sano
Današnja številka obsega 6 strani.
IL leto.
??*•
m
S a pismene uaročbe brc* valiJJatre denarja se ne moremo ozirati.
Njirefcniki naj poailfaje naročnino ' nakaznici.
*e računajo po po-m prostoru in si-tn visok ter 45 m® Širok prostor za enkrat 41 vin., za večkrat popust
cer
'•prefinHtro je as Starem tign štev. 19. Telefon $09. Ifj^avniStTO je na Marijinem trg« Štev. 8. Telefon Sto v. 44,	■■.■?■■=
Izhaja • vsak •' -dan ssjutraj,
Posaraesiia itevSlka ?ilja 40 dinarjev.
Vprašanjem grleile lnseratov I. tir. se naj pri-loJii »s odgovor dopisnica ali snamka. — SJopIS) naj »e frauklrnjo. ‘ — Kekoplgi se ne vraCaJo«
Subskripcijska mesta v Sloveniji:
V Ljubljani: »Ljubljanska kreditna banka“, »Deželna banka", ..Ilirska banka". Podružnice: »Jadranske banke“,” »Češke industrijalne banke“, »Kreditnega zavoda za trgovino in obrt“, »Splošne prometne banke*1,’ »Mestna hranilnica ljubljanska11, »Zadružna zveza11.
^ Kranju: Ekspozitura »Jadranske banke11.
^ Celju: Podružnica »Ljubljanske kreditne bahke11, Podružnica »Češke Union-banke11 »Zadružna zveza11. ^ Mariboru: Podružnica »Ljubljanske kreditne banke11.
Ljubljani
i pošti:
.,..K,84^.V v'- ■"„* 42'r.
„,21— -7	*
V *> *&£*~
?a inozemstvo:
V	*£'r
F^teitiosapreJ K 95*-74 pol Jsia	50-—
fiMrtbta „	„	26-
'I *n «i«Mt . . ’ 9 —
Obresti teh bonov so proste davka na obresti in rente.
Podpisovanje se začne dne 23. aprila in se konča dne 8. maja 1919.
Bonom je priznana pupilarna varnost. Vporabljati se morejo tudi za kavcije. Z boni se more, potem
zapadejo, plačati tudi davek.
Z izvršitvijo celokupne akcije je pooblaščen sindikat denarnih zavodov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem v Zagrebu. Od ljubljanskih zavodov so v tem sindikatu zastopane: „Deželna banka«, »Ilirska banka“ in »Ljubljanska kreditna banka“. Sindikat bo imenoval ostale denarne zavode v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, kjer se more posojilo podpisati in vplačati.
|V ■	.	*	*
Deželna vlada za Slovenijo.
Dr. Brejc, s. r., predsednik.
NA PODPIS.
gi pooblastila ministrskega .sveta *z odlokom z dne 15. m^rca 191$, 200 milijo se glase na rok 6 mesece^.,'tako da se se boni’ po 500, 1000* '10.000,,
, podpisati-*, državno po^ojilo^mpr^
Za bon v znesku
decembra 1918 štev. 21 je ministrstvo za finance državno posojilo. Izdajo se 40|o blagajniški boni. in v gotovini izplačajo dne 3. novembra 1919. 100.000 kron.
svoto po odbitku obresti takoj plačati.
500 K se vplača 490 K 1000	K	„	„	980	K
•10.000	K	„	„	9.800	K
50.000	K	„	„	49.000	K
100.000	K	„	„	98.000	K.
Prvo jugoslovansko državno posojilo.
Skoro štiri leta se je bivša Avstrija vsakih šest mesecev obračala na nas s pozivom, da podpišemo vojna posojila. Dasi je avstrijska vlada pri tein delala prav kinematografsko reklamo, je bilo naše ljudstvo vendar napram vsem tem vabam precej skeptično in bili so le redki, ki so jih premotili ugodni pogoji in visoka obrestna mera. Večina naših ljudi ni hotela nič slišati o posojilih, ki so bila naperjena proti svobodi našega naroda, večina našega ljudstva je pa tudi znala, da teh vojnih posojil ne bo nihče vrnil, ker ni nihče veroval v obstanek Avstrije. Zato so pri nas podpisovali vojna posojila po večini le ljudje, denarni zavodi itd., ki so bili od vlade več ali manj odvisni. Avstrijska vojna posojila, podpisana med nami, so torej več ali manj prisiljena posojila. Vojna posojila, ki so bila med nami podpisana res prostovoljno, so torej zelo malenkostna. Naše ljudstvo je torej v tem oziru pokazalo — četudi le pasivno — dovolj odporne sile.
Finančni minister države Srbov, Hrvatov in Slovencev se sedaj obrača na jugoslovansko ljudstvo s pozivom, da podpiše 1. jugoslovansko državno posojilo v skupnem znesku 200 mil. kron. Tu ne gre več za vojno posojilo, temveč za posojilo miru, za posojilo svobode. In vendar: Ali je sploh vredno, da se tako malenkosten znesek imenuje z enim teh imenov? Ali je vredno, da se posojilo dveh sto milijonov naziva'z imenom posojila svobode ali posojila miru? V ta namen bo naš narod pač podpisal tudi desetkratni znesek. Toda ravno okolnost, da po šestmesečnem obstanku naše države finančni minister ne rabi več nego 200 milijonov državnega posojila, dokazuje, na kako zdravih temeljih je zgrajena naša država. Vzlic neurejenim razmeram in vzlic ogromnim izdatkom za vojaštvo, smo vendar do-sedaj pokrivali vse izdatke s tekočimi dohodki, dočim sta si mogli Nemška Avstrija in Madžarska pomagati le tako, da so tiskali noč in dan nove bankovce avstro ogrske banke. Naša narodna dolžnost je zato, da v čimvečji .meri podpišemo državno posojilo. Prepričani smo, da, kakor je zdrav nagon obvaroval naše ljudstvo pred veliko škodo s tem, da ni podpisovalo avstrijskih vojnih posojil, bo isti zdravi nagon tudi pokazal našemu ljudstvu, da je denar, naložen v jugoslovansko državno posojilo, najbolje naložen denar. Lastna korist in rodoljubna dolžnost velevata vsakomur, da podpiše naše prvo državno posojilo v čimvečjem znesku mogoče. Pokažimo, da smo vredni dobljene svobode, s tem, da podpišemo našo državno posojilo v mnogo večjem znesku, kakor pa ga želi država od svojih svobodnih državljanov 1
DR. i. L.
Moj slučaj.
i.
Ker stno na lovu za ovaduhi in je pri tem prišel tudi moj slučaj v javnost, se mi zdi potrebno k temu pridati par opomb. Neprijetno mi je, da pri tem igra moja oseba glavno ulogo; bilo bi mi ljubše, ko bi mogel pisati o drugih, ker ne maram, da bi kdo mislil, da hočem trpljenje, ki je stalo v službi višje ideje, izrabiti v svoje osebne namene. Toda treba je izpregovoriti, ker bo ravno moj slučaj precej jasno pokazal, da je bila osrednja pisarna SLS. v ozki zvezi s policijo. To ni nič novega. Iz one okrožnice, ki jo je poslal dr. Šušteršič v začetku vojne na svoje zaupnike po deželi, se jasno vidi, da je stranka sama hotela policiji pomagati pri zasledovanju naprednih in srbo-fKlskih ljudi na Slovenskem. Ko bodo prišli z Dunaja arhivi naše bivše policije, se bo mogoče ta stvar natančneje pojasnila. Mogoče pravim, ker se mi zdi, da se je pri tem postopalo na perfidno previden način. To je
K-j
Cehi in mi.
Da razmerje med Čehi in j igo-slovani ni več tako, kakor je bilo pred razpadom Avstro-Ogrske, tega, mislim ni treba dokazovali. Vprašati se le moramo, v koliko se je to razmerje spre-minilo in zakaj.
Čujemo obtožbe in čujemo zagovor?, čitamo članek za člankom, ki so — posebno obtoževalni — pisani dokaj temparementno. Slišali smo med drugim tudi g. dr. Čoka, ki hoče revizijo razmerja med Čehi in nami.
Da svobodna Čehoslovaška republike in svobodno kraljestvo SHS ne moreta živeti v enakih medsebojnih političnih odnošajih, kot sta živela od Avstrije in Ogrske zatirana naroda Čehoslovakov in Jugoslovanov, je povsem jasno. Nikdar ne smemo pozabiti, da sta narodnost in državnost povsem različna pojma, ne smemo pozabiti, da mora biti dober državnik prost vsake politične sentimentalnosti. Navesti hočem le en primer: danes se nam zdi zveza med kraljestvom SHS in Nemško-Avstrijo absurdum; če pa mi zgubimo Goriško, Trst, Istro, Reko in bi hoteli čez nekaj let Italijanom s silo iztrgati te naše kraje, ali bomo takrat odklanjali zvezo z Nemško-Avstri-jo, če nam bo le-ta ponujala, da hoče prijeti Italijo v Tirolah? Gotovo ne! Država SHS bo sklenila ta pakt, če ta zveza ne bo našla nikdar odmeva ne v jugoslovanskih ne v nemških dušah. Ta zveza bo toraj le umetna, narekovala jo bo »državniška modrost", ne pa čut naroda. Vse talce zveze trajajo le malo časa; kakor hitro je dosežen cilj, je tudi take nenaravne zveze konec.
V	podobni situaciji je danes Čehoslovaška. Razlikovati moramo absolutno med češko vlado In češkim narodom. Da simpatizira češki narod z nami kot prej, o tem se je lahko prepričal vsak, ki je živel po prevratu le nekaj mesecev med Čehi. Prepričal pa se je tudi, o tem, da je češka ofi-cijelna politika — vsaj do zdaj — bila prosta sentimentalnosti tudi napram Jugoslovanom. Nočem pogrevati obtožb, ki smo jih čitali in slišali že tolikokrat: da so Čehi proglasili svoj desinteressement na Trstu, da je vrhovni poveljnik okupacijske armade na Slovaškem ravno Italijan, da so zahtevali Čehi internacionalizacijo nekaterih naših železničnih prog, da bi Izvajali svoj sladkor, da je član češke mirovne delegacije v Parizu govoril o kaosu v Jugoslaviji, da je Češka mirovna delegacija v Parizu izdala etnografsko mapo, na kateri sta bili Istra in Goriška označeni kot italijanski in je vkljub intervenciji jugoslovanske mirovne delegacije ni dala popraviti. Tudi od daleč nočem trditi, da temeljijo vse te obtožbe na dejstvih, nasprotno, prepričan sem, da maisi-katera izmed njih ne drži. Slišali bomo o tem po povratku naše pariške delegacije v domovino. Eno pa je gotovo: da sta češka vlada in češka delegacija
razumljivo, ker je bilo treba za vsak slučaj paziti, da bi se pozneje ne moglo ničesar dokazati. S tem ne maram sedanji SLS. delati nikakih očitkov. Ona se je odrekla te žalostne preteklosti in rad verjamem, da pošteni ljudje, ki so bili že prej v načelstvu stranke, pri tem niso bili prizadeti, da niso vedeli o tem, da tega početja niso niti podpirali niti odobravali. Nasprotno upam, da bodo po možnosti gospodje sami pomagali, da se stvar pojasni.
»Sin človekov sicer gre, kakor je pisano, toda gorje izdajavcu*. Kristus je za svoj nauk sprejel trpljenje in križ, šel je na Golgoto in v smrt — toda bolelo ga je, da gaje izdal eden 'iz njegovih. Tako je bilo tudi z nami. Ko bi bila avstrijska oblast rekla: Vi ste se vrnili I. 1910. iz Rusije preko Balkana, in od te dobe ste neprestano rovarili proti državi, propagirali ste srbsko misel, s tem ste srbofil, ^vele-izdajalec, ki sovraži Habsburgovce iz vse duše in ne želi nič drugega, kakor da bi Avstrija razpadla in da bi Slovenci prišli pod Srbijo, zato ste proslavljali srbske zmage, norčevali
v Parizu brezobzirni in da ne izbirata v sredstvih, če gre za cilj, ki ga hočeta doseči. Nočemo raziskovati da-li je taka politika potrebna, pogledati hočemo le, kako reagira na njo češka javnost.
Da je ta brezobzirnost rodila pri nas Jugoslovanih odpor, je jasno. Kako pa pri češkem narodu? Mirno lahko trdimo, da oficijelna češka politika tudi pri češkem narodu ni našla simpatij. Razumljivo je, da skušajo vkljub temu Čehi — vsaj napram nam
—	opravičiti politiko svoje države, saj je to vendar njih država! Prepričani pa smo lahke, da bi Čehom bilo ljubše, če bi jim k politiki svoje vlade ne bi bilo treba pisati — komentarjev.
V republiki sami ne manjka med narodom zabavljanja in v časopisih izrazov nezadovoljstva nad češko ofi-cijelno politiko. Češko ministrstvo je koalicijsko in hočejo ga obdržati takega kolikor mogoče dolgo. Vkljub temu se govori tudi na Češkem — kot pri nas — o vladni stranki; mislimo s tem Češko državnopravno demokracijo, ki nekako odgovarja naši J. D. S. Ta stranka in njeno glasilo »Narodni listy“ so edini zagovorniki češke oficielne politike in še ti raje molče kot zagovarjajo. Vse druge stranke oficijelni češki zunanji politiki v kolikor se tiče Jugoslovanov več ali manj nasprotujejo; seveda je izražanje tega nasprotstva odvisno tudi o notranje • političnem položaju in drugih »zakulisnih,, momentov. Zato so bili češki klerikalci menda prvi, ki so se v svojem glasilu postavili na stran Jugoslovanov, potem narodni socijalci (Klofačeva stranka) ki so v svojem lista „Češko slovo" zahtevali, naj se revidira češka politika napram Jugoslovanom in v zadnjem času agrarci (Stanekova stranka) v „Venlcovu“. Seveda vsi ti članki mso pisani v tonu ostre kritike, istotako tudi ne napadajo Italijanov, pa vendar, pisani so tako, da je vsakemu jasno, da želč napram Jugoslovanom drugačno politiko — politiko prijateljstva, ki naj bo, če bo treba, dokazana tudi z dejstvi.
V najnovejšem času vidimo, da Jugoslovanom prijazno razpoloženje pri Čehih še bolj narašča, kar dokazujejo številne izjave iz vseh vrst češ-škega narod3. Zdi se, da se temu razpoloženju tudi češka vlada ne more in — noče več zoperstavljati. Prepričani smemo biti, da je bilo nesoglasje med Čehoslovaško in Jugoslavijo Ie trenotno, da češki narod ne bo nikdar pripustil Jugoslovanom neprijazne politike, upati smemo z vso gotovostjo, da bo prišlo do ustvaritve poljsko - čehoslovaškega - jugoslovanskega bloka, ki bo neprodiren jez za nemški „Drang nach Osten". Zato odklanjamo z vso odločnostjo vsako pavšalno sumničenje in zabavljanje proti bratskemu češkemu narodu.
Državno posojilo nosi
W 4 °lo
ste se iz Švabov in Albancev in ob vsaki priliki napadali patriote, učili ste rusko, čitate cirilico — skratka veleizdajalec ste in spadate na vislice ... Kaj bi bil mogel na to odgovoriti? Vse to je bilo res, vem, da nisem bi! jaz edini takšen na Slovenskem. Oi 1. 1908 so se marsikomu odprle oči. Jaz sem videl vse to že preje. Niti ne vem, od kdaj. Zdi se mi, da že prav od mladih dni. Ko smo bili L 1901 v Belgradu na kronanju kralja Petra, sem stal nekega večera sam tam na belgrajskih trdnjavah in sem gledal na sever in zapad. Čudne misli so mi rojile po glavi. Ali so bile slutnje, ali vera, ali hrepenenje? Ni bilo še vse jasno. Toda par let pozneje se je popolnoma zjasnilo. Zato se niti nisem čudil, ko sem se 1. 1908 vrnil v domovino, da mi niso dali službe. Oficijelna domovina vendar ne bo sprejemala v službo protidržavnomislečih ljudi]. Bil sem torej na ulici. Za par let sem se rešil drugam, prepotoval sem slovanski svet in sem se zopet zglasil. Mesta ni bilo zame nikjer. Razumel sem. Ker sem moral nekako živeti, sem šel
Reka.
Italijani leta 1915 v londonski pogodbi niso zahtevali Reke, dasi je gotovo, da bi jim jo ententa v svojem takratnem položaju bila brez druzega priznala. Toda takrat Italija in ententa niso računali na popolcn razpad monarhije pač so jej zato pustili Reko, kot izhodišče na morje. Toda ono, kar so bili Italijani pripravljeni pustiti habsburški monarhiji, nočejo pustiti in ne privoščijo naši mladi državi. S tem dokazujejo Italijani, da sovražijo Jugoslavijo mnogo bolj, nego so sovražili staro razpadlo Avstrijo. Dokler so nas rabili, so se nam prilizovali, zatrjevali nam svojo ljubezen in naklonjenost in skienili so celo znani limski pakt, vsled katerega je vojna končala mnogo preje, nego bi bila končala sicer, ker so se ravno vsled rimskega pakta jugoslovanski polki začeli po vrsti upirati. Ko so pa Italijani dosegli svoj namen, ko so njih čete zasedli naše kraje, za njih naenkrat rimski pakt ne obstoji več in privlekli so na dan londonsko pogodbo, katere brezpogojno izpolnit«* zahtevajo vzlic Wilsor,u in njegovim 14 točkam. Toda ne samo to. Italijani gredo v svojih zahtevah še preko londonske pogodbe, zahtevajo zase tudi kraje, ki niso omenjeni v londonski pogodbi in pred vsem Reko. Reko! ono isto Reko, ki so Italijani hoteli prepustiti toli obsovraženi Avstriji, a je nočejo pustiti Jugoslaviji. Iz vsega postopanja Italije je razvidno, da našo mlado državo sovraži mnogo bolj nego je sovražila staro Avstrijo. To je do gotove meje tudi umljivo. Stara gnila in skozinskoz korumpirana Avstrija italijanskemu imperijalizmu ni bile nevarna, pač pa mu je nevarna mlada, čila «h gospodarsko močna Jugoslavija.
S tega stališča je torej popolnoma umljivo, da hoče Italija to mlado državo čimbolj oslabiti ter jej s tem onemogočiti vsak naraven in zdrav razvoj. Vzlic temu pa je jasno, da so tudi Italijani takoj od prvega začetka razumeli, da Reke ne bodo dobili, ravnotako kakor je moralo biti vsakemu pametnemu Italijanu od prvega začetka jasno, da Italija ne bo nikdar dobila Dalmacije, ker bi to bilo proti naravi in proti človeškemu razumu.
Vzlic temu pa so Italijani vpri-zarjali glavni krik baš radi Dalmacije in predvsem Reke. Toda treba razumeti. Ves ta krik radi Reke — ih deloma Dalmacije — je bit samo italijanski taktični manever, ki naj bi odvrnil pozornost od Trsta, Istre ih Goriške. Ta manever se je Italijanom tudi izborno posrečil. Naša diplomacija in naša javnost se je vrgla z vso silo na obrambo navidezno ogrožene Reke in Dalmacije in pri tem pozabila na Trst, Istro in Godško, kjer so se medtem Italijani nemotjeno utrjevali. Italijani niso še nikdar dobili nobene vojne, a so znali z diplomatično spretnostjo vedno izravnati poraze na bojišču. Italijani so imeli pri ustvarjenju združene Italije izvanredno srečo.
pisat v redakcijo »Ju!ra“. Ni bilo tu vse, kakor bi moralo biti — naša široka javnost še daieko ni bila zrela za veliko misel ujedinjenja in osvo-bojenja — pa upal sem, da se bo dalo počasi vendar kaj dobrega storiti. Videl sern dobro, kako gledajo nekateri pomilovalno na mojo »izgubljeno eksistenco." Nazadnje sem iz-previdel, da so tu moje žrtve zaman. Odšel sem. Na Balkanu se je pripravljal vihar. Vrnil sem se. Mogoče bo sedaj bolje. Par tednov smo zasledovali negotove vesti: Črna gora je napovedala^ vojno, Srbija, Bolgarija, Grčija. Status quo. Velesile 1 Balkanska vojna se je začela. Vsi smo trepetali najbolj za — Srbijo. Nismo je poznali. Ob času kronanja v Belgradu smo videli na Banici one polke, konjenico, topove — vse je hitelo mimo nas — toda poglejte na zemjjevid: kaj naj stori ta mala dežela proti ogromnemu teritoriju turške države. Toda med tem je padlo Kumanovo, Skoplje, Bitolj. Naša slovenska jasnost je dobro razumela te zmage. Vsi smo se jih veselili. Ko je po vojni nastal srbsko-bolgarski spor, ni bilo
Vzlic znani strahopetnosti so vendaile dosegli svoje narodno ujedinjenje. Ta sreča jih ni zapustila niti sedaj. Saj je znano, da bi bilo prišlo v treh dneh do razsula italijanske armade, da ni Avstrija preje sklenila premirja. Avstrija bi bila kljub teinu razpadla, a italijanska aimada ne bi bila nikdar zasedla naših krajev. Le slučaju se imajo Italijani zahvaliti, da se sploh prišli v naše kraje, kjer se sedaj ši-rokoustijo in repenčijo ter skušajo po navadi vseh strahopetnežev nadomestiti s krikom, kar jim manjka na rcs-niČuem pogumu.
S svojim klikom in posebno s svojim manevrom glede Reke in Dalmacije, so Italijani odvrnili našo pozornost od Istre, Trsta iri Goriške ter s tem dosegli, da se smatrajo ti kraji danes še izven diskuzije za nas izgubljene? Upajmo, da ne! Čolnarji na delol Ali je naš pesnik Gregorčič zastonj klical: Naš čolnič otmimo?!
Narodni praznik.
Prenos kosti narodnih mučenikov Zrinjskega in Frankopana v domovino.
Dne 30. aprila bod« v zagrebški prestolni cerkvi pokopani zemeljski ostanki nnših" narodnih mučenikov Petra Zrinjskega in Frana Krste Frankopani, prvih borilcev za naše narodno edin-tvo in upornikov proti poletnemu našemu tieprijatelju, hiši habsburški. Kosti Uh dveh prvebori teljev prepeljejo iz Dunajskega Novega toesta sedaj v dobi našega narodnega °8vobojenja v hrvatsko domovino, za katero sta padla pod rabeljsko roko Habsburžanov. Hrvati bodo praznovali 3o- april kot narodni praznik, na kakega se pripravljajo v velikem cb~ segu. Ali naj mi Slovepci zaostanemo? Naj
se ta dan izvesijo povsod narodne zastave ter zbirajo povsod doneski za spomenik mučenikoma, prodajajo zalobni znaki v ta namen ter proslavi spomin na velika prvaka, vredno ideji, yt;k*tere sta žrtvovala svoje življenje.
denarni prispevki naj se pošiljajo c , naslov zagrebškega župana dr.
mulja — odror za prenos kosti zrinjskega in Frankopana. Da se proslavi ta dan dostojno našima narodnima mučenikoma, je sklenila deželna vlada za Slovenijo v svoji seji dne 16. aprila 1919, da se udeleži po svojem zastopniku prepeljave zemeljskih ostankov narodnih mučenikov od Maribora do hrvatske meje. Dan 30. apnla se bo praznoval v Ljubljani kot spominski dari. Ta dan se bo darovala v stolnici maša zadušnica, v kar se naprosi knezoškef in se je udeleže člani deželne vlade. Na javnih poslopjih se razobesijo narodne zastave, na šolah se posveti posebna Ura med poukom spominu Zrinjskega >n Frankopana. Javnost bo vlada opozorila še posebej na spsuninski dan v Uradnem listu. Vabimo pa vsa Uaša kulturna in druga društva, naj se udeleže P r e p e i j a v e kosti naših mučenikov in slavnosti v Zagrebu v obilnem številu. Naše zavedno narodno žen-
Pri nas nikogar, ki bi ne bil stal na Sfbski strani. Naše misli so bile po-j*,ej na Balkanu. Čutili smo bolj in f°lj jasno, da „nostra res agiiur“, *' j- da gre tam tudi za nas. Zato suio se postavili proti avstrijski-a'banski politiki. Le od silne Si bije Smo mogli pričakovati osvobojenje nekje v daljni bodočnosti. Mladina je Verovala, da la bodočnost ni takp Ujileč, ampak treba je delali ne samo čakati. — pn tem proiiavstrijskem jugoslovanskem navdušenju sem imel morebiti kot urednik „Dneva“ nekaj zaslug, dasi priznam, da je bilo takrat fucd nami že toliko jasne zavesti, da
le javnost sama bolj govorila nego uredniki. Zdelo se mi je, da je srbska Pusel pri nas v teh par letih prido-ua tako krepkih tal, da je ne bo mogoče več izruvati. To mi je bilo v zadoščenje. Toda od zgoraj je posta-zd fr’1 vedno hujši. Ker se mi je ueio, da sem na jem polju storil
stvo pa vabimo, naj nabira prispevke za spomenik s prodajo eventualno doposlamh žalnih znakov. Pokažimo, da smo vredni narodnega osvobojenja in našega uje-dinjenja s tem, da znamo ceniti zasluge- naših narodnih prvoboriteljev. Vsa potrebna pojasnila in navodila daje odbor za prenos kosti Zrinjskega in Frankopana v Zagrebu.
Boljševiška strahovlada v Prekmurju.
Zanesljive osebe, došle iz Prek-teparja, poročajo o ondotnem položaju: Na slovenskem Prekmurju, ki se teri-torijalno razteza od Radgone po stari avstro-ogrski meji do Rabe, mesta Morušter proti jugu preko Obrovnika in Dolnje Lendave do Mure in se tam naslanja na Mcdjimurje, živi okoli 120 000 Slovencev. Tudi zagrizene madžarske obla ti se dejstvom ne morejo upirati in so prisiljene, priznavati popolnoma slovenski značaj teh pokrajin s tem, da izdajaj > za ondotno prebivalstvo poseben časnik »Novine".
—	Na shodu v Belatincih, ki so ga hoteli Madžari izrabili v svoje namene, je ljudstvo kljub vojaškemu terorju svečano manifesiiralo za Jugoslavijo. Po tem shodu so Madžari začeli brezobzirno nastopati z orožjem proti Slovencem. Ko je nastopila boljševiška vlada in se je madžarsko vojaštvo prdruž lo boljševikom, so se razmere na Prekmurskem vsled tega nepopisno poslabšale, ker se naše slovensko ljudstvo ni hotelo pridružiti tej vladi. Boljševiki so s silo prevzeli vse slovensko časopisje. Zasedii so vse posojilnice, tako da ne more nihče razpolagati s svojim naloženim denarjem, Pobrali so vsem Slovencem zasebno orožje in ga izročili boljševikom. Zlato sploh, bodisi denar ali pa druge zlate predmete, so zaplenili in zagrozili s smrtjo, če bi ga skušal kdo obdržati. Zasegli so ves živež. Brezobzirno jemljejo vse, kar potrebujejo, bodisi živež, obleko itd. brezplačno. Ako kdo ugovarja, ga zapro in v mnogih primerih tudi ustrele. Ne trpe nobene boljševiške protiagitacij'e. Grozote tega brutalnega boljševiškega režima najjasneje dokumeiitraj'o javno izdani ukazi in naredbe boljševiške vlade. Kakor je obče znano, hočejo Madžari zvezo z nemškimi Špartakovci za boj proti ententi. S pošiljanjem živil imajo namen, da bi Nemci ne bili več odvisni od dovoza cntentriih živil in bi tako lahko začeli boj proti ententi skupno z Madžari. Ako bi Ogrom uspelo, pridobiti Nemce za svojo stvar, bi potem ogrožali vse človeštvo, predvsem pa republiko Čehoslovaško in Jugoslavijo. Da imajo ogrski in nemški boljševiki načrt skupnega operiranja, je razvidno iz člankov madžarskega časopisa „Az Est“, ki priobčuje pozdrave nemških Šparta-kovcCv madžarskim boljševikom. Nujno bi bilo potrebno, da zasede ententa bivšo mejo med Avstrijo in Ogrsko in prepreči tako združenje nemških in madžarskih boljševikov. To ni želja samo prekmurskih Slovencev, temveč tudi pravih Madžarov, ki imajo še
dovolj, sem hotel na jesen oditi v Srbijo in okrepiti kultnrne slovensko-srbske zveze. Toda prišlo je drugače? Ko smo bili na 28. junija v Žireh na sokolskem zletu, — je drugi dan zjutraj tja dospela novica, kaj se je zgodilo v Sarajevu. Vem, da sem objel prijatelja, ki ini je to povedal. Tudi drugi obrazi so se svetili v čudni radosti. Odhiteli smo v Ljubljano, kjer smo morali za enkrat prikriti svoje tiho navdušenje. Mislili srno, da bo	tudi to	prešlo in	da	se bo
dalo — pozneje nadaljevati. Zato smo molče	prenesli	vse očitke o	„srbo-
filstvu“, ki jih je na nas metal »Slovenec" in drugo časopisje.
Mojih grehov je bilo torej dovolj.. Kar se tega tiče, sem bi! popoln veleizdajalec in ko bi me bili zaradi tega zaprli in obesili, ne bi imel drugega očitka,	kakor da	nisem sam	kriv. Toda
vsaka	— tudi	najslabša,	—	država
ima svoje paragrafe in ti paragrafi
zmisei za red in mir in ki jim je rnnogo na tem, da zasede ententa prekmursko ozemlje in reši deželo nasilja, anarhije in propada. Ker postajajo nasilja od dne do dne večja, narašča z vsakim dnem želja po intervenciji entente. Potrebno bi bilo, da bi prišla v Prek-rn u' j e v najkrajšem času ententina komisija, ki naj bi ukazala madžarskim četam, da se morajo umakniti, nakar bi se naj potem pod varstvom enten-tinih čet izvedel plebiscit, ki naj bi odločil, ali hoče ljudstvo še nadalje ostati v madžarski republiki ali pase pridružiti Jugoslaviji.
Jugoslavija.
Imenovanja v poverjeništvo za objavo liste konfidentov in de-nuncijantov.
Zagreb, 23. aprila. (Izv. por.) Današnje »Narodne Novine“ priobčujejo imenovanja v poverjeništvo za objavo liste konfidentov in denunci-jantov pod starim režimom. — Med drugimi so imenovani: dr. Sergjan Budisavljevič, dr. Lav Mazzura, dr. Nikola Cvijanovič, dr. Kostienčič in dr. Kot zastopnik časnikarjev je imenovan predsednik časnikarskega društva Toni Sch legel.
Amerikanci za naše dojenčke in matere.
j LDU Split, 22. aprila. (DDU) Javljajo iz Dubrovnika, da namerava tamošnja ameriška posadka v najkrajšem času podvzeti akcijo za dojenčke in matere. Akcija je zamišljena v velikem obsegu in naj bi obsegala vse jugoslovanske kraje, a za enkrat bi se pričela v Dubrovniku, odkoder bi se razširila na vse ostale naše kraje. Akcija bi obstajala, da se preskibi za nedorasilo deco mleko, sladkor in kakao. V Dubrovniku je ameriška posadka že stopila v dogovor z občino glede uresničenja tega načrta. Stvar se bo pričela tekom nekaj dni, čim dospe iz Amerike parnik s kakaom.
Izjava grškega poslanika.
j LDU Bel g ra d, 23. aprila. — „Polet“ javlja, da je grški poslanik v Belgradu Kunduriotis dospel v Solun. Izjavil je, da se v kiatkem sklene zveza med Grško in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Italijanske okupacijske oblasti aretirajo Italijane.
j LDU Zagreb, 22. aprila. Iz Cirkvenice nam poročajo: Na otoku Krku in Lošinju so počele italijanske oblasti aretirati Italijane, ke se je pojavil med mjimi pokret v korist Jugoslavije. Tainošnji Italijani uvidevajo, da pomeni zedinjenje z Italijo njih ekonomsko propast,
Glavna skupščina Hrvatskegk Sokola.
j LDU Zagreb, 22. aprila. V nedeljo dne 11. maja se vrši glavna skupščina Hrvatskega Sokola v Zagrebu. Na dnevnem redu je med drugim tudi zaključek v zmislu odredbe Hrvatske Sokolske zveze glede spojitve Slovensko-hrvatsko-srbskt ga Sokola.
imajo vedno dva konca in se dajo zasukati tako in tako: zato država v gotovih slučajih zavrže vse paragrafe kot kake nepotrebne stare planke, a včasih vendarle ti paragrafi služijo ljudem kot nekaka ograja v obrambo, da ne pridejv kar naravnost v državne zapore. V Avstriji vsi paragrafi niso imeli b^gve kake vrednosti, pa naj je bil to § 19 ali pa kateri drugi. Posebno v začetku vojne so izgubili svojo veljavo skoraj vsi oni §§, po katerih je bila avstr, državljanu zagotovljena osebna svoboda. Toda kjer ni tožnika, ni sodnika. In ker so bile vkljub vsem odredbam, naredbam, določbam in odločbam čustva in misli vendar-le svobodne — ni tilo mogoče v enem dnevu zapreti in pobesiti vseh, ki so takrat pri nas mislili pro-tiavstrijsko. Bilo nas je, hvala Bogu, precej mnogo. Kaznjiva so samo dejanja in za dejanja je treba dokazov. Zato je avstr, policija rabita ovaduhe,
Češki zdravniki v službi države SHS.
j B e 1 g r a d, 23. aprila. (Izv. por.) Vlada bo sprejela v službo države SHS okoli 40 čeških zdravnikov, ki bodo imeli stalne mesečne plače 400 dinarjev, seveda poleg drugih zasebnih honorarjev.
Mirovna konferenca,
Italijani popuščajo. Vprašanje Dalmacije stoji ugodno.
k LDU Bern, 23. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Italijani v Parizu popuščajo Izza včerajšnjega dno pod IVilsonoviui pritiskom, Izključeno je, da bi se zcdiuili do 25. aprila. Vprašanje Dalmacijo stoji ugodno.
Nesoglasje na mirovni konferenci.
k LDU Berlin, 22. aprila. (ČTU) Iz Frankfurta ob Meni se poroča: Iz amerikanskega vira se doznava, da so nastala nesoglasja na eni strani med Clemenceaujem in Wilsonom radi vojne odškodnine in gdanskega vprašanja, na drugi strani pa med Wii-sonom, Lloyd Georgem, Clemenceaujem in Orlandom radi jadranskega problema. Wilson je zastopnik nazi-ranja, da se morajo različna vprašanja o jadranskem problemu razpravljati vsako posebej, ostali trije pa smatrajo to vprašanje razrešljivo obenem. Ker Wilson s svojim naziranjem ni imel uspeha, se ni hotel več udeležiti diskusije. Predvsem je nameraval reško vprašanje ločiti od jadranskega problema. Ostali trije in Pichon ter Son-nino so se radi tega sami posvetovali o tem vprašanju. Posvetovanja so imela namen najti srednjo pot med amerikanskim in italijanskim naziranjem. Te poti pa do sedaj niso našli.
Italija namerava s pretnjo doseči cilj.
k LDU Chiasso, 22. aprila. (ČTU) Kakor trdi »Perseveranza", bo Italija prej zapustila konferenco, kakor se pa udala. Pogajanja z nemškimi delegati so nemožna brez odobritve Itatije in ta odobritev je nemogoča brez rešitve jadranskega problema.
Svet osmerice ne razreši uganke.
k LDU Pariz, 22. aprila. (ČTU) Svet osmerice namreč VViison, Llovd George. Clemenceau, Orlando, Son-nino, Balfour, Pichon in Lansing so razpravljali o dalmatinskem vprašanju, našli niso pa nobene rešitve.
Politični pregled«
p Gauvain o jadranskem vprašanju. LDU Bern, 22. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Gauvain je priobčii v listu ..Journal des Debats" pod naslovom ,.Jadransko vprašanje" članek, kjer pravi: »Velikonočni zvonovi svetu niso še oznanjali miru. Pozvanjali so do sobane, kjer se je vršila do sedaj brezuspešna razprava o jadranskem problemu, ki je v tem trenotku v polni krizi. Wilson, ki ga ne veže nikaka pogodba, ne priznava tajnega dogovora z dne 25. aprila 1915 in se od-
da je mogla poseči po nezanesljivih ljudeh. V splošnem niti teh ni bilo potreba, ker je lahko spravila na varno, kogar je hotela — ampak na ta način bi bila lahko zaprla na tisoče ljudi in bi jim ne mogla do živega, ako jih ni hotela v masah masakri-rati. Zato ji je bilo mnogo ljubše, če je imela kaj v rokah, da je šlo vse „po zakonu". Ako bi bili prejeli tudi mene, kakor druge, brez ozira na vse paragrafe, bi bila stvar v redu, ker bi bilo to popolnoma pravilno avstrijsko. Toda po čudnem slučaju ali pa po neprevidnosti ijubljanske policije — sem ostai še dva meseca po začetku vojne svoboden — priznam, da na svoje veliko začudenje — in šele potem se je našel slovenski denun-cijant, ki je sprejel ulogo — jjudeža.
(Dalje prih.)
ločno protivi tudi proti naknadnim zahtevani Italijanov po Relci. Poizkus, ravnati z Dalmatinci in Slovenci, ki po svoji kulturni stopnji znatno prekašajo precejšen del italijanskega na-naroda, ne bi bil samo skrajno krivičen, ampak bi pomenil tudi težek zločin proti italijanskemu narodu, ki bi moral nositi usodepolne posledice politike, katero zasleduje njegova vlada. Ako Orlando in Sonnino dosežeta izpolnitev svojih zahtev, bi bil mir Italije kar najresneje ogrožen.“ — Nadalje raziskuje Gauvain itaiijanskc-nemške odnošaje in zahteva pojasnila
o	dogodku, ki se je primeril med sklepom pogodbe z entento in napovedjo vojne Avstro Ogrski. Italija je podpisala dne 21. maja 1915 dogovor z Nemčijo, kjer se ureja ravnanje z osebami in lastnino za dobo vojne. Ali je bil ta dogovor sklenjen v sporazumu z velesilami, ki so podpisale pogodbo z dne 25. aprila istega leta? Zahtevamo več jasnosti o tem predmetu. Kaj bi se zgodilo, ako izbruhne vstaja med podjarmljenim slovanskim narodom? Bodo li morale države, ki so udeležene pri omenjeni pogodbi, v tem primeru podpirati Italijane? Bodo li ostale brezčutne proti zatiranju, ki bo izzivalo vest svetovne javnosti? Kakšen triumf bi bil za Nemčijo, ako se podjarmljeni obrnejo za pomoč do svojega bivšega tlačitelja? Žalostna perspektiva! Rešitev tega kočljivega vprašanja bi bila v tem, da se nevtralizirajo deli vzhodne jadranske obale in da dobi Italija kot posebno nadomestilo za svoje dosedanje revindika-cije mandat o bivših nemških kolonijah v Afriki.
p Italijanska vlada skrbi za Nikito. LDU Curih, 22. aprila (ČTU). Po amerikanskih vesteh je italijanska vlada baje premotila konferenco, da uredi črnogorsko vprašanje v zmislu Nikole, z drugimi besedami, da naj se upelje v Črnigori ljudsko glasovanje pod ententno kontrolo o dinastičnem vprašanju v Črnigori.
p Romunija popušča v banatskem vprašanju. LDU Belgrad, 23. aprila. „Slobodna Riječ“ javlja iz dobro poučenih krogov, da je Romunija v banatskem vprašanju zelo popustila, tako da bo spor v najkrajšem času povoljno rešen. Romunskim politikom je bilo do prijateljskih odnošajev proti Srbiji.
p Zanimiva zbirka. Hrvatska vlada bo izdala do sedaj še ne objavljene dokumente o ustaškem gibanju v Srbiji v dobi Knragjorgje (Onega Jurja) in M loša Obrenoviča. Zbirka bo obsegala 1000 do sedaj še neznan h spisov.
p Zadnji čin madžarskega na-silstva na Hrvatske . Lastnik pristave Ranjoš v občini Gradina (Slavonija) je začel pred 1. dccembrom voziti živino in drugo imovje iz pristave Ranjoš na Ogrsko. Vse to brez dovoljenja. Vsled "tega so tamošnji kmetje poskusili, da to preprečijo. Ko so prišli v bližino pristave, jim je dal sin najemnika poročnik Emerih Bajoti znamenje, naj se približajo, kar so kmetje, nič hudega sluteč, tudi storili. Ko so se približali, jih je dal poročnik Bajoti po nekem oddelku moštva 19 ogrskega domobranskega pešpolka obkoliti, pognati v hlev in malo na to z voli vred odgnati v Barcc, kot namišljene plenilce. Tam so te kmete brez sodbe postreljali, potem, k» so morali skopati grob in se postaviti pred njega. Tako je bilo ustreljenih 18 kmetov, ki so hoteli preprečiti, da bi se izvozilo protiprerjpisno blago iz Hrvatske. Vendar, najlepše šele pride. Več kmetov je podalo že 1. decembra
1.	I. pri občinskem uradu — v Lukača na zapisnik prošnjo, da se stavi bivši poročnik Emerih Bajoti, ki je zagrešil ta zločin, v preiskavo in'da se da ženam in otrokom ubitih primerna odškodnina, da se odredi prenos ustreljenih iz Barca v Lukačo in da je ogrski dom. pešp. št. 19 dal še po prevratu pogubiti in streljati 18 hrvaških kmetov. Na to protokularično prošnjo oblastnije niso tlosednj ukrenile ničesar. Na posredovanje nekega odvetnika pri vladi, je poverjenik za notranje ztdeve izjavil, da uvede pre-
,JUQOSLAV!]& • to*
m »vj« w—■», »«,». ■ rtnrt*******ermvi.
iskavo, ko dobi pismeno prijavo. Toda medtem je prijava nekje obtičala. Imamo tu zapet slučaj "nezaslišane korupcije ali zanikernosti hrvatskega uradništva. Pa se bratje Hrvatje tožijo na batine... Priznavamo: Batine niso ravno moderne, a za gotove vrste ljudi vendar edino pri.nerno sredstvo, da se jih privede k spolnjevaniu — dolžnosti.
Pokrajinske vesti.
kr Brežice. Vaš cenjeni list je po vsej pravici ožigosal skrajno nezdrave razmere pri nas. Naši „demo-kratil‘ prvaški frakarji so še bolj naduti, kakor so bili poprej. Ako pozdraviš na cesti stoječo skupino, po večini ne dobiš odgovora, pač so pa zelo uslužni kakor kužeki proti nem-čurjem in klerikalcem. Pri njih velja le doktor in vojni milijonar, manjši uradnik ali obrtnik je pri njih pod ničlo. To pokažejo osobito pri kakšnih narodnih prireditvah, kjer nače-Ijuje le zgolj elita. Vračajoči se vojaki ne dobe službe ne podpore, pač pa so oddal najboljše službe najb )-gatejšim mestnim frajlam. Pri hranilnici sedi hči davčnega nadupravitelja, ki je obenem imovit posestnik in ime-jitelj usnjarne. Po drugih pisarnah sedijo tudi oženjene ženske, zlasti pri-vandrane, le za domače ljudi na domačih tleh ni kruha. Dobro si vas bomo zapomnili za časa volitev, ko se boste zopet spomnili, da smo tudi mi na svetu.
kr Štorje. Na velikonočno nedeljo, okoli petih zvečer se je vozila skozi Štorje pijana družba obstoječa iz štirih žensk v starosti 15 do 18 let in enega podoficirja. Družba se je ponašala tako, da se je vse škandalizi-ralo, a vmes onečašča'a z grdim rjovenjem vseslovansko himno. Zavedni Slovenci so se zgražali in niso vedeli sramu, kam bi se obrnili, nemškutarji so se pa muzali, češ: „©as ist die jugosiavische Kultur." S takim ponašanjem se pač slabo služi narodu in domovini.
kr Planina. Opaža se, da še sedaj togo vili po našem trgu stari nem-čurski duh. lako n. pr. ima še vedno SHS poštni urad dvojezični pečat in kar je še najboljše, seveda „Monpreis“ na prvem mestu. Vprašamo gdč. poštno upraviteljico, ako res ni mogoče debiti samo slovenskega pečata in ako je ona to že kdaj poskusila? 1 Če nima poštna uprava toliko denarja, da bi se to kupilo, naj se obrne na nas slovenske vojake, bomo pa mi plačali. Isto velja tudi za sedanji Sv. Vid. Upamo, da se to v najkrajšem času popravi, drugače še bo večkrat „na svidenje".	Opazovalec.
kr Ljudski shod JDS v Slov. Bistrici. Na Belo nedeljo 27. aprila 1919 priredi krajevna organizacija JDS točno gIb 2. uri popoldne v dvorani Okrajne hranilnice v Slov. Bistrici velik ljudski shod s sledečim dnevnim redom:
1. Gospodarstvo razpuščenega mestnega občinskega odbtra v Slov. Bistrici in komisarja okrajnega zastopa dr. Kramerja. Govori dr. Avgušt Rei-sman.
2. Politično življenje v Jugoslaviji. (Kaj bo z vojnimi posojili z avstrijskim denarjem, prehrana, naše meje in mirovna konferenca v Parizu, Italijani in Nemci itd.). Govornik iz Ljubljane in Maribora.
3. Slučajnosti, pri katerih bo lahko vsak udeležene pro3il govornike za pojasnila v vseh javnih zadevah.
Odkar smo vstali iz propada, v katerega nas je vrgla ne rečna Avstrija, j§ to prvi političen shod v Slov. Bistrici, kjer narn je še pred kratkim prorokoval znani nemški poslanec Wichtl narodno smrt. Prosimo torej, vse zavedne Slovence, da spravjjo na Belo nedeljo do zadnjega moža in žene na ta naš ljudski shod, ki naj bo obenem veličastna manifestacija jugoslovanskega Vstajenja v mestu, kjer so še v preteklem letu visele raz hiš frankfurtovce kot vidni znak našega popolnega suženjstva 1
kr Slov. Bistrica. Krajevna organizacija Jugoslovanske stranke v Slov. Bistrici priredi v soboto dne 26. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu svoj drugi občni zbor, na katerem bo govori! dr. Avg. Rei-sman o političnem življenju in programu JDS. Po predavanju bodo volitve novega odbora, ki bo obenem sprejemal nove člane. K zborovanju, katerega se bo udeležil kot gost tudi zastopnik iz Maribora in Ljubljane, so vsi Jugoslovani iz okraja iskreno vabljeni. Na Belo nedeljo pa se vrši popoldne ob 2. uri v dvorani Okrajne hranilnice velik ljudski shod. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, naj smatra vsak zaveden Jugoslovan za svojo častno dolžnost, da za obe prireditvi v svojem krogu pridno agitira, kakor to delajo tudi naši nasprotniki.
kr Dramlje. Ogenj je vpepelil na velikonočno nedeljo zjutraj ob 3. uri svinjske hleve tukajšnjega župnišča ter so zgorele vse svinje in perutnina. Sreča v nesreči je bila, da je deževalo in bilo mirno vreme in so sosedje neumurno pomagali gasiti in omejiti ogenj, ker bi se bila sicer užgala i ostala gospodarska poslopja in druge hiše v obližju. Ker je začelo goreti v listnici, se sumi, da je zažgala hudobna roka.
kr „Novice“ iz Ptuja. Človek sliši, vidi in čuti. A cenjena gospoda v Ptuju še menda ni prišla do tega spoznanja Ne pomaga, če se pod lepo obleko skriva umazanost. Drago mesto Ptuj, zdiš se mi, da si črviv oreh, ki ima na zunaj lepo trdo lupino, a znotraj je črn in gnil. — Da nekaj je resnice na tem, da je dobilo mesto slovensko lice, da so izginili spomini na naše robstvo. Izginili so napisi, razbiti se spomeniki, uradi se očedili smeti. — Da, delalo se je. Aii kako? Delo je bilo polovično. — V mestnem magistratu se še sedaj šopirijo nemške frajle, ki ne umejo, ali kakor se mi močno zdi, nočejo umeti našega ,,hlapčevskega jezika". Oziram se po napisih, nikjer jih ni 1 Nemške so sicer odstranili, a slovenskih si ne upajo razobesiti. — Ali se še sedaj sramujete, da sle Slovani, ali se še sedaj bojile nemških podrepnikov, ki jih je še v tem mestu ,,hvala Bogu“ zadosti. Kamor se človek obrne, povsod iste razmere. A vprašajmo sedaj, kdo je dal mestu vsaj slovensko lice. Ne toliko domačini, kakor tujci. „Naši" gospodje bi tako najraje nataknili na svoje roke ducat rokavic, samo zato, da bi bolj nežno prijemali s/oje bivše tlačitelje.
Trpeli so tamošnji Slovenci pod prejšnjim gospodstvom, da hudo trpeli. — A ne vsi; trpeli so nižji zavedni stoji, ker naši vojni dobičkarji in nekateri višji gospodje so ja biti v prijazni zvezi z prejšnjimi gospodi. — ln kdo ima sedaj glavno besedo 1 Oni, ki so se poprej takorekoč bratiti z gospodarjem, so sedaj „goreči Jugoslovani", pa seveda po svojem! Mi bomo gledali, drugi pa delajte, bodite naši hlapci! Kdo deluje? Kdo povspešuje razcvit naših društev? Oni, o katenh še sedaj naši »demokratični višji sioji“ mislijo, da so njihovi hlapci. — Njih osobje je to in učiteljstvo. Predpoldne v zaduhli pisat nici ali v šolski izbici, prosti čas pa žrtvujejo za narodno delo! — A zahvala? — Kjer se le more se jim delajo ovire.
Naj podam samo dva primera o delovanju naših ..višjih". »Milostljiva** je dovolila dostop v plesno šolo samo izvoljenim povabljenimi Drugi pa lahko zahajajo drugam. — Saj je tudi nemška plesna šoia v Ptuju. Dosti dobra za druge I — A Še bolj gorostastne stvari se dogajajo. — Nemški profesor »slovenske" gimnazije je navduševal svoje „male švab-ske goienčke" za združitev z Nemško Avs!rijo“ in nazadnje v prekipeči navdušenosti vzkliknil: „Hoch Deusch-land!“ („Živela Nemčija !*') — ln „te-li’-ki‘* so za njim navdušeno „mukali“ ,,Živela Nemčija!" Gospodu ravnatelju Vajdi je bilo to dobro znano. Toda gospod je prepovedal raznašati to vest.
—	Lepo! — Ne vem, na kakšen na-
čin je prišel ta dogodek do ušes go- j spoda policijskega komisarja, kateri je j potrebno ukrenil in ohladil ,,vročo kri j ptička pri dobro zabeljenem ričetu!“ I Pa sploh vsa čast pravičnemu delo- I vanju gospoda policijskega komisarja, j Da bi le še ibilo več takih mož, kateri I bi pomagal pri „veliki metli“; kajti I še mnogo gnilega se šopiri na ve- I ijavnih mestih. Gospod veletrgovec J-ima še sedaj precej važno ulogo. A I kdo je on? Bivši nemški podrepnik* I kdajica, ki se še tudi sedaj ni izpre- 1 obrnil. Za sedaj še molčimo. Če se K pa kmalu rte uredi ta stvar, bomo pa I povedali s kom je občeval ta „Jugo- I slovan", .in kdo se je ob nočnih urah I shajal v njegovem stanovanju.
Nočem se še nadalje uglabljati v I te gnusne razmere. Mogoče se-tekom I časa zboljša. Če ne, bomo zagrmeli. I „Dobri poznavalec razmer." kr Ljutomer. — Tukajšnji zid I Rosenberg agitira med našimi ljudmi I za Nemško Avstrijo, razlaga kmetom, I da Nemci ne bodo pošiljali nobenega železa, da so sklenili se maščevati nad Slovenci s tem, da ne bodo kupovali našega vina itd. — torej modrosti znanih letakov „Dragi narodnjaki". Ptiček, ki si je v vojnem času z pristno* čifutskim izžemanjem našega ljudstva pripravil lepe zaklade, postaja zanimiv. Treba bo paziti nanj! Za ptičke, ki tako ščebetajo, imamo v Jugoslaviji lepe kletke.
Lastna korist in ljubezen do domovine nam velevata, da podpišemo državno posojilo.
Dnevne vesti.
dn Prenos kosti narodnih mučenikov Zrinskega in Frankopana.
Zemelj ke ostanke narodnih mučenikov Petra Zrinskega in Frana Krste Frankopana prepeljejo v ponedeljek, dne 28. t. m. iz Wtenerneustadta v Zagreb-
Posebni vlak pride isti dan v Maribor, kjer se vrši slovesen sprejem. Vabijo se vsa naša kulturna društva, da se v obilnem številu oziroma po delegatih udeleže tega sprejema. Svečan pokop kosti se vrši v Zagrebu v sredo 30. t. m. Radi prenočišč delegatov ter potrebnih pojasnil se je obrniti na Odbor za prenos kostiju Zrinskog i Frankopana, Zagreb, Havlikova ul. štev. 4, teltf. št. 1453.
dn Za tehnično fakuPeto v Zagrebu so imenovani vseučiliški profesorji Martin Pilar, ing. Čalogovič z Reke in ing. Havliček iz Moravske Ostrove.
dn Odvetniško pisarno v Ljubljani je otvoril dr. Josip Klepec. Pisarna se nahaja v Jan. Trdinovi ulici štev. 8.
dn Sovenskim vlsokošolcem v podporo je namenjen dobiček današnje predstave v opernem gledališču. Ig a se izven abonementa opereta „Mamsell Nitouche". Vse priznanje gledališki intendanci 1
dn Cvetlična dneva. 26. in 27. t. m. sta dva cvetlična dieva v korist »Stanovske Zveze Slov. Akademikov”. Cvetlice sprejema h:šnik Nar. doma, denarne prispevke pa tovariš pravnik Joža Baričevič, Franca* Jožefa c. 16, Ljubljana. Vse dame in gospodične, ki so obljubile sodelovanje pri cvetličnem dnevu, vabimo v četrtek, dne
24.	t. m. ob 6. uri pop. v veliko dvorano Mestnega doma. -- Veselični odsek.
dn Pri poštnem uradu Domžale se je otvorila dne 13. aprila 1.1« telefonska centrala z javno govorilnico v vodu 1356 za krajevni ir medkra-jezni teltf mski promet.
dn Oderuštvo zagrebških krojačev. Krojaški mojstri v Zagrebu sp iačeli akcijo, da se ločijo od sedanje zveze obrtnikov in osnujejo samostojno krojaško zvezo. Istočasno so sklenili# da zvišajo dosedanje tarife za izdelavo obleke tako, da bodo računali za moško obleko brez materijala 500 kron. Zagrebški listi predlagajo vsled tega nesramnega oderuStva, naj oblasti odprejo lastne delavnice in tako onemogočijo nadaljno odiranje občinstva.
cin Za naše vojne vjetnike. „11 zavoro* socijalistični list v Genovi od • marca raztrga najpred Coionella .°v!a’ k*.se je nasproti nekemu žur-nalistu izjavil, da imajo vjetniki dosti jesti in da se jim dobro godi. Nada-'Juje dobesedno: Resnica je, da se morajo ti ubogi vjetniki kamnu na cesti smiliti. Naše prebivalstvo jim rado podaja hruha ali kaj drugega, »a ti nesrečneži ne umirajo lakote in da ne bi proklinjali Italije. Na malariji bolne prevažajo iz St. Margaritte v jetične pa v bolnišnico Coro-JJ5 • Sevedi ti potem takem ne urniki0 v. občini Genova. Naši podatki
0 Umrljivosti so sestavljeni na podlagi *nesljivili poročil. G. polkovnik naj !« la natanko prebira in naj premiš-Juj* v zadevi, ki ne dela časti ne
vladi, ne našim vojnim oblastem, orez veliko govoričenja in besedičenja moramo pokazati človečanska čuvstva f,a svejo čast in svoje dobro ime. Jrahja nikakor ne sme biti dežela ra-cljnov in mučiteljev. To poročilo se Popolnoma ujema s poročili naših •mvših se vojnih vjetnikov.
dn Na naslov notarske zbor« mce v Celju. Izmed vseh nameš-enccv so največji siromaki pač go-v® notarski in ne manj odvetniški 'adniki, kakor se nam dan za dnem Poroča. Se leta J918 plačevali so ti »kruhodajalci“ po 120 K mesečno, ar §e za, mirno dobo ni bilo baš sl -d» draginiskitl doklad sploh niso al3li. Rekord o nizkotnih plačah gre od r*0n?n® spodnještajerskim notarjem sr c«lja do Sotle. Poživljamo natar-
0	zbornico, da zahteva od notarjev m«?! 0atančne podatke o plači na-u j čencev od 1914 naprej in si sama n .v.ari primerno sodbo. Sicer bomo Pfisli z natančnimi podatki in imeni 03 dan. Najmanj gre nameščencem nabavni prispevek za nazaj,
.,s'ej pa vsaj 200% povišek plače,
1 80 jo prejemali pred vojno.
*ai Prodiranje židovskega kapi-«, ® v Sloveniji. Pod tem naslovom kt^Prinesli 15. t. m. članek zagrebške SaTn?» .Politike" in smo izvedeli, banke n«,( g,ede Hrvatske eskomptne banko pt lemeljen. Hrvatska eskomptna ietla ir Po možnosti dobiti pod-dnin. nar°dnc roke in je kupila ru-Hrf i V Mirni °d nekega nemškega •novskega konsorcija v Gradcu s tem »anienom, da osnuje iz tega domače Podjetje, kakor hitro najde zadosti sposobnih domačih moči. Ilirska banka v Ljubljani ni prišla v posest Hrvatske eskomptne banke, temveč je ostala tudi naprej samostojno slovensko podjetje, stopila je le v kooperacijo s Hr-^atsko eskomptno banko in tudi s ^d>sko banko v Zagrebu, pri katerih nav1 zav°dih židovski živelj nima Phva. Na Ilirsko banko v Ljubljani I® obrnilo mnogo drugih denarnih * vo<*ov v svrho kooperacije. Predno j,0 Se je ona odločila, s kom stopi v Peraclj°, se je natančno poučila, ni « za dotičnimi zavodi in se zatft lrala na zveneč naslov. Ravno hrvat -se ie PrePričala> da je med bank zavodi Hrvatska eskomptna 5e Ka eno najbolj narodnih podjetij, Je odloč la za to kooperacijo.
Muhi- Ljubljančani postrezite 1 V vojjlf.110 je prestavljen pravoslavni več d • duhovnik> k* išče zaman že SVoin P°trcbnega stanovanja zase in siuj... družino. Mislimo, da v takih stolf,t, n' beba aPelirati na go-Se j . n®st ljubljanskih meščanov, ki več V n,'nu^b časih pokazala še pre-!'al)ram tujim nemškim in mad-sk*m oficirjem.
p,idn Detomor. Dne 17. t. m. so bolni* • 2 rešUnim vozom v deželno ki ;'	.c2.23 letno A. V. iz Grosuplja,
liani 'Uuzda Pri neki rodbini v Ljub-i.o'JJ® Prhalo, daje 12. t. je Vr i baie ze m, tvo dete, katero Sram«* a v stranišče, ker se je bala ?te Pied svetom.
Poldn” .Eleganten tat. Včeraj po-S.s J® policija aretirala 16 letnega Sepai Je na Vodnikovem trgu ravno ne«a ^uZeP ,leke ženske. Fant je ličje ? *a v3’ eicga»tno oblečen in se komu li fSa P°tikal P° trgu. Če je času h .rgu zmanjkalo v zadnjem etenarja, naj se priglasi pri po-
liciji. Fanta so izročili v sodnijske
zapore.
dn Predavanja. ,,Splošno slov. žensko društvo" naznanja, da predava gosp. ravnatelj dr. J >s. Mautuaai o narodni noši v ljubljanski okolici in na Gorenjskem v ponedeljek 28. aprila ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega d ona in gosp. dr. Ivan Pintar o moderni in iiigi-jenični kos neti ki v sred), 30. aprila ob 8 uri zvečer istotam. Vstopnina 1 K.
dn Narodni jezik v Jugoslaviji je slovenski oz. srbo-hrvatski, a to ne moti nekaterih, ker se poslužujejo še vedno švabščine, kakor kaže sledeči primer:
Mil. Verpflegsoberoffz. Eduard Hribar.
Vojaška intendanca za Slovenijo
v Ljubljani.
Ober das Ergebuis der zufolge Befehles der obigen Intendanz vorge-nommenen Besichtigung der Heuvor-rate dis Gutsbesitzers A. Mamčilovič in S. melde ich itd. Sledi dolgo nemško poročilo. To je bdo dne 16 t. m. opr. št. 8221. — Ljudje, ki niso zmožni našega jezika, ne spadajo v našo na-S rodno vojsko!
dn Shod železničarjev. Pro-| govni nadziratelji in vsi mojstri pro-j govzdrževalne službe državne in južne j železnice se vabijo na shod ki se bo | vršil dne 27. aprila 1919. v Ljubljani,
1	v gostilni „Pri novem svetu". Začetek točno ob 3 uri popoldne. Ker se sklicuje shod zaradi jako važnih stanovskih zadev, je polnoštevilna udeležba nujno potrebna.
dn Ljubljanske javne ljudske knjižnice in sicer dvorskega okraja, šentjakobskega okraja in Simon Gregorčičeva knjižnica bodo 1. maja zaprte. V mesecih maj. junij, julij in avgust te knjižnice ob nedeljah in praznikih ne bodo poslovale. Ob delavnikih je za omenjene štiri mesece odprta knjižnica za dvorski okraj od pol 6 do 8 zvečer, ob sobotah in dnevih pred prazniki pa od pol 6 do pol 9 zvečer. Šentjakobska knjižnica posluje poletni čas vsak ponedeljek, torek, četrtek in soboto in dneve pred prazniki od pol 6 do pol 9 zvečer, Šimom Gregorčičeva vsak dan od 4 do 6 popoludne, ob sobotah in dnevih pred prazniki pa od 4 do 7 zvečer. Dvorska knjižnica ima svoje prostore pred igriščem nasproti Marčana na Rimski cesti, šentjakobska Vožarski pot 2 (koncem Fiorijanske ulice in začetkom Karlovške ceste, Simon Gregorčičeva pa v Wolfovi ulici.
dn Občni zbor Sokolske župe Ljubljana I. se vrši na belo nedeljo, dne 27. aprila 1919 dopoldne ob 9 v veliki dvorani Mestnega doma z običajnim sporedom. Vabimo k polnoštevilni udeležbi! — Odbor.
dn Hranilni in posojilni konzorcij I. Splošnega uradniškega društva v Ljubljani ima sv >j redni občni zbor v soboto 26 t. m. ob 7. uri zvečer v restavraciji g. Mraka v Ljubljani.
dn Pogreša se posest iik Goleč Gjuro in Mdegi Bukovca, ki je pred tremi tedni* odpotoval v Ljubljano na kupčijo Od tedaj ni o njem nobenega sledu. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to sporoči orožništvu v Malem Bukovcu.
dn Begunka iz Primorske, ab-
solventinja trgovskega tečaja, zmožna slovenskega, nemškega in it3l,Janškega jezika, strojepisja in stenografije išče primerne službe. Naslov se izve pri posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani.
dn Išče se družina Deluka Matije, ki je bivala pred vojno v Renč ah pri Gorici, odkoder je početka italijanske vojne zbežala. Sedanje bivališče imenovane družine naj se naznani p o-sredovalnemu uradu za begunec v Ljubljani.
dn Zgubila se je denarnica v dež. gledališču z srednjo vsoto denarja. Ker pa jo je zgubil ubog invalid in primorski begunec, naj jo prinese pošteni najditelj v Invalidnico v Obrtno šolo.
Društvene vesti«
dr Pevski zbor ZJŽ ima prihodnjo pevsko vajo v četrtek, Z4. aprila ob 8. uri zvečer. Udeležite se polnoštevilno.
H krvavim izgredom v Milanu 15. in 16. apr. 1.1.
Neki gospod, ki se je mudii dne 15. in 16. t. m. v Milanu in bil priča krvavim dogodkom onih dni, nam poroča siedeče:
V	mestu je vladala dne 15. t. m. popolna stavka. Tramvaj ni vozil izvoščiki so počivali, javni postreščki niso delali, trgovine in gostilne so bile zaprte. Tujec sploh ni mogel dobiti obeda. Tudi poštni promet je stal. Samo vlaki so prihajali in odhajali redno ter se je na kolodvorih razvijalo normalno življenje.
Po mestnih vogalih so bili lepaki z napisi proti monarhiji, proč s kraljem, živela republika itd.
Malo predpoidnem je prikorakal na Stolni trg velikanski sprevod, ki sta mu bila na čelu dva tenenta, od katerih je eden nosil italijansko tri-koloro, drugi pa črno zastavo z mrtvaško glavo. V sprevodu je korakalo veliko vojakov. Nekdo iz množice je stopil na konja spomenika Viktor Emanuela II. ter imel nagovor na množico, ki je klicaia: Živela revolucija, živel Ljenin itd.
Stanoval sem v hotelu nasproti stolnici ter imel priliko opazovati vse dogodke iz neposredne bližine.
Prišlo je vojaštvo, ki se pa ukazu, da razprši množico, ni hotelo pokoriti. Nato so začeli voziti na trg karabinerje na tovornih vozovih. Karabinerji so dobili povelje streljati. Streljali so v množico zaporedoma dve do tri minute. Ko se je množica razpršila, so pobirali po obširnem trgu ležeče ranjence ter jih odvažali v tovornih avtomobilih, s katerimi so se pripeljali karabinerji, v bolnišnice in mrtvašnice. Koliko mrtvih je bilo nisem mogel ugotoviti, a gotovo je, da jih je bilo več nego pet, kot je bilo rečeno v uradnem italijanskem poročilu. Nato je prišla požarna bramba, ki je odprla hidrante ter tako trg popolnoma spraznila. Pripomniti moram še, da so bile hiše ves dan zapite. V hotele se je moglo priti le tako, da se je zvonilo, kakor ponoči. Prefekta je vlada odstavila ter izročila upravo mesta nekemu višjemu štabnemu častniku.
Dne 16. so se demonstracije ponovile, toda v manjšem obsegu. Za prvi maj pa se pripravljajo po vsej Italiji velike demonstracije, ki naj bi nadkriiile vse dosedanje.
Vojaki so zelo nezanesljivi. Di-spiine v armadi ni nikake več. Samo na karabinerje se vlada še lahko zanaša.
Kulturni pregled.
ki Ruski koncert v Ljubljani.
Na svojem potovanju v Jugoslaviji priredi slavna ruska umetnica, viituo-zinja gdč. Min j a Tomšinska v Ljubljani v soboto, 26. aprila v Unionski dvorani znamenit koncert. Kritiki štejejo Tomšinsko med eno največjih ruskih umetnic sedanje dobe. Kritike iz Moskve, Petrograda, Kijeva, Varšave, Budimpešte, Berlina in v zadnjih mesecih iz jugoslovanskih mest Zagreba, Sarajeva itd., hvalijo navdušeno in enoglasno, da je prava slast slišati mojstrsko temperamentno igro mlade umetnice. Opozarjamo slovensko občinstvo ljubljansko lia ta izredni koncert, za katerega se zavzemajo tudi srbski častniki v Ljubljani. Predprodaja vstopnic od danes naprej v trafiki v Prešernovi ulici.
ki Spored koncerta ruske u-metnice, vijolinske virtuozinje gdč. Minje Tomšinske v soboto, 26. t. m. v Ljubljani ooseza s’edeče skladbe:
1. Tartini: Vragov trilček. 2. Čajkov-skij: Koncert za gosli in klavir. Odmor. 3. a) HSndel: Larghetto. b) Wie-niavski: Concert de Polonaise. 4 Hu-bay: Fantazija na motive iz opere „Carmen“. 5. Wieniavski: Souvenir de Moscou. (Spomin na Moskvo.) — Klavirsko spremljevanje izvede domači, odlični pianist gospod Niko Štritof.
Zahtevajte „Jugoslavijo” po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah 1
Razna poročila.
Zveza narodov naj bo sodlšše nemškemu cesarju ‘ In njegovim prijateljem.
rp LDU Berlin, 22. aprila. (Dun. KU). „8 Uhr Abendblalt" poroča iz Ženeve: Pariška izdaja ..Chicago Tribune" doznava iz zanesljivega vira, da bo sodišče, pred katerim se bodo morali zagovarjati nemški cesar, Hindenburg, Lundendorff, Tirpstz in drugi vodje Nemčije v svetovni vojni, sestavila zveza narodov. Pravijo, da je to sodišče pooblaščeno razglasiti nad krivci če treba tudi smrtno kazen.
V	Italiji vre.
rp LDU Basel, 22. aprila. (Dun. KU). „Corriere tlella Sera“ poroča: Položaj v gornje italijanskih industrija! n ih krajih je zelo resen. V Comu je bilo razglašeno obsedno stanje, v Bergamu, Sieni in Monzi pa splošna stavka. 40 000 mož vojaštva so iz juga poslali na sever.
Poslovilni banket generala Vasiča.
rp LDU Split, 22. apr. (DDU) Snoči je bil banket na čast generala Vasiča, ki je bil imenovan za poveljnika tretje armade vSkoplju. Banketu je prisostvovalo okoli 200 meščanov in delavcev. Pozdravili so ga v imenu mesta župan dr. Tartaglia, v imenu vlade dr, Krstelj in dr. Bulat ter delavec Culič. General Vasič se je ginjen zahvalil za pozdrave. Mesto Split mu je poklonilo veliko sliko slikarja Vidoviča. Danes je general odpotoval z ameriško torpedovko v Metkovič. Na obali se je zbrala velika množica prebivalstva, ki mu je priredila živahne ovacije. — Na mesto generala Vasiča pride general Ljubo M lič.
Definitivno ujedinjenje Črne-gore z državo SHS.
Podgorica, 23. aprila, (jzv. p.) Črnogorska velika skupščina je popolnoma izvedla svojo narodno nalogo in je razpuščena. Ž njo je prenehal tudi izvrševalni narodni odbor. Včeraj je prevzel eksekutivno oblast v Črni-gori poverjenik Ivan Pavičevič. Na ta način je izvršeno popolno in defi nitlvno ujedinjenje Črnegore z državo SHS. Poverjenik se jc vrnli danes na Cetinje. Jutri in pojutrišnjem se vrnejo tja tudi ostali oddelki pokrajinske vlade, ki so bili do sedaj v Podgorici. Tako postane Cetinje zopet središče te jugoslovanske pokrajine.
Zborovanje železničarjev v Bel-gradu.
Bel gr a d, 23. aprila, (izv. por.)
25.	t. m. se prične v Belgradu zborovanje železničarjev iz vseh delov Jugoslavije.
Spor za Reko.
LDU L o n d o n, 23. aprila. (Brezžično.) Italijani zahtevajo neomejeno pravico do največjega dela reškega mesta in luke. Zadar, Šibenik in Split naj tvorijo nekako itaiijansko han-zaško zvezo. Jugoslovani se sklicujejo na to, da je okoiica in zaledje Reke slovanska in znhtevajo zato luko.
Iz mirovne konference.
LDU Pariz, 23. aprila. (Brezžično.) Včeraj so Lloyd George, Clemenceau in Orlando nadaljevali posvetovanja o jadranskem vprašanju. Nato so se Wilson, Lloyd George in Clemenceau pečaii z vprašanjem Kiaa-Cau-a, v katerem se kitajsko-japonska nasprotstva še niso mogla poravnati. Japonci želijo, da se to vprašanje reši pred prihodom nemških mirovnih delegatov.
Za našo armado.
Bejgrad, 23. aprila. (Izv. por.) Regent je podpisal ukaz, s katerim je imenovanih okoli 500 narednikov za aktivne in rezervne podporočnike. Istočasno izide tudi ukaz o avanzma nižjih častnikov. Avanzma višjih častnikov se objavi še tekom tedna. Fin. ministrstvo je odobrilo za ta imenovanja kredit 2. milijonov.
Prehranjevalni nadzornik za Črno-goro.
Cetinje, 23. aprila. (Izv. por.) Znani boritejj preti režimu bivšega kraija Nikite, Jovan Gjonovič, je imenovan, za nadzornika prehrane in obnovo Črnegore.
Avtomobilski promet med Bel-gradom in Solunom.
Bel grad, 23. aprila. (Izv. por.) Prometni minister izdeluje načrt o avtomobilskem prometu med Belgradom In Solunom, na progi kjer še ni mogoč železniški promet.
Gospodarstvo,
g Vsem naročnikom plemenskih prašičev naznanjamo, da bodemo oddajali prašiče za rejo v petek, dne 25. aprila ob 9. dopoldne ra Zelenem hribu pri dolenjskem kolodvoru in sicer proti takojšnjem plačilu. Vsak odjemalce naj pripelje seboj primeren zaboj. Ta dan se spiejemajo tudi nova naročila. Vnovčevalnica.
g Sladkor za čebele. Deželna vlada za Slovenijo je izposlovala v Pragi sladkor za čebele ter določila, da dobi čebelarsko društvo za Kranjsko 3 vagone, štajersko in koioško čebelarsko društvo vsako po 2 v?go-na sladkorja. Pravico do sladkorja imajo vsi čebelarji, čianl *in nečlani društva, ki se morajo prijaviti edino le pri čebelarskih podružnicah. Podružnice imajo sestaviti nabiralne liste, ki naj obsegajo ime čebelarjevo, kraj, pošto, število plemenjakov, vrsto panjev in množino sladkorja. R< ji ne pridejo v poštev. Nabiralne liste in denar naj pošljejo podružnice najka sneje do 5. maja svojemu osrednjemu društvu. Cena 6 K za 1 kg. Morebitni večji stioški se bodo doplačali pri prejemu bluga. Podružnice dobe sladkor le poti pogojem, da pošljejo same ponj po prejetju obvestila, in sicer s svojimi vrečami, ker vreče, v katerin pošlje tovarna sladkor, so iz papirnatega bl3ga in niso sposobne za prekladanje. Sladkor je bil te dni oddan v Pragi.
Slovenci, Jugoslovani! Nabirajte za jugoslovanski obrambni sklad!
Aprovizacija.
a Nove kruSnc in močne izkaznico se
dobe v petek pri krušni komisiji in sicer: A izkaznice za kruh, B izkaznice za moko za kuho in C izkaznice za krušno moko. Kdor hoče kruh in moko za pecivo oz. za kuho dobi A in B izkaznice, kdor hoče samo moko, t. j. moko za kuho oz. pecivo ter moko za kruh dobi B in C izkaznice. Da se strankam, ki hočejo kruh, da popolno izbiro prodajaien kruha, se bode v pelek izdajalo pri krušnih komisijah od 8. do tO. ure le izkaznice za kruh in moko. od 10. do 12. ure pa izkaznice samo za moko. — Prodajatci kruha in moke za kuho oz. pecivo, ostanejo neizpremenjene, prodajalne krušne moke pa se objavije vsakih 14 dni, ker se bodo prodajalci krušne moke menjavali.	Ega
a Prodajalcem sladkorja v vednost. Nekateri prodajalci sladkorja postopajo popolnoma samovoljno s sladkornimi kartami. Namesto da bi oddajali sladkor za april na odrezek št. 2, kakor je bilo razpisano v listih, so strankam vračali odrezke št. 2, sami pa so pridržali sladkorne izkazniee. Ce bi sedaj došlo še kako blago, ki bi se oddajalo na sladkorne izkaznice, bi bile vse te stranke, ki so jim trgovci vrnili odrezke št. 2, oškodovane, ker odrezki št. 2 nimajo številk za trgovino. Zato nikakor ne gre, da bi vsak trgovec rezal karte kakor se mu ljubi. Blago, ki pride prvo v Ljubljano se prodaja na odrezek št. I, pa naj bo to sol, siadkor ali vžigalice. Drugo blago, ki se razdeljuje na sladkorne izkaznice, se prodaja na odrezek št. 2. Glavna sladkorna izkaznica (levi del) pa se mora strankam vrniti, da lahko dobe še kako tretje blago, če je slučajno na razpolago. Ker se vedno v listih objavlja, katero blago se prodaja na odrezek št. l oz 2, se trgovci pov.ivljejo, da se natančno drže teh navodil, ker se trgovcem, ki ne morejo ali nočejo tega razumeti, ne bo več nakazovalo sladkorja ali drugega blaga v prodajo,
a Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v petek, dne 25 t. m. in v soboto, dne i6. t. m v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: pop. od i do pol 2 štev.	1 do 200,	od pol 2	do	2	štev.
201 do 400,	od 2 do pol 3 štev.	40!	do	600,
od pol 3 do 3 od 601 do 800, od 3 do pol 4 štev. 80! do 1000, od pol 4 do 4 štev. ICO 1 do 121)0, od 4 do pol 5 štev. 1201 do 1400, od pol 5 do 5 štev. 1401 do 1600. — V soboto, dne 2ti. t. m. dop. od pol 8 do do 8 štev.	1601 do	1800, od	8	do	pol
9 štev. 1801	do 2000,	od pol 9	do	9.	štev.
2001 do 2200, od 9 do pol 10 štev 2u0l do 2400, od pol 10 do 10. štev 2401 do 2610, od 10 do pol 11 štev. 2601 do konca — Stranka dobi 15 dkg na osebo. Pripraviti je drobiž in se držati natančno po redu.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska KZvezrta tiskarna* v Ljubljani,
£3.
'	r»~»
Rasno:	^
Zgubila jo na velikonočni poncleljek neka oseba, ki se je pripeljala okoli polnoči z vlakom iz Zagreba, nov, samo enkrat nošen moški čevelj, od glavnega koiodvora, po Kolodvorski ulici, čez Marijin in Kongresni trg do Gosposke ul. Poštenega naj^ ditelja se lepo prosi, da ga prinese v upravništvo lista, kjer dobi dobro nagrado. 4i2
Kmet, posestnik, bi rabil mlado, težko kobilo za domače delo in bi jo vzel v dobro oskrbo na ktmo med okolico Kranja in Radovljice. Ponudbe pismeno ali ustmeno pri Gomilar, Kranj, Stara pošta (trafika). 411
Kdo bi posodil poštenemu Slovencu K f>00— proti ’°/o obrestim in vrnitvi tekom petih let. Cenj dopise prosim na uprava lista pod “Obrt\  	545
U Ljubljani! pntujučem sl. občinstvu se preporuča. Restavracija a Prešerno voj ulici ».
K 500 — poštenjaku, kateri vrne dne i9. aprila ob pol drugi uri popoldne na poti čez jubilejni most zgubljeno listnico z vsebino K ~ do 1800. — Sprejme in izplača „Anočna eksp. Al Matelič Ljubljana". 404
Lokal na trgovino v Ljub- I Ijani, se išče. Pripravljen sem dati lepo nagrado Ponudbe na upravo lista pod „Lokal“.	3J9
Popravila ur in zlatnine sptejme F. Čuden Sin, Ljubljana, uasproti	glavne
pošte.	591
Slamnike čisti in beli I. jugoslov. tovarna za kemično čiščenje jos. Reich, Ljubljana.^ Poljanska c. 4. Podružnica Šelenburgova ul. 4. 210
M Proda se:
it* J
U*.
tv.
Šivalne stroj e, najboljše vrste-z lepo opremo dobite pri L. Rebolj v Kranju, dokler ne razprodam vse zaloge.	3f>4
Oves po 2 K kg prodaja
Sever <£ Kom p., Ljubljana, Wolfova ul. 12.
Karbidne svetilko na drobno in debelo razpošilja točno po povzetju, komad po ;-0 K in 32 K, kakor tudi gorilnike vsake vrste. Tvrdka Martin Sumer, Konjice. 413
S Kupi se- ^
Vinsko sode 60 —500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod »Vinski sodi“.
Kupi s« hiša z trgov in d na prometnem prostoru v Ljubljani Ponudbe na upravništvo lista.	409
Priporoča se tvrdka;
JOS. PETELIKC
Ljubljana, St.Petra nasip it,7
gagP* ob Ljubljanici.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev za vsako obrt tu njili posuineznlh delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega Mag«,
Istotam se proda: Steklo za izložben'-omare (belgijsko steklo) kompletno z valjčnimi zastori, mera 135X.!84, 63X184.
Besna ženitna ponudba
Mlad, samostojen trgovec v malem mestu na Spodnjem Štajerskem z dobro idočo trgovino mešanega blaga se želi poročiti z gospico ali vdovo brez otrok v starosti do 25 let. Prednost imajo one, ki imajo potrebno trgovsko izobrazbo in primerno premoženje. Diskrecija -a-jemčeno. Obširneje ponudbe s sliko ki se pod častno besedo vrne, prosim do 5. majnika t. 1. na upravništvo ..Jugoslavije11 pod,Trgovina1.
Prazne vreče in suhe gobe
kupuje vedno i« vsako množino ter plača najbolje
Firma J. KUŠLntl
Kranj (Gorenjsko).  ip3jrz:.n:-.r ’
VINO
staro in novo,
slivovk o, rum itd.
nudim po najnižjih cenah.
Kupujem suhe gobe, dobre vreče in želod.
M. Rant, Kranj.
Zdravilišče z žveplom
S iu 2. foe:
r«s
ha
Krojaški in čevljarski stroji so dospel. Sukanec, črn in bel, najboljše znamke „Veriga“, se dobi na debelo pri Jos. Petelincu, v Ljubljani, Sv. Petra nasip 7. 546
UD,	_____________
Absolvent sadjarsko - vi' narske šole, z dveletno prakso išče primerne službe. Ponudbe pod Absolvent^, Str-nišče pri Pinju.
Trgovski pomočnik (spe-cerist) išče sluttie kot prodajalec ali skladiščar (Ma-gaziner). Cenj ponudbe se prosi na podružnico »Jugoslavije" v Ptuju.
Trgovski pomočnik 27 let star, v več ji trgovini mešane stroke, želi spremeniti službo, najraje gre v kako večjo trgovino ali skladišče tudi na Hrvaškem. — Ponudbe pod »Trgovska moč“ na upravništvo lista.	4! 4
Oskrbnica za manjše gospodinjstvo k samostojnemu gospodu, se išče. Ponudbe pod „K. Z. št. 17“ na upravo lista.	415
Spretni prevajalec iz češčine v slovenščino naj se zglasi čimpreie v Umetniški propagandi. Sodna ul. 5. — Med 10. in 11. uro dop. 410
Gospodarska pisarna
Dr. IVRM ČERhE, Ljubljana
Miklošičeva cesta 5tev. 6. (Vis-a-vi3 hotela »Union«).
Bančna komisija, posojila, inkaso — trgovske Informacije — financiranja, saniranja, trgovske poravnave — promet z nepremičninami In podjetji — uprava premoženj, vterja-vanle dolgov — Izvedeniška mnenja, bilance, cenitve. Uraduje od 8.—Val* In od 3.-5. ure.
Telefon 57.	Zahtevajte	prospekt.
suhe saiine in odpadke sy6č
kupuje po najvišji dnevni ceni
J. KOPRČ, sveSar
Ljubljana, CelovSka c. 90.
(Hrvaško). 947 Železniška In poštna postaja, telefon, brzojav.
Nov zdravlliščni hotel — Električna razsvetljava 1 Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom -j- r>8° C Priporočeno proti : protinu, revmatizmu, išiasu itd. Zdravljenje s pitno vodo pri boleznih v vratu, jabolku, prsih, jetrih, želodcu in črevesnih boleznih. Električna masaža. Blatne, ogljeno-kislene iti solnčne kopeli. — Odprto celo leto. Krasna okolica. Novi hoteli. Moderna oprema. Prospekti zastonj! Zdravtiiščni zdravnik: Dr. J. Lochert.
GARJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pešti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža.
Družine,
požtene in vajene poljedelskega dela, pi-zor!!
Sijajna prilika!
V obdelovanje In oskrbo se odda pod izredno ugodnimi pogoji večje
posestvo
na Dolenjskem. Poštenost je glavna stvar, družine, ki so zmožne te-saisU-a, mizarstva ah' zidarstva imajo prednost. Žurite se! — Naslov v upravi lista.	979
Sprejmemo spretne
kolporterje (prodajalca)
za dnevnik „Jugoslavijo". Zaslužek lep in stalen. Upravništvo „Jugosiavije“.
e
Opozarjamo na brošuro:
„Kcd naj se potepe pravična meja med Jugoslavijo in lialijo?"
Spisal prof F. Seidl. Z enim zemljevidom. Založil odsek za zasedeno ozemlje.
: ~~:r: Cena 1 krono. ..v___________:
Dobiva sc po knjigarnah, v upravništvih »Jugoslavije« v Ljubljani, Celju, Maribora, Ptuju in Novem mestu.
Gospodarska zveza v Ljubljani
je debila večjo množino
itanufakiurncga Maja.
Interesenti naj se osebno^ takoj zglasijo.
Parketne deščice
dobava in poklada kakor tudi vsa popravila
ter v to stroko spadajoča dela priporoča
969 JOŽEF PUH, Ljubljana,
'c|j	Gnuluška	ulica	št.
Pisemski papir najftnejše vrste
priporoča	iq2
Marija Tičar, Ljubljana
Največja izbira umetniških razglednic
V.
Odvetnik in kazenski zagovornik
dr. ALOJZU KOBUL
je otvoril svojo pisarno
v Ljubljani, Dalmatinova ul J J
(skupno z odvetnikom g. dr. Franom Novakofll*)
    ... . . . .  ^
Laneno seme 1 vagon (10.000 k g)
1 vagon sortiran in sicer:
S81
mast, slanina, suho meso
vse postavno franko Ljubljana se dobi pri Prvi Jugo8*0* vanski zalogi vseh živil ne debelo za Kranjsko
LJUDEVIT JAKOVL1Č, LJUBLJANA,
Rimska cesta 19.