novimi oznamenili, s katerimi so pokrivali njegovo umazano in osovraženo podobo. Med prvimi ozinameiniTi pa je bila ravno Vošnjakova dekoncentracija, ki jo je pozneje zamenjal unitarizem s tistimi znamenitimi »širokimi« sanw> upravami, ki jih v njegovem znamenju nikoli ni bilo, nikoli ne bo in tudi nikoli ne more biti. Da pa si upa dr. Vošnjak danes trditi, da njegova koncepcija z glasovanjem za centralizem vi- dovdanske ustave ni 'I>illa centralistična, da povrh ta'ko očitno računa ina kratki -spomin in pomanjkljivo presodnost mašili ljudi, toi pa .je stvar, ki spada k njegovi podobi. Veliko taktike — malo načel Na Hrvaškem so uveljavili dne 13. t. m. nov volilni red za podeželske občine. Posebnost tega volilnega reda je, da uvaja javno glasovanje, in posebnost tega javnega glasovanja je, ^da,ga je zdajci sam »Hrvatski dnevnik« opravičeval, češ da v občini ne gre za politična, ampak le za gospodarska vprašan ja. Treba pa je pri tem poudarili. da je sicer »Hrvatski dnevnik« kakor tudi njegova stranka zmeraj in v vseh primerih bil zoper javno glasovanje, ki da potvarja ljudsko voljo. Komaj tri dni po uveljavljenju teiga volilnega. reda pa je napisal »Hrvatski dnevnik« v svojem uvodniku med drugim tudi tole: Na Hrvaškem bo ostalo pri občinskih volitvah glasovanje j a vino. Ob tem povodu je zapisala »Politika« /, dne 14. t. m., da se ne ve, če bo tudi v drugih delih države ostalo javno glasovanje pri občinskih volitvah. Ta dvom nas je res iznanadil. Mi mislimo, da .jo j a vino glasovanje na Hrvaškem na vsak način prejudiciralo načinu glasovanja izven Hrvaške, ker mi Hrvatje nisimo (isti, ki ;b:i se zavzemali za javno glasovanje. Seveda nismo .zoper to, da bi bilo pri občinskih volitvah izvetn Hrvaške tajno glasovanje. Še več, ljubo Ibi .nam bilo, če ibi ise vsaj tam uvedlo tajno glasovanje, četudi, odkrito rečeno, sumimo v to, čeprav priznavamo, da so raizmere izven Hrvaške drugačne in da bi bilo tam potrebnejše tajno glasovanje zaradi zagotovitve volilne svobode... Iz tega pisani ja zveni sum. da bi ponekod radi, da ravno na Hrvaškem ostane pri javnem glasovanju — za vsak primer. Morebiti utegne ob tej priložnosti »Hrvatski dnevnik« vso stvar bolj do dna premisliti. Potem bo ipa tudi spoznal, da ni dobro, iti kar tako mimo davno in javno izpovedanih načel. Kajti preveč taktike le prerado načela zaduši. Na drugi strani pa tako mešetarjenje z načeli zmeraj demoralizira ljudske množice. Hrvatje so ise zmeraj ponašali z visoko politično zavestjo in moralo svojega ljudstva. A ob takih načinih ju utegnejo zaigrati, in tiste temne sile, ki jim! narekujejo to taktiko., bodo naizad-nje slavile zmaigo. Mi vemo in razumemo, da ni mogoče zmeraj z glavo skozi zid, vemo tudi, da Hrvatje nimajo lahkega stalliišča nasproti velikosrbskim hegemon istom in centralistični reakciji. A neka meja mora biti, zlasti še v takih primerili, ko tudi nasprotnik ne more imeti tehtnih razlogov za svoje zahteve in sc vsaj boji stvarnega, javnega .razravnavamja glede njih. Navsezadnje še razumemo, da je le prevečkrat treba na tem političnem svetu sprejeti stvar, ki jo človek sicer odklanja z umom in srcem. Ali nekaj bi ne smelo nikoli biti, da bi ise taka stvar opravičevala z razlogi in na način, ki srno ga dotlej pobijali. Sicer zgubimo pravico, da bi še kedaj zahtevali vere in zaupanja v naše besede. Širite naš tednik „Stovenijo“! je večina maše posadke branila v bivši konjeniški vojašnici, je ibi Io za postrežbo s polno paro delujočih strojnih pušk pri oknih itd. potrebnih le nekaj vojakov, ki so se ocl časa do časa menjavali. Vsa ostala posadka je stala po isobah opasana, pripravljena z orožjem, bombami in strelivom v rokah in za pasom, da nastopi tam, kjer bo treba. Peketa«je malših strojnih pušk iz vojašnice na sovražnika in sovražnikovih na vojašnico ter detonacije ročnih .granat, katere je metal moj oddelek zunaj med sovražnimi postojankama, je delalo bojni koncert, ki ga filmski režiserji pri igranju in posnemanjiu vojnih prizorov ne bi mogli bolje uprizoriti. Častniki in moštvo, ki niso streljali, so stali po sobah in hodnikih ter gledali kako padajo v sobe sovražnikove krogle, ipred katerimi so se varovali tako, da so se postavljali v kote, ki »o za krogle manj dosegljivi. Da bi vojaki to čakanje in opazovanje, ki je za živce bolj neprijetno kakor streljanje, laže prenesla, je častniški namestnik .Špes, prostovoljec zrelejših let, ipo poklicu sodni uradnik iiz Kozjega, dal spodbudo, da bi začeli prepevati. V nekaj minutah je Špes z ročno granato namesto z dirigentovsko palico vodil petje močnega moškega zbora, ki je imed pe-ipe-pe-pe lajanjem obojestranskih strojnih pušk vkljub nevarnosti in resnosti položaja odpel celo vrsto slovenskih pesmi. V ^popolnitev koncerta so nepevci med prestaiiiki vriskal i, kakor j mikajo naši fant je po slovenskih vaseh. Odpeli so celo v reto raznih pesmi, od katerih je znana slovenska koračnica »Če ipušlke ipokajo ■so sablje bliskajo; mi fantje vriskamo« potrdila, da je z besedilom in smiislom imenovanih svojih verzov popolnoma pravilno popisano razpoloženje slovenskih fantov in mož med bojevanjem. Položaj, v katerem so se fantje takrat nahajali, je bil popolnoma v skladu z vsebino in smislom petja. (Dalje prihodnjič.) O prizadetih srbskih koristih »Trgovinski glasnik«, uraidlno glasiLo čaršije, strašno skrbi država sploh in Srbija posebej, odkar je .bilo s priznanjem hrvaške narodne in kulturne samostojnosti povedano, da je jugosloven-ski centralizem doigral. V zadnjih časih trdi celo, da je razmejitev Hrvaške škodovala nc samo srbskim, ampak tudi hrvaškim koristim. Potegnjena meja zaradi tega ne bo mogla ostati. Kajti kar je v .škodo srbskega naroda* ne more biti v korist Slovencem in Hrvatom. C) vsem mogočem govori ta velikosrbski list, samo tega nam noče razodeti, v čem so bile s sporazumom prizadete srtbske koristi. Kajti če gledamo na sporazum s kakršnega koli stališča, vendar ne moremo dognati drugih bistvenih sprememb, kakor da se nekoliko več hrvaškega denarja porabi doma kakor prej in da so Hrvatje dobili nekaj več javnih del kakor prej. Še davno pa niso seveda dobili vsega, kar jim gre. A trdno voljo imajo, da dosežejo tudi to. Zato naj bi že kedaj »Trgovinski glasnik« in njegovi bratci v znamenju jugoslove nist v a rajši naravnost .povedali, kako mislijo. Da imajo namreč za upravičene srbske koristi, če se uporablja slovenski in hrvaški denar za srbske namene in da imajo srbske koristi za prizadete, če se slovenski denar porablja za slovenske, hrvaški pa za hrvaške namene. Tako naravnost pa seveda ta zvrst ljudi noče govoriti, preveč očitna bi bila nesmiselnost in nelepa sebičnost njihnih zahtev in želja.. Zato rajši govore o oškodovanju srbskega naroda in Hujskajo zoper sporazum, ne da. bi z enim samim stvarnim zgledom povedali, kakšne vrste je tista škoda, ki jo prizadeva sporazum srbstvu. Rodnost v Italiji Italijanska visoka rodnost je tisto, Ikar poudarja uradna Italija zmeraj znova, 'kaidlar opravičuje in utemeljuje svoj imperializem zlasti nasproti Franciji. Zanimati utegne zato inarsilkoga, kaj pravi na to »Teimps«, eden izmed vodilnih francoskih dinevnikov: Ne bilo bi .natančno, presojati demografsko vprašanje Italije samo po naraščanju prebivalstva. Medalja ima tudi drugo strain. Medtem ko narašča število prebivalstva, pada odstotek porodov. Manjša ste demografska življenjskost. Če hočemo dobiti glede tega natančno sliko, je dovolj preleteti tele števili .k e porodov na tisoč prebivalcev: v razdobju od 1881 do 1885 je bilo 30 porodov i«a tisoč prebivalcev, v razdobju od 1886 do 1891 jih je bilo 37,5 na tisoč, od 1891 do 1895 jih je bilo 36, od 1896 do 1900 jih je bilo 34, od 1901 do 1905 jih je bilo 32.7, od 1906 do 1910 jih je bilo 33.3, od 1911 do 1915 jih je bilo 31.5, od 1916 do 1920 jih je bilo 23, od 1921 do 1925 jih je bilo 29.8, od 1926 do 1930 jih je bilo 26.8, od 1931 do 1935 pa 23.8. Leta 1936. jih je bilo 22.4, leta 1937. jih je ibiilo pa 22.9, leta 1938. jih je bilo 23.7, leta 1939 pa 23.6. Druge statistike kažejo, da vlada to padanje bolj v mestu in mainj na vasi, bolj na severu polotoka kakor na jugu. Torin, Ge.nova, Asti in nekatera druga mesta s 13.3 porodi na tisoč prebivalcev stoje v tem pogledu pod Parizom. »Temps« navaja nadalje še, da isicer navedene Janez Kocmur: Brez naslova (Nadaljevanje.) Nekoč opazi mati, da si segam v lase. Prestrašena pogleda in najde — uš. Brž me ostriže na papir in vrže vse skupaj v ogenj. Nekaj dni pozneje sem bil premeščen v drugo klop. Bila je v šoli, ne dia bi bila omenila. To tsem posnel iz njenega razgovora s starejšo sestro. Ta jo je ipri tem popravila, rekoč: »Saj ni profesor, on je sa-mio učenik. Profesor je več kot učenik; profesorji so samo na gimnaziji.« Mati pa: »Saj vem; rekla sem mu vseeno profesor; vem, da se mu je do-padlo. Več se lahko reče; manj ne.« Bolhe se pa niso dale pregnati; te niso poznale stanovskih razlik, da smo jih bili deležni vsi več ali mainj. Držale so se s trdovratnostjo, proti kateri je finska odpornost prava strahopetnost. Mogoče zato, ker so dobivale ipomoč od' vsen strani sveta. Da zarod ne bi izumrl, ampak se nasprotno še okrepil s križamjeim, so donašalj ob ipočitnicaih vojaki nove iz vseh delov monarhije, sem ter tja pa tudi romarji bolj domača plemena. Večina staršev se ni brigala za to, Ikje sedi njihen otrok. Preprostejši že celo ne; ti so se sploh ogibali šole itn uradov, a se tudi niso zavedali, da imajo kako pravico. Tako se je dogajalo, da so bili učenci posameznih skupin med seboj pomešani največ po učiteljevi preudarnosti. Da so pri tem odločali tudi raizni oziri, se razume samo ob sebi. Stanovsko prerešetamo so bile le prve klopi. Nepoboljšljivi zanikrmeži so prišli čisto zad, da ne bi motili drugih. Gosposkega ni 'bilo med njimi nobenega. Večino so tvorili otroci staršev samostojnih poklicev in pollkmetov. Od delavskih stevilike niso strašne, 'kajti padanje porodov se vrši polagoma. Toda tudi, če ibi se to padanje ne povečalo., bi stala vendar Italija v dvajsetih leitih na začetlku razdobja demograf sik ega upadanja. Iznenadaje dejstvo, da je ostalo število rojstev na isti višini ravmo v razdobju med 1931 do 1939, ko se je zoper padanje rojstev največ naredilo. Mali zapiski V soju jugoslovenstva Pred nekaj leti — seveda pod slavno vlado predsednika JR/ dr. Stojadinovica — je bilo dovoljenih I K) mili jonov dinarjev kredita iz držav-ne blagajne za ureditev belgrajskeiga rečnega pri" stanišča, I o je več, kakor je bilo kedaj dovoljenih za vsa naša morska pristanišča, to je toliko, da bi mi mogli z njimi rešiti vsa prometna vprašanja v Sloveniji, če bi jih kedaj dobili. Odveč je seveda posebej pristavljati, da je bil to slovenski in hrvaški denar. Konec Janškega^ leta bi bila morala biti 'dela v glavnem žo dokončana. Sedaj se je pa pokazalo, da ise je delalo nepravilno in slabo. Slabo in ne-strokovnjaško je bilo delo, četudi ®o hodilo z dnevnicami dobro podprte komisije v zamejstvo, da tam »študirajo«, kako. sc take stvari delajo- ( lo se pravi, ravno zaradi takih komisij! Pr ei m enovan j e Pol jsko mesto Lodz, ki je bilo tuldli pred svetovno vojno izven Nemčije,' a je zdaj pridruženo nemškemu okrožju Warthegau-u, so Nemci preimenovali i v Litzmannstadt. Prebivalci so v veliki večini — nad 90 odstotkov — Poljaki in Judje. Iz poljske Bele knjige Maja 1939 je prišel Potemkin v Varšavo itn obljubil, da se bo Rusija v primeru ncmšlko-poljskega spopada vedla dobrohotno.. 11. septembra 1939, ko je bila Poljska že deset dni v vojni z Nemčijo, se je pritoževal ruski poslanik v Varšavi zaradi nemških zrakovnih napadov v bližini ruskega ozemlja in izjavil, da sovjetska vlada ne želi, imeti skupino mejo s celostno Nemčijo. 17. septembra je začela vdirati rdeča vojska na Poljislko brez vojine napovedi, ne da bi bila pretrgala diplomatiičmo razmerje in ne da bi bila odpovedala nenapadalno poigodlbo. Poljski delavci v Nemčiji Iz zasedene Poljske so prepeljali v Nemčijo okoli milijon Poljakov, da pomagajo poselbno pri poljiskem delu. Ti Poljaki se seveda ne smejo svobodno gibati, in izmik ali 'be,g od dela se strogo kaznuje. Prepovedano je vsako intimnejše druženje z njimi, in nekaj Nemk, ki so se spopri-jaznile z njiimi, je bilo ostro kaznovanih. Da se tudi na zunaj ločijo od Nemcev, morajo nositi na obleki rumen naši v vtisnjeno črko P. Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljana, so bili največ nezakonski varovanci, tedaj splošno pankrti imenovani, sirote in pollsirote. Po teh jo le redko padila palica; po mncinju učitelja se ni izplačalo. Ta je večkrat vzkliknil: »llvala Bogu, da bo leto kmalu pri kraju; potem se vas 'znebim.« V višjem razredu je prevzeti novo zapuščino, toda manjšo, zato pa živahnejšo. Peti razred je bil že skoraj popolnoma »očiščen«; do njega so se povzpeli le redki od! zamik mežev. Med mepdboljšljivci je bilo več pravih hrustov, ki se niso dali kar tako. Kdaj kdaj je kdo nastavili roko, da prestreže udarec, češ: »Teplj me že ne boste!« Zgodilo se je tuidlii, dla je kateri zatulil, še preden je učitelj dvignil roko, da se J* razleglo po vsej šoli. Bili so vsi krepke rasti, majhnega im slabotnega ni bilo med njimi nobenega. Tudi ti so bili skupina za sebe, nekaka skrajnost, ki ni občevala z nikomer iizven svojega kroga in ki se jim tuidi nihče ni skušal približati; Na ostale so gledali z nekim prezirom, skoralj aosom. Bratili so se le v šoli; zunaj nje s° ili svoja pota, družeč se največ s starejšim’ potepuhi. Obnašali so se kakor odrastii; kadil' so cigarete, hodili na »tef«, lovili tiče, »rabutali«-Nekateri so že pili žganje. Igrali so tudi za denar; neredko kar predi šolo, teda j splošno zmano »cifra-mož«. Večkrat jih je zasačil učitelj celo med p°' ukom pri kartah. Med seboj so bili solidarni, dfl ni izdal drug drugega zai nolbeno ceno. Vendar se je pretežna večina, njih v poznejšem življenju popolnoma spremenila; več jih je Krekosilo celo mnoge tovariše s skrbno vzgojo-oka učiteljev mi sejala zastonj; •olkoliščitne^ s0 storile, da je vzklilo v mladosti sprejeto seme »e'e pozneje- Tudi' življenjske izkušnje mladih >z' ol>čencev niso bile zastonj. (DiJj*-)