PRIMORSKI dnevnik ie začel izhajati v Trstu 13- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 205 (13.143)
Trst, sobota, 17. septembra 1988
Prvi zakonski odlok o davkih
Davčne obveznosti za svobodne poklice
Nezadovoljstvo sindikalne zvezey dokončno oceno odloka pa bo dala čez teden dni
DUŠAN KALC * *
RIM — Včeraj je padla prva odločitev vlade v zvezi z davčno refor-l®0- Ministrski svet je po treh urah ln pol zasedanja odobril zakonski 0tilok o novih davčnih obveznostih neodvisnih davkoplačevalcev, to je Svobodnih poklicev, obrtnikov, trgovcev in drugih malih podjetij. S L Januarjem, če bosta obe skupščini Parlamenta pravočasno ratificirali ''.Jadno odločitev, bodo stopile v ve-iavo znatne novosti za knjigovod-stva neodvisnih delavcev. Odlok na-jnreč uvaja pavšalno določevanje dohodka in davka IVA za davkoplačevalce do 36 milijonov lir dohodka,
*a dohodke od 36 do 300 milijonov no veljal režim poenostavljenega knjigovodstva, za dohodke nad 300 bilijoni pa režim rednega knjigovodstva. Finančni minister Colombo,
k.1 Je po včerajšnji seji vlade sklical bskovno konferenco, je dejal, da nodo nad temi knjigovodstvi izvajali ?frožjo kontrolo, ni hotel pa poveda-’ koliko denarja bo s tem ukrepom Pctslo v državne blagajne. Kar zade-a druge davčne ukrepe, o katerih je
bilo v preteklih dneh toliko razpravljanja s sindikati, je Colombo poudaril, da je vlada pripravljena delno sprejeti nekatere izboljšave, ki jih zahtevajo sindikati, kot na primer znižanje davčnega bremena za družine, v katerih je samo eden zaposlen. Ta ukrep naj bi stal državo okrog 2 tisoč milijard lir.
Včerajšnji ukrep, ki se uokvirja v širši načrt vlade, da bi temeljito reformirala gospodarsko politiko države, ki je zabredla v dolgove, ne zadovoljuje sindikatov. Njihova ocena je negativna, čeprav zatrjujejo, da bodo dokončno sodbo izrekli čez teden dni, potem ko bo znan ves finančni paket vlade. Davčnih izbir namreč ni mogoče ločevati od tistega dela gospodarske operacije, ki predvideva klestenje javnih izdatkov. Kakršna koli pa bo dokončna ocena, je zelo malo verjetno, da bodo sindikalne organizacije posegle po svojem najučinkovitejšem orožju, to je splošni stavki. Tako so včeraj povedali tajniki treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL predstavnikom tiska. Vse je torej NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Seulu od danes prvi boji
24. olimpijske igre v Seulu, na katerih nastopajo, razen redkih izjem, skoraj vse države na svetu, so se začele. Že danes so na vrsti prva tekmovanja in olimpijski boji bodo »osvajali« skoraj ves, ne samo športni svet do 2. oktobra, ko bodo sklenili te OI. Na sliki (telefoto AP): olimpijski ogenj že v mestu Seulu
Karin B bo pristala v Livornu, za Deep Sea Carrier še nič odločenega
Ministrski svet sprejel odlok o izvajanju Ruffolovega načrta za uničevanje odpadkov
RIM - Dajte cesarju, kar je cesarjevega, oziroma vrnite Italiji, kar je ita-Rjanskega. Tako nekako bi lahko fPremenili star pregovor in ga uporabili ob vseh zapletih v zvezi z italijan-skimi strupenimi odpadki, ki so jih Svoj čas, že »izvozili« iz države, sedaj Pa se vsa ta večtisočtonska gomila strupenih industrijskih odpadkov vrača v svojo »matično« luko Italijo.
Katera pristanišča bodo morala sPrejeti neprijeten tovor, ki so ga za-Vrnili povsod drugje po Evropi, še ni v ?eloti določeno. Ve se le, da bo nem-ska ladja Karin B z odpadki, ki jih je vkrcala v Nigeriji, pristala v Livornu, Medtem ko bodo drugo ladjo z italijanskimi odpadki iz Nigerije sprejeli v Ravenni. Za ostale tri ladje, med kate-rinii so dve natovorili v Libanonu, eno Pa v Nigeriji, še ni znana končna postaja. Odločitev za Deep Sea Carrier lna sliki med »obiskom« naravovar-stvenikov z Greenpeacea) bodo sprejeli najkasneje do torka, za ostali dve atiji pa do konca tega meseca. Na posebnem seznamu so pristanišča Gioia
nadaljevanje na 2. strani
Končalo se je poletno premirje
Pred valom stavk v javnih prevozih
RIM — Javnemu prevoznemu sektorju se obeta dokaj vroča jesen. V tednu pred koncem septembra in v začetku oktobra so namreč sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL, pa tudi avtonomni sindikati oziroma tako imenovani cobasi napovedali vrsto stavk tako na železnici kot na letališčih.
Kar se tiče stavke strojevodij, ki naj bi trajala 48 ur, bo njena razčlenitev znana šele 23. t. m. Zvezni sindikat za prevoze CGIL, CISL in UIL pa je že sinoči, po sestanku tajništev, objavil koledar stavk. Osebje državnih železnic, ki je zaposleno na spalnih vagonih bo stavkalo med 25. in 26. septembrom. Pristaniški delavci in pomorščaki pa bodo za osem ur prekrižali roke 27. septembra. Urnike stavk bodo določila posamezna deželna tajništva sindikata. Kami-onisti, tako zasebni kot odvisni delavci, in osebje podjetij za najem vozil, ne bodo delali 29. t. m., medtem ko bodo delavci avtocestnega podjetja stavkali 3 ure 2. oktobra. Dan pozneje bodo za tri ure mirovali tudi delavci mestnih prevozov, tudi v tem primeru bodo posamezna deželna tajništva določila čas stavke. Od 8. oktobra dalje pa bodo predvidoma začele razčlenjene stavke pilotov in nadzornikov poletov.
Tako avtonomni kot zvezni sindikat sta pojasnila, da kljub nenehnim pritiskom, se pristojne oblasti z ministrom za prevoze na čelu sprenevedajo in ne upoštevajo zahtev sindikata, in delavcev. Poleg tega pa se sedaj razne razprave sučejo le okrog krčenja obstoječih delovnih mest, obnovitev delovne pogodbe za prevozni sektor pa ostaja stranskega pomena.
Župnik v sindikat CGIL ker ga je župan izgnal
TRENTO v Faedu pri Trentu Je izbruhnila res neobičajna afera, v kateri so glavni akterji vaški žu-Pnik Fiorenzo Salvadori, župan Bruno Filippi in sindikalno združenje, CGIL.
Župan, ki so ga izvolili z glasovi krščanske demokracije, je namreč Potrdil izgon župnika iz župnišča, ker je bila stavba občinska last, občina pa je določila, da morajo v Bivšem župnišču urediti sedež godne na pihala.
Izgnanemu župniku ni preostalo drugega, kot da se je dalj časa krčevito branil pred določili občinske odločitve, v tem pa ni bil dokaj us-Pešen. Zato se je don Fiorenzo Sal-yadori zglasil pri sindikatu CGIL 1,1 prosil sindikalne predstavnike, naj mu pomagajo iz zagate.
Svojo neobičajno izbiro je utemeljil z izjavo, da so ga komunistični sindikalisti že v preteklosti branili pred napadi župana in občinske uprave. Demokratičnega in sindikalno osveščenega župnika je kajpak ostro napadla tridenstiska škofija. Škof je določil, da mora župnik predčasno v pokoj (v Faedu bi lahko maševal še štiri leta), občina pa je tako zagotovila godbi na pihala nov sedež z dvorano za vaje.
Odvetnik izgnanega župnika je medtem vložil tožbo proti županu, ki je menda izkoristil svoj položaj, da je namerno škodil občanu. Neobičajna vaška afera med Pepponom in Don Camillom se je torej že sprevrgla v sodno afero, ki je najbrž ne bo tako kmalu konec.
Amerika bo odkrila spomenik naivnosti
NEW YORK Amerika bo kmalu odkrila spomenik svoji neverjetni, skorajda otročji naivnosti. 30. oktobra bodo v Grovers Millu v New Jerseyu postavili spomenik Marsovcem, tistim zelenim možicljem z dolgimi tipalkami in trobenti podobnemu nosu, ki so pred natanko petdesetimi leti hoteli v New York.
Radijski oddajniki so 30. oktobra 1938 sporočili presenetljivo vest, da je v Grovers Millu pristal leteči krožnik s svojim tovorom oboroženih vesoljčkov, ki se pripravljajo na naskok ameriškega gospodarskega srca.
Na tisoče Američanov se je zgrnilo na ulice in se razbežalo na vse strani, država pa se je strnila okoli domačega radia, da je prisluhnila razpletu tako neverjetnih dogajanj. Vse, kar je imelo dar govora ali pisne sposobnos-
ti je nemudoma komentiralo vest, da so se Marsovci spustili prav na ZDA in to z napadalnimi nameni. V letih, ko so se Američani prebujali v snu iz strahu pred napadom krvoločnih sovjetskih komunistov, so bili Marsovci še najmanjše zlo, družinski očetje pa so vseeno doživeli šok, ko so slišali, da morajo svoje soproge in otroke spraviti na varno.
Beg in živčni zlomi so bili zaman, saj so bili vesoljski kriminalci na letečem krožniku le potegavščina, ki si jo je izmislil naravnost genialni Or-son Welles. Postavni Orson je tako zaslovel, z njim vred pa vsa država, ki je svetu pokazala, kakšno neverjetno moč imajo mediji.
V spomin na tisto tragično jutro bodo sedaj odkrili spomenik. Tako bo dogodek postal neizbrisen...
Čilska partija prvič iz ilegale
SANTIAGO DE ČILE — General Augusto Pinochet se je včeraj pozabaval z besedno igro. »Moja vlada ni "dictadura", kot trdijo tisti, ki ne vedo, kaj pravijo, ampak kvečjem "dictab-ladna"«, skratka mehka varianta trde roke.
Pinochetove besede zvenijo dokaj smešno, še posebno v državi, ki si prizadeva, da bi lahko v kratkem res zaživela v demokraciji. Diktatorski general je namreč dopustil zastopnikom čilske komunistične partije, najmočnejše levičarske stranke, da skličejo tiskovno konferenco, prvo v 15 letih ilegale, obenem pa je dal zapreti vidna predstavnika sindikalnih gibanj in ju dal obsoditi na 541 dni konfinacije. Sredinske sile se vsekakor bojijo skorajšnjega referenduma in brezupno iščejo kandidata, ki bi lahko »zamenjal« generala in ošibil enotno fronto opozicije za »ne« Pinochetovi »dictablandi«.
Vasiliu in Denktaš za rešitev
ciprskih problemov
NIKOZIJA — Ciprski predsednik George Vasiliu, ki predstavlja otoško grško večino, in vodja ciprskih Turkov Rauf Denktaš sta se včeraj dvakrat sestala za »zaprtimi vrati« in razpravljala o tako imenovani zeleni liniji, ki deli otok na grški in turški del.
Vsebina pogovorov ni znana, toda tiskovna agencija Cyprus news agency je sinoči poročala, da si Vasiliu in Denktaš prizadevata, da bi rešila zapleteno ciprsko vprašanje in da se bosta s tem v zvezi ponovno sestala že prihodnji teden. Včerajšnjim pogovorom je prisostvoval le predstavnik OZN, bivši argentinski zunanji minister Oscar Camilion.
Ciper je razdeljen na dva dela od krvavih dogodkov v letu 1974 in na severnem delu otoka, kjer so še danes turške vojaške enote, so ciprski Turki leta 1983 proglasili svojo republiko, ki je grška večina ni priznala, kot je ni priznala nobena država razen Turčije.
Perestrojka in jedrsko orožje v govoru sibirskim voditeljem
Gorbačov je predstavil mirovni načrt Prvi odmevi v ZDA skrajno odklonilni
KRASNOJARSK — Mihail Gorbačov je zaključil petdnevni obisk v Sibiriji, ki ni potekal vselej med običajnim splošnim navdušenjem prebivalstva. V osrednjem govoru krajevnim političnim voditeljem in odgovornim za gospodarska vprašanja je Gorbačov še enkrat poudaril, da ljudje ne smejo pričakovati takojšnjih učinkov perestrojke, saj bo ta proces potekal počasi in bo upošteval vse koristne predloge. Dejal je tudi, da reforme ne smejo vzbujati strahu in da ne ogrožajo socializma, kot nekateri natolcujejo.
V drugem delu govora se je sovjetski voditelj zaustavil pri vprašanju odpravljanja jedrskega orožja v Aziji in Pacifiku. Svoj »protijedrski« načrt je razčlenil na sedem točk, največ pozornosti pa je posvetil vesoljskim radarskim napravam, ki so nameščena prav v bližini Krasnojarska. »Če ZDA pristanejo na odpravo raketnega oporišča na Filipinih,« je dejal Gorbačov, »se bo tudi Sovjetska zveza odrekla oskrbovalnemu oporišču v zalivu Kan Ranh v Vietnamu.« To največje sovjetsko oporišče v tujini so redno vzdrževali še do
pred kratkim. Mirovni načrt za Azijo in Pacifik vsebuje med drugim tudi predlog, da bi vse države, ki so na tem območju namestile svoje jedrsko orožje, v bodoče zmanjšale količino, prav tako naj omejijo število bojnih ladij in letal. Glede varnosti mednarodne plovbe v Tihem oceanu in ob obalah SZ, LR Kitajske, Severne in Južne Koreje ter Japonske, je Gorbačov predlagal, da bi vse te države upoštevale potrebna varnostna merila in da bi do napovedane konference o mednarodnem mirovnem področju v Indijskem oceanu prišlo še pred letom 1990. Razpravo o vseh teh problemih pa naj bi spodbudile ZDA, LR Kitajska ali SZ, kot stalne članice varnostnega sveta OZN.
Gorbačovovi predlogi so razumljivo takoj naleteli na različne odmeve v svetu, zlasti v ZDA-Glasnik Bele hiše Fitzwater je izjavil, da so sovjetski mirovni predlogi nesprejemljivi, ker so »pesimistični«. Poudaril je sicer, da so reakcije morda nekoliko prenagljene, da pa je treba Gorbačovovih sedem točk mirovnega programa temeljito proučiti in iz njih odpraviti očitno naivnost in pristranskost.
Mikulic pri posebni enoti milice na Kosovu
PRIŠTINA — Sem smo prišli, da vas pozdravimo in se vam zahvalimo za uspešno izvršeno nalogo, ki vam jo je zadalo predsedstvo SFRJ, je dejal včeraj predsednik ZIS Branko Mikulič, ko je nagovoril pripadnike združenega odreda ZSNZ, ki je nameščen v Ajva-liji nedaleč od Prištine. Branko Mikulič je obiskal pripadnike združenega odreda skupaj s podpredsenikom ZIS Milošem Milosavljevičem in drugimi funkcionarji iz republike Srbije in AP Kosovo.
Mikulič je poudaril, da je zvezni sekretariat za notranje zadeve skupaj z republiškimi in pokrajinskimi analiziral dosedanje uresničevanje nalog in da so odred zelo pozitivno ocenili. Mikulič je dejal, da so glede na položaj na Kosovu sklenili, da odred v prihodnje ne bi smel biti samo na enem mestu kot sorazmerno velika formacija, ki naj bi posredovala samo v primeru večjega poslabšanja varnostnega položaja, temveč da bi morali njegovi pripadniki posredovati pri zaščiti osebnih svoboščin in premoženja prebivalcev Kosova. Zaradi tega so sprejeli sklep, da bo odred v prihodnje stacio-niran v 22 krajih v pokrajini.
Če bo potrebno, pa se bo odred tudi povečal. Okrepil naj bi se tako številčno, kot gmotno, s tehničnimi sredstvi. Kajti očitno je, da so ogrožanje človekovih svoboščin in vse pogostejše nasilje nad človeškim dostojanstvom, svoboščinami in premoženjem prerasli v resne mednacionalne spopade ne le na Kosovu, saj vpliva na destabilizacijo političnih razmer po vsej državi.
Predsednik ZIS je ob koncu svojega govora pripadnikom združenega odreda dejal, da je vsaka civilizirana družba, vsaka demokratična država v svetu dolžna svojim prebivalcem zagotoviti mirno in spokojno življenje, in jim zagotoviti demokratične svoboščine. Obisk Branka Mikuliča v Ajvajliji je bil le del bogatega programa enodnevnega obiska na Kosovu. V okviru tega programa so Branko Mikulič, Miloš Milosavljevič in Desimir Jevtič obiskali tovarno amortizerjev v Prištini in se pogovarjali z vodstvom kolektiva.
Branko Mikulič je na obisku v tovarni poudaril dejstvo, da so v tem večnacionalnem delovnem okolju ohranili dobre odnose in da prav praksa v tej tovarni kaže, da je možno skupno življenje v bratstvu in razumevanju. (dd)
Papež zapustil mali Svaziland predzadnjo etapo svoje turneje
MBABANE — Papež Janez Pavel II. je včeraj nadaljeval potovanje na jugu Afrike in se za približno osem ur ustavil v Svazilandu, državici, kjer je katoličanov dokaj malo, le 40 tisoč na 670 tisočev prebivalcev. Papeža sta na letališču v prestolnici male kraljevine pričakala svazilandski ministrski predsednik in rimskokatoliški dostojanstveniki te države. Zatem se je napotil na športni stadion, kjer je daroval mašo; v svojem govoru se je dotaknil predvsem enoženstva kot alternative poligamiji, zakonski zvezi, ki je v Svazilandu precej razširjena. Maše se je udeležil tudi dvajsetletni kralj te države, ki je poročen s štirimi ženami. V večernih urah je poglavar rimskokatoliške cerkve zapustil Svaziland in odpotoval proti Mozambiku, zadnji etapi njegove turneje. Tam bo ostal do jutri, nakar se bo v ponedeljek vrnil v Rim.
Medtem se je oglasil predsednik Air Zimbabve, letalske družbe, ki skrbi za prevoz svetega očeta na jugu Afrike. Dejal je, da je treba glavni vzrok, ki je botroval papeževemu nepričakovanu postanku v Johannesburgu, pripisati zamudi letala. Ob približno istem času kot papež je namreč na letališče prestolnice Lesota prihajal kralj te državice, zaradi prednosti, ki ga je imel kraljev avion, pa je papeževo letalo zakasnilo. Ravno takrat se je vreme precej poslabšalo, tako da je moralo letalo pristati drugje.
Kar se pa tiče krvavega incidenta v Lesotu, je zunanji minister Južnoafriške republike zanikal soodgovornost njegove vlade pri tem dogodku. Zavrnil je trditve nadškofa Desmonda Tutuja, ki je izrazil sum o vpletenosti Južnoafriške republike pri ugrabitvi romarjev.
Na sliki (telefoto AP): papež med obiskom v Svazilandu.
Tradicionalno srečanje predstavnikov SFRJ in ES na zagrebškem velesejmu
S pomočjo ES naj bi SFRJ prodrla v svet
ZAGREB — »Sodelovanje med Evropsko skupnostjo in Jugoslavijo je kljub številnim težavam najvažnejša pot, po kateri se lahko naše gospodarstvo prebije na svetovno tržišče«, je dejal včeraj na zagrebškem velesejmu dr. Anton Krašovec, podpredsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije.
Dosedanje sodelovanje je potekalo v glavnem na področju blagovne izmenjave. V minulih dveh letih se je znatno povečal jugoslovanski izvoz, pokritje uvoza z izvozom je bilo tako večje, zmanjšal pa se je tudi trgovinski primanjkljaj. Slednje je še zlasti pomembno, saj kar 60 odstotkov skupnega jugoslovanskega zunanjega dolga odpade na evropsko dvanajsterico.
Glavna odprta vprašanja med ES in Jugoslavijo so po osemletnem sodelovanju že dobro znana. Gre za protidampinške ukrepe na področju črne metalurgije, podobne ukrepe pa napovedujejo tudi na področju barvne metalurgije. Slabšajo se pogoji za izvoz tekstila, nekaj težav je pri izvozu junetine, sadja, zelenjave in vina. Tu Jugoslavija pravzaprav ne more storiti kaj dosti, saj je njena prisotnost na tem tržišču odvisna predvsem od sprostitev na drugi strani. Le-te pa so spet povezane z enotnim evropskim dokumentom, ki so ga sprejeli lani z namenom, da ES do leta 1992 preraste v evropsko zvezo z
enotnim notranjim tržiščem. Kakšne so v takšnih okoliščinah možnosti Jugoslavije? To je še posebej aktualno vprašanje glede na jugoslovansko gospodarsko reformo, s katero so se v SFRJ zavzeli za tržne zakonitosti oziroma za tržno gospodarstvo in čemur so tudi namenili majske ukrepe. Iz izjav včerajšnjih govornikov bi lahko izluščili glavno misel, da je izhod iz težav v vztrajanju na tej poti oziroma v reformi na začetku prihodnjega leta in uvedbi novih 43 zakonov. Evropska skupnost bo do leta 1992 sprostila odnose med svojimi članicami, sprostitev gospodarskih odnosov na jugoslovanskem tržišču pa je ob sprostitvi uvoza in deviznega tržišča eno od temeljnih zahtev na včerajšnjih pogovorih. Jugoslavija si mora tudi izboriti svoje mesto na svetovnem trgu, ob tem pa je treba tudi reformirati jugoslovanski bančni sistem, da bi tako omogočili boljše sodelovanje s tržnimi gospodarstvi. Le na ta način bodo tudi jugoslovanske banke poslovale po istih načelih kot banke po svetu - kot samostojni gospodarski subjekti.
Druge zahteve se nanašajo na področje lastnine, ki se mora z družbene razširiti na zadružno, zasebno in na oblike, ki veljajo v mešanih podjetjih. Tržišče mora popolnoma delovati na področju kapita-
la, blaga, storitev in znanja. Pri uresničevanju teh pogojev bodo imele veliko vlogo ustavne spremembe.
Ker že potekajo priprave za reformo jugoslovanskega gospodarstva in ustavne spremembe, pri katerih so na področju družbeno-ekonomskih odnosov že dosegli največje možno soglasje po vsej državi in zaradi reformističnih posegov znotraj Evropske skupnosti, lahko trdimo, da že obstajajo pogoji za natančnejšo določitev medsebojnega sodelovanja. V pripravi je že 300 zakonov, ki jih bodo v ES sprejeli do konca leta. Interes je vsekakor obojestranski, od Jugoslavije pa je odvisno ali bo izkoristila vse možnosti in premagala omenjene nesporazume, saj je ES s 34 odstotki izvoza in 40 odstotki uvoza naj-večji jugoslovanski trgovinski partner. Področja, na katerih bo letos ES finančno podprla Jugoslavijo s približno dvema milijonoma ecujev so: znanost in tehnologija, statistika, ki je doslej povzročala nemalo problemov in človekovo okolje. Letos je ES sklenila največji finančni posel z neko tretjo državo. S tem je Jugoslaviji omogočila najetje posojil Evropske investicijske banke v skupnem znesku 55 milijonov ecujev. Denar bo šel za skupne projekte, največ pa ga bo namenjenega za gradnjo avtoceste skozi Jugoslavijo.
DINKA MARTINOVIČ
Antidamping proti SFRJ
BRUSELJ — Evropska komisija je uvedla protidampinške ukrepe za uvoz železnih in nelitih jeklenih varjenih cevi iz Jugoslavije in Romuni)6 v Evropsko skupnost. Zato so se odločili na podlagi pritožbe proizvajalcev teh izdelkov v ES, da so jugoslovanski in romunski izvozniki prodajali svoj6 izdelke na tržišču skupnosti po cenah, ki so pod realnimi stroški proizvodnje-S tem naj bi proizvajalcem v ES p°' vzročili škodo. Jugoslovanski izvoz železnih in jeklenih cevi naj bi z 10.500 ton leta 1984 zrasel na 19.483 ton v letošnjem letu. Trdijo tudi, da so bil6 jugoslovanske izvozne cene za 28,4 odstotka nižje od povprečnih cen teh izdelkov v skupnosti. Proizvajalci iz ES, podjetja iz ZRN in Italije trdijo, da je prodaja njihovih izdelkov za t° upadla in da so izgubili del tržišča.
To je že peti protidampinški ukrep-ki so ga uvedli v ES proti uvozu ju' goslovanskih izdelkov. V enem prim6' ru je evropska komisija uvedla začasne ukrepe, kar pomeni dodatne carinske dajatve, (dd)
• Davčne obveznosti za svobodne poklice
• Ministrski svet sprejel odlok
NADALJEVANJE S 1. STRANI
odloženo na sredo, 21. septembra, ko se bodo sindikalni predstavniki spet sestali z ministrskim predsednikom De Mito. Jasno pa je, da se je sindikata začelo polaščati malodušje. Vlada je sicer pristala na posvetovanja z delavskimi predstavniki, ko pa je treba odločati, ne upošteva njihovih predlogov in zahtev. Zaskrbljenost in pesimizem sta med včerajšnjo tiskovno konferenco izrazila tako Pizzinato kot Benvenuto, ki zatrjujeta, da vladni ukrepi ne predstavljajo nobene prave reforme. Na nekoliko bolj zmernih in spravljivih stališčih je CISL. Dejstvo je, ugotavlja Ottaviano Del Turco, predstavnik socialistične komponente CGIL, da je vlada v dilemi, ali naj izbira med odvisnimi delavci, ki plačujejo davke do zadnje lire, in neodvisnimi, ki ne plačujeo, raje izbrala neodvisne. Tudi po mnenju znanega sindikalista Bruna Trentina se je vlada še enkrat opredelila za davčni sistem, ki povečuje neenakost med ljudmi, hkrati pa ne prinaša sredstev, ki jih država potrebuje. Skratka, osnovno zahtevo sindikata, da bi znižala davke za odvisne
delavce in okrepila boj proti davčnim utajam, je vlada preslišala.
V prihodnjih dneh se bo razočaranjem nad nepravično davčno reformo pridružilo negodovanje nad rezanjem izdatkov za javne usluge. Sindikat pa bo moral poleg tega delati račune še z notranjimi razprtijami, čeprav so vsedržavni tajniki CGIL, CISL in UIL med včerajšnjo tiskovno konferenco zdramatizirali položaj. V resnici so notranje zdrahe eden glavnih razlogov, da odigrava sindikat v sedanjem soočenju z vlado podrejeno vlogo. S povsem drugačno enotnostjo in drugačnimi metodami pa vplivajo na vlado organizacije podjetnikov in delodajalcev. Predvčerajšnjim, ko so bila v polnem teku pogajanja med vlado in sindikati, je namreč Confindustria objavila podatke gospodarskega položaja države. Državni dohodek naj bi do konca leta dosegel 3,5 do 3,8 odstotkov porastka, industrijska proizvodnja raste s 5 odstotki po-rastne mere, brezposelnost pada. Govori se o prvem gospodarskem »boomu«. Temni točki sta samo javni deficit in zadolženost v tujini, pravi Confindustria in zaključuje s pozivom vladi, naj pazi, kako bo vodila svojo gospodarsko politiko in kakšen finančni zakon bo predložila.
NADALJEVANJE S 1. STRANI Tauro, Licata, Porto Torres, Porto Em-pedocle, Manfredonia, Saline lonica in Taranto. Zadnji dve ladji naj bi predvidoma prispeli v Italijo konec novembra ali v začetku decembra.
Ministrski svet pa je včeraj odobril odlok ministrskega predsednika, s katerim bo mogoče uresničiti načrt, ki ga je v četrtek predlagal minister za okolje Ruffolo. S tem naj bi bil vsaj kratkoročno rešen problem petih ladij, ki plujejo s približno 10 tisoč tonami strupenih industrijskih odpadkov. Čeprav se Italija otepa s kroničnim pomanjkanjem naprav za uničevanje industrijskih odpadkov pa uničenje deset tisoč ton odpadkov s petih ladij ne bi smelo predstavljati nerešljivega problema. Tako je v včeraj sprejetem ministrskem odloku pripravljen tudi seznam teh naprav, ki lahko letno uni-
čijo 200 tisoč ton odpadkov. Odlok 9°' vori tudi o možnosti, da bi te odpadk6 lahko uničili tudi v kaki drugi držav*j seveda šele potem ko bodo ustrezn razvrščeni in pripravljeni za vareg prevoz. Ob tem pa odlok ministrsk69._ predsednika predpisuje deželam E®1 lija-Romagna, Ligurija, Lombard1!®’ Piemonte in Venelo, da v čim krajš6 ^ času usposobijo vsaj eno napravo uničevanje industrijskih odpadkov, d bi lahko srednjeročno sprejele odpa6 ke, ki prihajajo v Italijo na petih la, ■ jah. Odlok tudi predvideva, da A dela v pristaniščih trajala največ d meseca, medtem ko naj bi zatafra. skladiščenje strupenih odpadkov ^ jalo največ 14 mesecev. Po Pret®*j. tega obdobja naj bi pristaniške P°Vpr. ne in skladišča ponovno namenih P votnemu namenu.
Prva seja IO SKGZ po poletnem premoru
Sinhrotron: SKGZ odločno obsoja sklepe tržaškega občinskega odbora
Spet prezrte potrebe slovenskega prebivalstva - Zaskrbljenost zaradi Sesljanskega zaliva - Ocena Biasuttijevih programskih izjav - GO bo razčlenil dogajanja v SFRJ
GORICA — Tržaški občinski odbor je spet dokazal, da nima nobene občutljivosti za zahteve in potrebe slo-venskega prebivalstva, saj je kratko malo zavrnil vse u9lovore krajevnega prebivalstva in slovenskih organizacij k načrtu za sinhrotronski svetlobni generator. Tako le na četrtkovi seji Izvršni odbor Slovenske kulturno-9°spodarske zveze ocenil sklep tržaških upraviteljev, da z nujnostnim postopkom sprejmejo podrobnostne načrte za gradnjo sinhrotrona na zemljišču T 8 pri Bazovici. Slovenske organizacije so se, kot smo že večkrat pouda-rili, zavzele, da bi pospeševalnik gradili v bližini Padrič znotraj območja AR 1, ki je namenjeno razvoju Središča za znanstyene in tehnološke raziskave. Ta rešitev, ki je Po mnenju nekaterih znanstvenikov tehnično uresničlji-Va (in jo je predvideval tudi prvotni načrt raziskovalnega centra), bi slovenskemu prebivalstvu povzročila veliko manjšo narodnostno škodo. Izvršni odbor SKGZ je zato odločno protestiral proti postopanju tržaškega občinskega odbora, ki je s svojim sklepom šel čez svoje Pristojnosti. Metoda nujnostnih postopkov ni sprejemlji-va še zlasti, ko se odloča o vprašanjih, ki tako ostro Posežejo v življenje neke skupnosti in ji prizadenejo tolikšno škodo. S svojim sklepom je tržaški občinski odbor hudo okrnil pravice prebivalstva in dejansko onemogočil novoizvoljenemu občinskemu svetu, da v dialektič-hem odnosu med večino in manjšino preuči problem ter odloča o predlagani lokaciji sinhrotrona, ki ji prizadeto Prebivalstvo odločno nasprotuje. Predvsem pa je svet spet grobo prezrl utemeljene ugovore slovenske narod-hostne skupnosti.
Ob vprašanju sinhrotrona je IO SKGZ razpravljal Judi o vprašanju projektov za Sesljanski zaliv, ki prav tako močno posegajo v strarnost slovenskega narodnostnega ozemlja. Slovenska kulturno-gospodarska zveza že
vsega začetka pozorno spremlja problematiko Ses-
ljanskega zaliva in se je opredelila za turistični razvoj tega prelepega dela tržaške obale. Ob tem pa izraža tudi zaskrbljenost, ker bi morebitne spremembe zamišljene turistične namembnosti objektov, ki jih nameravajo zgraditi, lahko hudo načele ravnovesja v občini in povsem spremenila njeno sedanjo podobo.
V nadaljevanju seje je IO preučil uresničevanje nalog, ki si jih je zastavil v tekoči mandatni dobi. V tem okviru je bilo poudarjeno, da bo treba na krajevni in vsedržavni ravni okrepiti stike s strankami, da bi pospešili postopek sprejemanja zakona o globalni zaščiti. S tem v zvezi sta bili poudarjeni nujnost enotnega nastopa in vloga enotnega slovenskega predstavništva.
IO je na včerajšnji seji ocenil programske izjave novoizvoljenega predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija. Kljub nekaterim previdnostim in nejasnostim je sedanja Biasuttijeva izjava korak naprej v primerjavi s prejšnjimi. Pomisleki in rezerve SKGZ izhajajo predvsem iz dejstva, da se doslej problematika Slovenske narodnostne skupnosti ni premaknila z mrtve točke in da se ostaja le pri načelnih izjavah, katerim niso še sledila konkretna dejstva.
Največ časa pa je med četrtkovo sejo IO posvetil analizi položaja v Sloveniji in v Jugoslaviji. SKGZ pozorno in prizadeto spremlja dogajanje v matični državi ter odločno podpira vse sile, ki si prizadevajo za progresivno in demokratično rešitev zapletenih problemov jugoslovanske družbe v duhu načel, ki jih je začrtal že AVNOJ. Pri tem se zavzema za utrjevanje načel o pravicah manjšin in ocenjuje, da bo mogoče rešiti vprašanje Kosova le s političnim in demokratičnim pristopom, nikakor pa ne s trdo roko. Dogajanje v Sloveniji in v Jugoslaviji bo SKGZ še poglobila na seji Glavnega odbora, ki se bo sestal v prvih dneh oktobra.
Kdo bo nasledil koroškemu deželnemu glavarju Wagnerju?
CELOVEC — V pričakovanju prihodnjega ponedeljka, ko naj bi vodstvo socialistične stranke odločilo, kdo bo nosilec liste na deželnih volitvah naslednje leto — Leopold Wagner ali kdo drug — je v kuhinji političnih intrig in obdolžitev kar zavrelo. Ker je na Koroškem spričo 18-letne absolutne večine socialistične, stranke v parlamentu po tradiciji sekretar stranke postal strankin predsednik in s tem tudi deželni glavar, naj bi torej imel v primeru VVagnerjevega odhoda največ možnosti sedanji tajnik socialistov Peter Ambrozy.
Kot kaže, mu je sedaj nekdo nastavil zanko. Dnevnik Karntner Krone je namreč objavil, da Ambrozy kandidira za direktorja koroške podružnice velike zavarovalnice VViener Stadttische, kar prinaša okoli 100.000 šilingov mesečne plače. Ambrozy je takoj demantiral in izjavil, da gre za umazano igro zoper njega.
Njegov glavni politični nasprotnik, vodja svobodnjaške SPO Jbrg Haider, ki se zaklinja, da bo na volitvah razbil 18-letno socialistično večino v parlamentu, je takoj pristavil svoj piskrček in izjavil, da se z Ambrozyjem v socialistični stranki nadaljuje tradicija, da je treba biti dovolj neuspešen, pa te potisnejo na visoko plačani položaj, in Ambrozy je bil doslej neuspešen.
(J. Š.)
V pordenonski pokrajini so se za las izognili tragediji
PORDENON — »Ni bil izstrelek iz minometalca, ampak iz topa« — tako je včeraj »pojasnilo« poveljstvo zavezniških kopenskih sil južne Evrope v zvezi z dogodkom, ki se je pripetil v četrtek. V okviru vojaških vaj pakta NATO »Display determination '88«, ki so v teku v vzhodnem delu dežele Venete in v pordenonski pokrajini je namreč bombni izstrelek, ki je bil usmerjen na strelišče v kraju Ciaurlec, zgrešil cilj in »pristal« približno 200 metrov od skupine hiš v Travesiu v pordenonski pokrajini. Na srečo ni povzročil nobene škode, ne na nepremičninah, ne na osebah. Štirideset metrov od kraja, kjer je eksplodiral, se je nahajal 35-letni Alfio Del Colle, ravnatelj krajevnega lovskega revirja, ki se je kljub strahu srečno izmazal brez posledic. Izstrelek je eksplodiral v bližini športnega igrišča in le 150 metrov od pokrajinske ceste.
Vojaške oblasti so že uvedle tehnično preiskavo, da bi ugotovile razloge, zaradi katerih je prišlo do tako hude napake, ki bi lahko imela težke posledice.
Pokrajinsko vodstvo KPI je nemudoma zahtevalo prekinitev omenjenih vojaških vaj in napovedalo, da bodo strankini svetovalci to vprašanje sprožili tudi v deželnem svetu z interpelacijo predsedniku deželnega odbora.
_______pismo uredništvu_____
Senator Stojan Spetič o Biasuttijevih izjavah
Spoštovano uredništvo
, trosim vas za nekaj prostora in po-trPljenja, ker želim pojasniti svoje sta-hsče 6 tem, kar se dogaja z našim zaščitnim zakonom v teh jesenskih dneh sklepanja koalicij in dogovarjanja med strankami v Trstu in deželi.
V	svojih programskih izjavah je Predsednik deželne vlade Biasutti krepko utišal optimizem, ki je še pred kratkim preveval De Mitovo katego-rjčnost o tem, da bo »problem slovenske manjšine rešen«. Biasutti izraža ovome, ki so očitno plod njegovih dosedanjih pogajanj in izkušnje, zaradi katere smo 41 let po sprejetju ustave lri 12 let po ratifikaciji Osima še ved-Bo izpostavljeni najbolj grobim pritiskom in javnim oblikam poniževanja, Posebno še v Trstu.
Programski odstavek, posvečen Slo-Vencem, moramo nadrobno analizirati, saj je pravzaprav odgovor na celo vrsto tihih in javnih vprašanj, kot na pri-Brer: »Zakaj PSI v senatu noče predstaviti svojega osnutka? Zakaj se mu Jo odpovedala tudi KD? Zakaj je Bia-sutti eno leto obljubljal na levo in de-SRo, da bo sklical omizje parlamentarcev iz naše dežele in z njimi poiskal kompromisni skupni jezik, nato pa vse lePo pozabil?«
V	programskem odstavku je nekaj Pozitivnih, veliko pa tudi omejitvenih elementov, ki mu zmanjšujejo vrednost in postavljajo zelo resno hipoteko na nadaljnje poteze. Negativno je vse-knkor, da je vprašanje zaščite slovenske manjšine (se pravi vprašanje uresničevanja ustave) postalo predmet dogovarjanja pri sklepanju krajevne koa-ncije. Doslej je veljalo pravilo, na katero se je skliceval tudi predsednik ylade De Mita, da je za ustavna vpra-snnja in institucionalne zadeve vladni okvir preozek in je zato potrebno konstruktivno soočenje s KPI kot silo, ki l0 odločilno prispevala k oblikovanju Ustavnega okvira italijanske republi-
^iasutti govori o »uravnovešenem ^sevanju« manjšinskega problema.
ri tem trdi, da »se v Furlaniji-Julijski {tujini ne postavlja vprašanje dvoje-lcnosti«. Tu je namenoma meglen in avoumen, saj kategorično trditev (zve-•n kot koncesija nekaterim dobro zna-*m krogom) povezuje z »dimenzijo Problema« in primerja z »drugimi stvarnostmi« (Južna Tirolska?).
Odobravanja vredna je trditev, da jBora zaščitni zakon zajeti tudi podreja videmske pokrajine, kjer je •nanjšina prisotna. Pri tem pa Biasutti j edaja, da je »potrebno predvideti di-^renciacijo in postopnost zaščite, ki aj ustreza različni naselitveni gostoti a tem ali drugem področju«, otavek o »gostoti« poznamo še iz pogramov melonarskih občinskih up-av v Trstu. Nekateri to razumejo out court« kot preštevanje manjšine, ,.rugi pa demokrščanski mehanizem
uyi pa demokrščanski mehanizem r3°tav Janja preko nekakšnih trajnih nr ^fnndumov med prebivalstvom P. enod iz področja šibkejše k int 2lvnejši zaščiti.
za inten-
Slovenci smo večkrat javno zavrnili podobne mehanizme in poudarili, da je v njih mišljena predvsem »intenzivnost« nasprotovanja, ki ga italijansko prebivalstvo na določenem področju izraža do pravic Slovencev. Skratka, odločilna ni »gostota Slovencev«, pač pa gostota italijanskih nacionalistov. To bi, seveda, bil vir nenehne mobilizacije in, v skrajni konsekvenci, trajne destabilizacije vzhodnih meja Italije.
Še nekaj bi rad poudaril, česar najbrž Biasutti in pisci programa niso upoštevali: pretirano stroga diferenciacija »intenzivnosti zaščite« na našem naselitvenem ozemlju utegne na daljši rok ustvariti neprijetne posledice. Nujno bi prišlo do selitve Slovencev v »cone intenzivne zaščite«, kar bi privedlo do ozemeljskega, družbenega in siceršnjega ločevanja po južnotirol-skem modelu, ki ga tukajšnje demokratične sile in tudi večina Slovencev ne odobravajo.
Kljub vsemu povedanemu velja ponoviti, da sedaj ni časa za besedičenje, potrebna so konkretna dejanja, ker se mudi. Minilo je že leto dni mandatne dobe parlamenta in zakon o zaščiti slovenske manjšine stopica na mestu, ker je preveč zaviralnih elementov na delu.
V prvi vrsti gre poziv strankam, ki so to storile v prejšnjih mandatnih dobah, naj predložijo svoje osnutke v senatu, da se bo v pristojni komisiji lahko naglo oblikoval ožji odbor za usklajevanje besedil. Minister Maccani-co je že obljubil svoje sodelovanje v njem, zato bi bilo vztrajanje pri pozivih vladi, naj ona predloži svoj načrt, le spodbuda k zavlačevanju. Izkušnje zadnjih let so nas naučile, da je vlada nesposobna izdelati svoj načrt, saj jo razjedajo tudi glede tega vprašanja globoka nesoglasja. S tem sta se ubadala že ministra Romita in Vizzini, brezuspešno in v vzdušju hudih polemik. Zato je dozorelo spoznanje, da je najbolje, če zakonska besedila usklajuje parlamentarna komisija ob sodelovanju predstavnika vlade. V tem okviru more tudi predsednik deželne vlade Biasutti opraviti pozitivno vlogo »zbliževalca«. Vendar javno izrečenim obljubam niso doslej sledila konkretna dejanja, čeprav smo ga večkrat na to spomnili in ga spodbujali, naj bo odločnejši. Očitno je bil nasprotni pritisk veliko močnejši.
Resno se postavlja tudi vprašanje, kaj naj storimo Slovenci. Po Travniku, Bazovici in Trebčah nas je prevzela škodljiva pasivnost, prav sedaj, ko bi morali s’političnim pritiskom poudariti, da zares želimo biti subjekt pri sooblikovanju zaščitnega normativa in, pozneje, pri izvajanju sprejetih določil.
Zaman je govoriti o »mački v Žaklju«. Teh norm ni, politično voljo, da bi jih zares v kratkem sprejeli, pa morajo vladne stranke še dokazati. Pri tem pa bi bilo vsekakor bolje, če bi se ne ozirale preveč na Trst. Raje naj gledajo v Evropo.
STOJAN SPETIČ
V turistični (in avtobusni) organizaciji Slavnik
Ovinkasta pot do izboljšanja razmer
KOPER — Razmere po lanskoletnem štrajku in po uvedbi ukrepov družbenega varstva (februarja letos) se v koprski prevozniški in turistični organizaciji Slavnik postopno spreminjajo na bolje. To je moč razbrati iz poročila, ki ga je predsednik ZKPO pred dnevi predstavil članom občinskega izvršnega sveta, obravnavali pa so ga tudi člani osnovne organizacije ZSS v Slavniku.
Na izvršnem svetu so pozitivno ocenili prizadevanja začasnega vodstva za ureditev razmer, poudarili pa, da so medsebojni odnosi očitno še vedno dokaj kritični in da morajo v Slavniku nujno najti pot za obnovo avtoparka (247 avtobusov, povprečna starost pa sedem let), saj je to eden od pomembnih načinov za zmanjšanje stroškov in povečanje kakovosti storitev in s tem seveda števila potnikov. Število le-teh je zadnje čase manjše zlasti na pod-
ročju komunalnih prevozov, kar se kaže tudi v rezultatih gospodarjenja. V Slavniku so izračunali, da so vozila v komunalnem prometu »prinesla« pol manj denarja kot na ostalih relacijah (dolge proge, turistični prevozi). V prvem polletju je bilo priliva za vozila v komunalnem prometu 22 milijonov din na vozilo, na ostalih linijah pa 43 milijonov din na vozilo. V Slavniku ugotavljajo tudi, da so v občini Buje denimo za prevoze na delo delavcem v prvem trimesečju letos izplačali 190,8 milijona din, 17 Slavnikovih avtobusov pa je v tem času na področju te občine »zaslužilo« le 25,3 milijona din. Podobni so podatki za obalne občine, kjer nadomestilo za prevoz na delo na avtobusih potniki uporabijo le v višini od 15 do 20 odstotkov. Pri Slavniku so zato pripravili poseben samoupravni sporazum s katerim naj
bi ozde privabili k tesnejšemu sodelovanju in delavce iz avtomobilov »preusmerili« na avtobuse.
To bi v končni fazi pomenilo, da bi pri Slavniku lahko več dali za posodobitev voznega parka, izkoriščenost zmogljivosti bi bila večja, uporabniki (potniki) bi imeli »zastonj« vožnjo (samo kontrolne vozovnice) na primestnih progah, v mestnem prometu pa tudi predlagajo »brezplačne« vožnje, kar naj bi uvedli že po novem letu. Predlog je seveda še v povojih, o pobudi pa bodo seveda odločali koristi-niki Slavnikovih storitev, ki imajo tudi precej pripomb.
Pripomb pa niso imeli malo niti člani osnovne organizacije ZSS, ki menijo, da med šoferji še vedno lahko pride do ponovnega štrajka, še vedno niso zadovoljni, da so v novem vodstvu člani prejšnjega vodstva, da razvojni koncept ni dovolj opredeljen, da se s prerazporeditvami delovna disciplina ni kdo ve kako izboljšala, poudarili pa so tudi, da je treba pri prikazu višine osebnih dohodkov navesti tudi koliko ur so bili šoferji na delu, ne pa samo navesti povprečja (870 tisočakov za šoferje turističnih avtobusov oziroma 602 tisoč za šoferje mestnih avtobusov), ki zamegljujejo pravo sliko o osebnih dohodkih. Ti so še vedno zelo nizki tudi v servisnih delavnicah, ki jih je prejšnji teden zapustilo kar 6 delavcev in kjer so zdaj zaposleni praktično le še delovodje in vajenci ali pa mladi, neizkušeni delavci. To pa spet kopiči težave, saj so za stari vozni park potrebna številna popravila. Člani OO ZSS v Slavniku menijo, da rešitev problemov v Slavniku ne bo mogoča z iskanjem domnevnih nergačev, pač pa s konceptom razvoja, ki ga bo postavilo vodstvo in dobilo podporo v kolektivu.
DUŠAN GRČA
Jutri v Komnu proslava 45-letnice ustanovitve partizanskih enot
KOMEN — Na jutrišnji dan so sežanska občina, Krajevna skupnost Komen ter družbenopolitične organizacije priredile proslavo ob 45-let-nici ustanovitve partizanskih enot na Krasu. Proslava bo v Komnu, pričela pa se bo ob 14. uri. Organizatorji vabijo nanjo nekdanje aktiviste OF, borce 1. kraške čete, karavle P 13, 1. kraškega bataljona, brigade 19. SNOUB "Srečko Kosovel", brigade "Triestina d'Assalto", Južnoprimor-skega odreda, jurišnega bataljona 30. divizije, VOS za Kras in vse občine.
Ob 14. uri bodo najprej odkrili spominsko obeležje v Marivniku pri Komnu, ob 15. uri pa bo osrednja proslava na trgu v Komnu, na kateri bosta slavnostna govornika CIRIL ZLOBEC, podpredsednik RK SZDL, in FEDERICO VINCENTI, predsednik deželnega odbora VZPI-ANPI. V kulturnem programu bodo nastopili učenci komenske osnovne šole, pevski zbor Topničar iz Trnovega in Godba na pihala iz Trebč.
Bistriški upokojenci na Tržaškem
Stiki med slovenskimi upokojenci iz Trsta in člani bistriškega društva upokojencev so pred leti prerasli v pobratenje obeh sorodnih organizacij na obeh straneh meje. Odtlej se člani obeh društev vsako leto redno obiskujejo. Po spomladanskem obisku tržaških upokojencev na Bistriškem so jim prejšnji teden Bistričani obisk vrnili, kjer so jim gostitelji pripravili zanimiv celodnevni program. Po srečanju v Sesljanu so se skupaj odpravili na izlet v Gradež in Oglej. Gostitelji so poskrbeli za dobro počutje kakih 50 članov bistriškega društva. Med njimi so bili tudi pevci mešanega pevskega zbora, tako da so v dobrem razpoloženju sklenili to uspelo srečanje. Prihodnje leto bodo tržaški upokojenci gostje svojih bistriških prijateljev.
O
ENTE FIERA UDINE ESPOSIZIONI SEJEMSKA USTANOVA V VIDMU 16. — 25. SEPTEMBER SEJMIŠČE CORMOR 35. SEJEM
MODERNO STANOVANJE »ČASA MODERNA«
Združenje italijanskih sejemskih ustanov
URNIK:
sobota in nedelja od 10.00 do 23.00 ob delavnikih: od 16.00 do 23.00
Tržaška občina pritiska na nabrežinsko upravo
Ali bo kriški kamnolom res odlagališče trdih odpadkov?
Opuščeni kriški kamnolom bo po vsej verjetnosti v kratkem, morda že prihodnji teden, postal "uradno" odlagališče trdih odpadkov. Tržaška občinska uprava je namreč prav pred kratkim uradno sporočila, da je odlagališče v Ospu v bistvu že nasičeno in je zato prepovedala dostop tovornjakov z nosilnostjo več kot petdeset stotov. Kot smo lahko izvedeli, je sedaj izbira padla na opuščeni kamnolom v neposredni bližini Križa, sicer na ozemlju devinsko-nabrežinske občine. Kamnolom, ki je zasebna last, je eden največjih' v coni in se nahaja za pokrajinsko cesto Prosek-Sesljan, nedaleč od nekdanje gostilne "Pri Nacjotu". Buldožerji so že nekaj tednov na delu, tako da je vse pripravljeno za "sprejem" prvih odpadkov.
Devinsko-nabrežinska uprava do danes ni še izdala tržaškim upraviteljem potrebnih dovoljenj za delovanje odlagališča, isto velja za Krajevno zdravstveno enoto. Zupan Brezigar nam je povedal, da bo uprava v prihodnjih dneh najprej tehnično preverila, ali ima omenjeni kamnolom potrebne geološke pogoje in bo šele nato odločila, kaj pravzaprav narediti. Nabrežinski upravitelji se očitno hočejo predhodno izogniti ostrim polemikam, ki so spremljale odprtje podobnega odlagališča med Križem in Nabrežino, ki je že zdavnaj polno.
Afera v zvezi z delovanjem tega odlagališča, ki ga je lastnik dal v najem tržaški občini, je romala na sodišče. Svetovni sklad za naravo (WWF) je namreč poslal pretorju razčlenjeno prijavo zaradi domnevnih nepravilnosti pri upravljanju tega odlagališča, v katere je vpletena tržaška občinska uprava. Naravovarstveniki očitajo pri-
stojnemu občinskemu odborniku Orlandu, da ni obvestil javnosti oziroma uporabnikov odlagališča, koliko kubičnih metrov materiala pravzaprav lahko sprejme opuščeni kamnolom.
Sedanje odlagališče v Ospu, ki ga neposredno upravlja tržaška uprava, je sad konvencije med tržaško in miljsko občino. Če bodo v ta namen usposobili kriški kamnolom, bodo morali tržaški upravitelji podobni sporazum podpisati tudi z nabrežinsko upravo. Cesta, če jo tako lahko sploh imenujemo, ki povezuje pokrajinsko cesto z omenjenim kamnolomom, je ozka in trenutno v slabem stanju, tako da ni pričakovati, da bodo po njej v teh razmerah lahko peljali tovornjaki. Pojavljajo
pa se tudi vprašanja, ki so povezana z zaščito okolja.
Naravovarstveniki, in ne samo oni, nasprotujejo, da bi kraške jame in kamnolome uporabljali kot smetnjake ter predlagajo, da bi pristojna telesa dokončno uredila odlagališče za trde odpadke na obali pred Barkovljami, kjer manjkajo še potrebne gradbene strukture. Vprašanje odlaganja trdih odpadkov in smeti pa bi morale enkrat za vselej sporazumno rešiti vse zaintereserane uprave. V to problematiko sodi tudi problem lokacije novega upepeljevalnika. (st)
Na sliki (foto Magajna): opuščeni kriški kamnolom, kjer naj bi uredili odlagališče.
Danes proglasitev zmagovalca glasbene nagrade »Mesto Trst«
Danes bodo v modri dvorani občinske palače, ob 12. uri, nagradili zmagovalce 35. glasbenega natečaja Mesto Trst — 27. mednarodnega natečaja za simfonično kompozicijo. Člani žirije, predsednik Franco Donatoni, Marcello Panni, Francesco Pennisti, Carlos Rogue Alsina, Robert Mann, Erhard Grosskopf, generalni tajnik natečaja dr. Aristide Bufalini in organizacijski tajnik dr. Adriano Dugulin so pregledali 132 partitur. Natečaja so se udeležili glasbeniki iz celega sveta. Glasbeni natečaj Mesto Trst je edini natečaj, ki vsakoletno nagrajuje simfonično kompozicijo in je član Svetovne zveze mednarodnih glasbenih natečajev UNESCA. Glasbeni natečaj Mesto Trst podpirajo: Občina, Dežela, Pokraj-na, Vladni komisariat, Trgovinska zbornica, bančne ustanove Banco di Sicilia, RAS, Banca Commerciale Italiana, Hranilnica in posojilnica iz Opčin, Cassa di Risparmio di Trieste, Banca Nazionale del Lavoro in zavarovalnica Assicurazioni Generali.
Prihodnji teden pastoralni dnevi
V gledališki dvorani cerkve Santa Maria Maggiore (Ul. del Collegio 6) se bodo od petka, 23., do nedelje, 25. septembra, odvijali škofijski pastoralni dnevi. Osem let je že mimo, odkar je škof prvič poklical vernike, da se v okviru pastoralnih dnevov zberejo in zamislijo o ciljih, ki jih hoče tržaška katoliška skupnost doseči. Odprtje pastoralnih dnevov bo v petek ob 18.30. Poleg škofa bo v petek spregovoril tudi škofovski podvikar iz Trevisa monsinjor Pietro Fietta. V soboto bodo na vrsti delovne skupine, ki se bodo zbrale ob 9.30. V nedeljo se bo srečanje zaključilo s pregledom operativnih predlogov in s poročilom škofa. Ob 19.30 bo skupna maša.
Izleti WWF »s kolesom in vlakom«
Izlet, ki so ga deželna sekcija WWF in videmski ter tržaški upravi italijanskih železnic priredili v nedeljo po tržaškem Krasu v okviru izletov »S kolesom in železnico v okolje«, je imel zelo velik uspeh. Udeleženci, ki so se pripeljali iz vse dežele, so se popeljali z vlakom do Opčin, nato pa s kolesom po Cesti terana do Sesljana. "Naravovarstveni" kolesarji so tako imeli priložnost, da so si ogledali kraške naravne lepote v času, ko začne Kras spreminjati svoje barve, in seveda poskusiti tudi kapljico pristnega domačega vina. Na sporedu sta bila na izbiro tudi obiska Rilkejeve pešpoti in botaničnega vrta Carsiana, ki so si ju izletniki ogledali z velikim zanimanjem.
WWF in železnica bosta septembra priredila še dva izleta. 18. septembra bo izlet v Latisano, kjer bodo obiskali reki Stella in Tilment, ter v Krmin, kjer si bodo ogledali gozd pri Plešivem in gozd Romagno.
Izlete »s kolesom in železnico«, ki stanejo samo 5.000 lir, prirejajo z namenom, da bi propagandirali prevozna sredstva, kakršna sta kolo in vlak, ki ne onesnažujejo okolja. Za informacije in vpisovanja se interesenti lahko obrnejo na sedež WWF v Ul. Venezian 27, od 9. do 12. ure ter od 17. do 20. ure, telefon 303428.
slovensko stalno gledališče
ABONMA 1988 - 89
Franco Brusati: GALANTNI POGOVORI - igra v dveh dejanjih, režija Boris Kobal
Oscar Wilde: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST - komedija, režija Marko Sosič
Anton P. Čehov: STRIČEK VANJA - prizori iz vaškega življenja, režija Dušan Jovanovič
Ivan Cankar: LEPA VIDA - drama, režija Meta Hočevar
Hugo von Hofmannsthal: SLEHERNIK - misterij o življenju in smrti, režija Mario Uršič
Peter Turrini: TRG V BENETKAH - komedija, gostovanje Drame SNG Ljubljana
Joe Orton: KAJ JE VIDEL BATLER - komedija, gostovanje PDG Nova Gorica
Alternativni predstavi v abonmaju
Moliere: GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG - komedija, režija Dušan Mlakar
Hermann Broch: POVEST SLUŽKINJE ZERLINE - monodrama, režija Žarko Petan
ABONMA V TRSTU
Vpisovanje abonmajev od 10. do 14. ure in od 17. do 19.30, ob
sobotah od 10. do 14. ure po tel. 734265, pri blagajni Kulturnega
doma, Ul. Petronio 4.
ABONMA V GORICI
Vpisovanje abonentov od 12. t. m. vsak delavnik od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288.
Abonenti imajo pri predstavah izven abonmaja 33% popusta
Bogata sezona Teatra stabile: kar 17 predstav na sporedu
Petintrideseta sezona Teatra stabile (Stalnega gledališča) Furlanije-Julijske krajine se bo začela 18. oktobra z uprizoritvijo Pirandellovega dela Vsak po svoje. Od tega datuma pa do 28. maja prihodnjega leta se bo zvrstilo kar 17 predstav (11 v abonmaju), na sporedu pa bo še več spremnih prireditev.
Repertoar letošnje sezone je vodstvo Teatra stabile predstavilo včeraj na Gradu ob prisotnosti številnega občinstva in predstavnikov družbenopolitičnega ter kulturnega življenja Trsta. Predsednik upravnega sveta gledališča Franco Zenari je uvodoma podčrtal velik uspeh, ki ga je prejšnja sezona doživela pri kritiki in občinstvu. Zastor v gledališču Rossetti se je dvignil 182 krat in kljub skromnemu padcu abonentskega občinstva je bil zabeležen porast publike. Izvenabonmajskih gledalcev je bilo kar 66 odstotkov več v primerjavi s sezono 1986/87, tako da si je predstave v Rossettiju ogledalo vsega skupaj 122.256 gledalcev. K tem bi bilo treba prišteti še vse tiste, ki so sledili uprizoritvam Teatra stabile po Italiji, ZDA, Kanadi, Venezueli, ZRN in Jugoslaviji. Skratka, pravi Zenari, to dokazuje, da ima Trst posluh za gledališko ponudbo. Tega posluha pa nimajo politične oblasti, ki niso še ničesar naredile, da bi bila Verdi in Rossetti v skladu z vsemi zahtevanimi varnostnimi normami. Pa tudi finančni položaj gledališča je tak, da vzbuja zaskrbljenost in javna podpora je nezadostna za zagotovitev ustreznega umetniškega in kvantitetnega nivoja.
Kljub tem zadregam pa se obeta letos v Rossettiju polnokrvna gledališka sezona. Natančneje je o njej spregovoril umetniški vodja Furio Bordon, ki je podčrtal, da gre v repertoarni politiki za ohranjanje ravnotežja dveh žanrov: klasične tradicije in sodobnih dosežkov. Letos pa bodo brez dvoma v ospredju uprizoritve s tematiko našega časa — terorizmom, mestno emarginacijo, samomori v vojašnicah, izbrisanjem moralnega kodeksa v medčloveških odnosih. Poudariti je treba še, je dejal Bordon, nekakšno monografijo o Haroldu Pinterju, ki obsega dve odrski postavitvi, branje iz njegovih del, filmski ciklus v kinodvorani Ariston,
okrogle mize evropskih kritikov itd. Nenazadnje pa je umetniški vodja Teatra stabile opozoril še na zaključek Pi-randellove trilogije, ki bo v celoti zaživela maja na tržaškem odru, in na marionetno produkcijo, ki bo letos v rokah režiserja Uga Gregorettija.
In sedaj natančneje še letošnji repertoar. Otvoritev sezone v Rossettiju bo, kot rečeno, 18. oktobra s Pirandellovo igro Vse kar hočete (režija Patroni Griffi) v produkciji Teatra stabile. Nato bodo sledile predstave: Zenova zavest Itala Sveva in Tullia Kezicha (Skupina Giulia Bosettija, od 1. do 13. novembra, režiser Egisto Marcucci), Orphans Lyle Kessler (La Contemporanea 83, od 15. do 20. novembra, režiser Ennio Coltorti), Hišnik Harolda Pinterja (Prosa S. r. 1., od 29. novembra do 4. decembra, režiser Gianfranco De Bosio), Kralj Ubu Alfreda Jarryja (Stalno gledališče iz Turina, od 13. do 24. decembra, režiserja Ugo Gregoretti in Franco Gervasio), Primorske zdrahe Carla Goldonija (Ve-netoteatro, od 10. do 22. januarja, režiser Gianfranco De Bosio), Galileijevo življenje Bertolta Brechta (Gledališče iz Rima, od 7. do 19. februarja, režiser Maurizio Scaparro), Naja Angela Longonija (Gledališče Porta Romana, od 21-do 26. februarja, režiser Angelo Longoni), Prevara Harolda Pinterja (Teatro stabile FJK, od 7. do 23. marca, režiser Furio Bordon), Svinčena leta Margarethe von Trotta (Stalno gledališče Bočen, od 28. marca do 2. aprila, režiser Mar-co Bernardi), Šola za žene Moliera (Gledališče iz Genove, od 4. do 16. aprila, režiser Gianfranco De Bosio), Schroffen-steinova družina Heinricha von Kleista (Centro Teatrale Bresciano, od 18. do 23. aprila, režiser Massimo Castri), Sen kresne noči Williama Shakespeara (Skupina Glauca Mauri-ja, od 2. do 14. maja, režiser Glauco Mauri) in Pirandellova trilogija (Teatro stabile, od 23. do 28. maja, režiser Patroni Griffi). Izven abonmaja pa bomo gledali Povedala mi je ciganka Terzolija in Vaimeja (od 22. do 27. novembra), Pripeti varnostne pasove z Lopezom, Marchesinijevo in So-lenghijem (od 6. do 11. decembra) ter Prva stran z Monico Vitti (od 3. do 8. januarja), (mč)
Uspešna abonmajska kampanja »Contrade«
V enem samem tednu je gledališče Cristallo prodalo kar 2100 abonmajev za letošnjo sezono 1988/89. Gledališče je v sezoni 1983/84 štartalo z 186 abonmaji, lansko leto pa je bilo že prodanih kar 4671 abonmajev: Letošnji abonenti pa bodo lahko zbirali med devetimi nastopi (šestimi večernimi in tremi popoldanskimi) za ogled predstav gostujočih gledaliških družb, saj se je za letošnjo sezono uprava Cristalla domenila še za dva dodatna nastopa gostujočih gledališč. Na razpolago je več vrst abonmajev in sicer: običajni nepremični red (130.000 lir), nepremični red po znižani ceni (90.000 lir), običajni prosti red (122.000 lir) in prosti red po znižani ceni (85.000 lir). Člani krožkov podjetij, združenja, sindikati, osebe stare 60 in več let in mladoletniki imajo pravico do abonmajev po znižani ceni.
Odprtje sezone bo v soboto, 8. oktobra, z nastopom domače gledališke skupine Contrade z igro "Marina-resca" avtorjev Carpinterija in Faragune. 19. novembra bo na vrsti "Sentimental" Pietra Favarija; 3. decembra pa "Vecchio mondo" Alekseja N. Arbuzova. Prva predstava v letu 1989 bo "La palla al piede" Georgesa Fey-deua. Sledile bodo: "Duello" Anthonija Shafferja, "Due farse di Dario Fo" (Non tutti i ladri vengono per nuo-cere in I cadaveri si spediscono e le donne si spoglia-no) Daria Foja, "Siceramente bugiardi" Ayckbourna, "Tutto per bene" Luigija Pirandella in še "La miliarda-ria" Georgeja Bernarda Shawa.
12. glasbeni september
Klavir štiriročno z duom Gorini-Bagnoli
Klavirski Duo Gorini-Bagnoli, ki se je predstavil kot tretji gost 12. glasbenega septembra v Luteranski cerkvi na Trgu Panfili, je imel v štiriročnem izvajanju na sporedu skladbe Mozarta, Schuberta in Regerja in še Brahmsa v dodatku. Že ob prvem stavku Mozartove Sonate K.V. 497 v F-duru je bilo očitno, da se srečujemo s polnokrvnima pianistoma starejše klavirske šole, ki znata s skladnim, natančno izdelanim in intimno občutenim sproščenim muziciranjem pritegniti in navdušiti občinstvo. Beneška mojstra, ki sta v zorenju umetnosti klavirske igre prejemala prvi pri Tagliapietri, Horowitzu in Malipieru, drugi pri Agostiju, Caselli in Guarnieriju (dirigentstvo), imata za seboj dolgoletno in bogato koncertantno in pedagoško kariero po svetu in doma, predvsem v Benetkah, leta 1975 pa sta se združila v Duo in odtlej redno nastopata.
Mozartova Sonata v F-duru (Bin Orgel-stiick fiir eine uhr K.V. 608), v kateri se je skladatelj poigraval s svojo kompozicijsko inventivnostjo, je koncertantoma dala priložnost za briljantno izvajanje tako v obeh počasnih kot hitrih stavkih z dovršeno soigro in delikatno kontrastnim fraziranjem, mojstrsko izoblikovala naj subtilne] še finese partiture. Podobno velja za Schubertovo Fantazijo op. 103 D. 940 v f-molu, medtem ko sta v Regerjevih Šestih valčkih sprostila vso ritmično lahkotnost svojega muziciranja, da sta na koncu v dodatku z Brahmsovimi Madžarskimi plesi demonstrirala še mladeniško vehementnost, ki pa ju niti na trenutek ni speljala v kakšen ceneni manierizem. (jk)
V okviru Glasbenih popoldnevov
Ansambel Aeolus Quintett jutri v repentabrski cerkvi
Jutri ob 18. uri se nam bo v repentabrski cerkvi v ciklusu Glasbenih pop°l' dnevov predstavil avstrijski ansambel Aeolus Ouintett. Mladi glasbeniki (Han' ne Muthspiel-Payer - flavta, Martin Tuksa - violina, Uršula Kortschak - viola' Joel Cohen - violončelo in Mariagrazia Pistan - harfa) nam bodo najprej zaigra' H Mozartov Kvartet v A-duru za flavto in tri godala. Čeprav Mozart ni posebn0 ljubil flavte, je za ta instrument napisal nekaj čudovitih del in med ta dela spada gotovo tudi omenjeni kvartet. Kot da bi skladatelj hotel predstaviti vsakega izvajalca posebej, prehaja v prvem stavku vodilni glas od flavte do viof1' ne in nato od viole do violončela. Po kratkem Menuetu se skladba zaključ1 1 Rondojem, kjer nam originalna avtorjeva oznaka ( Allegretto grazioso ma non troppo presto, pero non troppo adagio, cosi-cosi - con molto garbo ed Espressi0' ne") kaže na značilno Mozartovo duhovitost. Ansambel nam bo nato s praizvea' bo Kvinteta predstavil nemškega skladatelja Klausa Johnsa. Klaus Johns (r0ie!l v Hamburgu leta 1950) je najprej študiral klavir, nato pa še kompozicijo. Te. 1981 se je preselil v Graz, kjer je leta 1985 z odliko dokončal študij kompozicij' študiral pa je tudi dirigiranje pri mojstru Milanu Horvatu. Napisal je več sklad za razne komorne sestave, za orkester ali za soliste in orkester.	,
Dina Slama je stalen gost Glasbenih popoldnevov, bodisi kot članica Ga lus Consorta ali pa kot solistka. Tokrat se bo predstavila kot skladateljica, s ' bo ansambel Aeolus Ouintett prvič izvedel njen kvintet La Volta. Dina Slama I napisala več zborovskih in komornih del (na repentabrskih Glasbenih P0P°:n dnevih so izvajali leta 1981 njen Trio za kljunaste flavte). La Volta, kratka živahna skladba na Byrdovo temo, je bila pisana prav za Aeolus Ouintett. ,• Aeolus Ouintett bo zaključil svoj koncert s skladbo Nina Rote. Skladat I (poznan tudi širšemu krogu zaradi filmske glasbe) ima zelo razvejan opere, skladbe za orkester, komorno, solistično in sakralno glasbo. V sva/ delih je večkrat posvečal precejšnjo pozornost prav harfi.
Sumljiva naglica tržaških upraviteljev
Občinski odbor ni obravnaval prizivov v slovenskem jeziku
Tržaški občinski odbor je, kot smo že obširno poročali včeraj, zavrnil vse Prizive in pripombe proti lokaciji sin-hrotrona pri Bazovici in v celoti potrdil podrobnostni urbanistični načrt za območje T8 občinskega regulacijske-9a plana. Odbornik za urbanistiko Vattovani (KD) in kolegi v upravi so Zvrnili vse prizive (bilo jih je vsega skupaj približno sedemdeset), vštevši torej pripombe domačinov in Koordinacijskega združenja kraških vasi. Domačih prizivov, če jih lahko tako imenujemo, je bilo približno petdeset. Odbor na svoji četrtkovi seji sploh ni vzel v pretres sedemnajstih prizivov, napisanih v slovenščini, ki jih je žu-Pan Staffieri samovoljno vrnil podpisnikom z utemeljitvijo, da uprava ne more sprejemati dopisnic v "tujem jeziku".
Sedemnajst domačinov bo torej ostalo brez uradnega odgovora občinske uprave. Koordinacijsko združenje kraških vasi je v zvezi s tem že napovedalo formalni priziv na pokrajinski nadzorni odbor, ker je mnenja, da so upravitelji grobo kršili zakon ter prikrajšali skupino državljanov za pravi-oo do priziva. Isto združenje je dobršen del prizivov v slovenščini poslalo v vednost tudi na Deželo, ki je dopise brez težav sprejela. Eden od podpisnikov se je spričo Staffierijevega odklona pritožil na prefekta, ki je odredil, da mora občinska uprava v skladu z zakonskimi normativi obvezno prevesti v italijanščino priziv v slovenskem
jeziku.
Zelena alternativna lista pa napoveduje, da bo v kratkem priredila v Bazovici ljudski referendum, s katerim naj bi preverila, kaj pravzaprav misli o postavitvi svetlobnega generatorja krajevno prebivalstvo. Občinski svetovalec Maurizio Bekar je v tiskovnem sporočilu podčrtal, da bo čimprej navezal potrebne stike s krajevnimi komponentami, političnimi strankami in ostalimi organizacijami ter jih pozval, naj aktivno sodelujejo pri izpeljavi tega referenduma. Zeleni ob tem odločno protestirajo, da je občinski odbor sprejel sklep o sinhrotronu s hitrim in nujnim postopkom, ne da bi se prej politično soočal z občinsko skupščino.
Ostri protesti prihajajo tudi iz vrst Slovenske skupnosti. »Tržaški občinski odbor je opravil dejanje, ki se nikakor ne uvršča med tekoče upravne zadeve odbora, ki deluje brez mandata občinskega sveta,« piše v tiskovni izjavi pokrajinskega vodstva SSk, ki obžaluje dejstvo, da je uprava spregledala vse predloge in zahteve, da bi svetlobni generator postavili znotraj Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje, ki ima sedež na Padričah. »Primer, ki ga je obravnaval občinski odbor, ni bil ne izreden in ne nujen. SSk bo kot politična stranka naredila vse potrebne korake proti temu drznemu in iz demokratičnega vidika neopravičljivemu dejanju. Sklep je naperjen proti življenjskim interesom slovenske narodnostne skupnosti, ki na tem področju živi in ohranja naravno okolje,
ki mu bo s postavitvijo sinhrotrona zadan nepopravljiv udarec.«
Po prvih ocenah bodo za postavitev sinhrotrona in za gradnjo' nekaterih "vzporednih" struktur razlastili približno 53 tisoč kvadratnih metrov zemljišč. Več kot polovica je travnikov, drugo so v glavnem njive, približno deset odstotkov pa je kraške gmajne in gozda. Kot vidimo, gre za dragoceno zemljo, ki jo bo naša skupnost žrtvovala na oltarju "višjih interesov" znanstvenega in tehnološkega napredka.
Občinski odbor je na svoji četrtkovi seji dokončno odobril tudi podrobnostni urbanistični načrt za znanstveni center pri Padričah in logično zavrnil vse zahteve, da bi svetlobni generator zgradili na gmajni, ki obkroža to strukturo. Očitno je bilo že vse vnaprej odločeno in določeno.
Občinskim upraviteljem in pobudnikom. svetlobnega generatorja se očitno zelo mudi. Deželni urad za prostorsko načrtovanje bo v začetku prihodnjega tedna, morda že v ponedeljek, vzel v pretres podrobnostni načrt za območje T8 pri Bazovici, čeprav ga mora prej formalno potrditi pokrajinski nadzorni odbor. Ko bo predsednik Dežele Biasutti podpisal ustrezni dekret (čez nekaj tednov, morda pa še prej) bo družba "Sincrotrone Trieste" lahko formalno predložila občinski upravi vse izvršilne načrte v zvezi z gradnjo tega znanstvenega objekta. Takoj zatem se bo formalno pričel postopek ža razlastitev bazovskih zemljišč.
S. T.
Tudi v Miljah že odprli slovenski otroški vrtec
Medtem ko se šole pripravljajo na začetek šolskega leta, so v nekaterih otroških vrtcih že delavni. Pred dnevi smo objavili vest, da je začel z delom otroški vrtec v Zgoniku, sedaj želimo to vest dopolniti z obvestilom, da je pretekli ponedeljek začel z delom tudi otroški vrtec v Miljah.
»Tu je že tradicija, da začenjamo z delom v našem vrtcu prej, kot ostali,« sta nam povedali vzgojiteljici Tamara in Rosana, ko smo ju obiskali v Slovenskem centru v Miljah, kjer imata svoje prostore še osnovna šola in glasbena šola in kjer ima svoj sedež tudi Društvo Slovencev miljske občine.
Zadnjič smo se z malčki omenjenega vrtca srečali na veselici, ki jo domače društvo prireja ob koncu svoje sezone. Prijetno smo bili iznenadeni nad programom, s katerim so se malč-
			na kratko		n
, Danes in jutri bo gost kontovelske zupnije tržaški škof Bellomi, ki bo na Pastoralnem obisku v tem kraju. Ugodnega gosta bodo krajevni župljani ^Prejeli ob 18.30 pred cerkvijo, nakar P° krajevni župnik Albin Germek uarovai mašo. Bellomi bo maševal Iutri zjutraj ob 10. uri, ob 19. uri pa se ° srečal s kontovelsko vaško skupnostjo.
Podjetje ACEGA obvešča svoje odjemalce, da bo danes od 8.30 do 16. ure zaradi izrednih vzdrževalnih del prekinilo dobavo električne energije v Gropadi.
ACEGA prav tako opozarja, da bi dneh 20. in 23. septembra (od 8. dp 13. ure) utegnili občasno preki-{pU dobavo vode v Sesljanu, Našemu sv. Mavra, Grljanu in na Obalni cesti. V omenjenih dneh bodo na-ntreč popravljali vodovod pri Moš-
Na vrtu Rumene hiše (Furlanska pesta 293) se je včeraj začel praznik mladih za mlade", ki ga prireja Združenje za prosti čas La marmotta. Danes je na sporedu "afriška noč" s Palestinsko in južnoafriško glasbo, miri pa bodo nastopili Paolo Privite-I.P in skupina 1 rocciosi z igro "Tra 1 hnperator e Che Guevara".
, V sklopu intenzivnega tečaja rus-hPSa jezika, ki ga prireja Združene Italija-ZSSR, bo danes ob 19. uri Pa sedežu Združenja srečanje s sovjetskimi mornarji, ki so trenutno v ®asem mestu. Srečanja se lahko udeležijo vsi člani, ki obvladajo rUsčino.
Združenje sporoča tudi, da se nadaljujejo brezplačni pripravljal-tečaji. Informacije na tajništvu Vsak dan od 17. do 20. ure in ob -botab od, 10. do 12. ure (tel.
Galebov šolski dnevnik bo letos že šestič med slovenskimi šolarji
Čedajski Hudičev most na naslovnici Galebovega šolskega dnevnika	(foto Križmančič)
Slovenski šolarčki se bodo lahko tudi pri letošnjem pouku posluževali Galebovega šolskega dnevnika, ki je izšel že šesto leto zaporedoma. Na včerajšnji predstavitvi v Tržaški knjigarni je Klavdij Palčič ugotavljal, da je tudi Galebov dnevnik pravzaprav dokaz skrbi, ki jo naša skupnost vlaga v rast in dobro počutje njenih najmlajših pripadnikov. Slovenski šolarčki treh pokrajin bodo Galebov šolski dnevnik — ki je nastal pri Založništvu tržaškega tiska s sodelovanjem bančne sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju — prejeli brezplačno. Na naslovni strani je letos slika Hudičevega mostu v Čedadu, ki naj bi po želji oblikovalcev (Graficenter), urednika (Lojze Abram) in založbe simbolizirala povezanost med vsemi Slovenci, ki živimo v zamejstvu in posebno skrb za razvoj šole v videmski pokrajini. Saj bodo Galebov dnevnik letos prejeli tudi šolarčki treh razredov dvojezične osnovne šole v Špetru Slovenov in tečajniki slovenskega jezika v Kanalski dolini. Palčič je izrazil tudi prepričanje, da je dnevnik z živahnimi ilustracijami Andreja Vodopivca, s številnimi podatki in rubrikami dovolj konkurenčen pravi popolavi italijanskih dnevnikov.
Odo Kalan je v imenu bančne sekcije SDGZ povedal, da slovenski bančni zavodi z zanimanjem sledijo razvoju slovenske šole, še posebno v Benečiji, kjer so težave večje. Za uspeh naše šole je prav gotovo potrebna povezanost in sodelovanje vseh naših ustanov. Tudi zaradi tega slovenski denarni zavodi (Hranilnica in posojilnica na Opčinah, Kmečka banka v Gorici, Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini, Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah, Kmečko obrtna hranilnica Doberdob in Tržaška kreditna banka) že štiri leta podpirajo Galebov šolski dnevnik. Ob koncu je Palčič izrekel še željo, da bi šolarčki lahko v dnevnik zapisali same lepe in za njihovo izkušnjo bogate stvari, (kp)
■ Tržaška občinska uprava sporoča, da bodo do 9. oktobra zaprte za promet vse ceste, ki povezujejo vas z vinogradi in z obalno cesto. Uprava je sprejela ta sklep, da bi omogočila mirno potekanje trgatve. Prepoved ne velja za vinogradnike oziroma za prebivalce Križa, ki pa morajo za ustrezno dovoljenje zaprositi občinsko izpostavo. Dovoljenje mora izdati predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta.
ki predstavili, skupno z otroci državnega otroškega vrtca iz Boljunca.
»To je bil prvi javni skupni nastop obeh vrtcev,« sta nam povedali Tamara in Rosana, v pogovoru pa je sodelovala tudi Mirjam, vzgojiteljica iz vrtca v Boljuncu. Otroci obeh vrtcev so se sicer srečali že v Boljuncu na lepi skupni pustni prireditvi, vzgojiteljice pa so imele priložnost, da se srečajo na predavanjih v sklopu letošnjega seminarja za slovenske šolnike v Trstu.
»Želele smo, da nas obiščete, da vam obrazložimo, zakaj iščemo stike z drugimi otroškimi vrtci, kaj je torej namen in pomen srečanj otrok različnih vrtcev in njihovih vzgojiteljic,« nam je dejala Tamara, ki je po rodu iz Špetra v Beneški Sloveniji. »Tako boste tudi razumeli, zakaj srno že obiskali slovenski otroški vrtec v Špetru. Starši in šolsko vodstvo so nam zaupali otroke na izlet v tako oddaljen kraj in to za cel dan. Srečanje je izredno lepo uspelo. Otroci so se med seboj tako dobro razumeli, pa tudi vzgojiteljice smo hitro vzpostavile prijateljske vezi, tako da smo sklenili, da bomo te stike nadaljevali.«
Razgovor je stekel o samem delu v vrtcu, o načrtih v novem šolskem letu in še o marsičem.
»Naš vrtec v Miljah je občinski in uživa s strani občinske uprave vso podporo. Tako odpiramo vrtec že ob 7.30, da smo na razpolago staršem, pa tudi vzgojiteljice se vsako leto udeležujemo raznih srečanj z vrtci v drugih italijanskih pokrajinah. Letos gremo v Bologno, preteklo leto pa smo bile v Bocnu. Torej ne iščemo le stikov s slovenskimi vrtci, temveč tudi z italijanskimi v želji, da spoznamo različne načine dela in da te svoje izkušnje in spoznanja prinesemo v naš vrtec. In če si tako želimo stikov z drugimi vrtci, ni to samo zaradi družbe, temveč predvsem zato, da naši otroci spoznajo otroke iz drugih krajev, da vidijo, da živijo tudi drugod slovenski otroci, da se bolje med seboj spoznamo tudi vzgojiteljice, da nas ti medsebojni stiki obogatijo in da preko nas obogatijo tudi delovanje vrtcev, ki so temelj za nadaljnje šolanje vsakega našega otroka.«
»Rade opravljamo svoj poklic, rade delamo z otroki,« nam je še dejala Mirjam, »zato bomo storile vse, kar bo v naši moči, da se stiki med obema vrtcema nadaljujejo.«
Že za božič naj bi otroci obeh šol pripravili skupno prireditev. »Ne vemo še, če bo to igra ali splet raznih dejavnosti,« je dejala Rosana. »V novembru bomo pripravile didaktični načrt. Rezultat tega načrta naj bi bila igrica, ki bi govorila o miru in prijateljstvu med otroci vsega sveta.«
Na sliki (foto Magajna) živžav v miljskem vrtcu. NEVa LUKEŠ
Finančni stražniki so ga zaplenili v četrtek
Na vlaku iz Jugoslavije našli sto gramov hašiša
^..^a vlaku št. 260, ki v zgodnjih jutra-hu urah pripelje iz Jugoslavije na Pčine, so finančni stražniki v četrtek aplenili 100 gramov hašiša. Mamilo , °ilo skrbno skrito v špranji za ogle-alom v stranišču, finančni stražniki tV.So 9& našli, ko so potniki že zapus-Ul1 vlak.
.^lak pripelje na Opčine vsak dan
1	4-30, finančni stražniki, pa so tako °t običajno, tudi v četrtek najprej
j:regledali potnike in njihove potne le. V tem času so vagone jugoslovanskega vlaka priključili na vlak za ehetke, nato pa so stražniki natančno vjegledali kupeje in stranišča, razsta-š* sedeže in pogledali v vse mogoče din I^e" V nekem stranišču so za ogle-v .orn naenkrat zagledali droben za-Ko so ga pregledali, so ugotovili,
2	Je bil to hašiš, ki so ga neznanci nat ^ naiprej v aluminijasto folijo in ho ° sPrav^ v najlonsko vrečko. Škrbin k° Paskali še vsa druga stranišča „ kupeje, vendar niso našli nobenega
dvojčka" več. '
Lastnika hašiša seveda niso našli, saj so vsi potniki zapustili železniško postajo, na vlaku pa ni ostal nihče. Zato so obvestili kolege na glavni železniški postaji v Trstu, ki so v zasedi čakali na lastnika mamila, v upanju, da bo ta prišel iskat svoje imetje. Tega pa seveda ni bilo več na spregled.
Vzvratna vožnja botrovala nesreči
Na ortopedski oddelek katinarske bolnišnice so včeraj dopoldne sprejeli 77-letno Angelo Frausin iz ^Mili, ki je bila žrtev prometne nesreče. Ženska se je okrog il. ure sprehajala po Nabrežju De Amicis v Miljah ob robu ceste, ko je vanjo zapeljala 19-letna Ma-nuela Parenzan iz Ul. Revoltella 28 ter jo podrla. Dekle je namreč vozilo vzvratno in starke ni opazilo.
Ranjenko je rešilec RK prepeljal v katinarsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je zlomila desno piščal. Ždraviti se bo morala 30 dni.
Trije Jugoslovani kradli iz jugoslovanskih avtov
Po vztrajnem lovu, ki je trajal nekaj ur, je agentom letečega oddelka včeraj le uspelo prijeti»tri mlade jugoslovanske tatove, ki so kradli po avtomobilih svojih sodržavljanov. V dopoldanskih urah so na kvesturi'namreč prejeli številna telefonska opozorila jugoslovanskih državljanov, ki so bili v Trstu po nakupih in katerim so tatovi vlomili v parkirane avtomobile ter jih okradli komaj nakupljenega blaga. Po opisu okradencev so agenti izsledili volksvvagen golf modre barve z beograjsko evidenčno tablico, s katerim so se peljali trije mlajši moški. Policisti so jih izsledili v vzhodnem predelu mesta in ko so pregledali avtomobil, so v njem našli kopico novih oblačil in orodje za vlamljanje. 38-letna Mustafo Boletinija in Abida Alizlavoviča ter 36-let-nega Nijiaza Muhiča (vsi trije iz Sarajeva) so odpeljali na kvesturo, med potjo pa je eden od treh odvrgel skozi okno nož. Policisti so zaplenili nož in orodje, tatove odpeljali v Coroneo, ukradeno blago pa vrnili okradencem.
V četrtek popoldne pa je bil lov na par, ki je popoldne okradel lastnika zlatarne Orolinea na Drevoredu XX. septembra 16, neuspešen. Moški in ženska - lastnik zlatarne Fabio Guido je ocenil, da sta jugoslovanskega državljanstva in da sta stara od 25 do 30 let — sta nekaj pred 18. uro vstopila v zlatarno in prosila lastnika, naj jima pokaže zlate zapestnice. Par si je skrbno ogledal vse blago. Kmalu zatem sta se poslovila in naročila Guidu, naj spravi eno zapestnico, češ da se bosta vrnila z denarjem. Par se seveda ni vrnil, nekaj minut po njunem odhodu pa je Guido opazil, da je manjkala zlata zapestnica, vredna milijon in 150 tisoč lir.
Jeklena vrv povzročila nesrečo dveh delavcev
V Ulici Svevo se je včeraj zjutraj pripetila nenavadna nesreča na delu, v kateri sta se ranila delavca podjetja Mari Mazzaroli, ki pripravlja jarke za podcestne cevi. 51-letni Ivone Lando iz Križa in 33-letni Dušan Dimitrijevič, ki prihaja iz Kučeva, a stanuje v Trstu v Ul. Colombo 1, sta na cesti nekaj pred 8. uro razvijala jekleno vrv. Med tem opravilom je konec vrvi pomotoma zdrknil na sredo ceste. V tistem trenutku je pripeljal mimo avto, ki ga je upravljal 30-letni Roberto Zollia iz Ul. Roncheto 67, ter povlekel vrv za sabo.
K sreči se je Zollia takoj zavedel, kaj se je zgodilo, in zaustavil vozilo. Kljub temu pa je vrv potegnila delavca za seboj, tako da sta padla in se precej hudo poškodovala. Lando se je ranil po čelu ter se močno udaril v rebra -okreval bo v 30 dneh - Dimitrijevič pa se je lažje potolkel po vsem telesu in bo zdrav v 20 dneh.
Samomor na dvorišču
Na dvorišču stanovanjskega poslopja v Nabrežini Kamnolomi 25/n se je v četrtek ponoči odigrala tiha tragedija. 42-letni Giovanni Pernich se je v trenutku hude duševne stiske obesil na drevo hišnega dvorišča. Pernichevo truplo je okrog 5. ure odkrila njegova žena, ko se je odpravila na delo. Ko je prispel rešilec tržiškega RK, moškemu ni bilo več mogoče pomagati, zdravnik je lahko nudil pomoč samo Pernichevi ženi, katero je možev samomor hudo pretresel.
* SLOVENSKO ^ STALNO r GLEDALIŠČE
Moliere
GEORGE DANDIN ALI
KAZNOVANI SOPROG
režija
Dušan Mlakar Danes, 17. t. m., ob 20. uri
TABORNIKI RMV
obveščajo člane, da bo jutri, 18. t. m.
IZLET V BENEČIJO
Odhod avtobusa ob 8. uri iz Sovodenj, ob 8.15 iz Doberdoba in ob 9. uri z Opčin.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
sporoča, da je še nekaj prostih mest na
DVELETNEM TEČAJU
s kvalifikacijo za dodeljene v uradniškem delu.
Vpisovanje in ostale informacije na sedežu Zavoda v Ul. Ginnasti-ca 72, tel. 577941.
izleti
KD Primorsko - Mačkolje obvešča, da bo odhod za izlet na Bled, v Bohinj in k slapu Savice jutri, 18. t. m., ob 6. uri izpred gostilne Tul.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 29. t. m. izlet v Rovinj, od koder bomo nadaljevali z barko proti Timskemu kanalu. Kosili bomo na barki. Vpisovanje v sredo, 21. t. m„ v naših prostorih v Ul. Cicerone 8, od 9. do 10. ure.
KD Rdeča zvezda priredi 23., 24. in 25. t. m. izlet v Muenchen, Dachau in na Oktoberfest. Na razpolago je še nekaj mest. Cena za prevoz, prenočevanje in ogled muzejev 220.000 lir. Vpisuje in nudi vse potrebne informacije Roberto Kante, tel. 229432 v popoldanskih urah.
SKD Tabor, MPZ In ŽPZ obveščajo, da piknik na Nanosu jutri, 18. t. m. odpade, zaradi slabega vremena.
[
_________gledališča___________
VERDI
Jesenska simfonična sezona - Pri bla-gajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Vpisavanja se zaključijo 18. t. m.
V soboto, 24. t. m„ ob 20.30 (red A) bo otvoritev sezone s koncertom pianista R. Buchbinderja. Dirigent G. Nowak. Ponovitev v nedeljo ob 18. uri (red B).
___________koncerti_________________
Štivanska cerkev
V	petek, 30. t. m., ob 20.30 bo na sporedu tretji in zadnji koncert klasične glasbe poletne sezone. Petite Ensamble bo izvajal Rossinijeve skladbe.
Repentabrska cerkev
V	nedeljo, 18. t. m., ob 18. uri bo v sklopu glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe nastopil AEOLUS QU-INTET, ki ga sestavljajo Hanne Mut-hspiel-Payer (flavta), Martin Tuksa (violina), Uršula Kortschak (viola), Joel Cohen (violončelo) in Mariagrazia Pistan (harfa).
Glasbeni september - V torek, 20. t. m., ob 20.30 bo v evangeličansko-luteran-ski cerkvi koncert TRIA LORENZ (klavir, violina in violončelo).
razne prireditve
Jutri, 18. t. m., bo ob 10. uri v Komnu zborovanje borcev Kosovelove brigade. Ob 14. uri odkritje obeležja padlima komandantu bataljona Romanu Malalanu iz Trebč in komisarju Radu Škrku iz Trnovce. Nastopila bosta Godba na pihala V. Parma iz Trebč in MePZ iz Trnovega. Ob 15. uri bo zborovanje vseh enot. Govorila bosta Ciril Zlobec in Federico Vincenti. Vabljeni!
Danes stopata na novo življenjsko pot
DAMJANA SEDMACH in BRUNO PEGAN
Srečo in zadovoljstvo vama želi mala Katerin.
Danes se poročita
DAMJANA in BRUNO
Sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti vama želita
odbor in namiznoteniški oddelek ŠK Kras
čestitke
Danes praznuje svoj 50. rojstni dan JULKA CALZI iz Repna. Da bi še dolgo vrsto let pridno pela v naši sredi, ji želijo pevke ŽPZ Repentabor.
Danes praznuje svoj 80. rojstni dan naša draga mama, nona in teta JUŠTI-NA PAHOR Iz Trebč. Še na mnoga zdrava leta ji kličejo vsi njeni dragi.
Danes praznuje svoj 60. rojstni dan JORDAN ZAHAR iz Boršta. Vse najboljše mu želita vnukinji Katrin in Petra.
šolske vesti
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 La leggenda del santo bevitore, r. Ermanno Olmi; i. Rutger Hauer, Anthony Quayle. .
EXCELSIOR II - 16.30, 22.15 Codice pri-vato, r. Francesco Maselli, i. O. Muti.
EKCELSIOR I - 16.00, 22.15 Madama So-uzatzka, r. John Schlessinger; i. Shir-ley McLaine.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 L'ultimo imperatore, dram., It./VB/HK 1987, r. B. Bertolucci; i. J. Lone, P. OToole.
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Pazzi da legare.	.
NAZIONALE III - 16.10, 22.00 Le fanci-ulle del sesso proibito, porn., □ □
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 La creatu-
ra, srhljivka, □
FENICE - 16.30, 22.15 Amsterdammed, grozljivka.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Scuola di polizia V.
MIGNON - 17.00, 22.15 Grasso e belio.
EDEN - 15.30, 22.10 Private love amanti delTesibizionismo, porn. □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 Roba da ricchi, kom., It. 1987, 110', r. S. Cor-bucci; i. R. Pozzetto, S. Grandi.
CAPITOL - 17.00, 22.00 Oxford Univer-sity, kom., ZDA 1987, r. R. Boris; i. Rob Lowe, Ally Sheedy.
LUMIERE FIGE - 17.00, 22.00 Dentro la notizia, dram., ZDA 1987, r. James L. Brooks; i. VVilliam Hurt, Albert Brooks.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO j 15.30, 21.30 Piacere carnale, porn. □□ * * * 4 * * * * * * * 12
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18.	letom □ □
razna obvestila
KRUT sporoča, da se začnejo v torek,
4. oktobra, in v četrtek, 6. oktobra, tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cicerone 8/b, tel. 360324.
MePZ Rdeča zvezda Salež začenja novo sezono v ponedeljek, 19. t. m., ob
20.30	v osnovni šoli v Zgoniku. Vabi stare in nove člane.
ŽPZ Tabor - Opčine obvešča, da bo imel prvo pevsko vajo v ponedeljek, 19. t. m., ob 19.30 v Prosvetnem domu. Vabljene so tudi nove pevke.
Dekliški zbor Devin sporoča, da so vaje ob ponedeljkih in petkih ob 20. uri na sedežu zbora.
KD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo od 19. do 24. t. m. v teku vpisovanje v plesno šolo standardnih plesov za otroke in mladince od 6. do 16. leta. Vpisovanje in informacije na tel. št. 228497 od 9. do 10. ure in od 19. do 20. ure.
Mladinski krožek Prosek-Kontovel sklicuje v ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 redni občni zbor v Kulturnem domu na Proseku.
Dekliški zbor Vesna obvešča vse pevke, da bo imel prvo vajo v sezoni 1988/89 v torek, 20. t. m., ob 20.30 v Domu A.. Sirk v Križu. Vabljene tudi nove pevke.
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bo prva vaja v ponedeljek, 19. t. m., ob 20.45 v Bazovskem domu. Vabljeni tudi novi pevci.
Glasbena matica vpisuje nove gojence na podružnici v Miljah v ponedeljek,
19.	t. m., od 14. do 18. ure.
Osnovna šola V. Šček iz Nabrežine sporoča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 19. t. m. Učenci naj pridejo v šolo ob 8.10 v spremstvu staršev.
COŠ Stanko Gruden Šempolaj-Slivno sporoča, da se prične pouk v ponedeljek, 19. t. m., ob 8. uri, šolska maša pa bo ob 9. uri.
Osnovni šoli K. Štrekelj in J. Jurčič
javljata, da se bo pouk začel v ponedeljek, 19. t. m., ob 8.30. Šolska maša bo ob 11. uri.
Učitelji COŠ L. Kokoravec-Gorazd in
l.	maj 1945 sporočajo, da se bo začel pouk v ponedeljek, 19. t. m., od 8. do 12. ure.
Ravnateljstvo srednje šole I. Cankar v Trstu obvešča, da se prične pouk v novem šolskem letu v ponedeljek, 19. t.
m.	Učenci pridejo v šolo ob 8.30. Ob 10. uri bo v župni cerkvi pri Sv. Jakobu začetna šolska maša.
Nižja sredja šola I. Gruden - Nabrežina obvešča učence, da bo šolska maša v ponedeljek, 19., t. m., ob 8. uri v nabre-žinski cerkvi. Po maši naj se učenci zberejo na šoli.
Nižja srednja šola F. Erjavec - Rojan
obvešča, da se bo pouk začel 19. t. m. Učenci naj se zberejo ob 9. uri na šoli, ob
9.30	bo šolska maša. Po maši se bodo učenci vrnili na šolo. Pouk bo trajal do 12.20.
Ravnatelj nižje srednje šole S. Kosovel - Opčine sporoča, da bo šolska maša v ponedeljek, 19. t. m., ob 8.30 v župni cerkvi na Opčinah. Dijaki se bodo zbrali pred šolo ob 8.15, nato bodo odšli v cerkev v spremstvu profesorjev. Po maši se bodo dijaki vrnili v šolo, kjer bodo dobili navodila in urnik.
Ravnateljstva slovenskih višjih šol na Tržaškem obveščajo dijake, da bo začetna šolska maša v ponedelejk, 19. t. m.,
ob 9. uri v župni cerkvi pri Sv. Ivanu. Vsi dijaki morajo biti ob 10. uri na šolah.
Ravnateljstva liceja F. Prešeren, trgovskega zavoda Ž. Zois in strokovnega zavoda J. Stefan obveščajo profesorje, da bodo seje profesorskih zborov v ponedeljek, 19. t. m., ob 8. uri.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da se bo priček pouk v ponedeljek, 19. t. m., ob 8.30. Šolske maše se bodo vrstile s sledečimi urniki; šoli Ribičič in Kette - ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu; šola Gregorič - ob 11. uri v cerkvi na Kolonkovcu; šola Širok - ob 10. uri v cerkvi sv. Vincenca; šola Grbec -ob 17.30 v cerkvi v Skednju.
Didaktično ravnateljstvo Dolina sporoča, da se pouk prične v ponedeljek, 19. t. m., ob 8. uri. Učenci šol Boršt, Mačkolje, Milje, Mara Samsa in Trinko-Zamej-ski Domjo-Ricmanje, F. Venturini - Bo-Ijunec, Pesek in Prežihov Voranc - Dolina naj pridejo v šolo v spremstvu staršev, kjer bodo dobili navodila za tekoče leto.
Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan
sporoča, da se bo pričel pouk na šolah Bazoviški junaki, F. Milčinski, F. S. Fim žgar in O. Župančič v ponedeljek, 19. t. m., ob 8.30.
Didaktično ravnateljstvo na Opčinah
sporoča, da se pouk prične 19. t. m. na šolah s sledečimi urniki: osnovna šola F. Bevk - Opčine : 1. stopnja od 8. 15 do 12. 45, 2. stopnja od 8. 30 do 12. 30, osnovna šola P. Trubar - Bazovica od 8. do 13. ure, ' osnovna šola K. D. Kajuh - Gropada od
8.30	do 12.30, osnovna šola P. Tomažič -Trebče od 8.15 do 16.15, osnovna šola na Proseku od 8.30 do 12.30, osnovna šola A. Sirk - Križ od 8. do 13. ure in osnovna šola A. Gradnik - Repentabor od 8. do 13. ure.
Ravnateljstvo srednje šole F. Levstik
sporoča, da bosta maši ob začetku šolskega leta v ponedeljek, 19. t. m., ob 9. uri v župni cerkvi na Proseku in ob 8. uri
v župni cerkvi v Križu. Dijaki s Proseka pridejo v šolo ob 8. uri, dijaki iz Križa pa po maši.
Državna srednja šola S. Gregorčič v Dolini sporoča, da se pouk začne v ponedeljek, 19. t. m. Učenci naj se zberejo ob 8. uri na šoli, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila.
Ravnatelj srednje šole sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katinari
sporoča, da se pouk začne v ponedeljek, 19. t. m. Učenci naj pridejo ob 9. uri na šolo, nato bodo šli v spremstvu profesorjev k maši, ki bo ob 10. uri.
Ravnatelj državnega učiteljišča A. M. Slomšek obvešča, da bo seja celotnega profesorskega zbora učiteljišča in vzgojiteljske šole v ponedeljek, 19. t. m,, ob 10.30.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1988/89 v Trstu sledeče tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur); 2. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 2. letnik (1200 ur); 3. za strojepis in videotipkanje s kvalifikacijo (400 ur); 4. srbohrvaščine (120 ur); 5. za vodenje zadrug (60 ur); 6. za personal computing (160 ur); 7. za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); 8. za gostince (120 ur); 9. za pomoč ostarelim na domu s kvalifikacijo (350 ur); 10. za splošno živinorejo (za Gročano in Bazovico - 30 ur); 11. čebelarstva (60 ur); 12. biodinamike (30 ur); 13. za tehniko v kletarstvu, ustekleničevanje in odg. zakonodaje (20 ur) 1; 14. za tehniko v kletarstvu, ustekleničevanje in odg. zakonodaje (20 ur) 2; 15. za tehniko v kletarstvu, ustekleničevanje in odg. zakonodaje (20 ur) 3. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 23. septembra na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do
12. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 362941.
ZALJUBLJENI V NEMŠČINO
Z GOETHEJEM V SRCU SPOZNAŠ NEMŠKI JEZIK
TRST — Ul. del Coroneo 15 — Tel. 040/732057
Vpis v tečaje od 19. do 30. sept. od 16.00 do 19.30 (razen ob sobotah)
Sedeži v Italiji: Firence, Genova, Milan,
. Neapelj, Palermo, Rim, Turin, Trst
GOETHE-
INSTITUT
Zahvala
V imenu odbora PD Kolonko-vec se prav lepo zahvaljujem vsem podjetjem in ustanovam, ki so prispevali k uspehu PRAZNIKA SOLATE:
pohištvu Koršič, sadju in zelenjavi Perini, železnini Mario Sluga, semenarni Marinaz, Kmečki zvezi. Kmetijski zadrugi, Hranilnici in posojilnici na Opčinah, Tržaški kreditni banki, Tržaški pokrajini. Tržaški trgovinski zbornici in fotografu Primorskega dnevnika Mariu Magajni.
Posebna zahvala prijateljem in članom, ki so sodelovali na prazniku.
Predsednik društva Josip Stančič
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -
je do 28. t. m. na ogled razstava »Ex voto« in umetniki.
V	konjušnici v Miramarskem parku
je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30.
V	Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo Tržaške pokrajine. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do
20.	ure, ob sobotah in nedeljah od 16. do
21.	ure.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu razstavlja do 24. t. m. avstrijski umetnik Tassilo BLITTERSDORFF.
V	tržaški Občinski galeriji razstavlja do ponedeljka, 25. t. m., svoja dela slikarka Anita TONEATTI. Razstava bo odprta po običajnem urniku.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 29. t. m. odprta razstava graverjev pod naslovom Tri + Tri".
V	prostorih "Caffe Stella Polare" razstavlja svoja olja slikar Glauco DIMINI. Slike so na ogled do 3. oktobra vsak dan razen nedelje.
V	galeriji Torbandena je do 2. oktobra na ogled razstava slik umetnika Giu-seppa ZIGAINE.
_______________________ včeraj
Danes, SOBOTA, 17. septembra 1988
ROBERT
Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 19.13 - Dolžina dneva 12.27 - Luna vzide ob 13.27 in zatone ob 21.37.
Jutri, NEDELJA, 18. septembra 1988
•	IRENA
PLIMOVANJE DANES: ob 1.09 najvišje 9 cm, ob 6.04 najnižje -15 cm, ob 12.40 najvišje 37 cm, ob 19.06 najnižje -29 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,8,stopinje, zračni tlak 1015,4 mb raste, veter 12 km na uro severovzhodnik, vlaga 55-odstotna, nebo rahlo pooblačneno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Marco Marega, Laura Lovo, Alberto Grimaldi, Sveva Angelini, Joahim Nanut, Maicol Milkovič.
UMRLI SO: 74-letna Anna Medizza, 82-letni Michelangelo Bonetti, 80-letni Cirillo Vatta, 60-letni Ezio Dreossi, 57-letna Marinella Cante por. Zoch, 77-letna Antonietta Albanese vd. Mari, 90-letna Maria Alberta Filippi vd. Grego, 72-letna Gemma Seibleker vd. Duca.
OKLICI: geolog Giulio Sossi in gospodinja Emmanuelle Domergue, uradnik Roberto Catalan in uradnica Antonella Sorgato, zapriseženi stražnik Fulvio Be-nini in delavka Annamaria Perko, kuhar Andrea Montenesi in študentka Sophie Triimpler, strugar Luciano Canton in uradnica Dina Toppan, elektrikar Fabri-
_________mali oglasi
OSMICO ima odprto Olenich na Padri-čah. Danes in jutri zabavna glasba s triom Tropical.
OSMICO je odprl Rudi Petaros v BorštU'
OSMICO so odprli pri Čečevih v Bratužev! ulici v Doberdobu. Nudijo črno in belo vino.
OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Šemp0-laju.
PRODAM renault 5TS, letnik 1981, prevoženih 76.000 km. Tel. 229234.
PRODAM po ugodni ceni 120-basovsko harmoniko Piattanesi model super-mu-sette. Tel. ob urah kosila ali večerje na št. 0481/20002.
PRODAM fiesto ford 900 po ugodni ceni. Tel. 229147.
PRODAM belo in črno grozdje po dogovoru ter domače seme detelje. Tel. 778438 od 19. ure dalje.
KUPIM knjige za tretji razred trgovskega zavoda. Tel. 228551.
NUJNO iščem knjige za tretji letnik trgovskega zavoda. Tel. 200984 od 19. do 20. ure.
RESTAVRACIJA išče poklicno kuharico. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Kuharica".
MANJŠO hišo na Notranjskem, primerno za vikend, v višini 850 m, v bližini Cerknice ugodno prodam. Tel. - Ljubljana 003861/221217.
DEKLE išče stalno delo kot hišna pomočnica. Tel. 228834 ob uri kosila.
HIŠNA POMOČNICA išče dvakrat tedensko delo. Tel. 768237.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica enkrat ali dvakrat tedensko. Tel.
_ 003865/51149.
ŠMINKE, pudri in kreme SHISEIDO so v prodaji pri Kozmetiki 90 na Opčinah-
MIZAR obnavlja pohištvo in opravlja raznovrstna popravila. Tel. 228183 ob uri obedov.
ZARADI bolezni sva primorana odstopiti dve mesti na križarjenju z M/L Dalmacija od 21. t. m. do 1. oktobra. Interesenti naj se zglasijo pri Aurori, tel. 60261.
V MARIBORU prodam po ugodni ceni stroje in orodje za ključavničarsko obrt. Tel. 003862/25993.
VARUŠKO za dveletnega otroka iščemo-Tel. 228906.
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
zio Urban in uradnica Daniela Gicomet-ti, tehnik Nicola Di Martino in frizerka Liana Matilde Andretti, uradnik Paolo Marigonda in solnica Marialuisa Maran-zana, natakar Giovanelli Polli in bolničarka Bruna Beacovich, Giuseppe Maf-feo in Paola Dardi, skladiščnik Gabriele Prodan in uradnica Morena Bossi, tehnik Gerald Valentin in študentka Rita Ales-sandra Zaccaria.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12., do sobote,
17. septembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Dante 7, Ul. delllstria 18, UL. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. delllstria 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv-Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 UL. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. BOLJUNEC (228124), SESLJAN (tel-414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761-predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
- danes
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20
sporoča
da bo v ponedeljek, 19. t. m., odprta
fwc z mff
smrn,
					
menjalnica			16. 9. 1988_G
Ameriški dolar	 Nemška marka 	 Francoski frank	 Holandski florint 	 Belgijski frank	. Funt šterling	 Irski šterling	 Danska krona	 Grška drahma 	 Kanadski dolar 		1384,— 743,— 217,— 659,— 35.— 2329.— 1980.— 191,50 8,75 1120,—	Japonski jen	 Švicarski frank /	 Avstrijski šiling	 Norveška krona 	 Švedska krona	 Portugalski eskudo .... Španska peseta-	 Avstralski dolar 	 Debeli dinaf	 Drobni dinar		9,5° 	 199.^ 	 10,50 1060. o 	 0,38 	 0,38
			
V ponedeljek začetek prvih tečajev
SDZPI za strokovno izpopolnjevanje
Državne in zasebne šole bodo v ponedeljek odprle duri dijakom, ki se po Poletnem oddihu vračajo v šolske klo-Pi- Prav tako pa se bo s ponedeljkom začel pouk tudi na nekaterih zavodih za strokovno izpopolnjevanje. Med temi je tudi Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, ki že vrsto tet opravlja svoje dragoceno poslan-stvo na področju strokovnega izpopolnjevanja.
V ponedeljek se bodo na tem zavodu namreč začeli vsi dveletni tečaji, ki dajejo ob koncu tečajnikom tudi kva-tifikacijo. Kljub začetku pouka pa bodo morebitni zamudniki imeli še nekaj dni možnost vpisa.
Slovenski deželni zavod za poklicno ^obraževanje je pripravil letos skupno 23 tečajev. Od teh jih bo 17 v Trstu ® 6 v Gorici. Med tečaji, ki dajejo ob koncu dveletnega pouka tečajnikom kvalifikacijo, naj omenimo tečaj za uradnike, tečaj za strojepisje in video-tipkanje in tečaj za programerje elektronskih računalnikov. Ravno za slednji tečaj letos ni bilo veliko povpraše-yanja in veliko vpisov, kar je precej cudno, saj je na trgu dela še vedno veliko povpraševanje po programerjih, tn prav ob upoštevanju možnosti zaposlitve je SDZPI letos priredil nekatere nove tečaje, kot je na primer te-
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
prireja v šolskem letu 1988/89 v Trstu sledeče tečaje:
1.	za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 1. letnik (1200
n Ur)
2.	za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 2. letnik (1200
o Ur)
3.	za stroj epis in videotipkanje s kvalifikacijo (400 ur)
4- srbohrvaščine (120 ur)
5.	za vodenje zadrug (60 ur)
6.	za personal computing (160 ur)
T za programerje elektronskih računalnikov (175 ur)
8' za gostince (120 ur)
za pomoč ostarelim na domu s kvalifikacijo (350 ur)
10.	za splošno živinorejo (za Groča-no in Bazovico - 30 ur)
11.	čebelarstva (60 ur)
12.	biodinamike (30 ur)
13.	za tehniko v kletarstvu, ustek-leničevanje in odg. zakonodaje (20 ur) 1
14.	za tehniko v kletarstvu, ustek-leničevanje in odg. zakonodaje (20 ur) 2
15.	za tehniko v kletarstvu, ustek-leničevanje in odg. zakonodaje (20 ur) 3
ypisovanje in podrobnejše informa-c!je do 23. septembra na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški 'lom), tel. 577941, vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B. tel. 362941.
čaj za pomoč ostarelim. Tečaj daje te- . čajniku kvalifikacijo in nudi precejšnje možnosti zaposlitve.
Med novimi možnostmi, ki jih nudi SDZPI, je letos tudi tečaj biodinamike, se pravi tečaj za obdelovanje zemlje s pomočjo naravnih gnojil in z odpravo vseh kemikalij. Sicer pa je SDZPI namenil kmetijstvu še druge tečaje, ki jih prireja v sodelovanju s Kmečko
SPORI
TRŽIČ - Ulf IX. junija
zvezo. Prav tako razvito je sodelovanje tudi s SDGZ in bančno sekcijo s tečaji, ki so namenjeni področjem gostinstva, zadružništva in bančništva.
Tečaji, ki ne predvidevajo kvalifikacije, se bodo začeli v oktobru. Pred začetkom bo vodstvo SDZPI povabilo vse tečajnike na razgovor, da bi se skupaj dogovorili o najbolj ustreznem urniku.
VSE ZA ŠOLO: trenirke, nahrbtniki, telovadne copate
84 - Tel. 0481/45735
Hildegard Bayer
TEČAJI
NEMŠKEGA JEZIKA
Pooblaščena od Ministrstva za šolstvo
(Glavna direkcija za kulturne izmenjave) MD 18. 11. 1983
za otroke, dijake in odrasle
♦	prilagojeni urniki
♦	predavatelji v materinščini
♦	razredi z največ 10 slušateljev
♦	komercialna korespondenca
♦	konverzacija
VPISOVANJA SO V TEKU vsak dan od 16. do 19. ure (razen sobote)
TRST — Ulica Ginnastica 3, I. nad. — Tel.: 730037
SOLA ZA PREVAJALCE
ANGLEŠČINA
FRANCOŠČINA
NEMŠČINA
SRBOHRVAŠČINA
direkten
in programiran ( tečaj nemščine DEUTSCH - INSTITUT
SCUOLA PER INTERPRETI
UL. SV. FRANČIŠKA 6 - TELEFON 732815
tečaji za otroke od 6. do 12. leta
Ul
IL

uradno priznan jezikovni licej
sedež državnih izpitov
tehnični zavod za računovodje
uradno priznanih
vseh pet let
srednja šola za nadoknadenje izgubljenih let
geometri - knjigovodje - učiteljišče liceji - vrtnarice - srednja šola
informatika
poklicni tečaji
tajništvo podjetja programerji IBM - strojepisje stenografija - jeziki knjigovodstvo - aranžerstvo finančni svetovalci


VPISOVANJE
v dnevne in večerne tečaje:
NOV SEDEŽ
TRST - UL. LAZZARETTO VECCHIO 24 TEL. 040/307440 - 307416
NOVI
TEČAJI
INFORMATIKE
OPERATERJI
na personal kompjuterjih
KNJIGOVODSTVO
na kompjuterjih
PROGRAMERJI
basic
• OBRAČUNAVANJE PLAČ
na kompjuterjih
• CAD
začetni tečaji
ZALJUBLJENI V NEMŠČINO
Z GOETHEJEM V SRCU SPOZNAŠ NEMŠKI JEZIK
TRST — Ul. del Coroneo 15 — Tel. 040/732057
TEČAJI ZA OTROKE
GOETHE-
INSTITUT
w
ŠOLSKI ZAVOD
enenkel
'W,	m
7	>
TRST - Ul. Battisti 22 - Tel. 040/761989
TEČAJI ANGLEŠKEGA JEZIKA

University of Cambridge Local Examinations Syndicate
SPOROČA
centrom Furlanije-Julijske krajine TRST - The British School - Ul. Torrebianca 18 - Tel. 040/69453 VIDEM - The British School - Ul. Paolo Sarpi 12 - Tel. 0432/292910
		m
	Strokovno usposobljeni in diplomirani angleški predavatelji	□
		m
	Jutranji, popoldanski in večerni tečaji	j
		m
	Avdiovizualni učni pripomočki vseh stopenj	j
		m
L	Cambridge First Certificate and Proficiency		
H		m
	Potovanja v Anglijo	
1.	Potek roka za vpis v »FIRST CERTIFICATE IN ENGLISH«, »PROFICIENTV«, decembrski rok 1988. Formularje in takse za izpite je treba predložiti v BRITISH SCHOOL do
SOBOTE, 24. SEPTEMBRA 1988
2.	Po poteku tega datuma ne sprejemamo več vpisnin.
3.	Taksa za izpit za FIRST CERTIFICATE (FCE) znaša 90.000 lir. Taksa za izpit »PROFICIENCV« (CPE) znaša 105.000 lir.
Za nadaljnje informacije v TRSTU: Mr. Peter Brown - Cambridge Local Secretary British School - Ul. Torrebianca 18, tel. 040/69140-69453-60762.
Fax: 040/7797027
Pooblaščeni od ministrstva za javno vzgojo (glavna direkcija za kulturne izmenjave) M.D. 26. 9. 1977.
V_______________________________________________________________
4.	These examinations are open only to candida-tes whose mother tongue is not English. FCE has got no official recognition. CPE is recognised by nearly ali British Universities as the eguivalent of GCE Ordinary Level English language, or the use of English test or special test of English for foreig-ners at this level (JBM Test, TOEFL etc.).
Izpiti so odprti tudi kandidatom, ki niso študenti British Schoola
5.	Prosimo, da na prijavnico navedete, v katerem centru nameravate delati izpit: Trst (IT015) ali Videm (IT027).
The British School
Edini pooblaščeni center v FJK
UNIVERSITV OF CAMBRIDGE
stran 8 □ seul - olimpijske igre
Korejci ne potrebujejo več pokroviteljev
Igre so edinstvena priložnost za prikaz izhoda iz nerazvitosti
Iz strahu pred teroristi zelo stroga policijska kontrola
Maskota olimpiade
»Igre so za nas edinstvena priložnost, da se oddolžimo zgodovini, ki se je z nami doslej mačehovsko obnašala, da pokažemo svetu korejsko pot iz nerazvitosti,« z vso resnostjo poudarja Chong-Wa Tong, ki ob vhodu v seulsko olimpijsko vas skrbi za stike z javnostjo. Korejski polotok je poznan tudi kot Dežela mirnega jutra, vendar pa ta oznaka velja zgolj za prijetno in sila pomirjujočo krajino, nikakor pa ne za starejšo in novejšo zgodovino. V zadnjih šestih tisočletjih skoraj ni bilo daljšega mirnega razdobja. Dežela je namreč stisnjena med Kitajce, Mongolce in Japonce, ki so jo zasedli, razkosali in bistveno vplivali na njihov kulturni in socialni razvoj.
»Olimpijskim igram smo namenili jugovzhodni predel mesta,« je na včerajšnji tiskovni konferenci obrazložil seulski župan Kim Yong-Nai, »ga preuredili v podaljšek mestnega središča, ki je oddaljeno 15 km.« Predmestje Taenung na desnem bregu reke Han je izključno namenjeno športni in rekreativni dejavnosti. »Tudi če ne bi sprejeli organizacije tako pomembnega športnega dogodka, bi morali poskrbeti za rekreativne dejavnosti desetih milijonov meščanov. Olimpijska vas meri 500 tisoč kvadrat-
nih metrov, na katerih smo zgradili 82 od 6- do 24-nadstropnih poslopij. Stanovanja so različne velikosti od 3- do 5-sobnih. Sredi olimpijske vasi je posebna mednarodna cona s trgovinami, raznimi servisi, diskotekami, restavracijami, bazeni, savnami in seveda uradi.«
Še preden je končal z naštevanjem vsega, kar je seulska mestna uprava naredila za igre, je župan izkoHstil prisotnost časnikarjev z vsega sveta za lekcijo o novejši zgodovini Koreje. »Z dobro organizacijo hočemo dokazati, da ne potrebujemo več pokroviteljev. Na začetku stoletja smo doživeli japonsko okupacijo, pred 38 leti pa je vojna, ki je zahtevala 10 milijonov žrtev, umetno razkosala državo na dva dela. Kljub temu smo med prvimi petnajstimi državami na svetu, po končanih igrah pa bomo trgovino lahko razširili tudi na dežele socialističnega bloka.«
Zaupanje, da bodo seulske igre povračilo zgodovini, je čutiti pri vseh, čeprav je morda le tančica, za katero se skriva strah pred morebitnimi terorističnimi napadi. Korejska opozicija je sicer napovedala premirje, univerzitetni študenti so omejili svoje skoraj vsakodnevne spopade s policijo, tekstilni delavci so prekinili stavkovno gibanje. Toda, če je domača opozicija pripravljena sodelovati z vlado v želji, da bi igre čimbolje uspele, pa kaj takega ni moč pričakovati od mednarodnega terorizma, predvsem od japonskih »samurajev«. Prav zaradi tega je Seul postal neke vrste policijski festival, poleg 120 tisoč domačih policistov skrbijo za varnost že posebni protiteroristični oddelki v sodelovanju s sorodnimi japonskimi, ameriškimi in sovjetskimi enotami.
Tega strahu pa ni občutiti v strogo zastraženi in celo akreditiranim časnikarjem težko dostopni olimpijski vasi, kjer je vzdušje takšno, kot je bilo pred 5. septembrom leta 1972 v Miinchnu, torej pred vdorom palestinskih gverilcev in pokolom na vojaškem letališču v Fu-erstenfeldbrucku. V babilonski zmešnjavi govoric se srečujejo in spoznavajo športniki iz 167 držav. Veselje, igrivost, pričakovanja, upi - srečanja mladih z vsega sveta je popolno, bojkot, ki je označeval igre v Montrealu, Moskvi in Los Angelesu, je povsem pozabljen. Res je, da manjkajo Kubanci, vendar v
Seulu še niso izgubili poslednjih upanj; »Vrata so še vedno odprta za vse, čeprav je prijavni rok zapadel že pred mesecem dni,« ponavljajo organizatorji.
Prisotnost po tolikih letih vseh najboljših je osrednja karakteristika Seula 88, vendar pa bi razlike s prejšnjimi še in še lahko naštevali. Še samo okolje, ki je po eni strani vzhodnjaško, pa drugi pa povsem zahodnjaško z vsemi značilnostmi potrošniške družbe, pa še časovna razlika, ljudje in njihove posebnosti, zgodovina in tradicije. Vse te razlike so doma tudi v olimpijski vasi, kjer Tržačan Edi Gregori, ki je trener italijanskih kolesarjev, navdušeno opisuje korejsko organizacijo. »S časovno razliko nimamo več težav, naši fantje so trdo trenirali in so dobro pripravljeni. Ponoviti bomo skušali losangeleški uspeh v ekipni vožnji in na 100 km, vendar bo verjetno treba še izboljšati čas, ki smo ga postavili pred štirimi leti, ko smo presegli povprečno hitrost 50 km na uro. Tokrat bo težje, saj v Los Angelesu ni bilo Sovjetov.«
Dokajšnje zaupanje vlada tudi v jugoslovanskem taboru, ki šteje 157 športnikov, med njimi 21 slovenskih. Trener vaterpolistov Rato Ru-dič se diplomatsko izgone vsakršnemu namigu o kolajnah: »Olimpijske igre so loterija, lahko se zgodi vse.« In vendar so prav vaterpolisti poleg rokometašev in rokoborcev med kandidati za olimpijski naslov. SaŠA RUDOLF
Na gori Mani-san, na otoku Kanghwa, počastijo v oktobru ustanovitelja korejske države Tangunt
Po vojnah, ki so $
Po stoletjih podložništv
V zadnjih letih je bilo pri nas v Evropi veliko povedanega o Koreji. Še zlasti od tistega trenutka, ko je mednarodni olimpijski odbor določil, da bodo letošnje poletne olimpijske igre v prestolnici Južne Koreje, v Seulu.
O tej deželi so časopisi objavili dogle reportaže, na televizijskih ekranih smo prav v teh dneh lahko videli kaj vse nam nudi ta de žela Daljnega vzhoda.
Ves svet je to deželo pobliže spoznal.
Veliko je bilo napisanega tudi o dolgotrajnem sporu med Severno in Južno Korejo. Veliko je bilo napisanega o študentskih demonstracijah, ki so v Južni Koreji na skoro vsakdanjem sporedu že precej let.
In vendar se je o Koreji precej govorilo še prej, predno je ta postala »olimpijsko znana«.
Še zlasti so o korejskem gospodarskem čudežu pisali gospodarski kronisti. Kdor se na gospodarske stvari spozna trdi, da se Korejci, Južni Korejci, gospodarsko hitreje razvijajo kot se je svojčas in se še razvija Japonska. Nekateri celo menijo, da bo že do konca stoletja Koreja prerasla gospodarski potencial Japonske.
Da je tako najbrž res vedo vsi tisti, ki se ukvarjgjo z ladjedel-stvom, od industrijca pa do delavca. Vsi dobro vedo, da so ladje zgrajene v eni tolikih ladjedelnic v tej državi veliko cenejše kot tiste izdelane v Evropi. Enako je z avtomobili. Pri nas sicer niso še preveč znani, kar sicer velja tudi za japonske avtomobile. Res pa je, da so korejski avtomobili že uveljavljeni na raznih tržiščih, še zlasti zaradi tega ker je kvaliteta združena z nizko ceno.
Starejše generacije pa vedo o Koreji več povedati o sporu med Severnjaki in Južnjaki, o razdelitvi nekoč enotne države v dve s čisto
Prizor s študentskih demonstracij
drugačnim političnim in socialnim sistemom. Razdelitev velja, prav tako kot v Nemčiji, od povojnega časa, ko je bila Koreja, dotlej popolnoma podvržena Japonski, osvobojena od Sovjetov na severu, od Američanov pa na jugu.
Za razliko od dogajanja v Evropi, je na Daljnem Vzhodu prišlo do vojne. Sredi leta 1950 so Severni Korejci s pomočjo Kitajcev vdrli čez demarkacijsko črto in skušali osvojiti ves korejski polotok ter ponovno združiti državo.
Vojna je trajala dobra tri leta. Kitajcem je skoro uspelo zasesti vse ozemlje Južne Koreje in vreči Američane v morje. Vojna sreča se je potem zasukala. Ogromne vojaške sile Kitajcev ter Američanov kot tudi Korejcev z obeh strani so dirjale gor in pol po deželi. Po triletnih hudih bojih in medsebojni izčrpanosti so leta 1953 v Pan Mun Jonu, malem kraju na 38. vzporedniku, podpisali premirje.
K°'
To premirje velja že ve se l) let, pa čeprav ni z njim v ^ kar se sveti. Še vedno P[I ^ ji streljanja med severnjak1
njaki. Na Jugu trdijo,
da so J
njaki zgradili
-j,---* zelo veliko m
podzemskih tunelov, takih V j/l rih lahko vozijo kamion1 1 da bi iz teh vojaki Sevejn^ ^
lahko vdrli na ozemlja ,
je in ga zasedli. V Seula so odkrili veliko takih r°v0 ^
jih imajo pod nadzorstvo^.
pa niso gotovi, ali so odk{
Na Severu so se dnža^^gO
'V
li podpore velikega kital ^
seda. Raje so se naveza11^ pfi.(.
čeprav
seKj?
V
jetsko zvezo, pa
vajo med neuvrščene. v .	5
vpeljan sosvjetski politi0
podarski in socialni s*st^0ji
S M,|
Na Jugu pa
vsej
velja kapitalistični veliko podobnosti z arne
Berlusconi pleše sporni tango
Neobičajni posnetek Bertoluccijevega Poslednjega tanga v Parizu, ki ga plešeta Maria Schneider (dama v hlačah) in Marlon Brando. Film, ki je bil dolgo desetletje obsojen na »bunker«, bo predvajala Berlusconijeva mreža Canale 5 v sredo, 21. septembra, ob 21.30
sobota 14.00 RAI 1
Ero uno sposo di guerra (kom.) sobota 20.30 Rete 4
Momenti di gloria (dram.) sobota 23.00 Rete 4 Nebbie (krim.) sobota 23.40 RAI 1 Ti ho sposato per allegria (kom.) nedelja 14.10 RAI 1 I figli del deserto (kom.) nedelja 20.30 Rete 4 La terrazza (kom.) ponedeljek 16.15 RAI 2
Mille miliardi di dollari (dram.) torek 20.30 Canale 5 Sindrome cinese (dram.) sreda 20.30 Rete 4 A piedi nudi nel parco (kom.) sreda 21.30 Canale 5
Ultimo tango a Parigi (dram.) četrtek 20.30 RAI 1
Una lama nel buio (krim.) petek 20.30 RAI 3
Messaggero d’amore (dram.) petek 20.30 RAI 1 Giti la testa (vestern)
glasba
sobota 14.30 RAI 3
Recital sopranistke June Anderson sobota 17.05 RAI 3 Koncert: Ronnie James Dio sobota 21.25 RTV-Lj New Swing Quartet sobota 22.50 RAI 2 D.O.C. Concerto - Fausto Leali nedelja 10.35 RAI 3
Uto Ughi in Royal Philarmonic Orchestra ponedeljek 21.20 RAI 2 America DOC - New Orleans torek 23.20 RAI 1 Salvatore Accardo igra Mozarta sreda 16.35 RAI 3 Koncert: Eugenio Bennato četrtek 16.45 RAI 3
Koncert: Police - Synchronicity Tour četrtek 22.05 RAI 1
Koncert: Bruce Springsteen petek 23.15 RAI 1
Riccardo Muti snema opero Rigoletto
šport
sobota 20.30 Italia 1
Nogomet: Bayern Miinchen-Inter nedelja 15.30 RAI 2 SP v motonavtiki
ali
sobota 12.05 RAI 1
Baletna lepljenka Rolanda Petita nedelja 22.15 RTV-Lj
Izrael - razbite sanje (dok.) torek 23.00 Canale 5
30 let po zakonu Merlin (aktualno)
Spored olimpijskih iger v Seulu bo iz dneva v dan objavljen na športnih straneh PD
JL
_* ::::: “ lai« 11 1 1
- _ -.
..»iiiiiii
li
RAf 1_________________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Dokumentarec: I misteri del gigante africano
11.30	Nan.: La tata e il professore
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
14.00	Portomatto (2. del)
14.15	Nanizanka: Un giorno d'estate
15.00	Izobr. oddaja: Tehnike in okus
16.00	Risanki: Gli antenati, 16.25 L'is-pettore Gadget
17.10	Dok.: Storie di uomini e di moto
17.55	Aktualno: Iz Parlamenta
18.00	Dnevnik - vesti
18.05	Šport: OI - povzetek (iz Seula)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Giu la testa (vestern, It. 1971, r. Sergio Leone, i. Rod Ste-iger, James Coburn)
23.15	Glasbena oddaja: Riccardo Muti snema opero Rigoletto
23.45	Variete: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik — zadnje vesti 0.15 Šport: tenis (iz Barija)
j RAI 2____________________________
2.00	Šport: OI - prenos tekmovanj iz Seula (do 17.25)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
14.30	Dnevnik
17.25	Nanizanka: Cuore e batticuore -II mio regno per un leone (i. Robert Wagner, Stefanie Powers
18.15	Aktualno: Iz Parlamenta
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: II commissario Kds-ter - II beli' Alex
19.30	Horoskop
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Film: Le tigri di Grambling (dram., ZDA 1981, r. George Štanford Brown, i. Bruce Jenner, Harry Bellafonte)
22.10	Dnevnik
22.25	Kabaret: Monterosa 84 - Si riap-re il derby (r. Carlo Nistri, ured. Funari-T esta-Valdi)
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.25	Film: Lavorio nero (dram., ZDA 1936, r. Mervyn Le Roy, i. Olivia De Havilland, Fredric March)
j RAI3____________________________
12.00	Inf. odd.: Vabilo v gledališče
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobr. oddaja: Dante Alighieri -Božanska komedija
15.00	Izobraževalna oddaja: Teledidat-tica
15.30	Šport: tenis, turnir Grand Prix (prenos iz Barija)
17.30	Dnevnik - šport iz Seula
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: 20 let prej - Drobci
20.00	Informativna oddaja: L'architet-tura del giardino contempora-neo
20.30	Film: Messaggero d'amore (dram., VB 1971, r. Joseph Losey, i. Julie Christie, Alan Bates)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.40	Športna oddaja: Missione Seul
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Dokumentarna oddaja: 20 let prej - Drobci
RTV Ljubljana
9.30	Video strani
9.45	Mozaik. Tednik
11.00	Dokumentarec: Montaža ekstaze
11.45	Šport: OI - plavanje, dnevni pregled, atletika, gimnastika, studio
17.30	Spored za otroke in mlade: Oliver Twist (10. del)
18.15	Dokumentarna serija: Dediščina Evrope
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	TV Okno
19.18 Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Smrt v Kaliforniji (Joan Barthel, r. Delbert Mann, i.
Cheryl Ladd, Sam Elliot, prevod in priredba Dušanke Zabukovec, 2. del)
21.10	Šport: OI - dnevni pregled
22.40	Dnevnik
22.55	Filrm Gary Cooper, ki si v nebesih (Španija 1984, r. Pilar Miro, i. Mercedes Sampietre, John Finch, Carmen Maura)
0.40 Video strani
TV Koper_______________________
1.00	Šport: OI - atletika (finale maraton, ZJ, plavanje (delfin), gimnastika (Z, finale posamezno)
7.00	Šport: OI - atletika (finale hoja 20 km, M), krogla (M), boks (kvalifikacije, posnetki)
10.30	Šport: OI - kolesarstvo na progi (četrtfinale in polfinale), boks (kvalifikacije)
12.00	Šport: OI - plavanje (finale 400 m prosto, M; 100 m delfin, Ž; 200 m prsno, M; 100 prsno,' Ž; 4x100 prosto, M)
13.30	TVD Novice
14.00	Šport: OI - boks (kval.), sabljanje (sablja, finale, posnetki)
18.00	OI: ponovitve
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.30	Šport: Iz Seula posebej za TV Koper
21.00	OI: ponovitve
23.30	OI: pregled
[ zasebme
CANALE5_____________
8.00	Nanizanki: Il dottor Kildare, 8.30 La časa nella prateria
9.30	Rubrika: Premiere
9.35	Nanizanki: Storie di vita, 9.55 Aliče
10.35	Kviza: Cantando, can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
12.00	Nanizanki: Strega per amore, 12.30 Hotel
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	II gioco delle coppie
15.00	Film: La tela del ragno (krim., VB 1960, r. God-frey Grayson, i. Glynis Johns, John Hustin)
17.10	Rubrika: Premiere
17.15	Kviza: Doppio slalom,
17.45	Cest lavie
18.15	Nanizanki: Love Boat,
19.15	Časa Vianello
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-
rito
20.30	Glas. oddaja: Vota la voce '88
23.00	Nan.: Top Secret
24.00	Rubrika: Premiere 0.10 Film: I morituri (vojni,
ZDA 1965, r. Bernhard Wicki, i. Marlon Bran-do, Yul Brynner)
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Il santo
9.30	Film: Avventura nell'-arcipelago (pust., It.
1958/r. Dino Portesa-no, i. Diego Pozzetto, Piero Giagnoni)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanke: Bonanza,
15.30	La grande valjata, 16.30 In časa Law-rence, 17.30 Mary Ty-ler Moore, 18.00 Dalle 9 alle 5 orario continu-ato, 18.30 Lou Grant,
19.30	Gli intoccabili
20.30	Film: NelTanno del Signore (kom., It.-Fr. 1969, r. Luigi Magni, i. Nino Manfredi)
23.00 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta
23.30	Dok.: Vietnam
0.30 Film: Angeli nelLin-ferno (dram., ZDA 1967, r. John Peyser, i. J. Drury, S. Carlson)
ITALIA 1___________
7.15	Risanki: Belle e Sabas-tien, 7.45 Rascal il mio amico orsetto
8.15	Nan.: Superman, 8.45 Buck Rogers, 9.30 La donna bionica, 10.30 Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanki Fa-mily, Lady Lovely
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.05 Aktualno: So to speak
15.30	Nan.: Family ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-lyanna, Rudy, Ghost-busters
18.30	Nanizanki: Magnum 'P.I., 19.30 Happy days
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Film: L'urlo di Chen terrorizza anche l oc-cidente (pust., Hong Kong 1972, r. Bruce Lee, i. Nora Miao)
22.25 Nanizanka: Zanzibar
22.55	Variete: Dibattito
23.15 Nanizanka: Tre cuori
in affitto
23.45 Rubrika: Premiere
23.55	Glasbena oddaja: Nočni rock
0.40 Nanizanka: Star Trek
TELEPADOVA
Nadaljevanka: I Ryan Risanke
Nad.: Una vita da vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
Nanizanka: Switch Risanke
Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine 20.30 Film: Pronto... Lucia (kom., It. 1982, r. C. Ip-
12.30
13.30
14.15
17.00
18.00
20.00
polito, i. C. Zappulla, A. Belle)
22.15	Kviz: Colpo grosso
23.15	Film: Il mistero del castello (srh., VB 1962, r. Don Sharp, i. Clif-ford Evans
0.55 Nanizanka: Switch
TELEFRIULI
13.00	Nanizanki: Angie,
13.30	Leonela
14.30	Nadaljevanka: Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Nadaljevanki: Leonardo, 18.15 La vedova e il piedipiatti
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Juha
20.30	Rubrika: L' ora di časa nostra
21.30	Inf. tednik: Tigi 7
22.00	Dokumentarec: Vsakdanja sinjina
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Provaci ancora Lenny
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Il salotto di Franca
TELEOUATTRO
I!
1
m
-lil
n:
JL
0
^ 0)
n
° r
>Q »O 03
03 c
O .E
co
co
co
co
O)
h*
■5
O
\J
vi
©
1
RAI 1________________________
11.55	Vreme in dnevnik
12.05 Poletni maraton: balet Proust ou les intermittences du coeur (kor. Roland Petit, pleše Patrick Du-pont)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Ero uno sposo di guerra (kom., ZDA 1949, r. Howard Hawks, i. Cary Grant, Ann She-ridan)
16.00	Športna sobota, vmes kolesarstvo (iz Rima)
17.15	II sabato dello Zecchino
18.15	Nabožna oddaja
18.30	Šport: Seul Ol '88 - pregled
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Vela d’oro '88
23.00	Dnevnik
23.10 Aktualno: Podelitev literarne nagrade Estense
23.40	Film: Ti ho sposato per allegria (kom., It. 1967, r. Luciano Salce, i. Monica Vitti, Giorgio Alber-tazzi, 1. del)
0.25 Dnevnik - zadnje vesti
0.35 Ti ho sposato per allegria (2. del)
RAI 2_________________________
2.25 Šport: olimpijske igre Seul '88 (otvoritev)
13.00 Dnevnik
14.30	Dnevnik - kratke vesti
15.30	Variete: Patatrac, vmes risanka Thundercats in nanizanka Pun-ky Brewster
16.25 Šport: golf (iz Albarelle)
17.10 Film: Apparizione (kom., It. 1944, r. Jean de Limur, i. Alida Valli, Amedeo Nazzari)
18.20 Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - La donna del carcerato
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Riusciranno i nostri eroi a ritrovare Lamico misteriosamen-te scomparso in Africa? (kom., It. 1969, r. Ettore Scola, i. Alberto Sordi, Bernard Blier, Nino Manfredi)
22.35	Dnevnik - nocoj
22.50 Glasbena oddaja: D.O.C. Con-certo - Fausto Leali
23.40 Dnevnik - športne vesti 1.00 Šport: olimpijske igre Seul '88 (neposredni prenos)
RAI 3___________
12.00	Aktualna oddaja: Magazine 3
13.00	Variete: Che fai... ridi?!
14.00	Deželne vesti
14.30	Glasbena oddaja: recital sopranistke June Anderson (G. Rossini, dir. Julian Reynolds)
15.25 Film: L avventUriero della Male-sia (pust., VB 1951, r. Carol Reed, i. Trevor Howard)
17.05 Koncert: Ronnie James Dio
17.55 Dokumentarna oddaja: Velika pustolovščina Himalaje (6. del)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.45	Dok.: 20 let prej - Drobci
20.00	Zabavna oddaja: Spett. le Rai -Videolettere
20.30	Variete: Fantasmi, vmes nadaljevanka L’amaro caso della baro-nessa di Carini
22.30	Dnevnik - večerne vesti
22.40	Šport: Missione Seul
23.40	Filmske novosti
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: 20.000 anni a Sing Sing (dram., ZDA 1933, r. Michael Curtiz, i. Spencer Tracy)
I JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJAu
K_____________'	____________________
RTV Ljubljana
2.25	Olimpijske igre: otvoritev (prenos iz Šeula)
8.05 Otroški odd.: Radovedni Taček, 8.20 Pamet je boljša kot žamet
8.25	Mlad. nad.: Mladost na stopnicah, 8.55 Predigra življenja
9.25	Tedenski zabavnik
10.30 Aktualno: Izbor tedenske programske tvornosti
15.20 Film: Živali nastopajo (ZDA 1976)
16.45	Olimpijske igre: otvoritev (iz Seula, ponovitev)
18.45	Risanka
19.00	Vremenska napoved
19.01	Knjiga
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved 19.59 Aktualno: Naš utrip
20.20 Žrebanje 3x3
20.30	Nadaljevanka: Hrestač (2. del) 21.25 Glas. odd.: New Swing Ouartet 22.15 Dnevnik
22.30	Film: Grabežljivka (dram., Danska 1983, r. Soren Kragh-Jacob-sen, i. Peter Hesse Overgaard, Michael Ehlert Falch)
TV Koper
2.30	Olimpijske igre: otvoritev (neposredni prenos iz Seula)
6.30	Športna oddaja: Juke box
7.00	Šport: OI - skoki v vodo (z deske 10 m, ž, kvalifikacije)
9.00	Olimpijske igre: otvoritev (iz Se-
ula, ponovitev)
11.00	Šport: OI - boks (kvalifikacije)
13.30	TVD Novice
15.30	Šport: OI - skoki v vodo (z deske 10 m, ž, kvalifikacije)
17.30	OI: ponovitve
19.30	TVD Stičišče
20.30	Šport: Iz Seula posebej za TV Koper
21.00	OI: ponovitve
23.30	OI: pregled
•“Bi!
•šilil
j::-:-:!!
» lil
ilSji

11

CANALE 5____________
8.00	Nanizanke: II dottor Kildare, 8.30 La časa nella prateria, 9.30 La grande lotteria
10.35	Kviza: Cantando Can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
12.00	Nanizanki: Strega per amore, 12.30 Hotel
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Film: Una domenica d'estate (kom., It. 1962, r. Giulio Petroni, i. Ugo Tognazzi, Eddie Braken)
17.00	Nanizanki: Fifty Fifty,
18.00	Love Boat
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Variete: La corrida (vodi Corrado)
22.50	Nanizanka: Helena
23.25	Film: Infamia sul mare (pust., ZDA 1958, r. An-drew Stone, i. James Mason, Broderick Crawford)
1.00	Nanizanka: Sulle stra-de della California
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: II Santo
9.30	Film: I dritti (kom., It. 1957, r. Mario Amen-
dola, i. Valeria Mori-coni, Corrado Pani)
11.30	Nanizanke: Cannon,
12.30	New York New York, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bo-nanza, 15.30 La grande vallata
16.30	Film: 38 parallelo: missione compiuta (vojni, ZDA 1959, r. Lewis Mi-lestone, i. Gregory Pečk, Harry Guardino)
18.30	Nanizanki: Lou Grant,
19.30	Gli intoccabili
20.30	Film: Momenti di glb-ria (dram., VB 1980, r. Hugh Hudson, i. Ben Cross, lan Charleson)
23.00	Film: Nebbie (krim., ZDA 1945, r. Curtis Bernardi, i. Humphrey Bogart, Sydney Gre-enstreet)
0.40 Nanizanki: Vegas, 1.35 Missione impossibile
ITALIA 1___________
7.15	Risanke
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanki Magica Emi, Hilary
14.00	Nanizanka: II principe delle stelle
15.00	Variete: Musiča e!
16.00	Otroški spored: Bim bum bam, vmes risanke Memole, HolIy e Benji, Prendi il mondo e vai, Siamo guelli di Beverly Hills
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Viaggiamo con Benjamin
20.30	Nogomet:	Bayern
Miinchen-Inter (prijateljska)
22.30	Šport: Superstar of VVrestling
23.30	Šport: Grand Prix
0.35 Nanizanke: Ai confini
della realta, 1.05 Taxi,
1.35	Giudice di notte
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Amor gitano, 12.30 IRyan
13.30	Risanke
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Šport: Speedy
17.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: Don Franco e Don Ciccio nelLanno della contestazione (i. Franco Franchi in Ciccio Ingrassia)
22.30	Kviz: Golpo grosso
23.30	Film: La sfida degli in-vincibili campioni (pust., Hong Kong 1979, r. R. Waltos, i. Charles Ming, Terry Liu)
1.15	Nanizanka: Switch
TELEFRIULI
14.30	Risanke
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.15	Nanizanki: Lui, lei e gli altri, 17.45 I magni-fici sei
18.15	Nad.: La vedova e il piedipiatti (i. Ave Nin-chi, Enrico Papa)
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Giorno per giorno
20.00	Nanizanka: Julia
20.30	Film: Noi due soli (kom., It 1952, r. Mario Girolami, i. Walter Chiari, Helene Remy)
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Provaci ancora Lenny
23.30	Dražba
24.00	Koncert z dirigentom Giuseppejem Sinopo-lijem
1.30	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
il:
i
iiiii:
RAI 2
RAI 3
RAI 1_________________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.40	Dok.: Sulkorlo degli abissi
11.30	Nan.: La tata e il professore
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
14.00	Portomatto (2. del)
14.15	Dokumentarec: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanske kronike
16.00	Risanki: Gli antenati, 16.25 L'is-pettore Gadget
16.50	Dok.: Storie di uomini e di moto
17.35	Inf. oddaja: Spaziolibero
17.55	Aktualno: Iz Parlamenta
18.00	Dnevnik
18.05	Šport: OI - povzetek (iz Seula)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Una lama nel buio (krim., ZDA 1982, r. Robert Benton, i. Roy Scheider, Maryl Streep)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.05	Koncert: Bruce Springsteen
23.05	Unitaliana per Miss Mondo
23.35	Variete: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
2.00	Šport: OI - prenos tekmovanj iz Seula (do 18.00)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
14.30	Dnevnik
18.00	Aktualno: Iz Parlamenta
18.05	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: il commissario Kbs-ter - Abisso
19.30	Horoskop
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Nanizanka: Le inchieste del commissario Maigret - Maigret e L affare strip-tease (r. Alain Levent, i. Jean Richard)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.15	Kabaret: Monterosa 84 - Si riap-re il derby (r. Carlo Nistri, ured. Funari-T esta-Valdi)
23.05	Dnevnik - zadnje vesti
23.15	Rubrika: Filmske novosti
23.20	Film: Attacco alla Costa di Ferro (vojni, ZDA 1968, r. Paul Wend-kos, i. Lloyd Bridges, Andrew Keir, Maurice Denham, Howard Pays)
]
12.00	Dokumentarec: Koruza
13.00	Izobraževalna oddaja: Glasbeni instrumenti - Harfa
14.00	Deželne vesti
14.30	Informativna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Informativna oddaja: Otroci in pravice v Evropi
15.30	Film: Nonna Felicita (kom., It. 1938, r. Mario Mattoli, i. Dina Galli, Armando Falconi)
16.45	Glas. oddaja: Concertone - Police - Synchronicity Tour
17.40	Dok.: 20 let prej - Olimpiada
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športni dnevnik: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok.: 20 let prej - Drobci
20.00	Inf. odd.: L'architettura del giar-dino contemporaneo
20.30	Aktualno: Duello
22.30	Dnevnik - večerne vesti
22.40	Športna oddaja: Missione Seul
23.40	Rubrika: Filmske novosti
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Dok.: 20 let prej - Drobci
RTV Ljubljana__________________
1.40	Šport: OI - košarka YU-ZDA (Ž)
3.30	Šport: OI - vaterpolo Jugoslavi-ja-Madžarska, gimnastika
9.35	Video strani
9.50	Mozaik. Šolska TV: Slovar slikarstva (3. del), Slovenska ljudska glasbila in godci - Oprekelj
10.50	Šport: OI - nogomet Jugoslavija-Brazilija, plavanje, dnevni pregled, rokoborba, kolesarstvo, boks, dviganje uteži, jahanje, gimnastika, studio
17.30	Spored za otroke in mlade: Predigra življenja (poljska nadaljevanka, 6. del)
18.00	Glasbena oddaja: Novi rock 88
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Tednik
21.05	Šport: OI - dnevni pregled
22.30	Dnevnik
22.45	Glasbena oddaja: Uspešnice Pop delavnice 88
23.35	Video strani
TV Koper
1.00	Šport: OI - plavanje (štafeta), veslanje (polfinale), kolesarstvo
4.00	Šport: OI - gimnastika (posamezno, M, finale), kolesarstvo, moderni peteroboj (kros, posnetek)
7.00	Šport: OI - boks (kvalifikacije,
9.00
12.30
13.30 14.00
18.45
19.00
19.30
20.30
21.00
23.30
posnetek)
Šport: OI - kolesarjenje na stezi (četrtfinale in finale)
Šport: OI - plavanje (finale, 400 m prosto, Ž; 100 m prosto, M; 100 m hrbtno, Ž; 200 m hrbtno, K4; 4x100 prosto, Ž)
TVD Novice
Šport: OI - dviganje uteži (75 kg), sabljanje (floret, Ž, finale, posnetek), boks (kvalifikacije, iosnetek)
port: OI - nogomet Jugoslavija-Brazilija (posnetek)
Odprta meja TVD Stičišče
OI: iz Seula posebej za TV KP OI: ponovitve OI: pregled
!
1	ib		'S			i	J	*	1	J	
					
CANALE5
8.00	Nanizanki: Il dottor Kildare, 8.30 La časa nella prateria
9.30	Rubrika: Premiere
9.35	Nanizanki: Storie di vita, 9.55 Aliče
10.35	Kviza: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
12.00	Nanizanki: Strega per amore, 12.30 Hotel
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Film: Ouella che avrei dovuto sposare (kom., ZDA 1955, r. Douglas Sirk, i. Barbara Stan-wyck, Fred MacMur-ray)
17.10	Rubrika: Premiere
17.15	Kviza: Doppio slalom,
17.45	Cest la vie
18.15	Nanizanki: Love Boat,
19.15	Časa Vianello
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-
rito
20.30	Glas. oddaja: Vota la voce '88
23.00	Nan.: Top Secret
24.00	Rubrika: Premiere 0.10 Film: Sfida negli abissi
(vojni, ZDA 1969, r. William Graham, i. James Caan, David Sum-mer)
1.55	Nanizanka: Sulle stra-de della California
RETEOUATTRO
8.30	Naniznaka: Il santo
9.30	Film: Furore di vivere (dram., Fr.-It. 1959, r. Michel Boisrond, i. Frangoise Arnoul, Bo-urvil, Lino Ventura)
11.30	Nan.: Cannon,-12.30 New York New York
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanke: Bonanza,
15.30	La grande valla-ta, 16.30 In časa Law-rence, 17.30 Mary Ty-ler Moore, 18.00 Dalle 9 alle 5 orario continu-ato, 18.30 Lou Grant,
19.30	Gli intoccabili
20.30	Film: Carovana di fuo-co (vestern, ZDA 1967, r. Burt Kennedy, i. John Wayne, Kirk Douglas)
22.30	Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta
23.00	Dok.: Vietnam
23.35	Aktualno: Speciale News
23.50	Film: L'uomo del con-fine (krim., ZDA 1980, r. Jerrold Freedman, i. Charles Bronson, Michael Lerner)
1.50	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1__________
7.15	Risanke: Belle e Se-bastien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Ffazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Magica Emi, Hilary
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.05	Aktualno: So to speak
15.30	Nan.: Family ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Beverly Hills
18.30	Nanizanki: Magnum P.L, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Viaggiamo con Benjamin
20.30	Film: Fantozzi contro tutti (kom., It. 1981, r. Paolo Villaggio in Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Milena Vu-kotic)
22.20	Nanizanka: Zanzibar
22.50	Variete: Dibattito
23.10	Nanizanka: Tre cuori
in affitto
23.40	Rubrika: Premiere
23.50	Nanizanki: Samurai, 0.50 StarTrek
TELEPADOVA
14.15	Nad.: Una vita da vivere, 15.15 Ciranda de
Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: Switch
18.00	Risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: Conflitto finale (srh., ZDA 1981, r. G. Baker, i. Sam Neill, Don Gordon)
22.35	Kviz: Colpo grosso
23.35	Nanizanka: Switch
TELEFRIULI__________
13.00	Medicinska rubrika
13.30	Nad.: Leonela, 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Nad.: La vita di Leonardo Da Vinci, 18.15 La vedova e il piedipi-atti
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Julia
20.30	Kviz: Caccia al premio
21.00	Nanizanka: Angie
21.30	Dok.: Delta
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Provaci ancora Lenny
23.30	Dražba
24.00	Inf. oddaja: News
TELEOUATTRO


:
S1......'Pil:
ifeife.
ni'
p»


h-
*
5.E
i! ll § I.
,1
RAI 1		RAI 2		RAI 3
9.00	Dokumentarec: Kvarkov svet
10.00	Aktualno: Podpis Magne Charte Univerze sveta (iz Bologne)
11.00	Maša
12.00	Aktualno: Diploma Honoris Ca-usae predsedniku republike
12.45	Nabožna oddaja
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Fortunissima
14.00	Športne vesti
14.10	Film: I figli del deserto (kom., ZDA 1933, i. S. Laurel, O. Hardy)
15.15	Nanizanka: Emil
15.40	Nan.: Pika Nogavička
16.00	Variete: Un giorno d'estate
16.50	Športne vesti
17.00	Nad.: Voglia di volare
18.15	Športne vesti: 90. minuta
18.30	Šport: OI - povzetki (iz Seula)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: La zebra in cucina (kom., ZDA 1965, r. Ivan Tore, i. Jay North, Martin Milner)
22.05	Športna nedelja
24.00	Dnevnik in vreme
0.10 Literarna nagrada Mondello * •
0.55 Šport: OI - prenos tekmovanj iz Seula (do 15.30)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Športne vesti
15.30	Šport: SP v motonavtiki (prenos iz Milana)
16.30	Nanizanka: Cuore e batticuore
17.20	Aktualno: 43. prireditev La Gios-tra della Ouintana (posnetki iz Foligna)
18.35	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - La valigia (i. Siegfried Lo-witz)
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Film: A faccia nuda (krim, ZDA 1985, r. Bryan Forbes, i. Roger Mooe, Elliot Gould, Anne Atr-cher, David Hedison)
22.15	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Rubrika: Mhter nel mondo (vodita Aldo Bruno in Giovanni Minoli)
23.30	Rubrika: Protestantizem
24.00	Variete: Sole - mare (vodita An-tonella Lualdi in Carmen La So-rella)
10.35	Koncert: Royal Philarmonic Or-chestra (dir. Carlos Paita, violinist Uto Ughi)
11.20	Film: Running brave (dram., Kan. 1983, r. D. S. Everett, i. Rob-by Benson, Pat Hingle)
13.05	Glas.: Che c'e ho sbagliato?
14.00	Deželne vesti
14.10	Dok.: Dvajset let prej
15.30	Šport: TG 3 Olimpia
16.30	Film: Ballata in blu (dram., ZDA 1966, r. Ray P. Henried, i. Ray Charles, Tom Bell)
17.55	Aktualno: Palio di Asti
18.25	It. nog. prvenstvo B lige
19.00	Športna oddaja: Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Šport: karting, IP (iz Rioveggia)
20.30	Film: Toto, Limperatore di Capri (kom., It. 1950, r. Luigi Comenci-ni, i. Toto, Vvonne Šanson)
21.50	Nan.: Sant' Eligio giorno e notte
22.35	Šport: Missione Seul
23.35	Filmske novosti
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Deželne športne vesti
RTV Ljubljana_________________
7.50	Video strani
8.05	Otroška oddaja: Živ žav
8.50	Šport: OI - nogomet, Jugoslavi-ja-Avstralija
10.45	Nadaljevanka: Oliver Twist (ponovitev 9. dela)
11.15	Nadaljevanka: Cagney in Lacey (ponovitev 8. dela)
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
12.30	Videomeh
13.00	Živ Žav iz Kranja
13.25	Šport: OI - moška košarka Ju-goslavija-Sovjetska zveza, nato
• gimnastika, boks, dnevni pregled, skoki v vodo
18.45	Risanka
19.00	Vreme, TV Mernik in TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Vrtnice in kaktusi (J. Tihec, M. Jesih, S. Hren, i. Zvezdana Mlakar, 2. del)
20.40	Aktualno: Tabor v Ljutomeru
21.15	Šport: OI - dnevni pregled
22.15	Dokumentarna oddaja: Izrael -razbite sanje
22.15	Video strani
TV Koper
1.00	Šport: OI - plavanje (kvalifikacijske tekme)
4.00	Šport: OI - boks (kvalifikacije)
6.30	Šport: OI - boks (kvalifikacije,
posnetki)
8.00	Šport: OI - skoki v vodo (z deske
10 m, Ž, finale, posnetki)
10.00	Šport: OI - plavanje (kvalifikacije, ponovitev)
11.00	Boks
13.30	Šport: OI - košarka, Jugoslavija-Sovjetska zveza
15.00	Šport: OI - boks (kvalifikacije, posnetki), nato dviganje uteži (52 kg, posnetki)
19.30	TVD Stičišče
20.30	Šport: Iz Seula posebej za TV Koper
21.00	Šport: OI - skoki v vodo (pon.), nato košarka, Jugoslavija-Sov-jetska zveza (pon.)
23.30	OI: pregled
CANALE 5_____________
8.30	Nabožna oddaja
8.45	Nanizanka: Aliče
9.20	Film: I verdi pascoli del Wyoming (vestern, ZDA 1948, r. Louis King, i. Peggy Cum-mings, Robert Arthur)
11.00	Aktualno: II Girasole
11.30	Nanizanka: Helena
12.00	Rubrika: Premiere
12.05	Nanizanka: Hotel
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: Alla fiera per un marito (kom., ZDA 1962, r. Jose Ferrer, i. Pat Boone, Pamela Tif-fin)
16.10	Nan.: Lottery, 17.10 Orazio, 17.40 Glitter,
18.40	Love Boat
20.30	TV film: Madre corag-gio (dram., ZDA 1986, r. Jeremy Paul Kagan, i. Sophia Loren, B. Dee Williams)
23.05	Nan.: Top Secret
0.05 Film: VVatussi (pust., ZDA 1958, r. Kurt Neumann, i. Geroge Mont-gomery, Taina EIg)
1.40	Nanizanka: Sulle stra-de della California
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: II Santo
9.15	Film: Battaglie di spie (krim., ZDA 1960, r.
Jack Lee, i. Bradford Dillman, Suzy Parker)
11.30	Nanizanke: Mississip-pi, 12.30 Masguerade,
13.30	Detective per amore, 14.30 Bonanza,
15.30	La grande vallata
16.30	Film: II grande colpo di Surcouf (pust., It,-Fr.-Šp. 1966, r. Sergio Bergonzelli, i. Gerard Barray)
18.30	Nanizanki: Lou Grant,
19.30	Gli intoccabili
20.30	Film:	La terrazza
(kom., It.-Fr. 1980, r. Et-tore Scola, i. Ugo Tog-nazzi, Vittorio Gas-sman)
23.40 Film: Tutti a časa (dram., It. 1960, r. Luigi Comencini, i. Alberto Sordi, Serge Reggiani) 1.55 Nanizanka: Vegas
ITALIA 1
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Littlest, II planeta delle mille avventure, L' isola delle mille avventure
10.30 Nanizanke; Boomer, 11.00 Automan, 12.00 Manimal
13.00	Šport: Grand Prix
14.00	Film: Che botte se in-contri gli orsi (pust., ZDA 1976, r. Michael
Ritchie, i. Walter Mat-thau, Tatum 0'Neal)
16.00 Otroška oddaja: Bim, bum, bam vmes risanke Mamole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Ghostbusters
18.30	Nanizanka: Legman
19.30	Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.45 Foo-fur Superstar, 20.00 I Puffi
20.30	Film: Banana Joe (kom., It.-NDR 1982, r. Šteno. i. Bud Spencer, Gianfranco Barra)
22.25 Film: Airplane - L'ae-reo piu pazzo del mondo (kom., ZDA 1980, r. Jim Abrahams, i. David, Jerry Zucher)
0.05 Nanizanki: Star Trek, 1.05 Giudice di notte
TELEPADOVA
13.00	Nanizanka: California
14.00	Nad : I giorni del Pa-drino (dram., i. Michael Nouri, Joe Penny)
16.00	Nan.: La fattoria dei giorni felici, 16.30 Switch
17.30	Nadaljevanka: Evita Peron (i. F. Dunaway)
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: lo non spezzo... rompo (kom., It. 1971, r. Bruno Corbucci, i. En-
rico Montesano, Ali-ghiero Noschese)
22.30	Šport: Fuori gioco
23.30	Film: Meo Patacca (kom., It. 1972, r. M. Ci-orciolini, i. G. Proietti,
M.	Tolo)
1.15	Nanizanka: Switch
TELEFR1ULI_________
12.45	Film: Noi due soli (kom., It. 1952, r. Mario Girolami, i. Walter Chiari, Helen Remy)
14.15	Nan.: La conguista di Luke, 15.15 Corpo Spe-ciale Sandbaggers
15.45	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
17.30	Nanizanka: Angie
18.00	Dokumentarec: Gradovi na Bavarskem
19.00	Športne vesti
20.00	Nanizanka: Julia
20.30	Film: Niki (kom., ZDA 1982, r. Tony Bill, i. Dudley Moore, Mary Tyler Moore)
22.30	Nanizanka: La vita co-mincia a guarant anni
23.00	Športne vesti
24.00	Inf. oddaja: News
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
3
TD
c -o
.E (D o
St? ■o? ^ >S
O d) > CsJ
^ C C o
— C -Ti--
C Q) ^ •
SlSff

■
^:U:


• "««!!
li



IPlf™"
,. * 11 ::::;lii;!h:H:
4 1
^ *.

P*«ill
■H|* ^
m
■


J'"
!!|
Jr
lili

7.15	Aktualno: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Dokumentarec: La straordinaria sorgente di Etosha
11.30	Nan.: La Tata e il professore
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Variete: Portomatto (2. del)
14.15	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Izobr. odd.: Otroški svet
16.00	Risanki: Gli antenati, 16.25 L'is-pettore Gadget
17.10	Dok.: Storie di uomini e moto
17.55	Aktualno: Iz Parlamenta
18.00	Dnevnik
18.05	Šport: OI - povzetek (iz Seula)
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Nanizanki: Sapore di gloria,
21.30	Sei delitti per padre Brown
22.30	Dnevnik - večerne vesti
22.40	Rubrika: Filmske^ novosti
22.45	Športna oddaja: Športna sreda
23.30	Variete: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
2.00	Šport: OI - prenos tekmovanj iz Seula (do 18.15)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
14.30	Dnevnik
18.15	Aktualno: Iz Parlamenta
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: II commissario Kos-ter - Musiča notturna (i. Siegfried L6witz)
19.30	Horoskop
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Film: Colpo di spugna (dram., Fr. 1981, r. Bertrand Tavernier, i. Philippe Noiret, Isabelle Hup-pert, Jean-Pierre Marielle, Step-hane Audran)
22.35	Dnevnik - večerne vesti
22.50	Kabaret: Monterosa 84 - Si riap-re il derby (r. CArlo Nistri, ured. Funari-T esta-Valdi)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Nanizanka: Cuore e batticuore -Week-end a Santa Luisa (r. Burt Brinckerhoff, i. Stefanie Powers, Lionel Stander)
RAI 3_________________
12.00	Dokumentarec: Meridiana - Znanost in kultura
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobr. oddaji: Dante Alighieri -Božanska komedija, 15.00 Otroci in pravice v Evropi
15.30	Film: O la borsa o la vita (kom., It. 1933, r. Carlo Ludovico Bra-gaglia, i. Sergio Tofano, Luigi Almirante)
16.35	Glasbena oddaja: koncert Euge-nia Bennata
17.45	Šport: kolesarstvo (Pariz-Bruselj)
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme, dnevnik in deželne vesti
19.45	Dok.: 20 let prej - Drobci
20.00	Inf. odd.: L'architettura del giar-dino contemporaneo
20.30	Film: La calda notte dell'ispetto-re Tibbs (krim., ZDA 1967, r. Norman Jewison, i. Sidney Poi-tier, Rod Steiger)
22.20	Dnevnik
22.30	Športna oddaja: Missione Seul
23.30	Kult. odd.: Una sera, un libro
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Dok.: 20 let prej - Drobci
RTV Ljubljana
3.55	Šport: OI - plavanje (finale), vaterpolo YU-ZDA (posnetki)
9.35	Video strani
9.50	Mozaik: Oddaja o kulturi - Osmi dan (ponovitev), 10.30 Mostovi
11.00	Šport: OI - dnevni pregled, gimnastika, rokoborba, boks, konji, dviganje uteži, plavanje, vaterpolo
17.30	Spored za otroke in mlade: Mati (Ch. Andersen)
17.50	Nadaljevanka: Mladost na stopnicah (Anton Ingolič, 3. del)
18.15	Izobraževalna serija: Izgubljena govorica (3. del)
18.45	Risanka
19.00	Vremenska napoved
19.01	Obzornik
19.13	TV Okno
19.18 Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Dokumentarec: Montaža ekstaze
21.10	Šport: OI - dnevni pregled
22.10	Dnevnik
22.25	Zabavno glasbena oddaja
23.25	Video strani
TV Koper_____________________
1.00	Šport: OI - veslanje, kolesarstvo (kval.), gimnastika (prosto, Ž, ekipno)
4.00	Šport: OI - plavanje (finale, 10JD m delfin, M; 200 m prosto, Ž; 4x100 mešano, M; 200 m prsno,
Ž; 4x200 prosto, M)
6.15	Šport: OI - kolesarstvo na progi, gimnastika (pon.), veslanje (posnetek), boks (kvalifikacije, pon.)
11.00	Šport: OI - rokoborba (grško-rimski stil), boks (kvalifikacije)
13.30	TVD Novice
15.30	Šport: OI - rokoborba, boks (kval.), dviganje uteži (67 kg, posnetki), sabljanje (M, posnetki)
18.30	OI: ponovitve
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.30	Šport: Iz Seula posebej za TV Koper
21.00	OI: ponovitve
23.30	OI: pregled

j.....
ill...
ji::::;::::::::
iiiiiiiiil
□2AS
CANALE 5_____________
8.00 Nanizanki: Il dottor Kildare, 8.30 La časa nella prateria 9.30 Rubrika: Premiere 9.35 Nanizanki: Storie di vita, 9.55 Aliče 10.35 Kviza: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
12.00	Nanizanki: Strega per amore, 12.30 Hotel
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Film: La principessa di Mendoza (dram., VB 1955, r. Terence Yo-ung, i. Olivia De Ha-villand, G. Roland)
17.10	Rubrika: Premiere
17.15	Kviza: Doppio slalom, 17.45 Cest la vie
18.15	Nanizanki: Love Boat,
19.15	Časa Vianello 19.45 Kviz: Tra moglie e ma-
rito
20.30	Aktualno: Maurizio Costanzo Show
21.30	Film: Ultimo tango a Parigi (dram., It.-Fr. 1971, r. Bernardo Ber-tolucci, i. Marlon Brando, Maria Schnei-der)
24.00	Nan.: Top Secret 1.00 Rubrika: Premiere
1.10	Film: Frenesia del de-litto (krim., ZDA 1959,
r. Richard Fleischer, i. Orson VVelles)
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Il santo
9.30	Film: Il giglio infranto (dram., It. 1955, r. Gior-gio Chili, i. Milly Vita-le, Helene Remy)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York,
13.30	Sentieri; 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata, 16.30 In časa Lawrence,
17.30	Mary Tyler Moore, 18.00 Dalle 9 alle 5 orario continuato,
18.30	Lou Grant, 19.30 Gli intoccabili
20.30	Film: A piedi nudi nel parco (kom., ZDA 1967, r. Gene Saks, i. Robert Redford, Jane Fonda)
22.30	Nanizanka:	Alfred
Hitchcock presenta
23.00	Dok.: Vietnam
23.35	Film: La ragazza di Nashville (glas., ZDA 1980, r. Michael Apted, i. Sissy Spaček, Tom-my Lee Jones)
2.00	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.15	Risanke: Belle e Se-bastien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Fa-mily, Lady Lovely
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.05	Aktualno: So to speak
15.30	Nan.: Family ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Po-lianna, Rudy, Ghost-busters
18.30	Nanizanki: Magnum P.L, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una,
20.30	Film: Nove settimane e un mazzo (kom., It. 1986, r. Vittorio De Sis-ti, i. Jerry Cala, Jenny Tamburi)
22.25	Nanizanka: Zanzibar
22.55	Variete: Dibattito
23.15	Nanizanka: Tre cuori
in affitto
23.45	Rubrika: Premiere
23.55	Nanizanki: Samurai, 0.55 Star Trek
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nad.: Un vita da vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: Switch
18.00	Risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: Pierino il fichis-simo (kom., It. 1981, r. Sandro Metz, i. M. Es-posito, A. Russo)
22.20	Kviz: Colpo grosso
23.20	Oddaja o ribolovu
23.50	Nanizanka: Switch
1.00	Film
TELEFRIULI
13.30	Nad.: Leonela, 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
18.15	Nadaljevanka: La ve-
dova e il piedipiatti
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnfem
20.00	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
20.30	Film: No, il caso e feli-cemente risolto (krim., It. 1973, r. R. Cucciolla)
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Provaci ancora Lenny
23.30	Dražba
24.00	Inf. odd.: News
TELEOUATTRO
zg
I
ot
H-1 _
c/2.S
M
Z -J
22 NQ -3
'■„; a«



J!!ito..
'■!
...Billi
:..................J
lili...
Ifl.

m:
«*!!■ ...1..1




...
.....
L'lil'
I’.‘"“-ini
I n |I»I
o 2
t 't
s ip
O -s :g!
CO H ‘^o Z)
JL
RAI 1________________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Dok.: Poletje na otokih Falkland
11.30	Nan.: La tata e il professore
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto (vodi Maria Teresa Ruta)
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Portomatto (2. del)
14.15	Dokumentarec: Kvarkov svet
15.00	Inf. odd.: Sodobni pesniki
16.00	Risanki: Gli antenati, 16.25 L’is-pettore Gadget
17.15	Dok.: Storie di uomini e di moto
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Šport: OI - povzetek (iz Seula)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: lo sono Valdez (vestern, ZDA 1970, r. Edwin Shering, i. Burt Lancaster, Susan Clark)
22.00	Dnevnik
22.10	Rubrika: Filmske novosti
22.15	Dnevnik - posebna oddaja
23.15	Variete: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti, Danes v Parlamentu in vreme
RAI 2
0.55 Šport: OI - prenos tekmovanj iz Seula (do 16.15)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
14.30	Dnevnik
16.15	Film: Mille miliardi di dollari (dram., Fr. 1982, r. Ffenri Verneu-il, i. Patrick Dewaere, Jeanne Moreau)
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - Intrighi petricolosi
19.30	Horoskop
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Nan.: L.A.LAW. avvocati a Los Angeles - Oltraggio alla corte
21.20	Glasbena oddaja: America DOC - New Orleans (vodita Renzo Arbore in Gege Telesforo)
22.20	Dnevnik - nocoj
22.35	Kabaret: Monterosa 84
23.25	Dnevnik - Zadnje vesti
23.35	Film: Due mogli sono troppe (kom., It. 1950, r. Mario Camerini i. Lea Padovani, Kieron Moore, Ada Dondini)
RAI 3_________________________
12.20	Aktualno: Palio di Asti
12.35	TV film: Padre part-time (kom., It. 1984, r. Massimo Antonelli, i. Sergio Solli)
14.00	Deželne vesti
14.30	Inf. odd.: Dante Alighieri - Božanska komedija, 15.00 Otroci in pravice v Evropi
15.30	Šport: tenis, državno prvenstvo B lige (iz Merana)
16.20	Šport: italijansko prvenstvo v kanuju (iz Cesenatica)
16.40	Šport: sidecar cross
16.50	Šport: TG 3 Olimpia
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Inf. odd.: L'architettura del giar-dino contemporaneo
20.30	Aktualno: Un giorno in Pretura
21.15	Variete: La TV delle ragazze
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Šport: Misšione Seul
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Dok.: 20 let prej - Drobci
P
m
i
RTV ljubljana________________
10.00	Mozaik: Zrcalo tedna
10.15	Aktualna oddaja: Naš utrip
10.30	Film: Ti trije (ZDA 1936, r. Willi-am Wyler, i. Miriam Hopkins, Merle Oberon, Joel McCrea)
12.00	Video strani
14.25	Šport: OI - boks, 15.00 veslanje,
15.10	gimnastika, 15.40 dviganje uteži, 15.50 boks, 16.10 plavanje
17.30	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček
17.40	Mladinska odd.: Makedonske narodne pripovedke
18.15	Dokumentarna oddaja: Veverice
18.45	Risanka
18.55	Video strani
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	TV Okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Tretje nadstropje (ČSSR, r. K. Smyczek, i. J. Vacu-lik, A. J. Duchoslav, 6. del)
21.20	Šport: OI - dnevni pregled
22.20	Aktualna oddaja: Dinar - Odnosi med razvitimi in nerazvitimi
23.00	Dnevnik
TV Koper
1.00	Šport: OI - veslanje (kvalifikacije) in boks (kvalifikacije)
4.00	Šport: OI - plavanje (finale 100 m prosto, Ž; 100 m prsno, M; 4x100 mešano, Ž; 200 m prosto, M)
6.00	Šport:_OI - gimnastika (obvezno vaje, Ž, ekipno, posnetki)
11.00	Šport: OI - boks (kvalifikacije), nato gimnastika (obvezne vaje,
Z, ekipno, posnetki), dviganje uteži (56 kg, posnetki)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.30	Šport: Iz Seula posebej za TV B Koper
21.00	Šport: OI - plavanje (finale, pon.) gl
23.30	OI: pregled
■
iii
i:
CANALE 5_____________
8.00	Nanizanke: II dottor Kildare, 8.30 La časa nella prateria, 9.35 Storie di vita, 9.55 Aliče
10.30	Kviza: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
12.00	Nanizanki: Strega per amore, 12.30: Hotel
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Film: Mr. Belvedere suona la campana (kom., ZDA 1951, r. Henry Koster, i. Clif-ton Webb, J. Dru)
17.15	Kviza: Doppio slalom,
17.45	Cest lavie
18.15	Nanizanki: Love Boat,
19.15	Časa Vianello
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-
rito
20.30	Film: Borotalco (kom., it. 1982, r. Carlo Verdo-ne, i. Carlo Verdone, Eleonora Giorgi)
22.30	Nanizanka: Top secret
23.30	Rubrika: Premiere
23.40	Film: La časa dei sette
falchi (krim., ZDA 1959, r. Richard Thor-pe, i. Robert Taylor, Linda Christian)
1.25	Nanizanka: Sulle stra-de della California
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: II Santo
9.30	Film: II diavolo va in collegio (kom., It. 1943, r. Jean Boyer, i. Lilia Silvi, L. Cortese)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanke: Bonanza,
15.30	La grande valla-ta, 16.30 In časa Law-rence, 17.30 Mary Ty-ler Moore, 18.00 Dalle 9 alle 5 orario continu-ato, 18.30 Lou Grant,
19.30	Gli intoccabili
20.30	Film: Cera una volta (pust., It. 1968, r. Fran-cesco Rosi, i. Sphia Loren, Omar Sharif)
22.30	Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta
23.10	Dok.: Vietnam
23.45	Film: Ameircan blue jeans (dram., ZDA 1981, r. David Fisher, i. Mat Dillon, Cindy Fisher)
1.45	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1____________
7.15	Risanki: Belle e Sebas-
tien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Superman,
8.45	Buck Rogers, 9.30 La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Fa-mily, Lady Lovely
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay television
15.05	Aktualno: So to speak
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-lyanna, Rudy, Ghost-busters
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Variete: II mondo in piazza (vodita Zuzzur-ro in Gaspare)
22.20	Nanizanka: Zanzibar
22.50	Variete: Dibattito
23.10	Nanizanka: Tre cuori
in affitto
23.40	Rubrika: Preiere
23.50	Nanizanki: Samurai, 0,50 StarTrek
TELEPADOVA
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: Switc
18.00	Otroška oddaja: Super 7, vmes risanke Bra-vestarr, Gli sceriffi
delle stelle, I difensori della Terra, Lupin 3.
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: II cittadino si ri-bella (krim., It. 1974, r. E Girolami, i. F. Nero, B. Bach)
22.30	jjviz: Colpo grosso
23.30	Športna odd.: Speedy
24.00	Nanizanka: Switch
1.00	Film: La sfida degli in-
vincibili campioni (pust.)
TELEFRIULI
12.15	Nanizanka: si e giova-ni solo due volte
13.00	Dok.: Monografije
13.30	Nad.: Leonela, 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
18.15	Nadaljevanka: La ve-dova e il piedipiatti
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna rubrika: Lu-nedi con 1'Udinese
21.00	Kviz: Caccia al premio
21.30	Nanizanka: Riffles, ladro gentiluomo
22.30	Dnevnik
23.00	Šport: Sprint
23.30	Dražba
24.00	Inf. oddaja: News
TELEOUATTRO
ii
p


litalijanska TELEVIZIJA	——	,
RAI 1_________________________
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.35 Variete: Dadaumpa
10.40	Dok.: II falco giocoliere
11.30	Nan.: La tata e il professore
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
14.00	Portomatto (2. del)
14.15 Dokumentarec: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Aktualno: II Mitofestival
16.00	Risanki: Gli antenati, 16.25 L'is-pettore Gadget
16.50	Dok.: Storie di uomini e di moto 17.35 Aktualno: Spaziolibero
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Šport: OI - povzetek (iz Seula)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Dokumentarec: Kvark
21.20	Nad.: La figlia di Mistral
22.40	Dnevnik
22.50	Aktualno: Napoli - Stabilimento Ansaldo
23.20	Glasbena oddaja: Salvatore Ac-cardo igra Mozarta
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Inf. odd.: Umetniki v ogledalu
RAI 2____________
0.55 Šport: OI - prenos tekmovanj iz Seula (do 18.15)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
14.30	Dnevnik
18.15	Danes v Parlamentu
18.20 Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - Toccata e fuga (i. Siegfried Lbwitz)
19.30	Horoskop
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Film: Mayerling (dram., Fr. 1968, r. Terence Voung, i. Catherine Denevue, Omar Sharif, James Mason, Ava Gardner)
22.45	Dnevnik - kratke vesti
23.00	Kabaret: Monterosa 84 - Si riap-re il derby (r. Carlo Nistri, ured. Funari-T esta-Valdi)
23.50 Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Rubrika: Filmske novosti
0.05 Nanizanka: Cuore e batticuore -Primo premio per Max (i. Robert Wagner, Stefanie Powers, Lionel Stander)
RAI 3
12.00	Informativna odd.: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Informativna odd.: Dante Ali-ghieri - Božanska komedija
15.00	Informativna odd.: Otroci in pravice v Evropi
15.30	Film: La contessa di Castiglione (zgod., It. 1942, r. Flavio Calzava-ra, i. Doris Duranti, Andrea Checchi, Renato Cialente)
17.00	Šport: off-shore (iz Guernsexa)
17.20	Dok.: 20 let prej - Olimpiade
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok.: 20 let prej - Drobci
20.00	Inf. odd.: Larchitettura del giar-dino contemporaneo
20.30	Film: Il tempo delle mele (kom., Fr. 1981, r. Claude Pinoteau, i. Sophie Marceau)
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Šport: Missione Seul
23.30	Kult. odd.: Una sera, un libro
23.45	Dnevnik - nočne vesti
24.00	Dok.: 20 let prej - Drobci
RTV Ljubljana
10.00	Mozaik: Šolska TV, geografija -Novo o starih planetih, 10.15 naravoslovje - Fotosinteza, 10.35 prometna vzgoja - Obnašanje v prometu
11.00	Tečaj angleščine
12.20 Šport: OI - gimnastika, dnevni regled, plavanje, boks, roko-orba, rokomet Jugoslavija-SZ, skoki v vodo, kolesarstvo, dviganje uteži
17.40 Spored za otroke in mlade: Pamet je boljša kot žamet
17.45	Dokumentarna odd.: Periskop
18.15 Film: Mož, ki je sadil drevesa
(risani film)
18.45	Risanka
19.00 Vreme in Obzornik 19.13 TV Okno in Zrno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved
20.05	Kulturna oddaja: Osmi dan
20.50	Šport: OI - dnevni pregled
21.50	Dnevnik
22.05	Videogodba
1.55 Šport: OI - rokomet, Jugoslavija-Sovjetska zveza
TV Koper__________________________
1.00	Šport: OI - plavanje (kvalifikacije), skoki v vodo (z deske 3 m, M, finale), gimnastika (M)
5.00	Šport: OI - boks (kvalifikacije), veslanje (kvalifikacije), gimnastika (M)
9.15 Šport: OI - moderni peteroboj (plavanje), rokoborba (grško-rimski stil), kolesarstvo
13.00	Šport: OI - gimnastika, dviganje uteži (60 kg), boks (kvalifikacije, posnetki)
18.30	OI: ponovitve
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.30	Šport: Iz Seula posebej za TV Koper
21.00	OI: pregled
7 jfi g|2f »ti	t	1 tS	ililili	litaini	::!!!:	iiiilii!		r			
	:::::::	::::::::::	::::::	::::::::	-
CANALE 5____________
8.00	Nanizanke: Il dottor Kildare, 8.30 La časa nella prateria, 9.35 Storie di vita, 9.55 Aliče
10.35	Kviza: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
12.00	Nanizanke: Strega per amore, 12.30 Hotel
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Film:	Buongiorno,
miss Dove (kom., ZDA 1955, r. H. Koster, i. J. Jones, R.Stack)
17.15	Kviza: Doppio slalom,
17.45	Cest la vie
18.15	Nanizanki: Love Boat,
19.15	Časa Vianello
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Sindrome cinese (dram., ZDA 1979, r. James Bridges, i. Jane Fonda, Jack Lemmon)
23.00	Aktualno: A 30 anni dalla legge Merlin
23.45	Rubrika: Premiere
23.55	Film: Suspence a Ve-
nezia (krim., ZDA 1967, r. J. Thorpe, i. Robert Vaughn, E. Sommer)
1.35	Nanizanka: Sulle stra-de della California
8.30	Nanizanka: Il santo
9.30	Film: Il dormitorio delle adolescenti (dram.,
Fr. 1953, r. H. Decoin, i. J. Marais, J. Moreau)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanke: Bonanza,
15.30	La grande valla-ta, 16.30 In časa Law-rence, 17.30 Mary Ty-ler Moore, 18.00 Dalle 9 alle 5 orario continu-ato, 18.30 Lou Grant,
19.30	Gli intoccabili
20.30	Film: La caduta delle aguile (vojni, ZDA 1967, r. John Giuller-min, i. George Pep-pard, Uršula Andress)
23.30	Nanizanka: Alfred-Hitchcock presenta
24.00	Dok.: Vietnam 0.35 Film: Guerrieri dell -inferno (pust., ZDA-Meh. 1977, r. K. Reisz, i.
N.	Nolte)
ITALIA 1_____________
7.15	Risanki: Belle e Sebas-tien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Flazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Magica Emi, Hilary
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay television
15.05	Aktualno: So to speak
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Beverly Hills
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Viaggiamo con Benjamin
20.30	Film: Piedone 1'Africa-no (pust., It. 1978, r. C. Vanzina, i. B. Spencer)
22.45	Nanizanka: Zanzibar
23.15	Variete: Dibattito
23.35	Nanizanka: Tre cuori in affitto
0.05 Rubrika: Premiere
0.15 Nanizanki: Samurai,
1.10	Star Trek
TELEPADOVA
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, .15.15 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: Switch
18.00	Otroška oddaja: Super 7, vmes risanke Bra-vestarr, Lucky Luke, I difensori della Terra, Lupin Terzo
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: Il bestione (kom., It. 1974, r. S. Corbucci, i. G. Giannini, M. Con-stantin)
22.25	Kviz: Colpo grosso
23.25	Nanizanka: Switch 0.20 Film: Meo Patacca
(kom., It. 1972, r. M. Ci-orciolini, i. G. Proietti, M. Tolo)
TELEFRIULI
13.00	Dok.: Pierrot
13.30	Nad.: Leonela, 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Dokumentarec: Vsakdanja sinjina
18.15	Nadaljevanka: La ve-dova e il piedipiatti
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Julia
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna oddaja
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Provaci ancora Lenny
23.30	Dražba
24.00	Nanizanka: Il ritorno del santo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italla 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
Nasii, Sl j '»lil«



ri..
.
i 1"
:
»!}




....»g

■„ j.
■m
■j
Danes se pričenjajo 24. olimpijske igre
Tudi v Seulu zaradi politike nekatere države odsotne
Najmočnejše reprezentance iz ZDA, SZ in Vzhodne Nemčije
Medtem ko je že vse pripravljeno za veliko olimpijsko predstavo in so akterji že vsi na svojih mestih, se mrzlično pričakuje nadaljnje poteze Severne Koreje, ki je v skoraj štiridesetletnem polemiziranju z južnim delom dežele izgubila zelo važno bitko in ostala močno osamljena na svetovnem prizorišču.
Osnove približno triletnih zahtev za udeležbo pri organizaciji iger niso bile nikoli preveč jasne, po vsej verjetnosti pa so slonele prvenstveno na demagogiji, kajti pogoji za povoljno rešitev so nedvomno obstajali.
Ob navidezno trdi roki Južne Koreje je organizatorje predvsem zanimalo, da bi bile igre čimbolj univerzalne. Gotovo so bili tu vmes gospodarski interesi države, ki preživlja izjemen izvozni uspeh in gotovo ima konkretne interese tudi pri morebitnem osvajanju tržišč držav socialističnega tabora.
Diplomatski poseg velikih iz tega tabora bi brez dvoma obrodil uspeh, omehčal trmo organizatorjev in dodelil nekaj gostiteljskega bremena Severni Koreji.
Da zaradi tega spora le nekaj držav ni prisotnih je pravzaprav bolj boleče kot če bi jih manjkalo na desetine. Ob pogojih, ki so v samem začetku izgledali izjemno težki, je bil dosežen rezultat, ki presega vsa pričakovanja.
Seveda obstaja tudi južnokorej-ska opozicija, ki se sedaj oglaša
m do leta 1953
danes gospodarski čudež
4(q nskim. V tej deželi so dolga mir. To pa je ugledu Rusije v svetu dobri dve stoletji pred Gutenber
V tej deželi so dolga Pfe[) ‘vdali vojaški diktatorji. Šele %t kratkim so bile v tej deželi 5fQreVe'	las le zma9aI zastopnik
Vola Politične garniture, te, ki je Nto lata vodila državo s trdo Cef Stranke opozicije bi bile si-ithei	bile nastopile skupno,
VeQ glasov in poslancev od e franke. Nastopile pa so lo-Posd Vsaka zase, zaradi tega se je % ■s demokratične spremembe kdj eju države izjalovil. Odtod Je ,'^ne protestne demonstraci-bo(j0 fantov, ki so napovedali, da tildi protestirali in demonstrirali vSj ^asu olimpiade. Zaradi tega % jpročevalci iz Seula povedo, !iitfi ptesto zelo zastraženo, da je lQ$(v ebko do zob oboroženega vo-
£Vq in
policije.
\P,09ledamo zemljevid Koreje ve|,i lahko videli, da na jugu tega \trpa P°lotoka, kakih 100 kilo-p °d mesta in pristanišča Pu-
jugovzhodu dežele, je otok %k ipu- To je velik japonski l>kik ‘že obali Koreje kot tisti ve-%5 pPonskih otokov, ki je leta \0p>šel v zgodovino. Takrat so %k(.C' v neposredni bližini tega p^prpstregli floto ruskega ad-ptjL kodženstv e nske g a, ki je iz V j a Plula v smeri Vladivosto-Wj( s .tern, da so zadeli ter poto-\(jplb°ljše ruske vojne ladje, r,'c. zadali hud, odločilni uda-
SevorC1 ’n Rusi so namreč takrat 'poji,1 bud boj. Japonci so hoteli %jjj 1 Uekatere predele v Mand-Shž / so bili tako kitajska kot % p Qst- Ruski car in generali so jJ°f)ee ePrlčani, da bodo male Ja-peiQStrli z lahkoto. Pa jim to ni % v Pusiia ie takrat utrpela Piko pbe izgube. Prav tako so čii ^iČV^bili Japonci. Poraz 'l&a jn ^ IPushirna pa je bil odlo-
usi so morali zaprositi za
mir. To pa je ugledu Rusije v svetu zelo škodovalo. Vrelo je tudi v državi in takrat je prišlo do znane revolucije, ki je še bolj ošibila že itak trhlo carsko vlado.
Prej je bilo rečeno, da velja v Južni Koreji gospodarski ter politični sistem, ki je zelo blizu ameriškemu oziroma japonskemu. Bolje bi bilo reči, da se Južni Korejci v marsičem zgledujejo po Američanih, ne pa po Japoncih.
Od Japoncev jih pravzaprav ločuje vse. Še najbolj to, da so dolgo časa bili pod japonskim jarmom. Tega Korejci Japoncem ne bodo nikdar oprostili. Ko se je Japonska odločila, da prične širiti svoje politično obzorje na azijski kontinent, je prav Koreja bila prva žrtev osvajalnih teženj japonske politične in vojaške garniture. Šele kasneje so prišli na vrsto Mandžurija, potem osrednja Kitajska, in še med drugo svetovno vojno še Indo-kina, Malezija, Indonezija in drugi otoki-države, oziroma takrat še kolonije, v Pacifiku.
Etnologi in zgodovinarji trdijo, da so na korejskem polotoku našli dokaze, da so tod ljudje živeli že 20.000 let pred našim štetjem. Že v starih časih so Kitajci osvojili Korejo. V to deželo so prinesli njihovo že zelo razvito kulturo. S seboj so prinesli tudi budistično vero. Korejo je bilo lahko osvojiti, ker v njej ni bilo enotnega državnega sistema. Tu je bilo več malih državic.
Ob koncu prvega tisočletja po našem štetju so na korejski polotok prišli Mongolci. Korejci so takrat bili kulturno že zelo razviti. Osvajalce so kulturno podredili. Korejci so v tem času razvili svojo literaturo. V Koryu so odprli prvo tiskarno na svetu, v kateri so uporabljali premične črke. To je bilo
dobri dve stoletji pred Gutenber-gom, za katerega smo v Evropi še vedno prepričani, da je bil oče sodobnega tiskarstva. Koreja je bila daleč, zaradi tega nihče ni vedel za iznajdbe tistega naroda.
V začetku petnajstega stoletja je bilo ustanovljeno novo mesto: Seul. Bila je to prestolnica kralja Taeja iz dinastije Yi. Ta kralj je uradno izbrisal budistično vero in vpeljal konfucijeve teze. V tem času je bila izdelana korejska abe-seda. Že v tem stoletju so Japonci prvič vdrli v deželo. Od takrat jim Korejci to zelo zamerijo.
Še bolj zaradi tega ker so Japonci zasedli Korejo leta 1905, leta 1910 pa so jo enostavno priključili Japonski. Dejansko je bila Koreja do konca druge svetovne vojne prava kolonija Japonske.
Tudi konec druge svetovne vojne ni prinesel zaželjene rešitve. Najprej dvojna zasedba, potem pa razdelitev države v dva dela. To traja že več kot štirideset let.
MARKO WALTRITSCH
Olimpijski znaki v središču Seula
preko študentskih manifestacij, očitno pa je pojav silno omejen in bo izginil iz občil v naslednjih dneh. Režim niti ne bo imel težkega dela, ker bo šlo vse zanimanje zbiranju kolajn.
Velik napad je emotivno napeljan na binom SZ : ZDA, v resnici pa je bolj možno, da se bo Sovjetom kaj kmalu pridružila NDR. Podoben šok so Američani že doživeli pred 12 leti v Montrealu, nato pa v dveh izvedbah do dvoboja SZ:ZDA ni prišlo zaradi enostranskih odsotnosti.
Zgodba, da na olimpijskih igrah zmagujejo posamezniki že dolgo let ne velja več. Gre predvsem za prestiž katerega posamezniki pridobivajo za svoje barve.
Vse do OI v Helskinih se problem ni veliko postavljal. Američani so ob vsaki priložnosti tekmovali kot premočna ekipa in serijsko nabirali zlato. Izjema so bile le igre v Berlinu ko je nacistična Nemčija izvedla nadpoprečen napor, da bi dokazala, da je velesila enakovredna Američanom.
V teku desetletij se je program olimpijskih iger stalno širil ob tem pa so ZDA navadno izgubljale del lovišča. Tako imenovani revni športi so bili stvar narodnosti, ki po zunanjemu videzu niso spadale v katgorijo rambov. Rokoborba, dviganje uteži, judo in še nekatere zvrsti niso v krvi ljudi, ki so bili stoletja vajeni ukazovati iz udobnih palač. Svoje je opravila tudi znanost, ki je izničila prednosti, ki so izhajale v glavnem iz boljših življenjskih pogojev. Živ primer je v tem smislu Zahodna Nemčija, ki ima silno visok življenjski standard, je pa v športnem pomenu na robu propada.
Glavnina olimpijskih iger bo vsekakor atletika, ki daje zgodovi-
Klm Woo-Chong, predsednik družbe Daewoo, ene izmed nositeljic korejskega čudeža
ni največ anekdot. V tej panogi so ZDA morda celo na boljšem kot pred leti kar je bilo razvidno iz lanskega SP v Rimu. Novost pri Američanih je občutno postaranje vrhunskih tekmovalcev za katere se je v zrelih letih našla zakonita rešitev za zbiranje honorarjev in je postala atletika poklic in ne samo možnost za brezplačno šolanje na univerzah. Najbolj verjeten je dvoboj med ZDA in NDR, SZ pa bo po vsej verjetnosti izgubila primat, ki ji je navadno izhajal ko se je v poštev jemalo širšo bazo osmih finalistov.
Plavanje razdeli pretirano število kolajn, enoličnost dogodkov (gledalci vedno vidijo skoraj samo glavo tekmovalcev) pa ne daje tej panogi velikega uspeha. Ponovno bo šlo za dvoboj med ZDA in NDR.
Na razpolago ostaja še zelo veliko športov katere se smatra za bolj imenitne. V prvi vrsti je tu verjetno telovadba s svojimi čistimi gibi, nato veslanje, ki nadaljujejo tradicijo spopadov elitnih angleških univerz.
Borilni športi so res privlačni, poplava nasilne miselnosti pa je dala izrazito vrednost krvi. V boksu je je vedno manj, ker nosijo športniki zaščitne čelade. Bistvo boksa je v knock outu in do tega sedaj zelo težko pride.
Letošnje olimpijske igre so končno odpravile staro krivico, ki je izločevala namizni tenis. Šport, ki ima na razvedrilni ali na tekmovalni ravni izredno razširjenost se ni smel potegovati za kolajne, ki pa so bile na razpolago za peščico konjenikov ali sabljačev.
Širjenje tekmovalnega programa je vsekakor stvar »demokratičnosti« iger, ni pa nikjer iznešeno če velja več zlata kolajna v metu krogle ali v dviganju uteži za kategorijo do 62 kg. Poglobljen pogled na zadevo odkriva, da je atletika silno krivična. Po rasti majhen in droben človek nikakor v njej ne more prodreti, ima pa polnopravno svoj življenjski prostor v športnih zvrsteh, kjer se upoštevajo telesne lastnosti udeležencev.
Problem je tudi v ekipnih športih. Velja več zlato iz plavanja na 100 m ali iz nogometnega turnirja? Je treba slednjo deliti z 11 ali pri seštevanju upoštevati 11 namesto ene same?
Olimpijske igre dajejo nešteto razlogov za različna tolmačenja, ki se lahko vijejo v neskončnost. V njih ima zato vsak nekaj kar lahko osvoji za svoje. Od tu tudi univerzalno zanimanje zanje.
BRUNO KRIŽMAN
Na natečaju Lipizer pet violinistov v finale
Posvet o pouku violine v svetu
KZE namenila nakupu poldrugo milijardo
Do prihodnje pomladi v Gorici naprava TAC
Tudi goriška splošna bolnišnica bo končno dobila napravo TAC, ki z računalniškim postopkom omogoča izvajanje hitrih in podrobnejših pregledov vseh človekovih organov. Sklep o nabavi nove naprave je včeraj odobril upravni odbor Krajevne zdravstvene enote, ki je tudi sklenil, da bodo TAC namestili v radiološki oddelek splošne bolnišnice.
Potreba po nabavi te sodobne in za zdravstvo čedalje nujnejše aparature je bila na Goriškem občutena že dalj časa, na pristojnih mestih jpa so o tem razpravljali kar nekaj let. Številne bolnike iz goriških bolnišnic pa tudi iz tržiške morajo sedaj vsakodnevno prevažati v Trst ali Videm, ker v naši pokrajini ni bilo doslej naprav za opravljanje pregledov, ki jih omogoča edinole TAC.
Na zahtevo zdravstvenega osebja in pod določenim pritiskom javnega mnenja je KZE že leta 1985 pričela postopek za nakup nove naprave, kar pa ni bilo enostavno predvsem zaradi velikega stroška. Nakup in namestitev naprave stane približno poldrugo milijardo lir. Od prve prošnje za deželni prispevek pred tremi leti pa do danes so si končno uspeli zagotoviti potrebna sredstva in tudi izvedli licitacijo med petimi vodilnimi podjetji, ki v Italiji dobavljajo tovrstne naprave.
Med raznimi ponudbami (od 1,3 do 1,9 milijarde) so morali upoštevati dejansko razpoložljivost sredstev in tako opravili izbiro, ki naj bi zagotavljala maksimalno kakovost glede na strošek.
TAC bo predvidoma pričel delovati v Gorici prihodnjo pomlad. KZE mora namreč še izpolniti nekaj birokratskih obveznosti, nakar bo podjetje imelo po pogodbi štiri mesece časa, da opravi vsa potrebna dela in namesti napravo.
Sporazum na Pokrajini za SSk ugoden
Slovenska skupnost v Gorici je pozitivno ocenila zaključek pogajanj za sestavo večine v goriški pokrajinski upravi. Na seji pokrajinskega tajništva SSk, ki je bila sinoči, je tajnik Marjan Terpin poročal o pogajanjih. Slovenska skupnost ohrani na Pokrajini svojega odbornika, ki bo še vnaprej odgovarjal za šolstvo. Člani tajništva so zavrnili stališča PRI, ki se je na pogajanjih zavzemalo zato, da ne bi bila SSk soudeležena v pokrajinskem odboru. V začetku prihodnjega tedna se bo sestal pokrajinski svet stranke, da sprejme dokončno stališče.
V pokrajinski sejni dvorani se je včeraj pričel 6. mednarodni posvet o violinski glasbi, ki ga prireja glasbeno društvo Rodolfo Lipizer vzporedno s 7. mednarodnim natečajem za mlade violiniste. Uvodoma je goste, muzikologe, glasbene pedagoge, specializirane novinarje, pozdravil predsednik društva Lipizer prof. Lorenza Qu-alli. Dejal je, da je letošnji natečaj še posebno postavil v ospredje dejstvo, da se pri violinski glasbi uveljavljajo
nove šole. Med violinisti so letos izstopali nekateri tekmovalci z Daljnega vzhoda, pa tudi v Evropi so države z nekoč slavnejšo tradicijo začele nadomeščati druge, ki v preteklosti niso mogle računati na posebno blesteče violinske talente. Vse to pa se dogaja ob splošno povečani kakovosti, ki je tudi zasluga novih metod pri glasbenem pouku.
Na posvetu, ki bo še danes ob 10. in 16. uri na Pokrajini, naj bi zato prizna-
ni glasbeni pedagogi iz raznih držav predstavili svoje metode pri učenju violine. Posvet poteka pod predsedstvom prof. Ottavia Ziina, ki je tudi predsednik mednarodne žirije natečaja. Tema posveta je Didaktična metodologija in programi pri učenju violine. Poročevalci so glasbeni izvedenci in pedagogi iz Italije, Belgije, Francije, Avstrije, Češoslovaške, Španije in Jugoslavije.
Udeležence posveta je včeraj pozdravil predsednik Pokrajine Cumpe-ta, ob opoldanski prekinitvi pa je bil zanje sprejem na prefekturi.
Natečaj se medtem približuje koncu. Nocoj ob 20.30 bo v avditoriju v Ul. Roma še drugi finalni večer, jutri ob isti uri pa bo nagrajevanje in nastop petih violinistov, ki so se v kakovostni konkurenci prebili do finala. Oba večera bo soliste spremljal simfonični orkester iz Sofije, ki ga vodi Ljudmil Deschev.
Na prvem finalnem koncertu so sinoči nastopili Sonja Korkeala (Finska), Jean-Marc Philipps (Francija), ki je že prejel nagrado za najboljšo izvedbo Sonate, in Kun Hu (Kitajska). Nocoj bosta na vrsti še Franziska Pi-etsch (ZRN) in Kazimierz 01echowski (Poljska). Med izločenimi so za kakovostne nastope prejele posebne nagrade Ivana Tomaškova (Češkoslovaška), Momoko Kato (Japonska) in Lenuta Atanasiu Ciulei (Romunija).
Na seji odbora Sindikata slovenske šole
Razprava o reformi učiteljišča
Še možen prihod ladij z odpadki
Kljub drugačnim vestem iz Rima, kjer v spisku pristanišč za sprejemanje industijskih odpadkov ne omenjajo Tržiča, ni še povsem izključena možnost, da bo kaka ladja s tovrstnimi odpadki v bodoče priplula v Tržič. To je včeraj povedal tržiški občinski odbornik za ekološka vprašanja Angeli na sestanku s predsednikom Trgovinske zbornice Bevilacguo, predstavniki pristanišča in konzorcija za tržiško industrijsko cono. Minister Ruffolo je namreč deželnemu predsedniku Biasutti-ju povedal, da je tudi Tržič med primernimi pristanišči. Udeleženci včerajšnjega sestanka so odklonili to možnost in navedli vrsto razlogov, ki odsvetujejo izbiro Tržiča.
Na avtocesti Grkinja izgubila življenje
Včeraj zjutraj je na avtocesti A4 v bližini izhoda za Palmanovo izgubila življenje 45-letna Grkinja Elpis Panussis.
Ura je bila približno 7, ko se je avtomobil znamke BMV s švicarsko evidenčno tablico z vso silo zaletel v obcestni betonski drog. Sunek je bil tako močan, da je bil avto popolnoma uničen. Na kraj nesreče je prihitelo osebje bližnje bolnišnice, toda Panussisevi ni bilo več pomoči, saj je zaradi hudih notranjih poškodb izdihnila pred prihodom v bolnišnico. Več sreče je imela njena 22-letna hčerka Eleni, ki je upravljala vozilo. Zaradi močnega šoka so jo pospremili v bolnišnico v Palmanovo.
Glavna točka zadnje seje Sindikata slovenske šole — tajništvo Gorica je bilo srečanje odbora z ravnateljico učiteljišča S. Gregorčič, ki že dalj časa preučuje možnosti, kako bi ta zavod lahko posodobili in mu dali nove vsebine. Ravnateljica učiteljišča Majda Corsi je predočila odboru možnosti, ki jih nudi »eksperimentacija« — današnja struktura učiteljišča namreč ne ustreza —, s katero bi ta šola pridobila na kvaliteti in bi omogočila dijakom bodisi ustreznejšo pedagoško pripravo kot vpis na katerokoli fakulteto. Žal, je med drugim poudarila ravnateljica, je reforma višjih srednjih šol, o kateri se govori že dve desetletji, še daleč, zato moramo poskrbeti za posodobitev naših šol. »Reformirano« učiteljišče naj bi imelo pet razredov, dva tuja jezika skozi vse razrede, poudarjala naj bi se
didaktična metodologija (kako se pravzaprav praktično poučuje). Dijaki naj bi v prvem dveletju poleg matematike imeli na spisku predmetov tudi informatiko. Kot je razvidno, bi bodoči učitelji pridobili dobro podlago na najrazličnejših področjih in dobro pedagoško pripravo ter odprte bi jim bile poti univerzitetnega študija.
Odbor Sindikata je pozdravil njen trud in pobudo, vendar izrekel tudi mnenje, da so potrebne nadaljnje preučitve. Eksperimentacija je namreč zaenkrat možna samo na šolah, ki imajo vsaj dve paralelki; preverilo naj bi se, kako bo s poklicno usmeritvijo, učnimi močmi, šolskim urnikom itd.; zainteresirati je treba starše in dijake. Vsekakor leži na profesorskem zboru naloga za temeljito preučitev, zahteva in odgovornost perspektivnosti te pobude.
Na seji so obravnavali še druga aktualna šolska vprašanja.
Ravnatelj trgovskega zavoda Ivan Cankar, Mirko Sturm, je orisal odboru, kako bo potekala eksperimentacija na tej šoli že v letošnjem šolskem letu.
Predstojnik Zavoda za šolstvo iz Nove Gorice, Danilo Štekar, je poročal o seminarju za tržaške in goriške učitelje ter profesorje, ki se je odvijal od 28. avgusta do 3. septembra v Laškem. Sindikat se zahvaljuje matični domovini za ta že 24. seminar, ki je bil po mnenju prisotnih brezhiben, od organizacije in kvalitete predavanj ter ekskurzij pa do prisrčnega spremljanja poteka seminarja s strani oblasti kot prebivalstva.
Didaktični ravnateljici Mirka Brajnik in Nataša Paulin sta poročali o težavah na raznih osnovnih šolah, kjer se razredi krčijo in je večkrat od enega samega učenca odvisen obstoj razreda. Najhujši so problemi v Podgori, kjer se po mnenju sindikata mora ohraniti slovenska osnovna šola: pouk bo tudi letos potekal v enorazrednici, a ni zaradi tega manj kvaliteten.
V ponedeljek odprte knjigarne
Združenje trgovcev goriške pokrajine obvešča, da bodo v ponedeljek -prvi dan novega šolskega leta - lahko odpte vse knjigarne in trgovine s šolskimi potrebščinami.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
prireja v šolskem letu 1988-89 v Gorici sledeče tečaje:
1.	za dodeljene prodaji s kvalifikacijo - 2. letnik (1000 ur)
2.	za personal computing (80 ur)
3.	angleščine (120 ur)
4.	za vodilno osebje v podjetjih (30 ur)
5.	za analizo finančnega upravljanja (80 ur)
6.	iz kletarstva (30 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 23. septembra na sedežu Zavoda v Gorici, Ul. Croce 3, tel. 81826, vsak dan razen sobote od 10. do 13. ure.
Praznovanje s Pro Gorizio
Letošnja postava nogometne ekipe Pro Gorizia
Drevi s pričetkom ob 19. uri bo v prostorih UGG na Battistijevem trgu slavnostno razdeljevanje letošnjih abonmajev nogometne ekipe Pro Gorizia. Letošnja predprodaja abonmajev je dosegla neverjeten uspeh, saj so do danes prodali vsega skupaj kar 850 abonmajev. Drevi bodo lahko vsi tisti, ki so si zagotovili abonma že v predprodaji, tega tudi dvignili. Drevišnji dogodek bo še ^ slavnejši, saj bodo v dvoranah UGG pristotni tudi vsi igralci nogometne ekipe, trener in seveda duša Pro Gorizie predsednik Pozzo.
Istočasno bodo pričeli s prodajo abonmajev, ki bo trajala vse do 30. septembra. Vodstvo Pro Gorizie je prepričano, da bodo v kratkem presegli zavidljivo številko 1000, saj je v Gorici postal nogomet, po prevzemu ekipe s strani videmskega podjetnika Pozza, zelo priljubljen. Kdor torej še ni nabavil abonmaja za sezono 1988/89, naj se kar drevi zglasi v dvorahan UGG.
Že jutri s pričetkom ob 16. uri bodo igralci Pro Gorizie odigrali letošnjo prvo domačo prvenstveno tekmo proti močni ekipi iz Bassana. Srečanje bo še posebno zanimivo, saj bodo pred pričetkom tekme igralci ekipe podarili vsem gledalcem belo-plave šale z društvenim napisom.
Problem mestnega avtobusnega postajališča
V kratkem razširitev postaje
S ponedeljkom bo goriška avtobusna postaja ponovno zaživela, saj bo množica dijakov, ki obiskujejo višje srednje šole v Gorici, začela novo šolsko leto. Novo leto, vendar s starimi, še nerešenimi problemi. Našim bralcem je prav gotovo znan kaos, ki je v lanskih šolskih letih nastajal ob vhodu na avtobusno postajo v Ul. IX Agosto vsako jutro, ko so se dijaki pripeljali v mesto, in ob 14. uri, ko je večina teh odhajala nazaj domov. Mimo tega dejstva pa ostaja še naprej odprto vprašanje, kako preurediti sedanje neustrezno postajališče.
V preteklih dneh je bilo na goriš-kem županstvu srečanje med predstavniki zainteresiranih podjetij in mestnimi upravitelji, na katerem so razpravljali, kako posodobiti postajališče. Kot vse kaže, bodo tudi letos vozniki avtobusov parkirali svoja vozila kar v Ul. Manzoni. To bodo namreč storili v znak protesta, saj so se že lansko leto domenili, da ne bodo več iz varstvenih razlogov obračali vozil na dvorišču postajališča, kjer imajo potniki prost vstop.
Na pretekli seji so le dosegli kompromis: goriško mestno podjetje za storitve bo dalo na razpolago podjetju APT tisoč kvadratnih metrov svojega bližnjega pokritega skladišča. Na ta način bo postajališče postalo nekoliko širše in varnejše, pravo reorganizacijo pa bo postajališče doživelo šele, ko bo mestno podjetje za storitve lahko uporabilo prazna skladišča v Ul. Velodro-mo, v katerih je bil še pred nedavnim
Konzorcij goriških mehaničnih delavnic.
Urnik APT za dijake
V ponedeljek bo začel veljati zimski avtobusni urnik. APT je zaenkrat sporočilo spremembe na progah, ki se jih poslužujejo dijaki. Objavljamo najpomembnejše.
PROGA E10 (Gorica - Gradišče -Tržič). Odhod iz Tržiča ob 7.30, nato bo vozil s sledečim urnikom: Ronke (7.37), Redipuglia (7.40), Poljan (7.44), Zagraj (7.46), Gradišče (7.51), Fara (7.55), Moketa (8.02).
PROGA E12 (Gorica - Sovodnje -Doberdob - Tržič - Trst). Odhod iz Štivana ob 7.33, nato bo vozil s sledečim urnikom: Jamlje (7.37), Boneti (7,41), Doberdob (7.22 in 7.45), Devetaki (7.51), Gabrje (7.54), Sovodnje (8.01), Zdravščina (7.50).
PROGA E14 (Gorica - Krmin - Videm ali Čedad). Odhod iz Mirnika ob 7.25, nato bo vozil s sledečim urnikom: Praprotno (7.25), Dolenje (7.28), Jenkovo (7.32), Bračan (7.43), Manzano (7.33), S. Giovanni (7.38), Villanova J. (7.41), Krmin (7.45), Koprivno (7.53), Šlovrenc (7.55), Moš (7.59).
PROGA ZA TEHNIČNI AGRARNI ZAVOD v Čedadu. Odhod iz Tržiča ob 6.40, nato bo vozil s sledečim urnikom: Ronke (6.47), Redipuglia (6.50), Štarancan (6.29), Škocjan (6.34), Turjak (6.44), Špeter ob Soči (6.50), Poljan (6.54), Zagraj (6.56), Gradišče (7.01), Mariano (7.08), Krmin (7.16), Gorica (6.50).
Jutri nagrajevanje fotografov treh dežel
V galeriji goriškega avditorija v Ul-Roma se jutri zaključi razstava fotografov Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine, ki so letos sodelovali na 16. fotografskem natečaju treh dežel. Organizatorji, goriški fotografski krožek CIPI in občinska uprava, bodo ob 11. uri nagradili fotografe, katerih izdelke je žirija ocenila za najboljše.
Na natečaju je sodelovalo okrog 150 ljubiteljev fotografije iz treh sosednih dežel, ki so skupno predstavili preko 500 slik. Žirija jih je za razstavo izbrala 70, v vsaki od dveh sekcij za barvne in črnobele slike pa nagradila tri najboljše.
razna obvestila
Mešani pevski zbor Oton Župančič
bo imel prvo vajo v novi sezoni v ponedeljek ob 20.30 v Domu Andreja Budala v Standrežu. Zbor bo vodil pevovodja Miran Rustja. Vabljeni so morebitni novi, zlasti mlajši pevci.
Moški zbor Skala iz Gabrij vabi na prvo pevsko vajo, ki bo v ponedeljek, 19. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Predvsem so vabljeni novi člani, ki se želijo pridružiti zboru.
KD Sovodnje obvešča, da bo seja, ki je odpadla prejšnji ponedeljek, v ponedeljek, 19. t. m., ob 20. uri.
SDGZ Gorica sporoča članom, da so še na razpolago vabila za 10. jubilejni gospodarski praznik, ki bo v soboto, 1-oktobra, v Sovodnjah.
Danes praznuje 90. rojstni dan
ALOJZ TOMSIČ-UŠAR
iz Sovodenj. Ob jubileju mu voščijo še mnogo zdravja in sreče sin Milan ter hčere Stanka, Ema in Vanda z družinami.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Scuola di polizia n-5«.
VERDI 16.00 »Gli aristogatti«. Walt Dis-ney. 18.00-22.00 »Madame Sousatzka«-VITTORIA 17.30-22.00 »Perversioni ses-suali a Las Vegas«. Prepovedan ml8' dini pod 18. letom.
Krmin
LETNI KINO 20.30 »Gli aristogatti«-Walt Disney.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Colours«.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Ciklon«. Ob 22.3° »Brezno strasti«.	j
DESKLE 19.30 »Srečen Božič gosp°° Lawrence«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani - Ul. Carducci 38 - tel. 5302»
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore - Ul. F.lli Rosselli 2J tel. 72340.
pogrebi
Danes ob 8. uri Marija Pavlin iz B nišnice Sv. Justa in na goriško pokop lišče.
Prihodnjo nedeljo v avditoriju v UL Roma
Ob podelitvi nagrade Amidei razstava o svetu Ettora Scole
Konec meseca jesenski sejem Flash moda
Do konca leta na Espomegu štiri sejemske prireditve
Prihodnjo nedeljo je v goriškem avditoriju v Ul. Roma napovedana svečana proglasitev zmagovalca letošnje filmske nagrade Sergio Amidei za scenografijo. Slovesnost ob podeljevanju nagrad bo s pričetkom ob 17. uri. Ob tej priložnosti bodo v Gorici, prvič v Italiji, odprli veliko razstavo risb in skic režiserja in scenarista Ettora Scole, ki bo v nedeljo prisoten v Gorici tudi kot član žirije za podelitev nagrade Amidei.
Kar zadeva izbiro filma za scenaristično nagrado, kaže, da se mnenja žirije, ki jo sestavljajo scenaristi, režiserji in igralci, začuda ujemajo z izbirami, ki jih je po ogledu filmov v začetku avgusta na gradu izreklo goriško občinstvo. Takrat je največ gledalcev izbralo švedski film 'La mia vita a guattro zampe ", na drugo mesto pa se je uvrstil danski Tl pranzo di Babette ". Ista dva filma sta po neuradnih vesteh tudi najverjetnejša kandidata za nagrado Amidei.
Razstava Ettora Scole, ki jo bodo ob tej priložnosti odprli v prostorih avditorija, ni zgolj obrobna prireditev ob nagrajevanju, pač pa bi morala po pomenu celo presegati vsakoletno filmsko nagrado. Za razstavo, ki so jo prvič predstavili na letošnjem filmskem festivalu v Locar-nu, vlada precejšnje zanimanje na vsedržavni ravni. V četrtek so pobudo predstavili na tiskovni konferenci v Rimu, za nedeljo pa pričakujejo v Gorico nekaj znanih imen iz filmskega sveta.
Gradivo je izbral univerzitetni profesor Pier Marco De Santi z na-tnenom, da bi prikazal vso ustvarjalno pot režiserja, ki je začel kot vinjetist na humorističnem listu in se nato približal filmu kot učenec scenarista Sergia Amideia. Na 124 Panojih je De Santi zbral kakih 200 r*sb in skic, ki se jih Scola poslužuje pri snovanju nastajajočih filmov. Pregled dopolnjuje približno 300 posnetkov iz Scolovih filmov oz. scenskih slik ter lepakov filmov. Obiskovalce razstave bo spremljala glasbena kulisa skladb Armanda Trovajolija, ki je zložil glasbo za vse filme Ettora Scole.
Razstava, ki jo prireja zadruga Kiitt v sodelovanju z občinsko upravo in Deželo, nosi naslov Podobe za novi svet. S tem se pomenljivo navezuje na film Novi svet (Tl mondo nuovo"), ki ga je Scola posnel prav
po scenariju Sergia Amideia. Ogled bo nedvomno priložnost za odkrivanje ustvarjalnega sveta režiserja, ki si je z 18 doslej uresničenimi filmi
v 25-letni režiserski karieri pridobil sloves pozornega in kritičnega spremljevalca dogajanja v sodobni italijanski stvarnosti.
Štiri sejemske prireditve se bodo zvrstile do konca leta na razstavišču ob Ločniškem mostu: po ena vsak mesec". Časovno najbližji bo deželni (in mednarodni) sejem Flash moda, ki ga pripravlja posebna agencija za sejemske prireditve v sodelovanju z Deželno ustanovo za razvoj obrtništva ter pod pokroviteljstvom Goriške hranilnice. Sejem bo od 29. septembra do 3. oktobra. Sredi prihodnjega meseca, od 15. do 23. oktobra, bo na razstavišču avtomobilski sejem in sejem športne opreme Motor Exp6 Racing, od 5. do 10. novembra pa tradicionalni sejem pohištva in notranje hišne opreme Ambiente.
Zadnja letošnja prireditev na razstavišču Espomego bo sejem kmetijskih strojev, opreme in orodja ter vrtnarstva Ambiente. Odprt bo od 3. do 8. decembra, skoraj sočasno s tradicionalnim Andrejevim sejmom v Gorici, v sklopu katerega je pravzaprav pred več kakor dvajsetimi leti tudi nastala ta pobuda.
Pozornost posebne agencije za sejemske prireditve, ki deluje v sklopu Trgovinske zbornice, je te dni usmerjena v pripravo sejma Flash moda, ki tako po obisku kakor po ekonomskih učinkih sodi med najuspiešnejše sejemske prireditve v Gorici. Nekakšen uvod v jesenski prikaz na razstavišču Espomego je bil pred nedavnim v
kongresni palači v Gradežu, kjer so predstavili goriško jesensko modno manifestacijo.
V Števerjanu vino iz vodnjaka
Vinska cesta, ki pelje po goriških Brdih, slavi letos 25. obletnico rojstva. Združenje Agriturist FJK bo ob tej priložnosti priredilo praznovanj e,_ ki bo gotovo marsikoga privabilo v Šte-verjan. Najbolj prijetno bo vsekakor v petek, 23. t. m., ko bo iz vodnjaka pritekla žlahtna vinska kapljica.
"Vodnjak vina", ki so ga izdelali po načrtu arhitekta Caccia Dominionija, so namestili med hišne zidove starejše števerjanske hiše, ki je danes preurejena v hotel. "Čudežni" vodnjak bo v petek točil pristni domači tokajec, ta obred pa naj bi se ponavljal vsako leto ob času trgatve.
Istega dne bo v prostorih Formenti-nijevega gradu posvet na temo Kako agroturistične poti pospešujejo lokalno ekonomijo. Spregovorili bodo univerzitetni profesor Raimondo Strassol-do in predsednik deželne sekcije Ag-riturista odvetnik Michele Formentini. Ob tej priložnosti bodo občinstvu predstavili tri nove reklamne brošure o Vinski cesti.
Vtisi mladih Čehinj na obisku pri prijateljih v Sovodnjah
V tujih očeh je naš vsakdan drugačen
Večkrat objavljamo v dnevniku dogodivščine naših bralcev, ki se poleti potepajo po svetu. Redkeje pa pišemo o tujih gostih, ki v počitniškem času pridejo na obisk v naše kraje. Treba je reči, da je bilo v Gorici zaradi mednarodne folklorne manifestacije zbranih skupaj toliko ljudi različnih narodnosti kakor še nikoli. Res zanimivo bi bilo spoznati njihove vtise o tukajšnjem bivanju, saj bi verjetno izvedeli marsikaj novega. Včasih se nam domače življenjsko okolje zdi že tako znano, da postaja kar dolgočasno.
Cisto nasprotno mnenje o tem sta nam izrazili dve češki prijateljici, ki sta pred kratkim bili v gosteh v naših krajih, točneje na Vrhu. Doma sta iz Fačkova in Kysucky Lieskovca v severni Češkoslovaški. Z veseljem smo sprejeli novico, da bosta prišli na obisk v našo redakcijo in se z nami pogovorili. Renata Balvanova, 18 let, je že tri leta vzdrževala pisemske stike s Katjo in Igorjem Petejanom iz Sovodenj, ne da bi se sploh kdaj srečala z njima. Želja, da bi se končno videli, se je letos uresničila. Renata je prišla v spremstvu prijateljice Marie Ondreašove, 21 let, po dolgo trajajočem potovanju z vlakom. Zaradi težav z dovoljenjem sta se lahko zadržali le en teden.
»Odločno premalo časa sva lahko tukaj,« nam je povedala Renata. »Katjo sem spoznala čisto naključno preko svojega strica. On je bil namreč pred leti
na počitnicah v Novigradu v Jugoslaviji, kjer se je seznanil z njenimi starši. Stric je njima povedal, da se trenutno učim italijanščine pa bi rada pisala komu iz Italije. Res sem to storila in nekaj časa potem mi je Katja odgovorila. Tako se je začelo.«
Dekleti sproščeno opisujeta svojo izkušnjo in izkazujeta izredno razpoložljivost. Težave zaradi jezika in komaj nekajminutnega poznanja sploh ne onemogočajo hitrega prijateljstva. Z mešanico italijanščine, slovenščine in slovaščine se prav dobro razumemo. Enotedensko bivanje je bilo zelo natrpano z raznimi dogodki in vtisi, ki bodo še dolgo ostali v spominu. »Najbolj je nama ugajal ogled Benetk, kjer sva žal bili le en dan. Zaradi stiske s časom sva morali neprestano hiteti, da bi lahko čimveč videli. Zelo prikupne so beneške uličice, kanali, trgi. Res sva z veliko otožnostjo zaključili ta enodnevni izlet. Zelo je naju razveselil obisk grada Miramar in pa-noramična slika Trsta, ki sva ga videli le od daleč. Tudi Gorica nama je všeč, čeprav je za naše okuse preveč hrupa in prometa. Pri nas je veliko bolj mirno. Kavarne so do poznih popoldanskih ur prazne. Le zvečer je bolj živo, vendar le do 21., 22. ure, ko je treba leči. Delovni urnik se namreč začne že pred sedmo uro. Pa tudi trgovin ni toliko kot tukaj.«
Zanimalo nas je, kakšna je njuna zaposlitev v domovini. »Obe sva že zaposleni, čeprav bo Maria
študirala naprej. Delava na področju elektrotehnike kot risarki prototipov strojev. Sobota je prost dan, kljub temu pa so javni lokali prazni. Ljudje so radi doma v družini. Sploh sva opazili, da je življenjski ritem v teh krajih zelo različen od našega. Nikakor se nama ne zdi, da bi bila Gorica pusto in tiho mesto.
Ob teh besedah se gre kar zamisliti. Radovedni smo tudi bili, kaj se jima zdi naša kuhinja. Obe sta bili mnenja, da je sicer odlična, vendar takoj nasiti, ker je precej mastna in zajetna. Tudi urniki so bistveno različni kot pri njih. Zelo sta navdušeni nad pizzo, ki sta jo jedli v več krajih, najboljša pa da je bila v Benetkah. Sploh smo opazili, da je bilo vse najlepše in najizvrstnejše prav v tem lagunskem mestu, ki jima bo ostalo zelo dolgo v spiominu.
Iz uredništva smo se preselili v bližnjo kavarno na pijačo. Dekleti se ozirata okrog in opazujeta naše hrupno življenje. Sami nista na to navajeni, pa čeprav ju tovrstna izkušnja veseli. Brez težav pripovedujeta svoje vtise o tem, kar sta videli: na njunih obrazih je videti neko življenjsko preprostost in umirjenost, ki smo jo mi že zdavnaj izgubili. Njuna komaj eno uro trajajoča družba je bila zelo prijetna in brez dvoma ne bomo kmalu pozabili tako posebnega srečanja.	ALENKA FLORENIN
V Sovodnjah praznuje 90-letnico gostilničar Alojz Tomsič-Ušar
Pred nekaj tedni smo v našem dnevniku pisali o visokem jubileju, ki ga je slavila Roža Devetak s Poljan. Njen devetdeseti rojstni dan pa ni osamljen Primer med našimi ljudmi, saj praznuje danes ravno tako 90 let znani in Priljubljeni gostilničar Alojz Tomšič iz Sovodenj. Marsikdo ga sploh ne pozna Pp pravem imenu, saj se je med vaščani udomačilo kar ime Ušar. Veliko let je že minilo, odkar se je lotil tega poklica, zato si je težko pričakovati, da ga bo kdaj zapustil. Ze več kot pol stoletja skrbi za gostinske posle, za kar je dobil tudi posebno priznanje.
Rodil se na današnji dan daljnega leta 1898 v kmečki družini petih otrok. Stanovali so zraven vaške cerkve, družini pa so pravili Malorčevi. Življenj-ske razmere niso bile lahke, še hujše Pa je bilo seveda med prvo vojno.
Oditi so morali v druge kraje, očeta pa so poklicali v vojsko. Mati je morala sama skrbeti za otroke. Po vojni leta 1922 se je Alojz Tomšič poročil z Marijo Devetak, ki mu je rodila hčer, in se preselil v gostilno. Že takrat je bil obrat zelo znan, vodili pa so ga ženini sorodniki. Nekaj let po poroki je žena prerano umrla za posledicami pljučne bolezni: ostal je sam z enoletnim otrokom in z gostilno na ramenih. Vnovič se je poročil leta 1926 s Karolino Boštjančič, ki mu je dala tri otroke. Z njo je preživel vsa huda leta fašizma in druge svetovne vojne, vztrajno sta kljubovala vsem tem nezgodam in srečno dosegla 60 let skupnega življenja. Njeno bolno srce pa je lansko leto nehalo utripati.
Alojzu Tomsiču-Ušarju niso leta v nobeno oviro. Sluh in vid sicer pešata,
vendar mu še dopuščata, da brez večjih težav vozi svoj "ape" po vaških in mestnih ulicah. Ker so mu pred časom vzeli vozniško dovoljenje, si je nabavil "ape" brez evidenčne tablice. Redno prebira revije in časopise, med temi tudi naš dnevnik, ter gleda televizijo. Vse bi gotovo zanimalo vedeti za recept tako dolgega življenja. Sam ni bil nikoli v bolnišnici, kvečjemu za kakšen pregled. Rad ima močne in hranilne jedi, kot so jih pripravljali nekoč. Zdrava prehrana in ogibanje cigaretam sta njegovi stari navadi in mogoče tudi poroštvo za dobro počutje. Treba je reči, da čili Sovodenjc odlično nosi težko breme devetih križev in mi mu želimo, da bi še naprej tako živahno kljuboval letom ter se potrudil za veselo dopolnitev stoletnice ži-vijenja.	A. p.
Lestvice za profesorje na Šolskem skrbništvu
Na Šolskem skrbništvu v Ul. Leopardi so izobešene lestvice za učno osebje višjih srednjih šol glede na 7. člen ministrske okrožnice štev. 185, ki se nanaša na prvo izbiro delovnega mesta. Kdor želi, lahko vloži priziv na deželno upravno sodišče (TAR) ali izreden priziv predsedniku republike. Vložiti ga mora najkasneje 60 oz. 120 dni po objavi. V kratkem bodo izobesili še lestvice o učnem osebju višjih srednjih šol, ki je označilo Gorico kot drugo izbiro delovnega prostora.
Skrbništvo obvešča tudi, da so izobešene lestvice suplentov, ki so zaprosili za poučevanje že v šolskih letih 1986/87 in 1987/88. Lestvice bodo veljale tudi za šolsko leto 1988/89.
Zaradi pomanjkanja osebja je Skrbništvo odprto za stranke le ob torkih od 12. do 13. ure.
A.S. Pro Gorizia
Cene vstopnic
POKRITA TRIBUNA	12.000	lir
TRIBUNA	10.000	lir
STOPNIŠČE	7.000	lir
S POPUSTOM*	3.500	lir
'vstopnice za vojake, ženske in invalide, mladino od 13. do 18. leta; do 12. leta brezplačno
KORIST. . .
ABONMA	VSTOPNICA PRIHRANEK
NOGOMETNA SEZONA 1988/89 PREDVIDEVA 17 TEKEM IN 10 PRIJATELJSKIH SREČANJ
... imajo najzvestejši
_________________________/
Kar za tretjino več deviz iz turizma
v Jugoslaviji
Tuji turisti bodo letos v Jugoslaviji pustili veliko več tujega denarja kot se je pričakovalo. Iz vseh turističnih krajev ob jadranski obali, iz tistih na Slovenskem kot na Hrvaškem, tako iz Bosne - Hercegovine kot iz Črne Gore, prihajajo vesti, da so tamkajšnje banke zamenjale kar za eno tretjino več tujega denarja v primerjavi z lanskim letom. Samo en podatek: na Hrvaškem so do 20. avgusta menjali kar 565 milijonov dolarjev (seveda so tu, spremenjene v dolarje, vštete nemške marke, italijanske lire, francoski franki, itd).
Kaj vse to pomeni? To pomeni, da so se izjalovile vse črnoglede napovedi, ki smo jih svojčas brali v jugoslovanskem časopisju (marsikdaj tudi v dopisih iz Jugoslavije v našem dnevniku). Na prvi pogled se ob branju teh črnogledih napovedi zdi, kot da bi pisci bili zelo zadovoljni, da bodo stvari »šle slabo«.
Očitno pa so stvari drugačne. Da je bil uradni priliv tujega denarja kar za tretjino večji kot v lanskem letu je brez dvoma treba pripisati dejstvu, da dinarjev v tujini skoro ni več mogoče dobiti. Prej so tuji turis-
ti, še zlasti nemški in avstrijski, že doma kupili dinarje. Običajno po ceni, ki je bila nižja od uradne menjave v Jugoslaviji. Kupovali so dinarje, ki so jih v Trst, Gorico, na Koroško, prinašali jugoslovanski kupci. Danes je vsega tega zelo malo. Zaradi tega tuji turist menja dinarje kar na banki v Jugoslaviji. Odtod tako povečan promet s tujim denarjem. Isto se dogaja tudi v neposredni bližini državne meje z Italijo. Goričani in Tržačani kupujemo bencin in vse drugo kar z italijanskimi lirami, ne pa s pretihotapljenimi dinarji. Veliko pripomorejo k temu tudi brezcarinske trgovine, ki jih je sedaj že kar precej tudi vzdolž naše meje, pa tudi v notranjosti države.
Največ tega denarja gre seveda preko menjalnic v banke, odtod pa v jugoslovansko narodno banko.
Seveda bo treba denarju, ki je bil zamenjan v jugoslovanskih turističnih krajih dodati še v tujini predpla-čane penzionske storitve. To so naredile tako jugoslovanske agencije kot tudi tuje agencije. Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da je samo ljub-
ljanska agencija Kompas poskrbela za en milijon in pol tujih turistov.
Jugoslovanski turistični delavci menijo, da bodo letos prekoračili 55 milijonov nočitev tujih turistov. Ponekod sicer tožijo, da bo letos manj turistov kot lani. Tako tujih kot domačih, jugoslovanskih. Se zlasti teh je bilo letos manj kot v prejšnjem letu, kar pa je odraz splošne gospodarske krize v tej državi.
Koliko deviz bo torej Jugoslavija letos dobila od turizma? Nekateri menijo, da bodo samo na domačih bankah v tem letu zamenjali dve milijardi dolarjev. K tem bo treba dodati še kaj drugega, kot so prevozi in druge usluge. Veliko denarja pa gre na en ali drugačen način zasebnikom, ki tujcu nudijo določene storitve. Koliko je tega denarja je zares nemogoče izračunati. So taki, ki menijo, da je to še enkratna vsota
nasproti tisti, ki gre redno v banke. Na vsak način so v Jugoslaviji ljudje, ki menijo, da bo letos prišlo v Jugoslavijo kar 3,5 milijarde dinarjev. Veliko tako prisluženih deviz zasebnikov bo šlo na devizne račune pbačnov.
Čeprav smo že v posezoni in je večina poletnih gostov že odšla domov, je sedaj vzdolž vse Dalmacije še vedno precej turistov, ki letujejo po znatno nižjih cenah.
Jugoslovanski gostinci napovedujejo, da bodo cene za tujce v prihodnjem letu 1989 ostale nespremenjene. Tudi jugoslovanski turizem, enako kot italijanski, se mora namreč boriti proti hudi konkurenci Grkov, Tunizijcev, Ciprčanov, Turkov in Špancev. K temu moramo dodati še onesnaženje Jadranskega morja, ki je, tako Jugoslovanom kot Italijanom, že prizadel precej škode.
Čudni spominki iz Moskve
V	marsikateri starinarni še danes dobimo nemško ali italijansko čelado, staro raztrgano ali prestreljeno uniformo iz let prve ali druge svetovne vojne, pa še kak drugačen vojni souvenir.
V	ZDA so zelo v modi taki souveniri vojne v Vietnamu. Kar precej jih je na prodaj, saj je tam bilo veliko ameriških vojakov.
Ta moda se je sedaj razpasla tudi v Sovjetski zvezi. Pri tem niso soudeleženi samo domačini, marveč tudi tuji turisti, še najbolj Američani in Zahodni Nemci.
Ta trgovina še zlasti cvete v hotelu Kosmos, kjer je veliko tujcev. Utjugi, tako nazivajo prekupčevalce, so stalno na potovanju med Taškentom in Moskvo. V vojnih bolnišnicah v Taškentu se zdravijo sovjetki vojaki ranjeni v bojih v Afganistanu. Prekupčevalci kupijo od osebja bolnišnice uniforme ranjenih vojakov. Za drag denar jih potem prodajo zbiralcem v Moskvi.
V	Moskvi trde, da je veliko tega ponarejenega, saj, ko zmanjkajo uniforme iz Taškenta, pridejo prav tudi na črno kupljene rabljene uniforme v moskovskih vojašnicah. Nekateri izražajo mnenje, da prihaja veliko takih »spominkov« iz »črnega tulipana«, t.j. iz letala, ki prevaža iz Afganistana v Moskvo trupla padlih sovjetskih vojakov.
Turizem dežel v razvoju
Od 10. do 13. oktobra bo v Limasso-lu, na Cipru, prva turistična konferenca dežel v razvoju. Konferenca bo na pobudo nekaterih mednarodnih združenj, med katerimi je tudi UNCTAD.
Iz poročanja tiskovne agencije Cyp-rus News Agency izhaja, da je letni dohodek turizma v svetu 155 milijard dolarjev. Le 18 odstotkov tega denarja gre v dežele v razvoju.
Na konferenci v Limassolu bo govor o možnostih povečanja turistične ponudbe v teh deželah.
V Bruslju razstava kitajskih iznajdb
Kitajska postaja iz dneva v dan bolj zanimiva v očeh zahodnjakov. V Benetkah in Zagrebu smo pred leti videli lepe razstave kitajske umetnosti. Letos je v Ljubljani bilo na vrsti kitajsko slikarstvo.
V Bruslju so včeraj odprli razstavo o iznajdbah na Kitajskem v časovnem razdobju petih tisočletij. Razstava prihaja v Evropo, potem ko si jo je v času med 1982 in 1985 v Chicagu, Atlanti in Seattlu v ZDA ogledalo naš štiri milijone ljudi.
Razstava bo v Bruslju do 16. januarja 1989. Na njej bodo prikazane naj več je kitajske iznajdbe, ki jih pridno uporablja ves današnji svet: papir, astronomija, kompas, tisk, metalurgija, porcelana, Žida. Na razstavi bodo prikazani tudi stiki med kitajskimi in zahodnimi ustvarjalci.
Istro bodo predstavili v New Vorku
Vsako leto oktobra prirejajo v New Yorku »Jadranske susrete«, Jadranska srečanja. Zanje skrbi Matica izseljenika Hrvaške.
Na letošnjih Jadranskih srečanjih, ki bodo v drugi polovici oktobra, bodo predstavili eno hrvaških dežel. Tokrat je izbira padla na Istro.
Veliko bo govora o istrskem turizmu. Američanom hočejo prikazati krajevne lepote Istre, turistične zmogljivosti od Umaga do Poreča, Rovinja, Pulja pa tja do Kvarnera. V Pulju so mnenja, da bo Američane zanimala ^e zlasti ponudba na Brionskih otokih.
Vendar pa Jadranska srečanja ne bodo namenjena samo turizmu. Na »Dnevih Istre v New Yorku« bodo sodelovali tudi kulturniki. Arheološki muzej iz Pulja bo priredil razstavo o »Histrih in Etruščanih« s sedemdesetimi eksponati, Društvo slikarjev iz Pulja pa bo pripravilo razstavo del sedemnajstih istrskih slikarjev. Priredili bodo tudi razstavo s starimi razglednicami Pulja, o čemer so pred kratkim izdali tudi lepo knjigo.
Krona vsega tega bo seveda turistična predstavitev istrskih lepot in zmogljivosti. Turistični delavci v Istri si nadejajo, da bodo od tega v prihodnjih letih imeli korist, in da bodo kraje v tej deželi obiskali ne le izseljenci ter njihovi potomci marveč tudi drugi ameriški turisti.
Na ekskurzijo v Genovo dijaki skoro zastonj
Škotom, Istranom, Judom in Genovežanom ljudski glas pripisuje skopuš-tvo. O tem cvetejo najrazličnejši dovtipi. Tudi dokazi so o tem. Pa od časa do časa dobiš dokaze, da ni vedno tako.
Vzemimo primer Genove. V tem mestu so ugotovili, da k njim dijaki na šolske izlete sploh ne prihajajo. Raje gredo v Toskano ter Umbrijo, v Rim, v Neapelj, v Benetke, pa še v kak drug kraj ali deželo. V Genovo pa pride le malokdo, pa čeprav ima kraj veliko zanimivosti. Mogoče pa si je ogledati tudi okolico, tako obalo na zahodu pa na vzhodu Genove.
Na turistični ustanovi v Genovi so prišli do zanimive domislice. Šolarji, ki bi želeli v Genovo, in ki bi v tem mestu ostali najmanj dva dni, bodo imeli skoro v celoti povrnjene stroške potovanja. To v primeru, da gre za skupino najmanj 35 dijakov. Turistična ustanova jim bo plačala 800 lir za kilometer. Najvišji možni prispevek je 1 milijon lir. To pomeni, da bodo v skoro vseh primerih dijaki-izletniki imeli brezplačno vožnjo.
Brez dvoma bo ta pobuda, ki bo najbrž imela časovno omejen značaj, v Genovo privabila marsikatero dijaško skupino, ki je doslej imela drugačne načrte. Dovolj je, da se zainteresirani za stvar pozanimajo pri turistični ustanovi v Genovi.
Vsak dan se Ladinci, razdeljeni v več pokrajin,
soočajo z nam podobnimi vprašanji
Trojezičnost v prelepi dolini Ladincev
ORTISEI - ST. ULRICH - URTIJEI
Dolina Gardena - Gherdeina je za nas Slovence v Italiji zanimiva tudi zaradi prisotnosti Ladincev. Nanje te opozarjajo že napisne table ob vhodu v vsako vas in večje središče. Pred prvo hišo glavnega trga doline stoji na primer tabla z napisi Ortisei - St. Ul-rich (tako se namreč kraju reče po nemško) - Urtijei (ladinsko: beri »urti-žej«). Sredi trga so si Ladinci postavili dom, »Cjase di Ladins«, kjer je med drugim urejen tudi muzej in kjer posluje ladinska knjižnica. Tu hranijo vse važnejše publikacije v ladinskem jeziku, tako razne občasne časopise, zbirko glavnega glasila »Use di Ladins« (Glas Ladincev), zbirko ladinskih koledarjev od leta 1911 naprej (mimogrede naj povem, da te publikacije močno spominjajo na naš Jadranski koledar) in drug material.
V Ladinskem domu se kaj hitro zapleteš v pogovor z domačini, ki kar radi potešijo radovednost tujega obiskovalca. Iz njihovega pripovedovanja, v katerem ne moreš prezreti izrazitih prizvokov ponosa Ladincev do lastne zgodovine, zveš marsikaj zanimivega o njihovem boju za obstanek in razvoj. Da, natanko tako, kajti tudi Ladinci se v svojem vsakdanu srečujejo s problemi, ki jih mi na tem koncu gulimo že dobrih štirideset let oziroma pravzaprav že dalj časa.
Tako nam na primer dokazujejo, da je bila ladinščina nekoč razširjena od Švicarskih Alp vse do Jadranskega morja. Italijanščina z juga in nemščina s severa sta pozneje opravili svoje in danes se ta retoromanski jezik uporablja le še v dolinah Gardena (nem. Groednertal), Badia (lad. Mareo), Fassa (lad. Fascia) in Livinallongo (lad. Podom) na Južnem Tirolskem, v kantonu Grigioni (Graubuenden) v Švici in v
nekaterih predelih naše Furlanije. Vse do sredine preteklega stoletja se je jezik, tako kakor vsa druga kulturna izročila Ladincev, prenašal iz roda v rod le ustno, z živo govorico. Šele leta 1864 je urtijejski župnik Josef Anton Vian napisal prvo ladinsko slovnico in od tedaj dalje beležijo določeno zbliževanje med različicami, ki so se v teku desetletij in stoletij izoblikovale med »ladinščinami« posameznih dolin.
KONČNO TV PROGRAM V LADINŠČINI
K odpravljanju razlik prispevajo sedaj tudi šole, radio in televizija. Da, tudi televizija, kajti RAI je končno, 15. julija letos, po dolgem odlašanju vendarle uvedla krajši dnevni program v ladinskem jeziku (državna radijska postaja v Bocnu je že zdavnaj uvrstila v
program redne oddaje v ladinščini). Dosego televizijske oddaje v lastnem jeziku so Ladinci na Južnem Tirolskem sprejeli z velikim zadovoljstvom, kajti dobro se zavedajo pomena, ki ga ima čim širša prisotnost ladinščine v vseh medijih javnega obveščanja.
Od medijev do šole. Tu se stvari precej zapletajo: v dolinah Badia in Gardena, ki spadata pod bocensko pokrajino, se ladinščina (poleg italijanščine in nemščine) poučuje v vrtcih, na osnovnih in nižjih srednjih šolah, poučevanje na višjih srednjih šolah ni predvideno, pa tudi ne prepovedano; v dolini Fassa, ki spada pod pokrajino Trento, se pouk ladinščine dopušča v vrtcih in po dve uri tedensko na osnovnih šolah, na srednjih šolah pa povsem izgine; v dolini Livinallongo in v Gortini (pokrajina Belluno) pa la-
dinščina sploh nima dostopa v javne šolske strukture. Umetna porazdelitev Ladincev med razne pokrajinske uprave, ki jo je svoj čas uvedla fašistična Italija, povzroča po vsem tem še danes svoje »visokokulturne« posledice v krajih južno od Brennerja, ki jih je Rim zasedel po prvi svetovni vojni.
Od šole do politike. Ladinci na Južnem TIrolsekm - z njimi se na več mestih ukvarja posebni statut (paket) dežele Tridentinsko-Gornje Poadižje -imajo zagotovljeno eno predstavniško mesto v bocenskem pokrajinskem svetu in eno mesto v deželnem svetu, Ladinci iz dolin, ki spadajo, kot rečeno, pod druge pokrajine, pa so brez vsakega političnega zastopstva.
V liturgiji je ladinščina še vedno precej zapostavljena: v ladinskih dolinah na Južnem Tirolskem - poudarjajo domačini - potekajo verski obredi le v italijanščini in nemščini, v ladinskih dolinah drugih pokrajin pa izključno v italijanščini. V zadnjih letih pa je občutiti zlasti v dolini Fassa čedalje močnejše stremljenje po ovrednotenju ladinščine tudi v cerkvi. V župnijski cerkvi v vasi Santa Cristina nedaleč od Urtijeja pa smo med svojim bivanjem v teh krajih dobili v roke čeden molitvenik z nabožno pesmarico v la-diščini, ki ga je založila ladinska skupnost iz doline Fassa leta 1984.
Kar zadeva uporabo ladinščine v odnosih z javno upravo, naglašajo domačini, da na vsem njihovem ozemlju seveda prevladujeta italijanščina in nemščina, da pa se ladinščina polagoma le uveljavlja in da se v zadnjih letih celo dogaja, da prejemajo domačini tu pa tam od javnih uprav in ustanov razne dopise in akte tudi v ladinščini. Poglavje zase pa predstavlja problem natečajev v bocenski (in to samo v bocenski) pokrajini za oddajo
prostih mest pri javnih upravah in pri raznih, tudi zasebnih ustanovah: na splošno velja ključ, ki ustreza zasež-nostim političnih zastopstev posameznih etničnih skupnosti, domačini pa v tej zvezi vedo povedati, da je ta pravičnost le navidezna in v bistvu lažna, kajti če je po eni strani res, da načelo proporcionalnosti omogoča tudi La-dincem dostop do javnih služb, je sicer nadaljnji postopek tako urejen, da Ladinec nikakor ne more napredovati v karieri kot Nemec ali Italijan.
Kakor vidimo, torej, imajo Ladinci na Južnem Tirolskem vrsto problemov, ki so precej podobni našim, zato je z njimi lahko najti skupen jezik. Za razliko od nas pa se Ladinci soočajo s problemom, ki ga mi zaenkrat nimamo. Ladince namreč hudo motijo atentati, ki pogosto vznemirjajo Južno Tirolsko, in pravijo, da imajo od atentatov, pa naj pridejo od katere koli strani, veliko škodo. Pa ne le zaradi tega, ker večinoma živijo od turizma in atentati niso prav najboljša vizitka za turistične kraje: škoda nastaja predvsem zaradi tega, ker vsak podrt električni drog in vsak požgan avtomobil prispeva k ustvarjanju in zaostrovanju napetosti, to pa ruši tisto sožitje, ki edino lahko ustvari pogoje za mirno uveljavljanje ladinske stvarnosti. So pa Ladinci po drugi strani nemara večji optimisti kot mi, kar zadeva nji' hovo prihodnost. Oni namreč trdno računajo na pomoč švicarskih in furlan" skih sobratov pri uveljavljanju svojin pravic, kar naj bi prišlo do izraza zlasti v okviru bodoče združene Evrope’ To jim tudi mi iz srca želimo, ko zapuščamo dolino Gardeno in se za nami polagoma zmanjšuje tabla z napisom Ortisei - St. Ulrich - Urtijei.
ELIO FORNAZARIČ
Tedenski pregovor:
Ni sramota, če se ogneš slonom.
( anamitski)
SPOMINSKI DATUMI:
□	Pred 80 leti: 20. 9. 1908 je bila v Trstu ustanovljena Slovenska krščansko-socialna zveza za Trst in okolico.
□	Pred 30 leti: 22. 9. 1958 je bil na južnem Koroškem izdan protizakonit odlok o odpravi obvezne dvojezične šole.
□	Pred 45 leti: 23. 9. 1943 so v Grapi nad Novaki pri Cerknem postavili prvo barako partizanske bolnišnice Franje.
□	Pred 45 leti: 23. 9. 1943 je bila na Vrbovju v Goriških Brdih ustanovljena Soška brigada, kasneje preimenovana v 17. slovensko narodnoosvobodilno brigado Simon Gregorčič.
□	Pred 45 leti: 24. 9. 1943 je bila ustanovljena v Gabrovici pri Komnu 19. slovenska narodnoosvobodilna brigada Srečko Kosovel.
PORDENON
Športna palača
V ponedeljek, 26. 9., ob 21. uri: poje Francesco Guccini.
• Predprodaja v Trstu pri agenciji UTAT (Pasaža Protti - tel. 040/65700) in v Gorici pri Disco Clubu (Ul. S. Chiara - tel. 0481/32925).
Benetke
Cerkev sv. Martina
Nocoj, 17. 9., ob 19.30: koncert organistke Marise Palazzi in altis-tke Federice Nicolich.
Cerkev Pleta
V	nedeljo, 18. 9., ob 21.30: La Senna festeggiante (Antonio Vivaldi) - izvajajo I Virtuosi delLEnsemble di Venezia.
Gledališče Goldoni
V	nedeljo, 18. 9., ob 20.30: \ okviru prireditev Belo, rdeče, zele-no-. jazz! - Pieranunzi trio in Kvartet Enrico Rava.
V	sredo, 21. 9., ob 20.30: v okviru prireditev Belo, rdeče, zeleno... jazz! - Duo Luca Flores-Bruno Marini in Kvintet Franco D'Andrea.
Benetke - lido
Hotel Boulevard
Nocoj, 17. 9. ob 21 uri: jazz koncert kvinteta Claudio Fasoli.
Padova
Palasport San Lazzaro
V petek, 23. 9., ob 21.30: koncert Francesca Guccinija.
Ljubljana
Opera SNG Ljubljana
V	ponedeljek, 19. 9., ob 19. uri: baletni večer - Peer Gynt (Ed-vard Grieg) in Irena Holam (Joseph Haydn), dir. Igor Švara.
V	petek, 23. 9., ob 15. uri: opera Slovo od mladosti (Danilo Šva-ra), dir. Igor Švara.
Mladinsko gledališče
Nocoj, 17. 9., ob 19.30: Atlantida (Emil Filipčič), rež. Vito Taufer (Ponovitvi 21. in 23. 9.).
VlCENZA
Teatro Olimpico
Nocoj, 17. 9., ob 21. uri: v okviru festivala Vicenza '88 - predstava Tirso De Molina el burlador de Sevilla (ponovitev 18. 9.).
Koper
0 GALERIJA MEDUZA (Čevljarska 34 - tel. 066/73753): pregledna ■Azstava akademskega slikarja Emerika Bernarda (vsak dan 9-12 in I7'19, ob sobotah 9-12, ob nedeljah zaprto, do 29. 9.).
GALERIJA LOŽA (Titov trg 1 - tel. 066/73753): pregledna razdava akademskega slikarja Emerika Bernarda (vsak dan 10-12 in 17-19, ob nedeljah 10-12, ob ponedeljkih zaprto, do 29. 9.).
PIRAN
D MESTNA GALERIJA (Tartinijev trg 3 - tel. 066/73753): razstava grafičnih del Giovan Battista Piranesija iz obdobja 1745-1792 (vsak dan 10-12 in 17-20, do 13. 10.).
FAGAGNA
D OBČINSKA PALAČA: razstava Giovannija Pellisa (vsak dan
15.30-	19, ob sobotah in praznikih tudi 9.30-12.30, do 18. 12.).
PASSARIANO
D VILA MANIN: Marcello Mascherini - evropski kipar (vsak dan
9.30-	12.30 in 15-18, ob ponedeljkih zaprto, do 6. 11.).
PORDENON - Bruniera
□	VILA VARDA: La cultura della villa - Friuli occidentale e Venezia del '700 (vsak dan 9.30-12.30 in 16.30-19.30, ob ponedeljkih zaprto, do 9. 10.).
VIDEM
□	CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE (Ul. Beato Odorico): Intart '88 - razstavljajo umetniki iz SR Slovenije (vsak dan 17-19.30, ob sobotah tudi 10-12, ob nedeljah in praznikih zaprto, do 6. 10.).
SPILIMBERGO
□	PALAZZINA PRO SPILIMBERGO: F-JK Fotografija '88 - Henry Cartier Bresson (vsak dan 9.30-20, do 2. 10.).
□	VILLA SAVORNIAN: F-JK Fotografija '88 - Zanni Berengo Gar-din (vsak dan 9.30-20, do 2. 10.).
□	PALAZZO DELLA BIBLIOTECA: F-JK Fotografija '88 - John Phillips (vsak dan 9.30-20, do 2. 10. ).
::::::::::::::
urniki muzejev
Trst
□	Grajski muzej Sv. Justa (Trg Cattedrale 3 - tel. 040/766956); vsak dan 9-13 (ob ponedeljkih zaprto).
□	Obhod po obzidju: vsak dan 8-19.
□	Miramarski zgodovinski muzej (Miramar - tel. 040/224143): ob delavnikih 9-13.30 in 14.30-18, ob praznikih 9-12.30 in 14.30-18 (ob ponedeljkih popoldne zaprto).
□	Zgodovinski in umetnostni muzej ter lapidarij (Ul. della Cattedrale 15 - tel. 040/725316): vsak dan 9-13 (ob ponedeljkih zaprto).
□	Muzej Segre Sartorio (Trg Papa Giovanni XXIII 1 - tel. 040/301479): vsak dan 9-13 (ob ponedeljkih zaprto).
□	Železničarski muzej (Postaja Čampo Marzio - tel. 040/65881 inf. 185): vsak dan 9-13 (ob torkih zaprto).
□	Paleokrščanska bazilika (Ul. Madonna del Mare 11): samo ob sredah 10-12 (Informacije nudi Služba za varstvo okolja).
□	Etnografski muzej v Škednju (Ul. del Pane Blanco 52 - tel. 040/827248 ali 830792); ob ponedeljkih in četrtkih 17-19 (Šolske skupine si muzej lahko ogledajo v jutranjih urah po predhodnem obvestilu.)
□	Beneška hiša (Milje): odprta ob razstavah.
□	Kraška hiša (Repen): ob nedeljah in praznikih 11-12.30 in 15-18 (Informacije nudi agencija Aurora, tel. 040/60261.)
□	Razvaline starega devinskega gradu: obisk možen samo po predhodnem, obvestilu (tel. 040/208120).
□	Galerija antične umetnosti (Trg Liberta 7 - tel. 040/43631): vsak dan 9-13.30 (ob nedeljah in praznikih zaprto).
□	Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4 - tel. 040/301821): vsak dan 9-13 (ob ponedeljkih zaprto).
□	Rižarna pri Sv. Soboti (Ul. Ratto della Pileria 1 - tel. 040/826202);
- tel. 040/306201); vsak dan
9-	19 (ob ponedeljkih zaprto).
□	Pomorski muzej (Ul. Čampo Marzio 1 - tel. 040/304987 ali 304885); vsak dan 9-13 (ob ponedeljkih zaprto).
□	Muzej Morpurgo (Ul. Imbriani 5 - tel 040/773713): vsak dan
10-	13 (ob ponedeljkih zaprto).
□	Botanični vrt (Ul. Marchesetti 2 - tel. 040/360068): vsak dan 9-13 (ob ponedeljkih zaprto, odprt do 30. 9.).
□	Botanični vrt Carsiana: sobota 16.30-19.30, nedelja 9.30-12.30 in
16.30-19.30 (šolske skupine si lahko vrt ogledajo tudi med tednom v jutranjih urah po predhodnem obvestilu, odprt do 30. 9.).
□	ZAPRTI SO: Muzej risorgimenta in spomenik G. Oberdana (Ul. 24 Maggio 4 - tel. 040/361675), Muzej Revoltella in galerija sodobne umetnosti (Ul. Diaz 27 - tel. 040/302742), Gledališki muzej Carlo Schmiedl (Trg Verdi - tel. 040/61980) in Zgodovinski muzej in umetnostne zbirke Stavropulos (Ul. Imbriani 5 - tel. 040/773713).
• Muzeja Schmiedl in Stavropulos pa kljub temu nudita potrebne informacije za raziskave v znanstvene in didaktične namene.
vsak dan 9-13 (ob ponedeljkih zaprto). □ Akvarij (Nabrežje Nazario Sauro
Gorica
□	Muzej na grajskem griču (tel. 0481/83926): vsak dan 9-19 (ob ponedeljkih zaprto).
□	Muzej v Palači Attems na Kornu (tel. 0481/84798): začasno zaprt zaradi popravil.
Čedad
□	Narodni arheološki muzej (Trg Duomo - tel. 0432/731119): vsak dan 9-13.30 (ob nedeljah in praznikih 9-12.30).
□	Langobardsko malo svetišče (Borgo Brossana): vsak dan 9-12 in 15-18 (do 25. 9.); po 25. 9. bo odprto vsak dan 9-12 in 14-17 (ob nedeljah in praznikih 9-13; ob ponedeljkih zaprto).
□	Krščanski muzej (v Stolnici): vsak dan 9.30-12 in 15-18.30 (do 25. 9.); po 25. 9. bo odprt vsak dan 9.30-12 in 15-17.30 (ob nedeljah in praznikih 11.30-12 in 16.30-18.30).
□	Keltsko podzemsko naselje (Ul. Monastero): vsak dan 8-13 in
15.30-17.40 (ob ponedeljkih popoldne in praznikih zaprto; ključi so v baru Al ponte ali na sedežu Letoviščarske ustanove).
• Informacije nudi Letoviščarska ustanova (Trg Boiani 4, tel. 0432/731398).
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopoldanski zbornik: Kulturni dogodki (pon.), (9.00) Prehrana in _zdravje, ^Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert iz studia: Črtomir Šiškovič -violina, Miloš Mlejnik - violončelo, Franco Feruglio - kontrabas, Vojko Cesar - fagot, Ravel Kodrič - klavir; 11.30 Glasbeni listi;
12.00	Na počitnice! 12.30 Glasbeni listi; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: (14.30) Navdih književnosti v opernem izrazu; (16.00) Filmi na ekranih, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Ne morem jih pozabiti; 18.20 Glasbeni listi.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Promet; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Matineja; 11.05 Znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Stara glasba; 11.35 Naši poslušalci čestitajo;
12.30	Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 16.30 Srečanje republik in pokrajin; 17.00 V studiu; 18.00 Baletna opusa J. Ipavca in V. Parme; 18.30 Knjižni trg; 19.35 Lahko noč, otroci; -19.45 Ansambel Slavka Žnidaršiča; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Lit. nokturno; 0.05 Nočna glasba.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Promet; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Kp; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mizica, pogrni se; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Dajmo naši; 18.30 Glasbena starinarnica.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15/12.30, 15.30,
19.30	Poročila; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletje na Radiu Koper; 8.00 Casual; 8.20 Popevka; 8.40 Glasba; 9.00 Carosello Curci; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.05 Po istrskih uličicah; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Avtomobilizem; 14.40 Glasba; 15.00 Spet se te spominjam; 15.45 Sobotna oddaja; 19.00 Hot 20.
Radio Opčine
10.00	Pet Shop Show z lestvico melodij; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 V soboto zvečer, nato Poletni val.
filmske premiere
eva fornazarič
Olmijeva razglednica iz Pariza
LA LEGGENDA DEL SANTO BEVITORE (LEGENDA O SVETEM PIVCU)
Produkcija: Aura Film, Cecchi Gori, Tiger Cinema-tografica, RAI1, Italija, 1988 □ Scenarij: Tullio Ke-zich in Ermanno Olmi po istoimenski noveli Josepha Botha □ Režija: Ermanno Olmi □ Fotografija: Dante Spinotti □ Igrajo: Rutger Hauer (Andreas), Anthony Quayle (elegantni gospod), Sandrine Dumas (Gabby)
Že v prvih dneh komaj zaključenega beneškega filmskega festivala so se pričeli distributerji in najemniki kinodvoran zanimati za Olmijev film Legenda o svetem pivcu. Zlati lev je zverinica, ki se rodi iz točno določenih mešanic in je prav zaradi tega precej enostavno »odkriti« beneškega zmagovalca še pred uradnim zaključkom festivala. Vonj po zverinici se prime nekaterih filmov in jih ne zapusti do nagrajevanja, zato se najemniki kinodvoran običajno prepustijo svojemu nosu in že na Lidu odločajo o septembrskih programih.
Za Legendo o svetem pivcu se niso pulili veliko (naročili so ga bolj zaradi režiserja in Rutgerja Hauerja kot zaradi filma samega), ker so se lasali za Zeffirellija, ko pa so prebrali kritike o Olmiju, se je pričelo pisano romanje do letečih uradov (beri hotelske sobe) distributerja Columbia Pic-tures Italia. Olmi je že držal zverinico za rep, ko so se na Lidu zvrstili drugi tekmovalci, Grku Angelopoulusu pa ni uspelo premagati italijanske konkurence, čeprav je njegov film odločno boljši od Olmijevega.
Gledalcem, ki so si že privoščili ogled Legende o svetem pivcu in so ostali razočarani, in gledalcem, ki ga bodo še šli gledat, moram razodeti nekaj pomebnih skrivnosti Olmije-ve verzije Rothove novele. Legenda o svetem pivcu je solidno grajen film, v smislu, da se lahko opira na solidno literarno delo (istoimensko življenjepisno novelo pisatelja Josepha Rotha), na prav tako solidno produkcijo (Cecchi Gori in RAI1) ter na dva preizkušena in znana igralca (Rutger Hauer in Anthony Quayle). Poleg tega pa je tudi sam režiser Olmi prava »legenda« italijanske kinematografije. Njegovo globoko versko prepričanje, ki ga avtor izraža tudi z doslednim bičanjem socialnih krivic, se zelo elegantno odraža v malih biserih, kot so II pošto, E venne un uomo, Ualbero degli zoccoli, za katerega je bil Olmi nagrajen z zlato palmo na cannskem festivalu leta 1979. Huda bolezen ga muči že nekaj let, a jo je režiser srečno prebolel in se »pozabaval« z njo v filmu Lunga vita alla signora!
Korak za korakom (Olmi bi temu rekel »camminacammi-na«) se je režiser dokopal do spoznanja, da lahko tvega mednarodno produkcijo na temo enega izmed najlepših del srednjeevropske literature: pičlih deset strani opisa duševnega boja človeka, ki mu nihče ne more pomagati iz brezna, v katero pada. Tullio Kezich, dolgoletni Olmijev prijatelj, je po Rothovi noveli izpisal scenarij, Rutger Hauer, znan predvsem zaradi mojstrsko igranih vlog hladnokrvnih in psihotičnih morilcev, pa se je dejansko potrudil, da si je oblekel smrdljivo kožo pijanca Andreasa Kartaka. Rezultat tolikšnega dobronamernega truda? Zlati lev in razvlečena filmska razglednica iz Pariza.
tu in tam
damiana ota
Plemeniti glas harmonike
Harmonika si že dalj časa (in to ne brez težav) utira pot v skupino t. i. plemenitih, klasičnih glasbil. O tem se je že marsikdaj govorilo, tudi pisalo: ob vse večjih in številnejših prireditvah, na katerih je harmonika skupni imenovalec dogajanja in za katere je glasno povpraševanje, pa mogoče le ni odveč, če se nekaterih argumentov ponovno lotevamo. Tudi zato, ker velja »množično« povpraševanje le za delček intimne glasbene govorice harmonike.
Gre v prvi vrsti za razumevanje glasbila, kot je harmonika: bistvenega pomena je namreč ločevanje med ljudsko in klasično harmoniko. Čeprav se je instrument izoblikoval v rokah obrtnika-umetnika, in to pred dobrim poldrugim stoletjem (leta 1821 ga je izumil Ch. F. Buscmann), si ga je v teku let ljudstvo prisvojilo. Mogoče je k temu pripomogel veseli, razposajeni glas harmonike, mogoče pa jo je ljudstvo vzljubilo le iz golega naključja. Ostaja dejstvo, da je pojem ljudskega godca pri nas še vedno trdno vezan na harmoniko. S tem pa je v prvi vrsti mišljena t. i. ljudska harmonika, to je diatonično glasbilo, ki mu pravimo tudi plonarca, frajtonarca ali še drugače. In prav to je tisto glasbilo, ki najpogosteje razveseljuje ohceti, spremlja pustne sprevode, poje v razposajenih druščinah, skratka pestri razne ljudske trenutke prazničnega razpoloženja.
V čisto drugi kot tega razmišljanja pa se postavlja klasična, kromatična harmonika. Tudi klasično harmoniko lahko srečujemo - zakaj pa ne! - ob priložnostih, ki so značilne za frajtonarco. Po tonskem razponu, po barvnih in glasovnih kombinacijah, po tehničnih in izvajalskih možnostih pa dokaj prekaša god-čevsko glasbilo. .Predvsem v zadnjih časih se uveljavlja kot suveren, plemenit in nadvse samosvoj instrument, ki se lahko upravičeno in brez zadržkov primerja z instrumenti iz klasične glasbene zakladnice. Sicer je izvirne literature, torej skladb, napisanih izrecno za harmoniko oz. harmonikarske sestave, še sorazmeroma malo: kot klasično glasbilo se (predvsem v Italiji) šele »rojeva«. V številnih evropskih državah pa jo poučujejo na konzervatorijih, jo vrednotijo in opomenjajo kot povsem samostojen instrument, ki ga je treba pač »rešiti« nekaterih predsodkov.
S tem, sicer daljšim začetnim razmišljanjem sem želela le primerno predstaviti pomemben festival, ki bo prihodnjo soboto in nedeljo v Miranu, mestecu blizu Benetk. Mednarodni festival klasične harmonike se bo letos odvijal že tretjič, glavna organizatorja sta krajevna turistična ustanova in Glasbena šola L. Fancelli, in sicer pod pokroviteljstvom Občine Mirano, Pokrajine Benetke in Dežele Venelo. Najvidnejšo vlogo pa brez dvoma odigrava miranska glasbena šola: ustanovil jo je prof. Elio Boschello, ki jo že več let tudi uspešno vodi. IS svojim delovanjem je- ta šola, namenjena v prvi vrsti pouku klasične harmonike, dosegla zavidljive uspehe na področju uveljavljanja tega glasbila. To pa predvsem z bogato koncertno dejavnostjo, ki pomenljivo dopolnjuje didaktično delo te glasbene šole.
Na Mednarodnem festivalu klasične harmonike so se v zadnjih dveh letih predstavili koncertisti in harmonikarski orkestri iz najrazličnejših evropskih držav. Gostovanje uglednih harmonikarjev sodi med poglavitne cilje tega mednarodnega festivala. Zato bodo tudi letos v prijetnem prizorišču miranskega občinskega parka Vile Belvedere nastopili komorni harmonikarski orkester Her-mi Kaleta iz Avstrije in harmonikarski orkester iz Aoste, na obeh koncertih pa se bodo predstavili še solisti iz Španije, Finske in seveda iz Italije.
Po svečam otvoritvi pred nami dva tedna bojev za olimpijske kolajne
V Seulu danes na vrsti prva telunovanja
SEUL — Svečana otvoritev 24. olimpijskih iger v Seulu je za nami. Po dolgih letih polemik in bojkotov je popuščanje med Vzhodom in Zahodom, ki je toliko škode prineslo mednarodnemu olimpijskemu gibanju in hudo prikrajšalo zlasti tekmovalce same, le obrodilo svoje sadove in razen nekaterih izjem (Kuba, Albanija, Severna Koreja, Etiopija, Madagaskar, Nikaragva in Sejšeli) je danes v Seulu spet zbran ves svet. Skupno je zastopanih 160 držav, ki so v Južno Korejo poslale rekordno število 9.593 tekmovalcev.
Politika je s svečano ovtoritvijo, o kateri žal ne moremo poročati (nasploh bo časopisje zaradi velike časovne razlike tu pri nas v težavni vlogi in marsikdo, ko bo vzel dnevnik v roko, bo že vedel, kaj se je nekaj ur prej zgodilo) je torej prepustila mesto atletom, njihovim dosežkom, bojem za kolajne, upanjem in bojaznim, kaj bodo obrodile dolge priprave in odrekanje.
Danes sicer ne bodo podelili nobene kolajne, zato pa ne bo manjkalo zanimivih srečanj in nastopov. V italijanskem taboru, v katerem največ zanimanja vlada za nastop nogometne reprezentance, sicer še vedno odmeva določitev Men-nee za zastavonošo na otvoritveni slovesnosti, s katero se nekateri niso strinjali. A tudi to bo šlo kmalu v pozabo. Verjetno pa ne bo šla kmalu v pozabo užaljenost Švedske, ki so ji znova zavrnili kandidaturo za organizacijo zimskih iger leta 1994 (izbrana je bila Norveška).
Novinarji RAI preklicali stavko
RIM — Tudi italijanska televizija bo danes prenašala dogajanja iz Seula. Na včerajšnjem srečanju v zvezi z dopolnilno pogodbo novinarjev RAI so namreč dosegli bistven premik, tako da bodo pogajanja lahko nadaljevali v ponedeljek.
Kot pa je običajno za dan otvoritve, spored prvega ni preobširen.
Začelo se je s skoki v vodo za ženske, nakar bosta (ob 8.30) odbojkarski tekmi med Francijo in Nizozemsko ter Švedsko in Južno Korejo.
Boksarji bodo začeli dolgo serijo kvalifikacij. Zanimiva bo tudi košarkarska tekma med Kanado in Brazilijo. Brazilci z Oscarjem na čelu so že na Vseameriš-kih igrah premagali ZDA, za Kanadčane pa se ve, da skoraj vsi njihovi košarkarji izhajajo iz ameriških univerz in bi tako lahko že danes pripravili presenečenje.
Za italijanske navijače pa bo seveda najzanimivejši nogometni spored, saj bodo »azzurri« igrali svojo prvo tekmo na teh OI proti Gvatemali.
Novi trener Francesco Rocca, ki je zamenjal na krmilu te reprezentance Dina Zoffa, je sporočil imena »azzurrov«, ki se bodo danes v Kwangjuju spoprijeli z Gvatemalo. To so: Tacconi (Giuliani), Tassotti, De Agostini, Cravero, Ferrara, Jachini, Carnevale, Colombo, Mauro, Evani, Virdis. Sodil bo Japonec Takada. Italijani so v tem srečanju seveda nesporni favoriti.
Poleg Italije in Gvatemale, ki nastopata v skupini B, bosta danes v tej skupini igrali še Zambija in Irak, v A skupini bo na sporedu srečanje Kitajska -ZRN, v C skupini pa Švedska - Tunizija.
Na sliki (telefoto AP): seulski župan Kim Yong-Nae je včeraj sprejel olimpijsko baklo, ki so jo po 24 dneh in 16.000 km poti iz grške Olimpie prinesli v južnokorejsko glavno mesto, (telefoto AP)
Primorski dnevnik za olimpijske igre
Tudi Primorski dnevnik bo obširno spremljal olimpijske dogodke v Seulu. Vsak dan bomo posvetili tej največji letošnji športni prireditvi po tri strani.
Iz Seula pa se bo dnevno za nas oglašal Saša Rudolf, sicer časnikar Radia Trst A, občasno pa se bosta javljala tudi Sergij Tavčar, časnikar TV Koper-Capodistria, in Franci Božič, časnikar ljubljanskega Dela.
Dualizem označuje korejsko stvarnost
Posebej za Primorski dnevnik SAŠA RUDOLF
»Koreja je za vedno naša«, poudarja refren himne, ki skupno s simboli državne zastave verno odraža osnovne značilnosti tradicije, miselnosti in življenjske filozofije prebivalstva korejskega polotoka, ki kot iztegnjeni prst loči Rumeno od Japonskega morja. Če je besedilo himne ogledalo vse bolj občutene želje po združitvi vseh Korejcev v eno državo, je zastava simbol dualizma, ki spremlja vsakodnevno življenje. Budizem in konfucio-nizem sta v tisočletjih še poglobila razlike, ki se dandanes ne čutijo več v razmerjih dan-noč, ogenj-voda, žen-ska-moški, pozitivno-negativno, pač pa v nasprotjih: tradicija-modernizem, razvoj-zaostalost, diktatura-demokra-cija. Južnokorejsko zastavo »taeguk« sestavlja rdeče-plavi krog s štirimi črno-črkastimi pravokotniki na belem
polju, ki naznačujejo pozitivne in negativne silnice in tradicionalne elemente kot so nebo, zemlja, ogenj in voda.
Dualizem je nasploh ena glavnih značilnosti korejske stvarnosti, saj se tradicija pomešana z modernizmom jasno kaže v seulski mestni arhitekturi. Razvoj je z industrializacijo v zadnjih dveh desetletjih privabil v mesta milijone in na mah spremenil stoletne tradicije, demokracija pa je kljub vročim študentskim manifestacijam šele v plašnih pogojih po desetletjih trde roke desničarsko usmerjenih predsednikov kot sta bila Sigman Ri in Bark Čung He.
Koreja se ponaša z izrednim industrijskim razvojem, saj se je v 35 letih po podpisu premirja v Panmunjonu ob koncu državljanske vojne leta 1953 povzpela na 15. mesto na lestvici industrijsko najbolj razvitih držav. Toda to še ne pomeni, da je rešila glavne socialne in gospodarske probleme. Razvoj je sicer viden na vsakem koraku, vendar gre zaslugo pripisati zgolj delavnosti Korejcev, ki so pristali na naporne delovne urnike (60 ur tedensko) in nizke plače (povprečno 400 tisoč vonov ali 800 tisoč lir mesečno).
Toda tekstilni delavci so se že uprli. Pričakovati je, da bodo po končanih igrah okrepili sindikalni boj, študentje pa zaostrili hrupne poulične demonstracije in še odločneje zahtevali uresničitev obljub v popolni demokraciji. Razlika med bogastvom in revščino je še bolj očitna v okraju Itaewoon, ki je v marsičem s svojimi trgovinicami in stojnicami, restavracijami in kavarnami podoben bližnjevzhodni tržnici. Na stojnicah prodajajo ure najslovitejših znamk Rolex, Dunhill, Gucci, vendar gre za ponarejene izdelke, kot so do podrobnosti ponarejene ženske torbice najslovitejših evropskih modnih kreatorjev. Posebna značilnost so ulični krojači, ki v eni sami uri po meri skrojijo in sešijejo srajco, v šestih urah pa moško obleko. Celo spominki z olimpijskimi znaki so v Itaewoonu ponarejeni in stanejo temu primerno manj. Olimpijske igre so za Korejo priložnost, da se predstavi svetu kot moderna država, ki je odprta vsem. Priložnosti ne nameravajo zamuditi, saj je neponovljiva, toda svet bodo morali prepričati, da gre njihova iznajdljivost preko itaewoonskega ponarejevanja.

Otvoritev	10.30	2.30
Skoki v vodo	15.00	7.00
	19.00	11.00
Odbojka	16.30	8.30
	18.30	10.30
Boks	19.00	11.00
Nogomet	17.00	9.00
	17.00	9.00
	19.00	11.00
	19.00	11.00
Košarka	19.30	11.30
	21.30	13.30
		
J*	tri,	18. 9.
Stolp Ž (PT)
Stolp Ž (PT)
Francija - Nizozemska (PT) Švedska - Južna Koreja (PT) Prvo kolo
Kitajska - ZRN (PT)
Italija - Gvatemala (PT) Švedska - Tunizija (PT) Zambija - Irak (PT)
Kitajska - Egipt (PT)
Kanada - Brazilija (PT)
Streljanje	8.00	0.00
	9.00	1.00
	9.00	1.00
Kolesarstvo	9.00	1.00
Mod. peteroboj	9.00	1.00
	14.00	6.00
Hokej na travi	9.00	1.00
	10.45	2.45
	13.30	5.30
	13.30	5.30
	15.15	7.15
	15.15	7.15
Plavanje	9.00	1.00
	9.00	1.00
	9.00	1.00
	9.00	1.00
Košarka	9.45	1.45
	11.45	3.45
	19.30	11.30
	21.30	13.30
Skoki v vodo	11.00	3.00
Gimnastika	11.00	3.00
Odbojka	9.45	1.45
	12.00	4.00
	18.30	10.30
	20.30	12.30
G-r rokoborba	10.00	2.00
	20.00	12.00
Dviganje uteži	14.00	6.00
	17.00	9.00
	21.00	13.00
Boks	10.00	2.00
	19.00	11.00
Nogomet	17.00	9.00
	17.00	9.00
	19.00	11.00
	19.00	11.00
Zračna puška 40 strelov Ž Pištola 60 strelov M Trap 75 golobov (PT)
Ekipna vožnja 100 km kronometer
Jahanje
Jahanje
SZ - Indija (PT)
Pakistan - Španija (PT) Nizozemska - Argentina (PT)
ZRN - Kanada (PT)
Avstralija - Kenija (PT)
Vel. Britanija - Južna Koreja (PT) 100 m prosto Ž (KV)
100 m prsno M (KV)
400 m mešano Ž (KV)
200 m prosto M (KV)
Avstralija - Portoriko (PT)
ZDA - Španija (PT)
J. Koreja - Srednjeafriš. rep. (PT) SZ - Jugoslavija (PT)
Stolp Ž
Ekipno M (obvezne vaje)
Japonska - ZDA (PT)
Italija - Brazilija (PT)
SZ - Bolgarija (PT)
Argentina - Tunizija (PT)
48, 62, 90 kg (PT)
48, 62, 90 kg (PT)
52 kg (skupina C)
52 kg (skupina B)
52 kg Prvo kolo Prvo kolo
Južna Koreja - SZ (PT)
Avstralija - Jugoslavija (PT)
ZDA - Argentina (PT)
Brazilija - Nigerija (PT)



LEGENDA: M moški; Ž ženske; PT predtekmovanje; KV kvalifikacije; RP repesa-ži; 8F osmina finala; 4F četrtina finala; PF polfinale; UV tekmovanje za uvrstitev; FS finalna skupina; KO končnica; FI finale; • označuje odločitev. Če ni posebne oznake, gre za tekmovanja moških. Ure po lokalnem času so v sivem polju.
Danes, 17. 9.
7.00	- skoki v vodo stolp Ž (KP, RAI 2, LJ); 8.30 - odbojka Francija - Nizozemska (RAI 2); 9.00 - nogomet Italija - Gvatemala in Kitajska - ZRN (RAI 2); ponovitev otvoritve (KP); 10.30 - odbojka M J. Koreja - Švedska (RAI 2); 11.00 - nogomet Švedska - Tunizija in Zambija - Irak (RAI 2); boks (RAI 2, KP, LJ); 13.20 - taekvondo (RAI 2); 15.30 - skoki v vodo Ž (KP posnetek); dnevni pregled (LJ); 16.45 - ponovitev otvoritve (LJ); 17.3C - ponovitev (KP); 18.30 - ponovitev (RAI 1); 20.30 - posebna rubrika (KP); 21.00 - ponovitev (KP); 22.30 - ponovitev (RAI 3); 23.30 - dnevni pregled (KP).
Jutri, 18. 9.
1.00	- plavanje (RAI 2, KP, LJ), streljanje (RAI 2); kolesarstvo (RAI 2); 1.45 -odbojka M Japonska - ZDA; 2.00 - rokoborba (RAI 2); 2.30 - streljanje (RAI 2);
3.00	- gimnastika M (RAI 2, LJ); skoki v vodo stolp Ž (RAI 2, LJ); 4.00 - boks (RAI 2, KP, LJ); odbojka M Italija - Brazilija
5.00	- streljanje (RAI 2); 6.30 - boks (KP ponovitev); 7.30 - dnevni pregled (LJ)i
8.00	- skoki v vodo stolp Ž (KP ponovitev); 9.00 - nogomet J. Koreja - SZ in Avstralija - Jugoslavija (RAI 2, LJ); 9.30 -rokoborba (RAI 2); 10.00 - plavanje (KP ponovitev); 10.30 - odbojka M SZ - Bolgarija (RAI 2); 11.00 - nogomet ZDA -Argentina in Brazilija - Nigerija (RAI 2); boks (KP in RAI 2); 12.30 - gimnastika M (RAI 2); 13.00 - dviganje uteži (RAI 2 in LJ posnetek); 13.25 - košarka Jugoslavija - SZ (RAI 2, KP, LJ); 15.00 - boks in dviganje uteži (KP ponovitev); 15.30 - dnevni pregled (LJ); 18.30 - dnevni pregled (RAI 1); 20.30 - posebna rubrika (KP):
21.00	- skoki v vodo stolp Ž in košarka M Jugoslavija - SZ (KP ponovitev); 22.30 -dnevni pregled (RAI 3); 23.30 - dnevni pregled (KP).
Hokej na kotalkah: po zmagi proti ZRN
Italija svetovni prvak
LA CORUNA — Z zmago v srečanju proti ZRN (7:1) je Italija že drugo leto zapored osvojila svetovni naslov v hokeju na kotalkah.
Končni vrstni red: Italija 17 točk, Španija 16, Portugalska 15, Argentina 12, ZDA 8, Nizozemska 7, Angola 5, ZRN 4, Brazilija 4, Mozambik 2.
Motociklizem: jutri pade zastor
GOIANIA (Brazilija) — Na brazilski poti Goiania bo jutri padel zastor nad letošnjo motociklistično sezono. Na vrsti bosta dirki v razredu do 500 in 250 ccm. Medtem ko je v pollitrskem razredu vse odločeno, saj si je Američan Lawson tudi matematično zagotovil naslov, se za končno prvo mesto v četrtlitrskem razredu še potegujeta Španca Pons in Garriga, ki ju ločijo le tri točke.
Nogomet: Pruzzo podpisal
FIRENCE — Nogometaš Roberto Pruzzo je s Fiorentino podpisal enoletno pogodbo. Za svoje usluge bo prejel 100 milijonov lir.
Košarka: Gilmore in Banks v Italiji
MILAN — V Italijo sta včeraj dopotovala ameriška košarkarja Gilmore (39 let, 2,18 m) in Banks (29 let, 2,00 m). Oba sta podpisala enoletno pogodbo za Arimo Bologna. Gilmore, -ki je zapustil Boston Celtics, bo prejel 380 tisoč dolarjev, Banks, ki prihaja iz Chicaga, pa 250 tisoč dolarjev.
Dirka tris
RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 4-7-10. Dobitnikov je bilo 1.319, prejeli pa bodo po 766.970 lir.
0^9 SEUL
17. sept. - 8. okt. 1988
Najzanimi vejša olimpijska tekmovanja ob uri, ki ti najbolj ustreza!
videoregistratorji PHILIPS
PO UGODNIH CENAH!
OLIMPIADA 1988
O&P
WORLDWIDE SPONSOR OF THE 1988 OLVMPIC GAMES
URADNA GAZIRANA PIJAČA
Kjer je šport, je Coca-Cola
SIBET S.p.A. - Pooblaščena polnilnica za TRST in GORICO 34010 Zgonik - Proseška postaja 5/B - Tel. 040/225152
Na državnem lokostrelskem prvenstvu na odprtem
Šestčlanska slovenska odprava
Danes se v Rimu začne državno lokostrelsko prvenstvo na odprtem, ki je najpomembnejša lokostrelska prireditev v Italiji. V družbi najboljših tekmovalcev, ki so si mesto na rimskem finalu zagotovili z uspehi na raznih selekcijskih turnirjih, bo tudi šestčlansko slovensko zastopstvo. Gre za Predstavnike briškega društva Naš prapor Sirion (Vesna in Boris Lutman, Denis Bensa, Zdenka Ferlat in Franko Bara-del) ter za Tamaro Ražem, članico bazoviške Zarje.
Že dejstvo, da se rimskega državnega prvenstva udeleži tako številno slovensko zastopstvo, potrjuje uspešnost naših dveh lokostrelskih društev, ki sta na raznih tekmovanjih, tudi mednarodnega značaja, potrdili visoko kakovost v roladinskih kategorijah. Ob tem gre podčrtati, da imajo naši predstavniki tudi precejšnje možnosti za osvojitev medalj.
V pogovoru z Vesno Lutman, ki je kljub mladosti »veteranka« šestčlanske skupine, smo izvedeli, da ima ekipa dečkov (B. Lutman, F. Baradel in D. Bensa), ki brani državni naslov iz lanskega leta, precej možnosti, da doseže eno od treh prvih mest. Možnosti za medaljo imata tudi Denis Bensa v kategoriji dečkov posamično ter Tamara Ražem med začetnicami. O sebi pa Vesna Lutman pravi, da ima v Barbari Gezzi s Sicilije najhujšo konkurentko za zlato, čeprav bi že ponovitev lanskoletnega drugega mesta pomenila velik uspeh, (pr)
Vesna Lutman, »veteranka« nastopov na DP
V tretji amaterski nogometni ligi
Pet naših moštev v skupini L
Košarka: turnir Alpe-Adria
Danes v Dolini (19.30) Jadran - Gibona (ml.)
V	okviru turnirja Alpe-Adria bodo Jadranovi košarkarji drevi ob 19.30 v dolinski telovadnici igrali proti mladincem zagrebške Gibone.
Tudi tokrat bo Jadran nastopil z okrnjeno postavo, saj ne bosta igrala poškodovana Sosič, ki je uspešno prestal operacijo in bo verjetno v torek zapustil tržaško bolnišnico, ter Manza-no.
Na prvem srečanju v Zagrebu so zanesljivo zmagali mladinci Gibone, danes pa imajo naši možnost, da se oddolžijo.
V	3. kolu A skupine tega turnirja pa je v Ljubljani domača Smelt Olimpija premagala beneški Hitachi s 86:84 (49:36). Najboljši strelec pri Ljubljančanih je bil Tovornik, ki je dal 28 točk, pri gostih pa Radovanovič (26 točk).
Vsa slovenska moštva, ki bodo letos nastopala v 3. amaterski nogometni ligi, razen Sovodenj, so bila uvrščena v mešano tržaško-goriško skupino L.
Lani so bile v to skupino vključene le enajsterice Mladosti, Brega in Gaje, zdaj pa sta se jim pridružila še Primorec in iz 2. lige izpadla Zarja.
Deželna nogometna zveza je 148 vpisanih ekip razdelila vil skupin.
V	skupini I je poleg Sovodenj še 12 ekip. Te so: Aiello Dana Šport, Audax S. Anna, Azzurra, Brazzanese, Medea, Moraro, Poggio, Pro Farra, Sagrado, San Lorenzo, Torre Tapogliano in Vis-co.
V	skupini L bodo naša moštva igrala piroti sledečim 9 italijanskim enajstericam: Aurisna, Begliano, Fossalon, Hermada Sistiana, Isonzo, Junior Auri-sina, Romana, SanfAndrea in Vermeg-liano.
V	skupini M, v kateri je lani nastopal Primorec, je letos 14 ekip s Tržaškega.
Prvenstvo 3. amaterske lige se bo letos pričelo 2. oktobra. Tehnično-or-ganizacijska plat skupin I in L je v rokah goriškega pokrajinskega odbora.
Naj povemo še, da je športno društvo Sovodnje v letošnjih uradnih sporočilih nogometne zveze označeno s svojim izvirnim slovenskim imenom, potem ko je to naše goriško društvo uvedlo postopek o preimenovanju.
Atletsko deželno prvenstvo
Bor Infordata z dobrimi upi
Danes in jutri bodo na sporedu deželna prvenstva v atletiki za starejše mladince v Vidmu ter za mlajše mladince in kadete v Gorici.
Atletsko društvo Bor Infordata si s teh prvenstev obeta nekaj naslovov deželnih prvakov in nekaj dobrih uvrstitev. (I. P.)
Kvalifikacije za ženski odbojkarski Pokal prijateljstva
Zdaj na vrsti polfinalna boja
Bor, Kontovel Electronic Shop, Slo-9a Koimpex in Sokol Indules so polfinalisti ženskega kvalifikacijskega dela za nastop na tradicionalnem Pokalu Prijateljstva, ki bo letos pri nas 25. t. fn. v Repnu in Nabrežini. Po prvem krogu kvalifikacij, ki so se na pobudo odbojkarske komisije pri ZSŠDI odvijale med tednom, sta bila tako izločena Agorest in Breg Agrar.
Žreb je navrgel, da so se v telovadnici openske srednje šole pomerile še-sterke z najvišjim tekmovalnim ran-9°m. Tako slogašice (15:8, 15:10) kot borovke (15:6, 15:7) so gladko premagale Agorest, ki je pokazal, da s formo še krepko zaostaja, v obračunu za 1. jnesto v skupini pa so zmagale borovke z 2:1 (15:7, 11:15, 15:9), ki so se tako slogašicam oddolžile za nedeljski poraz na Turnirju bazoviških žrtev. Treba je povedati, da je Slogin trener Peterlin v teku slednjega srečanja poslal na igrišče skoraj vse razpoložljive igralke, borovke pa so nastopile le v
sedmih.
V	drugi kvalifikacijski skupini so odigrali le srečanje med Sokolom Indules in Kontovelom Electronic Shop, ker se Breg Agrar kvalifikacij ni udeležil. S 3:0 so brez večjih težav slavile zmago sokolovke.
Polfinalni srečanji med Sokolom Indules in Slogo Koimpex (ponedeljek v Nabrežini ob 20.30) ter med Kontovelom Electronic Shop in Borom bosta v bistvu odločali o tem, kdo bo na osrednjem tekmovanju zastopal žensko zamejsko odbojko, saj sodelujeta na Pokalu prijateljstva dve najboljši šesterki z vsakega področja (za Slovenijo sta to letos Bled in Fužinar, za Hrvatsko pa Rijeka in Riječina Draži-ce).
Delovni turnir Sloge
V	okviru priprav na letošnje tretjeli-gaško prvenstvo prireja športno združenje Sloga danes odbojkarski delovni turnir, ki se ga bosta poleg domačink udeležili še ekipi Ljubno in Eurometa-
no iz Červinjana. Eurometano, ki ga trenira profesor Franko Drasič, bo letos nastopal v C-l ligi, ekipa iz Ljubnega pa igra v slovenski ligi. Urnik tekem: 15.30 Sloga Koimpex - Eurometano, 16.30 Eurometano - Ljubno, 17.30 Sloga Koimpex - Ljubno. Tekme bodo v openski telovadnici.
INKA
Zaslužena zmaga Novogoričank
V odločilnem srečanju za jugoslovanski odbojkarski pokal na področju primorsko-gorenjske regije so odbojkarice Nove Gorice v zelo zanimivem in dinamičnem srečanju, kjer na trenutke tudi ni manjkalo odličnih potez, zasluženo premagale šesterko Bleda s 3:1 v nizih 15:7, 16:14, 14:16 in 15:5. Tako so si Novogoričanke priborile pravico nastopa v finalu tega tekmovanja na področju Slovenije, ki bo jutri v Ljubljani. (Ervin Čurlic)
♦ ■"'V
’ £ J
* •

52.
v.
& Y N	-
♦ .	••g	,	*
-	*	:>• g, ■ • ■ ...

Dušan Jelinčič
Zvezdnate noči
Utrinki iz Karakoruma
Kaj moraš res, potem ko do kraja izživiš en sam dan poveličanja in katarze, kot breme pokore preživeti sto dni črednosti in niča? Ali pa je to le neka življenjska in naravna nuja, da na tak način spet pridobiš izgubljene energije, da si nato spet pripravljen na nove pustolovščine navideznega junaštva? Ker je večje junaštvo živeti sto dni niča kot sto dni junaštva samega. V praznih dneh moraš dokazati, ali si ali nisi, takrat moraš stalno izbirati. V junaških dneh je dan sam, ki izbira zate. Najlažje je nadaljevati pot, ko veš, da moraš priti do višjega tabora, dosti težje je priti do svojega višjega tabora, ko ne veš, kateri je ta trenutek tvoj višji tabor.
Z Žaretom stopava po obširnem snežišču in plaho gledava k vznožju mogočne gore. Da bi le ne zapazila kako kričečo barvo, ki bi pritegnila najino pozornost! Spet se spogledava. Izgubila sva voljo po izletu, da bi le naključno ne naletela na trupli Lilianinega moža in Kukuczkovega soplezalca, ki ni imel te sreče, da bi se po velikem uspehu vrnil živ v dolino. Za trenutek nama zastane korak, in že se vračava.
Sovražniki?
Ob povratku proti naši bazi sva z Žaretom zelo molčeča. Večkrat se mi to zgodi, da se popolnoma zatopim v svoj svet, tako da si v trenutku odčaram Karakorum in našo nujo-dolžnost-željo: osvajanje Broad Peaka. Čudno: vse bolj borbeno sem nastrojen. Pričaram si nevidne sovražnike, za katere moram osvojiti vrh. Prav zanje moram stopiti na teme naše gore: ne za prijatelje, temveč za sovražnike! Ne zase, temveč za druge! Nalašč si v mislih ustvarim najbolj neverjetne scene in podobe, da bi videl, do kod me lahko pripelje avtosugestija: morda celo do vrha? Kaj je res tako lahko in enostavno? Zavedam se, da je ta miselna igra zelo nevarna in celo paranoična, zato jo sprejmem kot igro, če pa imam še kaj koristi od nje, toliko bolje. Toda mi ne naredimo nečesa iz sovraštva, temveč iz ljubezni, ne iz zlega namena, temveč iz naklonjenosti do sočloveka. Kako hočem verjeti v to! Kaj me napada svetobolje? Proč, proč s tem, saj sem se samo igral!
Spet si domislim Wande in njenega dolgega čakanja na odhod. Kaj ni morda tudi naše življenje tako? En velik dan in sto povprečnih, ena junaška gesta in sto strahopetnih, ena plemenita akcija in sto povprečnih? En dan vrha z bliščem, soncem in slavo ter sto dni čakanja in anonimnosti? Je to življenje? Morda res. Zato pa je tudi alpinizem življenje. Prehitro sem naredil to enačbo, toda tako lahkotno se počutim po njej.
Kanadčan
Baza se mi sedaj zdi prazna in pusta. Tisti, ki so jo včeraj nabili z
energijo, so davi odšli in sedaj jih opazujemo z daljnogledom in komentiramo njihovo napredovanje. Nenadoma mi Mojmir ponudi daljnogled in mi veli: »Na, poglej proti spodnjemu ledeniku Broad Peaka, na levi od našega ozebnika!«
Natančno pregledam sivi ledenik in mu odvrnem: »Vidim neko oranžno piko, verjetno mora biti kakšna zapuščena puhovka ali kaj podobnega.«
»Res je zapuščena puhovka, v njej pa je mrtev človek.«
Kar zgrozim se, Mojmir pa nadaljuje: »Včeraj so Avstralci, ko so prvič šli na goro, odkrili truplo tega Kanadčana, vsaj mislim, da je Kanadčan, ker ima na glavi volneno kapo z javorovim listom. Premikajoči ledenik je iz svojega osrčja vrnil truplo, Avstralci pa so ga zavili v oranžen dežni plašč. Sedaj je tam, saj bi ga bilo zelo težko prenesti v bližino baze in ga tu pokopati.«
»Toda, toda si kaj zvedel, kdo je in kaj se je z njim zgodilo?« zaprepadeno vprašam.
»Zvedel sem le to, kar so mi povedali tisti, ki so odkrili to ubogo telo. Fant je bil udeleženec neke odprave, ki se je tod mudila pred dvema ali tremi leti. Bil je zelo zagnan in je hotel kar sam osvojiti Broad Peak. Vendar pa je to hotel storiti po novi smeri, tako da se je povsem nepremišljeno lotil plezanje po velikem ledeniku, ki se konča le malo pod vrhom. To početje je bilo povsem brezglavo, saj je tisti ledenik kot nalašč ustvarjen za plazove. Pravi lijak je, ki naravnost kliče snežne gmote, ki se sproščajo z višin te gore. Fant ni opravil mnogo poti. Poglej ga. Če ga ni pobral prvi plaz, ga je pač drugi...« mi naposled reče Mojmir in me pogleda.
Zamamljeno zrem v s prostim očesom skoraj nevidno oranžno piko in brez nikakršnega notranjega vzgiba ali logike vržem: »In kaj, kaj sedaj?«
»Ah, kaj sedaj. Sedaj bo ta ubogi fant naš kažipot, ko se bomo vzpenjali po hribu. Boš videl, da bo tako. Ko bomo imeli vezo z bazo z radijskim oddajnikom in sprejemnikom, bomo v njegovi bližini javili: "Halo baza, halo baza, smo pri Kanadčanu in napredujemo proti sedlu. Sprejem." Boš videl, da bo prav tako,« mi odvrne Mojmir.
Človeška nepremišljenost, brezglava zagnanost. Koliko let je imel ta fant, ko je naredil to neumnost, ki ga je stala življenje? Eno samo neumnost! In sedaj je le svareči kažipot za tiste, ki take neumnosti ne bodo storili, opomin nam, ki bomo plezali mimo njega in s strani plašno zrli vanj. »Fantje, pazite vsaj vi, da vas ne bo pobral plaz! Poslušajte me vsaj vi, ki živite, da je tako lepo živeti, jaz pa sem tukaj tudi zato, da vas nemo opomnim, da je vaša dolžnost življenje in ne smrt!«
Hvala Kanadčan, neznani prijatelj, držali se bomo tvojih besed.
Za Kontovelove košarkarje
V Beogradu prijetno
Kontovelovi košarkarji so se že dru-9ič odpravili na gostovanje k beograjskemu Partizanu. Letos so se ga udele-rili kadeti letnikov 73/74, ki bodo nastopali v napornem državnem prvenstvu. Spremljali so jih trener Meden, Predsednik Lisjak in dva od staršev. . ontovelce so zelo dobro sprejeli. Sre-canje je potekalo v domačem vzdušju, sai so Kontovelci prenočevali po do-m°vih svojih vrstnikov, katere so že sPoznali ob njihovem bivanju pri nas.
V Beogradu so Kontovelci odigrali tri tekme, ki so bile glede na kakovost nasprotnikov zelo koristne, zlasti za Pridobivanje novih izkušenj. Kontove-t°vi kadeti se sedaj odpravljajo še v rago, kjer bodo odigrali nekaj prija-efjskih tekem. Rezultati srečanj:
Partizan - Kontovel 65:55; Partizan 'Kontovel 97:73; Partizan - Kontovel 101:91.
kontovel (strelci skupno): i.
trnih 2, P. Kralj 24, K. Briščik 9, K. Kebula 49, J. Gregori 50, D. Gulič 31, “ddin 8, E. Ban 5, D. Pečar 32, I. Bizjak 1 k Vodopivec 1, A. Kapun 4.
NOGOMETNA SEKCIJA BOR obvešča, da so se pričeli treningi otrok, in sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 15.30 do 17.30, ter da se še nadaljujejo vpisovanja otrok.
RITMIČNI ODSEK
ŠK KONTOVEL
sporoča, da bo začel sezono 1988/89 za vse skupine dne 20. t. m. ob 16. uri v Kulturnem domu na Proseku, kjer bo tudi vpisovanje.
AO SPDT
prireja alpinistični tečaj za vse. Vpisovanje ob sredah 21. in 28. t. m. na sedežu odseka (Ul. Carducci 8, II. nad.) od 20.30 do 21.30 ali pa telefonsko na štev. 227277, Papi Šport, Davor Zupančič.
PLAVALNI KLUB BOR organizira plavalno dejavnost v bazenu pri Alturi za začetnike in plavalce ob ponedeljkih in četrtkih s pričetkom 3. oktobra 1988. Prijave se sprejemajo po telefonu na št. 823293.
KOŠARKARSKA SEKCIJA
ŠD POLET
obvešča, da so treningi v minibasketu (za letnike od 1982 do 1977) vsak torek in četrtek od 16.00 do 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vpisovanje neposredno pred treningi. Košarkarska sekcija nadalje obvešča, da bo prvi tre-
ning za letnike od 1972 do 1976 v ponedeljek, 19. t. m., ob 15.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Za prijave telefonirati od 13.00 do 15.00 na št. 410476 (Jure Krečič) ali predstaviti se neposredno na treningu.
ŠD MLADINA
BALETNI ODSEK
obvešča, da se začne vpisovanje otrok oz. potrditev vpisa za novo sezono 1988/89 dne 19., 20. in 21. t. m. od 16. do 18. ure v prostorih bivšega vrtca A. Sirk v Križu.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da so se pričela vpisovanja v moško in žensko miniodbojko (letnika 1977, 1978 in mlajše). Prijave najkasneje do 23. t. m. v Borovem športnem centru od 17.00 do 19.00 ali po telefonu št. 51377.
ŠD JUVENTINA
iz Štandreža obvešča, da so te dni pričeli s treningi ekipe cicibanov (letniki '78, '79 in ’80). Treningi so vsak dan od 15.30 dalje na štandreškem igrišču. Podrobnejše informacije pri Ladiju Marchiju (tel. 21514) in Dariju Frando-liču (78158).
SHINKAI KARATE CLUB obvešča, da so se začeli tečaji v karateju. Obvešča tudi, da so letos odprta vpisovanja za otroke. Informacije na te), številki 227342.
ŠZ OLVMPIA
iz Gorice bo v kratkem pričelo z vadbo ritmične telovadbe, na katero vabi dekleta od 5. do 10. leta starosti. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 26. t. m., ob 15.30 v telovadnici združenja. Podrobna pojasnila dajejo v trgovini K2 Šport in v Katoliški knjigarni.
ATLETSKO DRUŠTVO BOR INFORDATA
vabi mlade od višjih razredov osnovne do nižjih razredov višje srednje šole na atletske popoldneve, katerih namen je spoznavanjem mladih z atletiko. Treningi bodo pod nadzorstvom trenerjev društva potekali od srede t. m., do srede oktobra vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure na stadionu na Kolonji.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 17. t. m., urad zaprt.
KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD POLET obvešča, da se bodo pričeli redni treningi za vse skuipine v ponedeljek, 19. t. m., po urniku, ki je objvaljen na oglasni deski na kotalkališču. Kotal-karska sekcija hkrati sprejema vpisnine za začetniški tečaj do 30. t. m. na kotalkališču Repentabrske ul. vsak dan, razen sobote in nedelje, od 19. do 20. ure.
Jugoplastika v Novi Gorici
Ljubiteljem športa, posebno košarke, se jutri v Novi Gorici obeta zares zanimiv dogodek. V mestu ob Soči bo namreč gostoval državni prvak, splitska Jugoplastika. Ekipa bo gost delovne organizacije Mesna industrija Primorske, s katero sodeluje. Zvečer ob 19.30 pa bodo Spličani v dvorani osnovne šole IX. korpusa odigrali srečanje proti Iskri Nova Gorica. (Ervin Čurlic)
JUTRI
NEDELJA, 18. SEPTEMBRA 1988
NOGOMET
NARAŠČAJNIKI
12.15 v Trstu, pri Sv. Alojziju: Monte-bello - Breg
NAJMLAJŠI
9.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: San Gio-vanni - Primorje; 12.15 v Trstu, Ul. Fla-via: Giarizzole - Breg; 10.30 v Bazovici: Zarja - SanfAndrea
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG
17. septembra 1988
Orkan Gilbert se bo vsak čas znesel nad Teksasom Iz ure v uro se daljša seznam žrtev in brezdomcev
BROVVNSVILLE (TEKSAS) Izumrla mesta, natrpane hitre ceste z nacionalno gardo v alarmni pripravljenosti, tako podobo je včeraj nudila teksaška in mehiška obala od Fort O' Connorja do Tampica v pričakovanju orkana Gil-berta, ki ga je prebivalstvo v paničnem strahu že prekrstilo v »morilski orkan«. V meteorološke statistike pa bo Gilbert zaradi svoje rušilne moči šel brez imena, bodoči rodovi se ga bodo spomnili kot orkan iz leta 1988.
Guverner Teksasa William Clements je proglasil izredno stanje, ki dovoljuje policiji, da spremeni vse ceste v enosmerne in s tem omogoči priobalnemu prebivalstvu lažji beg proti notranjosti. Pred tem je namreč prišlo do nepopisne zmešnjave, saj so ljudje v paničnem strahu zapustili obmorske kraje. Po prvih podatkih je tako zbežalo proti severu več kot 200 tisoč ljudi. V to število ni všteto prebivalstvo, ki so ga oblasti načrtno evakuirale z vseh otokov pred teksaško obalo (Galveston, South Padre, Mudstang, Port Aransas in Matagorda). Po napovedih meteorologov bi namreč morje lahko doseglo deveto jakostno stopnjo, tako da bi valovi dobesedno zalili te peščene otoke. Valov se bojijo tudi ob obali, kjer so lastniki športnih čolnov in jaht v zadnjih dneh skopali v zemlji jaške in vanje spravili svoja plovila. Oblasti so medtem že izklopile električno energijo in zaprle ventile vodovodnega omrežja. Ljudje so z deskami in tramovi zabarikadirali vrata in okna, pobrali najnujnejše in zbežali proti severu. Po zapuščenih ulicah vasi in mest sedaj patruljirajo edinice nacionalne garde in policije, da bi preprečile primere šakalstva. Prav tako so poostrili nadzorstvo nad cenami lesa, slatine, konzerv, ročnih svetilk, prenosnih električnih agregatov in razne kemping opreme. Nekaj brezvestnih trgovcev, ki so izrabili stisko ljudi, so že aretirali. Zapornike iz petih teksaških kaznilnic so evakui-
rali, prav tako so premestili na varno osebje, letala in ladje številnih vojaških oporišč.
Medtem ko Teksas s strahom pričakuje prihod orkana, ki se je sinoči nahajal le kakih 300 kilometrov od obale, je iz ure v uro bolj jasno kakšno razdejanje je povzročil Gilbert na svoji 3 tisoč kilometrov dolgi uničujoči poti. Na Jamajki je uradno izgubilo življenje 30 oseb, na Jukatanu je bilo 18 mrtvih, zaradi nalivov je v Venezueli umrlo 9 oseb. Uradnih podatkov iz Haitija in Dominikanske republike ni, po mnenju tujih dopisnikov, bo končni obračun žrtev še hujši, saj pogrešajo na stotine ljudi, predvsem ribičev. Mehiška vojna mornarica je že začela iskati pogrešane čolne in ladje. Pri tem tesno sodeluje s kubansko vojno mornarico, ki prav tako išče kakih 300 kubanskih ribičev. To pa ni edino sodelovanje, orkan namreč nadzoruje poleg ameriških letal tudi neko sovjetsko, ki v duhu novih odnosov med velesilama sodeluje z ameriškimi.
Na Jamajki je premier Edward Seaga po helikopterskem poletu otoka izjavil, da je razdejanje podobno eksploziji atomske bombe v Hirošimi. Samo na Jamajki je več kot pol milijona ljudi brez strehe. Mednarodni rdeči križ v Ženevi je že nakazal 5 milijard lir za prvo pomoč prizadetim na Jamajki. S temi sredstvi naj bi brezdomci preživeli prva dva najbolj kritična meseca po naravni katastrofi. Mehika in ZDA so že pričele zbirati pomoč, da bi čimprej odpravile posledice te najhujše naravne katastrofe zahodne poloble.
Kljub temu da je rušilna fronta Gilberta široka »le« 750 kilometrov, posledice občutijo na precej širšem območju. Silovito deževje pesti v teh urah domala vso Srednjo Ameriko in južne države ZDA. O poplavah poročajo iz Hondurasa, Belizeja in Salvadorja.
V vsej tej katastrofi pa so še najbolj zaskrbljene zavarovalnice, saj je lahko vsakomur na dlani, da bodo morale globoko seči v žep.
Slike (telefoto AP) nam nudijo tri različne, a komplementarne podobe rušilne sile orkana Gilberta. Kot je razvidno iz satelitskega posnetka se divji veter v vrtincu pomika proti Texsasu in Floridi, potem ko je z razdiralno silo oplazil Mehiko.
Prav v Mehiki je veter pihal s tako močnimi sunki, da je v Cancum Beachu, na otočku severovzhodno od Jukatana, odpihal ladjo na kopno in jo »parkiral« kar ob stanovanjsko poslopje. Fotograiski posnetek je kajpak slikovit, v Mehiki in na Kari-bih pa je zloglasni Gilbert terjal najmanj 50 človeških žrtev {v samem Cancumu je opustošil 40 odst. hiš).
Gilbertu na poti v Texas in Florido. Prebivalstvo je bilo pravočasno obveščeno, naj zapusti svoje domove in si poišče zaklonišča v varnejših krajih. Strah pred orkanom je povzročil množični beg iz mest. Na hitrih cestah so se vile nepretrgane kolone avtomobilov, ki so se pomikale po polževo. Prav zaradi tega so oblasti odločile, da uvedejo enosmerni promet in tako omogočijo hitrejši izhod iz mest, v katere ne sili več nihče.
V etiopskem letalu najmanj 31 mrtvih
ADIS ABEBA — Število mrtvih v četrkovi nesreči boe-inga 737 družbe Ethiopian Airlines je naraslo na 31, medtem ko je ranjencev 71, med katerimi jih je 12 zelo hudo poškodovanih. Kot je sporočil predstavnik etiopske letalske družbe, še vedno pogrešajo dve osebi. Glede državljanstva žrtev za zdaj še ni nobenih podatkov.
Letalo je letelo na liniji med Adis Abebo in Asmaro. Edini postanek je imelo v Baharju v severozahodni Etiopiji. Od tam je letalo povsem normalno vzletelo, nato pa je po vsej verjetnosti eden od obeh motorjev vsrkal ptiča in zato izgubil moč. Pilot je skušal pristati, vendar mu to ni uspelo in letalo se je pri trčenju ob tla tudi vnelo.
Prvo poročilo o nesreči je govorilo le o 19 mrtvih in o neznanem številu ranjencev. Ranjence so namestili v bahar-ski bolnišnici, tamkajšnjemu medicinskemu osebju pa so priskočili na pomoč tudi italijanski zdravniki, ki so zaposleni v okviru italijanskega projekta na področju Tana-Beles.
Imenovan novi vodja »puščic« iz Rivolta
RIM — Vrhovni štab italijanskega vojnega letalstva je za novega vodjo skupine Frecce tricolori iz Rivolta imenoval podpolkovnika Alberta Morettija, določil pa je tudi dva nova člana akrobatske skupine. Gre za podporočnika Giuseppeja Andreo Coggiolo in Norberta Walzla. Moretti bo svoj položaj prevzel z začetkom prihodnjega leta. Poveljstvo italijanskega letalstva je tudi sporočilo, da novo imenovanje nima nobene zveze z ranTsteinsko tragedijo in je bilo dogovorjeno nekaj tednov pred tragičnim mitingom v ZRN.
Frecce tricolori bodo imele svoj prvi mednarodni nastop po nesreči v Ramsteinu že v ponedeljek v Saragozi, kjer bodo proslavili 75. obletnico ustanovitve španskega vojnega letalstva. Italijanska akrobatska skupina bo le preletavala špansko letalsko oporišče, zračne akrobacije pa bodo izvajali letalci iz Francije, Velike Britanije in Španije.
Medtem pa se je število mrtvih v ramsteinski tragediji povzpelo na 64. Kot zadnji je umrl nek 35-letni moški, v bolnišnicah pa je še 20 ranjencev v kritičnem stanju.
Industrijska reklama in zlorabljanje otrok
MILANO — Učinkovita reklama je duša uspešne trgovine - menijo podjetni trgovci, ki so v tem smislu pripravljeni na vse. Z njihovo iznajdljivostjo pa se javnost večkrat ne strinja, tako je v Milanu te dni prišlo do prave vojne med odjemalci in trgovci.
Združenje Federcasalinghe, ki združuje gospodinje in ščiti njihove pravice, je zagnalo vik in krik zaradi reklamnega lepaka, ki ga je dal nalepiti lastnik tovarne, ki bo odslej izdelovala otroška oblačilca. Združenje meni, da je lepak preveč »seksi« (kolikor so otroci v svoji naivnosti lahko sploh seksi) in da otroka, ki se zvedavo ogledujeta, tvegata hude psihološke posledice. Odgovorni v komercialnem oddelku tovarne Primizia Bimbo sicer zatrjujejo, da nosi deklica pod hlačka-
mi še »zaščitne« kopalke in da njen radovedni prijateljček ni mogel videti ničesar. Milanske ženske pa se s takim opravičilom še zdaleč ne strinjajo. Preko odvetnika so zahtevale odškodnino zaradi vznemirjanja javnosti, denar pa nameravajo dodeliti modremu telefonu (klic v sili za ogrožene otroke). Za mala spogledljiva junaka pa Federcasalinghe zahteva psihiatrični pregled. V nasprotnem primeru bodo ženske sprožile akcijo, s katero nameravajo bojkotirati nakup oblačil tovarne Malizia Bimbo. Ta čas se še ne ve, kako se bo stvar iztekla.
Na sliki (telefoto AP): pa je obtoženi plakat, ki razburja milanske ženske.
Razkrili ozadje vohunske afere
LONDON — Angleški časopis The Guardian je v četrtek objavil daljši članek o ozadju afere, v katero je bil v ponedeljek vpleten funkcionar kubanskega veleposlaništva v Londonu Carlos Medina Perez. The Guardian ugotavlja, da je v ozadju streljanja, zaradi katerega so kmalu p° incidentu izgnali Pereza, bila vohunska afera, to trditev pa utemeljuje s pomočjo podatkov varnostnih služb. V bistvu, trdi dnevnik, je šlo za ponesrečeno akcijo ameriške službe CIA, ali bolje njenega odseka MI-5.
Po mnenju časopisa je CIA nameravala privabiti Perezu v njene vrste, vendar poskus je klavrno propadel že na samem začetku, saj se njeni agenti niso uspeli niti srečati z njim. Pri tej nameri ji je sicer pomagal nekdanji Perezov prijatelj, ki je pred časom zbežal na Zahod, vendar pa je ravno njegova prisotnost bila eden izmed vzrokov, da Je Perez začel streljati na agente CIA. Kaže, da je kubanskega funkcionarja zajela panika, to pa najbrž zaradi tega, ker je bila skupina agentov, ki ga je pričakala, preštevilnu-Agenti CIA so bili pri tem prepričani, da Perez sploh nirPa strelnega orožja, ko pa so spoznali nevarnost, so nemudoma zbežali z avtomobilom. Enega člana skupine pa so v naglici pustili na cedilu, tako da se je pri begu posluzi mestnega avtobusa. Vse to se je dogajalo pred Perezovim stanovanjem v bližini postaje Paddington. Ameriški agenu in Kubanec so tja dospeli z nekim fordom, Pereza pa prioU' kali za uro, ob kateri se je običajno vračal iz veleposlanik tva.
Kmalu po dogodku je britanska vlada izgnala funkci° narja, skupaj z njim pa je moral zapustiti državo tudi ku banski veleposlanik. S tem je hotela prikriti ozadje inc denta, vendar, kot kaže, zaman. Zgovorno je vsekakor del stvo, da britanska ministrska predsednica ni hotela spre govoriti o zadevi, kljub pritiskom opozicije v parlament ■
The Guardian je objavil tudi podatke o Kubancu,
ki ie
spremljal ameriške agente pred »razburljivim« srečanjem Perezom. Šlo naj bi za 41-letnega Florentina Aspihag Lombarda, ki je pred časom dezertiral iz vrst kubarts^ obveščevalne službe. V njo naj bi vstopil že pri Petna^Sn0 letih, vežbali pa naj bi ga svetovalci KGB. Pred	fl.
je nadzoroval neko mrežo t. i. dvojnih agentov in bil poslen v češkoslovaški prestolnici. Ravno od tam ie,nu^i skupaj z zaročenko zbežal v Avstrijo in se brž prid ameriški obveščevalni službi.