poštnina rt 1 fes/ andska knjižnica »64-290 TRŽIČ LETO XV Številka 5 MAJ 1974 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ Novosti v medsebojnih razmerjih delavcev iiiiìilmfM 18. maja je pričel veljati republiški zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki precizneje ureja medsebojna razmerja delavcev kot zvezni zakon, poleg tega pa prinaša tudi precej novosti. Ker je to področje, ki se neposredno tiče nas vseh, smo smatrali za nujno, da z novostmi preko internega glasila seznanimo vse zaposlene še pred sprejemom samoupravnega sporazuma, ki bo v naši delovni organizaciji urejal to pomembno področje. Poglejmo najbolj pomembne spremembe: — Poskusno delo sme v bodoče trajati največ 3 mesece (doslej trajanje poskusnega dela ni bilo omejeno). — Pripravniška doba lahko traja najmanj 6 mesecev in največ 2 leti (minimalno trajanje te dobe doslej ni bilo predpisano). — Letni dopust lahko traja tudi več kot 30 delovnih dni, toda največ 36, kar pa velja le za delavce, ki imajo najmanj 30 let delovne dobe in 55 let starosti oz. za delavke, ki imajo najmanj 25 let delovne dobe in 50 let starosti (Novost!). —- Po preteku nepretrganega porodniškega dopusta v trajanju najmanj 104 dni ima delavka, če to zahteva, pravico: 1. nadaljevati izrabo porodniškega dopusta še 141 dni ali 2. delati 4 ure na dan do 12. meseca otrokove starosti. Podaljšan dopust ima lahko v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih lahko namesto matere oče otroka, če otroka neguje in če sta se roditelja tako sporazumela. Nova določila o porod, dopustu pričnejo veljati s 1. 1. 1975 in se uporabljajo tudi za vse tiste ki so ta dan na porodniškem dopustu. — Če se otrok rodi mrtev ali če umre pred potekom porod, dopusta, ima pravico do dopusta še najmanj 42 delovnih dni. — Delavcem se lahko za kršitev delovnih dolžnosti izrekajo naslednji ukrepi: 1. opomin, 2. javni opomin, 3. začasna razporeditev delavca na drugo delovno mesto, za katero se zahteva ista ali neposredno nižja stopnja strokovne izobrazbe določenega poklica oz. smeri ali stroke, največ za dobo enega leta, 4. Odstranitev delavca z vodilnega del. mesta, 5. prenehanje dela zaradi takšne kršitve, s katero se huje kršijo skupni interesi drugih delavcev ali delovne organizacije kot celote. Ta ukrep se lahko izreče tudi pogojno (= pogojna izključi- tev), tako, da se odloži izvršitev izrečenega ukrepa za čas, ki ne sme biti daljši od enega leta, s pogojem, da se ta ukrep ne bo izvršil, če delavec v tem času ne bo storil nove kršitve. Ukrepi pod 3., 4. in 5. se lahko izrečejo samo za hujšo kršitev obveznosti. Za razliko od prejšnje zakonske ureditve — kot je zgoraj razviden — se s tem zakonom urejajo tri nove kategorije ukrepov: začasna razporeditev na drugo delovno mesto, odstavitev delavca z vodilnega delovnega mesta in pogojena izključitev. — Zahteva delavca za varstvo pravic (= ugovor, pritožba) ne zadrži izvršitve odločbe le v naslednjih treh primerih: 1. če mora delavec zaradi izjemnih okoliščin delati na del. mestu, ki ne ustreza strokovni izobrazbi njegovega poklica oz. smeri ali stroke in ne drugim njegovim delovnim sposobnostim. 2. če je delavec začasno odstranjen z delovnega mesta ali iz OZD, 3. če je delavcu naloženo delo preko polnega delovnega časa (= nadurno delo) v primerih, ki jih zakon taksativno navaja. V navedenih primerih se mora izvršiti odločitev takoj, v vseh drugih primerih pa delavčeva pritožba (zahteva) zadrži izvršitev odločitve. — Pogodba o delu se lahko sklene za nedoločen čas v naslednjih primerih: 1. za izvršitev raznih občasnih ali začasnih vzdrževalnih del, 2. za opravljanje del, ki so potrebna pri delovanju raznih občasnih ali stalnih kolegijskih teles (komisij ipd.), narava dela pa ne terja stalno zaposlenega delavca, 3. za opravljanje občasnih ali začasnih del industrijskega oblikovanja v ind. in rudarski dejavnosti, 4. za opravljanje nalog podaljšanega oz. andragoškega značaja, 5. za opravljanje specialističnih zdravniških pregledov, 6. za raziskave v kulturni in socialni dejavnosti, 7. za opravljanje obč. ali začasnih del v zvezi s prirejanjem iger na srečo. 8. za opravljanje obč. ali zač. nalog raziskovalnega, študijskega, analitičnega in načrtovalnega značaja. V navedenih primerih ni mogoče skleniti pogodbe o delu, če gre za delo ali naloge, za katere je treba združiti delo za določen čas (= delovno razmerje za dol. čas.) ali za skrajšan del. čas (= del. mesto s skrajšanim delovnim časom). Za vse ostale primere, ki niso navedeni pod točkami 1—8, se lahko sklene pogodba o delu za največ trideset dni v posameznem koledarskem letu kot je to veljalo že doslej. Navedeni zakon določa, da morajo delovne organizacije vskladiti medsebojna razmerja delavcev s tem zakonom :Mk m ' ■ najkasneje do 18. 8. 1974. V posebnem samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu smo torej morali upoštevati poleg ustave in zveznega zakona še novi republiški zakon o medsebojnih razmerjih, poleg tega pa še družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič, katerega pričakujemo v najkrajšem času. Osnutek sporazuma bo predložen v obravnavo najprej skupnemu delavskemu svetu, ta pa ga bo predlagal v sprejem zborom delovnih enot. Po zakonu se za sprejem sporazuma zahteva dvotretjinska večina vseh zaposlenih delavcev v OZD, ki se bo morala izraziti celo v pismeni obliki (s pismenimi izjavami zaposlenih). Problematika oplemenitilnice Problema s surovimi tkaninami zaenkrat ni, kljub temu, da smo stanje surove zaloge občutno znižali, saj smo jih imeli pred leti trikrat toliko kot sedaj. Tako občutno znižanje zalog nam dela občasne težave saj moramo sestavljati dnevne partije tudi iz treh ali štirih artiklov, kar ima za posledico več menjav. Pri tako nizki zalogi surovih tkanin, je hitro občuten vsak zastoj v tkalnici oziroma predilnici. Delovna sila je najbolj problematična v oddelku belilni-ce, ker je delo težko, grdo in odgovorno. To nam dovolj zgovorno pove podatek, da se je zamenjalo od 1. 1. 1973 do 30. 4. 1974 kar 15 ljudi. To pa je ravno toliko, kolikor jih je v odelku belilnice brez tistih, ki delajo na strižno čistilnem stroju. Občutno se je spremenil odnos tkanin, ki jih belimo proti tistim, ki jih dajemo v skladišče kar surove adjusti-rane. Pred leti je bilo to razmerje 50 % : 50 °/o v letošnjih mesecih pa je to razmerje 92 % : 8 % v korist beljenih tkanin. Ker pa smo obenem zmanjšali tudi število zaposlenih je temu primemo narasla tudi produktivnost. To povečanje je imelo za posledico tudi večjo obremenjenost vseh strojev posebno v oddelku belilnice . in apre-ture. V oddelku belilnice smo ta problem rešili tako, da smo povečali hitrost za vse artikle na 80 m/min. Ker pa veiike hitrosti niso trajnejša rešitev, skušamo urediti problem povečanega beljenja tako, da bomo rekonstruirali obstoječi belilni agregat, da ne bo potrebno tkanino dvakrat voditi skozi celoten proces, ampak samo enkrat in to kontinuirano brez vmesnih vlaganj in prelaganj . V oddelku apreture pa skušamo rešiti problem tako, da vse lažje artikle to je 50 % vse proizvodnje apretiramo, ne da bi jih prej sušili. V apreturi pa je zaradi dodelave artikla dacron nastal še večji problem, ker moramo ta artikel še termofiksira-ti. Da lahko dosežemo potrebno temperaturo moramo delati z majhnimi hitrostmi 10 m/min. Zaradi takega načina dela pride do tega, da votek in osnova nista pri teh tkaninah v pravem kotu, kar povzroča težave pri merjenju in tudi nadalje pri delu v konfekciji. To pa je povsem razumljivo, Doseganje planskih zadolžitev: ker smo prej tkanino uravnali pri sušenju in apretiranju, sedaj pa samo pri apretiranju. Ta problem bi lahko precej omilili, če bi imeli avtomatično napravo za uravnavanje votka. Vsakomur je jasno, ter razumljivo, da od človeka ni mogoče zahtevati, da bi stalno zaznaval z očmi za koliko odstopa od pravega kota in bi moral to ročno popravljati in to pri širinah nad 150 cm in hitrosti 50 m/min. V oddelku adjustirnice tega problema ni, kjer ni velike razlike ali adjustiramo surovo ali oplemeniteno tkanino. Vendar pa moramo ravno v tem odelku čim hitreje reorganizirati delo. Delo v tem oddelku se skoraj ni spremenilo od samega začetka. Zato predstavlja ta oddelek tudi zelo velik strošek pri. celotnem oplemenitenju. Priprave za to so v teku, rešiti je le treba, kako bomo oddajali tkanino v konfekcijo (doki ali visoko zloženo) in kako naj bo adjustirana tkanina za široko potrošnjo (zie-gana ali navita). Mesec plan doseženo beljeno surovo Januar 1.450.00 m2 1.568.258,89 m2 87,93 °/o 12,07 % Februar 1.384.000 m2 1.456.444,14 m2 90,25 % 8,75 % Marec 1.516.000 m2 1.553.780,89 m2 92,97 % 7,03 % April 1.516.000 m2 1.642.024,08 m2 92,77 % 7,23 % Oddih in rekreacija zaposlenih Stališča sprejeta na plenumu republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Na plenumu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije 2. aprila so razpravljali o nadaljnjem razvoju delavskega turizma in športne rekreacije zaposlenih. V zvezi s tem so bila sprejeta določena stališča, katera vam posredujemo: 1. Oddih in aktivna rekreacija so nedeljivi in sestavni del družbene reprodukcije in standarda delavcev, ki morajo biti odločilni in neposredni nosilci celotne politike načrtovanja in izvajanja oddiha in rekreacije zaposlenih, njihovih družin in drugih občanov. 2. Samoupravne interesne skupnosti za oddih in rekreacijo delavcev morajo biti institucionalna oblika realizacije politike na tem področju, ki zagotavlja večji vpliv delavcev, izrazitejšo solidarnost in vzajemnost, racionalnejše poslovanje, povezavo sicer razdrobljenih objektov in boljše pogoje za organizirani in množični delavski turizem. Sindikati Slovenije zato podpirajo iniciativo mestnega sveta sindikatov Ljubljane, ki je izražena v osnutku tez za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti na področju rekreacije delavcev ljubljanske regije. Podobne rešitve naj bodo izhodišča za reševanje tega vprašanja tudi v drugih regijah v Sloveniji. 3. Zagotovitev potrebnih in primernih zmogljivosti počitniških domov za delavce in njihove družine mora slediti iz ukrepov za preprečevanje odtujevanja počitniških domov, izboljšave dosedanjih pogojev z ustreznimi adaptacijami, predvsem pa z intenzivno gradnjo novih zmogljivosti preko združevanja sredstev skupne porabe v samoupravnih interesnih skupnostih za oddih in rekreacijo delavcev. V ta namen se bo iz sklada skupne porabe zagotovilo za gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje najmanj v višini 10 % izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu. 4. Za gradnjo novih ali razširitev sedanjih zmogljivosti počitniških domov se morajo zagotoviti ustrezne površine, ki so sestavni del projektov urbanega razvoja turizma in rekreacije. Sindikati Slovenije bodo zato sodelovali s sindikati Hr-vatske pri zagotavljanju in urejanju kompleksov za gradnjo počitniških zmogljivosti tudi na obmorskih področjih severnega Jadrana, ter istrske obale. 5. Zbrana sredstva, ki so namenjena za rekreacijo ali oddih ne morejo biti obremenjena z davki ali prispevki enako kot objekti pridobitve-nega turizma. 6. Organiziranje preventivnega in zdrastveno-rekreativ-nega počitka naj bo še naprej ena najvažnejših nalog sindikatov predvsem za delavce ob težjih pogojih dela in slabega zdravja. 7. Gradnja in vzdrževanje rekreacijskih objektov mora obvezno vsebovati tudi objek- te za vse vrste aktivnega počitka, razna igrišča, kopališča, dvorane, TRIM steze in kabinete, sprehajališča itd., ob katerih je treba zagotoviti tudi zadostno število strokovnjakov — organizatorjev rekreacije. Sindikati Slovenije bodo zato pojačali sodelovanje s Planinsko zvezo Slovenije in njenimi društvi za načrtnejše izkoriščanje njihovih zmogljivosti v planinskih postojankah in s tem koristno aktivno izrabo prostega časa delavcev. 8. Vprašanje deljenega dopusta mora biti v ospredju interesa sindikatov in je z njim potrebno reševati dopustniško prenatrpanost v juliju in v avgustu ter načrtnejše izkoriščanje nezasedenih zmogljivosti počitniških domov in turističnih organizacij v drugih obdobjih leta. 9. Nujno je pristopiti k reševanju in odgovarjanju o ustreznejšem času letnih in zimskih šolskih počitnic, bodisi po različnih stopnjah šol ali pa v regionalnem pogledu, s čimer bi raztegnili časovne možnosti dopustovanja družin s šoloobveznimi otroki. To vprašanje je treba reševati z družbenim dogovorom ustreznih činiteljev ne samo v slovenskem merilu, pač pa skupno z drugimi republikami in pokrajinami. 10. Interesne skupnosti za oddih in rekreacijo delavcev in turistično-gostinske organizacije naj bi ponudile ugodnejše in cenejše usluge v iz-vensezonskem času, da bi v njem delavci planirali in izrabili del svojega letnega dopusta. Sindikati Slovenije bodo podprli akcijo turističnega varčevanja, s katero bi delavci lažje in načrtnejše varčevali sredstva za letni dopust. 11. Skrb za dnevni in tedenski počitek mora biti povezana s problematiko letnih dopustov in se mora prav tako načrtovati in organizirati. Zato bodo sindikati podpirali akcije za gradnjo in urejevanje rekreacijskih centrov predvsem v krajevnih skupnostih, kjer bodo dane možnosti za razne rekreacijske aktivnosti za delavce in člane njihovih družin. 12. Družbeno-politične skupnosti ne smejo ostati nezainteresirane za problematiko rekreacije in delavskega turizma, pač pa morajo imeti te obveznosti skupaj s sindikati in organizacijami združenega dela. 13. Sindikati Slovenije pozitivno ocenjujejo novo organiziranost telesnokulturnega področja z ustanovitvijo temeljnih telesno-kulturnih skupnosti v občinah, kot tudi preko njih ustavnoljene teles-no-kulturne skupnosti Slovenije. V teh interesnih skupnostih so dane možnosti in zagotovila, da delavci, ki sicer združujejo potrebna sred- stva za to dejavnost, neposredno odločajo o politiki razvoja telesne kulture nasploh, posebej na področju rekreacije zaposlenih, ki je bila doslej močno zapostavljena v odnosu do vrhunskega in atraktivnega športa sorazmerno skromnega števila občanov predvsem mlajših starosti. 14. Sindikati Slovenije smatrajo, da morajo interesne skupnosti za telesno kulturo zagotoviti ustrezno obliko organiziranosti tudi osnovnih telesnokulturnih organizacij in vseh njihovih organov in asociacij, v katerih bodo delovni ljudje imeli boljše možnosti vključevanja v stalno in načrtno rekreacijo. Nove oblike organiziranosti ne smejo biti v nobenem pogledu ovira uspešnejšemu delu in bolj množičnem vključevanju zaposlenih v raznolike športno-rekreativne aktivnosti. 15. Sindikati Slovenije bodo še naprej podpirali vse akcije za izgradnjo novih rekreativnih površin in objektov, za katere bodo predvsem delovne organizacije združevale potrebna sredstva. Uporabnost teh objektov in površin mora biti zato prilagojena predvsem delovnim ljudem in ne more biti predmet pridobivanja sredstev za nove površine in s tem ekonomsko neupravičenih najem- nin. Telesno kulturne skupnosti naj bi s politiko izgradnje in vzdrževanje objektov in rekreativnih površin omogočila nijhovo načrtno in ceneno uporabo vsem kategorijam občanov. 16. Strokovni kadri za telesno kulturo, predvsem za organizirano vodenje športne rekreacije zaposlenih, so akutna potreba v delovnih organizacijah in sindikalnih organih. Zato se morajo pogoji rednega in izrednega šolanja ter usposabljanja prek tečajev in seminarjev prilagoditi sedanji situaciji predvsem v okviru telesnokulturnih skupnosti in strokovnih organov ter ustanov, ki te kadre šolajo, oziroma usposabljajo. Delovne organizacije morajo intenzivnejše in bolje izbirati iz svoje sredine kandidate za tovrstno šolanje in obenem zagotoviti sistemizacijo delovnih mest za izšolane strokovnjake — višje organizatorje rekreacije. 17. Delavske športne igre so sestavni del programa šport-no-rekreativnih dejavnosti v delovnih organizacijah, zato ne morejo biti same sebi cilj, pač pa morajo počivati na stalni in načrtni aktivnosti pretežnega števila zaposlenih. Osnova delavskih športnih iger je zato v tekmovanjih znotraj temeljnih organizacij združenega dela med ekipami le-teh znotraj organizacij združenega dela ali pa v občinskem merilu, ki jih organizirajo in izvajajo ustrezne komisije ali odbori pri občinskih sindikalnih svetih. Tovrstne igre morajo biti se- stavni del programa temeljnih telesnokulturnih skupnosti. 18. Sindikati Slovenije pozitivno ocenjujejo samoiniciativno organiziranost delavskih športnih iger tudi izven občinskih okvirov, npr.: regionalnih ali republiških, v kolikor je program teh iger nujna posledica široko zastavljenega in izvajanega dela in aktivnosti vseh udeležencev, tako ekip kot posameznikov v njihovih delovnih organizacijah. Zato mora biti možnost nastopanja na tekmovanjih izven občinskih okvirov pogojena s predhodno stalno aktivnostjo v samih delovnih organizacijah, kakor tudi obveznim nastopanjem na vseh programiranih tekmovanjih v občinskem merilu. V tem pogledu je nujno dogovoriti se o skupnih stališčih v republiških odborih sindikatov, oziroma v bodočih konferencah sindiKato-' posameznih dejavnosti. 19. Sindikati Slovenije bodo tudi v naprej sodelovali v vseh akcijah republiškega ali medrepubliškega značaja, ki nosijo osnovo v širokem vključevanju občanov, predvsem pa zaposlenih. Posebna pozornost bo posvečena prireditvam, ki nosijo spominska in manifestativna obeležja ali pa imajo vzgojne ali vseljudske obrambne cilje. Kdaj in kako bomo letovali Bliža se sezona letovanja v našem počitniškem domu v Poreču, zato vam posredujemo nekaj informacij. Počitniški dom bo odprt od 8. junija do predvidoma 9. septembra 1974. Možnost letovanj je 7 ali 14 dni. Menjave izmen pa bodo tako kot v preteklem letu, ob sobotah in nedeljah. Vpisova-nej je urejeno tako kot lani. v Poreču V času sezone, to je v mesecu juliju in v avgustu imajo prednost predvsem tisti člani kolektiva, kjer sta oba zakonca zaposlena v našem podjetju, člani kolektiva, ki imajo v tem času planiran dopust in člani kolektiva, ki imajo šoloobvezne otroke. Akontacijo v višini 200,00 din na odraslo osebo bo treba vplačati po naslednjem razporedu: Cas letovanja sprejem akontacij od 9.6. do 30. 6. od 3. 6. do 5.6. od 1.7. do 28.7. od 10. 6. do 12. 6. od 29.7. do zaključka sezone od 10.7. do 12.7. Cenik letovanja: 1. Člani delovne skupnosti BPT in upokojenci BPT 30,00 din 2. Zakonci članov BPT — zaposleni 50,00 din — nezaposleni 30,00 din 3. Otroci članov BPT v starosti do 10 let 15,00 din 4. Otroci članov BPT v starosti od 10 do 19 let, ki še niso zaposleni in vajenci 25,00 din 5. Otroci članov BPT v starosti nad 19 let, ki študirajo in še niso zaposleni ter štipendisti BPT 30,00 din 6. Tuji gostje 70,00 din 7. Tuji otroci v starosti do 10 let 30,00 din 8. Tuji otroci v starosti od 10 do 19 let, ki še hodijo v šolo 45,00 din 9. Savezna direkcija za rezerve industrijskih proizvoda Beograd 55,00 din 10. Otroci Sav. dir. BGD v starosti do 10 let 20,00 din 11. Otroci Sav. dir. BGD v starosti od 10 do 1 91et 30,00 din 12. Zdravstveni dom Kranj 55,00 din 13. Otroci Zdrav, doma v starosti do 10 let 20,00 din 14. Otroci Zdrav, doma v starosti od 10 do 19 let 30,00 din 15. Inozemci 100,00 din 16. Otroci inozemcev v starosti do 10 let 50,00 din 17. Otroci inozemcev v starosti od 10 do 19 let 80,00 din 18. Osebje počitn. doma in otroci zaposl. osebja 10,00 din Navedene cene veljajo le za letovanje, ki traja do 14 dni v sezoni. Za letovanje nad 14 dni se cena penziona poviša za 50 %. Cene penzionov za prehodne goste 1. člani kolektiva BPT, upokojenci BPT, nezaposleni otroci članov BPT in štipendisti BPT zajtrk kosilo večerja prenočišče skupaj 5,00 din 17,00 din 10,00 din 8,00 din 40,00 din 2. Vsi ostali zajtrk kosilo večerja prenočišče skupaj 10,00 din 35,00 din 20,00 din 20,00 din 85,00 din 1 vprašanje — 6 odgovorov Vse obletnice ali jubileji so običajno prijetni in človek se takrat spomni na prehojeno pot v življenju, obudi spomine na vesele in žalostne trenutke, na prijatelje, znance in sodelavce. Še posebno lepo je, če se človek spominja dogodkov iz dolgoletnega dela v podjetju, posebno ob priliki, ko so skupaj zbrani sodelavci, s katerimi se vsak dan srečujemo ob delu a nikoli ni toliko časa, da bi se lahko razvil pogovor o dogodkih pred 10 ali 20 leti. Podjetje podeli vsako leto članom kolektiva, kot znak priznanja za njihovo 25-letno delo v tovarni spominske ročne ure. Letos je bila podelitev ur v soboto, 11. maja, v Domu družbenih organizacij v Podljubelju. Poleg 35 jubilantov so bili na podelitvi tudi vodilni delavci podjetja ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Za 25-letno delo v BPT so prejeli ure naslednji sodelavci: Predilnica: 1. Jezeršek Natalija 2. Kavčič Vera 3. Meglič Štefka 4. Mikulič Bariča 5. Rant Bernarda 6. Tušek Amalija 7. Kralj Marija Tkalnica 1. Avpič Milka 2. Cotič Francka 3. Cinč Terezija 4. Kastelic Marija 5. Krystufek Marija 6. Kersnik Marija 7. Mali Franc 8. Potočnik Ivana 9. Rustja Marija 10. Sušnik Marjan 11. Žagar Stanislava 12. Žnidaršič Štefka Oplemenitilnica: 1. Avsenek Stanislava 2. Gladek Peter 3. King Silva 4. Ovsenek Peter 5. Švab Ivana Konfekcija: 1. Babič Jožefa 2. Boncelj Janez 3. Markič Ana 4. Mrak Ljudmila Vzdrževalno energetski obrati in skupne službe: 1. Lang Vili 2. Purgar Peter 3. Bevc Jožefa 4. Meglič Alojz 5. Tribušon Milan 6. Vogelnik Blaž 7. Bogataj Milan Uradnemu delu je sledil družabni večer, ki je bil res prijeten in bo ostal vsem udeležencem v lepem spominu. Za našo rubriko smo zaprosili za razgovor nekatere izmed jubilantov, ki so nam pripovedovali o njihovem delu v BPT in o marsičem drugem, sicer pa prepustimo besedo kar njim: KAVČIČ VERA — predilnica: Od prvega dne pa do danes delam na krilnih strojih, •le včasih sem zaradi pomanjkanja preje delala na kakšnem drugem stroju. Poudariti moram, da vseskozi delam na tri izmene, kar je za nas žene zelo naporno. Kljub temu sem z delom v BPT zadovoljna. Malo me moti to, da so razlike v plačah med mlajšimi delavci in starejšimi premajhne ali pa jih sploh ni. Mladi lahko naredijo več, za- to bi nam morali povečati dodatek na stalnost. Zelo sem srečna, ker sem bila za 25 let delovne dobe obdarovana. Podelitev ur v Podljubelju je bila dobro organizirana, darila pa zelo lepa. To mi bo izredno drag spomin na podjetje. KASTELIC MARIJA — tkalnica: Najprej sem delala v navi-jalnici na previjalnem stroju. Potem sem bila premeščena v predilnico na prstančne stroje. Ker je bilo to delo za moje noge preveč utrudljivo, so me premestili nazaj v tkalnico. Nekaj časa sem bila v vdevalnici potem pa v pre-gledovalnici. Sedaj sem meril-ka tkanin. S službovanjem v BPT sem zadovoljna, le delovni pogoji v pregledovalnici niso najboljši. Dvigovati moram težke blagovne valje, pa tudi vroče je. Ob 25-letnici zaposlitve se je podjetje spomnilo tudi mene, za kar sem zelo hvaležna. Tudi darilo je lepo in mi bo drag spomin. Sama podelitev je potekala zelo lepo, na koncu pa smo se še poveselili. GLADEK PETER — oplemenitilnica: Sprva sem delal v predilnici. Bil sem vozač košar in cevk ter čistilcev valjčkov na raztezalkah. Ko sem se vrnil od vojakov, sem pričel delati v oplemenitilnici v vesni sušilnici. Potem sem bil premeščen na razpenjalno sušilni stroj. Tu sem čez čas postal vodja stroja. Pred dvema letoma sem postal mojster apreture, sedaj pa sem mojster v belilnici. Z delom v podjetju sem zadovoljen. Lahko bi povečali dodatek na stalnost, saj ima podjetje od delavcev, ki so vseskozi zaposleni v njem tudi določene koristi. Z darilom, ki sem ga prejel ob 25-letnici službovanja sem zelo zadovoljen, vesel in hvaležen. Mislim, da je podelitev priznanja dolgoletnim delavcem pametno, kajti s tem delavec dobi nekakšno priznanje in še večje veselje do dela v tovarni. BONCELJ JANEZ — konfekcija: Ko sem pred 25. leti prišel v podjetje, sem najprej začel delati v predilnici. Delal sem na različnih delovnih mestih — od čistilne kolone, prstanč- nih strojev, do vozača preje. 1966. leta sem bil premeščen v obrat konfekcije na delovno mesto krojenje, kjer delam še danes. Z delom sem zadovoljen in na sploh sem rad v podjetju. Menim, da je plačilo za leta službovanja premajhno in bi bilo treba povečati dodatek za stalnost oziroma za leta zaposlitve. Vesel sem, da se me je podjetje spomnilo ob 25-letnici zaposlitve. Za lepo uro sem podjetju zelo hvaležen. LANG VILI — vzdrževalno energetski obrati: V BPT sem prišel že s 14. leti. 1946. leta sem se izučil za strojnega ključavničarja. Po vojaščini sem nekaj let delal tudi v elektro delavnici na stružnici. Leta 1954 sem opravil izpit za visoko kvalifikaci- jo in čez tri leta napredoval v mojstra mehanične delavnice. Leta 1970 sem postal vodja mehanične delavnice in še istega leta vodja vzdrževanja. V tovarni sem zelo zadovoljen in se nimam nad ničemer pritoževati. To, da podjetje podeljuje priznanja dolgoletnim delavcem, se mi zdi zelo lepo. Za minulo delo smo dobili lepa in dragocena darila. TRIBUŠON MILAN — skupne službe: V BPT sem se zaposlil leta 1947. Najprej sem delal v predilnici. Bil sem normirec. Med službovanjem v predilnici sem bil za 2 leti premeščen na Okrajni komite v Kranj. Potem sem prišel nazaj v oplemenitilnico. Tu sem bil 12 let mojster apreture. Sedaj pa sem že 9 let vodja skladišča gotovih izdelkov. V službi sem zadovoljen. S podjetjem je bilo treba preživljati dobre in slabe trenutke. Čim bolje gre podjetju tem bolj sem zadovoljen tudi sam. 25. let službovanja v podjetju je dolga doba. Prejeli smo lepa priznanja. Samo srečanje predstavnikov podjetja in družbenopolitičnih organizacij z nami v Podljubelju je potekalo v prijateljskem in res domačem vzdušju. Ob koncu bi pripomnil še to, da bi moralo biti minulo delo bolj upoštevano. Dodatek na delovno dobo bi se moral povečati. Upam, da se bo tudi to kmalu uredilo. Delo mladinske organizacije v maju Ker je maj mesec mladosti, je bilo pred mladimi precej dela. Tovarniški komite se je sestal na 12. redni seji, ki je bila v ponedeljek, 13. maja, in pa na 2. izredni seji, kjer smo spregovorili o predlogu nove kategorizacije OD. V soboto, 18. maja, sta odšla na mladinsko delovno akcijo KOZJANSKO 74 dva naša mladinca, in sicer Zupan Erik iz avtomehanične delavnice in Šinigoj Boris iz elektro delavnice. Njuna odsotnost bo trajala 3 tedne. Ob počastitvi 1. maja smo sodelovali tudi na športnih tekmovanjih, ki jih je organiziral občinski sindikalni svet. Naše ekipe so sodelovale pri kegljanju, streljanju in balinanju. Ekipe se niso kaj preveč dobro odrezale, vendar kot pravi tisti pregovor — važno je sodelovati, a ne zmagati. Če smo že pri športu naj omenim, da so bila v okviru OK ZM Tržič organizirana za 25. maj dan mladosti in rojstni dan tovariša Tita tudi športna tekmovanja v različnih panogah. Naše ekipe so sodelovale pri streljanju in kegljanju. Precej mladih v kolektivu je spraševalo zakaj se nismo z našo ekipo udeležili tudi tekmovanja v malem nogometu in rokometu. Priznam, del krivde je naše, vendar se v bodoče to ne sme več zgoditi, zato vabimo v naše vrste vse, ki se želijo ukvarjati s športom, da bomo na podobna športna tekmovanja potem pošiljali res ustrezne ekipe. Vendar pa nismo bili aktivni samo na športnem področju. Ekipa v sestavi Stritih Srečko, Fornazarič Lidija in Hladnik Marija se je udeležila v petek, 17. maja, v Cankarjevem domu polfinala kviza na temo »Ivan Cankar«, vendar nismo imeli sreče in smo z malenkostno razliko zasedli 2. mesto. Prva je bila ekipa MA Peko. V počastitev Dneva mladosti bo 23. maja OKZM organizirala tudi v Cankarjevem domu slavnostno akademijo, po akademiji pa bo sprevod z baklami po tržiških ulicah, zato vabimo mladino, da se v čim večjem številu udeleži akademije, ki bo ob 18. uri in sprevoda, ker je to skupni praznik nas mladih in našega (Nadaljevanje na 5. strani) DiTT na strokovni ekskurziji v Bludenzu Društvo inženirjev in tehnikov BPT Tržič je 25., 26. in 27. aprila organiziralo s sekcijo mojstrov strokovno eskur-zijo v Bludenz na ogled tamkajšnje tekstilne tovarne. Kljub dolgi in naporni vožnji tja, je pot dokaj hitro minita in že smo bili v Bludenzu. Naslednji dan, 26. aprila smo imeli v programu ogled tovarne. Najprej smo se razdelili v dve skupini ter tako sestavljeni odšli v obrat predilnice. Razumljivo, šli smo po tehnološkem postopku. Takoj na začetku je treba pripomniti, da smo šli skozi predilnico precej hitro, kljub temu, da je bila predilnica dokaj zanimiva za nekaj daljši ogled. Surovine: v primerjavi z našimi bi si upal trditi, da za iste metrične številke uporabljajo neprimerno boljši izbor surovin (SM — GM 29 — 31 m/m). Predejo v treh različnih kvalitetah in to mi-kanko, česanko in poliesterno mešanico. Čistilnica je v glavnem Trütschler-jeve firme, mikalniki firme Rieter (pnevmatski dovod materiala), ki dajejo zelo enakomeren pramen (U = 2 — 3 %). V oddelek mikalnikov je bil vključen še oddelek razte-zalk, česalnice in visokopro-duktivnih krilnih strojev, z navitki, ki tehtajo okoli 1,5 — 2 kilograma. V oddelku je vladal dokaj velik red in čistoča. Zadnji oddelek prstančnih strojev je bil zelo zanimiv za nas zaradi načina posluževanja strojev. Predice poslužujejo okoli 6 — 10 prstančnih strojev, odvisno od številk preje. Vsi stroji imajo pnevmatsko odpihoval-no — sesalno napravo, zato so stroji, kot tudi prostor izredno čisti. Ce računamo na boljši in stalni surovinski sestav brez raznih menjav, 3 x težji flajerski navitek, odpi-hovalno — sesalno napravo, potem vsi navedeni faktorji razumljivo vplivajo na front posluževanja. Delavke delajo samo v dveh izmenah, moški pa ponoči, za kar prejemajo isti OD z dodatkom za nočno delo v višini 30 %. V celotnem obratu je bilo čutiti dosti visoko stopnjo organiziranosti. Zelo prijetno sem bil presenečen nad kadilnico, ki je bila postavljena sredi oddelka. To je bila steklena kabina velikosti 2,5 x 1,5 m z nameščeno klopjo, pepelniki in ventilatorjem. S tem je dosežen namen čim-krajšega zadrževanja v kadilnem prostoru. Take rešitve pa tudi pri nas niso nemogoče. Tkalnica dobi prejo iz dislociranega (ločenega) obrata predilnice. Preja je delno že na križnih navitkih, ker spadajo Autoconerji — previjal-ni stroji k obratu predilnice. Ostale potrebe preje pa dopolnjuje z lastnim strojnim parkom, ki je zastarel. Omenil bi tudi, da prejo za tkalnico vlažijo in da so x navitki zaviti v polivinilaste vrečke. Tudi strojni park za previjanje votka je zastarel (Avto-copser — 24 vretenski, Haco- ba). Skrobilni stroj je isti kot pri nas, to je firme Sucker. V tkalnici so vsi stroji firme Riiti, tipa B in C, ki so opremljeni z listovkami, ža-kardi, unifili in box-loaderji. Vsi stroji so grebenske širine od 120 — 175 cm. Tkalka poslužuje od 16 — 22 strojev odvisno od artikla in širine. Problem mojstrov imajo rešen na zanimiv način, saj sta ločena mojster —■ vzdrževalec, ki je ključavničar in mojster —- organizator proizvodnje, ki je tekstilni tehnik in ima pod seboj več mojstrov — vzdrževalcev. Mojster — vzdrževalec poslužuje cca 60 strojev, kar predstavlja en oddelek. Zanimivost je tudi v tem, da statve čistijo in mažejo le enkrat, ko je stroj prazen, oziroma, ko je osnovni valj izdelan (statve so temu prilagojene — krogljični ležaji). Pregledovanje oziroma kontrola tkanin je 100 °/o-na. Požarna varnost je dobro organizirana. Na vseh vidnih mestih so postavljeni gasilni aparati. Zanimivo je tudi to, da so navodila kam se mora delavec obrniti in kako ukrepati. Tudi v tkalnici je na vidnem mestu kadilna steklena kabina v kateri je prostora za tri osebe. Iz ogleda obrata je razvidno, da strojni park v tkalnici in pripravljalnici ni nov, vendar jih do poslovnih uspehov pripelje predvsem red, čistoča in disciplina vsakega delavca ter širok asortiman artiklov. Ogledali smo si tudi gradnjo novega obrata tkalnice, ki bo opremljen z moderno klimatizacijo, sama zgradba bo imela dušilec ropota (zračna blazina), tako da bo ropot manjši in ne bo presegal 85 decibelov (meja škodljivosti). Statve bodo konvencionalne, firme Riiti — tip C s čolničkom. Glede nakupa brezčol-ničnih statev Sulzer, pa so si enotnega mnenja, da so le-te predrage in zaradi tega niso interesantne. Pri pregledu oplemenitilni-ce smo prav tako kot v predhodnih obratih videli nekaj zanimivih strojev, ki omogočajo kvalitetno dodelavo tkanin in tako dajo »piko na i« kvalitetnim Getznerjevim da-mastom in ostalim tkaninam. Obrat sestavljajo v glavnem belilnica s pripravo, apretura, adjustirnica in barvarna. Tiskarne nimajo ,del tkanin pa vseeno dajejo usluž-nostno tiskat. Barvarno predstavlja poleg nekaj jigrov starešje izdelave za barvanje tkanin predvsem barvama preje. Prejo barvajo v križnih navitkih po HT postopku v aparatih firme Obermaier. Križne navitke pred barvanjem oblikujejo s posebno napravo za zaoblje-nje robov, kar omogoča kvalitetno barvanje. Pozorni smo bili tudi na varčno ravnanje z nerjavečimi perforiranimi cevkami. Po barvanju in sušenju so te cevke v križnih navitkih menjali s kartonskimi cevkami. Perforirane cevke pa so vlagali v papirnate ovojčke in vlagali v kartone za priročno skladiščenje. Surove tkanine iz tkalnice gredo najprej v postopek čiščenja, smojenja in razškroblje-nja. Sledi kontinuirno beljenje v pramenu. Belilnica je firme Beutheler z dvema škornjema in starejše izdelave. Beljenje se vrši kombinirano s hipokloritom in peroksidom. Imeli smo možnost videti 2 valjčna razpenjalna sušilnika in sicer Artos z 12 sušilnimi polji in montiranim avtomatom Weftrol za egaliziranje votka ter Farmatex z avtomatom Mahlo. Ker predelujejo visokokva-litetne tkanine — damaste ipd., imajo vključeno tudi fazo merceriziranja, pri čemer dosežejo izredno lep lesk tkanin. Za dosego posebnih površinskih efektov tkanin imajo tudi simili in gonfrirni ka-lander. Posebej nas je zanimal sanforizirni stroj, s katerim dosežejo na mehanski način prisilno skrčenje tkanin in s tem tudi stabilnost dimenzij tkanin pri uporabi. V adujstirnici smo videli zelo poenostavljen delovni postopek. Imeli so visokozla-galne dublirne stroje firme Menschner in Monforts. Zanimivo je bilo videti pregledovanje na stroju firme Menzel na katerem imajo urejen transport tkanine z doka na dok. Označevanje napak je mehanizirano in zato zelo enostavno. Pregledano tkanino previ je j o na merilno navij al-nem stroju firme Maag na kartonske valje poljubne me-traže. Odvijanje je možno z dokov, za kar imajo central- no odvijalno napravo iste firme. Gotove komade navite na kartonskih valjih zavijajo odnosno pakirajo v PVC folijo na zelo enostavni pakimi mizi z napravo za varjenje folije. Delavka zavije in zavari folijo na zelo preprost in hiter način. Na rob komada pripne etiketo z vsemi potrebnimi označbami in adju-stiranje je izvršeno. Tak način dela je bil videti zelo praktičen, posebno še ker je potrebno zelo malo delovne sile. Skladišče gotovega blaga je izredno dobro urejeno. Vse zaloge so vodene preko računalnika in vsak komad je voden pod svojo šifro. Opazili smo, da so komadi zelo različnih dolžin, ker pri adjusti-ranju režejo komade tudi pri večjih napakah ne glede na normalno dolžino komada in s tem dobijo majhno količino ostankov. Videli smo tudi vzorčni oddelek, kjer precejšen štab ljudi pripravlja vzorce za kataloge in šele tu smo videli, kako veliko število vzorcev in desenov imajo v svoji proizvodnji. Prvotna želja konfekcionar-jev, ki so se udeležili te ekskurzije je bila, da obiščejo njihov konfekcijski obrat, se je le uresničila. Vodja obrata ing. Walter Pellini je ob dve in pol urnem tolmačenju in ogledovanju skušal obrazložiti njihov tehnološki postopek, z načinom dela in odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja. Kot je to v navadi in edino prav smo si najprej ogledali krojenje. Stroj za polaganje je podoben našemu, le da je opremljen z demagom za dviganje zavitih verkov. Sam način polaganja je interesanten v tem, da se izrez z ojačanjem izreže na koncu prižeme in s tem ni nobenega odpadka pri sami legi. Značilno je tudi to, da so kapne z izrezom zastopane z 20 %, vreče iz damasta in tiskane pa z ostalimi 80 %. Celotna proizvodnja je cca 1,600.000 kv. metrov katero predela okrog 46 ljudi, od začetne do končne faze. Po krojenju smo si ogledali šivalnico. Vsa dela se izvršujejo grupno, saj so po grupah razvrščeni stroji z zlaganjem na določenem artiklu. Treba je omeniti, da so vsi oddelki v enem prostoru, tako da ima vsak popoln pregled na krojenje, šivanje, vezenje in pakiranje. Celotni strojni park šivalnice je opremljen izključno s stroji tovarne Pfaff iz Nemčije. Šivalni stroji so vsi najnovejših ivzedb. Za vse nas je bil interesanten stroj za sestavo blazin. Posluževalka oziroma šivilja pripravljeno blazino vpne v prižeme, katera avtomatsko odloži na posebni pripravi. Od tu se ročno obme in vpne za obšivanje še na drugi strani. Omenim naj da je s tem strojem po njihovih izjavah moč izgotoviti v 8 urah cca 1600 kom. blazin, (za primer pa naj povem, da jih mi izdelamo (sestavimo) v istem času 450 kom. Pri nadaljnjem ogledovanju smo si ogledali najmodernejši stroj za izdelavo gumbnic za katerega pa tudi sami niso preveč navdušeni saj je to že popoln robot, opremljen z pnevmatiko, elektroniko in elektriko, kar pa med seboj še ni najbolj povezano. Začudili smo se, da izdelke katere dobivajo od nas naknadno vezejo na njihovih ve-zilnih avtomatih. Delavke so naše izdelke pohvalile, kakor tudi njihov vodja, medtem, ko je bil kontrolor malo bolj previden v svojih izjavah. V konfekciji smo srečali naša dekleta, ki poslužujejo razne šivalne stroje kakor tudi vezilne avtomate. Razgovor o delu, zaslužku in počutju je bil dovolj obširen toda pripomniti je treba, da si vse želijo domov, ker tudi zaslužek še zdaleč ni tak kot so si ga prvotno predstavljale. Stroja za prišivanje gumbov in izdelavo gumbnic, katerih leto izdelave je nekaj let starejša od robota pa jim delata izredno dobro, saj sta opremljena z dvojno hitrostjo, tako da so elastičnejši in učinkovitejši od naših. Poleg tega pa so še opremljeni z dvema glavama kateri lahko delata sočasno ali pa se poljubno izključujeta. Likanje in pakiranje je podobno našemu, le da se likajo že zloženi in kontrolirani komadi. Embalaža je neprimerno elegantnejša saj so to večinoma izdelki iz damasta in tiskana posteljnina. Sam način vodenja in normiranje je v grupnih sistemih, tako da se vse delavke grupe prizadevajo za čim boljši uspeh. Kontrola se iz vaja 100 % od delavk in izdelke zlagajo za šivalnimi stroji- Poleg te imajo občasno kontrolo, za katero pa se vnaprej nikdar ne ve kam in v kateri artikel ter grupo bo zajela. Kvaliteta izdelka mora biti zagotovljena že od krojenja in nato naprej do končne faze. Izdelki za otroško posteljnino so v pretežni večini vezeni, v primeru z našimi so vzorci neprimerno bogatejši, v več barvah in barve sukanca so izredno žive. Tiskana kakor tudi posteljnina iz damasta sta brez izreza, tako da bele z izrezom in vezenino ni bilo videti v velikih količinah. fT . -. » ■ • > . -■ ; * ; . ; Razstava »Tržič med kongresoma ZKJ« Delo mladine v Običajno gledamo nazaj, kaj smo naredili oziroma kaj naj bi pokazali. Mi smo šele pričeli z delom in ne moremo se ne hvaliti, pa tudi kritik, kar je najvažnejše, nam še ni treba poslušati. Torej, pričeli smo. 22.2.1974 smo imeli ustanovno konferenco aktiva mladih delavcev. Navzočih je bilo 15 mladincev od skupno 18, kar je tretjina od skupno zaposlenih. Samo število ne pove mnogo, toda delež mladih v našem obratu je le pomemben in to smo hoteli uveljaviti tudi v praksi. Naš obrat obstaja sorazmerno kratek čas, saj je bilo 8. marca dve leti, odkar je bil ustanovljen. V tem času razen sindikalne organizacije ni delala nobena druga. Mladinci smo šele sedaj lahko pristopili k organiziranemu delu. Potrebo smo čutili že dlje časa, saj je značilno za mlade v Loškem potoku, kot tudi drugje, delovno mrtvilo. Dana nam je bila možnost, da najdemo svoje mesto v družbi in da dosežemo kot organizacija primeren uspeh. Ta pa je odvisen od nas vseh. Sami smo si zadali naloge in jih bomo tudi sami morali izpolnjevati. Izdelali smo program dela, ki ni preveč obsežen, zajema (Nadaljevanje s 3. strani) dragega predsednika tovariša TITA. 25. in 26. maja se bomo udeležili tudi seminarja v Bohinju, kjer bo govora o delu mladinskih aktivov v delovnih organizacijah. Na ta seminar smo povabili tudi predstavnike mladinske- ga aktiva iz Loškega potoka. In še nekaj besed o 2. izredni seji TK ZMS. Kot sem že uvodoma povedal je bilo na tej seji govora o novem predlogu kategorizacije OD in nagrajevanju. Na sejo smo povabili tov. Pernuša in tov. Ahačiča, ki sta nam uvodoma obrazložila potek priprav in kriterije pri novi kategorizaciji nakar je sledila razprava. Zaključek sestanka pa je bil to, da kategorizacija za nas ni sprejemljiva. Loškem potoku pa dejavnosti, ki so pomembne za telesno in moralno oblikovanje mladega človeka. Svoje delo pa ne mislimo omejiti samo na ožji krog našega aktiva, temveč se povezovati z drugimi aktivi v krajevni skupnosti in širše v občini. Do tega nas je privedlo dejstvo, da obstaja več manjših aktivov, takšnih kot je naš. Za vse manjše pa je značilno, da brez povezovanja z drugimi težko prevzamejo organiziranje večjih akcij ali vidnejšega delovanja. Prvi aktiv, s katerim smo začeli sodelovati je mladinski aktiv Loški potok. Organizirali smo skupni izlet v Planico, katerega se je udeležilo 12 mladincev našega obrata, 8 iz Jurjeviče in 25 iz aktiva Loški potok. Izlet je zelo dobro uspel, saj je bil njegov namen zbliževanje mladih, in poizkus sodelovanja več aktivov pri neki akciji. Ob 8. marcu je bil krajši program naših mladink za ostale sodelavke v obratu. Samo obdaritev žena smo s tem naredili bolj slavnostno, pokazali pa smo tudi, da obstajamo in smo pripravljeni nekaj narediti. V aprilu je bila naša glavna naloga urediti okolico obrata pred praznikom 1. majem. Skupaj z osnovno šolo Antona Debelja- To bi bil v kratkih besedah prikaz dejavnosti mladinske organizacije za mesec maj. V soboto, 18. maja 1974, je TK ZMS BPT organiziral delovno akcijo čiščenja in urejanja tovarniškega okolja. Delovna akcija, ki je potekala od 8. do 12. ure je bila dobro organizirana in izvede- na, vendar je bila na žalost udeležba kljub veliki obveščenosti zelo slaba, kar še vedno kaže na veliko nezainteresiranost in neresnost mladih v naši delovni organizaciji. Mislim, da vsi udeleženci akcije in to so: Ravnikar Ljuba, Hladnik Marija, Fornazarič Lidija, Stritih Srečo, Meglič Janez, Sajovic Branko, Šega Andrej, Vučenovič Cedo, Seidel Vladimir, Ramič Mile in Cehič Fehret — zaslužijo pohvalo. Stritih ka nameravamo narediti razstavo risb učencev šole. Poleg tega so v programu tudi športna srečanja, kulturno in politično izobraževanje ter delovne akcije. Vsako nedeljo pa imajo naše mladinke rekreacijo oziroma telovadbo v telovadnici osnovne šole. Prvi uspeh smo dosegli pri volitvah delegatov v Zbor temeljnih organizacij združenega dela, saj sta v konferenci delegacij, ki jo sestavljamo skupaj z Modno konfekcijo Krim obrat Sodražica, od petih delegatov dve mladinki. Za kulturno izobraževanje imamo v načrtu predavanja z diapozitivi o naših gorah in domovini. V ta namen pa bomo izkoristili tudi nekatere izlete in morda ekskurzijo. Sedmega maja so se štirje naši člani udeležili krvodajalske akcije v Sodražici. Prav tako pa nameravamo sodelovati tudi v delovni akciji za zgraditev športnih igrišč na Hribu. Nekaj smo torej že naredili, upamo pa, da bo tudi v bodoče naša aktivnost vsaj taka kot v teh treh mesecih. Odbor za organizacijo dela in delitev OD je na svoji 6. redni seji sprejel naslednje sklepe: Ker je bil predlog kategorizacije OD od strani delavcev negativno ocenjen, predvsem zaradi slabe obveščenosti delavcev, je odbor sprejel sklep, da začasno umakne predlog kategorizacije OD kot tudi vse druge sklepe v zvezi z njo. Zaradi umika kategorizacije OD je glavni direktor tov. Lončar Janko, posredoval odboru nov predlog delitve OD. In sicer se vnese draginj ski dodatek cca 150.00 din mesečno ali 1,20 din bruto na uro ali 30 točk po analitski oceni v obračunsko osnovo vsakega delovnega mesta, poleg tega pa se prenese v obračunsko osnovo še 21 % obračunano vrednost točke. S takim načinom izvedbe korekture se bo masa izplačil OD dvignila za 10 %, popre-čes OD pa od 2.068,00 din neto v I. tromesečju 1974 na 2.283.00 din v celem letu 1974, če pa se upošteva k temu še posebna delitev OD pa na 2.325.00 din mesečno. Novi predlagani način obračunavanja OD stopi v veljavo s 1. julijem 1974. Po novi obračunski osnovi naj se obračuna tudi stalnost, zato je treba do 1. julija 1974 izračunati vsem delavcem nove zneske za stalnost iz povišane obračunske osnove. Z novim načinom obračunavanja OD naj znaša vrednost točke zopet 1,00 din. Odbor je predlagal SDS, da se do 20. junija 1974 izplača na hranilne knjižice regres za letni dopust v višini 900,00 din na zaposlenega. Pravico do izplačila polnega regresa imajo vsi delavci, ki imajo pravico do letnega dopusta. Pravico do regresa imajo imajo tudi tisti delavci, ki se V petek, 17. maja ob 18. uri je bila v paviljonu NOB otvoritev razstave »Tržič med kongresoma ZKJ«. Razstavo je priredila občinska konferenca ZK v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami in ob pomoči nekaterih tržiških organizacij združenega dela. Namen razstave je bil prikaz pomembnejših dosežkov zaposlijo med letom, če izkoriščajo letni dopust v BPT. Tisti, ki pridejo v BPT iz drugih delovnih organizacij in želijo izplačilo regresa v BPT morajo dokazati s potrdilom prejšne delovne organizacije, da regresa za dopust še niso prejeli. SDS je sklep tudi sprejel. po IX. kongresu ZKJ na vseh področjih v občini. Prikazana razstava je predstavljala 5-let-no obdobje gospodarstva, samoupravljanja, trgovine, gradnje itd. Svečani otvoritvi je prisostvoval tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS tov. Franc Šetinc in sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko tov. Martin Košir ter drugi. Po otvoritvi razstave je bila v paviljonu razširjena seja komiteja občinske konference ZK Tržič, na kateri je o nalogah komunistov po VII. kongresu govoril tovariš Šetinc. Med podjetji, ki so na razstavi prikazala svoje dosežke v zadnjem obdobju je bilo tudi naše, podjetje. Na panoju je bilo 12 fotografij novejšega strojnega parka iz osnov-nih-proizvodnih obratov. SPORED FILMOV V TRŽIŠKEM KINU Na željo bralcev posredujemo spored filmov kina Tržič za mesec junij in julij: od 18. do 26. maja JEREMAIAH JOHNSON, amer. barv. western film LJUBEZENSKA ZGODBA NEKEGA DETEKTIVA, angl. barv. ljub. film OBRAČUN POŽIVINJENIH, jap. barv. krim. film od 25. do 2. junija SARTANA, DOLARJI IN MENIH, amer. ital. barv. western ZAČETNICA NA PLOČNIKU, franc. barv. film OBRAČUN NA KARIBI, amer. pust. film od 1. do 9. junija RANCERJI NAPADAJO, amer. barv. western film PRIZNANJE POLICIJSKEGA KOMISARJA, ital. barv. krim. film JAMES BOND — DIAMANTI SO VEČNI, angl. barv. krim. film od 8. do 16. junija PROSTITUTKA ALI SVETNICA, kanadski barv. film KLIČEJO ME ALELUJA, amer. ital. barv. western DOBRA KUPČIJA V ITALIJI, angl. barv. krim. film od 15. do 23. junija HIBERNATUS, franc. barv. komedija od 21. do 30. junija V PEKLU MAMIL, danski barv. film CHATOOVA DEŽELA, amer. barv. western SKRIJ SE, amer. ital. barv. western od 29. do 7. julija GENERAL IN VOJAK, ital. ju. barv. vojni film NEKOČ JE BIL POLICAJ, franc. barv. krim. film KAPETAN SLAUGHTER, amer. barv. pust. film od 6. do 14. julija TARZAN IN ŽENSKA LEOPARD, amer. barv. pust. film NEVARNO DEKLE, amer. barv. krim. film VRNITEV OSAMLJENEGA PIŠTOLARJA, ital. barv. western od 13. do 21. julija PRED MILJONI LET, angl. barv. fant. film LOV NA BLAGO, amer. barv. western HENRIK VIII., angl. barv. zgod. film od 20. do 28. julija KOMPANJEROSI, ital. Špan. barv. western ŽIVETI OD LJUBEZNI, domači barv. ljub. film ČRNI DNEVI ZA STRELCA, ital. barv. krim. film od 27. do 4. avgusta UPOR SUŽNJEV, amer. barv. fant. film TOLPA COLA YANGERJA IN JESSE JAMESA, amer. barv. western DIAMANTSKA DŽUNGLA, amer. barv. pust. film Delo mladine Sklepi organov upravljanja upokojenci Naši V današnji številki vam predstavljamo zakonca Edo in Blaža Ster. V prijaznem domačem okolju, polnem Blaževih slik nam je začel najprej pripovedovati Blaž Šter. Rodil sem se 23. februarja 1907 v Tržiču. Izhajam iz družine, katere ded je sodeloval pri gradnji tovarne. Takratni lastnik tovarne — Glanzman ga je našel na Fabriki — v pilami. V BPT je nabavljal material, sodeloval pri merjenju in tovarna se je začela graditi. Glanzman ga je nato poslal v Bludenz, kjer se je izučil za valjčkarja. Postal je mojster in istočasno tudi vratar. Moj oče je šel po njegovih poteh in zasedel mesto mojstra čistilnice. Mati pa je bila delavka v motovilnici. Ista usoda je bila namenjena tudi meni. Naredil sem pravo »Odisejado«. Od skladišča po- Erich Maria Remarque: NOC V LIZBONI Roman je najtesnejše povezan z usodo človeka iz dvajsetega stoletja. V njem je pisatelj najgloblje dojel pomen lastnega življenja in svoje zgodovinske dobe. Dokazal je, da je umetnost vselej najve-rodostojnejša priča zgodovine. »Noč v Lizboni« je nekakšen pekel našega časa, v katerem odseva razkroj zahodno evropske kulture. V njem najdemo marsikaj značilnega o podtalnem bivanju, »kulturi« in življenju preganjanih in razlaščenih beguncev. Ljubezenska zgodba, ki jo pisatelj tako dobro opiše in ki se razvije v tako pretresljivo človeško razmerje med možem in ženo, združuje v sebi prvine vseh sodobnih ljubezenskih razmerij in zakonov. Da sta si po tako mnogih, skoraj neznosnih dokazih o razvrednotenju človeka, po vsem trpljenju in smrti pisatelj in njegov junak gospod Schwarz lahko ohranila toliko, čeprav trpke vere v ljubezen in človeštvo, pa je gotovo tudi ena velikih odlik te knjige. Richard Friedenthal: MOŽ NA GRMADI Pisatelj je s to knjigo razgrnil pred bralcem Evropo, kakšna je bila v času med leti 1340 in 1460. Popelje nas na Češko v času, ko so Evropo pretresale verske vojne možnega materiala, preko be-lilnice v predilnico, kjer sem začasno ostal v čistilnici, nato preko sukalnice in motovilni-ce v skladišče preje, zadnje leto pa sem postal vodja skladišča gotovih izdelkov predilnice in tkalnice. Med delavci nisem delal nobene razlike in sem vsem rad pomagal, priznam pa, da so bili ljudje pred vojno precej bolj disciplinirani kot pa po vojni, čeprav so bile plače precej nižje kot danes. Med ljudmi je vladalo zadovoljstvo. Prišlo pa je tudi do težav, tako da smo morali včasih popustiti, ker so bile pač direktive takšne, čeprav je bil kruh za vse enak. Želel sem si, da bi v življenju napredoval. Pred vojno sem sodeloval v prosvetno-kulturni organizaciji kot režiser, igralec, scena- vzporedno s socialnimi gospodarskimi in političnimi prevrati. V središču pripovedi je postava češkega magistra Jana Husa, ki je sprožil gibanje in mu s svoio smrtjo na grmadi — kot »krivoverec« in »zapeljivec« — dal ime in vzor. Jan Hus je živel v času skrajne razcepljenosti, v času, ko so vladali trije papeži in trije nemški cesarji, ko sta se Francija in Anglija zapletli v stoletno vojno, v času torej izredno dramatičnih dogodkov in usodnih zapletov. Marja Cerkovnik: PRAVLJICA NA VISOKIH PETAH »Pravljica na visokih petah« je nevsakdanja fantazijska pripoved o neugnani ter vselej dobrovoljni in nasmejani deklici Katki in o razburljivih prigodah, ki jih je doživela, ko se je nekega dne, obuta v čevlje z visoko peto, oblečena v mamino obleko in pokrita z njenim širokokrajnim klobukom, sama odpravila na sprehod. Pa se poigra z njo nagajiv veter in ji odnese klobuk. Katka se zapodi ža njim čez drn in strn, dokler ga ne ujame ob cvetočem rožnem grmu. Toda tedaj je že večer, zato veter, ki je tudi upehan, varno položi svojo malo prijateljico v njeno posteljico. Knjižico je opremila in ilustrirala — živahno, toplo in prisrčno, kakor zna — slikarka Marjanca Jemec-Božič. rist in delno tudi kot vodja kulturnega gledališča in v strelski organizaciji. Po vojni pa sem postal še lovec in ribič. Kljub vsemu temu pa sem našel še vedno čas za svojega naij ljubšega konjička — za slikanje, kateremu pa se še danes nisem odpovedal. In ravno to mi daje moči za življenje, da laže prestajam vidne in nevidne težave. Drugače pa moram reči, da se držim pregovora, da smo zadovoljni, čeprav samo krompir jemo, le da vojne ne bo. Z grenkobo se spominjam 28. julija 1942. leta, ko so nas Nemci odpeljali na strelišče na Bistrico. Le srečnemu naključju se imam zahvaliti, da sem ostal pri življenju. In to življenje nam je bilo takore-koč podarjeno. V BPT sem bil skoraj 39 let. Iz tovarne sem šel zelo nerad, ampak sem moral iti. Zaradi pokojnine pa naj cmenim, da nisem povsem zadovoljen, ker se mi zdi, da nisem bil pravilno ocenjen. Rad bi videl, da bi šle za-namske generacije po manj trdi poti, kar se jim je več ali manj verjetno že posrečilo. Podjetju pa želim uspešnega sodelovanja. Eda Šter pa je bila rojena 15. februarja 1911. leta v Ljubljani. 4. februarja 1926. leta pa se je zaposlila v BPT. Delala sem v predpripravi tkalnice, nato v tkalnici, kjer sem bila tkalka. Potem sem bila premeščena v predilnico, kjer sem opravljala administrativna dela. Nazadnje pa sem do upokojitve delala v centralnem skladišču. V BPT sem bila rada. Sedaj sem gospodinja. V prostem času greva z možem najraje na sprehod, na daljše izlete ali k bratovem čebelnjaku pri Sv. Jožefu, ali pa na predstave mestnega gledališča, če dobiva karte ... Lahko bi se tovarniški sindikat spomnil na nas upokojence in še nam omogočil, da bi dobili karte po nižji ceni vsaj tiste karte, ki ostanejo, bi lahko razdelili med upokojence. Hudo nama je, da se podjetje redko spomni na nas, čeprav smo precej pripomogli k napredku podjetja, saj je povojno breme ležalo na naših ramah. Vsem, ki so danes v BPT pa želim, da bi se dobro ime- Iz mladinske delovne brigade »Franceta Prešerna« na Kozjanskem sta se nam oglasila brigadirja Šinigoj Boris in Zupan Erik — člana mladinskega aktiva BPT. V pismu sporočata, da vstajajo ob štirih zjutraj, sledi umivanje in telovadba, dviganje zastave ter zajtrk. Brigada, v kateri sta, dela na dveh deloviščih in sicer pri izgradnji vodovoda in izgradnji ceste. Obe delovišči sta oddaljeni od naselja, tako da se vozijo na delo z avtobusom. Po po- li in da bi z zadovoljstvom dočakali upokojitev. Blaž nam je povedal še nekaj pregovorov, ki jih prav tako objavljamo: — Kakor so peli stari, žvižgajo zdaj mladi, samo da stari ne vedo več kako so peli. — Mlada drevesa rastejo v varni senci starejših dreves in se kasneje v isti senci zadušijo, če se starejša ne umaknejo. — Štiri reči se ne vrnejo: minula leta, izgovorjena beseda, izstreljena puščica in zamujena priložnost. Na svetovnem tržišču z bombažem je bil že v oktobru 1972 zapažen skokovit porast cen, ki se je ustavil šele v oktobru 1973 leta. Vzrok temu skokovitemu porastu cen na svetovnem tržišču je več. Prvič, cene na svetovnem tržišču so pod vplivom dogajanj na ameriškem tržišču. Slabo vreme in poplave v porečju Misisipija naj bi v pretekli sezoni imele vpliv na prognozo o količini pridelka celotne ameriške žetve. Drugi vzrok, ki zelo močno vpliva na ameriško tržišče, so veliki nakupi Japoncev in predvsem Kitajcev v prejšnji sezoni in pričakovanje, da bodo enako, če že ne večjo količino 1,000.000 bal kupili tudi v letošnji sezoni. Na ta račun so potekale velike špekulativne transakcije, ki so zelo neugodno vplivale na porast cen bombaža v letošnjem letu. Takemu porastu cen, ki ga je diktiral ameriški trg, so sledili tudi ostali proizvajalci bombaža. Nadaljni vzrok za naraščanje cen je bila tudi monetarna nesigurnost v začetku letošnjega leta. To je imelo za posledico, da je vladala na strani proizvajalcev in kupcev velika previdnost in da je cela vrsta držav izvoznic bombaža celo ustavila trgovino z bombaežm, kot npr. v Sudanu. Kot zadnji dejavnik, ki je zelo močno vplival na zvišanje cen, je izredno močno povpraševanje po tekstilu, predvsem po bombažni preji. Posledica vsega tega je bilo splošno pomanjkanje dol-govlaknatih bombažev za česano prejo. Tako je situacija na tem področčju ne samo v Jugoslaviji, temveč po celem svetu na splošno postala zelo vratku z dela je kosilo, po njem pa predavanje, kulturno ter športno udejstvovanje. Pišeta, da delo ni lahko, vendar pa nimajo predpisane norme. Delajo 7 ur dnevno. Pred večerjo je spuščanje zastave, po večerji pa obvezno gledanje TV dnevnika. Oba sta enotnega mnenja, da je v brigadi prav prijetno. Pozdravljata vse sodelavce, člane ZK, Sindikata, posebno pa člane mladinske organizacije. — Mladi so srečnejši od starih, ker še ne vedo, da bodo nekoč odrasli. — Najbolj pameten je, kdor ni vedno najbolj pameten. — Dokler molčiš, lahko veljaš za modrega, ko spregovoriš pa moraš to dokazati. — Veliko reči z molkom najlepše poveš. — Besedo lažje zamolčiš kakor prebereš. Obema skupaj se naše uredništvo iskreno zahvaljuje in jima želi veliko zdravja in sreče. kritična. Ne glede na visoke cene teh bombažev ni bilo mogoče kupiti v večjih količinah. Egipt, Peru in Uganda kot proivzajalci dolgovlakna-tih bombažev so bili popolnoma razprodani. Ker smo tudi v Sudanu na četrti avkciji le delno uspeli in da je bila naslednja možnost nakupa šele v lanskem septembru in oktobru, smo zaradi tega občutili močno pomanjkanje kvalitetnih dol-govlaknastih bombažev na domačem tržišču. Kljub temu da imamo z Zvezno direkcijo za materialne rezerve sklenjene pogodbe za naše celotne potrebe po bombažih, smo morali iti v nakup manjših količin dolgovlaknastih bombažev na zahodno tržišče, in sicer po znatno višjih cenah. V mesecu oktobru je opaziti določeno stabilizacijo cen. Vzrok je ugodna ocenitev žetve z ZDA od prvotnih 12.938.000 bal na 13,123.000 bal. Klujb vojni na Bližnjem vzhodu in krizi v preskrbi z nafto so cene sredine oktobra pa do danes padle za več kot 10 %. Padec cen so povzročile špekulativne zaloge trgovcev, ki že sedaj pritiskajo na tržišče, nezainteresiranost Japonske in Zahodne Evrope za večje nakupe in manjši nakupi Kitajske od pričakovanih. Kakor je sedaj razvidno iz stanja borznih indeksov in trenutnega stanja na newyorški borzi, lahko z gotovostjo trdimo, da so cene na svetovnih tržiščih dosegle konec septembra svoj višek. Za vnaprej lahko pričakujemo še nadaljnje padanje cen, ki pa je še odvisno od drugih dejavnikov (konjunktura na tržišču s tekstilom, stabilnost valut, možnost preskrbe z umetnimi vlakni), predvsem pa od proizvodnje in potrošnje bombaža. Kolikor se zgodi, da bosta imeli Sovjetska zveza in Kitajska izredno dobro žetev in da konjunktura porabe bombaža pade in bi zaradi tega vsetovne zaloge bombaža narasle bi to bila zagotovitev normalizacije nivoja cen bombažem. Položaj v naši državi je tak, da nakup bombaža poteka še vedno v centarlizirani obliki in da je bilo nakupljeno ca 14.000 ton srednje vlaknatega bombaža in ca 7.000 ton dolgovlaknatega bombaža, ki bo disponiblen konec decembra ali nekaj pozneje. Po »Tekstilcu« Novosti na policah Tržiške knjižnice Pismo iz mladinske delovne brigade Porast cen na svetovnem tržišču bombaža križanka r v mtMm [ 1 "i.ä H |\ 1 # . S/ ' SKUPŠČh NA OBČINE CIZELJ STANE Hladnik NIKO STRELEC Z LOKOM HRIB NAD BEOGRA= DOM Kratica ene izmed fakultet Predsed. odbora za nformi = ra nje OSEBNI ZAIMEK Bolečine v NOSU Srečnik TONE JUGOSL. REKA itili i li š&č&' lyL * 'o* C • '° 1 v- I 1 # 4 i I f n •: • I < - * . «“X ŽELEZOV KRŠEČ KEM. ZN. ZA KISIK Gostatem rjava teko< rapremaz Poljedel. ORODJE °-- Kem. zn.zc ŽVEPLO Atletska disciplina KEM. ZN. ZA STRONCIJ OSTANEK KART PO DELJENJI. PO .TA KO KOTRAKOl (francosko EGIPČAN. BOG 1SONCA MORIJA KEM. ZN. JOZD AMPER ameRICaF STANDART ASOCIATIOI NIČ 1 Od države postavljen pravniki za sestavljen UR.LISTIN Zuželkak boleče pici INSTRU = MENTI. NAPRAVE DEL TELESA Južnoam. žival iz družine velblodov NAOČNiKI DVIG NIVOJ VEČANJE SOKRATOV ŽENA A L ZADETEK PRI NOGOME = TU FRAVLJiČ= NO BITJE Upodablj. UMETNIK BRVI DVE ČRKI i ABECEDE Letovišče pri OPATIJI MOŠKO IME TUJE Z. IME Medn.ozn za vzhod mm Lì AMER. M IME BODICE TRNI RIMSKA 4 i * /ŽT* ■*>* VRSTA naših. ciaaret LENOST HLOD SEŠTE = VEK, VSOTA VEZNIK, GRŠKI OTOK KEM. ZN. ZA DUŠIK NATURA PREDLOG Medn.ozn za sever RIMSKI POZDRAV Razstre = livo trinitroto: luol POLMER KAZALNI ZAIMEK POTROŠ = NIKI KON = TAKTI Sultanov RAZGLAS VRSTA KAZNI Znanstve na USTANOVA RIMSKA 100 ANDRIČ IVO TEŽKO STRELNO OROŽJE PISCI SATIR ZAGOZDA KRALJE = VINA V INDOKIN! TONE PORNEZZ SAMO = GLASNIK M. IME KRAJ NA DOLENJ = SKEM GLAVNI ŠTEVNIK VULKAN NA OTOKU MINDANAC Glasbeni instrumen t ORANJE Vodilna misel, načrt ZAŠČIT = NIK VODNA ŽIVAL Podarjeni predmeti BOŽJE = POTNIK Nepravi kron pakrog OKOLIŠ, okrožje ZAPREKA, BARIERA PIJAČA STARIH SLOVANOV Znana mna Nazivdnev. časopisa področje tt KEM. ZN. ZA BARIJ AVT. OZN. BELGIJE DOMAČA PRITRDIL^ NICA SAMO = GLASNIK DANSKO MESTO VRSTA ZAČIMBE NIKOLA TESLA PREDLOG AVT. OZN. NORVEŠKE HUDA JE ZA-BE' OSEBNI ZAIMEK T T KILOVOLT Priimekvot ču5t.kolone vtkalnici OLIMPU. IGRE E ZVEZA KOMU = N1STOV VISOK DRZ URADNIKI SULTANSKI TURČIJI HRVATSKI VEZNIK MUSLIM. SVETO PISMO OTREB = LJEN SVET IVAN VAJAVEC AVT. OZN. GORNJE AVSTRIJE Kem. zn. za KOBALT 1000 Kg PREDLOG Zver iz družine KUN 16.ČRKA ABECEDE Bivši nogometni klub v KRANJU AVT OZN. ITALIJE NAGRADE ZA KRIŽANKO Izmed 100 rešitev je bilo 62 pravilnih, od katerih smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrado 50,00 din prejme Mohorko Ančka — skupne službe 2. nagrado 40,00 din prejme Erlah Marija — skupne službe 3. nagrado 30,00 din prejme Švab Anica — skupne službe 4. nagrado 20,00 din prejme Mrak Mila — konfekcija 5. nagrado 10,00 din prejme Rožič Marija — skupne službe Dopisujte v svoje glasilo REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE KOFCE, NIŠ, KRAVA, RI, PLANINCI, K, P, RINKA, OST, ARIEL, I, KANIN, R, REZKAR, PIR, SANI, AKI, NADA, UK, ON, V, DRINA, ISTRANI, AM, ENAČAJ, VALAT, NANOS, A, U R, KO, SK, RUM, O, EROTIK, K, EDIKT, LADO, OR, AN, O, PRETOK, ZO, RIAL, ETA, MTC, OGENJ, U, RINA, AZUR, NI, EO, I, DNO, VOJAK, TL, CREINA, OG, K, IN, AIR, AGADIR, URAN Uskladitev programov prireditev v naši občini Koordinacijska komisija pri Komiteju obč. konference ZKS Tržič je sklicala sestanek predstavnikov vseh organizacij in osnovnih šol iz Tržiča z namenom, da se časovno uskladi program različnih prireditev. Po obširni razpravi je bil sprejet dokončen program do 22. julija. Program obsega: 1. junija: — nastop folkloristov in — pevski zbor iz Francije — koncert v Cankarjevem domu — Trbovlje — udeležba Tr-žičanov na proslavi zloma Or-june 3. junija: — koncert francoskega zbora za osnovne šole 7. junija: — kviz (ZMS) — razstava (šola heroja Grajzerja) — v paviljonu NOB 8“junija: — izlet na Dunaj 9. junija: — svetovno prvenstvo v motokrosu 14. junija: — literarni večer v Kurnikovi hiši 15. junija: — izlet 21. junija: — razstava elektronske grafike (paviljon NOB) 29. junija: — Tržiške poletne prireditve — premiera 30. junija: — repriza 2. julija: — tržiški večer (ZKPO) — poletne prireditve 4. julija: — gostovanje folklore iz Beograda — poletne prireditve — zbor aktivistov — srečanje na Bistriški planini — izlet v Dražgoše 6. julija: — igra (ZKPO) 7. julija: — igra (ZKPO) — razstava ob 17. uri (paviljon NOB) — kviz ob 18. uri (ZMS) 9. julija: — folklorna skupina Karavanke 11. julija: — modna revija, popevke 12. julija: — razstava Mlini na Gorenjskem (galerija NOB) 12. julija: — gledališka predstava 14. julija: — koncert 15. julija: — razstava cvetja (hortikulturno društvo) 19. julija: — otvoritev gasilskega oddelka v Kurnikovi hiši (Zavod za kulturo — muzej) 22. julija: — dan vstaje — osrednja proslava v Jelendolu Ta dogovor je delna dopolnitev koledarja tržiških prireditev, ki ga je izdalo turistično društvo Tržič. Dogovor izključuje nepro-gramirane prireditve v dneh, ki so se tem koledarjem zasedene. Naše mamice ČESTITKA Na Višji tehnični varnostni šoli v Ljubljani je v mesecu aprilu 1974 diplomiral član našega kolektiva Andrej štam-car. 1 É^J 's ^ S Guban Marija je 31. januarja 1974 rodila dečka, Košir Marjana 20. marca dečka, Bohinc Marija 24. aprila dečka in Smolej Stanislava 27. aprila deklico. Pridružujemo se k čestitkam in želimo vsem veliko zdravja. Uredništvo ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem Majdi Jež za njeno poštenost, ko mi je vrnila izgubljen dragocen spomin. Nevenka K uspehu mu iskreno čestitamo! Varujmo se nezgod V mesecu aprilu 1974 so se v našem podjetju pripetile naslednje obratne nezgode: 1. Kavčič Franc, zaposlen v obratu oplemenitilnice, si je na stopnicah pri padcu poškodoval levo nogo. Vzrok: mokre stopnice. 2. Romič Milovan, zaposlen v obratu oplemenitilnice, si je pri transportiraniu doka poškodoval zapestje leve roke. Vzrok: nevaren način trans-portiranja. 3. Černivec Vincenc, zaposlen v obratu tkalnice, se je pri čiščenju snovalnih valjev vbodel v desni kazalec. Vzrok: nevaren način dela. 4. Kapidžim Fehim, zaposlen v obratu tkalnice kot vozač blaga, si je pri dviganju blagovnih valjev poškodoval križ. Vzrok: nepravilen način nakladanja valjev. Moda pomlad — poletje 1974 Evropsko modo, ki je namenjena spomladanskemu in poletnemu času 1974, združuje nekaj lastnosti, ki jim le težko določimo vrstni red pomembnosti, naštevamo pa jih takole: — inspiracije ob modi tridesetih let so očitne, — voljnost linij in blaga igra važno vlogo, — zoam krila, še bolj nova je dvodelna obleka, — dokončna uveljavitev dolžine, pokrita kolena, do srede kolen segajoče obleke so še dovoljene, do sredine meč segajo elegantne obleke namenjene popoldanskemu času in do gležnjev tiste za zvečer ali počitniško garderobo, — zelo malo ženskih hlač in hlačnih kostimov, hlačna krila pa zopet vidimo. Opažamo tudi bermuda hlače. — mnogo pletenih modelov, med pleteninami prevladujejo luknjičasti vzorci, — barve: bela, beige, jabolčno zelena, mornarsko modra, najbolj pomembni so odtenki naravnih (nebarvnih vlaken), — zelo majhni vzorci (geometrijski) ali nejasno risani cvetovi, barve potiskanega blaga so medle, prevladujejo odtenki ene same barve. OBLEKE: Nova ženska linija, ki je že preteklo leto postala »zopet ženska«, letos še odločneje poudarja mehkobo z izbiro blaga in s krojem. Kljub temu, da je npr. srajčni kroj ostal izrazito športen, se je letos — še vedno priljubljen prelevil v popolnoma novo obliko srajčnega kroja oblek, ki so ukrojene iz lahkotnih blag, med katerimi je pogost potiskan ali enobarvni crepe de chine. Na srajčni stil pravzaprav spominja samo še rokav z manšeto. KRILA: Krila so zamenjala hlače, čeprav naj novejše modne smernice govorijo bolj v prid obleki. Novost med krili je vedno večje število na najrazličnejše načine krojene zvončaste oblike krila. Zvončasta linija pa se nikdar ne začenja še ob pasu, temveč od bokov ali celo od sredine stegen drsi ob telesu in se šele nato zvončasto razširi. Zelo pogosta so krila, ki se na levi sprednji strani preklopijo (krilo-listnica). Seveda je obveljalo tudi dokajšnje število kril z nekaj zalikanimi gubami, ki pa niso široke in so zvečine nanizane tesno drug ob drugo. Po vsej širini položenih gub ni več. Krilom z našitim pasom se pridružujejo krila z bolj ali manj širokim pasom, v katerem je všita ena ali več vrst elastike. Našiti žepi se redkokdaj pojavljajo, zato pa so pogosto všiti žepi (v stranski šiv). Dolžina krila se pri večini modelov končuje ob pokritem kolenu, pri popoldanskih modelih sega do sredine meč in pri večernih krilih — do gležnjev. Hlačno krilo je krojeno tako, da predstavlja spredaj hlače, zadaj pa krilo. Izbira blaga tudi pri krilih obstane pri mehko drsečem blagu in je ista kot za dvodelno obleko. Seveda so krila s skromno izjemo enobarvna, skoraj nikdar ukrojena iz gabardena. KOSTIMI: imajo manjšo vlogo, čeprav bi jih pričakovali v velikem številu. Kostime veskakor nadomešča obleka, h kateri sodi še dolga mehko pletena in ne gro- ba jopica ah jopica iz istega blaga. Kadar zasledimo pravi kostim, je to dokaj klasično krojen kostim s preko bokov segajočo jopico. Za športni kostim, je to dokaj klasično plet z bluzonom in cardiga-nom. HLAČE: so skoraj popolnoma izginile. Kolikor jih še krojijo, spadajo predvsem v počitniške dni, za šport. Hlačnice so manj široke kot doslej (za dnevno nošnjo) in zelo široke za zvečer (dolga hlačna krila). V poletne dni sodijo predvsem kratke hlače, ki se včasih preobrazijo v hlačno krilo. BLUZE: podobne so moškim srajcam, vedno bolj izpodrivajo bluze izrazito ženskega kroja: s širokimi nabranimi rokavi, z velikimi okroglimi in plosko položenimi ovratniki. Precejšnje število bluz s kratkimi rokavi, katerih dolžina sega malce nad komolec (25 cm). Spet se pojavljajo tunike, ki so rahlo povezane s pasom. Izbira blaga je prilagojena novi ženski silhueti, ki mora biti tanka, pa vendar ženska in malce seksapilna. Zato najdemo precej bombažnega etamina čiste svile, georgetta, pa tudi tankega popelina in celo nekaj bombažnega satineta. Vzorci blaga so majhni (skoraj brezbarvni listki, vejice, majhne figurice ali pa nejasni večji cvetovi, posejani kot madeži). Inspiracije »liberty« dobe so očitne. Barve so medle, neizrazite. Osnova je pri večini bluz svetla, mlečno kavna ali pa zamolklo temna, pri čemer tudi potiskan vzorec ostaja slabokrvnih barv. »Po Tekstilcu« Prišli — odšli Ovratniki so pogosto zavezani v pentljo, krilo je krojeno zvončasto ali pa nabrano v gube, ki so do konca bokov zašite (vendar najdemo samo nekaj zaporedno položenih). Drugi tip obleke spominja na trideseta leta. K temu pripomore predvsem izbira blaga, ki je takšna, da se blago voljno uleže ob telo. Zato je mnogo čiste svile (indijskega bombažnega etamina, šifona. Med vzorci prevladujejo vzorci cvetov (trideseta leta), ki so razsuti v neenakomernih presledkih, ali pa so vzorci majhni in dosledno geometrijski, barvno neizraziti, tako da osnovna barva večkrat pronica skozi vzorec. Letošnja novost so dvodelne obleke. Modele teh oblek načeloma sestavljajo ozka, v nekaj gubah nabrana ali zvončasto krojena krila ter jopice, ki mehko drsijo ob telesu. Predvsem italijanska moda pogosto dopolnjuje krilo s pleteno jopico, ki ima dosledno luknjičasti vzorec. Tudi dvodelne obleke so pogosto ukrojene iz lahkih materialov, vendar pa pri tem tipu obleke najdemo tudi platno, bombažni gabar-din, bourette in nekaj šan- tunga. V mesecu aprilu 1974 so vstopili v podjetje naslednji sodelavci: v predilnico: Jančev Ljupčo, Klemenčič Ivan, Jolič Zorka v tkalnico: Ranko Irena, Brkič Tadija v oplemenitilnico: Ivanovič Ivan, Hrkaloviš Duro, Velja-novski Vanče v konfekcijo: Golmajer Nataša, Vindišman Hedvika, Dolenc Lilijana, Danilovič Milica v vzdrž. energ. obrate: Klemenc Maksimiljan v skupne službe: dipl. ing. Jereb Bernarda Izstopili pa so naslednji: samovoljno: Intihar Anica, Mehič šejka, Filipovič Marica, Giorgievska Roška, Petru-ševa Stanika, Toseva Verka pravilna odpoved: Bešter Marija v poizkusni dobi: Dolenec Lilijana v pokoj: Našič Darinka, štamcar Pavla invalidsko v pokoj: Špehar Štefka v JLA: Babič Silvo, Božič Rudolf, Cosič Rade »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombažne predilnice in tkalnice Tržič — ureja uredniški odbor: Lončar Janez, Seidel Vladimir, Fornazarič Stanko, Švab Anica, Eržen Vlasta, Cerar Franc, Markun Alenka, Rakovec Cirila, Herak Marjan, Šarabon Franci, Mrak Marjeta, Peternelj Štefka. — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 50-340 int. 90 — Tisk ČP Gorenjski tisk Kranj v 1450 izvodih — Glasilo izhaja enkrat mesečno — List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki J. odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu. Uradni list SFRJ št. 33/72, prosto plačila prometnega davka.