PROLET V K E C JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATEI.JE PROLET AREC IbImmü» Jugoslovaniike Sorialislirne Zveze in Prosvetne Malice OFFICIAL OHO AN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 1809. Catortd •• (Um mat tor. Dk. i, im7, at Um pmt rfllm «1 Cfckw »• uMkr ihm Act «I C««r*M ol Marc* 1. WW CHICAGO, ILL., 13. M AJA (May 13), 1942 Published Weekly at 2301 S. Uwndale Ave. ...LETO—VOL. XXXVII. Vlada za prostovoljen nakup vojnih bondov Winston Churchill je t «vojen» fotor« ud njo nedeljo Nemčiji sapretil, d« bodo ?»• njeno mesto » tek« dobrega loto rosreline in pogoriico, ako ne neha s vojno. Gornje je »like is nemškega mesta Lubeck po bombardiranja »nfletkih letalcev. Doba obzidij in politika izolacije stvar prošlosti TUDI LJUDSTVO ZED. DRŽAV SPOZNAVA, DA JE ZA MNOGE POTREBŠČINE ODVISNO OD DRUGIH KRAJEV SVETA. — ZMOTE, KI SE MAŠČUJEJO NAD NEKRIVIMI Vojna nas stane milijarde! Seda) povprečno sto milijonov dolarjev na dan. Vlada te republik^ je edina, ki ni iskala in ne išče posojil v inozemstvu, pač pa je pomagala finančno in materijalno drugim, bodisi v mirnem času, in prijateljskim deželam v vojnah Vlada Zed. držav se vzdržuje le z davki in z notranjimi posojili. % V sedanjem konfliktu si je izposodila že mnogo ti- ,soč milijonov Ker se ta—vsekakor največja borba v zgodovini— nadaljuje in se nič ne ve, kdaj bo končana, se vsa dežela preobrazuje—kot je označil predsednik, v arzenal demokracije. Sedaj je v teku kampanja, da bi vlagal vsakdo od svojih dohodkov najmanj deset odstotkov v vojne bonde Nihče, ki kaj zasluži, ali ima druge vire, ni izvzet. Vsakdo je vprašan, ako se je pripravljen prostovoljno obvezati. Ta denar ne daruje nikomur. Po zmagi ga dobi nazaj z obrestmi. Bilo je mnogo predlogov, da se bi vsokemu delavcu jemalo 10 odstotkov pri plačah. Roosevelt želi, da bi naj ljudje rajše vlagali v vojne bonde sami od sebe Seveda, če se sedanja kampanja ne obnese, bo kongres sprejel drug načrt, po katerem bo vsakemu odvzetih deset ali pa še več odstotkov, pa če mu bo všeč ali ne. Prihranki, ki jih ljudje vlagajo kam drugam, gredo v veliki meri vseeno v vojne bonde. Vlada želi, da jih delavci in drugi dajejo v ta namen rajše somi, kot pa da gredo skozi več rok Predsednik se nadeja uspeha. V ta namen želi od ljudstva razumevanje položaja in sodelovanja. Do 7. decembra lansko loto so izolaciojiitfti in pacifisti prisegali, da ne more nihče do obrežja Zed. držav, bodisi po Atlantiku ali Pacifiku, ki bi hotel sem s sovražnimi nameni. Dva oceana nas ščitita. Imamo močne obrežne straže in mornarico in to je vse, kar potrebujemo za svojo varnost. Ostali svet pustimo v miru, naj sc pretepa in uravnava svoje odnoša- je kakor mu ljubo in drago. Mi imamo vsega dovolj, smo najbogatejša dežela, torej nimamo drugod česa iskati. Nad 160 ladij potopljenih Sedaj glasila izolacionistov dan za dnem pišejo o potapljanju ameriških in nevtralnih tovornih ladij, ki jih spuščajo na morsko dno sovražne podmornice v ameriških vodah ob N?w Jerseyju, blizu Bostona, ob Vir-giniji, Floridi, sploh ob vsem obrežju od severa pa skozi doli ob panamskem prekopu in dalje proti jugu. Od 7. decembra pa do 0. maja je bilo 157 potopljenih, z njimi 1)66 pomorščakov in potnikov, 1,212 pa je pogrešanih, kar pomeni isto-tako, da so utonili. 4,806 pa se jih rešilo. Vse te ladje so bile polne tovora, ki je ves izgubljen. Mi elementi, ki so se prej vso moč upirali vsakemu predlogu, da se bi Zed. države čimprej zadostno pripravile na obrambo proti možnostim take nevarnosti, sedaj ogorčeno sprašujejo, kje je naša obrambna sila. Gospodarska odvisnost Komaj pol leta smo V vojni, Pa že zelo čutimo, kako smo za marsikaj odvisni od drugib de-že' Tudi tu so se j a ko motili °ni. ki so pravili, da nimamo n'^jer nobenih interesov. Ima-vsega zadosti doma, in če narn kaj zmanjka, lahko kupi-!no! Niso zapopadli, da kupujemo v inozemstvu za nič koli-i bilijonov potrebščin vsako in da nafte proizvode in l)r'flelke »pa prodajamo onim, * drugih deželah, ki so zanje ** nas odvisni. Dokler ni v prodajalnah tukaj ničesar manj-a|f)' povprečen človek, in ^Prečen politik ni brigal, od l0<1 vs« to blago pride. Razlika med izkoriščanjem in interesi Tudi socialistični propagan-disti so radi poudarjali, da nimajo Zed. države v inozemstvu kaj iskati in da je ščitenje takozvanih ameriških interesov le protektiranje vložb ameriškega kapitalizma v inozemstvu, pred vsem v Aziji, v Cen-! tralni in Južni Ameriki. Res so kapitalistične dru- j žbe vlagale v tuje dežele in si i prilaščale njihna prirodna in poljska bogastva ter izkoriščale ljudstva tam. tukaj pa kovale dobičke s prodajanjem uvoženega blaga. Tak je bil imperializem, ki je posegal po tujih krajih v korist dčbtčka svojega posedujo-čega sloja. In ako znamenja ne varajo, ga bo v sedanji vojni konec, no pa še dobičkarstva. In ko se to zgodi, bodo tako-zvani ameriški interesi še vseeno ostali. Namreč naša po- PRESOJANJA DOGODKOV DOMA l\ PO Nezgode pri delu v vojni industriji se zvišale 50 odstotkov Na konferenci veščakov, sva-na Midwest Safety Conference, ki se je vršila v Ckicagu, je bilo poročeno, da so nezgode pri delu, od kar je v pogonu vojna industrija, narasle petdeset odstotkov. Vse pridobitve skozi zadnjih deset let v prizadevanjih za osebno vernost delavcev pri izvrševanju njihovih poslov so s tem izbrisane. To je dober nauk onim, ki s svojo propagando delajo vtis, da delavci hodijo v tovarne in majne samo po čeke in niče-sar ne tvegajo. Omenjene konference se je udeležilo štiri tisoč takozvanih varnostnih (safety) inženirjev, zastopnikov delavskih odborov za osebno varnost in drugih merodajnih uradnikov. Za glavni vzrok naraščanju nezgod so navajali, da je industrija vsled vojne spremenile produkcijo v prid oboroževanja in je morala vsled tega u-posliti sto in sto tisoče delavcev pri takih poslih in strojih, katerih niso vajeni. Lahko bi bili še dodali, da ker morajo delati z vso mogočo naglico, nimajo ¿asa paziti na svojo telesno varnost. Namen konference je kajpada bil naraščanje nesreč ustaviti in jih omejiti. V ta namen naj se izboljšajo varnostne na red be in naprave in prične naj se z vzgojo, kako se paziti nezgod, že v šolah in ne šele v tovarnah in rudnikih. ZMAGE DELAVSTVA, KI JIH JE VREDNO OMENITI "SOCIALNE ZAKONE ZA ŠČITENJE UNIJ IN LJUDSTVA PRED IZKORIŠČANJEM NAJ SE ZA ČASA VOJNE ZAVR2E!" KDO TO PREDLAGA IN KOMU V KORIST? Veleindustrijalci bolj iu bolj namigujejo, da naj bi delavci za časa vojne bili zadovoljni z enako plačo, kakor jo prejemajo vojaki. Ceš, oni tvegajo življenje, vi pa hočete nič drugega kakor visoke mezde, kar je seveda zelo ncipatriotično. Razkrinkan namen Kampanja v tem pravcu, namreč proti mezdam delavcev v industriji, je postala že tako močna, da je zašla v vojaške tabore. Pa se je oglasila žena predsednika te republike in rekla v bistvu: Potrebno je ohraniti naš življenjski standard na čimvišji stopnji. Vojaki se bodo namreč vrnili na svoja dela in če dobe mizerne razmere, mar jim bo to v uteho za napore in boje, ki so jih prestali na frontah? Veseli pa bodo, ko se vrnejo v normalno življenje, če bodo prejemali za svoje delo dovoli za udobno preživljanje in s tem tudi kaj imeli od življenja. 'visokih" stav, ki so industrialnim natom trn v peti. mag- Poone v pondeljek II. Thovald Stauning je bil premier male danske kraljevine 15 let, vitevši dve leti ipod nemško okupacijo. Umrl je 3. maja v bolnišnici v Kopenhagnu v starosti 68 let. V mladosti je delal v tobačni tovarni in v poznejših letih pa se uveljavil v uinjskem in delavskem političnem gibanju. Veroval in deloval je za družbo, ki bi temeljila na sodelovanju, demokraciji in socialni svobodi. Danska je bila demokratična, vzorna dežela. Pred dvemi leti jo je o-kupirala nemška armada v eni noči. Nemški invaziji je bila tako izpostavljena, da bi bil vvak odpor zaman. V par urah so Nemci zasedli vse strategič- treba po blagu, kovinah, živilih toč*€' mesto — Kopenhagen. Nemški pogoji itd., kakršnega mi nimamo, imajo pa ga te ali one vrste druge dežele, z odpravo imperializma in izkoriščanja tujih ljudstev ne bo prenehala, nego bo treba urediti izmenjavanje blaga v ¡prid vseh, ne samo kot je bilo do^edaj, v korist imperialističnih dežel in njihnih bogatašev. Izolacioništi in pacifiati so bili slepi tudi za to dejstvo. Nobena dežela ne ne more (Nadaljevanje na 5. strani.) so bili: Danska naj v bodoče trguje samo z Nemčijo. Sovražna propaganda proti tretjemu raj-hu mora prenehati. Inače pa lahko Danska ostane politično kakor je bila ipred invazijo. Poročali so takrat, da je Stauning odstopil, a kralj Christian X. je insistiral, da naj v interesu dežele vodi dalje vladne posle. Kaj si je mislil ob svoji smrti o svojem dolgoletnem delu in o usodi, ki je zadela Evropo pod Hitlerjem, bomo točno l izvedeli šele po vojni. Rumunaja in Madžarska sta neprestano v sporih od kar je morala vlada v Bukarešti prepustiti Madžarom na Hitlerjevo zahtevo del Transylvanije. Ogrska pa hoče vso. Rumunija in Madžarska sta morali na nemško zahtevo v vojno proti Rusiji, toda najrajše bi šle v vojno med sabo. Dne 9. maja se je dogodil med njima po transylvanskem incidentu prvi oboroženi spopad. Hitler jima grozi, kajti taki konflikti med njegovimi lutkami so nevarni ne samo njegovim sedanjim načrtom nego bodočnosti tretjega rajha. V Moskvi pa jim je to iprav všeč. V Italiji je dne 9. maja vsako leto praznik obnovitve "rimskega imperija'*. Začeli so ga praznovati pred 6. leti, ko je Mussolini oklical Italijo za cesarstvo in kralja Viktorja Ema-nuela pa povišal za etiopskega cesarja. — Etiopija je sedaj spet samostojna, pod angleškim varstvom, italijanskemu cesarstvu pa je v Afriki ostalo le še nekaj peska (v Libiji) in Še tistega bi izgubili, ako ga jim ne gi ščitila nemška armada. Italija je sicer dobila po (Nadaljevanje na 5. strani) ¡,smo dobili sporočilo, da našega soseda Roka Božičnika ni več med nami. Bolehal je dolgo in dne 8. maja na seji društvo Slavi ja št. 1 SNPJ, v katerem je bil član, mu je bila odobrena njegova poslednja bolniška nakaznica. Vest o njegovi smrti je osupnila vse, ki sO ga poznali. Upo slen je bil pri veliki mesarski firmi Swift Co. že prilično let. Prpj je delal v premogovnikih v Kansasu in Illinoisu. Roka Božični ka bomo pogrešali. Ni bil glasan, a imel je prepričanje in ga zastopal neustrašeno bodisi v unijskem gibanju, ali pa med nami. Povedal je svoje, kadar se mu je zdelo vredno kritizirati, in po magal neglede če je z vsem soglašal ali ne. Rojen je bil 14. avgusta leta 1887 v vasi Veliki kamen v brežiškem okraju na Štajerskem. V Ameriko je prišel pred okrog 35. leti. Zapušča ženo Nikolino, ki mu je bila zvesta družica od kar sta bila poročena, dva sina in hčer — vsi trije že odrašče-ni. Sin Arley je tajnik Družabnega kluba Slovenski center. Prvi tajnik tega kluba pa je bil njegov pokojni oče. Roku Božičniku časten spomin. Njegovim naše iskreno sočutje. Kdo so protivniki mezd ? Glavni propagatorji za po-tlačenje delavcev v tlačanske razmere so tisti, ki se silno hu-dujejo nad Rooseveltovo sugestijo, da naj nihče ne prejema čistih dohodkov po odplačanju vseh davkov več kot $25,000 na leto. Niti najboljše plačani delavci nimajo v desetih letih toliko čistih dohodkov kot jih maja 1-bi smel imeti bogataš na podla- gi omenjenega priporočila. Pa so se raztoffotili da kaj! - Tako vidimo, da so tu razredne razlike — vojna ali ne! Gre se zato, da naj delavci kujejo dobičke ne da bi se jim dostojno plačalo, in bogataši naj žanjejo neglede na višino dohodkov, ki jili imajo. Unije zmagujejo Unije so se propagande, ki je naperjena pod masko patriotizma proti njim zavedle in pričele s svojo še predno bi jim mogli biti iplutokrati prenevarni. S pomočjo prijateljske administracije so bili v kongresu sprejeti zakoni, ki jih bi sedaj reakcionarci in izkoriščevalci radi izbrisali. Ena izmed sprejetih predlog za ščitenje unije je bila ustanova, zvana National Labor Relations Board. Dru/a, prikrojena za razmere v vojnem času, se imenuje War Labor Board. In Kcrpotacije, ki so popustile Nekatere korporacijc so se v sedanjem položaju, ko se gre za pospeševanje vojne produkcije, pritoževale, da jo unije s «vojimi zahtevami skrajno o-težkočajo, in da je najboljše, če se jipi pravico sploh kaj zahtevati odvzame toliko časa, dokler bo vojna. V omenjenih odborih je zastopano delavstvo, industrialci, vlada in splošna javnost. Triki korporacij, ki so hotele delavce pripraviti v dolge ure brez dodatne odškodnine za delo — pri tem pa bi same žele profit — in dalje, njihne nakane za proglašenje odprte delavnice, češ, da unije so zavora produkcije, so bili razgaljeni in skoro vse so bitko izgubile. Med njimi so General Motors, International Harvester Co., United States Steel, in tudi Inland Steel, ta smrtna sovražnica unij, mora popuščati. Je še mnogo drugih, ki niso zmagale. Najtežje jim je bilo priznati unijo na način, da delavci, ki so bili člani unije v času sklenitve pogodbe, morajo v uniji tudi ostati. To je že precejšnja stopnja v "zaprto delavnico", ki jo bi korporacije rade pod pretvezo vojnih naporov popolnoma odpravile — seveda svojim dobičkom v prid. Pa ne gre. In razveseljivo je tudi to, da se unije bolj in bolj brigajo tudi za politično akcijo. Kajti teh zmag zanje ne bi bilo, če jih ne bi varovali zakoni. čimboljši so zakoni v prid ljudstva, toliko laglje je izvoje-vati stopnjema še boljše. Tako se delavstvo uči in tako je prav. Kitajci premalo upoštevani Kitajcem niso d»le zapadne velesile skoro nikoli priznanja, da so kaj. A v sedanji vojni se sijajno drže že peto, oziroma šesto leto. O separatnem ali "zmeaetar jene m" miru se nič ne ukvarjajo. Kaj bo po vojni? Tako se vprašujejo vsi, ki žele poraz fašizmu. Toda kaj dobimo namesto fašizma? To je vprašanje, s katerim se ukvar-je še nekaj drugih sličnih po-jja zelo veliko ljudi. . . 1 1 h m. Vprašanje zaposlitve še nerešeno vzlic vojni Urad za statistiko AFL in enako CIO pravila, da je kljub čezdalje večjemu pogonu vojne industrije še vedno okrog sedem milijonov brezposelnih, in to vzlic temu, da je šlo že na stotisoče fantov in mož v armado in mornarico. Konservativnejši viri števila brezposelnih ne cenijo tako visoko. Priznavajo pa, da jih je med štiri do p«t milijonov. Ta cenitev je vsekakor prenizka. Tako lahko sklepamo iz prijav za brezposelnostno podporo. Vsled vladnih regulacij, ki pretvarjajo obrate za civilno produkcijo v vojne namene, je bilo mnogo delavcev odpuščenih. Se več jih bo v naslednjih tednih».. Predno si morejo poiskati delo drugje, vzame ¿as. posebno če ga morajo iti iskati v druge kraje. Illinoiski delavski department poroča, da se je v tej državi javilo v prvih treh tednih meseca . aprila . za . brezposelnostno podporo 114,471 delavcev, aH le okrog 3.800 manj kot v enakem času., lansko . leto. Frank Graves, ki je nadzornik nad posredovalnicami za službe, meni, da bi ti ljudje ali saj velika večina, lahko dobili delo, toda "rajše sede m čakajo, da dobe kaj primernega", torej tako delo, da bo njim všeč. Do-tlej pa rajše vlečejo brezposelnostno zavarovalnino. Njagova kritika je le malo upravičena. Ako se število takih prijav ni dosti znižalo v primeri z onim lansko pomlad v Illinoisu, ni verjetmo, da je položaj v tem ožim kaj drugačen v drugih državah. Spremembe v industriji so si* cer povzročile, da v enih obratih delavcev manjka, v drugih pa se jih odslavlja. Primanjkuje pa zgolj mehanikov in drugih izučensh delavcev, do-čim takozvanih navadnih delavcev nikjer ne manjks^ razen merda tu in tam na farmah. A tudi na farmah je treba znati delati s stroji in še marsikaj drugegSL Kjer delavcev na farmah primanjkuje, jim jih skuša dati WPA. V nekaterih podeželskih okrajih so delavcem pri WPA zapretili, da bodo odslovljeni, če se bi branili zaposlitve na kmetijah. Položaj je torej neprijeten zanje kakor za brez-pcselne; gleda se jih postrani, češ, da se branijo dela. Ker so sedaj vsi moški v tej deželi od 20. do 65. leta registrirani, se v merodajnih uradih v Washingtonu , bavijo z zbiranjem statistike o njihnih poklicih. Ce bo kdaj potrebno, bo tudi zaposlevanje regulirano od vlade. To je, delavci bodo morali na posle tja kamor jim bo določeno, ne pa kamor bi sami želeli ali hoteli. Notranje trenj«* preti z resnim i |»o«le«lie za Rusijo, ampak za ves svet. Dejal je, da bo leto 1942 prineslo zmago zaveznikom. Poudarjal Je. da je Rusija močnejša kot je pa bila meseca ju nija 1941. Ne samo izkušnje ter boljše poznanje orožja, ampak tudi pomoč Amerike in Anglije bo odločilna. Ves njegov (Nadaljevanje na 4. strani.) 0 MILIJONARJU,Kl JE UKRADEL SOLNCE Spisal JI RI WOLKER UU 1924 je doilvel mladi češki literarni svet teiko izgubo. V januarju tistega leta je umrl, koiua| 24 let star, vsled bolezni pljuč, največji zastopnik češke literature in eden največjih pisateljev modeme Rvrope »ploh: Jlri Wulker. Tu podajamo legendo-balado u njegovih krasnih del. V svojih umotvorih je slomil s individua-lumom. Izšel je iz ljudstva, iz bede in pomanjkanja. Z njim so stopili socialni doiivljaji v novi obliki v češko literaturo. Uatvarjal je prve socialne balade, porojene iz duše množic. Ta veliki peanik za-r luži, ne samo, da ostane dragocenost enega naroda, nego skupna last vsega delovnega ljudstva vsega sveta. Bil je nekoč strašno bogat milijonar. In tako se je zgodilo, tla je v svojih rokah združil vsa zemeljska bogastva. Ničesar ni bilo, česar bi si ne mogel privlačiti. Stanoval je v najlepšem gradu in vsi ljudje so mu služili. Ali ubogi milijonar je bil bolan. Njegova bolezen ni bila sicer tako huda, kakor je bila odvratna. Po celem njegovem telesu so rastli odvratni gnojni mehurji, ki so bili podnevi mokri, a ponoči so strašno pekli. Kila je to grda bolezen — tako grda, da se je je milijonar sramoval in jo je zato skušal skriti pod obleko iz finega blaga in v postelji z zidanimi blazinami. Njegovo premoženje je rast-lo neprestano. Ali tudi njegova bolezen je rastla. Bilo se je bati, da izpuščaji ne dosežejo oči. Tega se je milijonar najbolj bal. čeravno je lahko vsa mesta na svojem telesu pokrival — so bile oči edine, ki se ne smejo zakriti, ako hoče živeti, vladati in zaslužiti. Bolni milijonar je sklenil, posvetovati se z zdravnikom. Do-sedaj ni nikogar vprašal za svet, da, nikogar pustil k sebi, zakaj ni hotel, da kdo zve, kako pomilovanja vreden je v svojem bistvu. Bal se je, da se ljudje, ki mu njegovo neizmerno bogastvo zavidajo, pri njegovi bolezni ne razvesele In se ne počutijo srečnejši od njega. Mislil je, da mora biti vsled te ju, ker ima najvc¿ denarja, tudi najsrečnejši. Drugi ljudje so tako tudi mislili, ko to videli njegove lepe obleke, avtomobile in njegovo udobnost. Poklical je najboljšega zdravnika in mu rekel: * ■'Gos pod doktor, prcttčite me dobro in mi svetujte, kaj naj storim, da ozdravim. Moja bolezen je tako grda, da ne smo nikdo o nji zvedeti. Zato boste oprostili, ako vas dam po zdra/ niški preiskavi ubiti. Nobenemu človeku ne verjamem — zato še tem manje človeškemu jeziku. Zigodovina o kralju Mi-dasu me je učila, biti bolj kjn-sekventnim. nego je bil on. Sicer dobi vaša žena iz moje blagajne primerno visoko pokojnino in vaši otroci Oodo študirali na moje stroške." Zdravnik je videl, da je napočila njegova zadnja ura. Zakaj ubijajoča moč tega moža je bila nepopisna. "Moje življenjske sile odha-ajo naglo/' nadaljuje milijonar. "Delajte hitro." Slekel se je in obstal nag pred zdravnikom, podoben napol zmečkani gosenici, nrtfol otlemu zobu. Zdravnika se je lotil stud. "Kako pridem do tega," je mislil, "da se me radi teh njegovih gnojnih mehurjev ubije, mene, ki sem zdrav človek. Vsak človek ima moč, da ubije drugega človeka. Ako jo ima torej on — imam jo pač tu li jaz. Dobro — svetoval mu bom iredstvo, ki ga bo stalo prokle-to drago." In je rekel: "Milostivi gospod. Poznam sredstvo zoper vašo bolezen. In sicer tem bolje, ker si '{a nabavite lahko samo vi. Vi potrebujete solnca. Ali ne samo malo «>lnca, kakor so ga deležni drugi kot nekako miloščino — vi potrebujete celo solnce. Vi ste lastnik neizmernega bogastva in zato mislim, da zamorete z nebesnega svoda prenesti z njim aolnce v vašo palifio. Ako ste nekaj časa sami zaprti s solnce m, boste sami iz najbliž-je bližine deležni osrečujočih žarkov — boste iz solnčne ko-peli izšli ne le popolnoma zdra- j vi, nego tudi neumrjoči. To je ! edino sredstvo, ki ga vam moram priporočati, zakaj naipa-dla vas je bolezen vsega sveta. Solnce je zdravje vsega sveta." Milijonar je verjel zdravniku. Kako bi tudi naj ne verjel človeku, ki stoji korak pred smrtjo. Vprašal je še: "Ali veste, kako drago bo solnce?" "Solnce je vsem ljudem drago. Mogoče je za vas cenejše." j Ko je zdravnik nehal govo- j riti, je bil odpeljan in umorjen. I Vdovi se je izročil ček na pre-1 cejšen znesek, a sirotam skoro, nove šolske knjige, dve dobro] ohranjeni ravnili iz milijonar- i jeve pisarne in ovoj za peresa | z napisom: 'Uči se biti moder, moj »in!" Med tem je milijonar razmišljal, kako bi najcenejše vzel solnce z neba. Dal je narediti ogromno o-grodje. Stotine inženirjev je izdelovalo velikansko dvigalo. Arhitekti so delali načrte za poslopje, v katerega se bo spravilo solnce in v katerega se bo zaprl milijonar s svojimi gnojni mehurji. Milijone delavcev iz vseh dežel sveta je delalo, ne zato, da snamejo solnce, nego da nasitijo žene in otroke. Neko noč, ki je bila temnejša od zakrknjenega srca, so sneli milijonarjevi ljudje z neba solnce, ga spustili v ogromno stavbo in ga zaprli z železo-betonskimi stenami in oklopni-[ mi jeklenimi ploščami. Niti en sam žarek se ni izmuznil. . Na svetu je bilo temno in mi-lijonar se je radoval, da se mu | je vse tposrečilo. "V temi ne uzna niti Bog," je mislil, "da i je solnce odnešeno. Med tem ; bom postal neumrjoč —• in kdo | mi more še kaj! In ne bo ostalo samo pri solncu. Vse zvezde bom snel in jih položi) k svojim zakladom. Moje bodo, kakor so moji vrednostni papirji, ki jih imam shranjene v banki "Ego". Kmalu ne bo ničesar, kar bi ne bilo moje. Kupil si Ko •• je bilo treba registrirati aa dobavljanjo sladkorja "na karto", jo priiol vpisati tudi Leon Cm v Cki-cage, ki ima ¿ost atrok in j« prirodel v doka* regi.trator jem v»eh iott i sabo. Mrs. Burton dobiva navodila kako skrbeti za preproge Helen Scott, svetovalko za dom, ji navaja nekaj zaniminh dejstev Mn. Burton: Kaj pomenijo te številke, Misa Scott? Mi«. Scott! Večina iensk se zaveda samo prahu, ki so nabira na pohištvu in drugih ravnih predmetih v sobi. ker se lahko vidi. Tod* ali veste, da se nič manj kot 85 odstotkov prahu vleie na blago, s katerim so pokrita tla? Mis» Scolit Toda življenje vaše preproge se skrajša s to tretjo vrsto ... globoko sa-jeden pesek in podobno z ostrimi robovi, ki preiagajo prav «kozi podlago tkanin. Ta globoka smet ae lahko odstrahi le s posebno metodo, kakor je močno vsesavanje modernega električnega vakuum čistilca. Mrg. Rurtont Ta slika je podobna prerezu preproge. Mit« Scott: Res je tako in kate tri različne vrste prahu, ki se najdejo v preprogah. Prvi dve, ki imatA le malo vpliva na trpel, nostne lastnosti vaših preprog, se lahko odstranite z navadnim čistilcem preprog ali z metlo. Mn. Borton: Torej tako je ta stvar. MIm Scolit Da. Ko se vaš vakuum čiatllec premika preko preproge, loči kocine. Isto-čaano dvigne globoki peaek iz preproge v vrečo za prah. Vaše preproge so popolnoma očiščene In se vam vzdrie bolj dolgo nn zadovoljivo. fš& Commonwealth Edison Company \ All Telepfceaast HANd.lpli 1200 bom celo samega Boga in ga naredil za svojega tajnika. Mlad bom, lep, neumrjoč in najbogatejši. Kdo mi je enak? Zamorem posiliti zemljo, kakor kakšno žensko in vesela bo še, da je bila posiljena — zakaj ženske ljubijo močne in neukrotljive m<*ške. Hip-hip. Med tem so se vzbudili ljudje iz spanja. Zelo so se čudili, da ni več solnca. Na nebu je zijala velika rdeča rana in ognje-gasci ter slikarji so se brezuspešno trudili, da jo zamažejo. ljudje so se zbiraii v skupine in kričali: "Kje je solnce i Kdo nam je vzel solnce?" Stražniki z električnimi sve-tiljkami so delali red. Bilo je naporno delo! Ljudje so bili kakor brez glave in zaman se jih je pozivalo, naj molče ali »e razidejo. Milijonar pa je dal prižgati luči; «totisoče »vetiljk je gorelo .na vogalih ulic, v kavarnah, barih in kabaretih. V predmestju so svetile tri ubožne svetiljke in v vaseh so poiskali v zaprašenih skrinjah sveče, ki so ostale od sveč niče ter se preplašeno spogledovali. Zmešnjava je nastala, podpirana od črnih netopirjev, ki so prileteli neznano odkod. Prostitutke na ulicah so postale zaspane, zakaj noč je trajala predolgo. Milijonar je računal: "Ko ozdravim, dam delati iz solnca šibice "Helios" in mazilo "Sonnin" zoper opekline in vse drugo, kar se še da narediti iz njega. Spreten človek postane lahko beftat. Kako sem vesel da me ni nikdo prehitel." Ali ljudje po mestih so postajali vedno bolj zmešani. Zato je dal milijonar razobesiti plakate in v časopisih tiskati uvodne članke: Naposled temno! Tisočetisočletni stari sovrra-žnikl premagan! Velekrasen dokaz človečke požrtvovalnosti! Že od začetka sveta je bilo človeštvo mučeno od največjega tirana, ki jekedaj eksistiral, od solnca. Njegovo grozovito tiranijo so občutili vsi sloji, naj-Jbolj pa delavski razred. Zakaj milijoni so bili med delom zba-dani z žarki in omedlevali. Zdravniško je bilo dognano, in statistično ugotovljeno, da 100% (beri sto odstotkov) ljudi« ki «o bili rojeni pod soln-cem. tudi pod njim umira. Temu gospodstvu in moči je narejen konec. Znani filantrop Tospod Zadnji milijonar—kdo se ne spominja njegove plemenite širokogrudnosti, kako je preskrbel vdovo in otroke na tragičen način umrlega zdravnika X. — je tega tirana odstranil z neba s svojimi sredstvi. Delo se je, hvala njegovi nadčloveški požrtvovalnosti, posrečilo in solnce je izginilo z neba. Nepozaben upomin mu je zagotovljen. Tisti, ki imajo luč, čitajo in se pomirijo; tisti, ki nimajo nobene, so ostali še nadalje vznemirjeni. Mnogo starih ženic (takšne, ki so že dvajset let slepe) govori: "Konec sveta je prišel!" Gorje ljubimcu, ki je zgubil v temi svojo ljubezen, več je ni našel. Medtem je milijonar odstranil vse svoje služabništvo in se podal k solncu. Ko je vstopil v Ciromno poslopje, se je trdno zaprl in se še prepričal, če straža z revolverji in bajoneti vhode dobro .straži. Ključ je pustil v ključavnici, da bi ne mogel nikdo opazovati skozi luknjo ključavnice. Nato se je slekel. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES POGORELEC Solnce žge Kako prijetno greje, si misli milijonar. Velike moči se vlivajo v mene. Vse nezdravo zgoreva in bo zlito v čisto kovino. Izšel bom h tega, kakor mladi bog. Kolikim ljudem je dajalo »olncc srečo in zdravje. Na meni je sedaj, da si vse to prilastim, ker sem vse druge odstranil. Oh — kakšna nepopisna *rcca, sreča združiti vse za bil dom andeških grofov. V slovenskih pokrajinah se je ta rodbina ugnezdila v 12. stoletju, in sicer po ženitveni poti. Anileska posest je bila tu prav tako malo zaokrožena in celotna kakor ona drugih tujih [vladarjev na Slovenskem. Ka- venjegra^ke province, ki se je taztezala od sedanje koroške meje do Pohorja na vzhodu in do Drave na severu. AndeAkim grofom so bila posestva na Slovenskem prilično to, kar so sedaj državam kolonije v Aziji, Afriki in drugih delih sveta. Posest na Slovenskem pa je imela biti tej rodbini tudi trdna opora za d.ilekosežne politične načrte na slovenskem jugu. L. 1180. je podelil nemški cesar Friderik I. Rdečebradec an-deAkemu grofu Bertoldu IV. kor je najti v starih listinah, je I nH*,ov 'vojvoda Meranski'. To bila andeška posest raztresena tla ta priimek nima nič posla i [>o sledečih krajih: tirolskim mestom sličnega ime- Na Koroškem so imeli stari: n.a' Z\njim ^ »amreč skriva Ltograd (Mooaburg), Ljubelj I nia ali 'Moravia' je i>omenjala deželo ob morju, in sicer seda-I njo ¡Hrvaško in Dalmacijo. Cesar Friderik je v marsičem kaj rad posnemal svojega prednika Karola Velikega, p« in velikoviko okolico; na Štajerskem Slovenji Gradec, Rečico pri Gornjem gradu, Ribnico pri Celju; na Kranjskem pa Kamnik, Stefanjo goro pri Kranju, Šmarje, Lebek, Mehovo, Toplice, Slap in Vipavo. Glavni andeški postojanki na Slovenskem »pa sta bili Kamnik in Slo- (ir:ul,H"- nekdanje vezi. Tako se vidi. Začetek in razvoj kamniške-; kako s0 se poia.Koma snovale jra mesta padata v dobo ande-1 vezif ki naj bl tujim vladarjem |>kih-rofov. Prvo selile je is-» „trdile oblast in vpUv med ju_ bojevanje generala Mihajlo-viča." Nič kakor prav bi bilo, če bi se k temu uredniškemu članku pridejalo Ae to, da so v JunaAki in vsega občudovanja vredni Mihajlovičevi vojski poleg srbskih tudi Ae slovenski in hrva-Aki vetniki. Ce bi se bil urednik omenjenega lista poslužil označbe -jugoslovanski", bi bil ustregel pravičnosti. In ako bi bil hotel biti de pravičnejši, bi bil moral priznati celo to, da je med njimi tudi nekaj Grkov in Angležev. Slovenski dan Kakor je že znano vsej naši javnosti, bodo imeli čikaški Slovenci dne 24. maja v Ameriški češki dvorani na 1438 W. 18th St. gala koncert, čigar i«. dohodek pojde v sklad na- r:;;.;;: menjen za naše nesrečno ljud-po8ia ¡»stvo, ki ga Hitler in Mussolini prav *edaj skušata iztrebiti na tako strašen in grozen način, da nebesa takega Ae ne pozna na.*a zgodovina. Ker je ta dobrodelna prireditev, ki obeta biti ena največjih in najzanimivejših, kar so jih Slovenci še imeli v Chicagu, po svojem značaju in namenu The i*!edg* to Demorrarg ... MMare Fon Yourmt v isstsAyEsr PUDOE rOR REVUUR INVESTMENT OV iBFBNSK SAVINGS BONDS NOTfc—Thi. U not anurdrr form. The Slgner wtll buy Defeaee Savtan» Bond» bjr «MI* of ihr method» Ilatod below ; ttlSINAL To aid Iba National Dofco^ I plod^ that, cÄÖWSß I will in Trat the »um of $-in Daiaoae Savwgs Bunde (er Stampe) ©ach irj we<4. I will buy iheae Honda: Iq momth. □ Kruni a po*t oAm. Unk. or otW uU ««May. {(J ,„ Q Bjr MÜ froui ÜM TrtMum ot Um Uni Im! gut«. W^huifton. D. C. Q Und« • Pay-Boll Saving» Plan (or other Mailar arraafeawet tat regulär purcheMuf) in lf dUct at mj placM of «nplojruMot: Q Through a regular plan inatallad by tka fattowing org anâaatkm: Oh •yatamatioally. Indicate the type of agr—n an t □ 1 will faithfully fulfill this pledge for the duration of the War or ao long aa I am financially able to do so. (Print)___________________________________________________________ 1CT0KY BUY kjnrvaa (La« i (Bu—i «i--1-J (cbr) (Pa*a) ¡1 . ...u](lva „ iikaike. nekdaj tudi ta del jugoslovan-1sku|" . J^S •„., ;!; ske zemlje „od frankovsko ob- *« bilo moreb t, lastjo, in- hotel zopet obnoviti ¡¡rav «» primerno, b. m dalo J * dnevu 24. maja ime Slovenski dan. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU kati pri razvalinah Starega gradu", ki je nekdaj nosil ime "Kamnik". Kamniški vitezi so bili plemiči nižje vrste. Bili &o podložniki andeške go-pode. Andeški grofje so se začeli živo zanimati za kamniško o-kolico, čira so jo dobili v posest. To pa seveda zato, ker je bila lega "Starega gradu", ki je obvladal važno trgovsko pot na štajersko, sila ugodna. Glavni promet Kranjske s štajersko ni tedaj šel po Savski dolini preko Radeč in Laškega, niti ne po sedanji državni ali starorimski cesti čez Podpcč in Trojane, nego čez Kamnik, skozi Tuhinjsko dolino do Žalca, od tu deloma po Savinjski dolini v Celje in Ptuj, deloma pa skozi sotesko Pake v Slovenji Gradec. i .Mesta in trgi so se razvili najprej ob važnih prometnih pregah. Tako je bilo tudi tukaj. Ob Bistrici je nastala tam, kjer se zavije cesto v Tuhinjsko dolino, majhno naselje, ki se že 1. 1190. imenuje trg. Med prvimi poslopji je bil tu gostiti jec za sprejemanje popotnikov, neka cerkev in 'Mali grad', ki se je tedaj imenoval tudi goslovani. Kranjska dežela ni -podedovala od andeške rodbine ničesar drugega kakor ponemčenje slovenskih krajev in*pa svoj grb. Andeški grb kaže orla z razprostrtimi perutmi in na desno stran obrnjeno glavo. V kranjskem grbu je imel orel preko r.rs in pertiiti še pas v be-lo-modro-rdeči barvi. L. 1463. je cesar Friderik III. hotel kranjske stanove odlikovati, pa jim je dovolil, da smejo mesto bele barve rabiti zlato in orlu postaviti na glavo cesarsko krono. Tak je ostal grb do 1. 1848., ko je vlada dovolila, da smejo zopet rabiti prvotne barve, in sicer belo-modro-rdeče. je tudi zastava vsega sloven stva. Zcstrazenje železniških postaj Kadar se sovražnim letalcem posreči vreči nekaj bomb na železniške postaje in proge, napravijo veliko škodo,ker je železniški promet z napadi na centralne točke mogoče najbolj učinkovito ovirati ali ga za dlje časa popolnoma ustaviti. Zato so v Zed. državah sedaj vse važne postaje zastražene s policijo in detektivi. V Chicagu na primer je šest (Nadaljevanje s 1. strani.) Hitlerjevi milosti v tej vojni "provin^io Lubiana" in Dalmacijo. Dan imperija letošnjega 9. maja je skušala (praznovati čimbolj pompozno. Pa ni šlo! javil, da če bo Roosevelt izvoljen, bo resigniral iz tprinl *edni-štva CIO. To je storil, a ob enem pa poskrbel, da je kandidaturo za predsednika CIO sprejel njegov zaupni prijatelj ^ ... . . .. . . Philip Murray, podpredsednik (.ovorn.k._«ob«tali._kaj vae bo UMWA> Uwjg mu je zagoto. vil, da mu bo ob strani in mu pomagal. A Lewi* je tak, da če ne ?reš z njim čez drn in strn, se bo obrnil proti tebi. Lewis je s pomočjo UMWA za CIO veliko storil. Sedaj skuša temu gibanju škodovati« ker vodstvo CIO noče kar slepo slediti njegovim navodilom. Italija postala, ko zmaga v tej vojni, a njeno ljudstvo je gla-dno in demoralizirano ter bi rado kruha. Z obetanji si ne more nihče utešiti lakote. Ameriške železnice bodo potrebovale letos vsled povečanega prometa 320,000 delavcev več kakor lani. Načrt vlade 'velikih železniških postaj. In . I Chicago je največji železniški ^ datl vojaškim transportom ¡center v tej deželi, ako ne na in tovornemu prometu predvsem svetu. Samo s postaje I nost in v ta namen zelo omejiti Union odhaja in prihaja po- potniški promet. Kraji, ki so za Taka vPrečn<> nebnih vlakov na preživ ljanje odvisni od turi- | jn* dan^To je ena tako dan. Lani je prišlo in odšlo ; stov. so letos zelo v skrbeh. xvaf|ih -komunističnih" unij. Konvencija unije krznarjev (International Fur and Leather Workers Union), ki se je pričela zadnji pondeljek v Chicagu, se od (prejšnjih razlikuje V«e države ameriške unije i In je res pod komunističnim Le še malo dodatka Te dni je bilo čitati v čika-1 caRO' škem dnevniku "The Chicago Daily News'* na uredniški strani pod naslovom "Warfare In Yugoslavia" sledeče vrstice: "Po eni tistih pripovedk, ki jih je nam mogoče dobiti iz Jugoslavije le po velikih ovinkih, zadržujejo sedaj srbski četniki generala Draže Mihajloviča s te postaje 85.970 osebnih vlakov. Spadali so sledečim želez- ( ^ dohodke veliko od-1 vodstvom. Do lanskega leta so mcam: Burlington 31.SC1 ; Chi- yiRne od ^^ na avte onf. ki dokažejo, da se vozijo na delo v večje razdalje in po nuj- njenih lokalih zoper Roosevel-ta in sprejemali resolucije za mir ter proti vojni. Sedanja konvencija pa je bila otvorjena tako patriotično, da ima le ma stili, ker je Hitler vedel, da jo bo ipahnil v vojno in ji bo m?d-narodni trg začasno zaprt. V Parizu in Londonu, in v Waah-ingtonu do Kooseveltove administracije pa so dremali in sanjali, da "status qtioM za zmerom ostane. Le Rusija za popadla položaj Le vlada v Moskvi je razumela, da Če noče biti nekega dne tepena na vseh koncih in krajih, se je treba pripraviti na obrambo prav tako dobro, ali pa še boljše, kiot se pripravljajo druge dežele za napad. Iz tega razloga je zigradlla močno sibirsko armado, dočim smo mi Japonski prodajali železo, olje in stroje, v zameno pa jemali njeno svilo. Anglija in Francija sta prodajali Nemčij rudo, kovino in živila skoro do dneva, ko je nemška armada udrla na Poljsko in zanetila drugo svetovno vojno. Do tedaj so v Londonu mislili, da se lahko zanesejo na moč svoje bojne mornarice, v Parizu pa, da je Francija popolnoma zavarovana z magino-tovo črto. No, tu v Zedinjenih državah pa smo se zanašali na "ograjo", ki jo naj za nas pred-| Ftavljata Atlantik in Pacifik. Tako smo v vojni in si lahko priznamo, da so bile zmote Največja napaka" Ameriško časopisje bolj in bolj naglaAa, d« je bila naša največja napaka to, da «mo "podcenjevali sovražnika". Toda čemu "naša"? Bila je to v re.auici napaka onih, ki so venomer trdili, da nam nihče nič ne more. nih. potrebnih poslih, ga dobe lo primer v tem oziru. Delegati storjene v Angliji po . krivdi več. Vlada apelira, naj ljudje in drugi gosti so navdušeno ma- raznih Chamberlainov in Cle- hranijo avte in gumijeve obro-1 nifestirali ob vsakem prizoru, vedonske klike, v Franciji vs- če, da bodo dalj trpežni, in da ki je njih in ljudstvo pozival j ie(j Lavalov, zakrknjenih kapi« naj potujejo v avtih le po o- pospešiti vojna prizadevanja in talistov in prostituiranega ča- pravkih, ne za zabavo. Ne bo kupovati vojne bonde. Hitler- sopLsja, ameriške napake pa dolgo, ko jim bo to direktno jev lanski napad na sovjetsko smo tu glede tega poglavja že ukazano. Davčni odseki posa- unijo je povzročil to apremem- severni strani, v Waukegan,. ... . .. . Keno,ho. Racine in v Milwau- m^h držav pa Mud.rajo. kje , bo. kee, ima postajo na Wabash blizu Adams Ave. Tudi njeni vlaki — podnevu eden vsake pol ure — prevozijo mnogo potnikov. ca, ¿¡gar pr^etek jp popolnoma spevala k Napoleonovemu pad-Ipodoben ' onemu" kamniškega ,cu. Ko so Angleži pod Johnom mesta. Izprva je bil tukaj grad Moorom poskusili izkoristiti ti-■avinjskih mejnih grofov iz ro- sti položaj, jim je tisti prvi poskus prinesel toliko bridkega razočaranja, kolikor ga prinašajo mnoge angleške vojne odprave v sedanji vojni. Toda naposled pa se je posrečilo vojvodi We^ingtonu zgraditi na temelju španskega četniškega vojevanja pot, ki je držala naravnost v Waterloo — zaeno z ruskim bojem drug činitelj, ki ga tudi v sedanjem položaju ne manjka. "Morda bi bilo pametno vložiti neKpj igalonov gasolina v dobiti nadomestne vir<* v ni-1 kdar site državne blagajne. Zvišale bodo prodajni in dohodninski davek, davek na alkoholne pijače in obdavčile kar še drugega jim bo mogoče. Tudi zvezna vlada bo davke spet zvišala. Unije CIO v Pennsylvaniji so imele v tednu od 4. maja v Pittsburghu konvencijo, na kateri se je spor med vodstvom Mrs. Josephine Tomšič spet v nesreči Iz OaV? nda. Calif., poročajo, da se je soproga "Big" To-nyja Tomšiča, Josephine, težko ponesrečila. Bila je bolna več CIO in J. L. Lewisovo skupino omenili. i Naučili smo se lahko vsi, da izolacij po tej vojni ne bo več. Sedanja tehnika je taka, da ji ne bi mogel zapreti poti nikakršen "kitajski zid", nobena maginotova črta in nobeno Pierre La val je potisnil Francijo v "prostovoljno" sodelovanje z osiščem. Anglija mu je odgovorila na njegovo postopanje ter izzivanja z okupira- njem Madagascarja. ki je dru-1 mo.r.Je' . . . ... . iri naivečji otok na «vetu, Zed. .v,P.raAa"Je .->e. Ie-,al! »}? države pa ao proKla-sile svoj »«*«'' P» Hitle«£ '.n JaPon8'"' Protektorat nad otokom Marti- Ak" bo "Y«"1**'' '"ae »« • , M AfM i*nf>jh i I lo l/i K K/\«m/% nique in drugimi francoskimi (iu VVeimar-Orlamtinde. Iskati jra je na hribu nad 'Starim gradom'. V 11. štoletju je bila sedanja župna cerkev še grajska kapela, ki jo je obdajalo starodavno utrjeno poslopje. Imenovalo se je na kratko 'Gradec' in selo v 13. stoletju so mu rekli 'Slovenji Gradec', da so ga ločili od 'Bavarskega Gradca' ob Muri, ki je sedanje štajersko Klavno mesto 'Nemški Gradec*. 'Gradec' je bil središče obseŽ-n«ra posestva, tako zvane slo- let in zdravniki so ugotavljali, da ne bo mogla nikoli več hoditi. Pa je le okrevala in šla celo na potovanja po deželi. Nova na*reča jo je doletela doma. Na poti v klet je padla in si zlomila nogo. Vsled nje-neisa prejšnjega stanja zdravniki menijo, da jim bo zdravljenje jako ovirano. Zdravi se v bolnišnici Samuel Meritt, Hawthorne Ave., v Oaklandu. Izrekamo nji in Tonjrju iskrene simpatije v tej nezgodi, nji pa še posebno, da čimprej okreva. ' povečal namesto ublažil. Predsednik CIO Philip Murray je svojega kolega J. L. Lewisa javno obdolžil, da ne drži obljube. Lewis je namreč v zadnji predsedniški kampanji iz- otoki na ameriški strani Atlant skega oceana. Tako jih Laval Hitlerju ne bo mogel dati za o-poriAča proti zaveznikom. Laval in Darlan se togotita, pa nič ne pomaga. Kar sta sejala, to žanjeta. Quislingi so pač nesreča za vsako deželo, kjer se pojavijo. Urnstvom in Kliibom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v PROLETARCU 99 DOBA OBZIDIJ IN POLITIKA IZOLACIJE STVAR PR0ŠL0STI novi versaillskih zmot, bomo lahko ustvarili temelj za sodelovanje med deželami in narodi v skuprto dobro. Ce bo Hitlerjev in mikadov, bosta zagospodovala nad svetom dva naroda in držala vse druge v pod-jarmljenju in odvisnosti, dokler se ne spreta in pričneta nov krvavi ples. Boljše je sedaj se potruditi, da se taka drama več ne ponovi. (Nadaljevanje 8 1. strani.) vzdrževati samo s tem kar ima sama in se zapreti pred vsem svetom ter reči, da živi njeno ljudstvo udobno in dobro. Goveja živina na pašniku se lahko hrani le s travo in pozimi s senom. Ne pa ljudje 1 Kjerkoli so primorani živeti le s tistim, kar raste doma, tam ni udobja in ne Izobilja. So kraji, na primer v tropičnih pasovih, kjer človek lahko je ne da bi se veliko trudil za sadeže. Ampak višje civilizirana ljudstva ne hi menjala z njim, pa Če prav žive v krajih, kjer jim priroda s svojimi (pridelki ni prav nič naklonjena. Nadomeatila niso pristno blago V par mesecih vojne Je nam Japonska odtrgala vir, od kjer smo dobivali skoro ves gumij, razne kovine, ki jih tu nimamo, ali pa le v nezadostni meri, in razne sadeže in še marsikaj, kar divjakom kje v Afriki ali kjerkoli drugje, in Eskimom sicer ni potrebno, a tu pa bomo teh stvari, katerih bo čezdalje manj, jako pogrešali. Mnogi kritizirajo, čemu nismo zgradili industrije, ki bi izdelovala umetni gumij. A tudi oni, ki sedaj tako vprašujejo, se niso brigali zato, dokler so ga lahko kupili pristnega in ga je bilo v izobilju. "ErsatJr je navadno slabši od pristnega blaga in to velja prav gotovo tudi za gumij. Vrh tega sq nadomestila v mnogih slučajih tudi dražja, to je, da taka produkcija stane več kot pa naravno pridelovanje. Nemčija si je pomagala z nadome- Kadar poaluiate naše nasprotnike, ki »¡pijejo očitke na one, ki delajo, vprašajte jih, koliko »o ie oni storili in kjo te njihovo delo pozna? Na ta način jih najlfcfftje otmeiite. PKIHCDBK KLIKOV J* %m JUNIJ CHICAGO, ILL.—Piknik v korut Prolatarca v nedeljo 14. junija pri Keglii v Willow Spring»«*. CLEVELAND, O. — Piknik kluba il. 27 JSZ in pmkega »bor« "Zarje" v nedeljo 21. junija na itletniikih prostorih Federacije SNPJ. NOVEMBER CHICAGO, ILL. — Koncert Save v nedeljo 29. novembra v dvorani SNPJ. Ako v vati naselbini ni se kluba JSZ. pristopite vnnio kot Član "at large", članarina je $1 na leto. Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Eyery Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP 1524 kilocycle* (Top of the Dial) BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. >♦♦•« » IS M i »!►»■»♦« ■ ■ ■ ! PRISTOPAJTE K ! NAROČITE SI DNEVNIK ; J. N. ROGEU GENERAL INSURANCE *20ê Shade Ava. ^ Cleveland, O. SLOVENSKI PODPORNI NARODNI i JEDNOTI > «a Stan« aa eeto leto $6.00, pol leta $3.00 Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (le) je treba r.a novo druAtvo. Naslov xa list in sa tajniitvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. iMIMIIMHllMIlMUUt fM»MM»<»»»M»MMMMM POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in noj* starejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. dc 10. ure dopoldne, postaje WGES, 1360 kilocyclev Vodi jo G^orae Marchon Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Mreet M. Crawford 2212 OmCK HOURS: I >30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) .6:30 to it30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) ftot. 221$ So. Ridfeway Ave. Tel. Crawford $440 If no answer — CsR . Austin $700 A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And It* Educational Bureau PROLETAREC EDI'C ATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1809. Publish««! Weekly «I 2301 So. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., May 13, 1942. VOL. XXXVII. A WAR OF THE OPENSHOPPERS AGAINST AMERICAN LABOR By LEN DE CAUX "Put,"' said Mr. Hennessey, "those open-shop min ye men&hun say they are f'r unions if properly conducted." "Shure," said Mr. Dooley, "if properly conducted. An* there as are; un' how would they have thim conducted? No strikes, no rules, no contracts, no scales, hardly any wages un' dam few members." Mr. Dooley uttered these immortal words many years ago. Hut the "open shop min" are still with us—still writing and talking the same way. in Congress and in the press. So too is Mr. Dooley s open shop boss, of whom he said: "He don't care no more f'r money thin he does f'r his right eye. It's all principle wid him. He hates to see men robbed ay their indipindence"—so they can't "scab on some other poor devil." The big difference between the open-shop drives of the past, that Mr. Dooley know so well, and the present open-thop drive, is the war. A drive to destroy unions and to lower thc wages and working conditions of labor is an ugly business at the bast of times, no matter how much hypocritical language is used to camouflage it. But in the midst of a *ar like the present it is little short of treason. Yet we have before Congress numerous bills to hamstring unions, on one pretext or another; to freese the open shop; to «cut wsges through abolishing overtime rates. And we have most of the press opposing any measure of union security —with all the age-old arguments of the open-shoppers—as if their private war against American labor were more important than the life-and-death struggle of our whole civilisation against Hitlerism. • * • Most notorious—and most obvious—of today's newspaper divisionists is Westbrook Pegler. War or no war, he continues almost daily his calculated campaign to breed hatred and dissension between different sections of the American population. The screeching and scurrilous abuse which is Pegler's stock-in-trade follows a style similsr to thst of the Nszi press. It is slso similsr in content, specializing in stirring up national, racist and class prejudices. His recent slanderous attack on the Negro press is a good example. But, like the European Nasis whose style he follows and whose game he plays, Pegler's first and most consistent purpose is to do a job on the labor movement. Now and then, in their early propaganda efforts, the Nazis would hit on some abuse in the democratic structure, and exploit it to the limit for their own ulterior purpose. Pegler similarly exploited some instances of graft and racketeering to use as a springboard for his general campaign against all labor unions. More recently, however, Pegler has dropped all pretense to being a reformer ol union abuses. He has written column and column attacking the whole labor union movement and all its principles, lock, stock and barrel. One of his latest columns, for instance, refers to both CIO and AFL and to their leadership in such terms ss the following: "Professionsl manhunters ... mercenaries^swnt^dictators ... labor's most dangerous, greedy and relentless enemies ... grsfters ... slave-hunting fake friends ... extortions and thuggeries ... money-loving and power- hungry rogues... infested with criminals . . . master racketeers." • • . • Mr. Dooley's "open-shop min" claimed they were for unions "if properly conducted." Hitler says he is for lsbor organisation—in his Lauor Front. Even Pegler disclaims opposition to unions in general. He just opposes all existing lsbor unions, snd would "reform" them by depriving them of sll power to orgsnize snd hold their member or to better the yvorkers' conditions. Similarly the Congressionsl sponsors of all current open-shop, union-busting and wage-cutting bills claim they favor collective bargaining and just want to reform union "abuses." But the character of their bills belies such claims. For they go far beyond the alleged abuses to destroy all existing protections for labor. "It may properly be claimed thrft an operation is intended to cure a growth on a finger when the operation is confined to the growth on the finger," said Nathan Ccrwan, OIO legislative representative, in testimony against one of these anti-union bills. "But when the knife is plunged into the patient's heart, the claim that there is s growth on the finger csnnot conceal the murderous intent." o » • While never sllowing its sttention to be diverted from its msin war tasks, labor must mercilessly expose the Peglers and other labor-baiters for what they are—conscious or uncounscious tools of the enemy whose divisionist activities sre s stab in the bsck to our country's war effort. REFLECTIONS By the EDITOR of the Reading Labor Advocate So they Said: "Socialism ««¡11 reduce everybody to a dead level." And they turned away with a smug smile. They were well pleased with them-sleves, those go-getting wise guys of thc middle class of two-score years ago, for they had won an argument. And when we confounded them with the sheer logic of our Socialist philosophy, they patronized us. "Some day," they'd say, "some day we msy have a controlled economy, but it will not come the way you Socialists want i| to come and you won't be the ones to bring it about." Well, We're wondering . .. What on earth can those smart and supercilious people have been thinking of themselves since April 23. when the president spoke to the nation for the purpose of bolstering the socisl controls thst, sure snd plsin, are levelling them down, down, down! They don't hsve the benefits of Socislism now, but they sre getting the equslity which they saw as the great evil of Socialism. Like the laborer, they wil buy their tires when somebody gives permission. They will est s half-pound of sugar each week the same as snybody else. They will charge what tfcey are told to charge for the things they have to sell. They will wear clothing made of 40 per cent wool and 60 per cent rayon, their trousers will be cuffless and their women's girdles will be lacking in snap—not because that is how they want it, but because "it is not coming the way Socialists wanted it to come." And are those ladies and gentlemen who viewed social inequalities and economic Injustices with complete satisfaction now patting themselves on the back because time and economic change snd worldwids wsr have made their ' prophesis come true? (Yes, the shape of things is no * as the Socialists would have them long ago. We're getting it all—ex-rapt. democratic management of the planned economy wrhich is fast coming to be the American way of life.) Are the people who rejected Socialism in the past happier, one wonders, because they waited until war and bloodshed compelled the changes of today? Do they really prefer waste and war, slaughter and death and fascism to conservation and co-operation. peace and plenty and industrial democracy? * And if the things that have already come to pass have not yet borne heavilly upon the middle class of America, then let them ponder the implications of President Roosevelt's announcement that 70 billions of dollars is to be spent for war within thc present year. Thst isn't the wsy Socialists wanted to "get government in business." It's only how the government is forced to act when a social snd economic system colspses ss a result of its own rottenness. But what does that 70 billions mean? It means that, if we are producing 100 billions in wealth, only 30 billinos will be left to provide food, clothing and shflter for the human needs of the majority who never will be in the srmed forces. No, thst's not the wsy Socislists wanted it; It's only the way thing are. Perhaps that 70 billions won't mean very much to the third of the nation that has alwsys been ill-fed. ill-cloth-ed and ill-housed; they esn't be pushed much lower if they sre to shsre in the work of producing for the wsr. But for those well-fed snd sstia-fied folks, who thought s successful sneer at Socislisim wss s clinching srgument, there's some bad times ahead. THE MARCH OF LABOR tftes lew!?IfflS ** 4oo EMfiOVitSO» IOOMA ntcracco, MfW *>a*. »$ a raoviStow Of A ft)tW conTtACT Si4s/|0 8y fcO&U », •KX Ôf I UCT*tCAW »*>**IM, A » I. LVKTOtt IUY It• «!■»» l»»*l — NM«il < MM •«•• MtibMe » 'II M«o(Ui< itMt >»e»>'i m» to' im yea t* Uro«««* ftvt Stalin again showed his awareness of the importance of what Upton Close calls the "spiritual front," for want of a better name. "For the German people," the Red leader said, "it be comes clearer and clcarcr that the only way out of this situation is the liberation of Germany from the adventurous clique of Hitler and Goe-i ing." Astutely, be talked not only of liberating the German people, but he lashed out at the imperialism and plutocracy of the Nasi ruling crowd, charging that the rank and file of Germany were being forced to work I and fight and die to "enrich German bankers-and plutocrats." Thus Stalin stole Hitler's thunder, and even his language, for use against the Fuehrer.—Progressive. THE JEWISH DAILY FORWARD The Jewish Daily Forward is unique among American dailies. It would be impossible to find among the scores of other foreign-language dai-lies in this country another one which has made an equal contribution to our intellectual, social and political life. With s circulstion mounting into the hundred of thousands and well-known as the moat widely circulated daily printed in thc Jewish language, mere size has ever been its boast. This grest paper began in the last decade of the 19th century when its supporters were poor, underpaid, unorganised and unrecognised. As the people of this countr> have gone forward since then, these Jewiah people have marched in the vanguard. The improvement in their economic position has been by no means the most important change. They have developed in every respect and have made contributions to every sector of our community life. As their trade unions have grown, they have made especially noteworthy contributions toward the democratising of our industrial and political institutions. It is doubtful whether the great clothing workers' unions couud could have developed as they have throughout the nation had it not been for the growth and influence of the Forward. To Abraham Cahan, that sterling and enterprising journalist, should go special tribute on this occasion. It is because of his boundless energy, his deep culture and wide range of interests that his paper has reached and held the loyalty of great masses of people. Through the inspiration of his leadership, the Jewish Daily Forward has become a great American journal and representative of all that is best and most idealistic in our life.—The New I>eader. A dangerous over-optimism seems to be stealing over the country. Sonjehow the word has gone out that the tide has turned, not only in Europe but in the Far East too, snd thst victory will come this Summer or Fsll. aerial dog-fight over Burma, the Germans cling tenaciously to every major Axis gains. And the Nasis take a hand by feeding the world whst it desrly wants to hear—-stories of shortages and discontent within Germany. While the newspapers overplay a Commando raid on France or an earial dog-fight over Burma, the Germans cling tenaciously to verey major pdbition on the 2,0000-mile Russisn front snd the Japanese conquer strategic Burma and thus menace all of China and India. We're not arguing for a moment that Americana ought to load themselves down with sack-cloth and ashes and chant a dirge of doom. But we do feel that there's too much distortion of the news, too much Pollyanna hokum about how wonderfully we're doing, and too little willingness on the part of our officials to tell us the truth. That's why it was so helpful last week to have two of the nation's foremost air experts—Cspt. Eddie Rickenbscker snd Maj. Alexsnder P. d®. Se-versky—spesk up bluntly and critically about the way we're conducting the war. • Completing a 16,000-mile inspection flight at the request of the government, Rickenbacker warned that there is too much of a "gimme" complex in the country and then added: "Many of us still do not understand that we can lose this war. Not only can we lose it—but we are losing it. We have been losing it every day. every week, and every month since Dec. 7. "We must stop losing the war before we can start to win it, for to uste, we hsve lost the war. In five months our military failures hsve slresdy prolonged the wsr two years beyond what it should have been." And Maj, de Seversky, alarmed at official blundering and lsck of vision, declared thst "the clear need is to forcstsll events by seeking out the causes of our backwardness and eliminsting them with relentless vigor." Striking st "bureaucratic inertias and privileges." he called on the President to "clean house at thc top." Here are man who, like Maj. A1 Williams, understand our shortcoming in the most vital field of modem warfare—airpower—and who are profoundly dissatisfied with our progress, or lsck of it, to dste. Hard-headed realists, they know thst only pitiless self-exsminstion. followed by prompt snd decisive correction of the weaknesses disclosed, esn end our string of defeats. This attitude could be emulsted with con sidersble profit by those of our public officials who want to silence critic-and who believe it is better to repeat mistakes than to expose them.—The Progressive. WHY $25,000? ti STALIN IN THE WAR OF WORDS Regsrdless of whst you may think of Joe Stalin—and for our money you're entitled to think what you plesse—no reasonsble person esn deny thst hs is plsying s fsr sbler snd shrewder gsme in the war of words snd nerves sgainst the Axis than are sny of the lesders of other Allied powers. The Soviet dictstor never lo*es an opportunity (snd con. versely, American snd British ststee-men rarely seise the opportunity) to hammer at morale within Germany by trying to drive a wedge between the German people snd their Nssi masters. DIOGENES FINDS HIS MAN—IN SEATTLE SEATTUt, Wash —Stand up and cheer, boyS*—here's a businessman who's got a good word for labor. «e's W. W.'Williams, chairmsn of the Washington State Defense Coun-sil and former hesd of the Sesttle Chamber of Commerce. "We hesr sbout lsbor's purported slowdown setivlties; we hesr about rigid union regulstions that threaten war production ... but the spirit exhibited by lsfoor here is the spirit of loysl American citisens who sre truly loyal sll-out Americs's wsr efforts," he said on Msy 2, in s statewide radio broadcast. ^If I interpret the spirit of labor throughout the nstion, snd I believe I do, then It means labor's shoulders are squarely behind the wheel of the war effort." While fortune smiles you'll have a host of friends, But they'll desert you when the storm descends—Ovid. Nickel-Nile" Sponsored by Slovene Center Social Club , CHICAGO.—Folks for a good time 'this Saturday evening, May 16 at 8 o'clock you are invited to attend the "Nickel-Nitc" Social sponsored by the Slovene Center Social Club. This affair will be held at 2301 S. Lawn-dale Avenue. Thist socisl is cslled "Nickel-Nite" because the beer and other refreshments also sandwiches will be sold st five cents. Admission will be free. Johnny Beton will squeeze out the polks tunes and popular music for both the young and old folks to dance to. Come early and meet the gang snd get in on the surprise promised by the kitchen depsrtment. METICULOSITY In one of the towns of the Pscific Coast s distinct esrthquske shock wss felt recently snd when ths municipal building rocked perceptibly the city fsthers, then in session, left without bothering about the ususl formslities. The clerk, s msn of rnles snd regulstions, wss hsrd put to give his minutes the proper officisl tone. Fin-slly he evolved this mssterpiece: "On motion of the city hall, the council sdjourned." Gambling is the child of Avarice, the brother of Iniquity snd ths father We hsil ss a step in the right direction the President's stand for a top net income of $25.000 per yesr for sny individual. Surely, so long as the great majority of us are able to exist | on less than a tenth of that amount, | there is no reason why even the most pampered should have more than the top sum advocated by Mr. Roosevelt. However, we would like to know why even that amount should go to nay single person. The argument that certain people need so much to maintain accustomed living standards is specious; most, probably all, of those in the $26,000 class are paid for owning jobs or controlling workers and must be rated as social parasites. The argument that insurance commitments require large incomes is without justification; under a decent economy it would be neither necessary nor per-missable to inherit large estates. The argument that men of large incomes like to contribute to charity is sn insult to the public intelligence; by producing for use in time of peace, ss we now produce for the uses of wsr, we could forego the degrading influence of privste charity. And, snywsy, why should snybody want $25,000 when we live under a rationing system which mskes it impossible to spend thst much for our own sstisfaction? Without bothering to sesrch the records, we can predict right now thst the $25,000 incomes will not go to workers or to soldiers, but to own* ers. Whst, we then ssk, is so wonderful or necessary sbout ownership? Will the people who lay clsim to the natural resources snd industries of our nstion forbid their us« unless they sre bribed? If so, we hsve still snother resson for taking ovsr the msnss of production and distribution and using them for the common good —just as thc low-Income humans arc taken to fight in the war and to serve in industry.— Rending Labor Advocate. COUGHLIN In Catholic circles, there hss been much talk about Arch-bishop Edwsnl Mooney's last-minute whitewash of the Church position in regard to Fether Charles E. Coughlin. Archbishop Mooney says that Coughlin wrote a letter in May, 1940, disclaim ing all further responsibility for So cial Justice. And. the Catholics ssv. once this was done, what else could the Church do? How could it realize thst Coughlin wss lying? Such ingenuousness on the part of experienced men is hard to understand. But even granting, for the sake of argument, that the Church had no knowledge of Coughlin's deception, it could nevertheless hsve utterly destroyed 8ocisl Justice by s very simple procedure. It is s procedure which the Church uses with grest frequency sgsinst the movie industry. When the Church doe* not like s certain movie, it merely forbids Cstholics to see it. When it dif-approves h book, psrish priest? instruct their people not to resd it. Social Justice was never banned or proscribed by the Church. Cstholics were never shown in sny way thst ths Church disspproved of its tress-onous writings. 8ocisl Justice, which has since horrified msny members of the hierarhy. was even distributed from churches. And, as the Church mosns Indignant over the deliberste snd bsrf-faced lie which s priest put over on his Archbishop, 1 wonder how it i* thst no setion hss been tsken by the hierarhcy against Coughlin. — By Robert Trevor in The New Lesder.