★
E3
PHIHOHSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto VI - Stev. 143 (1534)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, nedelja 2. julija 1950
Danes 6 strani - Cena 20 lir
Korejci naj odločajo o svoji usodi sami!
Vojna na Koreji je brez dvoma ena izmed tistih najstrašnejših posledic, do katere nujno vodi vsakršna politika interesnih sfer med najmočnejšimi . velesilami na svetu. Konkretno je v bistvu vojna na Koreji v tej politiki interesnih sfer borba med ZDA in Sovjetsko zvezo za strateške pozicije na Daljnem vzhodu. Obe velesili sta oborožili — vsaka na svojem interesnem vplivnem področju — Korejce. Vendar pa je pri tem Sovjetska zveza šla v oboroževanju ljudske republike Severne Koreje tako daleč, da so voditelji LR Koreje smatrali sedanji trenutek — vsekakor z vednostjo in odobritvijo vlade SZ — kot najugodnejši za osvoboditev južnega dela svoje domovine izpod ameriške Sigmanrejeve marionetske vlade. Toda njihova akcija je izzvala reakcijo ameriških imperialistov, ki so komaj dočakali, da bi jo izkoristili kot napad, p. prvi vrsti preko Varnostnega sveta ter s tem prikrili tudi druge svoje napadalne imperialistične akcije, ki jih — kot je primer s For-rnozo — že izvajajo.
Vojaška intervencija z bombniki, vojnimi ladjami in suhozemsko vojsko ameriških Imperialistov seveda ni nikakršna «policijska akcija», ki nai bi jo bil odredil Varnostni svčt, temveč komaj dočakano vmešavanje v notranje zadeve korejskega ljudstva. Najboljši dokaz za to so pač cinične be-sede ameriškega obrambnega ministra Johnsona, ki je dejal, da je ameriška intervencija v Koreji «najlepša ura Ameri-ke». pa ne samo iz teh in podobnih izjav ter napada na Formozo. temveč tudi iz cele-ja niza dejstev, ki označujejo ameriško imperialistično politiko na Daljnem vzhodu, lahko zaključimo, da je ameriška intervencija nasilni akt. na-Perjen proti korejskemu Ijud-stou čeprav se ZDA itgovzr-,. jajo, da Je njihova intervencija le posledica politike sovjetske zveze. Ta izgovor pač ne more zmanjšati odgovornosti voditeljev ZDA, odgovornosti, ki jo nosijo pred demokratičnimi množicami vsega sveta za poostritev in razširitev vojne na Koreji, namesto, da bi uporabili ves svoj vpliv za o-mejitev konflikta, za njegovo odstranitev in storili ose, da Pride korejsko ljudstvo do svo-
jjh pravic tako kakor si samo Zeli,
Vse to pa seveda ne zmanj-u]e odgovornosti za vojno na Koreji niti voditeljev Sovjetske Zveze. Borba korejsktga
demokratičnega ljudstva je
brez dvoma pozitivna in mu Pravice do te borbe ne gre. odrekati, temveč vsak iskren demokrat to borbo pozdravlja kot vsako borbo katerega koli zatiranega naroda za svojo osvoboditev izpod imperialističnih zavojevalcev ali pa ni;'-koviit lutkarskih podrepnikov. Vendar pa je pri tem poudariti dejstvo, da se osvobodilne borbe zatiranih ljudstev jro-Vsod ne krijejoshegemonistič-n° politiko Sovjetske zveze. Kajočitnejši dokaz za to nam je bila Grčija. Na Koreji pa imamo primer, da se ta Politika SZ trenutno krije Z borbo korejskega ljudstva. Zaradi toga voditelji SZ to borbo tudi izkoriščajo predvsem za svoj0 hegemonistično politiko in ;o tudi podpirajo, čeprav ne z odkrito oboroženo interven-ctlo kot delajo to ameriški imperialisti.
In v tej borbi med dvema bhperializmoma je pač najbolj žalostno prav dejstvo, da korejsko ljudstvo lahko posta-žrtev njune politike. Medtem ko ameriški imperialisti izrabljajo vojno na Koreji za hapade proti državam, ki so *e osvobodile imperialističnega jarma, jo Sovjetska z veta izkorišča za ustvarjanje v°jrie psihoze pod neiskrenimi Parolami borbe za mir in z
Konec konference
Mednarodne organizacije za delo
ŽENEVA, 1. — Mednarodna ^'Sanizacija za delo je imela 3vojo 33 konferenco, ki se je 2aMjučila danes s pozivom na "ocialen mir«, Konferenci so Prisostvovale delegacije 52 dr-aV- Včeraj je bila sprejeta utanska resolucija s progra-01 za borbo proti brezposelni. Proti tej resoluciji so gla-V^alt skoraj vsi predstavniki Selodajaicev.
Pred-
WASHlNGTON. 1 j aan'k pomorske uprave ZDA danes popoldne sporočil, da Vse paroplovne družbe ZDA »bvestiu, da je V|em trgovin.
‘Jb ladjam prepovedan vstop ; *0rejske vode, To navodilo dat glavni stan generala Mac Atihura,
raznimi podpisnimi akcijami Proti atomski bombi, ki bo «pravkar» padla na zemeljsko kroglo, pri čemer pa odkrito govorijo, da bi bilo dobro vreči na pr. vsaj dve atomski bombi na «titofašistično Jugo-slavijos, kol se dogaja pri nabiranju podpisov na pr. v Trstu. V. konkretnem primeru je borba za mir v. tem, da vojna na Koreji čimprej preneha, da se konflikt neutralizira in lokalizira, ne pa v tem, da se ustvarja vojna psihoza za neki tretji svetovni konflikt. To je dolžnost slehernega resničnega demokrata.
Predvsem pa je njegova dolžnost storiti vse, da se v svetu preneha s politiko vplivnih področij, ki je imela doslej za posledico vedno le vojne konflikte. To pa pomer ni: pustiti je treba korejsko ljudstvo na miru, da si samo uredi svoja notranja vprašanja, pri čemer se bodo napredne sile Koreje prav tako razvile, da bodo lahko odločile o spoji usodi!
Oba izvajalca politike interesnih sfer na Daljnem vzhodu pa se v korejske razmere prav gotovo ne vmešavata za-rad.i koristi korejskega ljudstva, temveč zaradi svojih koristi. Pač po pregovoru, da pes ne laja zaradi vasi, temveč zaradi sebe.
Kljub »policijski akciji" z letečimi trdnjavami ameriških imperialistov
jnžnokorejska vojska na begn
in namerava organizirati obrambno črto šele na reki Kunga, t. j. celih 120 km južno od reke Han • Splošna mobilizacija v LR Koreji od 18 do 36 leta starosti - Tudi Japonci in kitajski nacionalisti bi se hoteli pridružiti »policijski akciji" ameriških imperialistov
Neuelini protesti
proti zapostavljanju našega jezika
FRONTA V JUŽNI KOREJI, 1. — Ameriške čete prodira, jo proti severu proti Suvonu, da bi zaustavile pohod demokratične vojske LR Koreje. Juž-nokorejska vojska je popolnoma uničena in je na begu.
Ameriške suhozemske sile. ki prihajajo na Južno Korejo z ladjami ali pa z letali, morajo naglo na ogrožene položaje in sicer: zahodno in južnovzhodno od Seula, kjer so severnokorejske čete popolnoma razbile o-brambno črto na reki Han in napredujejo naprej proti jugu. Drugič, blizu Pusana na južno-vzhodni Koreji, kjer so se prejš. njo noč izkrcale čete demokratične vojske in ustvarile-mosti. šče 45 km severovzhodno od Pusana.
Prvo poročilo glavnega stana generala Mac Arthurja je bilo objavljeno ob 12. uri v soboto po krajevnem času omenja samo, da so se letalski boji pomaknili na sektorje, kjer so oporišča letalskih sil Severne Koreje. Poročilo omenja, da so nekaj ranjenih Američanov z letali odpeljali z Južne Koreje na neko japonsko oporišče.
Poročila, ki prihajajo iz Tae-jona, kjer stalno prihajajo ameriške sile, pravijo, da je polo-
žaj v bistvu neustaljen. Kaže, da mislijo ustvariti obrambno črto južnokorejskih sil na reki Kunga. ki teče od vzhoda proti zahodu kakor reka Han. Vendar pa se vije 120 km bolj na jugu oziroma 15 km severno od mesta Taejona.
Oddelki kitajske ljudske vojske. katere cenijo na 200.000 mož se baje zbirajo vzdolž reke Jalu. kjer poteka meja med Mandžurijo in Korejo. Pravijo, da so te čete obrožene z najmodernejšim orožjem, in da jih sestavljajo predvsem oddelki iz Notranje Mongolije. Neko a-meriško letalo Pod zaščito dveh lovcev je včeraj odvrglo na Severno in Južno Korejo 5 ton le. takov, ki pozivajo ljudstvo, naj bo mirno potrpežljivo in naj pogumno čaka na končnošfcmago. Letake so vrgli istega dne. ko je padel Suvon in so oddelki ljudske vojske predrli obrambno črto na reki Han. Uradno poročilo glavnega stana generala Mac Arthurja je popoldne javilo, da so Suvon ponovno za. vzele južnokorejske čete. Poročilo nravi, da se oddelki ljudske vojske, ki so prekoračili reko Han blizu Seula sedaj zbirajo približno 15 km severno od Seula. V zvezi s tem poročilom
poudarjajo, da so v noči 30. junija prvj oddelki ljudske vojske vdrli v območje mesta Su-vona, vendar pa da so bile sile prešibke, da bi lahko držale zavzete položaje.
Predstavnik departmana za. o. hrambo je danes izjavil, da je ameriško letalstvo 30. junija iz. gubilo dve lovski letali na reakcijski pogon in en bombnik. V istem času so ameriška letala izvršila 161 poletov. Skupina 17 letečih veletrdnjav je napadla in s pomočjo'radarja bombardirala tanke, kolone in zbirališča ljudske vojske vzdolž reke Han in zahodno od Seula. De-partman za mornarico je sporo, čil. da je !<.'iza križarka «Ju-neau» danes bombardirala vzhodnokorejsko obalo, kjer so se izkrcali oddelki ljudske voj ske. Učinki bombardiranja niso znani, ker jt bila operacija izvr. šena ponoči.
Več angleških pomorskih edi-nic se je pridružilo VII. ameriški pomorski skupini, ki je v vodah okrog Filipinov. Druge Smeriške pomorske edinice pa sodelujejo v južnokorejskih vo. dah. VII ameriški pomorski skupini se je pridružil tudi en avstralski rušilec. Ameriška voj-n'a mornarica poroča, da so se
VOJNA	NA	KOREJI	PRED
Velike države nočejo posredovanja češ da za to še ni prišel pravi čas
pina malih držav Varnostnega syeta skuša organizirati kam-
| pctUjU, UM Mi OlA Vludj. tjlfetio
J_K Koreje in Južne Koreje
sprejeli posredovanje Za mirno ureditev spora. Najooli aktivna v tem smislu je Indija, toda njen delegat je izjavil, da ni še prišel čas za posredovanje. Velike države so že namignile. da ne bodo podprle nobenega takega poizkusa, dokler Južna Koreja no bo dosegla zmage.
^ Medtem pa glavni tajnik OZN Trygve Lie preučuje možnost ustanovitve cabora. ki bi koordiniral dotok pomoči Južni Koreji. Imenovanje vrnovnega poveljnika za letalstvo in pomorske sile, ki se borijo za izpolnitev sankcij proti LR Koreji. Uvedbo belo modre zastave OZN namesto zastav posameznih držav.
Kaže pa, da Američani kljub temu niso naklonjeni tem trem zadnjim ukrepom. Do sedaj je 21 držav pristalo na sklepe Varnostnega sveta glede Kore. je. Samo CSR, Egipt, Poljska, SZ in Jugoslavija so se izrazile proti sankcijam.
Po neuradnih vesteh je Indijska vlada stopila v stik z vsemi članj Varnostnega sveta in predlagala nagle ukrepe glede sprejema LR Kitajske. Menijo da Je Indija v tej zvezi poslala note vsem državam, članicam OZN in da je indijski delegat pri QZN dobil nalog za nadaljnje postopanje v tej zvezi.
V zvezj s sklepi Varnostnega sveta glede korejskega vprašanja so grška, argentinska in vlada republike Čile sporočilc glavnemu tajniku, da podpirajo sklepe OZN. Poljski. delegat oziroma njegov namestnik pri OZN je včeraj izročil glav-nejnu tajniku OZN protest poljske vladg protj resoluciji Var-nostnegav sveta glede korejskega vprašanja in proti ameriškemu vmešavanju v zadevo.
Švedsko ministrstvo ža zunanje zadeve je zanikalo vesti švedskega tiska, da švedska vlada ne namerava odgovoriti na brzojavko glavnega tajnika OZN. Poročilo ministrstva pravi, da vsa švedska vlada in demokratična javnost odobravata resolucijo Varnostnega sveta glede korejskega vprašanja.
Člani komisije OZN za Kore. jo so sklenili znižati števila članov pri komisiji, ki bi se tako omejila samo "na člane ki so na Koreji. Do tega sklepanja je prišlo, ker hočejo, da bi komisija vzpostavila svol sedež na Koreji in ji tako omogočiti sta. len stik z VS, da bi bila obveščena o mednarodnem razvoju.
Ko se bo vrnil v Lake Success namestnik sovjetskega delegata Semjon Caraphin. ki je sedal na počitnicah v Moskvi, bo sovjetski delegat Jakob Malik od. potoval v prvi polovici t. m. na počitnice v SZ, Konštantin Zin-ščenko, drugi važni sovjetski, član glavnega tajništva OZN je odložil svoje potovanje v SZ zaradi korejske krize.
Angliji bi najbolj prijala razdelitev Eritreje
LONDON, 1. — Britanski u-radni viri so danes javili, da ostaja Velika Britanija zvesta svojemu predlogu o razdelitvi Eritreje. Angleško stališče je bilo objavljeno x času- ko j§
LAKE SUCCESS. 1 —^Sku-1 komisija OZN predložila svoje  poročilo, ki bi ga preučila generalna skupščina.
Ce bj razdelitev ne bila mo- j goča, tedaj bi Velika Britanija podpirala predlog za neodvisno Eritrejo V etiopski federaciji. Ro mnenju. Anglija bi namreč eventuelni mandat dal Rusiji možnost, da stopi y Afriko. Načrt za federacijo, ki so ga stavili delegati iz Afrike in Birme, določa vmesno' dobo treh let, ko bi imela upravo Anglija, nakar bi Eritreja postala. neodvisna enota pod e-tiopsko suverenostjo, s carinsko unijo in skupnim državljanstvom. V vmesni dobi bi britanski upravi pomagal svet, sestavljen iz predstavnikov Anglije, Etiopije, in Egipta.
Vsekakor pa je Velika Britanija mnenja, da bi bila najboljša rešitev vendarle razdelitev. Eitiopija bi si priključila centralni vzhodni del Eritreje s posebnimi jamstvi za italijansko prebivalstvo in druge manjšine poleg jamstva za posebne mestne statute za Mas-
sauo in Asmaro. Zapadna po- 110 odst. od normalne količine,
krajina pa naj bi se priključila Sudanu
V Londonu stavkajo
delavci pri transportu mesa
LONDON, 1. — Angleži so morali danes na «weekend» brez mesa in gospodinje pravijo, da je položaj glede preskrbe z mesom slabši kakor v dneh Dunkerqua. Do take situacije z mesom p® je prišlo paradi stavke šoferjev pri transportnih avtomobilih. Istočasno pa listi javljajo na prvi strani, da so se prekinila pogajanja za nabavo argentinskega mesa.
Cez 1400 vozačev In delavcev pri transportnih avtomobilih za meso, kj prevažajo meso iz pristanišča v skladišče, že en teden stavka, da bi doseglo povišanje plače za 19 šilingov na teden Edino meso, s katerim razpolagajo mesnice, pred katerimi so dolge vrste, je goveje meso v škatlah, pa tudj to v zmanjšanih obrokih. Svežega mesa pa je manj kot
in še tp je razdeljeno y posamezne mesa' /. y neenakih količinah. 600 vojakov s 300 kamioni je prejelo ukaz, naj razdeljujejo meso V škatlah vsem .mesnicam. Odkar se je pričela stavka niso odjemalcem na drobno več razdeljevali svežega meša.
Prvi odrazi korejske vojske v Italiji
PROTESTNA STAVKA V
zaradi intervencije ZDA na Koreji
Italijanski poslanik v Ameriki Tarchiani pa govori o „solidar-nosti italijanskega ljudstva" s tem, kar dela Amerika na Koreji
RIM, 1. — Vojna na Koreji ni v evropskih državah še nikjer povzročila takega ((vznemirjenja)) kot v Italiji. Medtem ko je italijanski poslanik v ZDA Tarchiani obiskal ameriško zunanje ministrstvo in tamkaj izročil italijansko noto o stališču, ki ga je italijanska Vlada zavzela glede vojne na Koreji, pa so se PP Italiji vršila razna več ali manj uspela zborovanja in celo stavke v protest zaradi yojne na Koren.
Italijanski poslanik v Wa-shingtonu je bil danes na zunanjem ministrstvu ZDA, kicr je izročil noto italijanske vlade, s katero izraža solidarnost z započeto akcijo na Koreji- Po obisku je Tarchiani izjavil novinarjem, da mu izfaz solidarnosti v njegovi noti diktiral italijanski zunanji minister. «Nota» je dostavil Tarchiani, »pravi, da smatra Italija, čeprav ni članica OZN, za umestno, da takoj izjavi popolno solidarnost italijanskega ljudstva t akcilo vlade ZDA v podporo ukrepov Varnostnega svets OZN«. Tarchiani je še dostavil, da v noti ni y ničemer omenjena možnost italijanske Oborožene pomoči pri akcijah Združenih' narodov na Koreji-
Tarchianijeya„ izjava Je seveda zelo pretirana, v kolikor omenja izraze solidarnosti italijanskega ljudstvu. Italijansko ljudstvo je namreč pokazalo, da ni tako zelo solidarno s tem,
kar počenjajo Američani na Koreji. Danes je bila V Torinu stavka v protest intervencije ZDA na Koreji. Delavci v Torinu so stavkali od 10.30 do 11. ure, transportni uslužbenci pa pol ure. Napovedanih je bilo tudi več protestnih sestankov. Vendar jih je le nekaj uspelo, ker je drugod policija preprečila, da bi se ljudje zbrali.
Italijanski odbor ((partizanov)) miru in pa demokrlstjan-ska propaganda sta pričela skoro istočasno lepiti plakate v zvezi z vojno na Koreji. Plakati prvih obtožujejo vlado, tisk in radio, da gredo po poti, ki vodi v prepad, na plakatih drugih pa piše, da SQ ((partizani miru napadli Korejo«. Tudi sindikalne organizacije so obla-vile svoje stališče. Tako seveda vladni sindikati odobravajo sklepe Varnostnega sveta, italijanska splošna zveza dela pa pravi, da vojna na Koreji ni vojna med državami, temveč posebno težak moment borbe, ki jo že leta vodi korejsko ljudstvo Severa in Juga za ustvaritev svoje enotnosti in državne neodvisnosti.
Veliko presenečenje Je izzvala vest' iz Francije o prepovedi razpečavanja lista «L’Unitii» v Franciji. Doslej z italijanske strani niso ničesar analognega ukrenili glede lista «Humani-te», glasila francoske KP, ki ga v Italiji še nudaljp redno prodajajo.
Kitajski petletni plan
PEKING, 1. — Agencija ((Nova Kitajska« poroča da je odbor za gospodarske in finančne zadeve upravnega sveta kitajske Vlade sklenil izdelati v drugi polovici t. 1. prvi petlet. ni gospodarski plan (1951-1955).
V istem času bodo izdelali go. spodarski načrt in proračun za leto 1951.
V ZDA huda bojazen
pred komunisti
WASHL\'GTON, 1. — Ameriški senat se ie danes sestal k posebni seji zaradi razpravljanja o zakonskem načrtu Mundt-Ferguson. Ro tem zakonu bi bfli namreč člani komunistične partije in organtza. cij, ki bi jih razglasili za prevratne, prisiljeni, da se registrirajo kot člani takih organizacij. Vendar je seja trajala samo 11 minut ter te bilo raz-pravljanje 0 omenjenem zakonu odgodeno na prihodnjo sredo, kajti seje s® je udeležilo sam« kakih 20 senatorjev, torej manj kot polovica legalnega števila, ki znaša 49.
Osem filmskih igralcev iz Hollywooda je moralo pred sodišče, ker so odklonili izjavo pred odborom za raziskovanje protlameriške dejavnosti, ali so komunisti ali ne. Sest izmed’ njih jih je bilo takoj obsojenih na eno leto zapora.
Spet smrtna obsodba
CSR
PRAGA, 1. — Sodišče v Ky-jovu je izreklo obsodbo na procesu, ki se je pričel v ponedeljek proti 14 osebam, ki so bile obtožene veleizdaje ln vohunstva. Glavni obtožehec Dvorak je bil obsojen na smrt, eden na dosmrtno ječo, ostali pa n«' različne zaporne kazni in na zaplembo premoženja, .
Veli močina po Evropi
RIM, 1. — V vsej Italiji zaznamujejo skoro tropsko vročino. Tako je bilo v Milanu 36 stopinj v senci, v Rimu pa 35 stopinj. V Španiji pa so zabeležili najvišjo letošnjo tempe-raturo v Cordovi z 61 stopinja mi na soncu, v Madridu je bilo 40 stopinj v senci jn v San S?-bastianu 50 stopinj na soncu.
RABAT, 1. — Danes zjutraj sta trčila avtobus poln potnikov in tovomi avto, natovorjen z ječmenom. Nesreča je zahteva
ia 20 mrtvih. Do nesreče ie prišlo zaradi prevelike brzine vozil.
po začetku pomorske blokade o-krog Koreje skušali oddelki ljudske vojske večkrat izkrcati na južnokorejški obali.
Ameriški visoki častniki, ki so v petek zvečer v naglici zapustili Seulo, se znova vračajo v mesto, od koder bodo nadalje, vali vodstvo operacij proti ljudski vojski. Oddelki ljudske vojske namreč so sicer prekoračili reko Han, vendar pa niso prodrli daleč.
V krogih državnega departmana pravijo, da bodo v treh dneh prepeljali na korejsko fronto celo ameriško divizijo 15.000 mož z vso opremo.
V Tokiu poročajo, da ie severnokorejsko letalo ob 13. uri po krajevnem času bombardira, lo japonski otok Cušima, ki leži med Japonsko in Korejo. Ker na otoku ni nobenega letališča, menijo da je letalo bombardiralo svetilnik, ki leži severno od otoka. Brezdvomno bodo letalske sile LR Koreje skušale zadeti v živo pomorske zveze med Japonsko in Južno Korejo, po kateri prihaja ameriška pomoč na Jušno Korejo.
Poročilo radijske postaje v Piongbiangu poroča, da so danes zjutraj oddelki ljudske voj. ske popolnoma osvobodili Jong. dugpo, važno železniško križišče, ki leži 10 km od Seula, na progi, ki veže Seul s pristaniščem Inčom. Radio Piongbliang je tudi javil, da je bilp v Severni Koreji proglašena splošna mobilizacija vseh mož in žena od 18 do 36 let starosti.
Departman za obrambo je sporočil, dp bodo oni Američani, ki žele kot prostovoljci na Korejo, lahko to storili. Predstavnik departmana je izjavil, da niso sprejeli nobenega posebne, ga ukrepa glede onih Američanov korejskega porekla,- ki se ne žele prijaviti za korejsko bojišče.
Glavni tajnik Jošidove vlade je danes.zjutraj izjavil, da bo Japonska nudila prostovoljce za vojaške operacije na Koreji, če bodo za to zaprosili Američani, Predstavnik vlade je izjavil, da Japonska- sama ne bo sprejela nobenega sklepa v tej zvezi, ker bj to nasprotovalo ustavi. Američani pa bi lahko povabili Japonsko, naj bi šlo le za policijsko akcijo v imenu OZN. Tajnik je dodal, da japonska vlada nima nič proti temu, če se Američani poslužujejo japonskih oporišč za vojaške operacije na Koreji. Predstavnik: vlade je dodal, da v morebitni tretji svetovni vojni ne bi mogla ostati nobena država nevtralna.
Mnenje Zilliacusa
Bivši poslanec Zilliacus, katerega so smjčas izključile iz laburistične stranke, je poslal londonskemu «Timesu» pismo, o katerem pravi, uda je nesmiselno obravnavati poštenost OZjv v korejskem vprašanju. Nadaljeval je, da je vprašanje o tem, ali stališči SZ t» Severne Koreje opravičujeta dejanja ZDA in angleško podporo, lahko predmet razprave. Cimpreje bosta Kitajska in SZ zavzeli svoji mesti v Varnostnem svetu bo tem bolje, kajti obe sta veliki sosedi Koreje. Brez sodelovanja Kitajske in SZ ne bomo mogli izvesti določil listine OZN niti ne ohraniti mir na Daljnem vzhodu«, je zaključil Zilliacus.
Kitajski odbor za mir je objavil izjavo, ki pravi, da so ZDA zakrivile napad na državno celotnost in suverenost nekaterih držav. Kitajsko ljudstvo in narodi drugih držav, na. daljuje izjava, so dovolj močni, da odbijejo vsak napad ameriških imperialistov. Gotovo je, da bo kitajsko ozemlje osvobojeno. Bravstako je korejsko ljudstvo gotovo svoje zmage, zatirani narodi pa si bodo priborili svobodo.
Misija nacionalistične Kitajske v Tokiu je izjavila, da ji ni ničesar znanega o odhodu s Formoze oddelkov nacionalistične Kitajske, določenih za Korejo. Ameriške vojaške oblasti pa s svoje strani nočejo dati nobenega komentarja. Kitajska misija pravi, da bi morebitni prihod nacionalističnih oddelkov na Korejo privabil kitajsko ljudsko vojsko, ki bi nastopila na strani LR Koreje.
Vesti o odhodu nacionalističnih oddelkgv na Korejo so po mnenju dobro obveščenih krogov resnične. Vojaške oblasti pa nočejo dati nobene izjave. Kitajske nacionalistične oblasti pa so vesti o odhodu nacionalistične vojske zanikale.
Poročilo ameriškega glavnega stana pravi, da je bila dane« dejavnost ameriškega letalstva zelo omejena zaradi dežja. Prav tako je bila omejena vsaka dejavnost na fronti. Cez reko Han so oddelki ljudske vojske postavili le dva nova lesena mostova. Tudi pomorske operacije ovira slabo vreme.
Indonezijski predsednik vlade Mohamed Hatta je v zvezi z dejstvom, da se je holandska vlada pridružila resoluciji Varnostnega sveta izjavil, da ne bo to imelo nobenega vpliva na stališče indonezijske vlade do korejskega spopada. Indonezija namreč ni članica OZN.
Angleški minister za vojsko je danes izjavil, da napad LR
Koreje «ne bo prinesel nove svetovne vojne«.
V zvezi s pošiljanjem kitajske nacionalistične vojske na Korejo je republikanski senator VVilliam Knovvland izjavil, da bo o tem vprašanju moral odločati izključno le general Mac Arthur. Senator je dodal, da so oddelki kitajske nacionalistične vojske, razen Američanov edini važni kontingent, ki v bližnji bodočnosti lahko dosežejo korejsko Bojišče.
Proslulo glasilo Informbiroja, ki izhaja v Bukarešti, piše o ‘korejskih dogodkih ter obsoja Trumanov sklep in napad juž nckorejskih sil na LR Korejo. V tej zvezi pa se seveda in-formbirojevsko glasilo z vso srditostjo zaganja proti jugoslovanski vladi. Glasilo, ki nos; ime «Za ljudsko demokracijo in trajni mir« pa v svojem članku proti jugoslovanski vladi daje z najbolj prostaškimi izrazi iz kominfcrmlstičnega slovarja dokaze, kakšen mir si zamišljajo ti krogi. Glasilo piše med drugim- ((Borba proti jugoslovanskim fašistom, zakl-tim sovražnikom miru je dolžnost vseh komunistov in vseh poštenih ljudi, katerim sta pri srcu mir in blagostanje človeštva«.
Glavni tajnik grške KP Za. hariades pa piše, «da predstav, lja ustanovitev osi Beograd Atene nevarnost za mir ter trdi, da je obnova prometnih zvez med Grčijo in Jugoslavijo posledica ustanovitve osi Ate ne-Beograd»,
Tajnik francoske KP Jacgues Duclos trdi v svojem članku, «da se bodo jugoslovanski narodi sami rešili klike izdajalcev. zločincev in vojnih hujskačev, ki vlada v Jugoslaviji«.
Takšna je kominformlstična iskrenost, ko govoričijo o miru.
Poročilo glavnega stana ljudske vojske pravi med drugim da so 29. in 30. junija oddelki ljudske vojske, ki zasledujejo umikajočega se sovražnika, napredovali od 5 do 15 km ter so osvobodili več krajev. V bojih je bilo ubitih ali ranjenih več kakor 9000 sovražnih vojakov in častnikov. Zajetih pa je bilo več kakor 3000 sovražnikov. Zaplenjenih je bilo 17 protitankovskih topov, 7 oklopnih vozil in 47 avtomobilov in motornih koles. Letalstvo ljudske Vojske je izvršilo več napadov, oviralo umik sovražnih edinic ter uničilo več skladišč munici-je. Več kakor 10 sovražnih letal je bilo uničenih na letališčih- 30. junija je ljudska vojska po ogorčenih borbah osvobodila neki otok.
V zvezi z ukrepi avstralske vlade ie poveljnik okupacijskih sil Commomvealtha na Japonskem, (ki so sestavljene izključno iz Avstralcev) dal na razpolago generalu Mac Ar-thuru 77. avstralsko letalsko eskadro Ioycev na Japonskem.
Vest, da bi neko severnokorejsko letalo bombardiralo otok Cušimo, odločno zanikajo bodisi japonske kakor tudi u- j meriške oblasti.
Palutana, ki jo je poslal županom slovenskih občin. Zahtevamo, da se smatra slovenski jezik enakopraven italijanskemu jeziku.»
Iz Boršta Pa smo prejeli prepis naslednjega protestnega pisma gen. Eddlemanu;
«S slovenske kulturne prireditve v Borštu, ki jo je izvajalo Prosvetno društvo «Straža» iz Pia vi j, dne 29. junija 1950, pošiljamo Vojaški upravi odločen protest zaradi diskriminacijskega ukaza št. 183, ki prepoveduje uporabo slovenščine kot, uradnega jezika in s tem zapostavlja pravice slovenskega naroda.
Zahtevamo, da se ta ukaz takoj ukine in da se na našem ozemlju, kjer živi več narodov, izvaja popolna narodnostna enakopravnost.»
Koroškim Slovencem!
Odbor Prosvetnega društva ((Marij Matjašič—Milana iz Trsta se najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je bilo bivanje našega pevskega zbora na Koroškem tako prijetno. Posebno zahvalo izrekamo Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu za lepo darilo, njenemu predsedniku dr. Zwitterju Franciju, ki nas je spremljal vsepovsod, Centralnemu pevskemu zboru za lepo darilo, tov. Kernjaku za poklonjeno pesem ter tovarišem Kropivniku, Kompušu, Martinjaku in Hartmanu za vso skrb za naše pevce. Najlepša hvala tudi vsem darovalkam cvetja. Te dneve bodo naši pevci o-hraniii v najlepšem spominu.
Odredba angloameriške voia-ške uprave štev, 183 in sramotilno pismo demokrščanskega predsednika cone dr. Palutana, ki prepoveduje v slovenskih občinah angloameriške cor!a uradno uporabo slovenskega jezika ali pa ga postavlja v sramotilno podrejenost italijanščini izzivata med slovenskim prebivalstvom nenehno silna ogorčenje, ki vidi v tem diskriminacijskem postopanju okupacijskih oblasti in italijanskih šovinistov v Trstu, nadaljevn nje fašistične rasistične politike proti slovenskemu preb valstvu.
Se vedno se vršijo po vseh slovenskih vaseh in tržaških predmestjih številni množični sestanki, na katerih prebivalstvo ostro obsoja raznarodovalno politiko oblasti. V teku preteklega tedna so se vrstile pri glavnem ravnateljstvu za ci-tliinc zadene gen. Eddlemanu delegacije in protestirale proti temu diskriminacijskemu postopanju.
Na množičnem sestanku O-svbbodilne fronte v SEMPO-LAJV je prebivalstvo razpravljajo o ukazu 183 in o sramotilnem pismu demokrščanskega predsednika cone ter prišlo do zaključka, da je treba napeti vse sile in zahtevati od okupacijskih oblasti, naj prenehajo z zapostavljanjem slovenskega jezika. Nadaljevanje fašistične politike je med Sempolajci vzbudilo silno ogorčenje. Na sestanku so soglasno sprejeli resolucijo, ki bo poslana okupacijski angloameriški vojaški upravi.
Prebivalci PADRIC so se na pobudo Osvobodilne fronte ravno tako zbrali na množičnem sestanku in obsodili oojaško in civilno oblast, ki hoče zadušiti slovenski jezik. Na sestanku so Padričani zavzeli odločno stališče in ne bodo odnehali z borbo, dokler ne bo slovenščina enakopravna italijanščini Tričlanska delegacija vaščanov je odnesla generalu Eddlemanu protestno pismo,
Tudi v mestu so bili v zadnjih dneh številni sestanki. Na l.. II. in V. terenu l. okraja so se zbrali člani Osvobodilne fronte in zavzeli odločno stališče proti raznaroflovalcem. Zlasti matere so poudarile važnost pravilne vzgoje snojih otrok in obsodile oblasti, ki na vsakem koraku zapostavljajo slovensko šolo. Na sestankih so bile spre-jete protestne resolucije, s katerimi tržaški Slovenci zahtevajo od angloameriške okupacijske uprave in od predsedstva cone, naj prenehata z nadaljnjim izvajanjem fašistične zakonodaje in prekličeta žaljive odredbe in ukaze, ki postavljajo slovenski jezik V Trstu v manjvredni položaj. Izglasovane protestne resolucije so bile poslane anglodmčriiki okupacijski oblasti.
Okrajni odbor Osvobodilne fronte za V. mestni okraj je poslal glavnemu ravnatelju za civilne zadeve generalu Eddlemanu naslednje protestno pismo:
«Okrajni odbor OF za V. mestni okraj je na svoji seji 29. t. m. sprejel resolucijo v zvezi z ukazom št. 183 z dne 2. 9. 1949 in Z okrožnico predsednika cone dr. Palutana z dne U. 5. 1950, ki nas spominja 25 let fašističnega režima in nasilnega raznarodovanja. V imenu vsega slovenskega prebival, stva našega okraja protestiramo in zahtevamo, da se sprejmejo naše zahteve in prekliče j „n.v7,,,u uhtuuvju, ki operira v | ukaz št. 183 ter okrožnica dr I korejskih vodah.
ttlori
BEOGRAD, 1. — Iz Beograda bo odpotovala umetniška folklorna skupina, sestavljena iz 40 umetnikov, ki bodo potovali v London na mednarodni folklorni festival. Na povratku iz Velike Britanije bo jugoslovanska folklorna skupina priredila nekaj predstav v Italiji.
Norveški študentje prispeli v Jugoslavijo
LJUBLJANA, 1. Danes je prispela v Ljubljano skupina 50 norveških študentov, ki so namenjeni v Zagreb, kjer bodo sodelovali pri gradnji hi* za študente skupno z Jugoslovani. Delali bodo 20 dni, nakar bodb obiskali glavne študijske centre v Jugoslaviji. Za jutri pri-čakujejo v Ljubljani skupino mladih Francozov.
Novi pravoslavni polnil v
BEOGRAD, I. — Sveti sinod srbske pravoslavne cerkve je izvolil danes s 33 glasovi proti 25 glasovom sremskega škofa Vikentija Prodanova za patriarha. Mesto patriarha pravoslavne cerkve v Jugoslaviji je bilo izpraznjeno, odkar je nedavno tega umrl patriarh Ga-vrilo.
OTAWA, 1. — Departman Za obrambo je javil, da bodo trije kanadski rušilci prihodnji leden odpluli iz pomurskega oporišča Esquimal v Pearl Harbour, kjer bodo dobili navodila preden se bodo pridružili ameri. škeniu brodovju, ki operira
Brazilija	je
v tekmi	z
RIO DE JANEIRO, 1. — Nogometna tekma za svetovno nogometno prvenstvo med Brazilijo in Jugoslavijo se Je končala z zmago Brazilije z rezultatom 2:0.
Jugoslovani in gotovo tudi Brazilci niso igrali še nikoli pred tako številno publiko kakor danes. Poročila namreč govore Q 170.006 gledalcev. Jasno je, da je vse to morje ljudi želelo zmago svojega moštva.
Ko se ie tekma pričela, je bilo na polju samo 10 Jugoslovanov, ker se je Mitič z glavo u-daril v strop nekega prehoda. Mitič je pričel igrati šest minut po začetku igre in prav v tem času je Brazilcem uspelo po Ademiru, srednjem napadalcu, doseči prvi gol.
Jugoslovani so takoj reagirali in dlje časa pritiskali proti brazilskemu golu, toda zaradi močnega kritja brazilske ob-brambe so Jugoslovani lahko poskusili streljati le iz daljave. Brazilci so pričeli potem zopet pritiskati, vendar so nekaj dobrih priložnosti zapravili. Prvi polčas se j« končal z edinim golom Brazilcev.
V drugem polčasu so igrali Brazilci celo bolje kot v prvem, medtem ko so Jugoslovani v drugem polčasu nekoliko popustili. V 23. minuti je uspelo Brazilcem zabiti še drugi gol po Zizinbu. Njihova zmaga ie bila s tem zagotovljena, obenem »a tudi zagotovljen vstop v nadaljnje tekmovanje za svetovno prvenstvo.
NEW YORK, 1. — Bob Ma-thias iz ZDA je postavil nov svetovni rekord v deseteroboju
z 8,042 točkami. Prejšnji rekord je pripadal Američanu Glennu Morrisu s 7900 točkami; postavil pa je na ollmpiadi 1936.
Koblet zmagovalec tudi m dirki okrog Si/ice
ZUERICH, 1. — Zadnjo eta-
po dirke okrog Švice je dobil Švicar Fritz Zbinden. Končni zmagovalec dirke pa je Švicar Hugo Koblet, ki mu sledi Luksemburžan Goldschmidt, nato Italijan Ronconi, zopet Luksemburžan Kirchen in nato drugi Švicar Kubler.
T'cmti konmi zmagovalce
li clillii oli'io(j fhmtilie iu Jtoveuije,
LJUBLJANA, 1. — Na stadionu v Ljubljani se je danes končala V. dirka okrog Hrvat-ske in Slovenije s sijajno afirmacijo Italijanov. Današnja e-tapa je bila najtežja tako zaradi silne vročine kakor tudi zaradi težavnosti same proge, saj je bil danes na vrsti Vršič * »voiimi 1650 m..
Strmina se je pričela v Trenti, kakih 30 km iz Bovca, kjer je bil začetek današnje etape. Od Trente dalje se je začela skupina dirkačev razbijati. Od ostale skupine se je odtrgal Jugoslovan Grelzer, ki sta mu sledila Italijana Arduino in Fanti. Vendar je Grelzer razliko med njim in zasledovalci še povečal, toda po 3 km je moral odnehati m padel je na jla izčrpan. pri 7 km strmine sta morala obadva Italijana, ki sta bila do tedaj na čelu, občutno popustiti, jako da je preko Vršiča prešel prvi Malabrocca ob 14.10. Približno dve minuti pozneje je sledil Fanti, čez 3 minute Arduino. čez 7 minut Fontanot, čez 7 in pol minut
Jugoslovan Sironi nato Varga Franclja, Trst B in Avstrija.
in ostali tekmovalci, večinoma zelo daleč drug od drugega.
Pri spuščanju z Vršiča kakor tudi potem n® cesti od Jesenic do Ljubljane so mnog, dirkači, ki so močno zaostali, zopet nekoliko pridobili na času. Malabrocca ki ie prvi prispel na Vršič, s; je pridobil dragocene tri minute. Na cilj v Ljubljano so prispeli v sledečem vrstnem redu: 1) Fanti (Italija), 2) Varga (Jug B-), 3) M«, labroeca (it.), 4) Gargioli (It.), 5) Scheei (Luksemburg), 6) Arduino (it.),	7) Fontanot
(Trst), 8) Sironi (Jug. A.), 9) Ročič (Jug. B),	10) Colja
(Trst A).
Fanti je zmagal tudi v sploš-ni oceni, kjer mu sledijo: Varga (Jug.), Malabrocca (It.), Gargioh (It.), Arduino (It.), Sironi (Jug. A), Colja (Trst A), Fontanot (Trst A), Scheer (Luksemburg), Petrovič (Jug.) itd..
Med moštvj je zmagala Italija, ki ji sledi Trst A, nato Jugoslavija A, Jugoslavija B,
Tov. Vojmil Spanger
VOJMIL SPANGER, rojen 24. 11. 1919 na Proseku, iz znane antifašistične družine, je že v svojih mladih letih občutil vso krutost fašističnega nasilja, ki se je tedaj izvajal proti demokratičnemu gibanju in še posebej proti Slovencem. Kot posledica tega nasilja in njegove zdrave narodne zavesti je že kot šestnajstletni mladenič zbežal v Jugoslavijo, kjer je dobil zaposlitev v Mariboru vse d0 nacifašističnega napada na jugoslovanske narode,
Ker so bili vsi njegovi sorodniki in znanci pregnani in odvedeni v razna taborišča, se je izmaknil nacifašističnemu kremplju in se napotil proti domu, kamor ga je gnala želja po rojstnem kraju. Junija 1941 je prispel v Trst.
Ze v jeseni leta 1941 je začel Zbirati okrog sebe mladino in jo seznanjal z borbo, ki je tedaj divjala v okupirani domovini.
V začetku l. 1943. so ga italijanske oblasti odvedle v «bai-taglicme specialen v Aguilo, kjer je ostal do zloma Italije. Po povratku se je takoj oprijel dela po mladinski in OF liniji, in tako nadaljeval vse do dneva aretacije. Njegovemu požrtvovalnemu in doslednemu delu gre precej zasluge za čvrsto organizacijo, ki se je razvila v vaseh openskega okraja, in to posebno na Proseku, Kon-tovelu. Velikem Repnu itd.
Ko ga je zločinski okupator zajel v vasi Repnič 19. junija 1944. so ga, odvedli v sežanske zapore, po treh dneh pa v tržaške, od koder so ga po nekaj dneh odpeljali v zloglasni bunker na Trgu Ober-dan. Kljub temu da so pri njem dobili mnogo znakov delovanja in ga v zvezi s tem zverinsko mučili, ni sovražniku uspelo iztrgati iz njega niti besedice, ki bi lahko škodila po-kretu.
Vrhunec divjega početja je pokojni Vojmil doživel v zloglasni utrdbi SS na Trgu Ober-dan v Trstu, kjer so ga do smrti mučili in pobili, nato pa ga verjetno 30. junija ali pa 1. julija odvedli v morilnico v rižarni, kjer je žrtvoval svoje mlado življenje v borbi proti temnim silam Zn boliše življenje svojega naroda in narodov sploh.
Taki so bili junaki med junaki, ki so brez strahu zrli smrti v obraz zavedajoč se, da njih žrtev n* bo zaman!
Slava padlim borcem!
Tine
Dve nesreči
Vč rn' sta se v Trsti prime rili dve nesreči, ki na sr čo nista zahtevali hudih p~sPdic. Prva se je primerila na občin, j skem posestvu v Znvljah, kjer ; je 30-letnemu Renatu Emanuelu ! iz Senigallije, s-daj stanujoče- 1 mu v Trstu, pri d-lu padel na d sno noga ež^k ko- želez- t r mu jo tako poškodoval, da bo moral ostati okolj 30 dni v bolniški oskrbi.
2rtev druge nesreče pa J? postala 17-letna Bruna Carpani j iz Rocela 691, ki se je ponesre- j čila pri igranju košarke na 1 igrišču v Vicolo Ospedale Mili. I tare, kjer je med igro padi- | po tleh ter si zlomila desno za- . pestje. Na ortopedskem odde ku tukajšnje bolnišnice se bo morala zdraviti okrog 40 dni.
Kolika Casa bo Se trajalo mešetarjenje MLADINA ZAHTEVA PREKLIC s slovensko Solo v Ul, sv. Frančiška kflvlineaariovaiconskegamriseH
Slovenska šola ima na Tržaškem ozemlju enake pravice kot italijanska - Tem pravicam se slovenski starši ne bodo odrekli
Popravljalna dela v šoli v Ul. sv. Frančiška so gotova — prišel je torej čas, da bi gospodje iz odgovornih krogov izpolnili svojo besedo, ki so jo dali upravičeno zaskrbljenim staršem slovenskih gtrok ob priliki začasne selitve slovenskih razredov iz te šole.
Kdo izmed nas se ne spominja obljub, ki sta jih dala takrat polkovnik Marshall / in prof. Andri, ko sta zagotovila, da se slovenska šola zopet povrne v svoje prostore? Zelo značilno pa je dejstvo, da se s temi obljubami prav nič niso strinjale izjave prof. Rubinija in ravnateljice italijanske šole Košutove. ki seveda že takrat nista bila istega mnenja. Eden kot drugi sta namreč ob raznih prilikah izjavila, da se slovenska šola v nobenem primeru ne bo povrnila v šolsko poslopje v Ul. sv. Frančiška. Ali so bile to samo njune preroške sposobnosti, ali pa dokaz »boljših« in «točnejših» informacij?
Slovenski starši, ki so se zavedali. da je nastala z začasno selitvijo nevarnost, da se ta za-
več vrniti v Ul. sv. Frančiška, ker se bodo tja preselile italijanske učenke, ki obiskujejo sedaj šolo na različnih krajih. Obžaloval je, da je delegaciji staršev pred časom obljubil vrnitev v prejšnje prostore ter je poudaril, da so medtem italijanske šolske oblasti »brez njegove vednosti ukrenile drugače«. Izjavil je še, da prevzame osebno jamstvo, da bo slovenska šola dobila v Ul. Rismondo boljše prostore, kakor jih je imela doslej ter da se bo osebno za to zanimal ter si tudi te prostore sam ogledal. Ker je delegacija slovenskih staršev omenila, da je prof. Rubini izjavil, da bodo morali prej izprazniti neko drugo šolo, preden bi lahko prišli slovenski razredi v šolo v Ul. Rismondo, je polkovnik Marshall odgovoril. da bi v tem primeru dobili slovenski učenci ponovno prostore v Ul. sv. Frančiška.
Opravičevanje polkovnika Marshalla ter njegove obljube seveda niso potolažile slovenskih staršev, kaj še, da bi jih pomirile ter prepričale o «do-
se bodo s takšnim postopanjem slovenski starši sprijaznili ter pristali na razne »kombinacije« na škodo slovenskega šolstva?
Ce so se kaj takega nadejali, so se zelo motili. Slovenski starši, kot tudi vsa poštena javnost, se s takimi .dejstvi’ in opravičili ne bodo zadovoljili. Zato vztrajajo pri svoji upravičeni zahtevi, da se slovenska šola ponovno preseli v prostore v Ul. sv. Frančiška ter da se slovenskim razredom nakažejo tudi primerni prostori. Naj odgovorni krogi kot tudi italijanski šovinisti ne poskušajo ovirati povratka slovenske šole, ker bodo naleteli na odpor vsega poštenega demokratičnega prebivalstva. Enkrat za vselej naj si namreč zapomnijo, da imata na našem ozemlju prav enake pravice slovenska in italijanska šola pa čeprav slovenski šoli te pravice nekateri tako radi odrekajo. Za o-brambo teh pravic so slovenski starši pripravljeni stopiti v še bolj odlločno borbo, od katere ne boste odnehali prej, dokler ne bo vprašanje namestitve slovenskih šol pravično rešeno.
Na kakšen odločen odpor je naletel protidemokratični u-krep conskega predsednika, ki ne dovoljuje sklicanja II. kongresa ZAM z jalovim izgovorom «zaradi ohranitve javne varnosti«, so protestne resolucije, ki jih dnevno prejemamo od aktivov naše mladine in v katerih odločno zahtevajo dovoljenje za sklicanje njihovega kongresa.
Predsedstvu c o n e TRST
Mladi, antifašisti iz Sv. Alojzija, zbrani na svojem rednem sestanku, odločno protestiramo proti prepovedi sklicanja našega kongresa.
Do tega krivičnega ukrepa je prišlo samo zaradi tega, ker je ZAM tista mladinska organizacija, ki se bori za pravice mladine, za bratstvo med Italijani in Slovehci obeh con Tržaškega ozemlja.
Zahtevamo od predsedstva cone in g. Palutana potrebno dovoljenje za sklicanje 11. kongresa ZAM.
Smrt fašizmu
svoboda narodu!
Predsedniku cone prof. Pa-lutanu
TRST
Antifašistična mladina, z Op-
čin, zbrana na svojem predkongresnem zborovanju dne 28. junija 1950, energično protestira preti Vašemu krivičnemu ukrepu, s katerim prepovedujete sklicanje II. kongresa Zveze antifašistične mladine Tržaškega ozemlja.
Ugotavljamo, da ima Vaš samovoljen ukrep namen ovirati nadaljnji razvoj in delovanje naše organizacije. To je v. nasprotju z psakim demokratičnim načelom. Sklicujemo se na dejstvo, da se je mladina iz naših vrst v NOB borila Z orožjem v roki proti takemu zatiranju demokratičnih načel. S prepovedjo tega kongresa ponovno dokazujete, da se za oviranje demokratičnega gibanje v Trstu poslužujete popolnoma fašističnih načinov.
Ponosni smo na svojo politično zrelošt in Vaša, utemeljitev prepovedi ezaradi ohranitve javne varnosti» nas ne bo ovirala pri našem nadaljnjem delu, temveč okrepila našo borbenost in odločnost v terjanju demokratičnih pravic vsega delovnega ljudstva.
Zahtevamo preklic Vašega krivičnega ukrepa.
Smrt fašizmu
svoboda narodu!
Ojačane, dne 28. junija 1950.
TAKO SRAMOTNO DEJANJE ITALIJANSKE UPRAVITELJICE SOLE V UL. SV. FRANČIŠKA, KI JE ZAKLENILA SOLO, DA JE MORALA UČITELJICA VPISOVATI SLOVENSKE OTROKE KAR NA CESTI, SE NE SME VEC PONOVITI. ZA TO SO ODGOVORNE MERODAJNE OBLASTI.
časnost spremeni v trajnost, so bili seveda zelo nezaupni ter so takrat proglasili celo stavko. Živo jim je namreč stopil pred oči dogodek, ko je prav ista ravnateljica Košuta pred dvema letoma zaprla slovenskemu učiteljstvu šolske duri tako, da so morali vpisovati svoje učence na cesti. Nad tem fašističnim izpadom se je tedaj zgražalo vse pošteno demokratično tržaško prebivalstvo, ki je nesramno postopanje zgoraj omenjene ravnateljice ostro obsodilo. Slovenski starši so že takrat sklenili, da bodo z vso odločnostjo preprečili vsak na-dalnji poizkus izigravanja pravic, ki jih ima slovensko šolstvo na našem ozemlju ter da bodo slovensko šolo branili. Zato so pazljivo spremljali vsa popravljalca dela v šoli v Ul. sv. Frančiška.
Cim so bila popravljalne dela izvršena je odšla 26. junija k polkovniku Marshallu delegacija slovenskih staršev, da bi ga spomnila na dano besedo. Polkovnik Marshall je delegacijo sicer zelo prijazno sprejel, vendar ji je javil ,da se slovenska ljudska šola ne more
brih namenih« odgovornih o-blasti za ureditev vprašanja prostorov za slovenske šole,-Slovenska šola se mora iz poslopja v Ul. sv. Frančiška u-makniti samo zato, da bi bile lahko italijanske učenke, ki obiskujejo sedaj šolo na različnih krajih, skupaj v enem poslopju? Ko je polkovnik Marshall dal slovenskim staršem to izjavo se ni spomnil na vse krivice, ki jih je zadalo višje šolsko nadzorništvo prav slovenskim šolam. Ali se je morda spomnil, da se nihče izmed odgovornih činiteljev do sedaj še ni pobrigal za rešitev vprašanja dodelitve primernih prostorov za slovensko srednjo šolo. medtem ko so prav ti pokazali povsod in ob vsaki priliki tolikšno skrb za čim boljšo namestitev in ureditev italijanskih šol?
Koliko časa nameravajo odgovorne oblasti tako nesramno mešetariti s slovensko šolo? Vprašanje slovenska šole postane za odgovorne činitelje-«važno» le tedaj, ko je vprašanje namestitve italijanski šol že popolnoma urejeno? In ti odgovorni činitelji mislijo, da
Zaradi obrekovanja in laži obsojeni sodelavci kominformističnega »Dela"
Odgovorni urednik Dušan Kodrič obsojen na devet mesecev, ko-minformistični lažnivec Ivan Vodopivec na osem mesecev zapora in jima ni mogla niti njuna fašistična priča prav nič pomagati
Našega tov. Jožeta Škrka ni spravilo ob dobro voljo lažnivo natolcevanje tržaškega kominformističnega «Dela», ki je pred letom dni nanizalo kup laži na njegov račun, pri čemer je «Delu» v dobršni meri pripomogel šempolajski lažnivi kliukec Ivan Vodopivec. Cim pa je «Delo» vrglo tov. Škrku očitek, da se je med vojno paj-dašil s fašisti in nacisti, tega ni mogel več prenesti, kakor bi tega rie mogel prenesti noben tržaški Slovenec, ki se je udejstvoval v Osvobodilni fronti in ki nima kosmate vesti kot razni Gombacciji. In tako je prišlo do ovadbe sodišču. To je s predvčerajšnjo razsodbo potrdilo nelaskavo mnenje, ki ga ima javnest že dalj časa o ((Delu« in njegovih sodelavcih.
Na začetne očitke Ivana Vodopivca o sodelovanju tov. Škrka z bivšim županom Bro-vedanijem, g, prilastitvi nekih prispekov, ki so jih zbrali ju-sarji in q tem, da je bil gozdni komisar med okupacijo, je ta zahteval od »Dela« uradni po-pravek v smislu tiskovnega za. ko^a. Toda «Delo» je na to odgovorilo s ponovnimi natolcevanji, nakar je tov. Skrk vlo. žil tožbo proti odgovornemu uredniku «Dela» Dušanu Ko-
Počitnice so tu...
Dijaki so se oddahnili. V Dobitnicah si bodo nabrali novih sil za nove napore pri učenju v novem šolskem letu.
«Dijaška matica« tudi misli kako bo še pomagala slovenskemu dijaštvu. Razpisala je vlaganje prošenj za sprejem v dijaški dom in za podpore. Razpisala je počitniške tečaje za dijake s ponavljalnimi izpiti.
»Dijaška matica« ni pozabila na naše dijaštvo. Komur je mar čim lepši razvoj naše učeče se mladine naj ne pozabi »Dijaške matice«. Postane naj član »Dijaške matice« in ob vsaki priliki naj prispeva v njen podporni sklad.
driču in Ivanu Vodopivcu. Iz tega se je izcimilo več razprav, pri čemer ie tov. Skrk pokazal, da je vedno pripravljen na poravnavo, čim bi «Delo» preklicalo klevete in poravnalo stroške ovadbe in procesa. In dočim se je «Delo» malone že sporazumelo celo glede vsebine preklica, se je Ivan Vodopivec temu uprl, zaradi česar ga je zapustil celo njegov pravni zastopnik edvetnik Zebnaro, ki je bržkone takoj uvidel, da se z nizkotnimi lažnivci ni vredno ukvarjati.
Tov. Skrk je šel celo lako daleč, da je tako «Delu» kakor Vodopivcu dovolil dokaz resnice, čemur bi se lahko uprl in česar sta se oba v polni meri poslužila ter privlekla pred so. diščs kot pričo samega Brcve-danija, bivšega nabrežinškega fašističnega župana. Vendar ju tudi fašistične priče niso mogle rešiti, kajti nihče ni mogel potrditi laži, ki sta jih v «De-j lu» napisala Dušan Kodrič in Ivan Vodopivec.
Po dolgem posvetovanju je sodišče razglasilo razsodbo, ki pravi, da se obtoženi Dušan Kodrič, odgovorni urednik »Dela«, obsoja zaradi obrekovanja na 9 mesecev zapora in 90.000 lir globe, obtoženi Ivan Vodopivec pa na 8 mesecev zapora in 80.000 lir globe. Poleg tega morata oba obtoženca poravnati vse pravdne stroške in odškodnino, ki jo b0 določilo civilno sodišče ter v eni prvih številk «Dela» objaviti gornjo obsodbo.
Obramba tov. Škrka se ni spuščala na politično področje, marveč je zadevo obravnavala le s pravnega stališča. Vendar je v odgovoru branilcem Kodriča in Vodopivca poudarila, da tržaški Slovenec ne prenese očitka pajdašenja z nacisti in fašisti v dobi, ko je za ves slovenski narod veljala zapoved kulturnega molka in so se morali zaradi kršitve te zapo. vedi zagovarjati cel0 mlado, letniki, ki so med okupacijo nastopili z nedolžnim glasbenim programom na ljubljanskem radiu. Zato je tu tov. Škrka,
znanega zavednega slovenskega naprednjaka med vsemi najbolj prizadel ta lažnivi in krivični očitek ter ga pripravil do tega, da si je iskal zadoščenje na sodišču in razgalil pred javnostjo podle lažnivce.
Sodišču je predsedoval dr. Blando.
Tov. Škrka, ki se je priglasil za civilno stranko, je zagovarjal dr. Tončič. Dušana Kodriča odvetnik Zennaro, Ivana Vodopivca pa odv. Bologna.
lomile Ane Benev
KOLEDAR
O-leclati&če - - 'Jladic-
NEDELJA 2. julija
Obisk D. Marije, Dragomana Sonce vzide ob 4.19, zatone ob 19.58, Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 22.20, zatone ob 6.56.
Jutri ponedeljek 3. julija
Hijacint, Nada
Pionirji !
Vse pionirje in njihove prijatelje vabimo na pionirsko kulturno prireditev, ki bo danes 2. julija cb 9. uri na stadionu uPrvi maj« (malo igrišče). Na programu bo razvitje prapora pionirske družine iz Skorklje, recitacije, petje, igrica »Rdeča kapica« in lutkovna predstava Nastopili bodo pionirji iz Skorklje in pionirji Prosvetnega društva »Oton Zupančič«.
Vabimo, da si ogledate razstavo ročnih del pionirjev iz Skorklje, ki bo odprta danes 2. julija ves dan y dvorani v Ul. R. Manna 29.
PROSVETNA DRUŠTVA
Tržaški zvon — V ponedeljek 3. t. m. bo važna pevska vaja zaradi nastopa v radiu. Udeležba obvezna.
OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE
Upravni odbor Glasbene matice v Trstu sklicuje redni občni zbor v sredo 5. julija t. 1. ob 20 v glasbeni sobi, Ul. R. Manna 29, s sledečim dnevnim redom.
1. Poročila funkcionarjev u-pravnega odbora;
2. Poročilo nadzornega cdbora;
3. Volitve upravnega in nadzornega odbora;
4. Razno.
Ako ne bo cb določeni uri zadostno število prisotnih, bo občni zbor po! ure kasneje ob vsakem številu navzočih (čl. 23 društvenih pravil).
Danes Meren ZAM
Vabimo predstavnike delegatov cone A, ki so bili izvoljeni za II. kongres ZAM, na konferenco, ki bo danes 2. julija v prostorih mestnega odbora ZAM, Ul. Machiavelli 13. Začetek točno ob B.30.
Vabljeni so tudi člani ZAM mestnih okrajev.
Mestni odbor ZAM za Trst
LahMIelski treningi ZOTII
Lahkoatletska sekcija ZDTV vabi člane športnih društev, mladince in mladinke na redite treninge, ki se vršijo vsak torek in četrtek od 18. ure dalje, ter vsako nedeljo dopoldan na stadionu «Prvi maj«. Trenirajo se sledeče panoge: teki od 100 do 5000 metrov, skoki v daljino in višino, meti krogle, kopja in diska. Vsi treningi so pod tehničnim vodstvom ZDTV.
Vabljeni so tudi začetniki, ki se bodo pod strokovnim vodstvom izurili v lepem lah-] koatletskem športu.
Včeraj popoldne so na Kon-tovelu pokopali 20-letno Ano Danev, ki se je pred dnevi smrtno ponesrečila v Ampezzu. Pogreba se je udeležila velika množica domačinov, znancev in. prijateljev pokojnice iz bližnjih vasi. Tovarišica Ana Danev je bila aktivna članica prroseško - kontovelskega prosvetnega društva «lvan Vojko« in pevka domačega mešanega pevskega zbora Na njeni zadnji poti so jo spremljali poleg številnega občinstva tudi njeni najbližji tovariši in prijatelji člani pevskega zbora, ki so zapeli več žalostink. Nesreča, ki je prizadela mlado Anico, je pretresla vse vaščane, ki so A-nico poznali kot pošteno in zvesto tovarišico. Ob tej priliki člani uredništva našega lista ponovno izražajo družini pokojne Amice svoje sožalje.
KONCERT CIVILNE POLICIJE
Dar.es ob 20. uri bo na Trgu pri Sv. Jakobu koncert godbe Ci, vilne policije. Na programu so Dvorak (četrti stavek V. simfonije - «Iz novega sveta«), Ponchiel-li (Gioconda), Bizet (Arležanka), A. Diversi (tržaška rapsodija). Vodi dirigent inšp. P. Mansi.
Razbremenitev zemljiškega davka
Ponovno opozarjamo vse kmetovalce, ki plačujejo davek na zemljišča, ki se nahajajo čez demarkacijsko črto, med cono A in jugoslovanska, cono ali med STO In Jugoslavijo, naj se čimprej zglasijo v uradu Kmečke zveze, ki bo na željo članov vlagala potrebne prizive za razbremenitev zadevnih davščin.
Prireditve in razstave na naših šolah
Razstave in prireditve ob zaključku šolskega leta so že pri. šle v navado. Mnogo zanimanja vlada Za njih in starši jih z veseljem pričakujejo. Ko pregledujejo pismene izdelke, risbe in ročna dela spojih otrok, se čudijo uspehom in priznavajo trud učiteljstva.
Letošnje razstave so povsod prirejene z veliko natančnostjo. Letos jih posebno odlikujejo narodni motivi, ki so stopili že v izdelkih nižjih razredov v ospredje. Narodni motivi so posnetki okraskov, ki jih vidimo na naših narodnih nošah, na pohištvu in predmetih, ki so jih uporabljali naši dedi in pradedi. Narodni motivi so našli mesto v risbah ter ženskih in moških ročnih delih. Ce bodo naše šole še boli upoštevale narodne motive, bo vel z razstav še močnejši duh slovenske kulture.
25. junija je bila šolska prireditev pri Sv. Jakobu. Točka je sledila točki, vsaka najskrb.
neje pripravljena in lep0 podana. Petje, celo samospevi, prizorčki, rajanje, simbolične vaje in pogum nastopajočih, vse je bilo vredno pohvale, zlasti še pravilen govor nastopajočih otrok, k; Se od leta do leta izboljšuje tudi v tem delu mesta, kjer slovenski otrok sli-žt le italijansko govorico na cesti in v mnogih primerih tudi doma.
Tudi razstavljena ročna dela, deška in dekliška, risbe, pismeni izdelki, prav vse je občudovalcu kazalo, kaj in koliko zmorejo otrokov um in roke pod modrim vodstvom pravega vzaa-jitelja-ice. Iz kritike otrok, ki je tudi merodajna, se je slišalo, da so najlepše risbe one, ki so barvane z vodenimi barvicami. Povsod, tako v ženskih kakor v moških ročnih delih so bili upoštevani narodni motivi, ki so dali razstavi pestrost in živahnost.
Osnovna šola na Opčinah se Je letos domislila nekaj nove-
ga in pripravila «Prešernov kotiček«. Pod sliko našega velikega pesnika so bile lutke v narodnih nošah, mnogo ročnih del v pestrih barvah. Iz kotička je dihalo življenje, ki ga je pestrost barv širila po vsej sobi.
Oko je kar obstalo na krasnih prtih, prtičih in blazinah, na drobnih križcih všivanih v tkanino z največjo natančnostjo. Krasne rezbarije so razstavili dečki višjih razredov, a tudi on; nižjih so pokazali, kaj zmorejo. Tudi bombažaste in volnene pletenine so prišle do veljače.
Prav tako kakor na Opčinah in drugih šolah si obstal od začudenja, ko si stopil na prag razstavnih prostorov proseške-kontovelske slovenske šole. ?,e prvi razred s svojimi zibelkami, srčeci, hišicami in dekliškimi ročnimi deli je vsakemu za dolgo usfavil pogled, kam šele vsa ostala dela višjih razredov. Vsakogar So zadivili iz-rezljan viseč lestenec, vozički,
škatle in toliko drugega. Pri ugibanju, kako neki so napravljene blazine, položene na mizo ob prednji steni, nisi uspel rešiti zagonetke, ako se dela nisi dotaknil z roko in si ga natanko ogledal. Potem si se začudil iznajdljivosti učiteljice.
Razstava osnovne šole iz Ul. Donadom je imela letos mnogo
več ročnih del nego lansko leto. Vse je bilo skrbno izdelano. Nižji razredi so se odlikovali s poudarkom močnih barv, tretji razred je pokazal prve poskuse narodnih motivov. Lično so bile izdelane risbe. Pri delih so upoštevali tudi praktičnost. Pismeni izdelki so zelo lepi in naloge skrbno spisane.
Z RAZSTAVE V NABREZINSKI SOLI. (Poročilo o tej razstavi bomo objavili zaradi pomanjkanja prostora prihodnjič).
V Trebčah so otroci zaključili šolsko delo z lepo uspe to prireditvijo. Program je bil pester.■ enodejanka ((Sestrin varuha, prizorček eMateri za god«, rajanje «Vile pojejo«, deklamaciji «Kmetski hiši» in «Zlata ptička«.
Mladinski pevski zbor je ubrano zapel več narodnih in drugih pesmi.
V podajanju so bili otroci gotovi, vsak je res lepo izvršil svojo nalogo. Za svoje izvajanje so želi velik aplavz prisotnega občinstva, ki je napolnilo dvorano.
Tudi naši najmlajši iz otroškega vrtca v Rocolu in na Kolonkovcu niso hoteli zaostati ob zaključku šolskega leta. Videli smo razstavo ročnih del Otročički iz Rocola. kakor oni s Kolonkovca, so pokazali mnogo spretnosti v ročnih izdelkih. Roditeljska sveta obeh otroških vrtcev sta priredila otrokom zakusko, da je bilo letošnje šolsko leto slavnostno zaključeno.
Iz vseh poročil, ki prihajajo o razstavah in prireditvah, raz-vidimo, da so naše šole dosegle zavidno višino, kar je zasluga naših malih, učiteljstva in vsega našega ljudstva.
Za živinorejce v Mačkovliaii
Kmečka zveza je ponovno posredovala pri pristojnih oblasteh, da bi priziv, ki so ga mač-kovljanski živinorejci predložili Zbornici za trgovino, industrijo in poljedelstvo za oprostitev vsake omejitve glede Pa' še na zasebnih zemljiščih v Mačkovljah, čimprej rešili. Pričakuje se, da se bo pristojni oddelek omenjene Zbornice sestal v prihodnjih dneh. Na sejo bodo povabili tudi zastopnika dolinske občine. Kljub prizadevanjem KZ niso pristojne oblasti pristale na brisanje globe, ki so jo naložili zaradi prepovedi paše nekaterim živinorejcem v Mačkovljah, češ da bi to lahko storili le s posebno zakonsko odredbo.
Predavanje dr. B. Krefta
Predvčerajšnjim zvečer je imel dr. Bratko Kreft, k; je re. žirai v Trstu svojo komedijo ((Veleizdajalec«, pred člani Slovenskega narodnega gledališča v Trstu zanimivo predavanje o sodobni gledališki u-metnosti. Podčrtal je razliko med gledališčem v kapitalistični družbi in med gledališčem v socialistični družbi, katera se odraža v prvi vrsti pri {zbiri repertoarja. Gledališče v s cia-'listični družbi ni vezano na donosnost pri izbiri repertoarju tn lahko tako s pridom posega Po večjih in zahtevnih gledaliških umetninah.
V izbranih besedah je nato orisal poslanstvo gledališke u metnosti, njen ogromen pomen za vzgojo ljudskih množic in internacionalen in progresiven karakter vsake resnične umet-nine.
K njegovemu predavanju so Člani našega gledališča dali v diskusij; tudi svoj prispevek.
IZLETI
Zveza partizanov STOja. II.
okraj . II. in III. sekcija priredi 23. julija izlet v bolnico ((Franjo«, in v Novo Gorico. Vsi partizani in njihovi svojci se lahko vpišejo na sedežu Zveze partizanov STOja, v Ulici R. Manna št. 29, III. nadstropje do vključ. no 10. julija 1950. Stroški za izlet so 1230 lir.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 1. julija 1950 se je v Trstu rodilo U otrok, umrlo je 8 oseb in porok je bilo 8.
Poročili so se: inženir Giorgia-dis Giorgio in gospodinja Krželj Antonija, univerzitetni študent Kedoni Stelio in uradnica Privi-tera Fortunata, risar Gerchi Aleksander in uradnica Moscarda Edda, mizar Pignolo Armando in gospodinja Colori Antonia, šofer Siobec Rodolfo in gospodinja Černe Frančiška, mizar Emili Gio-vanni in gospodinja Danieli Vale-ria, univerzitetni študent Gerši-na Stanislav in gospodinja Marši Licia, mehanik Lucci Armando in gospodinja Veljah Angela.
Umrli so: 771etni Plesivac Jožef, 701etna Stibilj Ivana, 2 meseca stara Uršič Barbara, 751etna TončijS Jožefa vd. Mihalič, 281et-ria Sfoico Nada, 361etni Novak Jordan, 51Ietni Rados Maria rojena Iurrnan, Slletna Gentille Or-tensia vd. Delso.
SLOl/ENSKU--------
I\1 /IK (J U 1\1 U (iLEIl/l 1,1 ŠČ E
za Tržaško ozemlje
V SREDO 5. t. m. ob 21. uri gostovanje v KRIŽU (na prostem) z Molierovo 'Komedijo
Tartuffe
«
POČITNICE NA BLEDU
Planinsko društvo v Trstu priredi tudi letos letovanje na Bledu za člane in prijatelje društva v tedenskih izmenah od 15. julija do 15. septembra tekočega leta. Ker je že precejšnje število vpisanih, je priporočljivo, da vsak pohiti s prijavo tudi za poznejšo tedensko izmeno.
Prijave sprejema in daje vsa potrebna pojasnila urad ZDTV, U. Machiavelli 13-11. dnevno od 9 - 12 in od 16 - 19.
MALI OGLASI
KINO
Rossetti. 17.00: ((Ljubezen in strupi«, A. Aazzari.
Evcelsior. 16.00: «Take so žene«, VVallace Beery, Jane Povvell.
Fenice. 16.30: ((Cenjena tajnica«, Krik Douglas.
Filcdrammaiico. 14.30:	((Nemo-
goča pustolovšfina«, E. Flynn.
0
Alabarda. 14.30; ((Ustrahovalna ježa«, Van Johnson in Janet Leigh.
Garibaldi. 15.00; «Poljubil sem divo«, 62 filmskih zvezd.
Ideale. 16.00: »trna puščica«, L. Hayvvard.
Impero. 15.00: «33. Giro dTtalia«
Italia. 14.30: ((Bogata žena«, Barbara Stanwych.
Viale. 14.00: «Pod dvema zastavama«. Ronald Colman, C. Colbert
Vittorio Venelo. 16,00: «Vtelešen
, hudič«, M. Prešle.
O
Adua. 14.00: ((Osvajalci zapada«, R. Dix.
Armonia, 15,00: »Pod krinko«, Y. De Carlo.
Azzurro. 14.30: «Alahovo zname-menje«, DaniJe Darrieux.
Belvedere. Zapito.
»Ob morju«. 16.00: ((Tatovi koles«, De Sica,
Marconi. 16.30: «2iva pokopana«.
Massimo. 15.00: «Sahara», H. Bo-gart.
Novo Cine. 1430: «Vzlet», Har-way.
Odeon. 14.30: (Zgodba dr. Wasse-la», G. Cooner.
Radio. 15,00: «Zadnje postajališče zločince\»>, Scott Brady.
Savona. 14.00: «Njena visokost in natakar«, H. Lamarr.
Venezia. «Zaseda».
Vittoria. Na »ostem 20.30: »Trubadur«.
Kino na gradi. 21.00: «Otočje v plamenih«, lohn Garfield.
Ljudski vrt na prostem. 20.45: «Pesem pušfave«, Denis Morgan.
Letni kino v m. F. Severo, 21.00: ((Pravočasen beg«, t. VVright.
Skoliet. 21-00; »Razbojniki«.
Letni kino Rojan. 20.45: «Zaseda na dnu«.
ANGLEŠČINA IN NEMŠČINA po
posebni hitri metodi; točnost izgovarjave zajamčena. Izpiti — Korespondenca — Prevodi. Ul. Rossini 14 - IV.
IZLETI
ADRIA - EXPRESS
5. IN 6. AVGUSTA IZLET
na Vrbsko jezero
Prijave pri vseh potovalnih uradih do 19. JULIJA t. m.
S' RADIO!!
JUGO SL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m aij 1412 kc) NEDELJA 2. 7. 1950
7.00: Jutlanja glasba; 7.15: Poročila v ifei. in objava sporeda; 7.30: NaD»ed časa - poročila v slov.; 7.45: Jutranja glasba; 8.15: Operne hntazije in uverture; 9.00: Kmeijjska ura (slov.); 9.30: Kmetijska tira (ital.); 10.00: Folklorna glJsba: 10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.);	11.15: Godalni
kvartet Slovenske filharmonije; 11.45: Najjm ženam (slov.); 12.00: Glasba Do željah (slov.); 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v Hov.; 13.2,5: Igra veseli kvintet; 13.30:	Pionirska ura
(slov.); 14.00: Glasba po željah (ital.).
17.00: oddaja za podeželje (slov.): Pogovor v dialektu; Milan Seja; Obadov najstarejši (priredbj); Reportaža:	Istrsko
podeželje; 18.30: Smetana: Češki plesi; 18.45:	Poročila v hrv.;
19.00: (Jiasbena medigra; 19.15: Poročila v Ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Vedra jlasba; 20.15: Grieg: Koncert za klavir in orkester; 20.45: Politični pregled1 (ital.); 21.00: Iz operneta SVeta; 22.00' Športni pregled (ital.); 22.10: Lahka In plesna glasba; 23.00: Zadnja poročila t ital,; 23.05: Zadnja poročila v siov ; 23.10' Objava dnevnega sporeda; 23.15: Serenade in romanj
Uprava metalurško industrijske šole, (iuštanj
razpisuje
sprejem učencev 'V metalurško industrijsko šolo za izučitev livarskega, strojno kovaškega, model-mizarskega, ključavničarskega, strugarskega in električarskega poklica.
Pravico do vpisa imajo državljani FLRJ, stari 14 let, a ne starejši od 17 let, ki so uspešno dokončali vsaj 5 razredov osnovne šole.
Kandidati morajo do 20. VII. 1950 predložiti upravi šole:
1) lastnoročno pisano prošnjo, (kolkovano z 10 din), 2) navedbo točnega naslova in pošte, 3) zadnje šolsko spričevalo, 4) zdravniško spričevalo, 5) kratek življenjepis, 6) izjavo staršev ali oskrbnika, s katero dovoljujejo vpis in se obvezujejo, da bodo povrnili vse stroške, ki bi nastali za časa šolanja učenca, ako bi le ta neopravičeno in samovoljno napu-stil šolo. 7) Obvezo učenca, da bo po uspešno dokončanem šolanju delal še pet let v podjetju železarne Guštanj. 8) Učenci, ki ne prihajajo direktno iz šole, morajo predložiti tudi potrdilo o prejšnji zaposlitvi, katero izda KLO.
Učna doba za livarsko in strojno kovaško stroko traja dve leti, za vse ostale stroke pa tri leta.
V času šolanja je učencem zajamčena vsa materialna in vzgojna oskrba v domu šole.
Sprejem,ni izpiti se bodo vršili po 25. avgustu. Sprejeti učenci bodo na izpit pismeno poklicani.
IZLETI
«ADR!A - EXPRESS»!
23. JULIJA IZLET
v Opatijo Cerkno Ajdovščino
Bovec-Kobarid
Vpisovanje do 8. julija
30. julija
IZLET
v Postojno Tolmin
Škocijansko jamo
Prijave do 15. julija.
Vpisovanje do 1. julija t. 1. pri vseh potovalnih uradih.
KOPALIŠČI SV. HIIL1J
 •-------- vO-	.	•
Vpzni red motornih jadrnic Izpred pomola ribarnice
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH IZ TRSTA	IZ SV. NIKOLAJA
H.30, 10.30, u.30,	3.30,11.30,12.43,
13.13, 14.110	17.00, 18.00
OB delavnikih
IZ TRSTA	1Z sv. NIKOLAJA
9.15, 11.00, 14.00	10.15, 12.15, 15.00,
10.30, 19.00
Cono m odraslo 100.- lir tja in nazaj in kopališče >	» otroke do 10 let 120.- lir
::::
Gorjški- občinski svet se je v petek ob 20.30 zbral v dvorani deželnih stanov na gradu k drugi seji poletnega zasedanja.
Na tej seji so svetniki pod predsedstvom župana dr. Ber-nardisa preučili nadaljnjih pet točk dnevnega reda, Seja je potekala mirno in brez običajnih šovinističnih izbruhov, ki se jih nekateri svetniki običajno poslužujejo pri izražanju svojega stališča in pobijanju danih predlogov, posebno kadar gre Za slovenske šole ali kaj podobnega.
•Sejo so pričeii s preučitvijo predloga pokrajinske uprave, po katerem naj bi občina prodala zemljišče V Oglejski ulici tvrdki Zani Angolini, katera namerava tam zgraditi posiopje in v njem odpreti razne trgovine, ki naj bi predvsem zadostile potrebam bližnjega begunskega naselja irr okoliških pre. bivalcev. Temu predlogu se je odločno uprl svetnik Mischou. Svoje nasprotje temu predlogu je utemljeval na dejstvu, da v našem mestu gospodarska kriza stalno narašča, da je v tistem predelu mesta že zadostno število trgovin, in da bi bile nove trgovine prav odveč. Pozval je svetnike, naj glasujejo proti temu predlogu 'n s tem pomagajo našim starim trgovcem, katerim bi hoteli novi v tako kritičnem momer.tu odvzeti še tisti boren košček kruha, ki si ga po razmejitvi le s težkcčo zaslužijo. Nadalje 3e povedal, da je treba omenjeno zemljišče pustiti na razpolago športnemu društvu, ki namerava v tisti bližini zgraditi Pokrajinsko igrišče. Za njim je Proti temu predlogu spregovoril tudi svetnik DFS Nanut. Rekel je, da bj stavba na tem mestu zakrila potnikom, posebno avtomobilistom nevaren ovinek, na katerem se že sedaj Pripeti toliko nesreč in s tem povečala nevarnost te ceste, kj se prav v tistem kraju razcepi v številne smeri in je komaj par korakov od nevarnega železniškega podvoza. Proti temu sta se izrazila tudi svetnka dr. flelPUi in odv. Culot, ki je zahteval naj se glasovanje o predlogu preloži na prihodnjo sejo medtem ko je Delpin ho! el, da vsi takoj glasujejo proti. Na predlog večine je župan glaso. vanje odložil.
Nato so svetniki odobrili razne prispevke kakor prispevek za zgradnjo medobčinskega židovskega pokopališča v Gradiški v znesku 50.000 lir, prispevek Državni ustanovi rokodelcev v višini 20.000 lir, pri. spevek furlanski filološki druž-
bi v znesku 10.000 lir in Državni zvezi vojnih povratnikov v znesku 30.000 lir. Nadalje so odobrili pravilnik za javne lepake in nove tarifg v tej zvezi.
Nato bi morali razpravljati c povišanju cene plinu in zaključnem računu občinskih podjetij. Ker pa je bil ravna, telj teh podjetij odsoten, so razpravo odložili.
Med najvažnejšimi sklepi, ki jih je svet sprejel na tej seji. je seveda oni, ki predvideva končno napeljavo vodovoda v Standrež, popravilo vaške glavne ceste in razširitev Ul. sv. Mihaela Ta sklep so z veseljem sprejeli posebno svetniki DFS. ki so se tcliko trudili, da bi občinsko upravo pripravili do tega, da bi upoštevala tak > nujne polrete te slovenske vasi.
Poročilo o važnosti tega dela je podal odbornik dr. Polest. ki je povedal, da je občinski upravni odbor sklenil podalj. šati vodovod do Standreža, potem ko so ga napeljali v no-vopostavljeno begunsko naselje pri Standrežu. Občina je za na. peljavo vodovoda že stopila v stike z občinskimi podjetji. Po-stavili bodo cevi s 5 cm premerom, tako da bodo vcdovod v bližnji prihodnosti lahko po. daljšali tudi do Sovodenj. Za to delo je predviden potrošek tri in pol milijonov lir, ki si jih bo občina sposodila pri nekem mestnem kreditnem zavodu.
Pr; tem je spregovoril odbornik Nanut, ki je izrazil svoje zadovoljstvo in predlagal, da bi se občina sporazumela z občinskimi podjetji tako, da bi
občinska podjetja bila priprav, ljena povezati z vodovodcm vse hiše in se zlasti pri revnejših kmetih zadovoljila s plačilom del v obrokih. Zupan je cblju. bil, da se bo za to pozanimal. Sklep so vsi svetniki sprejeli soglasno.
Pred zaključkom seje so svetovalci pregledali še zaključne račune 1942-48 in jih odobrili. Saja se je zaključila ob p-,1 dvanajstih in ker niso izčrprli dnevnega reda, bodo z njo na. daljevali prihodnji teden.
Doberdob
ie pričela z delom
Sredi poletja smo in k običajnemu delu v tržiških ladjedelnicah se je y teh dneh nakopičilo tudi poljsko delo s košnjo in žetvijo. Kljub temu pa kulturno in športno življenje naše mladine tudi sedaj ni ponehalo. Novo ustanovljena dramska skupina pri našem prosvetnem društvu se pridno vadi za svoj prvi nastop v novi formaciji, ki bo že čez nekaj tednov. Naša stara dramska skupina je zadnjič nastopila z Jalnovo igro «Dom». Pozneje pa se je skoraj večina njenih članov razšla, ker so šli nekateri k vojakom drflgi pa v Jugoslavijo za katero so optirali. Na novo poživljena dra.mska skupina ima v svojih ROJSTVA, SMRTI IN POROKE | vrstah predvsem mlade meči,
ki so po večini novinci za oder.
V goriški mestni občini je bilo od 25. junija do 1. julija t. 1. 8 rojstev, 5 primerov smrti, ‘i vknjiženi poroki in 4 poroke.
ROJSTVA: Moratti Orietta, Misson Sonja, Cinci Sandra, Lo-vo Jurij, Lutman Klavdij, Zotti Lucija, Tomadin Pavel, elementi Ivan.
SMRTI: 491etni uradnik Gu-glielmi Gvido, 731etna gospodinja Petrevčič vd. Anconetti Terezija, 501etna kuharica Brešan Justina, 521etna pomočnica, Bpr-nardis vd. Picelli Favsta, kletni dijak Grusovin Marino.
VKNJIZENE POROKE: delavec Ivančič Jožef in šivilja Merljak Brigida, železničar Canzutti Eligij in gospodinja Tinoni Ada.
POROKE: trgovec Pra Giaro-ne in gospodinja Carocari Neri. na, uradnik Pausler Ferruccio in gospodinja Portelli Marija, želeničar Vidoz Alojz in gospodinja Taljanut Alivija, orožnik Borgino Aroide in frizerka Ro-manese Vilma.
Sedaj bodo nastopili z lažjo ir0 za začetek. Za pozneje pa
Prireditev slovenskih srednješolcev
Goriški srednješolci bodo imeli tudi letos, kakor vsako leto, svojo prireditev. Izvajali bodo Vodopivčevo spevoigro »Kovačev študent«. Ker v mestu ni mogoče dobiti v najem dvorane, bo prireditev v Standrežu na prostem, in sicer v nedeljo 9. julija ob 20. uri.
Prireditelji hočejo uvesii lepo staro slovensko navado točnosti, ki je prišla že v pozabo, in bodo s prireditvijo pričeli točno ob določeni uri. Zato se priporoča vsem, naj ne zamujajo, da ne bodo s tem motili poteka prireditve.
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico ljll. nadst. - Telefon 1G32
SEJA OBČINSKEGA SVETA
Napeljava vode v Standrež
popravilo vaške glavne eeste In razširitev Ul. sv. Mihaela
že pripravljajo težje stvari.
Tudi zg mladinski praznik, od katerega nas ločita komaj dobra dva tedna, se športniki iz naše vasi pridno pripravlja-' jo in vežbajo po večkrat tedensko, da bi se zopet dobro odrezali pred skupinami iz drugih vasi.	(»Soča«)
Pevma
Pripravljamo „Zenilev"
Od druge svetovne vojne sem naše prosvetno društvo še ni nastopilo s samostojno prireditvijo. Njegova igralska skupina Pa se sedaj že nekaj časa pripravlja in bo še ta jnesec nastopila z Gogoljevo komedijo «ZENITEV», ki je za vaške diletante že precej zahtevno delo. Zato pa se tudi pridno vežbajo in imajo vaje po večkrat na teden. («Soča»)
Mladina se pripravlja za izlet na Koroško
Zveza slovenske mladine v Italiji pripravlja za mladino na Goriškem izlet k Vrbskemu jezeru na Koroškem. Izlet bo v prihodnjem avgustu, in sicer 12. in 13. Potni stroški in stroški za potni list znašajo 2500 lir.
Vsi tisti, ki se nameravajo u-deležiti tega lepega izleta, naj se prijavijo pri Glavnem odbo-, ru mladine v Ul. S. Pellico 1 in sicer do 10. julija.
Šolska razstava
Danes 2. julija ob 11. uri bo v prostorih nižje srednje šole v Ul. Randaccio 24. otvoritev razstave risarskih del dijakov učiteljišča, nižje srednje šole in strokovne šole.
Vstop Je prost. Ker Je razstava zelo zanimiva, priporočamo mnogoštevilen obisk.
Nesrečna kolesarka
S kolesom se je včeraj zjutraj ponesrečila 471etna kmetica Frida Fiegl iz Pevme. 2enska, ki se je nameravala peljati na trg, je že v zgodnjih jutranjih urah obložila krmilo svojega kolesa s težkimi koši. Ko je šla po strmini proti mestu, se ji je težk* vreča, ki jo je naložila na zadnji blatnik, zadela v kolo. Pri padcu je odnesla precej globoko rano nad desnim očesom in številne udarce po obrazu. Re-
Ponovitev »Veronike Deseniške“
v STANDREŽU
šilni avto Zelenega križa	jo	je
odpeljal v občinsko bolnišnico j	jn	[epo igro pridobit
Brigata Pavia. Ozdravela	bo	v j	žc	0d začetka. K	boljšem:',	ra-
desetih dneh.	\	zumsvanju težke	Zupanč.čzve
Preteklo nedeljo so štandre-ški igralci ponovili Zu. ančiče-vo dramo Veroniko D sen.ško. Ker sz je krstna predstava kon. č.la z ran m jutrom, so sz prireditelji odložili, da bodo s predvajanjem ob reprizi za.eli še pri dnevni svetlobi to e ob 18.30. S smotrno organizac.jo in tehni(n0 izpopolnitvijo so zelo skrajšali odmore in tako dosegli, da se jz predstava končala pred polnočjo. Ob tej priliki bi prireditelje opozorili, naj posvetijo malo več P z.r-nosti reklami, kajti zavedati se moramo, da so naši vaščani sedaj sredi najhujčega dela in so cd zore do trde teme na poljih in je zato obvestilo le v časopisih mnogo prema o. O i zopetni ponovitvi, ki bo s.edi julija v Pevmi, naj poskrbe, da bodo vsi naši ljudjz o pr reditvi, njenem točnem začetku in koneu predstavi pravočasno obveščeni. Tako se ne bo zgodilo kot zadnjikrat, ko so se ljudje bali priti k prireditvi samo zaradi tega, k:r traja prre dolgo.
Pri ponovitvi so se igralci v i aro še bolj vživeli kot pri premieri, tako so si s svojo dobro d lee
drame je pripomogla posebna razlaga. Vsak gledalec je dobii list, kjer je bil v zgoščeni vsebini prikazan glavni potek dogodkov v. posameznih dejanj h. To je bila zelo posrečena zamisel in pametno bi bilo, da bi se odslej več ne opustila zlasti pri težjih delih, kajti ra. čunati moramo na to, da vei ini gledalcev ni imela prilike spozna ti naših velikih pesnikov in pisateljev. Pri prireditvi je bilo opaziti le nekaj slovenskih izobražencev.
Izobraženci, ki naj bi predstavljali sol naredi, ki naj bi bili kažipoti ljudstvu, ki bi mu posredovali vse duhovnz vrednote, da bi tako postale last najširših množic, se niti ob takem kulturnem dogodku, kot je uprezeritev Veronike Deszniške, niso zdramili. Ni dovolj, da kljub svojemu znanju in sposobnosti stoje ob strani in ne najdejo primernega polja, kjer bi se kulturno udejstvovali. Nit i toliko ne čutijo povezanosti s tistim ljudstvom, iz katerega so izšli, da bi s svojim obiskom dali priznanje in zadoščenje prreprost m igralcem, ki z dobro voljo, trudom in žrtvami dostojna predstavijo tako težko delo kot je Veronika Deseniška.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisli 2 - Telefon 70
Teden Rdečega križa
Razstava osnovne sole v Podoori
KINO
VERDI, 17: ((Izobčenci zakona«, V. Gassman.
VITTORIA, 17: «Karel Škotski« D. Niven.
CENTRALE, 17: «Ubežnik», R.
Harryson in P. Cummings. Moderno, 14.30: «Kieopatra», C. Colbert.
' EDEN, 14.30: «Južno od Ekvatorja«.
ESTIVO, 21: «Toto išče ženo«, N. Taranto.
KINO v STANDREŽU, 21: ((Potujoči Žid«, V. Gasmann in V. Cortese.
V zadnjem času nam prinaša časopisje zanimiva poročila o zaključnih razstavah na osnovnih in strokovnih šolah na Trža. škem ozemlju. Pri takih vesteh se človeku nehote vsili vprašanje, kaj pa je z našimi šolami na Goriškem? Ali zanje ni bilo potrebno nič žrtev, nič borb, skrbi in dela? Ali imajo te šole premalo življenjske sile in namesto, da bi delale in gradile, le životarijo? Zato nas je razveselilo dejstvo, da se je prva prebudila šola v Podgori in z razstavo pokazala uspehe celo. letnega resnega dela.
Z radovednostjo in bojaznijo obenem smo pričakovali napovedano razstavo v podgorski o-snovni šoli na praznik 29. junija. Ze kar ob vstopu v šolsko vežo, se je zaslišal s prvega nadstropja vesel živžav, ki je prihajajoče vabil v razstavno dvorano. Razstavili so v prostoru IV. razreda. V sobi je bilo sedem velikih miz, od katerih so imeli prvi, drugi, tretji in četrti razred po eno, peti pa kar tri mize obložene s svojimi ročnimi deli in raznimi predmeti Pri razstavi prvega razreda je bilo opaziti, da je učiteljica že od začetka leta posvečala mnogo pažnje bodisi dekliškemu kakor deškemu ročnemu delu. Zanimivost nižjega oddelka je bil lično vezen prtiček, ki ga je izdelala učenka drugega raz-
NOVE SLOVENSKE KNJIGE!
Golia: SNEGULJČICA, polplatno............. 350	lir
Šilih: PRAVLJICA O CARJEVIČU JERUSLANU
polplatno ............................
Krleža: HRVATSKI BOG MARS, polplatno . .
Sega: BALADa O LASTOVKI, platno .... Makarenko; PEDAGOŠKA PESNITEV, platn0 .
Gruden; PESMI, platno....................
Lenin: IZBRANO DELO, III. zv., polplatn0 . . .
Bebler: ZA PRAVIČNE MEJE NOVE JUGOSLAVIJE, broš. . .  .....................
Poniž: OSNOVE ELEKTROTEHNIKE, II. brošura
Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in v GORICI.
350	lir
290	»
400	»
290	»
600	»
650	»
340	»
170	»
160	»
reda in glinast modeliran slon. To je edini primer iz panoge gnetenja ilovice, ki spada v program dečjih ročnih del višjih razredov. Tretji razred je imel razobešenih na steni več izrezljanih ličnih figuric, ki so predstavljale razne rokodelce. Miza tretjega razreda je bila obložena z ženskimi ročnimi deli, pleteninami, vzorčnimi obrazci, ka. terih izvedba zahteva še več spretnosti kot izdelki nižjega oddelka. Četrti razred je bil v deških ročnih delih še bogatejši kot tretji. Stena med mizo je bila v veliki ploskvi s temi iz: delki. Miza pa je bila obložena z dekliškimi ročnimi deli, veze. ninami na prtih in prtičih. Peti razred pa je svoje izdelke razdelil na štiri skupine. Prva miza je bila obložena s pismenimi nalogami in risarskimi deli. Vsak učenec je imel pismene naloge v posebni mapi, ki so bile vse okrašene s pestrimi narodnimi motivi iz tehnike izrezovanja hrastovega papirja in lepljenja. Tudi risanke so bile zanimive. Saj je bila vsaka risba drugačna, kar dokazuje, da u-čenči niso prerisovali, ampak risali po opazovanju in bogastvu svoje fantazije. Na drugi mizi so bila razstavljena deška ročna dela, ki so obsegala po večini krasne lesne izdelke. Izdelkov je bilo toliko in tako pestrih, da je ob pogledu na vse to ((leseno bogastvo« neki obiskovalec vzkliknil: «To je pa tako, kot na sejmu sv. Andreja v Gorici!«. Ostali dve mizi sta bili obloženi z ženskimi ročnimi deli. Med njimi so bili prti in prtiči v pestrih barvah, postelj, r.ina in jopica pa kar v beli vezenini. Na stenah so bile prelepe blazinice. Razstavo je poživljalo cvetje cvetličnih lončkov pestrih barv, ki so jih poslikali učenci in učenke petega razreda.
Razstavo je ves dan obisko. valo veliko število vaščanov in tudi nekaj Goričanov.
Od 3. do 9. julija bo v našem okrožju Teden Rdečega križa. Namen te akcije je, da mobilizira vse množice za izvedbo nalog, ki jih ima Rdeči križ za dviganje zdravstveno-hi-gienske prosvete. Organizacija Rdečega križa je humanitarna ter ima namen lajšati trpljenje ljudstva v sodelovanju z zdravstvenimi organi ljudske oblasti. V tem tednu je vključene vse delo, ki ga mora vršiti Rdeči križ kot človekoljubna organizacija. Dnevi tega tedna so posvečeni poedinim sektorjem dela Rdečega križa.
V ponedeljek je nabiralna akcija prostovoljnih prispevkov za potrebe Rdečega križa. Ta fond služi Rdečemu križu za vzdrževanje bolničarskih tečajev in drugih zdravstvenih potrebščin na našem ozemlju.
V torek je vP'sovanje novih članov. V vsaki demokratični državi mora biti Rdeči križ množična organizacija, ki jo tvorijo najširše množice, ki morajo biti vse zainteresirane pri zboljševanju zdravstve-no-higienskega stanja ljudstva.
Sreda je dan Podmladka Rdečega križa, dan naše mladine. Za dosego naših ciljev moramo predvsem paziti na zdravje in na vzgojo mladine. Naša mladina mora uspevati zdrava in krepko tako, da bo lahko vršila naloge, ki jih zahteva razvoj na ozemlju, kjer imamo ljudsko oblast. Mladina mora paziti na svojo čistočo ter na čistočo svoje bližnje okolice, kjer živi. Samo na ta način bo zboljšala in obvarovala svoje zdravje, kt je njen najdragocenejši zaklad.
Sahui/ska
Istrskega okrožja ustanoi/ljena
V sredo, 28. junija se je vršil v Piranu v Dijaškem domu Pomorskega tehnikuma ustanovni občni zbor Šahovske zveze Istrskega okrožja. Obširnemu poročilu predsednika pripravljalnega odbora za ustanovitev zveze tov. Kermavnerja o dosedanjem delovanju šahovskih organizacij v jugoslovanski co-si STO je sledila diskusija k poročili), v katero so posegli tov. Plesničar, Ferluga (Piran), in tov. Lovrečič, Kalčič, Koda-rin in Marušič (Koper). Nato je bil soglasno sprejet statut novoustanovljene zveze in izvoljen izvršilni odbor.
Za predsednika izvršilnega odbora je bil izvoljen tov. Kermavner (Koper), za podpredsednika tov- dr. Berginc Vlado (Izola), za tajnika tov. inž. Viher Cvetko (Škocjan pri Kopru), za blagajnika tov. Beltram Stanko (Koper) in za gospodarja tov. Marušič Srečko (Koper). V odbor sta bila izvoljena tud: dva tovariša iz Pirana ih Portoroža. Za mladinskega referenta Istrskega o-krožja jc bil izvoljen tov. Pri-jon Stefan (Piran). Nato se je vršila diskusija o programu za tekoče leto. Šahovska zveza Slovenije je poslala ustanovni skupščini pozdravno brzojavko.
Glavna naloga novoustanovljene zveze bo skrb za koordinacijo med šahovskimi organi-
zacijami v okrožju, za propagiranje šahovske igre in dvig jakosti igranja, za medkrajevna tekmovanja, turnirje in simultanke okrožnega značaja, za stike s šahovskimi organizacijami izven področja Istrskega okrožja in za vsakoletno izvedbo turnirjev za uvrstitev i-gralcev y kategorije.
Železničar (Maribor) Arrigoni Proleter 2:2
Nekaj dni kasneje, in sicer 29. junija, so imeli Arrigoni-Proleterci svoje drugo srečanje s slovenskimi nogometaši v Mariboru z enajsterico Železničarja. Tudj ta tekma se je končala neodločno 2:2, pri če-/ner je treba cimeniti, da je Lo-renzuti od' Arrigoni-Proleterja zabil lastni gol. Vratarju je namreč podal žogo premočno, tako da Je že ob zaključku igre. ki se je imela končati z izidom 2:1 za Izolane, povzročil v lastno škodo gol. Prvi polčas se je končal 0:0, čeprav s0 proleter-ci igrali bolje od domačinov. Zelo dobro sq igrali branilci Arrigoni-Proleterja, pravilno oddajali žogo napadalcem, toda ti so imeli y strelih smolo.
Kakor v Dolnji Lendavi, tako so bili naš; športniki tudi v Mariboru deležni tovariškega sprejema in gostoljubja.
Zato je četrtek namenjen posebni akciji za zdravstveno prosveto. V sklopu tega tedna bodo po raznih krajih predavanja o zdravstvu in higieni. Iz teh predavanj se bomo naučili kako moramo čuvati in obvarovati naše zdravje. Kot vsa ostala kulturna vzgoja je bila tudi zdravstvena vzgoja zelo zaostala na našem ozemlju Oblastniki prejšnjega režima so imeli vse interese, da ostane naše ljudstvo v temi. Človek je pomenil zanje samo orodje, ki jim služi za kopičenje njihovega kapitala dokler je uporaben, čim je postal nesposoben za delo. je bil prepuščen samemu sebi. Tudi fašistični okupatorji so se zavedali, kako je zanje nevaren kulturni napredek ljudstva, ki so ga uporabljali v svoje imperialistične namene. Zaradi tega so preganjali vse naše intelektualce ter ovirali ves napredek delovnega ljudstva, zapirali so naše šole ter prepovedali vsako kulturno delovanje na našem ozemlju.
Kot smo že preje omenili, je za naše zdravje prvi pogoj osebna čistoča in domača higiena. Kjer je čistoča zanemarjena, se kotijo razni bacili, ki ogrožajo naše zdravje. Za izvedbo pravilne čistoče je namenjen petek 7. julija. V tem dnevu moramo izvršiti posebno akcijo: beliti stranišča in hleve, kuhinje, čistiti gnojišča in druga ležišča, kjer gnezdijo sovražniki našega zdravja.
V soboto bodo množični sestanki, na katerih se posebno obravnavajo naloge Rdečega križa in važnost te organizacije. Vršiti se morajo kulturno prosvetne prireditve, ki naj bodo namenjene v razvedrila delovnega ljudstva.
V nedeljo se mora organizirati prostovoljno delo za splošno čistočo v vaseh in mestih. Izvedlo se bo prodajanje značk Rdečega kiiža. Vsak prebivalec našega okrožja mora čutiti, da je Rdeči križ množična organizacija, v kateri mora sodelovati sleherni človek s širjenjem te organizacija
Priporočamo vsem krajevnim odborom, da mobilizirajo v Tednu Rdečega križa najširše množice, posebno za čistečo in higieno. Samo z doslednim detem bomo premagali razne ovire ter dosegli naše cilje, to je ukinili berno vso revščino, ki izvira iz malomarnosti in nevednosti.
Šahovski turnir za mladinsko prvenstvo Slovenije v Piranu in Portorožu
V času od 5. do 25. julija bo odigran deloma v Piranu in deloma v Fortorožu turnir za mladinsko prvenstvo Slovenije. K temu mladinskemu turnirju je pripuščenih 16 mladincev, ki so se letos na predtekmovanjih najboljše kvalificirali. Od istrskih šahi-stov se udeleži turnirja tov. Prijon Stefan, dijak Pomorskega tehnikuma v Piranu in mladinski šahovski referent Istrskega okrožja, ki je bil prvak mladinskega turnirja za prvenstvo Slovenskega Primorja v Idriji x decembru 1949.
Vodja turnirja bo prof. Sila iz Maribora. Mladinci bodo igrali na 8 deskah vsak večer v dvorani Ljudskega doma v Piranu. Nekaj kol pa bo odigranih v Ljudskem domu v Portorožu.
Svečana otvoritev turnirja bo ob prisotnosti predstavnikov Šahovske zveze Slovenije v sredo, 5. julija ob 20. uri v Ljudskem domu v Piranu.
Frontna brigada koprskega okraja pri delu na cesti Križišče-Rižana
Eden glavnih objektov, ki ima zelo veliko važnost za vse o-krožie, je cesta Križišče . Riža-na. Ze m mladi so se začela dela. ki pa so nekako zastala zaradi nujnega dela v vinogradih in na poljih. Ker ni mogoče še nadalje imeti glavne ceste, ki veže naše ekrožje s Slovenijo v takem stenju, kot je bila do sedaj (nezadostna širina in ostri ovinki, s.i se zavedni člani Fronte dogovorili, do bodo sestavili brigado ki bo vsa ta dela pospešila.
Tako se re te dni zbralo na mestu dela 89 frontovcev, mladine in tudi učiteljev. Prišli so skoro iz vseh vasi okraja. Iz Pirana se je odzvalo 8 tovarišev, iz Kopra 10. iz Sv. Lucije 4. iz Portoroža 4. iz Izole 9, iz Kort 4, iz Marezig 3 in codobno iz ostalih vasi. Tem se je pridružilo še štirinajst učite-
Odhod otrok v počitniške kolonije
Centralni odbor za počitniške kolonije pri Poverjeništvu za socialno skrbstvo okrajnega LO v Kopru sporoča, da je organizacija letovanja naše mladine v počitniških kolonijah v Sloveniji docela uspela. Tako so določeni transporti otrok po naslednjem redu:
DNE 6. JULIJA ODPOTUJE 80 OTROK V SENT PAVEL V SAVINJSKI DOLINI
Otroci italijanskega dijaškega doma, italijanske osnovne šole in slovenske osnovne šole imajo ta dan ob 5.30 uri zbirališče pred okrajnim ljudskim odborom.
Istotako otroci iz Semedele.
DNE 6. JULIJA ODPOTUJE 7Q OTROK V KRŠKO OB SAVI
Otroci vasi Prade se ta dan zberejo v Sv. Tomažu na biv-šem krajevnem ljudskem odboru ob 5. uri.
Cežarji imajo zbirališče v Cežarjih na krajevnem odboru ob 5.30, Sv. Anton pa ima zbirališče v Sv. Antonu pri zadrugi ob 5.30.
Mladi Pavle ie s svojim življenjem potrdil svojo zvestobo službi, katero je vršil.
Iz vseh grap. gmajn, samo! in skalovja so prišli...
Ko sem.stal pod ploščo, me
je čudno prešinilo. Z vseh strani sem zaslišal tiste znane partizanske glasove kot nekdaj. Sem od Trsta je prišlo vseh 8000 padlih v zadnjem jurišu. S Krasa, Pivke, z Brkinov, Čičarije, Vipavske doline. Goriških Brd, Slovenske Benečije,
Spominjamo se junakov
Naj mladi rod, hi v svobodi dorašča, va, kdo so bili tisti, hi so nam zapustili obilno dediščino - misel na svobodo
Zato naj bodo te vrstice zahvala junakom, ki so se od nas postavljali z besedami Kajuha: «Moje oči plameneče
poglejte, tovariši, in mi povejte: še vidite v njih domovino?«
Iz tistih plamenečih oči, ki so z vizijo svobode ugašale, iz krvi, ki je napojila našo zemljo, rase danes nova Jugoslavija, rase domovina srečnih in svobodnih ljudi.
P. A. OGAREV
BOLNICA SUPB ST. 2 »P« V PEKLU POD RUPO—JA-GARSCE, OKRAJ IDRIJA, KJER SO V NEDELJO 25. JULIJA T. LETA ODKRILI SPOMINSKO PLOSCO
Tolminske in Cepovanske doline je prišlo drugih 46.000. In še in že so prihajali iz Slovenije, Hrvatske, Srbije. Makedonije, Crne gore, Bosne in Hercegovine. Zaživela je grapa In vsa pobočja od tistih uporno — revolucionarnih milijon sedem sto tisoč padlih za svobodo Balkana Se sem zaznal tam izza Siržnice prijetno doneče glasove nekdanjih tolminskih puntarjev. Spoznal sem med njimi Gradnika. Laharnarja, Muniha. Kobala, Kragulja, Podgornika, in še širi iz Bazovice. Vsi prvi znanilci borbenega gesla: «Smrt fašistom in tiranom. Vsi v boj za svobodo!«
Niso silili nikamor v ospredje. Preprosto so se pomešali med ostale borce in stvorih skupno z njimi tisto velikansko udarno armado, ki je pregnala Vse okupatorje s te zemlje. Ko je govornik po odkritju plošče dal pet minut molka v spomin
vseh padlih, sem razločno zaslišal glas komandanta Staneta: »Mirno!« Tolminski puntarji pa so zapeli: «Le vkup, le vkup uboga gmajna«.
Tako me je b>l prevzel ta mogočni prizor, da me je šele tovariš, ki je bil z menoj 'zdra-
mm
MLIN V MAZGANOVI GRAPI. KOLIKO BI VEDEL POVEDATI O PARTIZANIH, KI SO SE STALNO KRETA-LI TOD MIMO
mil z opombo, da bo treba oditi.
Iz žrtev in trpljenja rase danes nova socialistična domovina
Na prijazni višini nad Jagar-ščami pod Burjevcem so mlademu Pavletu in vsem drugim padlim partizanom in talcem tega kraja kmalu po osvoboditvi postavili spominsko znamenje. Od tu je lep razgled čez šumljajočo Idrijco in Baško grapo na Triglav, Km in dalje proti morju. Od tu je tudi podpisanega zaneslo današnje nadaljevanje borbe za novi svet iri za nove ljudi tja do morja. Od tu sledi razvoju in gradnji socializma. Včasih pa, ob dnevih tistih tap. ki so odločilno posegali y zmagoviti razplet borbe, se spomin ustavi ob njih. Ne sme mimo, ker bi ne bilo prav. Naša moč so bili takrat, naša moč so tudi danes.
TOVARIŠICE V KRNISKI NARODNI NOSI
DNE 6. JULIJA ODPOTUJE 60 OTROK V LOGATEC To so iz vasi: Dekani, ki imajo zbirališče v Pobegih ob 5.15, Tinjan ima zbirališče otrok v Škofijah, pri baraki na bloku ob 5. uri, Aankaran zbere otroke v Ankaranu pri krajevnem odboru ob 4.45 uri in Osp v Škofijah, pri baraki na bloku ob 5. uri.
DNE 7. JULIJA ODPOTUJE 70 OTROK V SISKO Solarji iz dijaškega doma v Kopru imajo zbirališče na trgu Brolo ob 5.30 uri.
Otroci iz dijaškega doma in slovenske gimnazije v Portorožu se zberejo pred dijaškim domom ob 4.30 uri.
Otroci iz mladinskega doma v Piranu sg zberejo na Glavnem trgu ob 4.30 uri.
DNE 7. JULIJA ODPOTUJE 70 OTROK V RIBNICO NA DOLENJSKEM
Iz Izole se bodo zbirali otroci pri Taverni ob 5. uri.
Iz Malij se zberejo otroci ob
4.30 uri.
Iz Pirana, in sicer otroci iz italijanske šole sg zberejo na Glavnem trgu ob 4.30.
Iz Portoroža otroci italijanske, in slovenske šole se zberejo pred dijaškim domom ob
4.30 uri.
DNE 7. JULIJA ODPOTUJE 114 OTROK V BOVEC
Otroci iz vasi Baredi se zbirajo v Izoli pri Taverni ob 5. uri.
Iz vasi Strunjan se zberejo v Strunjanu pri krajevnem odboru ob 5. uri.
Iz vasi Korte je zbirališče v Kortah pred osnovno šolo ob 4. uri.
Iz Sv. Lucije je zbirališče v Sv. Luciji pri krajevnem odboru ob 4.30.
Iz Sv. Jerneja je zbirališče otrok v Sv. Jerneju na cesti ob 4.15.
Iz Sgčjol je zbirališče v Se-Čjolah pri krajevnem ljudskem odboru ob 4. uri.
Iz Škofiji Se zberejo otroci v Škofijah, pri baraki na bloku ob 5. uri.
KLJUČE JE IZGUBIL
V soboto 1. julija ob 8. uri sem pozabi) v kavarni Loggia v Kopru na mizi šop ključev. Poštenega najditelja prosim, da mi jih proti nagradi prinese na podružnico »Primorskega j dnevnika« y Kopru.
ijev in učiteljic, ki sestavljajo v brigadi svojo četo.
Brigada se je zbrala na cesti v ponedeljek. V naslednjih dneh je narasla na 106 članov, ker so se pridružili še novi iz drugih vasi.
Moramo poudariti važnost prisotnosti naših učiteljev in u-čiteljic v brigadi. To dokazuje, kako trdna je danes povezava med delavci, kmeti in delovno inteligenco. Utrjuje se bratstvo, ki se je kovalo v borbi.
Vsak član brigade bo napravil po en mesec prostovoljnega dela.
Brigado sestavlja 40 odst. frontovcev, mladine in delovne inteligence italijanske narodnosti. Največ frontovcev se je prijavilo v Kortah, kateri so po dosedanjem delu tudi najboljši. .Sektor Semedela ni dal nobenega frontovca v brigado.
Prvi delovni uspehi so se že pokazali. Frontovci so začeli tekmovati posamezno in tudi v skupinah. Tako je 7članska skupina v sredo zjutraj do 9. ure nakopala in izvozila 40 kubičnih metrov zemlje.
Vsi člani te brigade so zelo navdušeni in so se obvezali, da bodo delali po 10 ur na dan, kar je 3 ure čez nore- za taka dela. Zavedajo se, da pomeni zgraditev te ceste zmanjšanje prevoz, nih stroškov in lažjo ter boljšo zvezo s Slovenijo.
Prav gotovo se bodo brigadi pridružili še drugi frontovci, da bo cesta prej dokončana.
Vse to zelo peče tržaško reakcijo, kateri nič kaj ne diši te naše delo. Ona bi rada, da bi naši pridelki segnili na mestu in da bi zanje ne mogli dobiti tistega kar rabimo. Mi pa bomo s povečano proizvodnjo izvažali še več. Prav zato popravljamo in bomo popravili to cesto, ki je naša edina zveza z Jugoslavijo.
Nogometno tekmovanje za prvenstvo I. lige Nalla (0. Lendavaj-ArriDoni Proleter 2:2
Arrigoni - Proleter je igral 25. junija v Dolnji Lendavi z ondotnim nogometnim klubom
«Nafta». Tako so naši športniki premerili vso Slovenijo, da so se sešli s svojimi nasprotniki.
Eni kot drugi igralci so se potrudili, da so dali leDo in tehnično popolno igro. Vendar sta Paoli kot tudi Colomban zamudila marsikatero priliko in s tem povzročila, da ni prišlo do gola. Toda v tem pogledu se lahko pritoži tudi »Nafta«. Smola je pač stara spremljevalka športnikov. Na splošno izid 2:2 odgovarja razvoju igre, dasi je treba pripomniti da je sodnik razveljavil Ari igoni-Pro. leterju kar dve točki, ki jih je drugače že dosegel v svoj0 korist.
Tekmi je prisostvovalo nad 3000 ljudi, ki s0 sledili igri z velikim zanimanjem! Domačini so tudi drugače sprejeli Prole-teree prijazno in gustoijuono.
V tem pogledu se je posebno izkazalo ravnateljstvo petrolejskega podjetja v Dolnji Lendavi, ki je reprezentativnemu moštvu našega okrožja izkazalo vse mogoče ugodnosti. Tako so ostali nogometašem Arrigoni-Proleterja dnevi, ki so jih preživeli med slovenskimi to-variši, k0 ravno z neutrudno voljo gradijo socializem ter novo družbo Jugoslavije, v naj-lepšem spominu. Nedvomno je ideja bratstva med obema narodoma in razumevanja ter sodelovanja slovenske in italijanske mladine s tem izletom in s to tekmo mnogo pridobila.
.
flBSi 'S
bane a =*■» na iMfflBr
slovenskega	življa
bomo prve med prvimi
OB 450-LETN1C1 OBSTOJA IDRIJSKEGA ŽIVOSREBRNEGA RUDNIKA
Sele nova Jugoslavija je riala redarjem
ono priznanje,	ki	s
Najhujše izmed vseh zatiranj je narodno zatiranje, ki vsebuje politično, gospodarsko, kulturno in socialno suženjstvo. Tržaški Slovenci smQ ga bridko čutili na svojih plečih že v tisti polpretekli dobi, ko je italijanska buržoazija ob podpori avstrijskega .monarhističnega stroja pričela dvigati glave. Našemu narodu so dom ta tla, vanj je pognal svoje globoke tisočletne korenine; toda vsako pravico je moral iztrgati z borbo avstrijskim oblastnikom. V tej borbi je ojeklenelo naše ljudstvo. Jz sebe je stvo-rilo graniten zid; ob katerega so se skozi desetletja valovi tujine zaman zaganjali. Okru-šili so se njega drobci; to je res, toda v svoji prvim je ostal čvrst; nedotakljiv, neiz-podjedljiv.
Tržaški Slovenci so si z borbo ustvarili svoje šole, svoje kulturne ustanove in slovenščina si je z borbo utrla pot tudi skozi vrata avstrijskih državnih palač. Veliko, skoraj vse smo že imeli, kar se pač da imeti v okviru monarhistične države ko je 1918 leta prišla k nam tedanja liberalna Italija s svojim rastočim fašizmom in njegovo kruto pravico. Mahoma smo bili potisnjeni za desetletja nazaj. Vse nam je bilo ugrabljeno. Postali smo sužnji na lastnih tleh, ki smo jih z znojem napojili in spremenili v rodovitna. Samo oni obrambni Zid iz naših teles je ostal, kljuboval je zdaj besnečim viharjem. Neurje ga ni prizadelo in le drobci so se tako kot poprej krušili od njega.
Potem je prišla voj na, pozdravljena in skoraj zaželena. Skozi trpljenje, ki se mu v njej ni mogoče ogniti, je naše ljudstvo gledalo svojo svobodo, ker to je bila zanj in za zasužnjene narode osvobodilna vojna. Ni se izmikalo temu, kar je zahtevala od njega. Dalo je od sebe vse, kar je imelo, in še več, kot je moglo dati. To zaradi svobode, da ne bo več zrlo, kako niu tujec gospodari, kako uničuje njegovo imetje; kako ga duhovno ubija, kako ga social no zapostavlja. Slo je v boj Za to, da materam ne bo več krvavelo srce	za	hčerami, ki
so se izgubljale v svetu, ker dom ni imel kruha zanje, za sinovi, ki so morali v vojno v tuje dežele, ki jih je italijanski imperializem osvajal zase, in Za	onimi,	ki	so	se temu
imperializmu uprli ter čakali v ječah rešitve.
Slo je v boj za popolno enakopravnost z italijanskim ljudstvom	na tej	svoji	slovenski
zemlji,	enotni	tja	od	Svinjske
planine na Koroškem pa do Jadrana in do Rezije v Slovenski Benečiji, Za enakopravnost slovenskega jezika, ki mu jo zdaj razni tuji oblastniki odrekajo in kratijo s sramotnimi ukazi, kot je ukaz 183, ki določa, da se sme uporabljati slovenščina samo poleg italijanščine; odrekajo s poniževalnimi pismi slovenskim županom, kot je pismo predsednika eone 9-Palutana. Slo je v boj za slovenske šole od otroškega vrtca do univerze, ki nam jih nočejo priznati v razmerju naših po-
treb in ki dušijo njihovo rast, v boj za hram slovenske kulture, ki smo ga v Trstu imeli, a nam ga je uničil fašistični požar.
Kaj naj po vsem tem in na vse to reče zavedna slovenska žena in mati? Ali naj postane njeno srce še bolj jekleno, da bo obrambni zid iz naših teles kot granit in jeklo trd, ali naj bo cunja, ki j0 po uporabi vsakdo zavrže? Ne, zavedna slovenska žena in mati cunja ni in ne more biti. Preponosna je njena duša; preveč čuta odgovornosti je v njej do lastnega naroda in do tega, kar je dolžna k napredku človeštva. V obdobju imperializma, njegovega podjarmljenja narodov je
boj za narodno enakopravnost in neodvisnost ne sam0 sestavni, temveč vse bolj odločilni del boja za zmago prave demokracije.
Ko zahtevamo pravice za naš narod tu na naših tržaških tleh, jih zahtevamo na trojni osnovi: na osnovi tega, ker je ta zemlja naša, dej našega trpljenja in naše krvi; na osnovi tega, kar smo že imeli in kar nam, je bilo vzeto; na osnovi tega, kar smo si v osvobodilni vojni v potokih krvi priborili nazaj. Zato ne bomo od naših pravičnih zahtev niti za las odstopili, zato hočemo in moramo biti v borbi zanje me demokratične žene v prvih vrstah in na prvem mestu.
Preteklo nedeljo je imela Idrija svojstveno slavje. Ze 450 let je, odkar obratuje njen rudnik živega srebra. V tempu dela in borbe za petletni plan in socialistične graditve bi bili rudarji skoraj na to redko obletnico pozabili, če bi jih ne opomnili beograjski novinarji, ki so se mudili v Idriji. Obilno žilo živega srebra so našli 22. junija približno pred 450 leti, in to bi bil tudi pravi spominski dan. Ker pa je padel na četrtek in ker so rudarji sami pri sebi sklenili, da bodo to zgodovinsko obletnico prazno-vali z delom, so odgodili slovesnost na nedeljo.
Po prihodu v Idrijo me je torej čakalo neprijetno razočaranje. Prišla sem, da bom tam doživela vse tisto veselo razpoloženje, ki si ga ustvarja morje zastav, z zelenjem okra-
EZENE
in “Primorski dnevnik,, njim
0 vzrokih vojne
Zakaj se 5 let po končani .vojni še vedno ustvarja ozračje vojne?
To, tovarišice, bi rada povedala vsem onim. ki nosijo v sebi težnjo po nadvladi; naj prenehajo z njo, naj se otresejo lakomnosti po tuji zemlji, po gospodovanju nad tujimi narodi in nad delovnim ljudstvom lastnega naroda. Zemlja in njena naravna bogastva so last delovnega ljudstva in njegova last je vse, kar si gradi in ustvarja. Me žene - delavke obsojamo osvajalne vojne, ker vemo, kaj jim je cilj. Zahtevamo dela, kruha, pravico in svobodo. Zahtevamo, da se spoštuje enakoprav-nost narodov in njihova neodvisnost- Nepriznavanje enakopravnosti narodov in kršenje njihove neodvisnosti sta stvarna vzroka vojnam in gorja, ki prihaja z njimi in ki ga me žene tako občutimo- Spremlja ga beda, pomanjkanje, deportacije, krematoriji in mučenja. Me vsega tega nočemo in, ker vsega tega nočemo, se moramo tudi boriti, da bo vsak narod svoboden- Nihče mu ne sme odvzemati in kratiti njegove svobode. V veliki družini narodov mora biti enakopraven med enakopravnimi.
PROLETARKA
* * *
Nadaljujemo s tvojim dopi. som, tov. proletarka. V jedrih besedah si opisala bistvo vzroka vojn. Kaj praviš, ali Jih po vsem tem morejo odvrniti dobrohotne resolucije s podpisi proti vojni? Na naše vPraš®nJe si ti v svojem dopisu že odgovorila, da jih ne morejo. Kar razumeš ti, pa morajo razumeti vse do zadnje tovarišice oko. li tebe. Njihovo razumevanje bo veliko prispevalo k utrditvi demokratične fronte v Trstu in k silam miru.
Ali je to dopustno?
Našemu kotičku pošiljam nekoliko številk, ki me bolijo kot Slovenko in kot mater-Pri nas na Katinari so prav vsi italijanski otroci dobivali kosilo v soli, izmed slovenskih otrok pa samo tri četrti-
ne in še to šele po posredovanju. V tako imenovanem aviamentu na Katinari pa je ta odstotek, ki pokazuje razliko med slovenskimi in italijanskimi otroki, se večji, ker je samo 58 odst: slovenskih otrok prejemalo kosilo-Nehote se mi vsiljuje misel, da je tudi tisto kosilo, ki ga dobijo v šoli, samo eno iz med sredstev za pridobiva nje slovenskih otrok, za njihovo raznarodovanje. Kje pa je tu pravica?
prizadeta mati * * *
Da, tovarišica, upravičeno se
sprašuješ, kje je pravica. Zakaj morda tvoj otrok, otrok tvoje bližnje in daljne sosede nima kosila v šoli. Iz tega, kar nam poročaš, vidimo, da samo zato ne, ker so to otroci slovenskih mater. Vidiš, nam se vsiljuje pri tem še neko vprašanje: ali je davek, ki ga plača naš kmet na Katinari sorazmerno manj vreden od davka, ki ga plača italijanski meščan v mestu. Misel na to bo še bolj utrdila v tebi zavest, da nam ostane le borba, da si bomo le z njo priborili svoje pravice.
šene hiše, kolone, govori, petje, godba, razigrani obrazi. Namesto vsega tega pa delavnik kot vsak drugi izmed tri sto petinšestdesetih dni v letu.
«Takole iz Trsta pripeljati se v Idrijo in to zastonj, ne da bi tam kaj videl in doživel, ni šala«, sem si mislila ter sc odpravila na rudniško ravnateljstvo. da bi tam poizkusila svojo srečo. Bila mi je mila in to celo mnogo bolj, kot sem pričakovala. Tov- Kenda, ki je bil svoječasno vojaški vodja v partizanski bolnici ((Pavla«, je
so ostale take, kot so bile pod Avstrijo- Tudi stanovanjsko vprašanje je reševala tako. Zgradila je vsega le šestintrideset stanovanj. Ta številka pa se nam šele pokaže v pravi luči, če postavimo poleg nje ono drugo, ki je nastala, odkar je Idrija pod Jugoslavijo. $est-indevetdeset rudarskih družin je že dobilo lepo novo stanovanje in v gradnji so še drugi stanovanjski bloki.
Tov. Kavčič je zaposlen pri rudniku od 1907. leta. Cas, ki 'sem ga imela na razpolago,
njušnico in se bo zdaj restavriralo zaradi lokalnega zgodovinskega pomena. Po osvoboditvi j( namreč rudnik zgradil krasno sindikalno dvorano in tako je bila zdaj popravljena tudi ta krivica.
Popoldne sem se z nekajminutno zamudo zglasila pri jašku borbe. Tov. rudar nas je že čakal, da me popelje v jamo. Ogledala sem se po svojih sandalih in po svoji obleki in se mahoma odločila, da zaprosim za kaj primernejšega. V tistem me je neka tovarišica
V TOPILNICI IDRIJSKEGA RUDNIKA
'IaJU fi	tleUtiueč&b
-" ®
. e***-’"! -	^^	'
inlco-ftUkm-fto-Ulču
zdaj rudniški ravnatelj. Strog do sebe in do drugih prat) tako, kot je bil v partizanih, ter ves zatopljen v delo. Rad bi ugodil vsem mojim vprašanjem, toda kaj ko tisti prekleti telefon ne da nikoli mira in ko vedno kdo pride s kupom spiskov, za podpis. Postajam že nervozna, ljubosumna sem že na vse te ljudi. Tovariša Kenda bi hotela imeti vsaj nekoliko trenutkov, nemoteno zase.. Minute minevajo, mine četrt, pol ure. Nič ne bo, do pravega, nepretrganega razgovora ne bova prišla. «Ali poznaš tov. Kavčiča? On ti bo vse povedal. V rudnik pojdeš lahko, če boš hotela?» «V rudnik?« Od veselja mi je beseda skoraj zastal a. Zdaj sem pozdravljala zamisel idrijskih rudarjev, da so proslavo odgodili na nedeljo. V rudniku še nisem bila nikdar in to bo zame pravcato doživetje. Predstavljala sem si, da mi bodo pokazali vse tiste velike naprave za pridobivanje živega srebra, toda tega, kar. me je zdaj čakalo, nisem pričakovala-
Cim je vstopil v sobo tov. Kavčič in sva si segla v. roko, sem pidela, da imam pred seboj človeka, ki ži-vi z rudnikom in mu je rudnik tako ■kot lasten dom. Ta občutek me je spremljal tudi pozneje pri rudarjih, s katerimi sem se seznanila. Način, kako so govorili o rudniku, je bil topel, kako ves drugačen, kakor če govori tržaški delavec o tovarni, kjer je zaposlen in kjer izsesavajo njegovo kri kapitalisti. Oni so za vselej obračunali s. takimi delniškimi družbami, kot je bila Monte Amiata, in s tako gospodo kot razni grofje Ciani. Petindvajset let italijanskega gospodarstva nad idrijskim rudnikom je bilo toliko kot petindvajset let zastoja. Fašistični Italiji je bil le vrč-lec milijonskih dohodkov, investirala pa je toliko kot nič-Vodna centrala na Marofu, en kompresor z motorji in dve centrifugalni črpalki, s tem je izboljšala rudniške naprave, ki
sva hitro razdelila tako, da ni šla v izgubo nobena minuta. Dopoldan ogled topilnice, popoldan rudnika. Pod topilnico razumevajo mogočne peči in druge naprave, ki so potrebne za to, da iz trdne kamenite živosrebrne cinobrove rude steče čisto živo srebro v jeklenke, v katerih ga pošiljajo po domovini in v svet. Peči so starejšega in novejšega tipa. Starejših je bilo trinajst. 1945. leta so jih angleški bombniki razrušili in od teh jih je ostalo po popravilu le šest. Izmed novejših peči, ki jih kurijo na plin, so postavili eno 1947. leta in ta je tudi najmodernejša ir. že produkt socialistične izgradnje. Plinski generator upravlja en sam delavec. Štirikrat je udarnik in odlikovan z medaljo dela. Njegov pomočnik, ki se od njega uči, bi že znal samostojno ravnati z njim. To so ljudje, ki vedo, kaj hočejo. Misel jim je prodorna in jasna. Njihovo inteligenco moramo občudovati- eNaši rudarji«, mi pravi potem tov. Kavčič, Kimajo skoraj vsi nekaj' srednjih šol- Za v bodoče je to. obvezno. Vsak rudar bo imel osnovno' in rudarsko šolo, ki se bo spremenila v‘dvoletno in triletno«.
Tudi krasna zgrajena kopalnica in oblačilnica zgrajena po najmodernejših načrtih je prirastek, ki ga je rudnik dobil šele po osvoboditvi. Poleg nje je prostor, kamor prihajajo k malici, ki jo dobijo v rudniku. Ves prostor, na katerem se razteza topilnica, je nasičen z nekim zoprnim živasrebrnim plinom. Z njim so idrijski rudarji v neprestani borbi. O-groža jim zobovje, in vso ustno votlino. Nekoliko jih obvaruje pred njim. žvečenje slanine in to, da se pogosto menjavajo na bolj izpostavljenih delih.
Idrijski rudar najde po napornem delu še vedno tudi nekaj časa za samovzgojo. Je dober pevec in godbenik ali pa oderski igralec. Nekdanje rudniško gledališče je sicer fašistična Italija spremenila v. ko-
povabila s seboj v. kopalnico. vNaši rudarji se tudi psi preoblečejo» je r.ekla, eza jamo imajo posebne delovne obleke«. Hotela je, da bi počakala, da dobim vse čisto, toda mene ni vzdržalo. i(Kar imate pri roki, mi dajte», sem rekla, tires nima pomena, če je nekoliko umazano»- «Saj jih po vsakem šihtu preperemo in p osušimo, le nekaj minut pa bi bile suhes, me je nadalje zadrževala. «Nič ne meri tovarišicas, sem hitela prigovarjati, dokler sc ni udalu.
Potegnila sem nase plavo delavsko tuto, si obula gumijaste škornje in na glavo poveznila čelado za vsak primer, če bi se k je, kaj udrlo, v roke rudarsko svetilko in bila sem nared-
«Do kod se popeljemo?« sem vprašala, predno sem pstopila v torilo in smo se spustili po jašku navzdol. «Do tretjega obzorja«, je rekel moj spremljevalec. «Koliko metrov pod zemlja?« «Mislim, da je 122». »Koliko metrov sega največ v globino in koliko obzorij ima?« ((Okoli 350 metrov, obzorij pa je 14», mi je odgovoril, ko se j c torilo že pomikalo navzdol Čuden občutek tesnobe in ujetosti me je navdal in potem nisem vprašala več. Jeklene vrvi so votlo škripale, karbidovka je risala v temo onkraj torilo pošastno senco.
V širokem, obokanem z bi ralnem rovu je torilo obstalo. Pravijo, da v rudniku lahko napraviš cele km, pa se tega niti ne zaveš; tako nekako st je godilo tudi meni, Sele naslednji dan tem bila utrujena do onemoglosti, tisti dan pa bi bila hodila in se peljala še niže doli tja do 14 obzorja, kjer so partizani za časa'vojne razstrelili vodno črpalko, da bi preprečili Nemcem izkoriščanje rudnika. Ugnali pa so jih še na drugi način. Štiri tisoč jeklenk živega srebra je bilo pripravljenih ob njihovem pri hodu. Idrijo so ob tistem času močno bombardirali angleški apioni. «Vse pojde po zlu v
Nisem mogel in ng znal razvozlali tiste velike uganke, — ki je planila od nekje izza tistih zastorov kapitalistične diplomacije v juniju 1945 p Trstu.
Ali je res, ali sanjam, kot takrat v bolnici Franja, ko se mi je prestreljena noga ogno-jila in je v rani kljuvalo, kljuvalo, da mi je vsako še tako tanko vlakno živcev zvenelo kot struna, da se mi je bledlo od bolečine in nespečnosti. V tej motni blodnji sem doživljal tudi našo borbo za Trst in Gorico.
PLANILO JE OD NEKOD...
Partizani se bodo morali umakniti iz Trsta, katerega so zavzeli s takim junaštvom, ki nima primere v zgodovini.
Ali naj povem, kako mi je bilo, ko sem kmalu po osvoboditvi Trsta šel nekega večera v Bark ovije in se povzpel na svetilnik, da bom od tam videl kakšno je tisto Jadransko morje, ki nas je kli-
A. PAGON-OGAREV
PLANILO JE OD NEKOD
calo in vabilo toliko stoletij. naj pridemo, da je pot v svet tudi za nas odprta?! Seveda bom povedal, da bodo to občutili drugi. Niso taki trenutki samo zame, da bi jih hranil kot kapitalist menice in račune v železni blagajni. Prišel sem v Trst kot partizan in nimam pravice, da bi take doživljaje držal zase.
Ko sem prišel na vrh svetilnika in ugledal pod seboj in okoli sebe tisti razsvetljeni Trst in na morju ne-šteuilne lučice ribiških bark, ki so že znova lovili, sem začel tihi pogovor z morjem in Trstom.
Nalahko je zašumelo na valovih in že se je to šumenje strnilo s šelestenjem gozdov
po Sloveniji, Hrvatslci, Srbiji, Bosni in Hercegovini.
ZAVZEL SEM se.::
Saj so to tisti skladni zvoki, ki se tako lepo ujemajo. To je tista celota, ki je ne moreš ločiti ali razdeliti. In smo bili prav partizani tisti, ki smo ta dva zvoka povezali, da bosta od sedaj naprej nemoteno soglasno brnela v tem velikem razsvetljenem središču pod mano. Tako mi je bilo kot leto prej, ko sem na Jelovici sredi mogočnih debel smrek in jelk prebiral poročila o drznih partizanskih akcijah. Cital sem: Partizani so napadli utrjeno sovražnikovo postojanko v bližini večjega mesta V Srbiji in jo zavzeli. Naši minerci so vrgli v zrak velik most, ki je vezal važno
sovražnikovo strateško točko, v Bosni, V Sloveniji so enote VII. korpusa vodile težke borbe s sovražnikom, Posebno žive so akcije sabotažnih skupin na Primorskem, po Krasu in v bližini Trsta, Vse to se je zlivalo v eno samo celoto z velikim ciljem; Borba za svobodo.....
Ta borba za svobodo je tudi mene prinesla v Trst. Se ves prevzet od velikih dni zaključne borbe, od množičnega heroizma partizanov, aktivistov in ljudstva, sem takrat stal v veliki višini visokega svetilnika in se molče pogovarjal z morjem.
PLANILO JE OD NEKOD...
Gledali so fMrtizani — kako so prve dni junija pričeli naši zavezniki razmeščati tan-
ke s topovi po vseh važnejših točkah mesta. Se v tesne ulice poleg palače bivšega «Piccola», kjer smo bili tedaj uredniki ((Primorskega dnevnika» in eLavoratore# so zma-šili dva.
V ozračje velike zmage in osvoboditve Trsta se je naselilo nekaj svinčeno težkega, ki je povzročalo tako tesnobo, da smo komaj dihali.
Pred nas vse se je postavljalo veliko vprašanje:
Ali je res, da naši za vezniki niso bili odkriti zavezniki?! Ali bodo res udarili kot po prvi svetovni vojni po vsej preliti krvi in surovo, nenb-čutno, pohlepno poteptali zavezništvo?! Ali je bila res samo krinka vse prijateljstvo v času borbe?!
To so bila vprašanja, ki jih nisem mogel takrat rešiti in ne razumeti.
Izkazalo se je, da so bile vesti o vsem resnične, tako trdo resnične, da je zabolelo v globino občutja.
Dne 12. junija 1945 so se morali partizani, ki so toliko žrtvovali — umakniti iz Trsta, umakniti od tistega morja, ki jih je vabilo stoletja... Tisti dan je bilo še morje popolnoma mimo, kot bi ne bilo živo. Jokalo je, kot je jokalo v prsih vseh umikajočih se liartjzanbv in tistih, ki smo ostali.....
PLANILO JE OD NEKOD...
MariaI «zaveznikov» je takrat dejal: «Ce bo Potrebno
bom ukaz tudi streljati«.
Na koga bi bili streljali na njegov ukaz, in bi se tega povelja ne bil prav nič sramoval kot maršal zavezniške vojske?! Na svoje bivše — takrat smo to že vedeli — najzvestejše zaveznike v borbi — partizane, ki so pred njim prišli v Trsti!
Vso silo dveh idej sem takrat prvič v življenju občutil kot preprost partizan, ki je s svetlim ciljem svobode in bratstva pustil lepo domačijo tn odšel v gozdove. Občutil sem, da mora biti tista ideja za katero sem se boril, toda še zelo malo poznal, močnejša. To mi je bilo v nekako zadoščenje za veliko razočaranje, ki sem ga doživljal v tistih dnevih.
Neki inozemski časnikar je takrat zapisal o Gorici; «Imel sem vtis, kot da sem na sodu smodnika, v katerega je speljana zažigalna vrvica, ki že gori«.
Nadaljevanje sledi
Idriji«, so jim dopovedovali po človeku, v katerega so Nemci zaupali samo zato, ker ni bil Slovenec - domačin. Jeklenke z živim srebrom so spravili v rudnik in še 4.000 kg druge rude. Vojni požar jim je preprečil, da bi bili kdaj odpeljali to bogastvo.
Od delovišč,-v jeziku rudar-jap, do tistih mest, kjer rudarji razstreljujejo kamen, ki hrani v sebi dragoceno rudo, je daleč. Ponekod se moraš vzpenjati po dolgi, stopnicam podobni lestvi, pa zopet po krajših lestvah tja do njih Istočasno tudi tesarijo in podpirajo izvrtane prostore J opornimi in prečnimi stebri, zato da se nanje ne udre■ Tako nastajajo novi in novi rovi na desno in levo, celo omrežje v njih. Zrak in voda se dovajata po ceveh; za regulacijo zraka, da ga pride p ose rope približno enako, so ti z prati ločeni med seboj. Na nekaterih deloviščih je živo srebro samo rodno. V. tisočerih majhnih kapljicah se pretaka med škrivljevcem. Pri tem delu vzdrže rudarji največ tri dni, zaradi množine strupenega ži-vosrebrnega plina. Bogata živega srebra je rdeča cinkova ruda, ki. ga vsebuje do 50 in
še več odstotkov. V zbiralnih rovih jo odvažajo na vozičkih in od časa do časa se moraš umakniti tesno k steni, da te ne povozi ali se ne zadene vate. Na nekem mestu je spremljevalec • rudar nalašč ugasnil luči. Nobena, še tako temna noč, ni temnejša od tiste teme v podzemeljskih rovih.
((Srečno«, se pozdravljajo rudarji, ko odhajajo na delo ali ko se v rudniku srečujejo. Iz, srca se mi je odkrhnila ta bet seda, ko sem se poslovila in odpravila navzgor. Človek zna res ceniti delavca in njegovo delo šele v tistem trenutku, ko ga sam neposredno zazna. Rudarsko delo je težko, dvakrat, trikrat težje od navadnega. Priznanje zanj so dobili rudarji šele v novi Jugoslaviji( ki je socialistična, ki je Ijud. ska, ki je last delovnih ljudi in torej tudi njihova. Svojo ljubezen so ji izkazali z izpolnitvijo petletnega načrta, s katerim so bili gotovi že deset dni pred 450 obletnico rudnika. To je bila tudi prava vsebina nedeljske slavnosti; vsebina tiste tihe zaobljube, ki jo je na tihem vsak dal svoji socialistični domovini, socializmu in napredku.
MARA SAMSA
PLETIUA
izdeluje ženske obleke, jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi Usta, Ul. sv. Frančiška 20-1.
Mizarji podjetniki kmetovalci.
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame, vezane plo-
šče, furnir, parkete in drva nudi najugodneje
tel. 14419
Krojaška
delavnica
TRST — Ul. Valdirivo 35 Izdeluje moške obleke in ženske plašče. Obrača in popravlja po izredno nizkih cenah.
IZDELUJE PO N A J -NIŽJIH CENAH IN N A J S O L I D N E J E
MIZARSKA DELAVNICA
Pupis
TRST UL. TORRICELLI, št. 6. : : Tudi na obroke : :
Dr. R. IUNGO
%OHOX»RAVNIH
izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. - Največja garancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 do 19
(Govori slovenski)
TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. Garducci
ItECCNI
B.U.
pri
1IILLI0
NOVI MODEL
za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipke, cikca. kaste šive. Ta dela se izvršujejo brez okvira. Pouk za vezenje brezplačen ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV - HADIOAPAHAT1 najbolj-ših znamk
NA OBROKE
TRST, Ul. C. Battisti št. 12, tel. b'5-33 TRZIC, na Korzu
GRADBENIK
SPREJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA. — OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPREJEMA TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NAČRTE
CENE UGODNE!
Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20
MEHANIČNA
DELAVNICA
pmitmiiiiiiift.,
TRST
ulica della TESA 5
izdeluje strešne žlebove, odločne cevi ter, inštalira vodo in plin
TRGOVINA
T
Ulica Vasari 10
Oglejte si zalogo
IIRFDNISTVO- IJLIUA MDNTECCH! št. 6, IU. nad. — Telefon štev. »J-808. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska SL 73-38 OGLASI- od 3 30-12 tu od 15-18 . Tei 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Strini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir.
Za KI.HJ: Za vsak mm Slrtne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg urednik STANISLAV HlfiNKO - Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico MI., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battisti 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona U: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno 90 din PoStnt tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska • Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. « TRST