*t. 24
V Gorici, v torek dne 28. februvarija 1911.
likala trikrat na teden, in sicer r torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: .
vse leto   ,   .   15 K
Posamične številke stanejo 10 vuV V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah.
»SOČA2 ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot bo Goriškem .in tirafliftftnkem*-in dvakrat v letu n Vozni red že-leinic, parnikov in poštnih zvez". Ha naročila brez doposlane naročala« se ne oziramo.
Tečaj XLI
>VBe c« narod, avobodo in napredek!'« Dr. K Uvrič.
Uredništvo
i nahaja v Gosposki ulici št. 7
Gorici v I. nadstr. na degno, (Jpravništvo se nahaja v Gosposki uliti $t. 7 v I. nadstr. na le?0 v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov '.odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon »t. 83. —
»Gor. Tiskarna" A. GabrScck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
čudno — ti dve imeni skupaj! šu-steršič in Pajer!
Tukajšnji laski; klerikalni list »L'Eeo del Litorale«, za katerkn stoji državni in deželni poslanec dr. Faidutti, se bavi s 50-letnjco deželne samouprave, s katero je tesno združeno Pajerjevo ime. Kajti dr. Pajer je član deželnega zbora in odbora goriškega od prvega dne* deželna samouprave nepretrgoma do današnjih dni. V celi Avstriji je samo on, ki je od početka udpleie,n deželne samouprave ves čas do letošnje 50-letnice....:.
Ali kmalu bi se bilo zgodilo, da bi Pajer ne bil mogel slaviti svoje s 50-let-nico deželne samouprave združene 50-letnice.
»L'Eeo« piše: »Vendar je le gol slučaj, če se bo mogel z jubilejem samouprave združiti osebni jubilej čast. Pajerja. Njegova nasilstva v zadnjih deželnozbor-skih zasedanjih so bila že izzvala reakcijo od zgoraj in če danes deželni zbor ni razpuščen, ce ni izpuhtel Jubilej, če se bo pretresalo strarostno odlikovanje, vse to ne bo zasluga njegova ne njegove uprave, ampak bo edftia zasluga dr. Šusteršiča, ki Je borci za kompenzacijo pri svoji umakniti v našem vseučlliškem vprašanju med drugim tudi rešitev deželnozbor. xe zveze med svc^mi in Pajerjevimi prija-
1 ča, ki je res pomagal njim in Pajerju. Go-
j riški deželni zbor še ni >razpuščen in »Gorica« hvali sedanjega notranjega ministra ter pravi, da je vlada vse drugače informirana in razpoložena nasproti gor. deželnem;.; zboru kot prej. — Pajer pričakuje odlikovanje. Ce dobi odlikovanje, se bo imel zahvaliti za to Šusteršiču, ki je rešil še enkrat svoje goriške deželne po- j slance in Pajerja. Laški klerikalci so zamerili Šusteršiču, da se je postavil proti njim na stran laškega liberalca, ali Šuster-šič je poglavar V. L. S. in v pomoč tej se zveze če treba s prvakom hudičev, kaj še le z laško liberalno stranko. Rohnel je proti irredentizmu, z Gregorčičem pa podpira laško Slovencem sovražno liberalno stranko, ki velja za irredentistično. Ali — »kakor kaže«! Da se vzdrži klerikalec, bije včasih, če ni drugače, tudi klerikalca. In Šusteršič bije po laških klerikalcih ter
; je utrdil še za nekaj časa stoličke slov, klerikalcem in laškemu liberalcu Pajerju, drugače bi bili že odfrčali in proslava 50 jtuice deželne samouprave bi bila kla-verna za Pajerja in Pajerčiča — vesela bi
i bila« za ljudstvo, ker odpad teh ljudi bi pomenil nove boljše čase goriški deželi. Te
* čase pa je še ustavil dr. Šusteršič in osrečil goriške Slovence s tem, da nam sijeta Še vedno dve zvezdi: Pajer-Oregorčič. Koliko časa še?t
j Opustitev boja za slovensko vseučilišče od strani Šusteršiča je torej, po iz-
tudi tej je podredil naše vseučiliško vprašanje, -rudi radi te zveze je opustil boj za naš najvitalnejši interes! — Tako je segel pod pazduho prvi slovenski katoliški mož laškemu liberalcu Pajerju, ki vodi na uzdi za seboj slov. klerikalne poslance. Storil je vse to seveda: »v blagor ljudstva«!
teljl. Klerikalec je in Slovenec po vrhu, ki i vajanjih v »L'Eco«, v zvezi tudi z neraz-Hberalnih pustitvijo deželnega zbora goriškega. «3a-rni strankarski interesi, na Kranjskem in Goriškem, so spravili Šusteršiča do tega, da je vrgel v kot slovensko vseučiliško vprašanje, katero je imel v rokah sploh le z namenom: da pridobi kaj v strankarske, s vrhe. Lah: dobijo svojo fakulteto, Slovenci imamo p.a/.ne resolucije — laški liberalci in slov-.--.iski klerikalci v goriškem deželnem zboru in odboru pa ostanejo še nadalje v tesnem objemu v neskončno škodo goriških Slovencev. Za vse to gre slava dr. Šusteršiču! Kaj slov. vseučiliško vprašanje — zveza v goriški deželni zbornici,   ta je bolj potrebna in
prinaša te lavorike   Glavarju Italianisshnov Gorice«-----.
Šusteršič je delal kravje kupčije z vlado pri odstopu od odpora proti laški fakulteti. Med drugim je hotel rešiti slov. goriške klerikalne deželne poslance v zvezi s Pajerjern. Vlada je hotela razpustiti goriški deželni zbor, ali kakor pravi »U Eto«, v kompenzacijo za opustitev odpora v laškem vseučlliškem vprašanju je dosegel Šusteršič rešitev svojih pristašev v zvezi s Pajerjern .
Goriški klerikalci so se strahovito bali razpusta goriškega deželnega zbora; zato so prosili pomoči, najprvo Šusterši-
DOPISI.
Iz sežanskega okraja.
Občinske volitve v Štorjah. —- Pozivno na notico v »Soči« dne 23. februarja št. 22. podajemo to pojasnilo: Stvar je velikega gospodarskega pomena. Občina Štorje obsega dve davčni občini in sicer Štorje in Kazlje. Odkar se je ločila župa-uija Štorje od Sežane, so se vsako leto dohodki na užitnini stekali v blagajno za vsako davčno občino posebej.
V letu 1909. so upravičenci davčne občine Kazlje vložili utdk na deželni odbor v Gorici proti občinskemu starešin-stvenemu sklepu, tičočemu se pobiranja užitnine za vsako občino zase, češ, da bi se stekala užitnimi v skupno občinsko blagajno. Kdor pa količkaj naše razmere pozna, upoštevajoč, da leži vas »Štorje« ob državni cesti, v sled česar prihaja semkaj mnogo več tujcev nego v stranske Kazlje, lahko uvidi, da ima občina Štorje več dohodkov na užitnini nego občina Kazlje. Za leto 1909. so imele Štorje na primer približno K 1400, a Kazlje komaj kakih K 500 tozadevnih dohodkov. Ker je stvar, kako naj se razpolaga z občinsko užitni-no, odvisna od starešinstva in ker je deželni odbor utok zavrnil, so se le potrudili, da dobijo večino v občinskem zastopu. Dne ¦ 13. januarja 1910. so se izvršile nove občinske volitve s takim izidom, da so Kazeljci pridobili 8 starešin, a Štorci le 4. Proti temu so seveda vložili utok, pa brez uspeha.
Dne L avgusta 1910. se je imelo konstituirati novo županstvo. Tozadevnih sej se pa ni manjšina udeležila, vsled če-
sar je namestništvo razpustilo novo izvoljeni občinski zastop ter je naročilo, da se imajo vršiti nove volitve, Na podlagi starih volilnih imenikov so se vršile torej 16. t. m. nove volitve, Sijih izid je tak, da biva 6 izvoljencev v Štorjah in 6 v Kazljah; V tretjem volilnem razredu je v davčni občini Štorje kakih 50 volilcev več, nego v Kazljah. V drugem volilnem razredu je nekaj volilcev več v Kazljah, ali v prvem volilnem razredu je Kriki davčna občina Štorje v večini za eden, oziroma za dva glasa. Izid tretjega razreda je v prid davčne občine Štorje, izid drugega v prid davčne občine Kazlje, dočim je i»id v prvem volilnem razredu za davčno občino Štorje vsega obžalovanja vreden, kei bi v tem razredu prav lahko pridobili vse štiri mandate, ko bi Štorska volilca Z. in M. ne volila 4 Kazeljce.
Naj izve javnost, da je M. pred mnogimi volilci izjavil, da nikakor noče biti voljen in da bode volil samo upravičence iz svoje rojstne vasi štorje, ali na dan volitve se je izkazal in izdal svoje zaupne volilce ter tako povzročil, da se bodo žepi vsako leto za nekaj kronic »lajšali štor-skim davkoplačevalcem.
Naj le trdita v »Edinosti«, da je volitev »dobro izpadla«, mi pa povemo, da nista dobila ona dva v svojem razredu* niti enega štorskega glasu.
Sodeč po razmerju novo izvoljenih starešin bodemo imeli sicer župana v Štorjah, a užitnino na nitki. — Voliici.
Iz ajdovskega okraja.
Iz Črnič. (Našemu dekanu v album.) — Naš dehant je začel v zadnjem času vganjati v cerkvi politiko, v taki meri, da se nad tem spodtika vsak razsoden <Mo-ve. V nedeljo 19. t. m. je talko iropotai na prižnici, da smo mislili, Bog ve, kaj se, je ž njim zgodilo. Zmerjal je »liberalce«, kričal, da smo »liberalci« sami nečistaEki, skopuhi in požrešneži; povedal je tudi, da če pridemo v cerkev, pridemo le iz tega namena, da ga potem mažemo po časopi-
VELIKA VAS.
Roman. — Francoski  spisal:  Edgar Monteil.
Poslovenil: F. K.
(Dalje.)
»Ne izzivaj me k ugovoru.«
»Ne Pavel, to je moje pošteno prepričanje, Lucija me prekaša v vsakem oziru.«
»To, tajim jaz.«
»Je tudi bolje vzgojena, kakor jaz. bila je v Lvonu, medtem ko jaz nisem prišla iz Rovbone.«
»To te ne ovira, da bi ne bila razumno dekle.«
»Ze, toda ne bi mi škodovalo, ko bi izobrazila nekoliko svoj razum.«
»Zame si dovolj razumna, in taka, kakor si sedaj, bodeš moja največja sreča.«
»Upam, ali vendar, kljub tvojemu zaslepljenju me nadkriljuje Lucija, in jako žalostno je, da nima Albert oči zanjo.«
»Ti pozabljaš, da vlada jeza med Monestrelom in njim.
»Samo stariši so jezni, Albert in Lucija pa ne.«
»Kratko, ti torej -misliš...«
»Da bi se ta dva prav lepo ujemala skupaj.«
»Kar se pa tiče rodbinskega sovraštva?«
»Premagala bi ga ljubezen.«                                     i
»Da, ali ljubezni ravno manjka.«                                i
»Samo na eni strani,«
»Tu bi bilo treba, zbuditi jo še na drugi.«
»Če bi hotela midva poskusiti, Pavel...?«
j       »Zakaj ne?«
»MoJ dobri Pavel,« vzklikne Ana veselo in pade svojemu zaročencu krog vratu.
»Toda stoj,« reče Pavel, potem ko je v potrdilo zveze
pritisnil na rdeče ustnice Anine prisrčen poljub, »tvoje
prijateljice nisem videl od lanskega leta, in je sploh s
tega stališča še opazoval nisem. Dovoliti mi moraš, da
[si jo ogledam natančno.«
»To storiš lahko takoj, vzklikne Ana in hiti po Lucijo.
Ta je bila po zadnjem srečanju z Albertom v veliki duševni razvnetosti. Zdelo se ji je, kakor da Čuti še vedno pritisk njegove roke.
»Bog ve, je li čutil, kako sem se tresla pri njegovem dotiku? O seveda, moral je čutiti. Toda, neumna sem, da se brigam za misli in čute Albertove, ne sme mi biti nič, in v resnici, on mi je popolnoma v nemar. Ana me je spravila s svojimi zvijačami samo v zadrego, tako da bi res kmalu sama mislila, da ga ljubim. Temu pa ni tako, če vprašam svoje srce, moram pač priznati, da mi res prav ugaja, ali to je tudi vse. Ostal mi- je vedno isti, kakor takrat, ko sva se skupaj igrala.«
Kljub temu, da se je Lucija tako samo sebe mirila, je bilo vendar njeno prvo, ko je bila sama: hitela k nazaj na očetov vrt. Šla je tja skrivno, da bi je kdo ne videl, kakor da bi bila na krivih potih. Tja prigedši, je stopila pred drevo, v katerega skorjo je vrezala Ana one pomembne črke. Gledala jih je dolgo.
»Ali je imela res zlobna Ana v mislih Albertovo ime zvežati z mojim?« se je vprašala in neki notranji glas ji I je odgovoril: »Da«.                                                        j
Črke, ki jih je vrezala Ana, res niso bile kdovekaj, I ali Luciji so se zdele, da bi si človek ne mogel izmisliti I
I lepšega nonograima, tako lepo so se vezale druga z dru^o.
»A in L,« je rekla, »sta res kakor ustvarjena drug za drugega..
To seveda ni vzrok, da bi Alberta ljubila, pristavi v mir lih, gotovo ne, in saj ga tudi ne, ne tako kakor Ana svojega Pavja, saj vem, da bi ne bil nikdar soprog, kake Monestrelove; toda prijatelj mi,je, moj najljubši, nafboljši prijatelj.                                                                     '
Ko je prišla Ana k Monestrelovim, je dobila prijateljico v svoji sobici, zatopljeno v težke misli.
»Pridi hitro, Lucija,« pravi, »Pavel je tu in bi te rad videl.«
»|Sliša!a sem že o njegovem prihodu, no ali si sedaj srečna!«
I       Ana je odgovorila z veselim smehom. I       »Da,« je rekla preprosto, »h-itive sedaj,: Čaka naju«.
Pavel je bil resnično očaran, ko jo je videl, po njenem odhodu pa je rekel svoji nevesti: »Tvoja prijateljica je v resnici jako ljubeznjiva. Hočem se zavzeti za stvar.« I Ko je pozneje dobil Alberta, je omenil svoje srečanje z Lucijo in pristavil: »Ali se ti ne zdi krasna in ali nima j vseh dobrih lastnosti?«
»Da, ni napačna,« odvrne Galtier ravnodušno.
»Več kakor to, lepa je in tudi jako duhovita.«
»Govori se tako.«
»Ona bo jako pametna ženica.«
»Tem bolje za onega, ki jo dobi.«
»O, ta je vse zavisti, vreden,«
»Če zgubi do takrat stariše, aili pa če pojde ž-iijd daleč proč, kajti z Monestrelovo družino .živeti, — nesrečnež bi bil slabši, kakor kak kaiznjenec«
»Todrt saj vendar tte poroči starišev.«
sikjia<&ie4egr^eidehaait, da mi »libe- j falei« Tie"TK*sliršafriK> -besede bo&je iti Kri- . . šlusovega smilteaafc^tdat pa vprašamo Vas,falf niso eesr?v.Vaši stranki nečistniiki, m'%$n@t rteMo, U & med glavnimi stebri Vaše skastotiSke. stranke. Pa Ma!ovše?l In kdoje-ve^rskopiih kot ne-ki znan klerikalec?!           '
-    'h Air poznate g. deharit onega, ki mašu-je v Oseku 2 krat v letu in ima za ti dve m$V! 1000 fcrpn:jtee? /Poznate onega, ki ,ima tjsočak yrhu: tisočakov v hranilnici, vikijulb, tein;« ta natoira   okoli siromašnih !kmeti5ev,; katerr pošiljajo večkrat svojo deep spat brez večerjer* Nadalje pravite o hikizžrtiju- po časopisih1? Katerega res-du-hovhika, ki je "bznaaijeval Kristusov nauk y hiši božji in ne uganjat politike, se je po. caso^sm »mazalo«? Nobenega. Vf pat gv deha# uganete v cerkvi poiHifcol    Vaš mlekozobi organist je igral že trikrat v času' maše »Cuikovsko« ikoračnico, AH ni to škandal vrhu škandala? Pravila nam je neka cerkvena pevka, da ste Vi to uka-' zk Ali je res to ali si, je ona le zmf;.'la?! gHM      Kar se pa tiče poslušnosti božje be-ffBsede in Kristusovega nauka, poslušajte g. flK dehant. Kristus je rekel: »Ljubi svojega »Hi bližnjega kot sam sebe. Ako hočeš priti W& v nebeško   kraljestvo,   prodaj kar imaš, \     razdeli med   reveže, in hodi za menoj«. vMoje kraljestvo ni tega sveta.« Vam kaj segajo do srca ti nauki? g^m     ¦ Stanujete v lepi palači, zbirate tisočak-^^   .vrhu tisočaka,   za- tri ure dela v Oseku
O Vam plačajo Oseščani tisoč :kron. Ko kmet najbolj gara,in guli po vročini, greste Vi v kopališča si hladit svoje ude. Ko kmet |B^? v potu svojega obraza pridelke spravi, JHH| Pridete \" vo svoj delež: po vince, po jaj-^^^ ca, jezjus, klobas?, ječmen, fižol, rebrca ¦B""* itd. Ml pa utrujeni, dosti lačnih, ubiti od
K dela. pridemo v nedeljo v cerkev, mesto pa, da bi slišali tu božjo besedo, nas zmerjate, zaničujete, sramotite itd. Vse to pa ftlj menda zato, Iker ste ob naših žuljih presi-¦¦¦ ti. Ali je to po Kristusovem nauku, da se
Eigra pri maši »Cukovska« himna ter da se s prižnice liberalce   zmirja.    Nam je Kristusov nauk to, da mesto politiike in _ zmerjanja učite v cerkvi božjo besedo in MPl ljubezen. Hh|       če ne bo miru, se še oglasimo.
Več kmetov.
Iz goriške okolice.
Iz Brd. (Kdo je bil obsojen?) — V klerikalnih .listih je bilo citati, da je bilo obsojenih1 več članov kojščanskega Sokola na večmesečni zapor. K temu nekaj pojasnila^ da pridemo do resnice. Pred letom dnir ko se je vršil oni tepež, še ni bilo v Kojskerii Sokola.- Omenjeni »jSokoli« niso mogli biti torej še člani tukajšnjega društva. Resnica pa je, da so od teh danes trge pri našem Sokolu, ostali so pa pristni klerikalci, eden še cela v sorodu z našim prečastitim g. nuncem. S kom pa se je ta tepel? S svojima pristašema B. M. in F. Č.Zakai se je pa tepel? Dovolila sta mu, naj malo poskoči na ptesu brezplačno; :ko s% je klerikalček naskakal brezplačno, sta ga začela s polenom praskati, ali ne brezplačno, temveč zahtevala visoko plačilo. Revež se je:iMl takrat tako naskoka!, da mora sedaj 7 mesecev počivati. Dva pametna fante, ObMič'in JanČiČ sta hotela preprečiti tepež in praskanje, kaj je sledilo
tega?, splošni tepež, sedaj pri sodniji
'malo temnice;    '     •' ,     Zato pa le zahajajte (aaki) k Benedife-fa, alko imate dosti Krnska vas ka<i srbi, vas gotovo on popraska za toliko K. Za danes dovolj, drugič kaj več!
t/5 U
Ljudsko štetje.
y / Goriška okolica.
"¦;'/'/>"'   Sodni okraj goriški: šteje 8018 hiš, 8816 strank, 45266 oseb.
Sodni okraj ajdovski: Šteje 2846; hiš; 2811 strank, 14795 oseff.
Sodni cki4 kanalski: šteje 2361 hiš, 2336 sfrank, 13551 oseb. .       Skupno: 13225   hiš,   13963   strank; 73612 oseb.   ; -V,
¦:¦""¦¦¦¦           Pred 10 leti:
OoriSki sodnic okraj 40974,   ajdovski 14202, kanalski 13i95.
Torej koncem   leta 1910. več 5241. In sicer okraj goriški v< več 593, kanalski več 356.
Koneemt 1. 1910., v «klepajih i*M. 1900, 'f .s!                  ¦,                 ^
Dat5ftalfbčina Štorje 537 (546) preto. D^čni dpcina Kazlje 355 (438) preb. jStfotfšvjg? (984) prebivalcev.   ¦'•' Na posamezne vasi* se- razdelijo: • Vi Storje 3%) (372, hiš 73.
2.  Podbreže 86 (85), hiš 15.
3.  Senadote 43 (48), hiš & '   *
4.  Majceni 38 (41), hiš 6. 4. Kazlje 355 (438), hiš 66.
Naštete se je dalje: 210 krav, 116 volov, TI9 telet, 457 prašičev, 964 kokoši. Livek.
Po 31. dec. 1910. izvršenej štetvi ima občina Livek:
Hiš 109, navzočih preb 582 (596), odsotnih 124, goveje Živine 494 (575),, pre-šičev 76; konj 8, 'muli 2, oslov 3, ovac 9, koz 1, perutnine 644.
Po jeziku vsi Slovenci. Od odsotnih so v Ameriki, pohiševalci in delavci.
Število živine pada radi slabih letin za krmo.
Volče.
Ljudsko štetje v občini Volče koncem leta 1910:
V občini Volče se je naštelo 1709 prebivalcev ter 334 hiš m drugih javnih poslopji; med temi so 3 šolsika poslopja, tri mlekarnice in 1 vojašnica; neobljudenih je 8 hiš.
Od tega pripade v
Volče 764 preb., in 159 hiš.
Čiginj 284 preb. in 56 hiš.
Kozaršče 221 preb. in 40 hiš.
Sela 240 preb. in 47 hiš.
"Rute 200 preb. in 32 hiš.
Razven -naštetega v občini navzočega prebivalstva ¦ se nahaja v drugih deželah Evrope/ Azije, Afrike in Amerike 311 oseb, ki so v občino Volče pristojne.
Ozeljan.
Občina Ozeljan šteje 129 hiš, navzo-čegaprebivalstva 680: od teh 5 Italijanov, 37 odsotnih, kateri bivajo v Trstu, Gorici, deloma v Egiptu.
; Občina 5t. Mlhel šteje 69 hiš, navzočega prebivalstva 382, od teh 3 Italijani, 21 odsotnih, ki bivajo v Gorici, deloma v Solkanu.
Torej skupno županstvo Ozeljan-št. Mihel šteje navzočega prebivalstva 1062 in hiš 198.
Živine se je naštelo v občini Ozeljan: krav 101, volov 48, bik 1, junic 27, juncev 8, svinj mladih 186, svinj starih 204, skupaj 390, konjev 32, kokoši 953, rac 24 in 22 panjev čebel.
Št. Mlhel: krav 78, volov 43, junic 31, juncev 6, svinj mladih 78, svinj, starih 111, skupaj 189, 'konjev 12, ovca 1, kokoši 622, puranov 15. in 45 panjev čebel.
Podgora.
.   V celi županiji je prebivalcev 4250.
Davčna občina Podgora: hiš 327, prebivalcev 2229, dne 31. dec. 1890. 1735 ipreb., hiš 271.
Davčna občina Pevma hiš 196, prebivalcev 1316; dne 31. dec. 1890. 1165 preb., hiš 176.                                      ;.
Davčna občina Št. Maver: hiš;6^ prebivalcev 359; dne 31. dec. 1890. ^0 preh., hiš 53.                                    |l
Davčna občina Podsabotin: hišfši, prebivalcev346; dne 31. dec. 1890. 286 preb., hiš. 46.                                    v.
V občini Povir so našteli: v Bfestovici 88 prebivalcev (86 1. 1900), 13 hiš (13), v Gorenjeh 235 preb. (226), 47 hiš (44); v Merčeh 229 (227), 44 hiš (42);-v Plešivici 85 (83), 15 hiš (15); v Zerjeh 169 (177), 30 hiš (29). Skupno 1261 prebivalcev (1248), 233 hiš (224).                      .        :-.        .
Družba sv. Cirila in Metoda.
Moška in ženska podružnica  družbe sv, Cirila in Metoda v Kamniku priredi
slavnost v spomin blagopokjne gospe Marije Vilharjeve v nedeljo dne 5. suSca 1911. v dvorani , »Društvenega Doma«.. ; Na ysporedu je govu:, petje,', deklamacije, igra.
L "i! iiomače vesti......- -
Poroka. — Poročil se je g. Danilo Čebular/c, kr. davčni asistent v Sežani, z g.čnp^Vaa^ Ivančičevo vvQ$»#^Naše
česjgf; %       j&i ";f%^.
Smrtna kostt>— V Toma ju na Krasv &o (pokopali spoštovanega moža Antona Sonca, bivšega podžupana, gostilničarja itd«|Josebno $čLš zanimal za vinografdni-štvo.^Dosegel le starost 661 let
V  Gorici je umrl g. Jakob Simčič, umkovljeni c. kr: gozdar, v starosti 74 let Zapušča hčerko, kateri izražamo naSe sož^lje.                                , '  ¦-%.'
V Oorioi je umrl včeraj g. Ivan Korošec, posestnik, v visoki starosti 80 let. V Gorici je bival že dlje časa. Pogreb bo jutri ob 2. iz hiše žalosti utica Morelli st. 6. Razžaloščenkn družinam Cvetnič, Hafner, Zalaznik, Grabrijan in Sajovic naše sožalje!
• Pokojinik je bil vrl rodoljub, ki se je spomnil v svoji oporoki zlasti izdatno družbe sv. C. m M. ter raznih narodnih društev v Gorici.
K pogreb« je želeti obile udeležbe.
V  Ameriko! —- Za današnjo maškera-do še vdobijo vstopnice zvečer pri blagajni; riunterirani sedeži na galeriji so v predprodtfji v knjigarni A. Gabršček v Trg. domu in zvečer pri blagajni.
Vstcupnina: za člane 1 K, za nečlane 2 K; kdor ne pride inasikiran, plača globo 1 K; gardedame globe proste. Sokolskl kroj prepovedan.'— Odbor.
Gosp.-dr. Peter Defranceschi, bivši primarij moške in ženske, bolnišnice v Novem mestu, se je nastanilv Gorici št. 37. Corso Giuseppe Verdi in drtiinira od 10.—12. dop. in od 2.-3. pop. Z g. dr. Defranceschi-jem smo pridobili izvrstnega zdravnika, ki je na glasu zlasti kot iz-boren kirurg. Dobrodošel!
Akademični kipar g. Ivan Zajec se je preselil iz Ljubljane v Trst. Svoj kiparski atelje ima pri (5v. Ivanu.
Koliko je. Slovence v hi Lahov v Gorici — so Že zdavnaj izračunali na goriškem magistratu, ali dosedaj še niso objavili rezultata. To je znamenje, da jih je na magistratu strah pred Slovenci ter da študirajo, kako bi storili vse, da bi izkazali 'kar najmanj (Slovencev. Revizija jih je požrla jako mnogo, ali menda še premalo!
Naša zahteva je nespremenjena ta: da" more vlada ukreniti VSe potrebno; da pokaže ljuldsko štetje v Gorici resnično število Slovencev. Odbor za ljudsko Štetje stori brezrdvomno svojo tosrvamo dolžnost.                                  •        ¦
Društvo za podporo izpuščenih kaz-nencev in njihovih nedolžnih rodbin v po-kneženi grofiji Goriško-Gradiščanski bo imelo svoj redni občni zbor dne 6. marca 1911. ob 5. uri popoldne v dvorani Št. il v drugem nadstropju c. kr. okrožnega sodišča. Dnevni red: i. Črtanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Volitev predsednika. podpredsednika, tajnika, blagajnika, ekonoma, 6 odbornikov. 3 odbornikov namestnikov, 3 razsodnikov namestnikov, 2 pregledovalcev in pregle-dovalcev namestnika; 5. Morefoitnosti. Opazka: A'ko bi ob 5. uri ne prišlo postavno število članov, vrši se drugo zborovanje ob vsakem številu ob.5V4 istega popoldne.
Dr. Ivan Šusteršič — kranjski deželni glavar? — »Neue Freie Presse« za-tfjuge, da odstopi v bližnji bodočnosti sedanji kranjski deželni glavar pl. Šmklje ter <la mu je že določen naslednik — dr. Ivan Sirsteršič.
Slovenci in laški odvetniki. — Sedaj imamo v Gorici že lepo število slovenskih odvetnikov. Ali vkljub temu so še pisarne laških odvetnikov polne slovenskih strank. Laški odvetniki — med njimi so naši najhujši narodni nasprotniki — ura-dwjejo le laško ter zastopajo slov. stranke le po laško, pa če slov. stranka kaj razimie ali pa nič .Pretekli teden se je vršila na tukajšnji okrajni sodJnijj razprava med 5 čisto slovenskimi strankami. Ena izmed teh strank si je izbrala laškega odvetnika, ki je lomil slovenščino, da je človeka obhajala groza, aikoravno kaže njegovo ime, da je pristno slovenskega ipoikotjenja. Ali 'ko je feUo treba povedati svoje razloge •sodniku, je napel svoje strune »del delce si«. Njegova hi protivnikova straroka sta ga prosili, naj govori slovenski, ali nale-
teli ste na, sla-bo. kajti zarežai fe nad Obema na rmčin, ki nraio odgovarja običajem, dežele, kjer zveni #iL doic^ jjk in naA katerim bi se spojfjskajf n^ifm^ivii sm Ha-, labreških gozdov. Jn takih odjvetmillcov se poslužujejo'(in "jih.bogato tplačujejo) Slovenci. Kakor da bi ne imeli slovenskih odvetnikov dovolj na razpolago in kakor bi ne bili najmanj toliko vredni kot ti zapuščeni LahončiČi! Dokler ni ibilo v Gorici slovenskih odvetnikov, smo razumeti, zakaj Slovenci zahajajo k našim najhujšim nasprotnikom. Ah danes, ko imamo na izbiro svojih odvetnikov veščafcov, s katerimi se ti. lahonski paladinji miti primerjati ne morejo — je naravnost neodipustljiv narodni greh, ako jim'ljudstvo vendarle še gre na limanice. Da se naše HudSstvo še v tak>i meri zateka k takim nam sovražnim ljudem v svojih' najvažnejših in najtesnejših zadevah — to je res nerazumljivo!
CrfaviH nabori za fop mijm , bodo vršili: 26. in 27. maja v KanaJu; 29. in 30. maja v Ajdovščini; M maja, 1., 2„ 3.,-6. in 7. junij« v Gorici za okolico.
»Slovenska   Čitalnica« v Gorici   je
priredila * lepi dvorani T;r<g. doma plesni venček. Vabilu se je odzvalo obilo dam in gospodov, kar je pokazalo, da Slov. Citainica uživa vedno dobro ime ter more združiti na svoje prireditve občinstvo, tako in v taki meri, da se mora konstati-rati, da je prireditev uspela v vsakem oziru zadovoljivo, v čast društvu.
Na c. kr. okrajni sodniji V Tolminu je oddati takoj začasno mesto pisarniškega pomočnika z dnevni no K 2.50 za sedaj le za 2 meseca. Prosilci, ki pišejo na stroj, imajo prednost. Prošnje na predstojništvo.
V  Ameriko! Že včeraj so razobesili pri Austro-Amerikani rdečo-toelo zastavo, kar zuači, da je prišel čas, ko se poslovimo od naše ljube Gorice ter gremo v Ameriko. Nekdo me je vprašal, kaj bomo tam delali? prostost bomo vživali!
V  Južni Amorikj je sedaj še megleno, na tUiikometer že dobro kaže, da se zjasni; v Severni Ameriki pa že vse cvete in naši rojaki nam pripravijo za vsprejem podmi^m nebom veselico. To bo dirndaj! Južno Ameriko priporočamo vsem bolj tihim, mirnim in melanholičnim temipera-mentom, če si pa želijo »značaj zboljšati«, pa za nekaj gradov višje. Nakidjp ni treba jemati nika-kih zdravil, ker je že tam lekarna. Torej na svidenje dreyiy ko se bomo smejali skozi solze, da bo ložja ločitev. Ladja odpluje ob 81/« zvečer.
Na naslov zdravniške zbornice, ~- Iz mesta: V Gorici je s^daj mnogo bolnikov. Sliši se, da ljudje, ki so podnevi še popolnoma zdravi hodili po opravkih, zvečer naenkrat obolijo na mrzlici in morajo leči. Da mv;5to ni posebno zdravo, o tem nam pričajo tudi mnogi pogrebi, katere srečava no vsak moment po mestu. Tembolj jdno pa je dejstvo, da v takem nepriča-Kovanem slučaju bolezni, ni najti nikjer zdravnika. — Zgodilo se je pred par dnevi, da je nesdo brezuspešno zvonil pri osmih zdravnikih. Nekaterih ni bilo doma, to se lahko zgodi, ker so "prosti ljudje kakor drugi, škandal pa je, da imajo nekateri zvonce s tozadevnim napisom in se po \ i urnem zvonenju niti ne oglasijo, kar se je zgodilo dotičnemu pri treh zdravnikih. Pravijo, da je v goriškem mestu zadosti zdravnikov, mislimo pa, da jih je premalo, ker nekateri rajše spijo kakor bi proti polnoči vstajali. Kdor je bogat, naj sname tablo in gre v »penzjon«, s človeškim življenjem pa naj ne igra hazardne igre, posebno Če je lahko sopontoč takoj pri roki.
Zahtevamo torej od zdravniške zbornice, naj uvede med zdravniki neko per-manenčno službo, ki naj se dnevno, ali kakorsibodi menja; te zdravnike naj se potem naznani obenem z lekarnami, ki pridejo ob tem času v poštev. Zdravnike, ki po noči radi ne ordmirajo, naj se objavi po časopisih, da se jih ne bo v nočnem spanju motilo.
Za danes samo to, v kratkem priobčimo še eden slučaj iz okolice, ki je zgoraj navedenemu skoraj enalk, če ne hujši. X.
V   Sežani se je ustanovilo glasbeno društvo »Kraška sila«. Ustanovili so v Sežani tudi Klub dramatičnih diletantov. Naniestništvo je že vzelo na znanje pravila društva in kluba.
Pustni korzo v Gorici.— Kakor smo že naznanili, se je osnoval odbor, da priredi danes poapldnekorzo a .avtomobili. Priiglašenih'ie*Ati%^džiiJafcj4 počena s Telovadnega trga po gflavnih ulicah Čez Travnik, sJkozi Gosposko uiico na Oo-riščdk in nazaj.
»llustrovani tednik« je začej izhajati v UutilTan'i;^aTO^ina^JCiik \&$lfim$ vsak petek Prva številka na 12 straneh je prav čedna. Med r?>znimi sli'kami je .tudi slika ponesrečenega našega aviatik%' Rusjana. List je nestrankarski in politično brezbarven. Priporočamo-.••    -r
Deček R. Bregant, ki je Ml zginil od starišev, ni bil šel v Trst, kakor se ie slutilo, ampak v Furlanijo je šel, pa še ne daleč, kajti dobili so ga v Fari pri kanetu SimČiču.
mu odboru do 15. odbor.
. Avstro-ogrska jalko v Gorici
Politični pregled.
Sokojška  veselica   v   Kojskem.   H
kratkemu že objavljenemu poročilu še to: Dne 19. t. m. se je vršila ob veliki udeležbi prva sokolska veselica v Kojskem. Vspored je bil nad vse lep. Petje je b;!o vsekakor dovršeno, videlo se je, da je v spretnih rcflcah gospodične pevovodkinje, kateri iskreno častitasmo. Oeklamacija: »Klic z narodne meje« (Meško«) je vse navzoče ganila do dna duše. Le malo katero oko ni bilo rosno. — Najsrčneja zahvala vseh zavednih Bricej/ gdč. dekla*-matorki Dragici Srebrničevi. Pa tudi smeha je bilo dovolj. Komičen prizor »pogumnih policajev* in burka »V civilu« sta v polni meri uspeli. Res, nismo se nadjali, v tako kratkem času dočakati kaj tako lepega. Le talko naprej dragi »Sokol«! Od-primo oči tudi enkrat v teh zaspanih Brdih, le na delo. ker po delu bode gotova žetev.
Kojščanska občina je znana kot napredna — a čuite in strmite — od 30 sta-rejSin smo videli pri prvi sokolski veselici samo 2 (reci dva). Kje pa so ostali? Naši nasprotniki se ne sramujejo iti med mladino in navduševati mladeniče za svoje delo. V trezno-misleči in značajni mladini je naša bodočnost! — Zavedni Uric.
Zveza narodnih društev.
L.ožlce-Anhovo. — Vsem posetnikom naše 19. t. m. pri Jugu v Anhovem se vršeče veselice s plesom -~ posebno pa bratskemu društvu »Lipa« iz Plavi j. sosednim Kanalcem iti Deskianom ~ kličemo: srčna hvala in na zdar! Za »Kmetsko izobraževalno društvo »Zarja«: odbor.
Trgotsko-obrtne in gospodarski vesti.
V veterinarski svet na Dunaju je imenovan za člana g. A. JakonČič, ravnatelj na »Montu« v Gorici in predsednik »Gor. kmetijskega društva«. Zastopal bo tam Prhnorje, Dalmacijo in Kranjsko. Doslej je bil na tem mestu državni poslanec Povše.
Razpis natečaja. - Razpisujeta se 2 štipendiji po 250 K iz deželnih sredstev za obiskovanje mlekarske šole na Vrini-ki (Kranjsko). Tečaj se otvori 15. aprila 1911. in traja 5 mesecev. Kdor se hoče potegovati za rečene 2 štipendiji, se mora zavezati, da bode najmanj prvih deset let nepretrgoma slnžil v tukajšnji deželi kot mfekar, sirarski mojster ali potovalni učitelj v tej stroki. Štipendiji se nakažete roJeJcarski šoli, ki pa zato preskrbi do-fična dva gojenca brezplačno s stanovanjem, hrano in vsem potrebnim, kar je z obiskovanjem šole zvezano. Prednost se bo dajala prosilcem, ki so obiskovali deželno kmetijsko šolo v Gorici ali kak enak zavod. S potrebnimi prilogami opremljene prošnje je predložiti deželne-
,- „ •^rjiergg3Cjje#-ts-y sejj, 25. t. m. je govoril del. Wasi!ko, ki je rekel, da zaupa v Aehrenthalovo vnanjo politiko.
Potem je govoril del. dr. Šusteršič, ki se je bavil z ^razmerjem med Avstrijo in Italijo, potem branil papeža. Ce danes ne morejo vsi prijatelji italijanskega naroda sodelovati z vsem srcem na slavnostih pomladitve, ki jih priredi Italijo, je to treba pripisati dejstvu, da te slavnosti spominjajo nasilštva, ki- je bHo izvršeno na Sveti Stolici. Govornik je izjavil, da bo pravo pomlajenje Italije izvršeno še le tedaj, ko bo napravljen kompromis s Sveto stolico, m ko ne bo več nasprotstev, ki dele italijanski narod v dva tabora. Govornik je rekel, da je postopanje monarhije napram Sveti Stolici v soglasju z ogromno večino prebivalstva katoliške Avstrije.
Del. Pittoni je polemiziral proti Barto-liju ter rekel, da je proti irrendentizmu,k/ isti ugraža evropski mir, ter bi utegnil postati nevaren za demokratičen razvoj Evrope. Irredenttoem je Škodljiv ne le za avstrijske Italijane, temveč tudi za one v kraljestvu. Avstrijski Italijanij nimajo ni-kake pravice delati politiko, ki bi utegnila vreči italijansko kraljestvo v kako pustolovščino in spraviti v nevarnost razvoj italijanskega naroda v kraljestvu. Te nazore je govornik vedno zastopal in je zato moral pretrpeti mnogo napadov.
Konečno je govornik rekel dr. Barto-liju, naj njegova stranka iz preganjanja Italijanov izvaja posledice in izstopi v drž. zboru iz vladne večine.
Zatem je povzel besedo poročevalec markiz Bacquelicm. Govornik je najprej omenil, da je po aneksi j t postalo razmerje v trozvezi Še prisrčneje. Nato se je govornik bavil s trgovinsko- političnem položajem in je konštatiral zadovoljstvom, da smo z večino balkanskih držav zopet sklenili trgovinske pogodbe in da so odnoSaji s Srbijo postali zopet normalni. — Po govoru poročevalca markiza Bacmiehema je pričela specialna debata. VsprejetHi je bilo več postavk. Enoglasno ie bila vspre-jeta resolucija, tlčoča se razoroženja. (S tem je bila zvršena razprava o proračunu ministerstva za unanje stvari.
Avstrijska delegacija je sprejela proračun skupnega finančnega ministerstva ter proračun najvišjega rač, dvora. Sle-, dila je razprava o bosenskem kreditu. Delegat Tresič-Pavičič je predlagal resolucijo, glasom katere naj skupno finančno ministerstvo takoj stori potrebne korake, oa skupno z bosansko-hercegovskim deželnim zborom izvede revizijo ustave in določi, na kak način naij bo ta deželni zbor zastopan v delegacijah. Izrazil je željo, naj bo tudi Bonsa deležna vseh skupnih carinskih dohodkov. Pritoževal se je, da služijo vse železnice v Bosni edino-le ogrskim interesom. Kar se tiče trializma, ki bi zelo mnogo koristil v utrienje habsburške monarhije, so kajpada sovražniki te ideje sedaj močneji. nego nje pristaši. Toda ni je sile, ki bi zamogia za večne čase preprečiti združitev jugoslovanskih dežel.
Del. Gol se je obširno bavil z vprašajem zgodovinskih pravnih zahtev Ogrske na Bosno in Hercegovino. Govor-nis se strinja s tem, da se to vprašanje ne razvije prezgodaj, vendar ne sme to vprašanje najti Avstrije popolnoma nepripravljene.
Del. Seliger je naglasa!,.da zastopajo
secijalni demokrati temeljito stališče, naj
se stvari Besne m Hercegovine ne ure-
I jujejo v delegacijah, marveč v bosanskem
t. 1.    Deželni ) deželnem zboru. Očital je vladi; da ne izpolnjuje svojih dolžnosti na 4)01« socifaJne -ustanovi titi* | zakonodaje.                 '     ,
Del. Oberleithner se je pritoževal o zatiranju Nemcev v Bosni ifl Hercegovini^ ter zahteval od finančnega- ministra, da se mora zavzeti za to nerrtštvo!!'
Del. knez^Scr^araenberg je predlagaj resolucijo, naj vlada »študira* vprašanje, kako bi se dalo ustavo za Bosno in Hercegovino tako predelati, da bi Bosna in Hercegovina sodelovaJi itudi pri upravljanju skupnih zadev.
Nato je bila seja odgodjena na danes. Bankerot pred 100 leti. — Omenili smo že državni bankerot pred. 100 leti. Vojne, slabo državno gospodarstvo in slabe letine so privedle diržavo na rob propada. Pomagala si je iz zadrege z izdajanjem papirnatega denarja, katerega pa je foUo kmalu toliko, da že ni imel skoro nikake veljave več, tako, da je bilo treba za en,srebni goldinar 14 papirnatih! Konečno je storila vlada konec negotovosti s tem, da je tedaJa za stari papirnati denar novega, tako, da je dobil za pet starih bankovcev enega novega.
TrebaJo je celega stoletja, predno so bile zaceljene rane, ki so jih prizadejali Avstriji razni dogodki, to tembolj, ker so se k gori omenjenim pridruževale vedno še nove nadloge. Ali gospodarstvo je šip po starem kopitu naprej. Okoli leta 1830. je imel cesar Franc I. pametnega finančnega ministra, ki je rekel, da bo država, če se bo nadaljevalo s takim gospodarstvom, zopet morala napovedati bankeTot. Cesar Franc I. je pa odgovoril: »Saj to ne bi bila nikaka nesreča. Ce napove država bankerot, je le tako, kakor če falira pošten trgovec. Samo treba gledati, da »posameznik ne izgubi preveč.«
Taki nazori so vladali takrat. Ni čuda, da ni prišla država z lepa iz stisk, kriz in bojev, tako, da smo tudi sedaj po 100 letih gospodarsko slabi.
Kako   neugodne so danes avstrijske državne finance, se more najbolje soditi po kurzih državnih papinjev. Mej tem, ko znaša današnji kurz   italijanske 3 in pol I odstotne državne rente 103, iznaša kurz i 4 odstotne avstrijske državne rente 93! Z drugimi besedami: dočim plačuje Italija od svojih državnih dolgov 3.40%, mora plačevati Avstrija 4.30%! To govor; , dovolj jasno!
j Če pride še kaka nova nesreča za aneksiijo in ž njo združenim gospodarskim ' udarcem, pa utegne nastati nov polom! | Vojni odsek. — V seji vojnega odseka se je razpravljalo o nujnem predlogu kršč. socijalcev glede razdelitve dobav za vojno mornarico. Sprejeta je bila resolucija, s katero se vojno upravo poživlja, da ne sme naročiti na Ogrskem več vojnega materiala, nego kolikor to spada, na ogrsko državno polovico na podlagi kvote.
Razne vesti       ;
<Tr$t šteje prebivalcev 229.471. Hifje* v Trstu 11.958;.družin,47,96%;        *   ,;
Zveriniak na BpIobIJi, -1 Kakor snio že omenili, otvori sznani Hagenbeck sporazumno z g. Kuipe§wjieserijem na Brionih: zverinjak. Z delom so že pričeli, — 2e s prvimi- tranisaitiantskimi parniki dosipejo baje sem prve eksotične živali. Že meseca maja bo na velikem travniku .prirejen oddelek za 200 inozemskih ptičev in mnogo antilop. Platem zgradijo farmo za gojenje nojev. Do leta 1912 bo bafie zverinjak izpopolnjen.                              ¦'.;." ''¦¦]
Parnlk obtičal na produ. — Vsled goste megle na : Jadranskem morju je zadnje dni ponesrečilo več ladiji. V soboto zjutraj so blizu otoka Lošinja zadele, na prod tri avstrijske ladiie in sicer- painnik »Flink«, parnik »Zadar« paropilovne družbe »Dalmatia« in brzi parnik avfctdjtske-ga Llovda »Princ Hohenlohe«. parnik Princ Hohenlohe«, ki. je vozil v Kotor in na katerem je bHo okolu 90 potnikov, je na vse zgodaj blizu otoka Lošinja obtičal na produ. Lloydova agencija je poslala po drugi parnik, ki je potnike in prtljago odpeljal v Zader. Iz Trsta de odplul na mesto nesreče Uovdov. parnik »Carintia«, da osvobodi parnik »Princ Hohenlohe*.
Novi zvonik pri cerkvi Sv. Marka v Benetkah je že dovršen. Posvečen bo dne 4. julija 1.1. Ta dan bo veliko slavile v Benetkah, katerega se udeleži cela italijanska kraljevska rodbina.
Ledena plošča, na kateri je bilo 500 ribičev, se je odtrgala od otoka Lavensa-ri in odphila s svojimi neprostovoljnimi pasažirji v širno morje.
Volkovi na Ruskem. — Kakor znano, je zadnje te dneve razsajal hud mraz po južni Ruisjji. Ta je prignal vse polno volkov v bližino prebivališč. Iz vasi Obsti-pov se je vračala ženitovanjska družba v Taškent. Daljava znaša 22 vrst, in pri slabem vremenu se pride v treh do štirih urah. Bilo je na 30 vozovih 120 oseb. Med potilo so napadli ženitovanjiske goste volkovi in bilo jih je toliko, da sta jim utekla samo en.tnoški in ena ženska. QeIoostalo > družbo so izstradani volkovi" požrli in se spravili tudi na konje. Volkov je bilo več sto.
Dama,
katera skrbi za zdravo J kožo in hoče iz> ebitl ae peg ter ohraniti neEno in mehko kožo ter belo polt, se umiva le z
liljihim mlečnini
k milom  (mamica konjiček)
' tvrdke Bergm&nn & drag
Teschen n& Slbf.
' Komad po 80 vin. se dobi v
vroI) lekarnah, mirodilnioah
in prodajalnah parfumov.
t
Oloboko potrti naznanjamo, da  je naš  preljubi in nepozabni oče, stric, tast in stari oče, gospod
IVAN KOROŠEC,
posestnik
po dolgi mučni bolezni previden s svetotajstvi za umirajoče, dne 27. svefiana t. 1. v BO. letu svoje starosti, mirno y Gospodu zaspal.
Pogreb ljubljenega pokojnika vršjl se bode v sredo, dne 1. sušca ob 2. uri popoludne iz hiše žalosti ulica Morelli št. 6. GORICA, dne 27. svečana 1911.
s •'-  •  Družine:
Cvetoč, Hafner, Zalaznik, Grabiljan, Sajouic.
Benjamin je prišel
v velikem spremstvu.
MSHvo0ašfe'
[1«jiifetytt pristojbina staae'61)Su. A& je iglas obaelnejSi se rac"oni"s»  »salto betfedo 3 */i». ¦    ¦      "   vijetla obrtnike.
¦¦iiL«-~ - Gorie*.
j,« . -™.,.,____________na, ker
feir'ne ^Marirajo? Skoda" nI majhna.
obmlneJSi se trtma¦ «  mro oeseao *  i ffa]prlpraynejge teseritanj« L» taovijer * obrt
'lTK    Koliko je manjših trgovcev In obrtnUcor » Q
Ponudbe jjod „A. B.'^ na naše upravmštvo.
0   malo rabljen orkestrion. - Naslov V   govž> naše upravništvo.
m zagar išče delo
ali  sprejme v   najem
dobroidofio žago ali mlin,
Ponudbe na naše upravaištvo.
Redka prlika!
Neka tovarna, ki je trpela vsled po-vodnji, mi je poverila razprodajo rešenega bjaga — več tisoč kosov krasnih, gorkih
flanelastih odej
najnovejših uzorcev in lepih barv. Vodni madeži se komaj poznajo, • Odeje so primerne za vsako gospodinjstvo. Dolžina 190 cm, širina 135 cm. Razpošiljam po povzetju in sicer; 3 lepe flanelaste odeje modnih barv in uzorcev za K 9,4 odeje (konjske) za K 10. — Kdor bere to ponudbo, naj takoj naroči — in ne bo se kesa!.
OTON BEKERA, c. k. financ, nadstr. v. p. NacbDd (CeStto).
Y
Bo oteMep tajnita
s plačo 1000 kron na leto, razpisuje županstvo Sv. Lucija. Trošnje z dokazi potrebne izobrazbe je vložiti do 25. marca pri podpisanemu. — Nastop službe 1. aprila 1911.
2npansioo So Lnciia
dne. 22. februarja 1911. .  Župan: Vuga.
stara, dobroznana gostilna na Gorenjskem,
na ugodnem kraju, tik velike ceste. Jako pripravna za kakoršnokoii obrt ali trgovino. K isti spada tudi hlev in gospodarsko   poslopje.   Pogoji   ugodni.
Evenluelno se nekaj proda. — Naslov   pove  naše   upravnišlvo. —
Odlikovana pekarija io sladčičaria
Karol Draščik
v Gorici ea Kereu v (lastni blil)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, od.likovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina In llkarja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
¦nr- po Jako zmernih cenah. ~*N1
Ivan Maroni > Gorica
ulica Ariosto Mattioti
goriška tovarna mosaičnih plošč, izdelanih po beneškem sistemu in iz navadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri stavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne kopalne banje. — Cevi iz cementa v raznih širjavah.
Sprejme se hako^nokolfi delo.
Težkd je dandanes živeti, se kolera širi strašno! Če nočeš za kolero umreti, pohodi bacile z
„0H0!"
Stojte!
Kdo ne pozna tvrdke
Stojte i
Med. univ. dr. Defranceschi
bivši primarij možke in ženske bolnice v
' Novem mestu naznanja, da se je naselil v Gorici  ter  ordinira
Tli 1 37 Corsfl Grnsepe Verdi
od   10fntdo   12.  dopoldne  in  od  2.  do   3.   popoldne.
ova   lekarna ©
S© se je »tvorila dne 21. t. m. in sicer      ©
{Corso Giuseppe Verdi 13. |
Lastnik: Ivan Tromba.
© ©
© ©©@©©©©©©©©©®©®©©©©©©©
Sprejme se takoj
pomagamo za knjigoueznico.
One, ki  so  Že  delale  v   kaki   knjigoveznici   imajo   prednost. Zglasiti se je v »Goriški Tiskarni4,  A. Gabršček.
^»                          juio ne pozna ivraKe                            kjji
Kerševani <& Čuk
na  Sfolacgn trga (Piazza Dnomol v GORIC|l Sten. B7 ;
Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na pro-y 'daj Original Victoria šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, ter delajo še po 10-Ietni uporabi brezšumno, i hitro in točno. Original yictoria šivalni stroji \ - so se priljubili vsem šiviljam, krojačem in . drugim. Vsakdo naj si ogleda pred naku- j !                pom šivalnega stroja ---.----=^
»ORIGINAL VICTORIA« šivalne stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje yy brezplačno.  Z Original - Victoria šivalnimi [1  stroji se izvršuje vsakovrstno umetno ve-ft\            zenje (rekamiranje) itd. itd.
|j\ . Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slajraor sanice, stiskalnice, droiflalnlce (stroje l iii4nai^ ir^M^ pl^d; liriane ffe
Nadalje prodaja najboljša dfokolesa bela, rdeča itd. z znamko KERŠEVAM & ČUK,
ki jih sama izdeluje. Poške, samokrese, drago belgijsko orožje, streljho. — Velika izber
gramofonov. Dale na obroke.
= se razpošiljajo zastonj. =
„Goriška ljudska -posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni Mil, Ooapoaka ulica 1L 7, 1» nadatr.) — Talafon"if. 78.
RaCaa poStne hranilnice Štev. 837.315. Na občnem zboru dne 30. aprila 1930. se je določilo: Hranilna vloga se  obrestujejo po 4'/,%. Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni  davek  plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vaakojrar. ssojlic se dajejo zadružnikom na vknjižbe po  »7,%, na  varščino ali zastave in na menjice po 6 %.
Glavni dalail se obrestujejo koncem leta 1909. s 6$. Stanja 81. dec. 1909.: Zadružnikov 1891  z   deleži v znesku 85.374 kron.  — Hranilne   vloge:   1,654.661*17.       Posojila: 1,643.638--. — Res^vni zaklad:  91.740-59. — Vrednost hiš: 354 416*72.                                                            .,\:
0000000000®000000000
I Knjigarna A, Gabršček
= G0IIIGA =
j§ Trgovski dom Corso Verdi 24 In 11 Gosposki ulici 7
sprejema naročila na vse tu-
in inozemske beletristične,
?n* hI no in znanstvene časopise.