Uspehi tridnevne konference držav MZ: Sporazum z Madžarsko na najboljši poti Bled, 24. avg. Včeraj se -je zaključila konferenca držav Male zveze. Vsi ■ gostje so - se začeli razhajati, med prvimi ‘pa šta odšla češkoslovaški, zunanji minister dr. Krofta in romunski zunanji minister Petrescu Comnen. Prav tako 60 se razšli tudi časnikarji.- Kaj go državniki • na . konferenci sklenili, pa pove sledeči komunike: Stalni svet Male zveze se je sestal na redno zasedanje na Bledu v dneh od 21. do 22. avgusta 1938 pod predsedstvom dr. Milana Stojadinoviča, predsednika vlade in zunanjega ministra Jugoslavije, ki je prevzel za bodoče leto predsedstvo stalnega sveta Male zveze. ČeSkoslovaSko je zastopal zunanji minister dr. Krofta, Romunijo zunanji minister Nikolaj Comnen. Trije ministri so vzeli v podrobnosti pretres Slošni položaj, kakor tudi vsa zunanjepolitična vprašali ki posebej zanimajo države Male zveze. Pri tej priložnosti so z zadovoljnotjo ugotovili, da obstojajo nekateri vzpodbujajoči znaki ter so izrazili željo, da se bodo ti znaki zboljšanja še razvili in okrepili s pomočjo potrpežljivega in vztrajnega dela vseh interesiranih držav. Istočasno so trije ministri tudi podčrtali globoko privrženost držav Male zveze politiki miru in sporazuma ter so izrazili svojo trdno voljo, da bodo ostali zvesti tej politiki. Stalni svet, Id je prepričan pristal miroljubnih metod, čestita Balkanski zvezi in Bolgariji, da sta tako srečno.sklenili solunsko pogodbo, s katero sta ne samo potrdili novo dobo edinosti, vzajemnosti in blagostanja na Balkanu, marveč tudi doprinesli zelo dragocen prispevek k splošnemu mirovnemu delu. Pogafanja * Madžarsko le na diplomatski način .stalni Svet je z zadovoljnostjo ugotovil, da so se pogajanja, ki tečejo sedaj že eno leto zMadžarsko, zaključila s sporazumi, s katerimi se države Male zveze id Madžarska medsebojno odrekajo uporabe sile v medsebojnih odnosih in v katerih tri države MZ priznavajo Madžarski enakopravnost na polju oboroževanja. Nekatera druga vprašanja, o katerih pogajanja le (rajajo in s katerimi se bo razčistilo polje za neoviran razvoj dobrih sosednih odnosov med Madžarsko in državami Male zveze, le niso mogla biti dokončno zaključena. Zato objava doseženih sporazumov tudi le ni mogoča. Toda države Male zveze in Madžarska so se med seboj sporazumele, da bosta istočasno Stalni svet MZ na Bledu in madžarska vlada v Budimpešti izdala enakabesedno uradno poročilo, ki bo izpovedalo, v kak Snem razvojnem položaju ic nahajajo pogajanja, o katerih je govor. Stalni svet si čestita nad doseženimi uspehi, a istočasno izraža željo, da bo popoln sporazum s pomočjo medsebojnega razumevanja, ki vodi račun tae samo o posameznih državah, marveč o celotnem položaju t podonavskem ozemlju, v kratkem času do-■ežen. Mala zveia bo ie naprej sodelovala z DN Stalni svet se popolnoma zaveda, da Zveza narodov v sedanjem položaju zares ne more v polni meri zadostiti nalogam, ki so ji bile naložene od ustanoviteljev pakta ZN. Vendar so države Male zveze le vedno enodušne v želji, da sodelujejo z ženevsko ustanovo in da ji nudijo svojo pomoč ▼ okviru danih možnosti. Ker mandat Romunije kot članice sveta ZN preneha prihodnji september, bo prihodnje leto zastopala Malo zvezo v Ženevi Jugoslavija, kakor je to določeno. V kolikor se tiče raznih vprašanj,, ki se nahajajo na dnevnem redu prihodnjega zasedanja ZN, so trije ministri sklenili, da bodo vse tri delegacije ohranile med seboj tlajne stike, kot je vedno bilo i do sedaj, tako da se bodo mogle vsak trenutek med seboj posvetovati ter določiti skupno stališče. Stalni svet ugotavlja z zadovoljnostjo, da se |e pri zadnjem zasedanju ZN od 9. do 14. maja 1938 razprava o vprašanju, ki ga je sprožila angleška vlada glede posledic sedanjega stanja v A besi ni ji, razvila tako ugodno, da je mogoče pričakovati rešitev vprašanja, ki je bilo eden vzrokov za sedanje bolestno stanje Evrope. Takšna rešitev bo samo mnogo pripomogla k pomiritvi in k zbližanju med narodi, ki je največja nujnost sedanje dobe in za katero se je Mala zveza tudi vedno z naj večjimi napori potegovala. Stalni svet se Pfidružuje izjavam Romunije ob tej priložnosti in podčrtava, da je politika, ki jo je pri tej razpravi zastopala Mala zveza, našla polno odobritev. O donavskem vpraianfu bodo razpravljali strokovnjaki Stalni svet je v glavnih črtah proučil tudi vpra-Sanje Donave. Sklenil je, da se bodo tehnični izve- denci vseh treh vlad v bližnji bodočnosti zbrali v Beogradu, kjer bodo to vpralanje v. vseh podrobnostih proučili v duhu želja, ki jih je Stalni svet izrazil, da bi se namreč našla možnost za sporazum, ki bi dovolil ie nadaljnje sodelovanje z interesiranimi državami. Stalni svet. še enkrat podčrtava važnost gospodarskega delokroga, ki teži za tem, da se trgovinski odnosi med tremi državami še povečajo.'Vse tri vlade se zavedajo potrebe, da se morajo trgovinsld odnosi med tremi državami v največji meri zvišati, in izjavljajo, da od svoje strani ne bodo zamudile nobene priložnosti, da podpirajo vsako delo v tem pravcu. Prihodnje zasedanje Stalnega sveta Male zveze bo v septembru v Ženevi ob priliki 19. zasedanja skupščine ZN. Besedilo sporazuma z Madžari Bled, 23. avgusta. »Pogajanja, ld so se vodila že pretekla leta med Madžarsko z ene strani in Romunijo, Jugoslavijo ter Nevmeševalni odbor spet dela London, 24. avg. AA. Reuter: Najvidnejši člani odbora za nevmešavanje se strinjajo s obleke, oddelek za perilo in oddelek za vezenje^ ter na banovinsko šolo za glasbila bo v četrtek*; dne 1. septembra in v petek, dne 2. septembra/ t. 1. od 8 do 11. Podrobnejša navodila glede vpi« eovanja in o pričetku šolskega leta 1938-39 so ob« javljena na razglasni deski v šolskem vestibulu. | Umetnostna razstava bratov Vidmarjev. Pal daljšem presledku bosta slikarja^ Drago in Nandal Vidmar apet razstavila izbor svojih del v Ljubija« ni. Razstava bo obsegala okoli 80 del — olj irt grafik. Pretežna večina del je posvečena življenju in zemlji našega človeka. Razstava bo odprta v; Jakopičevem paviljonu od 3. septembra dalje. ,j K opustitvi državne ceste čez „prihovske klance" Slov. Konjice, 22. avgusta. Državna cesta Maribor—Celje pelje med Slov. Konjicami in Slov. Bistrico preko dveh tako zva-nih »prihovških klancev«, kakor se imenujeta navadno pre’.oški in vrholjski hrib, preko katerih drži cesta v hudem vzponu in velikih ovinkih. Vseh ovinkov je pet, največja in najnevarnejša sta »Sitarjev breg« na zahodni etrani Prelog In zadnji vrholjski. Varno vožnjo j>a ovira še dolžina vzpona, kar otežkoča že itak težavni promet, posebno pozimi. Oba hriba, posebno pa ovinki, so bili že pozo-rišče neštetih nezgod in nesreč. To potrjujeta tudi dva spomenika: eden pod »Sitarjevim bregom«, Ljudje se vračalo Ljubljana, 24. avgusta. 2« postaja MadnejSe, prav močno pa se začenja tudi poznati, da so dnevi krajši. Zjutraj nas pozdravi sonce šele pozno. Večinoma so jutra meglena, kar nehote nam prihaja na misel, da je letošnje poletje po večini že v: kraju. Ne bo dolgo,-; pa se bomo znašli v jeseni. Zvečeri se mnogo prej in večeri niso več prijetno topli, prav hladno je že večkrat, posebno po daljšem deževju, ko nam nenadni hlad varljivo obeta lepše vreme za dalj časa. S kopanjem ni nič, le najvnetejši še pohite o priliki na Savo ali pa na bližnja kopališča, pa tudi ti ne vsak dan. Res, ne bo dolgo, ko' bomo morali — za prvi čas že začeti oblačiti površnike. Spet nas bo obiskala jesen. Mesto se pomalcm polni Od srede junija naprej vsako leto naše mesto nekako omrtvi. Koliko znanih obrazov pogrešate I-' Vprašate znance, kje so bili: odgovor je vedno isti — na dopustu, na počitnicah, na »kratkemu oddihu. Zdaj pa pomalem mesto spet začenja oživljati. Prvi oznanjevalec dejstva, da bo mesto v kratkem pokazalo svojo normalno življenje in podobo, So študentje; tisti," ki so 'biti ob koncu šolskega leta spodleteli, pa morajo jeseni prej s počitnic, ki itak niso ibile kaj .prida, da se Se nekoliko pripravijo za bližhji ponavljalni izpit. Živahnejše postane na ljubljanskih ulicah, posebno-Aleksandrova cesta oživi, zlasti ob večernih urah.', Na ulicah srečate zdaj že vse bolj pogosto tiste svoje znance in »znane obrazec (v Ljubljani se menda poznamo prav vsi ljudje, vsaj >po obrazu«!) Porjaveli so bili o počitnicah, zdravi se vam zde — in če sami niste bili utegnili nikamor, ste jim za užitek kar nekoliko nevoščljivi. Da, dal Vsak si ne moe privoščiti počitnic zunaj, zlasti dandanašnji ne! Vaši znanci in prijatelji, ki imajo kaj več pod palcem ali pa so morda pridnejše. in vestnejše varčevali kot vi — pa so si take počitnice kar lepo privoščili! Zdaj je izginili eden, pa spet drugi. OA srede avgusta naprej se začenjajo spet kazati na ljubljanskih ulicah. Marsikaj imajo zanimivega povedati, vi pa morate biti skoraj tiho, saj se v Ljubljani že itak, poleti pa sploh skoraj ne, zlepa ne zgodi kaj takega, kar bi bilo res zanimivo ali pa vsaj pošteno vredno omembe. Jullf le bil lepil Tisti, ,ki so si svoj dopust izbrali letos meseca julija, so uganili prav dobro. Julij je bil Se nekam v redu, v avgustu pa je začelo vreme nagajati že kar s prvjm in kakor je videti, je trdno namenjeno, da ga bo lomilo še naprej, najmanj tja do prvega septembra.Kdor je šel julija na oddih, si je nekajkrat vsaj zares lahko privoščil pošteno »poletno« kopanje v topli vodi, poleganje po žareči mivki in lenuharjenje v vročem soncu. Kdor pa si je od avgusta obetal boljSega, zanesljivejšega in trajnejšega vremena, se je pa letos pošteno urezal. Od prvega naprej že skoraj ni bilo dneva, da bi si bil smel Človek upati iz hiše brez dežnika. Če je zjuraj še sijalo prijazno sonce in je bilo nebo jasno, to ni bila nobena zanesljiva obljuba, da se vreme že do p&ldneva ne bo sprevrglo. »Avgustovski letoviščarji« so s$ letos res morali dan za dnem hudovati, saj niso šli na počitnice zato, da bi skozi okna gledali, kako zunaj dežuje in se megla vlači po travnikih- Zdaj bo kmalu vse pre-stano, tudi jeza. Treba bo pospraviti kovčege — in kmalu bo zadnji Ljubljančan — »dopustnik« na glavnem kolodvoru izstopil v vsakdanje življenje. drugi pa na vzhodni stran* vrholjskeja firfba ne« koliko niže pod Grablecom. Prvi nas spominja na’ smrtno nesrečo kolesarke, drugi pa na smrtna ponesrečenega avtomobilista. Spomenika stojita kot glasni opomin vsem voznikom, naj bodo pri prehodu preko »prihovških klancev« skrajno pre« vidni. Zaradi nepremostljivih prometnih težkoč n Sl tem odseku drž. ceste se je ie pred davnim časom pojavila želja po prestavitvi ceste. Omenjeni dva smrtni nesreči pred 9 leti sta zamisel dovolj pod« krepili. Izvemo, da se delajo načrti za prestavitev ce« ste. Prav! Mnenja smo, da je edino pravilna reii« tev izpeljati državno cesto od Sp. Ložnice čea Sv. Venčesl, Oplotnico do Sl. Konjic. Kar sedanja banovine naj s« razširijo. Vsaka druga rešitev kričečega problema je iz gospodarskih kakor 14 prometnih vidikov manj izdatna! Prosvetno-mladinski tabor v Dobrniču Ob 35 letnici društvenega delovanje *f fe Prfls svetno društvo v Dobrniču postavilo nov Prosvet* ni dom. Blagoslovitev tega doma bo 4. septembra t. 1., združena z velikim prosvetno-mladinskim taborom, ki bo pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Kreka. Dolenjska mladina bo s prireditvijo v Dobrnf« ;?tt za letos v glavnem zaključila svoje taborenje. | Ta mladina hoče pokazati, da ne spi, da dela po« gumno za blagor naroda, iz katerega je izšla. Dobro se zaveda, da je le v nji bodočnost jn da se ne poudarja brezmiselno, da mladina Tyoja j« bodočnost. Izpred obrtnega sodišča stavbi poškodoval, dobil Je EolniSkf fisteK, Bolezenski teden Po I 219 obrtnega zakona obdrH službo^,. jemnik svojo pravico do plače, če je po najmanj ' 14 dnevnem službovanju zaradi bolezni ali nezgode he več fot en teden zadržan opravljati svojo službo in tega ni zakrivil namerno niti s hudo malomarnostjo. Tone je iztoževal od stavbenika boleznino za 5 dni. Tone se je na Redno vpisovanje v trgovsko učiliičc »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15 je vsak dan dopoldne in popoldne. Zavod je priznan od kr. banske uprave in ministrstva trgovine in industrije ter organiziran kot redna enoletna trgovska iola. Učence(nke) . pripravlja za vsakovrstno pisarniško službo. Tudi veljajo izpričevala kot dokaz dovršene vajeniške dobe in eno leto in pol pomočniške prakse, zato se lahko otvori lastno trgovsko podjetje ob zadostitvi ostalih zakonskih predpisov. Zavod je najvsčji in najmodernejs opremljen te vrste. Vse informacije, iolska izvest-ja in poročila s slikami daje ravnateljstvo brezplačno pismeno ali osebno. Vpisovanj« vajencev in vajenk v strokovno nadaljevalno šolo v Novem meetu za šolsko leto 1938-39 bo v nedeljo, 28. avgusta 1938 od 9 do 12 dop. v pisarni strokovno-nadaljevalne šole. Redni pouk se bo pričel v četrtek 1. septembra 1938. Pouk na tej šoli morajo posečati vsi vajenci in vajenke iz Novega mesta, 2abje vasi, Šmihela, Broda, Irče vasi, Drske, Gotne vasi, Regerče vasi, Bršljina, Cegelnice in Ločno. tiCO 71 Naslednje jutro, bilo je ob osmih', Js prišel v sobo dr. Knilicuta. Hotela sem vedeti, kaj se bo zgodilo, zato sem ostala na preži za vrati. Slišala sem tale razgovor: »No, kaj pa delaš ti tu?« je rjovel zdravnik. »Tvoje bivanje tu je končano, mi nimamo več skrbeti zate. Nič, razumeš! To ni bolnišnica. To si predrzna, da si upaš zahtevati rjuhe!« Ta trenutek sem odprla vrata in stopilasobo. Dejala sem zdravniku, da sem jaz zahtevala perilo za Sonjo. V zadregi je zardel, prav tako pa tudi njegova žena, ki ga je spremljala kot strežnica. Sonja je ječala: »Saj ne morem danes domov taka, kakor sem.« »Prav. A tu tudi ne moreš ostati«, je mrzlo ponavljal možak. Nesrečno dekle je tožilo: »Toda saj nimam niti kopejke, da bi lahko šla. Prosim te, doktor, piši na sovhoz, odkoder sem prišla, naj mi pošljejo denar, da bom mogla domov. Potrebujem samo petnajst rubljevi« Zdravnik je brezbrižno dejal: »Kaj to mene briga!« Sonja je vsa drhteča od vročine silila vanj: »Ali boš potem vsaj prosil ravnatelja, naj piše na sovhoz ali he?« %Pojdi sama k njemu, če hočeš.« Po feh besedah sfa doktor In njegova spremljevalka zapustila sobo. Sonja se je z zadnjimi močmi spravila s postelje in se vlekla po hodnikih do ravnateljeve pisarne. Cez deset minut se je vsa v solzah vrnila od tam. Ihte se je vrgla na posteljo: »Niti poslušati me ni hotel«, je vpila. »Se pes bi se me bil usmilili Toda ta brezsrčnež ni maral dati dobre besede bolni delavki!« Sklenila je torej, da pojde v mesto k prijateljici, katero je imela tam, in da bo to poprosila še za tisto, kar ji je manjkalo za vožnjo. Skušala sem jo pregovoriti, naj opusti ta načrt, zakaj bila je prešibka za tako pot. Opirala se je ob zidove ih se opotekaje odpravila na pot proti mestu. Čez štiri ure se je vrnila Vsa zdelana in izčrpana. Bila je na koncu svojih moči. Posrečilo se ji je dobiti 20 rubljev. Bilo je ob treh popoldne. veliko prijateljic, prav tako v mestu Feodosiji. Povsod so me poznali pod imenom ,Andrejevna inostranka1.« Med prijateljicami sem imela tudi strežnice in sobarice iz hotela. Pravo veselje in užitek sem imela, kadar so leg druge pri mizi in vprašala sem jo. Za trenutek me je pogledala s predirnim očesom ter mi odgovorila: »To je Fedor, moj brat.« »Zdi se, da ga imaš zelo rada.« »Da, neskončno, saj je toliko trpel! mi pripovedovale Zgodbe svojega živ- Zdi se mi, da ti lahko zaupam, Marija ljenja. Mnogim izmed njih so može postrelili ljudje iz GPU, tedaj ko je v Feodosiji izbruhnila zaradi lakota velika stavka. Zaradi te krajevne vstaje so vse voditelje, sedem in dvajset po številu, postavili pred puške in jih ustrelili za vzgled ostalemu prebivalstvu. Njihovo pripovedovanje me je spominjalo na grozo, v kateri sem vi dela svojo sosedo iz Moskve, gospo F..., ko se je vrnila z obiska pri svojcih v Puškinem. Pripovedovala mi je, da so prebivalci tega kraja prenehali z delom, dokler jim ne bi dnevni obrok kruha zvečali. Grozili so tudi, da bodo zažgali. Oblasti so v Puškino poslale tri polke vojakov. Voditelje stradajočih so postrelili, veliko udeležencev pa pometali v ječe. Moskovski listi niso o tem črhnili niti besede seveda. Tu sem zdaj imela priliko, da sem se iz prvega vira poučila o tistih žalostnih dogodkih, o katerih mi je pripovedovala moja soseda. Ena mojih najboljših prijateljic v Andrejevna. Nekega dne ti bom po vedala njegovo zgodbo.« Malo pozneje sem se spoznala s Fsdorjem. Bil je začuden, ko je slišal, da sem Američanka. Do tedaj še ni bil nikdar videl nobenega človeka ts narodnosti. Delal je v nekem kolhozu blizu Moskve. Zaradi bolezni na srcu so ga bili poslali sem zdravit se. Tanja je rekla: »Marija bi rada slišala tvojo zgodbo, Fedor. Pred njo lahko govoriš 9d-kritosrčno. članica stranke je v Ame- . riki. Toda tam ni tako kakor je tu. Marija ljubi ljudstvo, pripoveduj ji.« Najprej me je pogledal s predirnim, bodečim pogledom, kakor da bi mi hotel brati na dnu duše. Uspeh tega pregleda je bil nedvomno zadovoljiv, zakaj domenili smo se, da se dobimo v parku blizu morja še to popoldne, po zdravniškem pregledu in po popoldanskem počitku. Nič ni motilo spokojnosti tega popoldne razen neprestano pošumevanje valov, ki so se razbijali na sosednem . , . • . .--------. bregu. Po dolgem razgovoru s strežnico zdravilišču je bila Tanja, mehaničar- Fedor je začel: in oskrbnikom se mi je posrečilo, da ka iz Moskve. Imela je kakih pet in »Pred petimi leti sem stanovat v sem dobila zanjo nekaj juhe in rib. dvajset let in se je polagoma zdravila vasi S... Kakor povsod, tako smo Se tisti večer je Sonja odpotovala od hude živčne potlačenosti. Obisko- tudi tam trpeli pomanjkanje živeža, domov... , vat jo je neprenehoma prihajal moški, Položaj je bil sleherni dan slabši. Moki je bil nekaj starejši od nie in ki ški, ženske, otroci so se onesveščali ji je bil začuda podoben. Zdelo se mi sredi ulic. Ljudje so od jutra do veje, da se imata nežno rada. Izpraše- čera tarnali in jokali, niso pa si upali vala ssm, kdo bi to neki mogel biti. ne ugovarjati ne prositi pomoči, ker Nekega dne sve sedeli druga po- so se bali maščevanja in posledic. XXXIII. POGLAVJE Stavka gledajočih. Moja žena pripoveduje: »V zdravilišču sem si pridobila zdravnik ga je spoznal za delanezmožnega; bo« *Ian je bil 5 dni'. Ker mU stavbenik "M hoteL z* teh 5 dni plačati mezde, je prišla frtožba. Stav-« *t>enik se je branil plačilu in ,je navajal, da si je Tone naklonil poškodbo z veliko malomar-« nostjo. Toda ta trditev se je izkazala za ne« resnično. Priča je izpovedal, da je bila poleg odra prislonjena lm dolga, 40cnr široka in 5 cm debela deska. Priča je na odru premaknil neko 4 m dolgo desko, oder se je zamajal, pri čemer je prej omenjena prislonjena deskal padla proti Tonetu in ga ranila na desni nogi* Fone je bil od deske oddaljen kakih 75 cm in) ' ni videl, kaj dela priča na odru. Priča je bil mnenja, da je bil Tone sam kriv, kajti če om ne) bi bil tamkaj stal, bi ga tudi deska ne bila! zadela. Tudi sodišče je bilo mnenja, da ne hi bil Tone poškodovan, če ne bi bil tamkaj nav« zoč, ni pa moglo priti do zaključka, da bi bilaS to velika malomarnost, če je Tone delal in ni videl, kaj »e nad njim godi. Stavbenik je moral plačati boleznino za 5 dni. Pritožil se ni. Meščanska šola v Konjicah ustanovljena Z odlokom prosvetnega ministra je v Slov, Konjicah ustanovljena meščanska šola. Pouk se bo v prvem razredu pričel S. septembra, ostali trije razredi bodo uvedeni postopoma vsako leto« NaSe prebivalstvo je s to prepotrebno kulturno ustanovo zelo mnogo pridobilo. Letalski miting v Celju pod pokroviteljstvom N|. VI«. kneza aaa. Pavla, j _ V okviru proslave 10 letnice obstoja tukajš-njega mestnega odbora Aero-kluba se bo vršit dne 4. septembra na travniku g. inž. Ježovnikai velik propagandni aero-miting. Pokrovitelj te pri« reditve je Nj. kraljevsko Visočanstvo princ Pavle« Na programu so akrobacije z jadralnimi in motornimi letali, odskok s padalom ter zračni napad na improvizirano naselje. Posebna privlačnost z* občinstvo bo zračni krst — vožnje občinstva z • udobnim in zanesljivim letalom. Pred začetkom samega mitinjta bo prečastiti g. opat blagoslovit dvoje jadralnih letal, katera so zgradili izključno člani jadralne sekcije, sami domačini. Vabimo vsa 'letalstvu naklonjeno občinstvo, da se mitinga ude« leži. Vsi gostilničarji, prodajalci sladoleda in dru« gih živil, ki bi želeli posUviti stojnice ob letali« šču ob priliki letalskega mitinga, naj e* takoj zglasijo pri odborniku Aerokluba dr. Mikuletiču Furtunata, Cankarjeva ulica 9 zaradi podrobnega dogovora, S seboj naj prinesejo pismeno ponudbo« | St. Jernej Posestne sprememb«. Hranilnica In poaojiln!« ca v St. Jerneju, ki je imela namen zidati na trgu večje poslopje, je kupila sedaj hišo gospo F. Volovec za 360 tisočakov. Šolsko vprašanje. Naša občina ima po nalogu ministrstva namen graditi novo šolsko poslopje, ker sedanje nič več ne zadostuje in so razredi' raztreseni po Št. Jerneju. Sedaj je sklenila občina zgraditi na šolskem vrtu posebno stanovanj0 za nadučitelja, da pridobi neka) prostora za razrede. Proračun znaša 93 tisočakov. Ker imamo do sedaj s podobnim zasilnim reševanjem Šolskega vprašanja slabe izkušnje, bi morda bolj ka« zalo pristopiti končno k proučitvi celotnega vprašanja in ga ne odrivati i dragimi zasilnimi in« veeticijami. _ fetev. I9f. . —■fci SLOVENSKI DOM<, dne 24. avgusta 1938. Stran & Od tu in tam O Dimitrija Ljotiču zadnje čase kar nič ni bilo slišati. Glas o njem pa jo Sel po deželi spet po njegovem velikem uspehu, ki ga je doživel na svojem političnem shodu v Preljini blizu čačka. Prav za prav je bila to le konferenca, da ne bomo rekli preveč ali premalo. Z nekaterimi svojimi somišljeniki se je pripeljal ob napovedani uri,, prav za prav še malo Erezgodaj, v Preljino. Takoj s kolodvora se je jotič podal v neko bližnjo pravoslavno cerkev, kjer je bila tedaj ravno služba božja. Ta cerkev stoji v neposredni bližini kavarne, kjer je bila napovedana Ljotičeva .konferenca. Še pred konferenco je prišlo v kavarni do precej hudih prepirov, tako da Ljotič kar ni mogel več odgovarjati na vsa vprašanja, ki so mu jih zastavljali tamkajšnji kmetje. Ta debata je izzvenela v vzklike »Dcil z Ljotičem!«, »Dol z Zboraši!«. Kmalu pa so začeli padati tudi udarci, in da bi bila »slavnost« tem večja, še streli iz samokresov. Ljotič se je z nekaterimi svojimi najbližjimi umaknil na dvorišče kavarne na varno. Zunaj pa je bila prava bitka. Ko so počili streli, se je del množice razšel, le L joti-cevi nasprotniki so s kamenjem in palicami nadaljevali boj. Ko se ie kmalu zatem Ljotič spet prikazal, mu je nekdo vrgel težek kamen v lice. Boi bi bil najbrže trajal do popolne zmage tamkajšnjih kmetov, če ne bi bili v tem trenutku že prihiteli orožniki in naredili red. Ranjence, od katerih sta bila dva obstreljena, so morali brž prepeljati v bolnišnico, da so jih ie rešili. Hmeljarstvo |« okoli Slov. Konjic neznatno, Znano je, kako je mnogo naših kmetovalcev pred nastopom gospodarske krize na veliko pričelo z gojitvijo hmelja v nadi, da bodo z njim dvignili •voje, pa tudi splošno gospodarsko »tanje tukajšnjih krajev. To je bilo takrat, ko je .bila cena •hmelju tako visoka. Po Dravinjski dolini in pod Pohorjem je v kratkem razdobju nastalo mnogo hmeljskih .nasadov, kamor »o kmetovalci vložili mnogo denarja. Na veliko presenečenje in škodo f>a je kmalu nato cena tako popustila, da j« večina naiih novih hmeljarjev iztrebila sadike ter xajši posejala z žitom. Isto so storili tudi mnogo-ikje drugod. Naši kmetovalci niso mogli nasadov vzdrževati zaradi pomanjkanja denarnih virov. — Danes ss še bavi pri nas s hmeljarstvom le malenkostno število posestnikov, pa še ti nočejo imeti ivedjih nasadov, tako da ono n« igra v kmetijstvu •tukajšnjega okraja nikake vlog«, čeprav so tla zanj padvse ugodna. Prvo letalo, ki bo vzdrževalo promet na fjrogi Belgrad-Tirana, preko Podgorice, je vče-Taj odletelo z zemunske postaje. Ob tej priliki se je zbralo na zemunskem letališču veliko Število uglednih osebnosti, med drugimi zastopnik zunanjega ministra, upravni odbor in ravnateljstvo Aeroputa, poveljnik civilnega in vojaškega letalstva in drugi. S prvim letalom so se na to pot podali predsednik Aeroputa, zastopnik belgraiske občine in predstavniki časopisov. V Podgorici jim je bil prirejen prisrčen sprejem. Ta nova proga med Belgradom In Tirano je skrajšana za dve uri. V Tirani st> prve potnike sprejeli odlični zastopniki, med drugimi predstavnik našega poslaništva z osebjem, zastopniki nemškega, italijanskega, tur- P§?!aPifrtT* 4e-r i kega, grškega ip zastppnik italijans ■ »-, - «r- Italijanski parnik »Vnlkania« se je včeraj na svoji poti iz Trsta v Newyork, ustavil za Dubrovniku na to italijansko ladjo osem vagonov zdravilnih zelišč. Potniki so v Dubrovniku Šzstopili in si ogledali mesto in njegove znamenitosti, nakar so nadaljevali svojo pot proti 'Ameriki. Isti dan se je v Dubrovnik vrnila s krožnega potovanja po Orientu naša ladja »Kraljica Marija* s 40 potniki. 590 letnico rojstva velikega hrvaškega pesnika Ivana Gunduliča obhajajo letos na_ Hrvaškem. V znak hvaležnosti temu priljubljenemu pesniku bodo v času »Hrvaškega kulturnega tedna«, ki bo od 28. avgusta do 4. septembra, izdali posebne znamke z Gunduličevo sliko. Te znamke bodo “v omenjenem tednu Hrvatje lepili na svoje poštne pošiljke. Sicer to ni obvezno, vendar smatrajo za dolžnost vsakega zavednega Hrvata,-da kupi in lepi na svoja pisma in dopisnice te znamke, kajti čisti dobiffek je namenjen fondu za pobijanje nepismenosti. Poleg tega pa bo tako še posebno poudarjajo — to zelo uspešna propaganda za hrvaško kulturo. »Hrvatski prosvetni klub« je že zdaj razposlal na vse strani te znamke s prošnjo, da jih ljudje pridno kupujejo in še drugim priporočajo. »Ab, moje sirote, otroci,« so bile. zadnje besede, ki jih je sprepoVoril umirajoči zdravnik in srbski književnik dr. Radič. Kot zdravnik je služboval v Vt-njački banji. Bil je tako dober človek, da je njegova dobrota prišla v pregovor. Če so tamkajšnji ljudje hoteli kdaj koga pohvaliti, so dejali, da je »tako dober kot dr. Radič«; Dan pred smrtjo ga je obiska! v Vmjački banji tudi minister za socialno politiko in narodno zdTaVie Drapisa'Cvetkovič. — Nekaj svojih literarnih del je objavil po raznih revijah ter časopisih. Imel je še dosti načrtov, kaj bo še vse napisal, pa ga je v 46. le-jtu starosti prehitela smrt. Težka avtomobilska nesreča se je »pripetila pri. vasi Osanice na poti med Goraždo in točo v. Bosni. S tovornim avtomobilom, ki je bil itežko naložen, se je peljal lastnik avtomobila in štirje delavci. Blizu Osanice je nenadoma odpovedal volan in avto je začel drveti po bregu navzdol naravnost v reko Drino. Ln delavec je medtem že skočil iz avtomobila, pa je pri tem tako nesrečno priletel, da je ostal na mestu mrtev. S skokom iz avtomobila se je akušal v zadnjem trenutku ■ rešiti še drug delavec. S prsi pa je tudi tako nesrečno priletel v neko drevo, da je že med prevozom v bolnišnico umrl. Avto ie zavozil v Drino, obenem z lastnikom in ostalima dvema delavcema. K sreči pa šo se vsi trije rešili. Silen vihar je divjal na Jadranskem morjn predvčerajšnjim. Nekaj manjših ladij in ribiških čolnov je vihar zalotil k sreči blizu obale in so se te mogle še pravočasno umakniti na varno. Le za en čoln, s katerim so se podali ribiči lovit v bližino otoka Visa, še niso ugotovili, kaj je z njim. Ko se je vihar polegel, so se podali na pomoč teihu čolnu takoj nekateri drugi čolni.• ki pa dozdaj še niso imeli uspeha pri iskanju. Tudi iz Splita, poročajo, dn je bilo' ta dan morje silno nemirno in da je bil za nekaj časa ustavljen ves pomoiski promet. Odgovor dramskega osebja na razglas upravnika 9. Zupančiča Na razglas Št. 1704 z dne 20. VIII. t. 1. g. upravnika Otona .Zupančiča, v katerem nam sporočaj da bodo mesečni prejemki za avgust izplačani v prvi polovici prihodnjega tedna in v ka-teretB’ nas poziva, da vršimo nemoteno svojo službeno obveznost točno po načrtu skušenj, ker bo v nasprotnem primeru primoran »postopati pp zakonu« je dramsko osebje, zbrano na sestanku 23. t. m. dopoldne sklenilo odgovoriti sledeče; Delo na odru je bilo doslej samo prekinjeno in kaljeno zaTadi spontanega razburjenja celokupnega članstva. Delo bo takoj zavzelo normalne oblike, kakor hitro bodo odstranjeni vzroki, ki so navedeni v. spomenici, ki smo jo oddali z vsemi podpisi dramskega č’.anstva v petek, dne 19. t. m. in kakor so jo objavili ljubljanski dnevniki. Pripominjamo, da niti razglašena obljuba' sama, niti omejena samo na izplačilo tomesečnih zaostankov, ni imela na podlagi dosedanjih izkušenj pomirjevalnega učinka. Glede na »postopanj« po zakonu« • strani uprave, pripominjamo, da si v svesti svojega dela in avojih pravic ne želimo ničesar bolj goreče kakor temeljite, objektivne in uradne preiskave, ti bo nepristransko ugotovila dejanske povzročitelje sedanjega stanja. Z ogorčenjem zavračamo nadalje besede g. dramskega ravnatelja Pavla Golie, s katerimi je imenoval na setanku dramskega članstva, ki ga je sklical v soboto dopoldne ob pol 12 na odru dramskega gledališča in s katerimi je imenoval naše upravičeno razburjenje »sabotažo«. Temu izrazu se čudimo tembolj, ker je g. ravnatelj v istem govoru ponovno naglašal, da je naš prijatelj, da priznava upravičenost naših zahtev na vsej črti in da bo naše težnje tudi sam podpiral pri upravi (o kateri pa govori g. ravnatelj stalno tako, kakor da on sam ne bi bil član iste uprave). Glede na neumestno svarilo g. ravnatelja P. Golie, da se lahko zgodi, da bodo vsaj »nekateri« lahko doživeli s tem v zvezi nevšečne posledic«, izjavljamo, da smatramo take jn podobne izjav« za nezaupanje naši zrelosti v presoji leta -in leta trajajočega stanja in poudarjamo izrecno, da se bomo znali proti vsakršnim tovrstnim škodljivim ukrepom s strani uprave pravočasno in primerno zavarovati. V interesu splošnega pomirjenja in pravilnega, uspešnega gledališkega dela pa si dovoljujemo pri tej priliki še enkrat, in sicer ponovno opozoriti na nekatere najvažnejše točke našega upravnega sistema, ki so v tej zvezi nujno potrebne temeljite spremembe. Po našem spoznanju so te točke sledeče: 1. Uprava mora poskrbeti, da bodo po sedmih letih dosedanje praks« izplačevanja mesečnih prejemkov v več obrokih ods.ej za vselej prenehale in da bo izplačevala redno . natančno določene prejemke vsem članom točno vsakega 1. v mesecu. 2. Uprava mora poskrbeti, da bb repertoarno gradivo temeljito pretehtano, izbrano in določeno za študij, tudi pravočasno oddano v delo režiserju in igralcem, tako da zaradi nerednega, prepoznega in malomarnega dobavljanja gradiva ne bo zastajalo pripravljanje pri skušnjah, odnosno izvajanje pri predstavah. 3. Izbrani repertoar mora biti zlasti v operi po izboru takega značaja, da n* bo objektivno dokazljivo celotnemu gospodarstvu gledališča v škodo, posebno če morajo posledice takega gospodarstva občutiti vedno izvajalci sami na svojih plačah. 4. Sistem upravljanja celotnega premoženja In zaposlitve nastopajočega osebja je treba v jedru spremeniti, pri čemer spet ponovno opozarjamo na opero/ kjer so potrebne te spremembe zlasti v pogledu rentabilnosti angažmajev in stalnih domačih ter tujih gostovanj. 5. Uprava mora temeljito in z vso potrebno pozornostjo povečati skrb za propagando celotnega gledališkega dela (ki se očituje n. pr. v zbiranju abonentov, v dnevni oglasni službi, v slikovnem gradivu, v »Gled. listu«, letnih poročilih, v smotrno urejenem gostovanju po slovenskih in neslovenskih krajih itd.) s čimer bi neprestano obveščeni in dvigati zanimanje za gledališč« v javnosti. Ker amo v zadnjih letih po dolgem predmetnem razmišljanju in pretresanju ter temeljitih praktičnih izkušenj na lastnem delu spoznali, da so' navedene zahteve najbistvenejšega, življenj' sk«ga pomena za ohranitev in za pravi razvoj slovenskega gledališča, ki ga — izrecno poudarjamo —. smatramo za splošno narodno kulturno dobrimi i in za plod pretežno našega prizadevanja in napora, izjavljamo odločno, da bomo v tej borbi za osnovni pravice našega gledališča zastaviti do skrajnosti vse sile, kj so našemu skupnemu nastopu na razpolago. Prepričani smo, da bo pravilno poučeno in pošteno čutečo javno mnenje v tej borbi na naši strani. Podpis! vsega dramskega osebja. Ljubljana, 23. avgusta 1938. Vremensko poreklo »Slovenskega doma« Šahovski turnir v Osfeku Lešnik i« v«dno;prvlf čeprav Je v zadnfem kolu počival Osjak, 24. avgusta. 14. kolo Imajo Igralci, ki se udeležujejo šahovskega amaterskega turnirja v Osjeku, že ta seboj. Preostajata vsega skupaj le še dve itoli in bo tako v četrtek zvečer ta turnir, ki ni bil tako nezanimiv, končam. Če drugače ni bil zanimiv, je bil vsaj po tem, da sta žq takoj v prvi polovici odstopila dva igralca in sta ta svoj odstop opravičevala z. boleznijo. Nekateri *so sir"tf& rijtin račun privoščili thdi malo šale, ko so začeii. širiti novico, da sta obolela zaradi bbacila 0«. Ta bacil pa ni dobil imena’ po črki »O«, pač pa po številki »0«. V nobenem primeru pa ne spadata med igralce na šahovskih turnirjih, če sta bolna ali pa če sta se raje prej izmuznila. V 14. kolu se točke prvega na tabeli. Lešnika, niso pomnožile, ker je ta dan počival. Kljub temu pa ga v tem kolu ni še nihče dohi- , tel, ker sta bili igri najnevarnejših njegovih | tekmecev prekinjeni in utegneta biti obe re-mis. V te!m primeril bi bil Lešnik še Vedno za pol točke pred šiško in Rabarjem, čeprav je v zadnjem kolu jx>čival. Rabar je igral v tem kolu z Bayerjem. Igre nista končala. Rabar stoji morda z.a spozinanje bolje in bo partijo težko dobil, če mu ne bo Bayer pomagal... Šiška je igral z Miillerjem. Že kmalu v začetku .igre je šiška žrtvoval figuro, pa je bila igra prekinjena šo vedno--v bolj«' poziciji'-zanj. Si-=košek se je spoprijel z Jonkejem. Niti po dveh' prekinitvah igre..šo .niste končo-lo. in-se zdi, da jo utegne Jonke še dobiti. Če Rabar in šiška oba dobita ti dve svoji prekinjeni partiji, bodo E o 14. kolu kar trije, ki so dosegli 9.5 točk: ešnik, šiška in Rabar. Stanje je zdaj tole: Lešnik 9.5, šiška in Rabar 8.5 (1), Šubarič 8, Pavlovič in Carev 7.5, Rajkovič, A vi ro vrč 6.5, Jonke 5.5 (1), Martinič 5.5, Miillcr in Sikošek 5 (1) itd. Vpisovati; c v mariborske šole Maribor, 23. avgusta. Šole bodo zopet kmalu odprle svoja vrata. V kratkem se bodo prižela, vpisovanja. Na II. državni deški meščanski šoli v Mariboru (Mag-dalenska šola) bo vpisovanje 1., 2. in 3. septembra, vsak dan od 8 do 12. V to šolo se sprejemajo učenci, ki stanujejo v Magdalenskem ‘ okraju in v okoliških občiuah na desnem bregu Drave," a se ne vozijo z vlakom v šolo. Pri vpi- * sovanju morajo predložiti: izpričevalo, davčno potrdilo, novinci krstni listi izvenmariborski učenci pa še potrdilo občinskega urada, iz katerega bo razvidno, v kateri občini stanujejo. Popravni iapiti bodo 4. septembra. Ostalo je razvidno na oglasni deski. Na državni klasični gimnaziji bo vpisovanje po naslednjem razporedu: Za IV.—VIII. razred dne t. septembra od 8 do 10, za II.—III. razred 2. septembra od 8 do 10 in ra I. razred 3. septembra od 8 do It. Učenci drugih zavodov^ se zglasijo za vpis v zgoraj določenih urah in dneh v ravnateljevi pisarni. Učenci se opozarjajo, da prinesejo s seboj vse v letnem poročilu naštete listine, ker brez teh ne bo nihče vpisan. Otvoritvena služba božja bo 12. septembra ob 8 v Alojzijevi ccr-kvi. Po. sv. maši gredo učenci v učilnice. Mariborski sejmi zaradi slinavke ukinjeni Maribor, 23. avgusta. Nevarna živinska kuga slinavka in parkljevka se je pojavila že v mariborski okolici. Opazili so prve primere v Bolgovi pri Marilvoru. Kuga je nastopila v hlevih nekaterih tamošnjih posestnikov Domneva se, da so jo .zanesli pre-kupci s hrvaškimi prašiči, ki so jih pripeljali iz Varaždina. Podvzete so vse mere, da se ta bolezen zatre v kali, da se ne bo razširila na okoliške vasi. Mariborsko mestno poglavarstvo je zaradi tega do nadaljnje prepovedalo sejme v Mariboru. Prepovedani so živinski in svinjski sejmi, ki so vsak teden. Tudi v obeh mariborskih okrajih bodo sejmi prepovedani. Kako so kovčegi češkega avtomobilista prispeli v Čakovec t ‘ Maribor, 23. avgusta. Pretekli petek se je peljal na svojem avtomobilu skozi Maribor češki državljan Jaroslav Brych. Vračal ee je domov v Prago z naše riviere, kjer je preživel počitnice. Na Glavnem trgu v Mariboru je opazil prometni stražnik, da so na Čežkem avto- I mobilu potrfjani jermeni, ki so držali zadaj na avtomobilskem podstavku kovčege, teh pa ni na avtomobilu. Ustavil je avto ter opozoril vozača na ta pojav. G. Brycji je sedaj videl, da je kovčege nekje na poti izgubil. Ker jih je v Celju, kjer se je ustavil, še imel na avtomobilu, jih je moral izgubiti nekje med Mariborom in Celjem. Odpeljal se je takoj nazaj ter je res našel en kovčeg za Slovensko Bistrico v smeri proti Konjicam, trije kovčegi pa so izginili. Naše oblasti so začele za temi kovčegi poizvedovati in danes je prišlo v Maribor obvestilo, da so bili najdeni v Čakovcu. Orožniki so izvedeli, da prodaja neki St. Vukelič iz Macincev pri Čakovcu neke obleke in perilo. Obiskali so ga ter so ugotovili, da izvirajo te obleke iz kovčegov, ki so bili last Čeha Jaroslava Brycha. Vukelič je priznal, da je našel kovčege na cesti med Sl. Bistrico in Konjicami. Pravi, da je vzel on samo en kovčeg, ostala dva pa da sta vzela neka nepoznana Mariborčana. V kovčegu, kt ga je pobral Vukelič, so bile kompletne obleke, ter' razno perilo. Ta obleke je Vukelič razprodal v soseščini, poleg tega pa so našli pri njem Se tri suknje, ki so bile tudi Brvchova last, zato »rožniki domnevajo, da je Vukeltč pobasal, vse tri kovčege, četrtega pa je pustil na cesti samo zaradi »ega, ker vsega plena ni mogel vzeti « aeboj. Iz športne krčtšnie Italijanska kolesarska «veza je priredila zbirko za moštvo, ki je nastopilo v dirki Tonr de F.rance. Do sedaj so nabrali že preko 100 tisoč lir, Mussolini pa je primaknil še 50 tisoč lir. Tretjino t« vsote bo dobil zmagovalec v tej dirki. Bartali. • ■ IX. balkanske Igre, ki bodo v kratkem, bodo snimali. Organizacijski odbor se pogaja z neko filmsko tvrdko, ki se bavi s snimanjem prosvetnih filmov. V Milanu bodo 1., 2. in 3. septembra veslaške tekme za evropsko prvenstvo. Teh tekem se bosta udeležila veslaški klub »Split« -ter »Sartida« iz Smedereva. Zadnja teniška tekma za srednjeevropski pokal bo med Češkoslovaško in Poljsko od 26. do 29. t. m. v Zlimi. Svetovni prvak v tenisu Budge je v boju z Allisanom komaj rešil svoj sloves in se je po dolgem času moral zopet enkrat boriti za zmago. Dobil je s 7:9, 8:6, 6:4, 9:7. Parker pa je dobil proti Grantu. Na teniškem turnirju v Portschachu je Radovanovič izgubil proti Menzlu, naša igralka Florijanova pa je dobila proti Dunajčanki Kriegs-Au. Senzacija tega turnirja je, da je Redi proti Radovanoviču izgubil. V Kiilnu so italijanski plavalci izgubili proti Nemcem s 44 : 36. Nogometno tekmo med Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki bo na igrišču Concordije, bo sodil italijanski .sodnik Barlassina. Češkoslovaška bo poslala v Zagreb svojo najmočnejšo enajstorico in to: Bukert, Koštalek, Čtiroki, Pruna, Bauček, Kopecky, Rika, Scnecky, Bičan, Bradač, Nejedly, Kraj Barometer-sko stanje 1 euipe-ratura v C' a > > i S 5 e: p i B eš- Oe Veter (smer. lakodt) Pada- vin« , a gf ■Ž ŠS E tn/iu «3 2 O Ljubljana 7b23 19-0 8-D 83 8 0 r | Maribor 760-2 18-0 91 85 7 NW, — - Zagreb 761- 190 11-0 75 7 WNWf 8*0 dež Belgrad 763-4 221’ 121 90 10 w4 17*0 dež Sarajevo 762-1 180 I2D 75 10 0 2-0 dež Vis 700-4 Z4-0 16-0 51 2 NNFi — — Split 758-3 ifrb 161 40 5 NE, — Kumbor 755 0 iTL 201 50 5 SSEi — Rab 7o0-fe 22-0 151! 40 5 N. ... mmm fluaniRili 755-7 26-0 291i 45 2 NE, — — Vremensk# napoved: spremenljiva oblaki nosf, nestalno vreme. Splošne pripombe o poteka vremena v Ljub* Ijam od včeraj do danes: Včeraj je bilo iz noči do 9.30 popolnoma oblačno. Ob 9.30 se jo pričela oblačnost manjšati in se je do 10.15 skoraj popolnoma zjasnilo. Ob 10.30 je pričela zopot naraščati. Ves popoldan se je oblačnost spreminjala, padlo je tudi nekaj kapljic dežja. Ob 14 je dvakrat zagrmelo. Zvečer m ponoči je bito poloblafino: Koledar Danes, sreda, 24. avgusta: TerneJ. Četrtek, 25. avgusta: Ludovik. Obvestila Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leu s tek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Odbor Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« poziva vse svoje člane-pevce, da pri-dejo takoj k pevskemu tečaju, ki bo v Glas* beni Matici v Ljubljani. Tečaj bo trajal dol vštetega 27. avgusta 1938. Za mestne reveže je daroval g. Bader Edo, ravnatelj tovarne za klej na Šmartinski cesti* 200 din, za kar se mu mestno poglavarstvo naj-lepše zahvaljuje. Velika revija sodobne slovenske likovni nmetnosti bo oa 1. do 12. septembra na Ljubljanskem velesejmu. Razstava bo nameščena v veliki razstavni zgradbi »G«, ki ima 1000 m* površine. Po dosedanjih prijavah sodeč, bo to dosedaj največja razstava slovenskega likov* nega ustvarjanja. Štirideset umetnikov, slikarjev in kiparjev je že prijavilo svojo udeležbo z izbranimi umetninami, slikami in kipi. — Umetniško vodstvo imajo mojstri Gaspari, Jakopič in Vavpotič. Na tej razstavi se javnosti samostojno predstavi tudi mladi klub neodvisnih likovnih umetnikov. Prijavljene« za mariborski narodni tabor. Mestno poglavarstvo ponovno opozarja, da vplačani znesek 4 din dobe vrnjen pri vratarju mestnega poglavarstva, Mestni trg št. 27, soba St. 2, vsak dan od 8 do1 18, kje* o-dobama -tudi ' izkaznic« » znake za spomin^ - kdor jih še ni dobil. Izplačevanje bo definitivno Zaključeno v soboto 27. avgusta ob 1? in bodo. neizplačani zneski oddani mestnemu ubožnemu zakladu. Darila Ljubljanskega velesejma za obiskovalce so razstavljena v novi Mayerjevi palači. Wolfova ulica. — Nagradno žrebanje kuponov veleseimskih vstopnic bo 12. septembra ob 5 popoldne na velesejmu pred paviljonom »K«. Najvidnejšo reprezentanco mlade slovenske umetniške generacije predstavljajo akad. slikarji Stane Kregar, Franc Mihelič, Zoran Didek, Maksim Sedej, Zo- ran Mušič, Marij Pregelj, Miklavž Omersa in akad. kiparji Niko Pirnat, Zdenko Kalin, Karel Putricb m Franc Smrdu. Tsi ti so člani Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov in bodo sodelovali na umetnostni razstavi, k! bo na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 12. septembra. Jugoslovanska kinološka zveza priredi 1. in 2. septembra na ljubljanskem velesejmu državno razstavo plemenskih psov. Razstava bo pod okriljem Mednarodne kinološke zveze in pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. kraljeviča Andreja. Prijave za razstavo psov sprejema in daje pojasnila tajništvo Jugoslov. kinološke zveze, Ljubljana II., Cesta v Rožno dolino 36, telefon 23-55. Fotografka ▼ naravnih barvali je večini naših ljndi še zelo malo znano področje. III. mednarodna razstava umetniške fotografije na septembrskem ljubljanskem velesejmu bo pokazala tu zanimive primere novih in starih načinov. Obiskovalci pa se bodo gotovo v masah zbirali pred pultom, na katerem bo v vseh odtenkih mavrice ki nalepših cvetlic žarela barvna simfo-nia nekoliko sto diapozitivov^ članov ljubljanskega fotokluba. Neštet! bodo spoznali šele ob tej priliki, kako lep in pester je naš svet in kako silno bogata je naša fotografija v- vseh ozirih. „Ljudski oder" gre v novo sezono Maribor, 22. avgusta. »Ljudski oder« v Mariboru elavi letos v sep« tembru 15 letnico svojega obstoja. S proslavo tega jubileja bo dne 11. septembra otvoril novo sezono. Sestavljen je tudi že repertoarni načrt, ki predvideva uprizoritev številnih lepih del iz naše domače in tuje dramske literature. Kot otvoritvena predstava se za proslavo 15 letnice obstoja Ljudskega odra uprizori »Deseti brat«. Dalje so na programu sledeča dela: »Zakleti grad«, »Kralj z neba«, »Deseti brat^, »Vrnitev«, »Igra apostolov«* »Četrta božja zapoved«, »Iznenadenje«, »Rožni venec«, »Pasijon«, poleg teh pa ponovi ša »Miklovo Zalo« in veseloigro »Tisoč vozlov«. Tabor v Ljutomeru Na prleškem taboru v Ljutomeru dne 28. avgusta se bo zbralo naše obmejno ljudstvo iz Slovenskih goric in bližnjega Prekmurja. Zbranemu ljudstvu bodo govorili narodni voditelj g. dr. Anton Korošec, g. dr. Miha Krek, predsednik Prosvetne zveze g. dr. Josip Hohnjec, predsednik ZF0 g. dr. Stanislav Žitko in banski svetnik g. Alojzij Štuhec. Prijazno prleško mestece Ljutomer vabi na ta veliki dan kot spomin na 70 letnico 1. slovenskega ta-bor* v Ljutomeru vse zavedne Slovence iz vseh krajev Slpvenije, Tabor bo ob vsakem vremenu m mora biti mogočna manifestacija slovenske zavesti. Z vlaki so ugodne zveze. Udeleženci se naj poslu« žijo nedeljske karte. Beneška noč na Bledu ob priliki zasedanja MZ Strm l »SLOVENSKI DOM«', 3ne 51. avgusTa T538. Btev. TOT. .................a Krokodili v konzervah Nova Industrlfa v dolini močvirja ob reki Kongo 2e nekaj čaca je sredi samotne pokrajine v Belgijskem Kongu konzervami industrija, ki zelo dobro uspeva. Afrika ima zopet novo izvozno blago, in sicer krokodile v Skat.icah. Sedaj je na oddihu v svoji domovini gospod Boudon, posestnik iarme v bližini Upota v Belgijskem Kongu. Povsod ga je Videti po ulicah, kavarnah in trgovinah v Bruslju. Če kdo govori z njim, ima priliko spoznati človeka, ki ima roko kakor medvedjo šapo, veliko in močno, toda oči polne dobrote in usta z večnim smehljajem. Prišel je v domovino v Bruselj in seda,' kupuje gramofonske plošče, knjigp in še drugi- potrebščine, ki naj mu lajšajo življenje v samoti. Kmalu bo cdpotova! na svojo farmo, kjer bo ž;vel s svojimi tristotimi črnci iz radu Bantu. ?e dolgo ni šlo gospodu Boudonu tako dobro, kakor zdaj. Prej je prodajal cigarete, milo in kose blaga v svoji trgovini, ki jo je imel « mali zakotni ulict v Bruslju. Trgovina ni nesla. Ko so nekoč njegovega trgovskega tovariša požrli krokodili, je caprl svojo trgovino in se podal na pot. Maščevanle nad krokodili Prišlo mu je na misel, kaj bi bilo, če bi uporabljal krokodilje meso namesto drugega mesa. — Rrts, lakota je tudi včasih iznajdljiva. Ko je tako potoval po divji pokrajini, je okusil krokodilje meso, ki se mu je zdelo prav dobro. Domačini so se nekam zgrozili, toda sklenil je, da začne s tem mesom trgovati. Poskusimo, si je dejal. Prvi re- cept je poskusil v svoji lakoti. Obnesel se je. bil je rieki prav star stroj za izdelovanje konzerv in ga na skromnem lesenem vozu pripeljal v najbolj nevaren kraj, polen samih krokodilov. Svet je dobil zastonj od oblasti, S pomočjo domačinov neke bližnje naselbine si je kaj kmalu postavil v samotnem, od sveta pozabljenem kraju, hišo in tovarno za konserve. Krokodili so požrli njegovega tovariša, krokodili so mu dali sredstvo za obstoj. Na tri načine pripravljajo krokodilje meso: zrezki, golaš in pečenka. Pošiljajo jih na trg v Ameriko, kjer jib prav posebno čislajo. Nekatere boljše kose mesa pošilja v Bruselj, kjer jih predelajo. S pa st,'o fn puško Vsak dan mora darovati svoje življenje 12 krokodilov, ki so do^gi tudi do 9 metrov. Vlove jih ali s pastjo ali pa s puško v zgodnjih jutranjih urah. V 20 urah je meso pripravljeno. Tudi kožo porabijo, saj je krokodilje usnje danes nad vse potrebno. Krokodilov pa ne bo zmanjkalo, celo toliko jih je, da bi obrat lahkp šestkrat povečal, pa bi jih bilo še vedno dovolj. V Ameriki pravijo, da je krokodilje meso tako dobro kakor telečje, celo bolje da je, da je pikantno, da je močnejše. Čudno se vrti kolo narave. Včasih je krokodil žrl ljudi, danes človek je krokodilje meso. Ali ni to čudno? u Po enem samem kablu 96 sporočil hkrati Scupina najimenitnejših osebnosti je pred kakimi tremi tedni prisostvovala v njujorški We-atern Union Building palači zelo zanimivi predstavi. Neki organist je namreč igral na znamenite orgle, ki so nekoč tako navdušile Toscaninija. Vendar tokrat niso bile prav iste orgle, temveč svojevrsten telegrafski aparat z različnimi frekvencami, pri katerem je krožilo več teelgrifskih j tokov ' po enem samem kablu. Poaku« saim je dokazal, da bo odslej naprej mogoče pošiljati več vrst električnih valov • popolnoma različnimi frekvencami v istem trenutku. Po ključu A bo na pr. mogoče določiti električni tok z dano frekvenco, po ključu C pa se bo lahko določil tok z drugačno frekvenco. W«stera , Union lahko zdaj na, ta način odpošlje 12 tokov' z različnimi frekvencami. Poskus >a je bil narejen na kablu, po katerem se sicer ahko pošlje 8 sporočil hkrati. Tako bo odslej mogoče po tem sistemu odposlati istočasno 12X8, to je 96 različnih sporočil. Fa Rdeče" morje n Naravoslovec'B. ’H.‘ Tairrels je pretekli mesec opazoval v pristanišču San Pedro v Kaliforniji izredno in redko igri) ttiraVe. Na morski gladini je oparil 7. julija najprej rdeč madež. Naslednje dni se je madež razdelil v manjše dele in se približal obrežju, 16. julija je »rdeče« morje doseglo obalo in ponoči se je izredno svetlikalo. Voda je bila prepolna rdečih madežev, ki so se ponoči svetili. Čim je zavel veter, 6e je v6da zasvetila v zelenkastomodri barvi. V tej svetlikajoči'se vodni masi, so tvorile ribe prekrasno svetlobno sliko. Nekako 20. julij* je zavel iz morja neprijeten duh. Morje je ostajalo še vedno rdeče, neznosno pa je bilo bivanje ob obali. Dne 21'. julija je postal smrad še močnejši, ponoči je morje izvrglo veliko morskih živali, različne vrste rakov in rib. Nekaj dni nato je neznosni smrad prenehal, morje je še vedno obdržalo rdečo barvo. Pas »rdečega morja« je meril v širino več kilometrov in na daljavo celo 350 kilometrov. Koncem meseca julija je rdeča barva izginila. Nenavadni prirodni pojav je nastal najbrž zaradi izredne toplote v vodi in velikega pomanjkanja kisika. '• Pogled na delavsko kolonijo, ki jo bo še to jesen začela graditi ljubljanska mestna občina na svojem zemljišču ob vojaškem arzenalu za Bežigradom Nevi banditski triki Bruseljska policija išče nekega roparja, ki je na čisto nov način napadel in okradel nekega trafikanta. Robert Lafleur ima prodajalno tobaka v na}-živahneji ulici Rue des Dances. Nekega dne je vstopil v trgovino neki mošiki, ko je Lafleur ravno obračal hrbet proti vhodu. Prodajalec je opazil v zrcalu, da je držal moški v roki neko stvar, zavito Ognjenik Vezuv: parni kotel za veliko tovarno V današnji dobi prinašajo ognjeniki ljudem samo nesreče, z lavo in pepelom uničujejo mesta in obsežne prostore, s svojilni parami kvarijo zrak, z iskrami netijo požare, da gore gozdovi in uničujejo vse, kar srečajo. Stari ognjeniki so vsaj nekaj dobrega storili človeštvu. Največ rude, ki jo danes dobivamo iz zemlje, je postala pod neposrednim vplivom ognjenikov, vsaj je vsa mineralna snov, ki je prišla iz velikih globin, iz žarečega stanja prinesla tudi rudo. Danes se je pojavilo mnogo načrtov, da se izkoristijo živi vulkani in da se njihova uničujoča sila uporabi v prid. Vsi ti načrti so osnovani na načelu izkoriščanja ognjeniške toplote ali pare ali plinov, ki izhajajo bodisi iz samih žrel, bodisi v bližini ognjenika. Od teh načrtov je najbolj znan oni, ki je bil pred kratkim dan javnosti. Nemec Schultz Paul iz Wiesbadena je naredil podrobne načrte za tako veliko tvornico na Vezuvu. Kakor so že na Vezuvu observatoriji in postaja za merjenje in preučevanje ognjenika samega, tako bi bilo mogoče tudi postaviti v bližini žrela tvornico. Prostor za tvornico bi bil najboljši v dolini Vale del Iiferno, to je med hribom Some in današnjega žrela Vezuva. Tvornica sama bi bila velika električna centrala in za pogon bi uporabljali silo samega Vezuva. Vrh Vezuva je že preluknjan s šestimi rovi. Njihova dolžina bi bila 80 do 100 m. Po teh rovih bi prihajala vodena para v centralo in bi gonila ogromne parne turbine. Uporabljali jo bi tudi za čiščenje vode in za novo paro, ker bi para iz Vezuva samega škodovala strojem. — Seveda bodo morali pri načrtu sodelovati tudi geologi, vulkanologi in inženirji. Na Javi in Sumatri že nekaj let Izkoriščajo Holandci ognjeniško energijo. Na Japonskem so z uspehom napravili podobne poskuse. V sami Italiji že dolgo časa izkoriščajo borno kislino. Toda vsi ti poskusi in dela se ne morejo meriti z načrti Schultza. Tovarna za proizvajanje električne energije bi lahko oskrbovale z električnim tokom vso Srednjo Italijo. 1 Shujševalna kura. Gospa Marija vpraša svojo prijateljico: »Slišala sem, da jahaš. AH pomaga to za hujšanje?« »Pa še kako!« odgovori gospa Julka. »Ti bi samo videla, kako je izgledal moj konj pred enim mesecem in kako sedaj.« v rjav papir. S pridušenim glasom je možakar za-neko posebno vrsto tobaka. Trgovec se je hotel pripogniti, da bi poiskal zahtevani tobak, »Znate plavati?« »Toliko kot vi pilotirati, prav gotovo!« med tem pa je stranka stresla amonijak Iz otroške steklenice na trgovca. Ostri amonijakov duh je tako omamil trafikanta, da niti ni mogel klicati na pomoč in šele po nekaj minutah je odtaval ie vea omamljen k sosednemu brivcu, ki mu je očistil obraz. Ropar je ta čas ukradel trgovcu preko 800 frankov v gotovini. Predno je prispela policija, j« bil ropar z ukradenim denarjem že na varnem. Napad je bil izvršen v kraju, ki je komaj 200 metrov oddaljen od policijske stražnice in v času največjega prometa. Policija upa, da bo kmalu izsledila roparja. Oropanj trafikant je izročil poli« ciji otroško steklenico in podrobno opisal napa« dalčevo zunanjost. Policija upa, da ga bo na pod« lagi teh podatkov kmalu spravila pod ključ. Kratkovidnost In Inteligenca Profesor Vogt je nedavno dognal, da so med vidom in inteligenco zelo zanimive zveze. Pri neumnih in idiotih je dokazano, da so večinoma vsi dalekovidni. Pri inteligentnih ljudeh pa prevla* duje kratkovidnost. Danes je že dokazano, da je kratkovidnost dedna, in da ravno ta v večini pri« merov nič ne raste zaradi večjega napora oči, či« tanja in prekomernega učenja. Inteligenca je torej že prirojena. Zaradi tega je treba poudariti, da je med možgani in vidom nek odnos. Po statističnih podatkih, ki so jih napravili v Curihu, in poskusih na 3500 dijakih, so mogli ugotoviti odnos med in« teligenco in vidom. Dijake so razdelili na slabe« srednje in dobre. Od kratkovidnih dijakov jih ja bilo 17%slabih, 42% srednjih in 41% dobrih. Od daljnovidnih jih j« bilo 30% slabih, 49% srednjih in 21% dobrih. Tako vidimo, da je med dobrimi dijaki dvakrat toliko kratkovidnih, kakor daljno« vidnih. Med daljnovidnimi pa je dvakrat več ne« sposobnih dijakov. Razumljivo je, da ti dokazi ne veljajo na splošno, saj imamo povsod izjeme. Go« tovo pa je, da gre kratkovidnost veliko bolj a roko v roki v večjo stopnjo inteligence, kaka; daljnovidnost, ■ " , .................................m m Programi Radio Ijnbljana Sreda, U. avgusta: K Za zabavo !n oddih ('plolfel iffc MBS® godci (plašče) — 18.40 Mladinska ura: Sprehod po not vem seraljevldu Evrope (g. dr, V. Bohinc) —* 19 Napoi vedi, poročila — 19.30 Nae. ura: Grobovi naših vojakov v Holandiji (dr. Nemanja Vukičevlč) — 19.50 Musorgi skl-Rim. Korsakov: Perzijski ples Iz op. 1. — Zagreb: 20 Ljubljana, 22 Pie«, gl. — Praga: 19.2S Pest« program, 20.40 Usoda reporterja, 21 Izmenjava programa med Parizom id Pratfo: češki in francoski pleBi — l’aršava: 19.30 Zab. kono., 21 Podcielska oddaja, 22 Franc, gl, v i Bachovi dobi — Sofija: 19.30 Blzetova opera «Can men« — Budimpeita: 20 Spominski večer, 21.15 Cig. ork., 23,10 Jazz — Trit-Milan: 21 Pihala, 22.10 Zbor, nato ples. gl. — Rim-Bari: 21 Opereta — Dunaj: 20.10 Zab. gl., 21.30 Zgodbe v dialektu in cifre, 22.30 Dunaj* ska gl. 24 Nočna gl. — Berlin: 19 Weber-Flotov, 20.10 Operetni odlomki — Vratitlava: 19 Klavir, 20.10 Hrti bovei igrajo — Lipskot 19 Starodunajskl ples. napevi, 20.10 Zab. koncert. Hervey Atlen: 59 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Stari gospod pa je medtem vsak večer sedel s fantom skupaj, se pogovarjal z njim, mu bral in, govoril z n jim;, o trgovskih poslih. Zbledeli obrazi ha steni so za Antonia postali že kos njegove lastne preteklosti. Zdelo semtt je, da spadajo k izgubljeni domovini, iz katere je on tako skrivnostno prišel. Sedel je skupaj s tem možem, ki mu je bil oče, in pustil, da mu je razlagal in slikal svet, kakršen je v resnici. Zunaj na dvorišču, v pisarni in v mestu je bilo njuno medsebojno vedenje druge vrste. Antonio je razumel: mister Bonnyfeather ni hotel kazati vsakomur, kaj se pogovarjata med Štirimi očmi. Temu tihemu sporazumu se je prilagodil tudi Antonio in igral svojo vlogo, kakor je bilo primerno. O vseh teh stvarih Je moral veliko razmišljati. Zvečer, preden Je zaspal, posebno ko je Fides odšla. Potem je še enkrat stopil iz postelje in se splazil tako blizu svoje Marije, da jo je videl v šibkem eoju svetlobe, ki je udarjala v sobo s hodnika. Bil je hvaležen, da je zdaj zares našel zemeljskega očeta. Ona, Mati božja, je zdaj imela zanj dvojen pomen, iz vsega, kar je preganjal in. preživel, je spoznal ta njen pomen. Marija je bila žena, ki je lahko vzela v naročje dete in ga potolažila, če se ji je zdelo prav. Lahko je vzela v naročje celo velikega fanta, kakor je bil on, ki se je sam sebi v postelji še vedno zdel, da je dete, nebogljeno in zapuščeno in v temi. Zraven njega je bila Ona, tista sila, ki ga je vodila v nadzemeljske višave, -tista, o kateri je govoril mister Bonnyfeather. Mož, pri kateri jo je človek jecljaje nagovoril, je klicala odgovor v izprašujoče 6rce. Osemnajsto poglavje. Postave v temi. Ker Je Antonio polagoma rasel in obetal, da bo kmalu postal tnoški, je Toussaint tu in tam že govoril z njim o ljubezni, skoraj nikdar ne o ženskah* O ženskah je Antonio že slišal veliko — v robatih in po navadi precej dobrodušnih besedah; kadar se je potikal po pristanišču. Tam so bili mornarji, ki so letali za dekleti. Nameščenci v pisarni «o včasih pripovedovali o svojih dogodivščinah. Navadno so to bile docela zmedene serije, pri katerih se ni znašla živa duša. Antonio je dolgo časa imel občutek, da morejo dogodivščine in doživetja srečati samo druge ljudi. Njega 6amega ne bodo brigala in ga tudi ne smejo. V dnu duše se je čutil vzvišenega nad vse to. Toda poleg njega je bil Garcia, španski kontorist. Ta je pripovedoval syoje zgodbe^ z risalnem svinčnikom. Kazal je slike Antoniu, ki jih je nekaj časa gledal, potem pa so se mu zagabile. Zlasti od kar je pri mladem Arnolfu videl nekaj, zaradi česar se mu je Angeljn sin zazdel podoben živali. »Antonio ni hotel postati kakor žival.« Včasih ee je naravnost bal, da bi kd^j morda utegnil biti na pogled tak kakor je bil Arnolfo. Začel je zelo paziti sam nase. • Nameščencem je padlo v oči, da je mister Adverso, kakor so ga Imenovali napol v Sin, napol V simpatiji, postajal prenapet in so ee zaradi tega norčevali iz njega. To pa je prebudilo njegov ponos. Nova moška samozavest je govorila iz njegovih besed, iz njegove drže, iz njegovega vedenja, njegovih gibov. V svetu moških se je čutil že čislo doma. »Ne,» si je mislil, »nisem slab, nisem tako slab, kakor meni mister Bonnyfeather. Močan sein, in sem to dokazal.« Toussaint zdaj ni imel nič kaj lahke naloge, kadar sta ee med seboj prepirala. Antonio je bil zdaj močan, širokopleč dolgonog fant. Ni bil več Usta mehka nežna nadložna stvarca od prej. 'Bil je spreten, napet, gorak, močan »n prekipevajoč. Toussaintu se je pogosto zazdelo kaj dvomljivo, če bo Antonio kdaj postal Roussaujev učenec, kak nov Emile, ki bi ga bilo mogoče oženiti s kako prelestno Zofijo, kakor je mali Francoz tako goreče upal. Če bi le Fides imela v sebi kaj duha Roussaujeve Zofije, si je mislil Toussaint. Tak duh v tako krasnem telesu, kako srečna bi lahko bila Fides in Toussaint med seboj. Toussaint se ni mogel odtrgati od nje, od te svoje utelešene zaljubljene smrti, tega živega groba svojih nad. Fides pa mu ni dala niti pogleda. Njene oči so imele posla za iskanjem drugod. Kadar je zdaj sedela ponoči v Antonijevi sobi, se je zdelo, da ji oči počivajo na čudni igri senc ob vznožju njegove postelje. Človek bi si bil lahko mislil, da so njene oči tiste, ki gibljejo sence in jih poganjajo v ples. Kdor bi bil od blizu pogledal v njene globoke .izrazite zenice, globoko podobo slamnika, ki bi v njih ludi pri belem dnevu videl, prav tisto pošastno breztelesno opotekanje in plapolanje, kakršno je gibalo sence ponoči. Antoniu to ni ušlo. ! Zapazil je, da njene oči 'pogosto počivajo na njem. V začetku mu je bil njen izprašujoči pogled neprijeten. Zdaj pa se je v svoji novi samozavesti in moči zdel sam sebi močnejši od nje. Vse, kar mu je Fides zdaj zvečer vedela pripovedovati, ga je zadnje čase bolj zanimalo.. Stregla mu je z i drobnimi zgodbicami iz zasebnega življenja drugih prebivalcev v hiši. Pogosto sta se sme« jala skupaj, kadar je prišel govor na slabosti drugih ljudi. Med njima sel je razvila nova vrsta tovarištva. Zdaj je bilo samo po sebi umevno, da sta vrata zapirala,1 da ne bi njuni glasovi motili mistra Bonnyfeathera, To se tudi ni nikdar zgodilo, saj ni vedel, da sedita skupaj. Devetnajsto poglavje. Številke Device, AnlonTo Je bil prišel na jasno o tem, da Je v malo Angelo za* ljubljen. Ni bilo treba velike umetnosti, da bi si bil to dopovedal, zakaj mala je bila zares dovolj fletna. Manj lahko pa je bilo dopovedati Angeli, da Je Človek zaljuhn ljen vanjo. »Zaljubljen«, to je pomenilo nekaj nad vse slavnostnega* stanje, ki ga je bilo treba sicer nevsiljivo, toda kljub temu raz« ločno in jasno razodeti ostalim ljudem. Angela pa s$ je zadovoljila s tem, da Je Imela prijatelja rada, da je bila z njim dobra, da pa ni pustila, da bi pri vsem tem prišlo do kakšne slovesnosti. Kadar ji je kaj govoril,, kaj, kar je bilo skoraj tako lepo kakor v knjigah, ni tega niti vzela zares. Zdelo se je, da sj)loh ne razume, o čem govori. Samo smejala se je. Potem je človek zapazil, kako smešno je bilo vse skupaj in se je moral še sam smejati. Če pa je ostal v svoji vlogi in trdil, da misli vsa prav resno, se je nazadnje razhudila. Potem ji je bilo treba položiti roko okoli pasu in ji lepo govoriti. Nazadnje je na vse skupaj odgovorila s poljubom in je bila spet dobra. Toda to je trajalo precej dolgo. Skratka, igrati Angelinega ljubimca, je bilo skoraj nemogoče. Kljub temu pa je bilo vendar vedno tako krasno in tako za* bavno, če se je zgodaj zjutraj peljal z njo na hribe za mestom. Velika Angela je rada pustila, da sta šla sama z vozom. Njej je bilo vedno težje plezati na voz, zakaj z rastočo starostjo se je vse bolj debelila, čeprav se to sliši nemogoče. Tudi tolsti mezgec je imel ob tej spremembi svoje veselje. Mlada vitka človeka, ki sta zdaj koči* jažila in vlekla vajeti, je bilo otročje lahk* voziti. Mala Angela je natančno vedela, kod vse morata zapeljati fn kakšne reči morata nakladati na voz. Njen prihod na kmečke do* mačije je zdaj; pomenil bolj znamenje za veselost kakor za resno kupčijo. , Čeprav oba mlada človeka nista bila 'popolnoma kos umetnosti barantanja, sta vendar to pomanjkljivost izravnavala z mladostnim vtisom in z blaženo prešemostjo, katero sta nosila 9 seboj. Kmečke čenče, ki rita jih nalovila vse okrog in štorije iz mesta, so ljudje povsod navdijSeno poslušali. Kjer se je voz ustavil, se je obirala mladina, zbrali pa so se tudi stari ljudje, Antonio je potem imel slovesen nagovor in pripovedoval najnovejše stvari iz francoskih vojsk. Potem sta krenila proti naslednjemu kraju. >81oveniki dom« tiha ja r«ak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. ca inozemstvo 25 din. OredniStvo: Kopitarjeva ulica 6/111. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjev« nlira & Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Iran Rakovec. Urednik: Jože KoSiček.