Št. 89. V Ljubljani, torek dne 31. maja 1910 Leto I : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob !/26. uri zjutraj, s ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-nlštvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1’20; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9’—, četrtletno K 4 50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 281—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. : Izseljevanje! Leto za letom obljublja že slavna avstrijska vlada zakon o izseljevanju, a — kakor je že v Avstriji stara navada —, tako se tudi v tem oziru nič ne stori. Pomanjkanje zakonskih odločb pa čuti zlasti naš narod. Tisoče in tisoče Slovencev živi v tujini, kjer iščejo zaslužek, vsakdanji kruh. Vsako leto jih pa še po več sto odide v tujino, ker domača gruda jim ne da potrebnega zaslužka, dasiravno naša dežela ni tako revna, kakor se navadno vpije in to tudi v onih krogih, ki bi bili v prvi vrsti poklicani pokazati našemu kmetu bogastvo domačega kraja. Slepa strankarska strast je že tako ovladala vse naše sloje, da ne vidijo več, kako naš narod pri korenini umira in da je cela višja stavba puhla, sestavljena !?- sf.m demagogičnih fraz slovenskih voditeljev. Ne jedro, ampak samo lupina ima se vrednost pri nas in to ni nič čudnega, saj se vsako še tako važno vprašanje smatra za malenkostno strankarsko podjetje, s katerim se med nevednim ljudstvom dela reklamo za svoj političen cirkus. Nikjer ne odločujejo dejstva, važni dogodki v političnem ali gospodarskem življenju, temveč samo kozli, ki jih ustreli ta ali ona znana oseba. Dogodki, ki nimajo niti v socijalnem niti v gospodarskem vprašanju nobenega pomena, se izrabljajo pri nas kot zelo važna vprašanja v agitacijske namene, te ali one stranke. Škofova brošura je v stanu napolniti za cele mesece vse predale glavnih političnih listov, medtem ko se važna vprašanja, ki so zlasti za naš narod življenskega pomena, preide, kakor bi za naš narod take reči ne eksistirale. Zlasti žalostno je v tem oziru v gospodarskem vprašanju. Medtem ko je kmetijstvo pri nas že tako in tako strašno zanemarjeno, ko ni pri nas nobenega sistematičnega gospodarskega dela, izrablja se zlasti na tem polju vsak važnejši pojav z z nizkotnimi, slovenskega naroda nevrednimi demagogičnimi frazami v strankarske namene. In tako pride, da nastane iz najbolj važnega osnutka, malenkostna ničvredna stvarca, ki ljudstvu ne Škoduje samo v tem trenotku, ampak je dalekosežnega pomena za cel slovenski narod kar bode čutil desetletja. Treba je le pogledati bolj natanko zadnje delovanje deželnega zbora na Kranjskem. Ni čuda potem, da take razmere gonijo naše ljudstvo, da zapušča domačo grudo in si išče nove domovine. Ono površnost in malomarnost vodilnih slovenskih krogov opazujemo pa tudi pri tem vprašanju. Tisoče in tisoče Slovencev živi v tujini, tisoče in tisoče kron prihaja v domovino, a fakt je, da mi nimamo niti pojma, kje in koliko naših rojakov živi v tujini, koliko se jih je že našemu narodu odtujilo, Koliko zgubilo, koliko jih je že našlo smrt v novi domovini. Denar, ki prihaja v domo- vino, je takorekoč za nas izgubljen, — tujec bogati od slovenskih žuljev, domačinu pa ne prinaša blagoslova. Trumoma beži naše ljudstvo v Ameriko — obljubljeno slovensko deželo — kjer rajši opravlja najtjižje suženjske posle, kakor pa v domovini človeka vredno delo. In tu ni človeka pri nas, ki bi temu obupanemu ljudstvu pokazal drugo pot, kakor pot v gotovo smrt. Različne Rafaelove družbe kažejo pot našim izseljencem v daljno Ameriko, a mesto pot o obljubljeno deželo, jim kažejo pot v grob. Zelo zanimivo je poročilo avstrijskega konzula v Clewelandu v Ameriki, v katerem navaja, da umre v tovarnah in v podzemeljskih jamah vsak mesec 300 do 500 Avstrijcev ali Ogrov in več kakor tisoč se jih pa ponesreči, ki so potem celo življenje reveži. Ali se nam ne vsili tu nehote vprašanje, koliko naših rojakov je med temi nesrečneži? Nihče ne ve nič o tem, nobena statistika nam ne pove tega, ker v domovini je strankarsko brezpomembno delo več vredno, kakor življensko vprašanje celega naroda in sedaj le tu več nihče ne vpraša kakšen je položaj, ampak k kateri stranki pripadaš — in ako si nasprotnik, lahko pogineš, ako si naš prijatelj, hočemo ti zapeti v naših časopih slavospev. Z žalostjo opazujemo kraje, ki so zapuščeni v gospodarskem oziru, brez delavcev, brez gospodarjev. Kraji, ki bi lahko kmetu nosili tisočake so neobdelani, zapuščeni, a tudi oni kmetje, ki so še doma ostali, se zastonj trudijo in iščejo pomoči. Govori se toliko o gospodarski osamosvojitvi slovenskega naroda — toda kaj se stori v tem oziru ? Lahko rečemo — popolnoma nič. Narodna obramba se je obesila na veliki boben in danes gre tronbentač po deželi in trobi pesem o velikih zaslugah naših strank v boju za narodne pravice. A delo — velika ničla. Italjani so prestali z ofenzivo, a pojdimo ob jadranski obali, poglejmo tu nekoliko številke in videli bodemo, da je vsako večje gospodarsko podjetje v njihovih rokah ali v rokah Nemcev; pojdimo na Koroško, Štajersko celo na Kranjsko — isti rezultati. Naše ljudstvo se mora zadovoljiti z drobtinicami — a te mu ne zadostujejo, išče pomoči drugje. In tako se bode vršil ta proces, dokler se bode naš narod izrabljal v tako nizkotne, malenkostne strankarske namene. Treba je pokazati našemu ljudstvu novo pot, ki pelje v resnici do gospodarske osamosvojitve; potem ne bode iskalo sreče v tujini, našlo bode zaklade na domači zemlji. Iz slovenskih krajev. Iz Vrhnike In okolice. Nesramnega sredstva se poslužuje novi kat. pek, da razpečava svoje pecivo. Poročali smo že svoj čas, da so klerikalci spravili na Vrhniko po odhodu na- prednega peka svojega katoliškega, da s tem po krščanski ljubezni delajo težkoče eksistenci novega naprednega peka. Toda ni jim bilo še dovolj vse to — posegli so še po drugem, ostudnem in nesramnem sredstvu, da bi odžrli naprednjaku par grošev, ki so namenjeni njemu. Stvar je tale: Novi klerikalni pek je vzel v službo raz-našalca prejšnjega tukajšn. peka in mnogo ljudi na Vrhniki tega ni vedelo. Mislili so, da je fant še vedno v službi naprednjaka. Je pa pri naših gostilničarjih ta navada, da puste zjutraj na mizi denar za pecivo in raznašalec pride, vzame denar in pusti pecivo v sobi. To je raznašalec že od poprej dobro vedel in uporabil je to svojo vednost v prid svojemu novemu katoliškemu gospodarju. Prišel je na vse zgodaj lahkih korakov — pri nas je ta fant na glasu kot »nežna frajlica* — vzel denar, ki je čakal na mizi, odložil pecivo in zopet odšel . . . Ljudje spočetka niso ničesar rekli, misleč, da je fant tudi sedaj v napredni službi... Poleg tega tudi ni prav nič omenil, da nosi v novejšem času katoliški kruh. In ta nesramna stvar je trajala precej časa . . . Neverjetno je v resnici, kaj si vse upajo klerikalci. Mi pa pozivamo naše gostilničarje, da v prihodnje našo »frajlo* primejo prav pošteno za ušesa, da si bo nežna stvarca zapomnila, kdaj je bil zadnjič pri njih. Le na ta način se bodo iznebili klerikalne vsiljivosti! — Pravica je dohitela našega katoliškega brivca Cehuliča, ki so ga privlekli farji na Vrhniko, da bi uničili neljubega jim framazona Miletiča. Odpiral je namreč svojo brivnico ob nedeljah in praznikih že ob pol 5. uri zjutraj, dasi je po državnem zakonu glede nedeljskega počitka iz leta 1891. dovoljeno odpirati šele ob šesti uri. Mo, ker je mislil, da bo kot klerikalec lahko prevračal celo državne zakone, je bil obsojen na dvanajst ur zapora, oziroma na pet kron kazni, kakor sam pripoveduje po Vrhniki. Dober tek — pa na svidenje! Lep prizor, ki zasluži, da ga zabi-Iježimo, se je odigral med zadnjo procesijo. Kaplan Sedej je hotel komandirati požarne brambovce, nakar je ta maziljenec gospodov zabrusil enemu izmed brambovcev v obraz lakonično-krščanske besede »K ... te gleda!“ Resnično, daleč bomo prišli pod komando takih moralistov! V Bevkah vlada veliko razburjenje glede diktatorstva in absolutizma tamkajšnih klerikalnih kolovodij. Ti možakarji delajo s kmetovim denarjem kar hočejo, ne da bi polagali kedaj račune o svojem delovanju. Tem potom pozivamo javno te tiče, da položijo račun o krajnem šolskem svetu, ker nimamo nikakega zaupanja več v nje! Kaj pomeni to, da smo morali vsi plačati pa-šarino, magnat Ogrin pa je ni plačal, češ, da on ni pasel, ampak njegov pastir?! Ali je to pravica, vi krščanski poštenjaki?! Pričakujemo takojšnjega odgovora! LISTEK. VLADIMIR LEVSTIK. In vstali so divji psalmi. (Dalje.) V. Mesto je bilo osvobojeno: to je pomenilo svobodo vse dežele. Srce domače zemlje je bilo prenehalo utripati po ukazih tlačiteljev — in vsa domovina je prestala živeti po teh ukazih; srce je oživelo v svobodi ; prerodilo se je v znamenju neodvisne in neomejene bodočnosti — in glej, do zadnje žile je stekla nova, prerojena, svobodna kri, kakor da nikdar ni bilo starih časov in starega gorja. Kakor ogromen plaz se je zvalila narodu teža vekov od prsi rušeča s svojim lastnim padcem vse stebre, ki so jo dotlej držali. V blaznem begu se je reševalo vse, kar se je balo obračuna s. pravico republike. Do boja je prišlo komaj tuintam, kajti vojaške čete, kolikor jih ni prestopilo k republičanom, so bile vesele, če so mogle z begom oteti življenje: diktator ni poznal prizanašanja, pisal je s krvjo. Prejšnja vlada ni mogla niti misliti na to, da bi kmalu poizkusila zatreti upor: ena armada se ji je bila izneverila v usodni bitki, druga je izgubami in s trudom zastavljala prvi armadi pot, tretja je bila priklenjena k drugi meji države, kjer je na oni strani pretil oborožen sosed, na tej pa isto revolucijonarno vrenje, ki je bilo na srečnem kraju že ustvarilo svobodno republiko. Tretji dan po zavzetju Jakobovega domačega mesta je pričelo poslovati sodišče odseka za javno blaginjo. Sestavljeno je bilo iz dvanajstorice sodnikov, od visokega častnika do navadnega prostaka in do h riCa’ Je prijel za puško ter se pri-aružil republikanski legiji; in predenj so rt V P° vrs*‘ vs*’ so prvi dan napolnili tako nenadoma izpraznjene ječe. Med njimi so bili visoki uradniki, nekdaj brezobzirni tlačitelji, danes pa plahe kreature, ki so trepetaje sklepale roke pred krvavim tribunalom; bili so domačini, bivši voditelji in zastopniki naroda, ki so v bivših dneh sebično in koristolovsko lagali, da ščitijo njegovo pravico, pa So jo izdajali trinogom: zdaj je tirjal narod njihov račun in je sodil njihove grehe. In pred sodišče so stopali tudi vsi domači in tuji nasprotniki svobode, vsi, ki niso v odločilnem hipu zagrabili zanjo orožja, vsi, ki so poizkusili bežati, in celo vsi tisti, ki so bili sumljivi in nezanesljivi. SodniKi so sodili samo o življenju in o smrti; oprostili pa niso nikogar, kajti diktator je bil ukazal: »Boljše je, da se moti pravica tisočkrat, kakor da bi oprostila ponenadoma le enega krivca, tisti eden pa bi škodil republiki!* Prvi je bil sojen nadškof, slep privrženec stare vlade, ki je drugi dan po izbruhu upora ukazal vsem svojim svečenikom, naj po cerkvah javno prekolnejo revolucionarje in pridigujejo ljudstvu, naj se vrne k pokorščini do tistih, ki so mu izže-mali kri in mozek s svojim zločinskim, brezvestnim pritiskom. Toda narod je zdaj dobro vedel, da ga iz gorja ne reši niti Bog sam niti duhovščina, ki je svojo oblast še vselej podpirala s tem, da je slepila ljudstvo in ga z nauki o pokorščini in potrpežljivem trpljenju vedoma le še krepkeje uklepala v jarem posvetnih mogotcev. In ko so ljudje slišali grmenje prokletstva s prižnic in izpred oltarjev, so pobili svečenike; nadškofa je republika proglasila za svojega jetnika, sodišče odseka javne blaginje pa ga je obsodilo na smrt. Dva vojaka sta ga odpeljala na dvorišče pravosodne palače, v kateri se je bila naselila pravica republike; na dvorišču ga je sprejel častnik s samokresom v roki. Vljudno, z rahlim nasmeškom na ustnicah, se mu je priklonil, vrgel cigareto po tleh in dejal Zanemarjena javna pot, ki drži iz nove ceste proti Sinji gorici priča o krasnem delovanju cestnega odbora. Poraščena je čez in čez z gostim grmičevjem, a nikdo se ne pobriga za to! Ali imamo zato dolžnost, plačevati davke! Le posestnikovi sinovi, a ne bajtarji, imajo pravico, nositi bandero za procesijo — to si je izmislil magnat Jeraj, po domače Marinovec v Sinji gorici. Bajtarjem pa to ni bilo všeč in so se uprli. Tako se je zgodilo, da niso nosili sinje-goriškega bandera niti gruntarji niti bajtarji, ampak so ostali vsi doma. Marinovcu pa se je zdelo to silno pregrešno in poslal je — čujte in strmite — po orožnike. Opravil seveda ni ničesar, ampak je odnesel le silno dog nos! Ncvomesto. »Deseti brat*, narodna igra, uprizorjena v naši Čitalnici, - je v celoti prav dobro uspela. Manica je izbrano vlogo izborno rešila — pač pa bi bil moral njen ljubljenec Kvas bolj ljubko nastopati proti nji. — Spak in Krjavel, originala celi igri, sta se kot taka tudi obnesla. — Krivec se bo do prihodnjič poboljšal. — Neža, kakor rojena za oder zasluži priznanje za celi nastop. — Dolefu skoraj isto kakor Neži. — Obrščak, kakor ustvarjen oštir. — Franica, drugič nekoliko živahneje. — — »Starčka* je zapel baritonist Mogolič prav v dušo segajoč. — Vencelj izborno maskiran, jako dobro je posnel »paderja*. — Marijan, dobro, če drugič svoj obraz malo predrugači, bo utis še bolji. — Hano, kot šepetalec, razume ta posel. O ostalih gospodih moramo reči, da je bilo občinstvo zadovoljno z njimi. Da je brivec Svetec svoj posel lepo- in slepotičja mojstrsko izvršil, to se razume. Šmihel pri Novem mestu. Procesija Telovega je bila letos razmemo slabo obiskana. V narodni noši je bilo le 18 deklet, včasih jih je bilo do 50. Skoda pa, da so še te prišle. Kaplan je namreč prepovedal, da ne smejo priti s pečami (»petelinčki*). To je najboljša pot, da ga bo ljudstvo res ubogalo in bo sam hodil za procesijo. Novomeška garda ga je po krivdi poveljnika nadporočnika Arha tudi tukaj malo polomila. Slab utis napravi tudi, da moštvo pri vsaki priliki uskoči iz vrste — pa v gostilno. Pohvalno pa je omeniti nastop vavtovaške gasilne brambe in njeno slovensko poveljstvo. Klevevž na Dolenjskem. H ali eye v komet. Kakor čitamo v petkovi številki se Novomeščani nekaj postavljajo, da so dne 25. t. m. videli Hal-leyev komet. Da ne bodo mislili, da so imeli le oni to čast, jim moramo že tudi mi povedati, da smo ga ravno tisto noč opazili tudi mi, od vsega sveta zapuščeni. Sicer pa to ni bilo prvo pot. Tudi dne 7. maja sem ga tukaj jaz prvi videl med V, do sivolasemu svečeniku s kruto prijaznostjo: »Ne zamerite prevzvišenost! Ne moremo vas ustreliti s celim oddelkom, kakor je bila doslej navada: republika mora uničiti še mnogo izdajalcev domovine, in zato varčuje s patronami. Priporočite me v nebesih, in bodite zagotovljeni, da pošljemo vse vaše prijatelje za vami...* S temi besedami je bliskoma dvignil samokres, pok strela se je raztreščil med visokimi stenami dvorišča, in krvavi nadškofovi možgani so poškropili peščena tla . . . Tako se je godilo vsem po vrsti: jedva obsojen, že je imel sleherni svojo kroglo v glavi — ne več ne manj, kajti republika je štedila s patronami. Tla dvorišča so se pokrivala s kupi trupel in s krvjo, ki je črnela v gostih lepljivih mlakah; tovorni vozovi so neprestano odvažali usmrčence k velikim, globokim jarkom zunaj mesta, ki jih je grebel oddelek noč in dan — skupen grob za sovražnike domovine V štirih dneh je padlo pettisoč smrtnih obsodb, pettisoč strelov je prodrlo izdajalske glave, pettisočkrat so pijonirji zunaj mesta dvignili krvavo breme in ga vrgli v globino jarka, zasipa je vrste mrličev s tenkimi plastmi zemlje, nanje pa so nalagali nove, nove, venomer nove stotine mrtvih zatiralcev in izdajalcev.' (Dalje.) ili3. zj. To je bilo ravno takrat, ko ga je v Kandiji prva opazila neka gospa. Po pravici rečeno, mene je takrat malo požgalo, ko dotični poročevalec kar tako oblastno vpraša: Ali pa ste bili tudi Vi Ljubljančani tako srečni, da ste ga videli! Od tedaj mi je vzel marsikatero uro spanja, žal, brez zaželjenega uspeha; navadno je bilo nebo preveč oblačno. Drugič sem ga videl dne 17. maja ob 3. zj. V noči od 18. na 19. maja pa nas ga je pričakovalo kar sedem in kar celo noč. Med opazovalci je bila tudi gospa Ulmova z njeno hčerko gospico Elči. Ampak smo ga zastonj čakali. Pač pa smo bili bolj srečni v večerih dne 25., 26. in 27. maja. Na večer 25. je bil ob pol 10. ravno nad Klevevžom; od tedaj se porniče vedno bolj proti zapadu. Sicer pa po pravici rečeno, bogve kaj ni ta Halleyev komet, naj le gre odkoder je prišel. Kakršno življenje taka smrt. Na Telovo so trije vinski bratci pili v Ško-cijanu. Ko so se tu naveličali, so pa še nadaljevali v Zagradu pod vejico. Ko so se ga do dobrega nalezli, so šli spat na pod. Ko se zjutraj eden izmed njih prebudi, začne klicati svoja tovariša, češ, treba bo vstati. Eden se takoj odzove, drugi pa, Miha Lindič, pa je kar tiho ostal. Ko ga oni prvi malo potrese, se prestraši, ko vidi in začuti, da je Lindič mrtev. Zadela ga je kap od čez mero zavžite pijače. Goriška. XII. kongres »Lege* v Gorici. V nedeljo se je vršil v Gorici 12. kongres laškega šolskega društva »Lega nazionale“, ki mu je v glavnem namen potujčevati slovensko deco potom svojih otroških zabavišč in privatnih šol. Spočetka se je dozdevalo, da bode vlada, z ozirom na slovenski živelj v mestu prepovedala to zborovanje. No, pa so se oglasili naši slovenski klerikalci in so tukajšnji napreden list, ki je protestiral proti temu slavlju, kar nahrulili, češ, čemu treba protesta, Lahi naj delajo, kar hočejo, mi Slovenci bomo lepo mirni, pa bo! Klerikalci so povsod enaki. Narodnost jim je le plašč, pod katerim skrivajo sebične strankarske namene, ki jih drugače bi ne mogli doseči! Vlada seveda ima kaj rada take »mirne* ljudi, zato pa je brez drugega ugodila želji Lahov, ko je videla, da celo Slovenci nekako žele, naj se imenovano zborovanje vrši v mestu, ki je središče slov. dela dežele Goriške. Na kongres je prišlo mnogo ljudstva, večinoma nedoraslih fantalinov, ki so po mestu izzivali z »Evviva Gorizia italiana* itd. Slovenci pa se niso pustili zavesti v rabuke in so laške prenapeteže ignorirali. Večina slov. meščanov pa je ta dan napravila zlete v okolico, ogromni del se je udeležil Ciril-Metodove veselice, ki se je vršila ob istem času v bližnji Pevmi in ki je izpadla prav povoljno. Tako je prav! To je najboljši odgovor na laška izzivanja. — Vlada pa je imela v nedeljo priliko konstatirati, kdo izživlja, in je lahko opazila miroljubnost goriških Slovencev, ki meji že na samozatajevanje! Hočemo videti, ali pojde vlada tudi Slovencem tako na roko kadar bodo nameravali napraviti slično slavnost v Gorici in ali se bodo naši laški sodeželani zgledovali na takratnem korektnem obnašanju Slovencev!! Splošni pregled. Češka zveza. V prihodnji seji parlamentarne komisije češke zveze bo stavil predsednik češke agrarne stranke poslanec Udržal v imenu svoje stranke predlog, da se morajo poklicati k pogajanjem o jezikovnih predlogah tudi zastopniki češke socijalne demokracije. Češka agrarna stranka se je že obrnila na zvezo čeških socijalnih demokratov s prošnjo, da naj ista imenuje svoje delegate, ki naj bi se takoj udeležili spravnih pogajanj, ker je toliko kot gotovo, da češka narodna zveza sprejme predlog agrarne stranke. Češki socijalni demokratje so v ta namen sklicali sejo, ki se vrši dne 1. junija, da se posvetujejo o tem povabilu. Predložiti mislijo to zadevo splošni socijalno-demokratski zvezi, ki naj odloči, ker na ta način so češki socijalni demokratje zagotovljeni pod pore nemških in poljskih socijalnih demo kratov. Program francoske vlade. Med člani francoskega kabineta se je dosegel glede predlog, ki se imajo predložiti parlamentu, popolen sporazum. Vlada predloži zakonski načrt glede škrutinija s proporcijonelnim zastopstvom manjšine in glede podaljšanja mandatske dobe za dobo 6 let; med drugimi zakonskimi predlogami predloži vlada tudi nov statut o državnem uradništvu, o upravnih in sodnih reformah, delavski kolektivni pogodbi ter o novem zakonu za zidavo ladij. Pri vseh teh reformah bo vodilo vlado prepričanje, da stori le najbolje in najkoristnejše za prebivalstvo in s temi novimi predlogi noče niti najmanj oškodovati interesov davkoplačevalcev Blamirani vohuni. V nedeljo zjutraj je odpotoval glavni urednik našega lista, g. M. Plut, z brzovla-kom iz Belgrada, kjer se je mudil nekoliko dni. Na zahtevo avstro-ogrskega poslaništva v Belgradu ga je vstavila v Zemunu hrvat-ska policija in pazno preiskala vse njegove žepe, ker je avstrijsko poslaništvo v Belgradu najbrže mislilo, da nosi g. Plut v Ljubljano kake bombe ali drugo morilno orodje, ali pa vsaj kake papirje, ki bi ga kompromitirali! Bedaki! Blamirali so se prav pošteno, ker niso našli ničesar in polic, uradnik, ki je moral konstatirati popolnoma negativen rezultat preiskave, se je potem na vse mogoče načine opravičeval, a g. Plutu je ta avantura tako ugajala, da se je potem celo pot do Ljubljane od srca smejal neumnosti avstrijskih »diplomatov* v Belgradu, ki se bojijo že njegovih izletov v Belgrad. To ni prva blamaža avstrijskih vohunov v Belgradu — in najbrže tudi poslednja ne! Mi jim želimo še več takih blamaž, se vsaj morda ti idioti kdaj naučijo kaj delati in ne samo lenobo pasti in razne neumnosti uganjati. Dnevne vesti. Sestri Blažek — konfiscirani. Sestri R. in J. Blažek vzbujate sicer odkar je ena izmed nju postala mati, svetovno zanimanje, ampak do vrhunca svetovne slave ju je dvignil še le naš presramežljivi državni pravdnik,g. Trenz. On ju je namreč — kon-fisciral. Če nikdar, včeraj je mož — po našem utisu soditi — pokazal svojo osebno mržnjo do »Jutra*. O čudoviti telesni za-raslosti obeh sester so po izreku učenjakov obširno poročali vsi svetovni listi, največ seveda nemški dunajski listi, ki prihajajo tudi v naše kraje. Državnemu pravdniku na Dunaju niti na misel ni prišlo, da bi bil ta poročila — zadavil. Le naš g. Trenz, ki ima neko posebno vrsto bolezni. On hoče s svojimi eksotičnimi konfiskacijami vzbujati vseobčo pozornost nase ter s tem ustvariti izjemno mesto med vsemi državnimi pravdniki cele Avstrije, je sedaj na svoja stara leta postal tako sramežljiv, da je v slovenskem dnevniku zaplenil le 10 °/» istega, o čemur je kratko poprej e z 90 % pomnoženo vsebino čital in pustil pasirati v nemških listih. Hvala lepa, g. Trenz, tako smo se vsaj še bolje spoznali! Kako klerikalci „manlfestirajo“ pri procesijah? Poroča se nam: Da so vse procesije prirejene le za vnanji učinek ob-iasti rimske cerkve, to uče in so učili pošteni duhovniki. Da klerikalci »stebrov* rimske cerkve sami nič ne dajo za notranjo pobožnost ob takih prilikah, to so zopet pri nedeljski procesiji dokazali. Bili smo priča sledečega dogodka pri nedeljski procesiji. Mladi klerikalni praktikanti — večinoma deželnega odbora — so stali pri blagoslovu. Njih oči in misli pa niso bile obrnjene na Najsvetejše, ampak na deklice. Vlotrili so jih po vrsti od otroka do doraslih deklic. In so jih presojali: »Ta le je še otrok . . . Vidiš ona le, ta pa že ta, cmalo bo dobra . . .“ Dalje raje ne gremo. Okoli stoječe občinstvo se je z opravičenim studom zgražalo nad »stebri* rimske cerkve. Vfed njimi je bil tudi nek bivši — leme-natar. In s tem je dovolj povedano! V »Ljubljani* poka. Poroča se nam: V uskoškem društvu »Ljubljana* poka in sicer nevarno poka. Ni čuda, tak terorizem, kakor ga vganjajo posamezne »korifeje* v tem društvu. V sredo n. pr. je oblastni in silno domišljavi Štefe izdal okrožnico na vse člane s pozivom, da se morajo udele žiti procesije Telovega. Podpredsednik se je temu oblastnemu povelju uprl: izjavil je, da ako se to zgodi, bo dal zastavo konfis-cirat. Utemeljil je svoj nastop z razlogom, da Štefe ni upravičen do izdaje takih fer-manov, ampak da je to stvar odbora samega. Ko je Štefe moral uvideti, da »so mišljeniki* ne plešejo več, kakor bi jim on rad žvižgal, je ukrenil, da se je ob pol 7. zvečer sklicala odborova seja. Ker pa je dobro vedel, da je tudi blagajniku Dachsu začela smrdeti cela ta »Ljubljana* in bi znal pri seji kaj neljubega povedati,v ga k tej seji niti povabil ni. Prišel pa je Šturm, ki je svoje odborništvo odložil. Nadaljni uspehi te seje pa so z ozirom na udeležbo pri procesiji znani. Le glede sej tega društva bi bilo še to-le omeniti: Pri sejah prakticirajo poseben manever. Če vidijo, da jim utegne kak odbornik povedati kaj neprijetnega, oziroma jim podreti njihove načrte, pa dotično sejo kar anulirajo. A vzlic temu pa potem izvrše med seboj, kar so si namenili. Nekateri petelini so postali posebno dosledni. Ni jim več dovolj, da se mora vsak član zapisati z dušo in telesom v črno knjigo stranke, zdaj zahtevajo tudi, da se mora vsak član zavezati, da v gotovem času postane vsa njegova rodbina klerikalna. Uskoka Svetka so dosedaj pardo-nirali. Zdaj pa tudi od njega zahtevajo, da »spreobrne* svojega očeta, ravnatelja »Mestne hranilnice*. (Tega pač ni treba več spreobračati, je že sam dovelj klerikalen. Op. ured.) Svetku so namignili, da če tega v najkrajšem času ne doseže, zna zopet od-laziti, odkoder je prišel. Za prvo silo imajo namreč zanj že namestnika odbranega. — Sploh pa v društvu na vse strani vre in poka, dolgo ne more več trajati, ko bo nekaj počilo. Dr. Šušteršič je politike — sit in sicer v polnem pomenu te besede, ker mu njegova protinarodna politika polni žepe tako naglo, da bo kmalu najbogatejši Slovenec — ako je on sploh še Slovenec! Sedaj smo zvedeli iz popolnoma zanesljivega vira, da se ta demagog poteguje za to, da dobi glavno pravno zastopstvo nemškega viteškega reda, kar bi mu neslo malenkost nekih 80.000 K na leto in potem bi popolnoma pustil politiko in se posvetil samo uživanju zasluženega plačila za svojo protinarodno politiko, ki je Slovence dovedla do tega, da smo najbolj zatiran in zaničevan narod v Avstriji. Pa kaj to briga Šušteršiča in klerikalce sploh! Oni imajo od take politike svoje osebne koristi, oni si z izdajstvom narodnih koristi polnijo žepe, a da odvrnejo pozornost od svojega nepoštenega početja, kričijo vedno o nepoštenosti drugih. Dr. Šušteršič gotovo doseže svoj namen in postane glavni pravni zastopnik nemškega viteškega reda, a v stranki napravi mesto drugemu, ki dobi s časom v plačilo za »zasluge* tudi kako mastno sinekuro. To je »narodna* in »ljudska* politika naših do kosti pokvarjenih klerikalcev. Kdo je založil deficit za Benetke. Prejeli smo: V javnosti se zadnji čas mnogo ugiblje, kdo je pokril deficit izleta .Ljubljane* v Benetke. Pravega vira za sedaj ne bo še lahko zaslediti. Gotovo je le to: Znani podjetnik Lončarič je društvu izročil 10.000 K, in sicer: 4000 K v pokritje deficita v Benetke, ostalih 6000 K pa se ima shraniti za izlet v prihodnjem letu. Pa niso bili hvaležni in niso rekli hvala! ne vprašamo od kod in kako ta denar. Ampak, ker Lončariča poznajo, da iz lastnega nagiba ničesar ne da, pač pa da mož veliko zasluži pri deželnih podjetjh, so zahtevali od njega pojasnila, odkod nenadoma ta denar. On pa jih je kratko odslovil: »Denar je tukaj, drugo Vas nič ne briga.* Ker pa ima mož mnogo zavist-nikov, se je kmalu izcinila govorica, da je ta denar umetnim potom prišel iz blagajne deželnega fonda. Kdor bi se hotel o tem prepričati, bo moral natanko kontrolirati vse načrte in račune deželnih podjetij in račune »raznih upravnih* izdatkov. Mogoče, da bi se dalo tam še kaj drugega najti o vzornem gospodarstvu deželnega finančnega ministra. Dva bandita iz »Uniona* ušla. Sinoči se nam je poročalo, da sta se dva udeleženca znanega tolovajskega napada že z begom odtegnila roki pravice. Gg. Lav-ter in Trenz! Mi smo vaju opetovano opozorili na to morebitnost. Če se govorica izkaže kot resnična, to Vama zaračunimo na Vajino odgovornost! Tudi Bračič jo misli odkuriti. Dodatno se nam še poroča: Kakor vse kaže, jo misli tudi Bračič odkuriti za onima dvema, če ga ni že nocojšnja noč vzela. G. Trenz! Bračič je glavni krivec, Vaša odgovornost bo tem večja, če tudi ta uide zasluženi kazni. »Čukulada* med kravami. »Čuki* so v nedeljo v Št. Vidu pokazali svoje »poko-ljenje*. Take surovosti kakor so jih ti ljudje uganjali v Št. Vidu in ob vrnitvi na ljubljanskem kolodvoru, so zmožne kvečjem le še posurovele barabe. Iz Št. Vida nam je došlo o teh surovostih dvoje obširnejših poročil. Preveč časti bi bilo za take nočne ptiče, ako bi njih »junaške* čine naštevali po želji gg. dopisnikov. Omejimo se le na nekaj bolj nedolžnih zgledov katoliške vzgoje črne čukulade. Ko je na potu proti Št. Vidu neki kmet, ki je gnal svojo kravo »rdečko* proti Ljubljani, srečal tolpo Čukov, so se ti zadrli nad njim: »Umakni se na levo!* Kmet pa jo je zamahnil kar skozi vrste »čukov*, rekoč: »Kaj boste zijali, vsaj ste s kravo vred vsi skupaj rdeči*. Sreča jih neka družina na izletu čez Št. Vid. Mlajša hčerka jih od daleč m poznala, pa je vprašala očeta, ali so to »SokolJ* ali »Čuki*. Komaj so slišali besedo »Cuki“, so kakor zbesneli pali po deklici in da jih ni oče še pravočasno ustavil, bi se bili gotovo dejansko spozabili nad njo. — Pri telovadbi so se slišali izrazi, ki bi jih Trenz še preje pograbil, kakor je všeraj medicinsko razlago o sestrah Blažek. Pripravljeni so bili tudi za napad na »Sokola*. Neka babnica se je oborožila z neko tekočino, s katero sicer Krakovčani zelje polivajo. Napad je preprečilo le orožništvo, ki je pravočasno zasledilo katoliške namene »vojščakov* izpod Marijine zastave. Prav pa je bilo, da se je »čukulada* pokazala v svoji pravi luči. Zdaj so jih spoznali tudi ljudje, ki so doslej verovali v slepomišenje Čukov, vulgo čukulade. Odlikovana „Edinost“. Beležimo ve rojetno vest, da dobi tržaška »Edinost* radi reelne politike, ki jo posebno vneto zago- varja poslednje dni, povodom aretacij italijanskih »velelzdajnikov*, privilegij, da sme nositi na čelu lista dvoglavega orla, kot ga nosijo službeni listi. Urednik »Edinosti* bo pa še posebej odlikovan s tem, da bo imel pri t. zv. »cesarskih* mašah stati čisto blizu altarja, zraven samega policijskega ravnatelja. Zasluženo odlikovanje! Spomladanska razstava se v par dneh zaključi, zato se še enkrat opozarja vse one, ki še te razstave niso obiskali, da to store takoj! Razstava je bila splošno med sedanjimi skoro najboljše obiskana. Kakor je znano, je deželni odbor že nakupil več umotvorov, pričakuje se le še nakup od države in od našega slavnega občinskega sveta! — Glede zaspanosti pri nakupu od strani države se ne čudimo toliko, bolj se pa čudimo našemu občinskemu svetu, ki ima razstavo v središču svojega mesta — a se ne ganel Ob takih prilikah bi morala biti občina prva, ki bi s svojim vzgledom vspodbujala druge faktorje in posameznike k nakupu umotvorovl Ljudje, pamet! ^Za dr. Plojev volilni okraj na Spodnjem Štajerskem izhaja ponižen list »Sloga*, ki se šopiri kot napredno glasilo, v resnici je pa skozinskoz klerikalen, kakor je dokazal že preveliko-krat. Posebno v zadnji številki se njegovo klerikalstvo kaže v najjasnejši luči. List je prinesel listek, v katerem na dolgo in široko vabi svoje ljudi v Jeruzalem. Z naravnost blaznim fanatizmom oznanjuje, da je treba slovenskemu narodu zagotoviti vsaj košček Svete dežele, vsaj krpico te suknje gospodove! V Sveti deželi naj Iščemo Slovenci svojih tal, svoje narodne rešitve, tam bodi prihodnji naš dom, doma nam pa tujec grabi kos za kosom naše zemlje, kar se v omenjenem listku priznava. Torej v Jeruzalem pohitimo, kjer bomo navdušeno prepevali slovenske pesmice, pa bo rešena naša slovenska domovina. — Odkrito povemo, da nismo mislili, da imamo take zarukance med našimi posili-naprednjaki. Ljudje, pamet! Državni pogodbeni uradniki in nova službena pragmatika. V sredo, 25. L m. se je vršil napovedani shod deželnega društva drž. pogodb, uradnikov (oficijanti in pomočniki) v Trstu. Predsednik g. Franz je prečital došle brzojavke, ki so jih poslale razne skupine tovarišev iz Primorja, Kranjske, Dalmacije in glavnih mest države, katere so zborovalci burno pozdravili. Poročal je potem, da se drž. pogodb, uradniki vse države bojujejo za pravično stvar, da se namreč njih financijelno in socijalno stanje zboljša. Pričakovali so z gotovostjo, da jim nova službena pragmatika prinese zaželjeni cilj, ali to se ni zgodilo. V omenjenem vladnem načrtu službene pragmatike se državnih pogodb, uradnikov sploh ne omenja. Ti uradniki izvršujejo faktično povsem uradniške posle in so odgovorni za svoje poslovanje, so za to sramotno plačani. Ako se jih ne uvrsti v službeno prag-matiko, jih ne bo nikdo smatral uradnikom in ne bodo imeli torej niti moralnega zadoščenja. Sklicali so ta shod, da protestirajo proti zapostavljanju in vsprejmejo resolucijo, ki jo je poslati na poslansko zbornico. Tajnik g. Furlani je prečital resolucijo, v kateri se energično protestira proti izpustitvi pogodbenih uradnikov iz načrta službene pragmatike. Sklicujoč se na že predložene in nikoli uslišane zahteve regulaciji plač teh kategorij, se zahteva v prvi vrsti, da se pogodbenim uradnikom pripozna značaj uradnikov enak praktikantov, da se jih po 12 letnem službovanju uvrsti v XI. plačilni razred in da vlada razun službene pragmatike vpošteva tudi financijelno stanje ter vsled vedno večje draginje ustvari položaj, ki bo vreden njihovega dela, da bodo mogli živeti kakor ljudje in meščani. Po dolgotrajni debati, ki se je vnela med zborovalci, so soglasno vsprejeli resolucijo z malimi pripombami. Potem, ko se je predsednik zahvalil članom odseka za drž. uslužbence v državnem zboru in listom za podporo, je zaključil ta jako važni shod. Najdeno. Pri telovadbi Ženskega telovadnega društva se je našel v garderobi svilnat dežnik in palica. Dobi se pri slugi Sokola v Narodnem domu. Semenj za volno v Miškovcu. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da se bo letošnji semenj za volno v Miškovcu vršil dne 16. junija v skladiščih tamošnjega kreditnega zavoda. Radi državnozborskih volitev na Ogrskem je bil včeraj popoldne alarmiran ves 27. pešpolk in mora biti pripravljen vsak trenotek za odhod na Ogrsko. Mogoče doživimo ljubljančani vendarle srečo, da nas zapuste — saj za par dni naši ljubi Belgijci. Srečno pot. Surovost. Iz Mokronoga se nam poroča: Šolski otroci iz Vrha pri Mokronogu so na poti v šolo ujeli deklico šolarico, jo slekli, zvezali in uganjali ž njo nedostojne burke. Tu bi bila prilika za našo duhovščino, da bi vplivala na šolsko mladino, ne pa da se peča samo s politiko. HaIIeyev komet se je sinoči lepo videl. Dva krasna meteora sta se opazila sinoči; prvi ob 930, drugi ob 10' 15. Oba zapadno stran v bližini kometa. Vreme. Včeraj pop. krajevne nevihte po obmejnem delu Gorenjske. Izlile se niso, pričakovati je danes istih pojavov, izven Kranjske morda še občutnejših. Prihodnje dni: vremenska sprememba z vetrovi. Društvene vesti. Markacijski odsek »Slov. planinskega društva" vabi člane na sestanek dne 2. junija t. 1. ob 8. zvečer v „Narodnem domu“. Sokolska Župa Ljubljana I. priredi v nedeljo, dne 12. rožnika 1910. svoj prvi zlet v Ljubljani na Ledini pri »Sokolu I.‘ z obširnim in zanimivim vsporedom. Na to prireditev usoja si župno predsedstvo že danes opozarjati širšo javnost zlasti še bratsko članstvo in se priporoča za obilni poset. Podrobneje o prireditvi še poročamo. Na zdar! Zagoneten slučaj zastrupljenja. (Dalje.) Pri dr. Schusterju. Drugi dan po zaslišanju sem šla k dr. Schusterju na dom. Povedala sem mu, da je zadnja preiskava slabo učinkovala na moje zdravje. Dr. Schuster mi je rekel: »Vsaj sem videl, da ste bili vsa mrtva včeraj.- Ob zaključku vizite mi je še pripomnil: „Zdaj bomo mi pisali". S tem je najbrže mislil na sestavo novega sodno-zdravniškega izpričevala. Mnenje sodnih izvedencev. Kako se je sestavilo to izpričevalo, ne vem, ker ga nisem dobila na vpogled. Zvedela pa sem iz drugega vira, da sta sodna zdravnika v izpričevalu med drugim tudi tole zapisala: „Es ist unglaub-wiird i g, dafi sie Nadelstiche erhalten hatte ohnezu erwachen. Wahrscheinlich hat sie sich dieselben s e 1 b s t zugefUgt. (Neverjetno je, da bi bila dobila vbodljaje z šivanko, ne da bi se bila zbudila. Najbrže si jih je prizadela sama.) Preiskava zopet ustavljena. Z nestrpnostjo sem pričakovala, kaj bodo sedaj sklenili. Ker le ni bilo mesec dni ničesar, sem se sama zglasila pri preiskovalnem sodniku dr. Kaiserju. Vprašala sem ga, kaj je s to stvarjo. Povedal mi je, da je državno pravdništvo zopet ustavilo ves tek preiskave. Na moje vprašanje, da jaz nisem bila prav nič obveščena o tem, mi odgovori, da je to stvar državnega pravdnika. (Značilno za točnost naših oblasti napram revežem je, da včasih radi pozabijo na nje. V tem slučaju n. pr. je bila preiskava ustavljena že 2. avgusta, a sklep je datiran šele od 23. o k t o b r a in tudi šele, ker se je stranka med tem obrnila na justično ministrstvo. Op. ured.). Na justično ministrstvo. Kaj mi je drugega preostalo, obrnila sem se do zadnje inštance, na katero sem še zaupala. Izposlovala sem si zdravniško spričevalo (dr. Stojčevo) ter ono »znamenito- izjavo za 1000 K odškodnine in napravila sem vlogo na justično ministrstvo. V tej vlogi sem vse dogodke obrazložila, omenila tudi razmerja očeta z hčerami i. ?• Prosila sem, da naj se od te strani potrebno ukrene. Pa sem zaman čakala na tn7flfWno m je bilo Sarajevo, 30. maja. Nadškofijska palača je izredno bogato okrašena. V sredi se blesti napis: »Živio Fran Josip, hrvatski kralj !“ Mostar, 30. maja. Mestni svet je v današnji občinski seji demonstrativno sklenil, da se o priliki poseta cesarja Frana Josipa dekorirajo hiše samo z bosanskimi zastavami in da se ne prepusti nobenih avstrijskih ali ogrskih zastav, marveč samo bosanske deželne in hrvatske ter srbske narodne zastave. Sarajevo, 30. maja. Stolno mesto Sarajevo si je nadelo svečanostno obleko. Svečanostno oblečene množice se zbirajo pred kolodvorom k sprejemu. Opoldne je že počivalo vse delo. Vsi listi, tudi srbski pozdravljaio kraljev prihod. Po celem mestu plapolajo deželne bosanske, hrvatske in srbske narodne zastave, semtertja tudi avstrijske črno-žolte. Ogrska zastava plapola samo iz poslopja deželne vlade. Poleg tega je zapaziti ogrske zastave samo še na treh zasebnih hišah, v katerih stanujejo ogrski državljani. Župan je odredil, da se naj okrasi konak samo s cesarskimi in hrvat-skimi ter srbskimi narodnimi zastavami. Sarajevo, 30. maja. V srbski cerkvi, katero obišče cesar, je nad klečnikom prirejena avstrijska cesarska krona. Srbi so izjavili, da ne marajo tudi ogrske kraljeve krone, ker sploh Madjarov ne marajo. Sarajevo, 30. maja. Dvorni vlak z vladarjem je dospel semkaj ob 3. uri popoldne. Med velikanskimi ovacijami se je vladar odpeljal v konak. Carigrad, 30. maja. Turško časopisje se bavi o priliki potovanja avstrijskega cesarja po Bosni podrobno z bosanskim vprašanjem in posveča temu potovanju posebne članke. Navaja se, da se ne menijo za preteklost Bosne, marveč da gledajo le v bodočnost. Ako bo v prihodnjosti avstrijska politika v Bosni ugodna za Turke, se bodo vedeli tej prilagoditi, drugače seveda lahko nastanejo še resna nasprotstva. Končni izid volitev v bosanski deželni zbor. Sarajevo, 30. maja. Po rezultatih, ki so se objavili glede včerajšne volitve v prvem razredu, namreč v mohamedanskem veloposestvu, so zmagali z veliko večino kandidatje narodne organizacije proti kandidatom samostojne stranke. S tem so dokončane volitve v deželni zbor bosanski, ki so se vršile po celi deželi prav mirno. Do končne odločitve pride edino še pri nekaterih ožjih volitvah. Kretsko vprašanje. Carigrad, 30. maja. Del časopisja izraža svojo nezadovoljnost radi francosko-angleškega sporazuma in protestira proti temu, da bi se komisarjem na Kreti zopet imenoval Zaimis ali kak drug Grk. Velesile bi delale Turkom krivico, ako bi hotele kretskim komisarjem postaviti zopet Grka in ne bi vpoštevale želja Turkov. Zopetno imenovanje Zaimisa komisarjem na Kreti bi imelo slabe posledice in bi smatrali Turki to za casus belli proti Grški, kajti potem bi jim res ne preostajalo drugega, kakor da zgrabijo za orožje. Carigrad, 30. maja. Javno mnenje se vedno huje obrača proti imenovanju Zaimisa ali kakega drugega Helena komisarjem na Kreti. Od signatarnih velesil manjka še vedno pritrditev ruske vlade. Nova razsodba v pravdi bivšega turškega sultana. Berlin, 30. maja. »Lokalanzeiger-poroča, da je razveljavilo višje sodišče v zadevi prejšnega turškega sultana proti državni banki radi izročitve deponiranih 16 miljonov mark razsodbo prvega sodišča. Italijanski zunanji minister v Berlinu. Berlin, 30. maja. Italijanskega zunanjega ministra San Giuliano in njegovega kabinetnega šefa grofa Sforza je sprejel včeraj nemški cesar v kraljevi palači. Po sprejemu je cesar dalj časa konferiral z ministrom samim. Zdravstveno stanje nemškega cesarja. Berlin, 30. maja. Cesar se počuti precej dobro in je njegovo zdravstveno stanje zadovoljivo. Sicer je cesar res odpovedal udeležbo pri pomladanski paradi in *e t ‘ ??* udeležil slavnostnega obeda na cast italijanskemu zunanjemu ministru, ven-ar pa je včeraj lahko osebno sprejel italijanskega zunanjega ministra San Giuliano. a 3^. maja. Cesar je sprejel danes dopoldne semkaj došlo belgijsko kraljevo dvojico v kraljevi palači. Koloman Mikszath *j*. Budi m p e š t a, 30. maja. Cesar Fran Josip je pustil brzojavno izraziti svoje sožalje vdovi in rodbini umrlega pisatelja Mikszatha. Budimpešta, 30. maja. Avstrijski ministrski predsednik baron Bienerth je obiskal včeraj ministrskega predsednika grofa Khuen-Hedervaryja in mu izrekel svoje sožalje nad smrtjo pisatelja Mikszatha. Mali oglasi. Beseda 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe 4 tIb. — Najmahjši znesek 50 tIh. — Za informacije se plača 10 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko. Zaključek malih oglasov ob 6. ari crečer. Izvrsten brinjevec ima L. Šebenik t Spodnji ŠlSkl. Kupi se pult (za trgovino). Ponudbe na gostilno Mrak, Selenburgova ulica 6. 42/2—1 Želim pismene korespondence z mlado gospico iz tržaške okolice, goriške ali gorenjske v svrho znanja. Eventuelne dopise na: »Narodna bodočnost* poštno ležeče, Zagorje ob Savi. 43/3—1 Dobro ldoča gostilna s trgovino in nekaj posestva v dobrem stanju se takoj proda radi preselitve. Kdor noče zamuditi lepe prilike naj pride k Ivanu Levičarju v Krmelju št. 30 na Dolenjskem. 29/6—4 Sprejmeta se dra vajenca z dobro šolsko izobrazbo in poštenih hiš v Slovensko trgovino v Kočevju, katera kupčuje z manufakturnim, špecerijskim, galanterijskim, kolonijalnim blagom, železnino in deželnimi pridelki. .Trgovina* Kočevska posojilnica v Kočevju. « ^ 33/5—4 Platneni modni kostumi za dame ter platneue obleke za gospode od 10 K naprej v »Angleškem skladišču oblek Ljubljana, Mestni trg 5. — O. Ber-natovič. 29/5—2 Izjava. Stopam v »Narodno delavsko organizacijo*4. Vladimir Levstik. 10,_5 Pran Krapeš. Franjo Parkelj lastnik reklamnega in pla-katerskega podjetja. Snažen j e stanovanj in oken j. Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela in po točno zmernih cenah. Spretnega sprejme takoj dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 26. 3 Vsak dan svež Q v kavarni, slaščičarni in pekarni J. Zalaznik Stari trg štev. 21. 40_2< k a Triumf kuharske umetnosti! Kri! daje samo dr. pl. Trnk<5czy-ja —' sladni čaj, imenovan „Sla-]V[qA I d i n “! Dobi se pri vsakem trgovcu, zavojček % kg t 50 Zdravie! vinarJev- Zav°j p° p°šti » v glavni zalogi lekarne 50°|o prihranka! pl-J”b^fv Najboljši zajtrk! narjev, katere se pošlje v znamkah. Milko Krapeš Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3 priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrše. Cvetlični salon AKTOM BAJEC Pod trančo štev. 2 poleg čevljarskega mostu • izdeluje šopke, vence in trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne. Model 1Q10. Edino zastopstvo znamke ETcit5 Kinta je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti. Zaloga Puch- koles. Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles. - Točna, solidna in cena izvršitev. - K. ČAMERN1K, Ljubljana Dunajska cesta štev. 9. ,Slov. filharmonije* so vsak dan do 15. septembra v hotelu Tivoli ob delavnikih ob 3. pop. in' 7. zvečer, ob nedeljah in praznikih ob ‘MO. dop. ob 3. pop. in ob 7. zvečer. Vstop prost. TEODOR KORI poprej HENRIK KORN pokrivalec streli in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater strelovodov LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 in 10 Podružnica: Stari trg 9. Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z nsliest - cementnim Skriljam (Eternit) patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lekno - cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno In ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Vse inserate, oznanila, izjave, poslana L t. d. sprejema Inseratni biro „JUTRA“. in „Prva anončna pisarna", Levstikova ul. 2. Govorilne ure ob delavnikih od 9.—12. ure dopoldne in od 3.—6. popoldne n „ nedeljah „ 10.—12. „ „ „ „ 4.-5. n n praznikih ,, 9. 12. „ „ „ „ 4.-6. » Pisma in naročila se pošilja na: Inseratni biro „JUTRA“. Za odgovor se priloži znamko! 99 99 c/* ■. c; - cy t, \ C/.• ED. 8MARDA potovalna pisarna t Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18. Samo 6 dni^ ^ro^aja origiDalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske * linije čez Havre v New-York in nazaj. Oglejte si največjo zalogo poU edeliklh stroj ev, slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki FR. STUPICA v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figablrta*. Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge :: v železnino spadajoče predmete. :: E Diplomirani krojač Anton Presker v Ljubljani, Sv. Petra c. 14 priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/5210 Klavirje in harmonije prvovrstnih tvornic izposoja in prodaja najceneje učitelj »Glasb. Matice* in zapriseženi strokovnjak Alfonz Breznik v Ljubljani, Gradišče št. 11 (poleg restavracije pri »Kroni"). Prevzema vsakovrstna popravila in uglaševanja ceno. Ljubljana, Florijanska ulica 33. Gostilna pri ,DACHSU‘ Najboljša pristna dolenjska, istrska in štajerska vina ter vedno sveže pivo. Dobra domača kuhinja. — Točna postrežba. 13-2 Zmerne cene. Za obilni obisk se priporoča Rudolf in Minka Kovač. Ali že imate nove koračnice? 3s=L so Izšle T7- zalogi R. DRISCHELJ-a v LJUBLJANI Parma: Legijoziarji; \ , Parma: IMUadi. Trojalci; j Kdor pošlje 5 kron naprej, Jalrl: USTašim rojalcozn; > dobi vseh pet koračnic pošt-Talrl: Pozdiav z ZDolezijelse; i nine prosto. Talci: Pozdrav z Bleda. J Naj večja zaloga najfinejših barv in potrebščin za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: Dusseldorfske oljnate tave v pušicah za umetnike in študijsko slikanje. Hoiodamove patentovane akvarelne barve za šolo in v pušicah za študije. Pastelne barve (stogle) pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah. Tempera barve 14/87 za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti. Eimeži, olja m retuše za slikarstvo = Slikarsko platno Zahtevajte cenik. z oljnatim in krednim temeljem. Zahtevajte cenik. Vzorci za sobne slikarje vedno najnorejše na razpolago priporoča \f\r\M TTo n ntmoTiTi Prva kanska tovarna oljnatih barv, AG.0II Ud lip ulilailll, Arnežev, lakov in steklarskega klej a. m Več predmetov k k n i r t o 11 50 ceneje oblek Anglešk skladišču O Mestnem Ljubljani Ustanovljena leta 1831. Največja zavarovalnica avstrcogrske državo ™ C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. - Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron. Ustanovljena leta 1831. Delniška glavnica: K 3,000.000. 301—46 Rezervni fond: K 400.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica štev. 2. .................. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. zsssssssssssss^ Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4Vlo. Sprejema prijave za subskripcijo delnic „Ljubljanske kreditne banke44 IV. izdaje: za delničarje a K 420’—, za nedelničarje k K 445*— do dne 31. maja 1910.