tetoUV_P'"««"« *	y Ljub,jani) „ peleki dne 16 aprj|a m	^ „6a	Cena |5Q D|n
Naročnina mesečno	^^ m^m A.	__	_ ^^^^^^^	Ček. račun: Ljub-
ssr-rtts m m mm J mf^f M
inozemstvo 12PPin ^	VB	H ^^ ^Hf	M	JH
je v ^^FJL^	ffl^^ JL^ #	ML-* ^^^^ Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi ul.6/UI	"	"	^^^	^	W ^^^^^^	M	jeva ulica štev. (,
Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93. 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
Določila
o najnižjih delavskih plačah
Važen prispevek sedanje vlade k ureditvi socijalnega življenja v državi
Franco in Baski
Žo nekaj tednov se govori o ofenzivi generala Mole v deželi Baskov, ki ima za cilj velika in važna mesta, kakor so Durango, Eibar, Bilbao, ki tvorijo središče železne in vojne industrije v Španiji in ki so bogata na bankarstvu ter mnogih naravnih lepotah. Ako bi nacionalisti zasedli Bilbao, bi bila vsa dežela Baskov v njihovih rokah.
Ali bi torej Baski ne storili prav, da premene svoje dosedanje zadržanje in da se morda celo podajo? To je tudi račun, ki ga dela generalni štab v Salamanci. Nacionalistična letala so po celi ba-skiški deželi natrosila letakov s pozivom: »Kdor ni ni nikogar ubil in kdor se poda, bo njegovo življenje rešeno in njegovo imetje ostalo nedotaknjeno.« Ne gre tukaj za navaden moralni manever, ki ima namen omajati odpor vojaškega nasprotnika. Kajti med vojaškim poveljstvom nacionalistov in med voditelji Baskov, ki jih vodi Aguirre, je že prišlo do medsebojnega stika. Zaradi pogajanj, ki se vodijo, so tudi bili ustavljeni boji na biskajski fronti, ki pomenjajo morda bližnji pričetek konca vojske. Na tisoče človeških življenj bi bilo tako prihranjenih.
Nacionalisti niso zamolčali, da je od početka vojne bila njihova najtežja prevara v tem, ker so videli baskiške nacionaliste, ki so izvrstni katoličani, da so ee postavili ob stran marksistov in brezbožnih komunistov. — Bilo bi naravno, tako se je zdelo, da se bodo Baski pridružili tistim, ki v Španiji branijo vero, družino in red. Toda klic po svobodi in neodvisnosti, po lastnem političnem življenju in samoupravi, katero jim je obljubila ljudska fronta, je bil oči vid no močnejši.
Nekateri mislijo, da se bo Aguirre pogodil, kajti srce baskiške dežele je danes na tem, da ga bo uničila vojna furija. Tudi zgled Iruna je vedel do tega, da je bil izpraznjen in brez boja izročen St. Sebastian. Ali se bo isto zgodilo z Bilbauom? Baski verjetno ne bi prizanesli svojemu sedanjemu voditelju zaradi nepopustljivosti, ki bi jih stala uničenje njihovega najlepšega in najbogatejšega mesta. Toda še manj bi mu odpustili, ko bi brezpogojno kapituliral in z eno potezo izbrisal vse njihove sanje in obljube o politični in gospodarski avtonomiji. Zato je več kot jasno, da se Baski no bodo podali brez gotovih garancij za svoje samoupravno življenje.
Ali bo Franco mogel ustreči željam Baskov? Njegova zamisel nove Španije je unitaristična, nacionalna, španska. Patriotizem njegovih pristašev mu ne bi odpustil tvorbe avtonomnih narodnih teles, kajti tako oni pravijo: baš katalonski separatizem je izvor vse nesreče, ki je prišla nad Španijo. Seveda je ta trditev po našem mišljenju popolnoma zgrešena, kajti katalonski avtonomizem je bolj posledica, kakor pa vzrok razrvanih političnih razmer v Španiji. Toda zelo verjetno je, da Franco ne bo hotel razočarati svojih najbolj navdušenih pristašev, posebno ne Navarcev, ki ee bore največ tudi zato, da njihova dežela ne bo po kaki samostojni deželi Baskov odrezana od morja. Vprašanje je torej, ali bo Franco znal najti pameten kompromis, ki bi mogel bistveno zadovoljiti avtonomijo Baskov in ki ne bi odbil od njega njegovih dosedanjih prijateljev.
V zgodovini imamo že primer, ki bi utegnil služiti Francu kot zgled in svarilo. Mislimo na usodo ruskega belega generala Denikina. Zbral je svojo armado na Krimu, toda od njegovih nasprotnikov boljševikov ga je ločila Ukrajina. Demokratična ukrajinska republika je ponudila svojo zvezo in svojo pomoč temu ruskemu nacionalistu. Toda Denikin je mislil, da je njegova naloga, da vpostavi nekdanje rusko carstvo v vsej njegovi enotnosti in teritorijalni nedotakljivosti. Z Ukrajinci, ki so hoteli biti njegovi zavezniki, je postopal kakor z uporniki in je svoje vojaške sile izčrpal proti njim, ki bi inogli biti njegovi zavezniki. Ko je končno vendarle prekoračil Ukrajino, je bil vojaško preveč oslabljen, da bi mogel poraziti boljševike. Tako je njegova akcija le pomagala do zmagoslavja Ijeni-nizmu. Malo pozneje je tudi Ukrajina zgubila svojo samostojnost v prid rdeče Moskve, general Denikin pa je svojo pogrešeno politiko plačal s porazom in smrtjo.
Tudi sedanji položaj v Španiji ni brez neke analogije z Rusijo v 1. 1919. Franco je brez dvoma mnogo močnejši kakor pa je bil Denikin. Toda, kakor slednji, ima tudi on opraviti z nepopustljivo voljo Baskov in Kataloncev, ki hočejo narodno svobodo. Ali ni v nevarnosti, da bo v borbi z. boljševizmom zmanjkalo potrebne vojskine čilosti. Gotovo je Franco dovolj močan, da zruši Baske, toda ali bo imel potem še dovolj sil, da zavzame tudi Madrid, Valencijo in Barcelono? Med tem pa je gotovo, da bi svoboščine, ki bi jih dovolil Baskom, našle najboljši odmev tudi v Kataloniji. Verjetno je, da bi Katalonija, ako bi imela gotovost, da bo tnogla obdržati svojo samoupravo, takoj zapustila ljudsko fronto in napravila sporazum z Burgosom. Ta hip bi bila boljševiška stvar v Španiji tudi že izgubljena.
Toda vprašanje je, ali je general Franco toliko uvideven, ali bolje, toliko svoboden, da bi to mogel 6toriti.
Dunajska vremenska napoved: Padavine bodo
prenehale, razjasnitev, sicer nestanovitno.
Zagrebška vremenska napoved: Nestalno, deževno in spremenljivo.
Belgrad, 15. aprila. AA. V zvezi z uveljavitvijo uredbe o določevanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, pomirjevanju in arbitraži, dne 15. aprila 1937, je minister za socialno politiko in narodno zdravje izdal navodila za izvedbo te uredbe za čas, dokler se ne predpišejo minimalne mezde za posamezne gospodarske veje.
Nekvalificirani delavci
Najmanjše mezde nekvalificiranih delavcev, nad 18 let starih, ne morejo znašati na ozemlju kraljevine Jugoslavije v vseh v členu 32 naštetih podjetjih in pa v mestih z nad 5000 prebivalci manj kot dva dinarja za delovno uro. Za nekvalificirane delavce, nad 18 let stare, ne more znašati najmanjša mezda na ozemlju kraljevine Jugoslavije, če so zaposleni v obrti in trgovini, v krajih z manj ko 5000 delavci, manj kot 1 din za delovno uro, in sicer za delovni čas, ki je za dotično podjetje predpisan.
Najmanjša mezda nekvalificiranega delavstva iz pod 18 let starega, ki je zaposleno v podjetjih in krajih, navedenih v točki 1 teh navodil, ne more znašati manj kot 1.50 din za delovno uro.
V	podjetjih, ki jih navaja točka 2 teh navodil, najmanjša mezda ne more znašati manj kot 1.35 din, in sicer za delovni čas, ki ga predpisuje zakon o zaščiti delavcev in uredba o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratov in o delovnem času pomožnega osebja od 19. junija 1929.
V	kolikor bi bile mezde pravkar navedenih kategorij delavcev slabše od mezd v točki 1, 2 in 3 teh navodil, bodisi, da so določene z individualnimi ali kolektivnimi pogodbami, ne veljajo.
Minimalne mezde, ki jih je ban (upravnik mesta Belgrada) predpisal za posamezne gospodarske veje s posebnimi naredbami, bodo veljale kot prvič določene minimalne mezde za dotične gospodarske veje in stopijo v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«, oziroma vuradnih listih banskih uprav. Kadar določi ban (upravnik mesta Belgrada) s svojo naredbo minimalno mezdo za posamezno gospodarsko vejo na podlagi temeljne mezde po točkah 1, 2 in 3, tedaj sme določiti to mezdo za nekvalificirane delavce v starosti nad 18 let in v krajih z nad 5000 prebivalci v mejah od 10% pod in 50% nad temeljno mezdo. To pomeni za 8 urni delovni čas v mejah od 14.40—24 din dnevno, ozir. za 9 urni delovni čas v mejah od 16.20—-27 din dnevno, ozir. za 10 urni delovni čas v mejah od 18—30 din dnevno.
Kadar ban predpiše z lastno naredbo minimalne mezde za posamezne gospodarske veje v krajih do 5000 prebivalcev, tedaj sme določiti te mezde za nekvalificirano delavstvo, staro nad 18 let v obrti in trgovini tako, da ne sme znašati manj kot 00% minimalne mezde, določene s točko 7 teh navodil. To pomeni za 8 urni delovni čas v mejah od 12.95—-21.60 din, ozir. za 9 urni delovni čas v mejah od 14.58—24.30 din, ozir. za 10 urni delovni čas v mejah od 16.20—27 din dnevno.
Minimalna mezda nekvalificiranega delavstva pod 18 leti starosti ne sme znašati v krajih z nad 5000 prebivalci manj ko 75% v teh navodilih določene minimalne mezde. To pomeni za 8 urni delovni čas v mejah od 10.80—18 din, ozir. za 9 urni delovni čas v mejah odl2.15—20. 25 din, ozir. za 10 urni delovni čas v mejah od 13.50—22.50 din.
Minimalna mezda nekvalificiranega delavstva do 18 leta ne sme biti v krajih do 5000 prebivalcev manjša kot 75% gori navedenih minimalnih mezd. To pomeni za 8 urni delovni čas od 9.72—16.20 din, ozir. za 9 urni delovni čas od 10.93—18.22 din in za 10 urni delovni čas od 12.15—20.25 din dnevno.
Delavčev zaslužek, ki dela v akordu, ne sme biti manjši od temeljne minimalne mezde, ki je določena za posameino uro po teh navodilih, delovni čas pa dovoljen v dotični stroki.
Minimalne mezde po teh navodilih ne veljajo tam, kjer so z minimalnimi ali individualnimi pogodbami določene mezde za delavce in nameščence ugodnejše,
Kvalificiram delavci
Kvalificirani delavci industrijskih podjetij so po tej uredbi:
a)	delavci s strokovno pripravo v smislu obrtnega zakona, ki jo zahteva delo, pri katerem je zaposlen;
b)	delavec brez strokovne priprave v smislu obrtnega zakona, ki jo pa zahteva delo in delavec, ki izvršuje delo, katero zahteva posebno učenje in daljšo prakso;
Zagreli, 15. apr. AA. Danes ob 11 je policijska uprava v Zagrebu dala časnikarjem tole pismeno sporočilo:
Sporočilo policijske uprave o študentovskih spopadih in dogodkih dne 14. aprila t. I. v Zagrebu. 14. aprila t. I. je prišlo med več skupinami vseuči-liških dijakov do prerekanja, ki se je spremenilo v medsebojni pretep, kjer so študentje rabili lesene palice in nože. Pri tem pretepu so dobili nevarnejše rane študentje: Boras Franjo, študent nrava. rojen leta 1912 v Vitici. srez ljubuški: Markus Abinun, študent medicine, rojen leta 1915 v Gračanlci. srez Sarajevo; Ljubičič Krsto, študent prava, rojen leta 1915 v Arbanasih pri Zadru; la je zaradi dobljenih ran umrl. Ugotovilo se je tudi, dn je pokojnega študenta Ljubičiča Krsta pri prihodu v dijaški doni napadlo 6 do 7 študentov, ki so ga preganjali po
c) delavec, ki ga delodajalec priznava za kvalificiranega delavca.
V	spornih primerih, ali je delavec kvalificiran in ali je treba podjet)e smatrati za industrijsko v smislu te uredbe, odloča ban (upravnik mesta Belgrada) po zaslišanju inšpektorja dela.
Mezde, ki bi bile z uveljavitvijo teh navodil za kvalificirane in nekvalificirane delavce ugodnejše od navedenih mezd, ostanejo v veljavi vse dotlej, dokler se ne predpišejo minimalne mezde za posamezne gospodarske meje po točkah teh navodil.
Pri določevanju minimalnih mezd te uredbe je b^rr dolžan upoštevati načelo »Enaka nagrada za enako delo« in ga izvesti brez razlike na spol za poslednjega delavca.
Preden pristopi k določanju minimalnih mezd v smislu te uredbe, je dolžan ban (upravnik mesta Belgrada) izvesti anketo in upoštevati gospodarske in socialne razmere svojega področja, mezde, ki jih trajno plačujejo v dotičnih, oziroma sorodnih strokah ali v posameznih skupinah strok na njegovem, oziroma na sosednjem področju. Zlasti pa mora upoštevati življenske stroške in minimalne potrebe delavčeve eksistence in njegove rodbine ter proizvajalne stroške na njegovem, oziroma na sosednjem področju.
Gradbene, oziroma druge nadrejene oblasti morajo po tej uredbi določiti za vsako konkretno delo minimalne mezde nekvalificiranega delavstva, zaposlenega pri gradbenih delih in pravočasno izpolniti njihove splošne pogoie.
V	banovinah (področje mesta Belgrada), v katerih se predpišejo mezde v smislu teh navodil, naj bodo minimalne mezde približno v skladu s predpisanimi mezdami in ne smejo biti manjše od temeljnih mezd po teh navodilih
Nadzorni organi so v smislu te uredbe dolžni paziti na to, da se v podjetjih strogo izvajajo izdani predpisi.
Posebna navodila
V	podjetjih z angleško soboto in s polnim 48 urnim delom na teden, je treba vse delovne ure plačati po določenih minimalnih mezdah za uro tako, da se vse tedensko delo more normalno opraviti z 9 urami na dan radi izvedbe angleške sobote.
Zaslužek delavcev, ki dobe mesečno, oziroma
Tržič, 15. aprila.
Danes dopoldne je Tržič sprejel zadnjo žrtev tragedije velikonočnega ponedeljka, Plajbesa Vilija.
Včeraj zvečer po 6 se je domačim reševalcem pod vodstvom g. Golmajerja, ki so odšli pori Storžič že v ponedeljek, po trudapolnein delu posrečilo dobiti še zadnjega ponesrečenca, Plajbesa Vilija. — Našli so ca prav na spodnjem koncu plazu, še kak meter nižje od Šarabona. Ležal je z glavo naprej,
London, 15. aprila, c Danes je bilo na seji pododbora za nevmešavanje sprejeto, da se začne kontrola okoli Španije izvajati dne 1!). aprila opolnoči. Načrt za kontrolo je bil izdelan na seji, ki je trajala nepretrgoma tri dni. Vprašanje, ki naj prouči, kako bi se vrnili prostovoljci iz Španije domov, je bilo predano posebnemu odboru.
Malo pred polnočjo je poslanska zbornica s 345:130 glasovi zavrnila predlog nezaupnice vladi v zvezi z njeno politiko o blokadi baskovske obale. Nobenega dvoma ni. da vlada dela tukaj v spo-
dvorišču študentovskega doma med klici: »Primite komunista!« ter so ga na hodniku paviljona štev. 5, kamor je pribežal pred njimi, oklali z noži. Ranjen je tudi Kvič Bogdan, igralec, rojen leta 1912 v Zagrebu, ki je slučajno zašel med pretepajoče se študente.
Zaradi teh dogodkov so aretirani: Ma-tijevič Mirko, študent filozofije, rojen leta 1910 v Mokrem, srez Mostar: Pajtler Jože, študent filozofije, rojen leta 1908 v Cerniku. srez Nova Gradiška: Nevi-st i č Josip, študent prava, rojen lota 1913 v Tvini. srez Livno. ki se je sam prijavil in priznal, da jc sodeloval pri pretepu in da- je pokojnega študenta Ljubičiča udaril r. nožem; Knstclau Slavko, rojen leta 1915 V Privtnki pri Zndru. pristojen v ftibenik, študent veter. — Preiskava se nadaljuje in 60 zasledujejo še ostali udeleženci.
letno plačo, se določi po delovnem času 25 dni v mesecu, oziroma 300 delovnih dni v letu.
Pri določevanju osnovnih, oziroma minimalnih mezd tam, kjer se ne prejemajo v blagu, je dolžan ban (upravnik mesta Belgrada) določiti ekvivalent v denarju po zaslišanju delavske in delodajalske zbornice.
Kot prizadete stranke, ki se lahko obrnejo na bana (upravnika mesta Belgrada), da določi minimalne me^de za nekvalificirano delavstvo v eni izmed gospodarskih vej na njegovem področju, je smatrati:
a)	s strani delavcev: 1. sindikalno organizacijo delavstva dotične gospodarske veje, ki se je pristojnost in delokrog ujema s področjem dotične banovine v smislu, od oblasti potrjenih pravil; 2. pristojna delavska zbornica;
b)	od strani delodajalcev: 1. prosta organizacija delodajalcev za dotično gospodarsko vejo, ki se ji pristojnost in delokrog ujema s področjem dotične banovine na podlagi od oblasti potrjenih pravil; 2. prisilno združenje delodajalcev za dotično gospodarsko vejo, ki se mu pristojnost in delokrog ujema s področjem dotične banovine; 3. pristojna delodajalska zbornica.
Ban (uprava mesta Belgrada) bo proučil upravičenost te zahteve, bodisi da prihaja od organizacije ene ali druge prizadete stranke, ali pa od več strank.
Koristno in priporočljivo je, da zasliši ban po možnosti pred določitvijo minimalnih mezd pristojne delavske in delodajalske zbornice.
Dokler se ne predpiše uredba v smislu § 267 obrtnega zakona glede na odškodnino za delo vajencev, veljajo določbe posameznih vajenskih pogodb, če pa teh ni, je dolžan določiti višino odškodnine za vajence ban (uprava mesta Belgrada) po zaslišanju pristojne delodajalske in delavske zbornice. —
Gradbene, oziroma druge nadzorne oblasti morajo v smislu točke 20 splošnih navodil pri pregledu licitacijskih pogojev določiti, kakšna dela se lahke oddajo v akord.
Nadzorni organi so dolžni nadzirati podjetja, ali izvaiajo zanje predpisane odredbe.
Ta navodila stopijo v veljavo z dne razglasitve v Službenih novinah in veljajo dotlej, dokler se ne izpremene ali izpopolnijo z drugimi navodili.
na nogah pa ni imel nobene smučke več in tudi palici je med drvenjem plazu izgubil. Nad njim je bilo sedaj še kaka 2 snega, če pa vpoštevamo, da ga je že precej vzelo solnce in razjedel dež, lahko rečemo, da je bil takoj po nesreči kake 4 m globoko v snegu.
Pogreb bo jutri ob pol 6 zvečer.
V tolažbo nam je, da so sedaj najdena vsa trupla, da ne bo Vili sameval sam v snegu, pač pa se bo preselil k svojim tovarišem na naše pokopališče.
razumu z angleško admiraliteto, ki je opozorila na neizbežen spor, če bi se angleške trgovske ladje poslale v cono baskovskih voda. Pred prehodom na glasovanje je govoril zunanji minister Eden, ki je poudaril, da je vlada prepričana, da takšna rešitev edina daje možnost, da se španski spor ne razširi v splošni mednarodni požar.
Čudne vesti
Pariz. 15. aprila, c. Današnji večerniki pišejo obširno o tem, kako bi se naj zaključila španska državljanska vojna. Vsi listi pišejo, da bi bilo najbolje, če bi se velesile s porazu mele in jiosegle v španski spor Nekateri listi že vedo povedati, da je prišlo v tem oziru do nekega sporazuma med vladami v Londonu, Parizu, Rimu in Moskvi. Po tem načrtu bi se naj španska državljanska vojna zaključila nekako takole:
V Španiji hi zavladala nekakšna vojaška diktatura z generalom Miajo na čelu. V tej vladi no hi smel biti osebno zastopan niti Franco, niti Oa-hallrro. Ta vlada bi bila volilna in hi izvedla novo volitve na podlagi republikanske ustave.
London, 15. aprila, b. Diplomatski sotrudnik »l>aily Telegrajiha« poioča, da je skupina nevtralnih španskih [»olitikov ki se mudi v inozemstvu, izdelala načrt za konec španske meščanske vojne.
Po tem načrtu hi morala priti v .Španiji vojna diktatura pod vodstvom poveljnika rdeče armade generala Miaja. ki naj hi zamenjala vlado v Va-lenciji in pa nacionalistično vlado v Rurgosu. Kot so čuje. je ta skupina ie pričela diskretna poga janjn z nacionalističnimi poveljniki in njihovimi nasprotniki. Pnffninnin «q baje do«lej imela ugodne rezultate. Predvsem ho moral oditi general Franco, enako pa tudi predsednik rdečo vlade L.
Dijaški izgredi v Zagrebu
Eden mrtev, 4 lažje ranjeni, 4 aretirani
Nadzorstvo nad obalami
v
Španije dne 19. aprila
Nepotrjene vesti o pogajanjih za mir
Zadnfa žrtev Storžiča
pripeljana v Tržič
Caballero, iz Španije pa bi morali oditi vsi ino-zetnski prostovoljci, vojni strokovnjaki svetovalci. Pomiritev bi morala iz»rišiti nevtralna vojaška vlada, ki bi ji predsedoval general Miaia.
General Miaia namreč uživa pri nacionalistih velik ugled, republikanci pa mu zaupajo. On je izredno dober vojak, ne pripada pa nobeni politični skupini. Meščanska vojna z orožjem v roki bi se lahko končala samo tedaj, 'če bi se prelilo še mnogo krvi iii še tudi potem bi prišlo do groznih obračunavanj med rdečini in belim terorjem. To zlo bi mogel odstraniti samo general Miaia.
V Španiji uropane
v
izn
Rim, 15. aprila. TG. Rimski dnevniki priob-čujejo daljše članke o tajinslveni trgovini, ki,so jo v Parizu razvili zastopniki rdeče Španije z različnimi dragocenostmi, ki so bile pokradene po španskih cerkvah ali hišah zasebnikov. Italijanski poročevalci vedo povedali, da obstojata v Parizu dve takšni prodajalni; prva, ki je v rokah anarhistične zvezo, Španije ter si je nadela ime .»Odbor za svobodno Španijo". V njegovih prostorih je nagromadeno velikansko število masnih kelihov, nionšlrnnc, relikviarijev, križev in starih umetniških podob ter dragocenih masnih in drugih cer-kveno-obredpib oblačil. Agencija te dragocenosti prodaja, in sicer zlato in srebro po leži, druge predmete pa po amaterski vrednosti. Mnogo zlatnine in srebrnine je bilo tudi že prelite v zlate in srebrne palice, ki jin kupujejo banke ler izplačujejo odgovarjajoče zneske v denarju, ki grn za nabavo orožja za rdečo Španijo. Druga takšna prodajalna je posvečena predvsem prodaji dragocenosti, v prvi vrsti raznih draguljev in umetniških slik, ki prihajajo i/. Katalonije. Prodajo ima v rokah neki tajinstveni draguljar iz Barcelone. Značilno je, da objavljajo vsi pariški levičarski listi skoraj vsak dan inserate, v katerih neznani tipi ponujajo dragocene zlate predmete in dragulje za nizke cene. Javnost točno ve, da po bile vse te stvari uropane v Španiji ter jih sedaj raz-pečavajo za nabavo orožja in municije.
• • W W C -
Izmet Ineni v Kragujevcu
Sarajevo se pripravlja na slovesen sprejem turških državniliot
Kragujevac, 15. aprila. AA. Danes je Kraguje-vac priredil predsedniku turške vlade Ismetu Ine-
niju, zunanjemu ministru Ruždi Arasu in dr. Milanu Stojadinoviču, predsedniku vlade in zunanjemu ministru veličasten sprejem. Po Belgradu, ki je visokim turškim gostom izkazal časti, ki so v skladu s čustvi jugoslovanskega naroda do prijateljske in zavezniške Turčije, je danes s Kragujevcem spregovorilo srce ponosne in gostoljubne Šumadije.
Sprejem je bil navdušen, spontan, poln toplote in živosti. Povsod so visele jugoslovanske in turške zastave in zelenje in povsod so se slišali veseli vzkliki.
Od zgodnjega jutra je množica ljudi vrvela proti postaji in po ulicah, kjer bodo prišli lsmet Ineni, dr. M. Stojadinovič in drugi gostje. Ves Kragujevac je na nogah, hoteč izkazati visokim gostom svoja prisrčna čustva in napraviti iz tega obiska v Kragujevcu eno izmed najlepših in najprisrčnejših manifestacij jugoslovansko-turškega prijateljstva.
Na peronu postaje, ki je bila bogato okrašena z jugoslovanskimi in turškimi zastavami in zelenjem, so se zbrali zastopniki vojaških in civilnih oblasti, podban dunavske banovine Rajič, kragujevški župan Božič in občinski svetniki, poslanec Jakša Božič in drugi. Četa 19. polka z zastavo in godbo je stala na peronu.
Ob 8.40 je prispel vojni minister general Mar'č, k: se je sinoči pripeljal iz Belgrada. Sprejel je poročilo in obhodil častno četo.
Točno ob 9 stopi iz salonskega vagona, ki se je ponoči pripeljal v Kragujevac, predsednik turške vlade Isinet lneni in z njim predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič in zunanji minister dr. Ruždi Arasa, turški poslanik v Belgradu Ali llajdar Aktaj, naš poslanik v Ankari Branko Laza-revič, kabinetna šefa Ismeta Inenija in Ruždija Arasa, kabinetni šef predsednika vlade Jovan Ga-šič, kabinetni šef zunanjega ministra Dragan Frotir, turški vojaški ataše v Belgradu in ostalo spremstvo. Vojaška godba intonira najprej turško, nato pa jugoslovansko himno. Nato poda poveljnik častni' čete poročilo predsedniku turške vlade. Predsednik Ineni obhodi v spremstvu dr. Stojadinoviča iu vojnega ministra generala Mnriča častno čelo in jo pozdravlja z besedami Pomozi Bog, junacil Nato so vojaki odgovorili z gromkim Bog ti poniogaol Nato je. kragujevški župan Božič pozdravil goste.
Sarajevo, 15. apr. m. Tu se vrše velike priprave za sprejem turškega predsednika vlade Inenija in zunanjega ministra Arasa. Na železniški postaji bo sprejel in pozdravil visoka gosta ban drinske banovine Predrag Lukič. N'a čast visokima gostoma, ki ju spremljajo vojni minister, general Maric, prometni minister dr. Spaho in minister brez portfelja dr. Behmen, bo v Sarajevu več prireditev. Prav take priprave delajo za sprejem turških gostov tudi v Moslarju.
Salamanra. 15. aprila, b. Na vseli bojiščih se opaža splošno popuščanje aktivnosti z ene in z druge strani Tuintam se čuje le še slab topniški ogenj in pa ogenj strojnic. Vse kaže, da so vladne čete v zadnjih ofenzivah izgubile ogromno število mož in da nimajo nič več rezerv Republikanci hočejo sedaj obdržati le še svoje položaje. Nacionalistični generalni štab poudarja, da je ofenziva republikanskih čet zlomljena, ne da bi dosegla kak uspeli. Kakšen cilj imajo nacionalisti, ni ničesar znanega, ker se vse priprave držijo strogo tajno. Zaracjj tega ui mogoče predvideti, kdaj bo sledila nova ofenziva nacionalistov.
Zanimivo je, da se danes v nacionalističnem poročilu ničesar ne govori o Bilhao, Duraiigu in Eibaru. Po vesteh, ki prihajajo z baskovskega bojišča, je ofenziva nacionalistov popolnoma ustavljena. Tudi na tem bojišču ni nobene aktivnosti, ^o ty in lam se spopadejo prodstraže.
Na bojišču pri Cordobi je odbit slab napad vladnih čet.
Iz Malage poročajo, da so nacionalistični potapljači dvignili iz morja nedavno potopljeno rusko podmornico C 3, katere poškodbe so zelo majhne. Podmornico so odpremili v arzena], kjer jo bodo popravili. V podmornici so našli 20 trupel častnikov in mornarjev.
V Barceloni so snoči demonstrirale žene zaradi draginje. Delegacija žena je bila sprejeta tudi pri mestnem županu in predstavniku generalnega Slaba, ki sla obljubila, da bosta preiskala stvar, kdo je kriv temu, da cene naraščajo.
Burgos, 15. aprila, c. Pričakujejo, da bo ob obali pred Bilbao prišlo do hude bitke med rdečimi in nacionalističnimi vojnimi ladjami. Rdeče brodovje je baje že na poti, da reši Bilbao blokade.
Rini, 15. aprila, b. Italijanski listi še naprej napadajo Francijo in Sovjetsko Rusijo, ker še vedno podpirata republikansko vlado v Španiji. Današnji »Coriore d'Italia trdi, da Francija in H tisi j ;i neprestano pošiljata vojni lnaterijal španski vladi, enako pa tudi prostovoljce, med katerimi je tudi nekaj vojakov. Zadnje dni meseca marca jo bilo poslano v rdečo Španijo 390 ruskih lelal,
Oduren odgovor nemške vlade na papeževo okrožnšco
Rim, 15. aprila TG. Nemška protestna "nota proti papeževi okrožnici o uničujočem delovanju nemškega narodnega socializma je že v Vatikanu, kjer jo je sprejel državni tajnik kardinal Pacelli ter jo je takoj izročil sv. očetu. Čeprav v vatikanskih krogih še ničesar niso sporočili o vsebini nemške note, so bržkone po posredovanju nemškega jnisla-ništva prišle v javnost nekatere podrobnosti o od-govotu nemške vlade.
Nemški odgovor jc v obliki precej surov in nadut ter se značilno odraža posebno v Vatikanu, kjer se stekajo najfinejši proizvodi človeškega uma in kjer ,je doma najbolj izbrano izrazoslovje. Nemška protestna nota izraža svoje začudenje nad tem. da sc jc sv. oče spustil v oceno notranjepolitičnih razmer v Nemčiji ter poleg tega naslovil poziv na svetovno javnost in jo pozval, naj zavzame stališče proti novi Nemčiji. Podobnega pristopanja da niso opazili pri okrožnici o Mehiki. V nailaljnem dokazuje nemška vlada, da v Nemčiji ni parlamentarizma in da predstavlja katoliški živclj le eno tretjino državnega prebivalstva. Nemška vlada zavrača trditev, da hočejo v Nemčiji katoliško cerkev uničiti ter navaja vse ugodnosti in predpravice. ki jih jc Nemčija katoličanom priznala v konkordatu ter denarne žrtve, ki si jih nalaga v korist katoliške cerkve. Končno je Nemčija tudi pobila boljševizem in s tem rešila tudi katoliško cerkev, za kar bi morala žeti hvaležnost. Nemška nota dokazuje, kako jc katoliška cerkev baje kršila posamezne točke konkordatu. Nova Nemčija ne more dovoliti nikomur, da bi v državi tvoril posebno zaščiteno skupino in služil posebnim interesom, ki niso v skladu z interesi nemške skupnosti. Na koncu pravi nemška nota, da jo bodoči razvoj dogodkov odvisen od zadržanja Vatikana ter od načina, kako sc bo katoliška cerkev znala vživeti v nemško skupnost. Nemška vlada želi mirnega razvoja.
Zdi se, da nemška vlada sprva ni bila nagnjena temu, da bi sv. očetu odgovorila, marveč je prevladovalo mnenje, da jo treba papeževo okrožnico sprejeti kot vojno napoved ler iz tega izvajali posledice. Radikalni svetovalci vlade so dejali, da ni treba konkordata odpovedati, marveč ga je treba smatrali za porušenega po krivdi Vatikana in katoliške cerkve v Nemčiji, kot je lo namignil Volkischer Beobachter«. Toda Hitler se tem svetovalcem le ni vdal, marveč je poslušal tudi svarilne glasove svojih diplomatov ter se je končno odločil za srednjo pol. Sicer pa je Ircba pričakovati
— o tem so si v cerkvenih krogih na jasnem — da bo Nemčija sicer vztrajala pri k o n k o r d a t u. ki ga ne bo odpovedala, a ila bo v notranji politiki izvajala-čedalje hujši pritisk na katoliško cerkev in na katoliško duhovščino, kot to dokazujejo novi »velcizdajniški procesi«, ki so naenkrat izbruhnili proti katoliškim duhovnikom, medtem ko so nadaljuj že »pravno pripravljeni«.
Letav'šča za šo!s;?o mladino
Belgrad. 15. aprila. AA. Prosvetno ministrstvo opozarja stanove, ki mislijo pristopili k organizaciji letovišč za šolsko mladino, na pravilnik o dijaških letovališčih Sn. št. 21.446 iz leta 1935. Po leni pravilniku spadajo vsa letovišča, kjer se mudi šolska mladina (srednješolska in visokošolska), pod nadzorstvo prosvetnega ministrstva. Letovališče se lahko priredi satno za učence ali pa samo za učenke. V enem mestu more samo eno ustanova imeti svoje letovališče. — (lz kabineta prosvet. min.)
K zakonu o pristojbinah
Belgrad, 15. aprila. AA. Davčni oddelek fin. ministrstva je glede na zakon o pristojbinah izdal tole pojasnilo:
Ker je taksa za vpis na univerzah in drugih šolah, njim enakim, tesno zvezana s šolnina .z tar. 318a zakona o pristojbinah in se izterjuje obenem z njo, se bo tudi taksa za vpis na univerzah in drugih šolah, njim enakim, plačevala v znižanem znesku 25 Din za vsak semester že od 1. marca 1937 po ločki 25 čl. 20 fin. zakona za leto 1937-38.
Belgrajske vesii
Belgrad. 15. aprila, m. Glavni urednik carigraj-škili dnevnikov »Dumhurijet« in »La Republique<'. član turške delegacije časnikarjev, ki je prispela s turškima državnikoma Inenijem in Arasom v Bel grad, je imel na kratkovalovni radijski postaji v turškem jeziku govor, v katerem je prisrčno zahvalil za topli sprejem, katerega so priredili Be!-grajčani turškim goslom.
Belgrad. 15. aprila m. Predsednik turške vlade Izmet Ineni je podaril živalskemu vrtu par aiigor-skih mačk in dva para angonskili zajcev.
Belgrad. 15. aprila, m. Danes dojjoldne so se spet sestali Aca Stp.nojevič. Ljuba Davidovič in Jo-ca Jovanovič, ki so razpravljali o vprašanjih tesnejšega sodelovnja teh političnih skupin. Sestanek v jiolitični javnosti tli vzbudil posebne pozornosti, ker je bilo takih sestankov z istim dnevnim redom že brez števila.
Belgrad, 15. aprila, m. Skupščinski odbor za prošnje in pritožbe je imel sejo. na kateri je pre tresal gradivo za prvo sejo skupščine.
Poročilis o velikih uporih v Haharovshu
Reval (Tallinn), 15. aprila.
Vsa velika provinca Uzbekistan z glavnim mestom Taškentom se je uprla. V Revalu 60 ujeli radiograme, ki pravijo, da so se uprli uzbeški, sart-ski, baškirski, kaltniški pa ludi ruski kmetje, ki imajo lil avtonomno republiko. Povsod po deželi so sc slvorile čete, ki požigajo. plenijo in uničujejo vse, kar jim pride pod roke.. Majhno policijske sile, čeprav so okrepljene po oddelkih rdeče armade, ne morejo obnovili reda. Taškcnt, glavno mesto republike, jo v rokah upornikov. Na čelu uporu, ki popolnoma spominja na znani piigačevskl upor, ki je bil pod Katarino Veliko izbruhnil v oroburški provinci, ki je na severu današnjega Uzbeki-st nna, je ruski kmet, po imenu Kovnčenko, čigar oče je bil lani aretiran kot antislalinec. Ko ga je GPU mučila, da bi izdal imena drugih zarotnikov, je nesrečnež poslal slep, Na starem zidu mesta, ki jiohaja še i/. Timurleiikovih časov, so uporniki dvignili črno zastavo, na kateri je bel križ. ki se dviga i/, rdečih /.ubljov. Uporniki so zažgali vse erarien« hiše in požar sc vidi več kilometrov daleč. Slaba stotina agentov GPU in vojakov se jc zaprla v neko cerkev, ki jo je bil odbor brozbožnikov spremenil v plesno dvorano, iu čaka, da jih reši vladna pomoč. Ta pa- no bo prišla tako hilrit, ker so uporniki razdrli velik del železniške mreže Uzbekislana, ki je blokirana od .'10 vlakov, katere mi uporniki napadli, Uplenili iu prevrnili, da ustavijo ves promet.
Tudi na Kavkazu vre
Tudi na Kavkazu vre. V T i f l i s 11 jo prišlo do hudih neredov. Tudi tam so se stvorile uporniške čele, ki so napadle železniško postajo, razdrle progo in zažgale depozit lokomotiv. Ko je prišla policija. so ujiorniki zažgali bencinske rezervoare. Bencin se je razi i I in nastala je ognjena bariera, za katero «o začeli uporniki streljati na policijo in na vojaške čete. Več agentov in vojakov je bilo ubitih. ranjenci pa sn padali v goreči bencin. Šele kom-pantja strojnih pušk je upornike pomedla, drugi |>a so zbežali na prosto polje.
Na D a 1 j n j e m vzhodu so zalotili nevarno zaroto v Ha b a r o v s k u. Zarotniki so imeli velik načrt, da bi se polastili vseh skladišč žila in drugega živeža v daljnjcvzhodni republiki, katero so nameravali spremeniti v neodvisno republiko. Glu-v-ii« zarotnike sn zaprli in nu licu mesta postrelili, mnogo trockistov bo jm postavljenih pred vojaško sodišče.
Izvor teli izgredov in ptinlov še ni točno dognali, izgleda pa, da so ti upori bili zaneleni po posameznih krajih od elementov, ki so sjiloh i>roli komunističnemu režimu sovražni, in sicer, ker menijo. da bodo zaradi globokega spora med stalinisti in trockisti Itillko dvignili vso Rusijo |>roti na-silniški rdeči diktaturi. Brez dvoma pa je med upornike pomešanih tudi veliko trockistov, ako niso morda le-ti zanelili vso lo revolucijo. Seveda lin Stalin storil vse. da (e iiojnve v kratkem času n t o p i v krvi. ker ima na razpolago rdečo armado. ki pod Vorošiliivini stoji za njim. Kljub temu pa s» to vse znaki za velik vihar, ki utegne prej ali slej završatl |iii vsej Rusiji.
Po vseli krajih je nezadovoljstvo prebivalstva pri k i pelo do vrhunca. Vzrok temu je tudi pomanjkanje žita in draginja. V Kirku je množica obesila načelnika sov jela", v Tobolsku so zve/ali in vrgli v vodnjak dva agenta GPU, v Mlnsku so delavci ubili vodjo tovarne, tovarno samo pa zažgali.
V Moshvi oa preiskave
V Moskvi pa se nadaljujejo preiskave in aretacije v velikem številu. Jagoda se v svoji novi ječi v Butirkl obnaša zelo predrzno in zatrjuje, da se Slalin ne bo upal skrivili luu lasu. V -I a g od n v i vili jc policija zopet našla ino.it drugimi predmeti jekleno skrinjico z zelo dragocenimi kamni. \ ce teh predmetov pohaja, i z b i v s c c h r j c v o z a k l a d -niče. Pravijo da sn prišli v Jagodovo posest na la način, ila je aretiral iu potem brez sodbe dal |iu-sireiiii dva rilcčearniejca. ki stn bila med plenilci carjeve palače v Pcirogra-ilu.
Dobro informirani estonski list >Vaba Maa; piše, da so vzrok nezadovoljstva tudi volitve p o 11 o v i ustavi, ki so se že začele in o katerih Evropa ni še nič informirana. Te volitve naj bi bile izraz svobodnega mnenja ruskega prebivalstva, katero bo sedaj volilo sovjete, toda izkazalo se je, da je vse skupaj le velika goljufija. Dočim ustava )>la-\i. da je volivna pravica svobodna iu lajna, pa policija vsakega, o katerem so sumili, da je v žaro vrgel listek z imenom kakšnega opozicionalnega zastopnika, pri vhodu, ko se hoče vrniti domov, aretira in vede kol »sovražnika ljudstva« v ječo. Razumljivo je, da na la način vsakega spravijo pod ključ, o katerem le količkaj sumijo, da ni e Stalinom oziroma z režimom sploh in da je temu primemo ludi volil.
»Volitve"
Aretiranih je po isej Rusiji že več stotisoč volivcev. tako da je zaradi tega terorja izključeno, da bi prišla v bodoči sovjetski upravi do besede kakršnakoli opozicija. Največjo senzacijo je vzbudila aretacija znanega in priljubljenega generala Pul-vagra, ki je po rodu Estonec in ki so ga Sta-liniivi pristaši napadli in ranili v trebuh, potem pa ga jc policija odvedla v ječo.
Tako se godi ljudem srednjih stanov, kmete kolhozov in tovarniške, delavce pa kar s policijo v štiristoplli peljejo na volišče, potem ko vsak ml njih dobi listek, na- katerem so Stalinovi kandidati že natiskani. Tako so v mnogih krajih kandidati vlade dobili, če seštejemo vse glasove, cel milijon glasov več. nego je sploh vpisanih volivcev. To pa sc jc zgodilo na ta način, da so poslali volit tudi politične kiinfiniranec iu deportirano zločince iz. koncentracijskih taborov, razume se seveda, z oficicluimi vnlivnimi listki.
List zaključuje svoj članek z. besedami, da sedaj v URSS divja najljutejša b o r b a med Stalinu-v i m i k o m u u i s t i in I j u d s k o m n o ž i e u , ki je absolutno nasprotna sovjetskemu režimu in ki sedaj s strahom mora gledati, kako bo iz volivnih žar zopet prišla večina, ki bo omogočila rdečemu diktatorju v Krenil ju nadalje slrahovali Rusijo.
Ker v premnogih krajih vlada silno pomanjkanje, se rizim boji, da se ne bi razširili revolucionarni pokreti še |h> drugih pokrajinah Rusije, zato je začela sedaj vlada v vsej naglici nakupovali velike množine živežu in živine v inozemstvu, predvsem na Poljskem in v Baltiških državah.
Domači odmevi
Naše slovenske zahteve
»Slovenija« v svoji številki od 9. aprila navaja nas članek o unifikaciji šolskih knjig, v katerem smo izjavili, da razpis za unifikacijo šolskih knjig od 23. januarja 1935, ki je bil od vlado februarja 1930 baš zaradi našega protesta in odločnega nastopa naših ministrov položen na led, slejkoprej ostane nesprejemljiv ne 6amo, kar se tiče državnega monopola na učne knjige, ampak tudi po svoji vsebini in tendenci, ki jo ima po zakonu, katerega je bila sklenila diktatura. Razume se, da »Slovenija:, ki že šesto leto jiogunmo vodi boj za slovensko narodnost in kulturo, z našini stališčem v tem vprašanju poglaša kakor je tudi doslej soglašala z nami v vseh zadevah, ki se tičejo našiti narodnih vrednot. Zalo smo se začudili v njeni tozadevni notici besedam, da kljub vsem našini zahtevam ni v tej zadevi »prav nobenega razločka, če je JNS ali JRZ v belgrajski vladi« Tukaj moramo ^Slovenijo« pač popraviti, zakaj dejstvo, je, o ka- " lerem se lahko »Slovenija« prepriča na vseli mero-dajnih mestih, da gre naši JRZ oziroma našima za-slojniikoma v vladi pa, razume se, tudi »Slovencu« zasluga, da se razpis za unifikacijo šolskih knjig ni uveljavil in da je dana možnosl temu zadnjemu razpisu kakor ludi šolskemu zakonu iz dobe diktature odbiti njegovo proti slovenski narodni indivi-dunlileli napereno osi. Če pa ne bi bilo v vladi JRZ, ampak bi ostala v Belgradu JNS, bi danes imeli tako državni monopol na šolske knjige, kar bi [»menilo novi davek centralizmu, in pa v duhu jugoslovenskega unitarizma unificirane že vse šolske knjige. To smo dolžni poudariti tudi zaradi tega, ker se je tudi v nekih drugih lislih, seveda v smislu znanega levičarskega bloka, ki si je naenkrat začel, odet v slovensko Irikoloro, prisvajati monopol na slovenstvo, dočim jc : Slovenija« bila in ostala pravična, lojalna in dostojna, kadarkoli jiiše o večinski stranki slovenskega naroda, začela suniničitj sedanja naša stranka, da se za slovenstvo ne briga več ali premalo ali pa le jiod svojim strankarskim vidikom. To gospodo bi si dovolili opozoriti, da se je Slovenec« že v prvem letu diktature pogumno kljub drakonski cenzuri in ogromnemu riziku, da potlačijo naš list in vse naše kulturno udejslvovanje, zavzel za slovenstvo in prvi, medtem ko so molčali vsi drugi od prvega do1 zadnjega, ki bi danes hoteli veljati za edine in edino odkrite ter do kraja odločne borce za slovenstvo, pozval ves narod, naj ne pusti svojega jezika in kullure likvidirali, naj ga goji kot svojo največjo svetinjo in vso svojo skrb obrača v prvi vrsti nanj in na svojo slovensko nrav. Usjielo nam je, da smo lo borbo za slovenstvo skozi vso dobo diktature vodili, kolikor je bilo v tistem času najhujšega pritiska mogoče, in da smo se najodločneje oglasili tudi lela 1930, da preprečimo izvedbo unitari-rističnega zamisla jio ličnih knjigah. Ti gospodje pa lahko iz »Jutra- in »Naroda« vsak dan razvidi jo, kako svojega stališča v vprašanju slovenstva nismo opustili in smo zato do danes predmet napadov od strani jugoslovenskih unitaristov lako v tisku kakor še nedavno v skupščini in senatu. Kar se tiče »Slovenije«, ji radi priznamo in smatramo za veliko zaslugo in korist za skupno slovensko stvar, da je vedno priznavala doslednost in odkritost našega stališča in stališča naših zastopnikov v vladi njihovo dejansko prizadevanje za to, da stiio Slo1 venci ravnopraven nacionalen faktor v državi, zakaj le na la način je mogoče z uspehom voditi- borbo za slovensko stvar. Ravno zaradi tega pa, da td slovenska stvar ne trpela če se vzbuja z napadi na nas napačni vtis, kakor da je lahko ili mimo slovenskih zahtev in pravic, ko pa Slovenci takoj pu.-slijo pasli orožje, če smejo biti v vladi, moramo opomnili Slovenijo-, da zadnji čas sem ter tja v njene vrste zaide kakšna nota, ki stranki velike večine slovenskega ljudstva ni preveč prijazna.
Najnovejši gromovnik
zoper tuji kapital
»Kmetski list« je napisal uvodnik, v katerem razmotriva stališče tujega kapitala v naši državi, k: dela pri nas ogromne dobičke in nas izkorišča. Tako navaja francosko družbo Sufid, angleški rudnik v Boru, Trepčo, ki je tudi v angleških rokah, vžigalski monopol, od katerega se redijo Amerikanci itd. In Pucljev list vzklika: »Gori — na pomoči Tu naj zastavi naša politika, tu naj pokažejo svoje sposobnosti in vsaj dobro voljo ljudje, ki jih je narod poklical, da ga branijo, tu je polje za politike itd. itd.« Gospod večkratni minister in senator Pu-celj dobro ve, da inozemski kapital pri nas deloma uživa monopole in ima tozadevne pogodbe že iz časa, ko naše države sploh ni bilo. Radi bi vedeli, zakaj gospod Pucelj in demokrati, ki so ga posadili na tron, niso mislili na ta podjetja, ko so delali vidovdansko ustavo in glasovali zoper naš ustavni načrt, v katerem je govora tudi o tem, kaj je treba narediti s tujim kapitalom in kako občekoristna podjetja spraviti v last države in pod kontrolo ljudstva. Nadalje vprašamo gospoda Puclja, kaj jc on v različnih režimih, v katerih je bil minister in odličen politični sodelavec, naredil proti monopolnemu stališču tujih podjetij v naši državi? Kdaj je takrat v skupščini sploh odprl usta zoper francoska in angleška podjetja pri nas Ali pa je kot minister ganil z mezincem s svojimi tovariši vred, da bi se inozemski kapital nadomestil z domačim ail pa, da bi se vsaj njegove pravice pristrigle ali ppgodbe z njim razveljavile ali vsaj spremenile? In iz katerega časa, vprašamo gospoda senatorja, pohajajo znane velike korupcijskc alere, ki so v zvezi z inozemskim kapitalom? In končno bi še to vprašali gospoda Puclja, na kakšen način so on in veliki jugoslovenski državniki, katere jc podpiral za časa diktature, storili, da se zaščiti domače gospodarstvo pred inozemsko plufokracijo? Takrat so gospodje jugosloveni z gospodom Pucljem vred imeli v rokah vso moč in jih ni noben parlament oviral, da ne bi Jugoslavijo osvobodili iz objema tujega kapitala. Kaj ste takrat ukrenili v tem oziru, gospod senator Pucelj?
Vihar v kozarcu vode
Belgrajska »Politika« prinaša sledečo notico: V -slovenskem Seljačko-Radničkem Pokretu« v zadnjem česu ni bilo vse v redu. Med vodji tega političnega Pokreta jc prišlo do sporov. Mislili so, da bo prevladala strankarska disciplina in da se bodo vsi spori, ki so v okviru njihovega pakta nastali, izgladili, toda to se ni zgodilo. Nedavno sta dva ugledna člana izvršilnega odbora KRP, to je dr. Rudolf Dobovišek, ki je bil na listi dr. Mačka izvoljen v okraju Šmarje, in dr. Ivan Lončar, bivši podpredsednik izvršilnega odbora vodstva Pokreta, ki mu je na čelu dr. Vojislav Kukovec, bivši minister, podala pismeno demisijo na članstvu v Po-kretu ter v izvršilnem odboru. To se ie v ostalem v bližnji okolici šefa tc politične organizacije dr. Ku-kovca pričakovalo, tem bolj, ker v zadnjem času delovanje dr. Doboviška in dr. Lončaria v mnogih ozirih ni bilo v skladu s programom Kmetijsko-Radničkega Pokreta«.
Spel dva!...
Javnost slovenska, ha} praviš?
Včeraj smo poročali spet o dveh slučajih nagle nasilne smrti v pijanosti: »V pijanosti ubil brata« in »Namesto k vojakom — v smrt«.
Slovenska javnost, kaj praviš ti na to?... Beremo, položimo časnik na stran — in gremo mirno svojo pot dalje, kakor da se ni zgodilo nič posebnega... Vsakdanja zgodba — kdo se bo vznemirjal zaradi njel Smo je že preveč navajeni. Nad vsemi vrhovi je mir ..,
Če kak skokonog fant strmoglavi z gorskih pečin, si polomi kosti in razbije glavo, je v javnosti mnogo več zanimanja in sočutja, kakor če kdo pade mrtev zadet od kola ali zaboden v vrat. In vendar je v tem slučaju tragika brez primere večja. Dvakrat nesrečna smrti Nesreča in zločin obenem. V vsakem slučaju dva nesrečna brez primere. In dve celi družini dobita tak udarec, da se ne da preboleti...
če je vsak uboj »vnebovpijoč« greh, če je res, da »kri tvojega brata vpije k meni na maščevanje«, — ali nas ne bo krik krvi toliko ubitih naših bratov - Slovencev predramil iz našega miru, — četudi jih nismo ubili z lastno roko. Kako pravi nekdo: »Toliko jih ubijemo, kolikor jih brezbrižno pustimo, da se pogube (jjoginejo).« Huda beseda — pa je Avguštinoval
Ta dva mlada mrtveca spet glasno kličeta slovensko javnost in naše oblasti, da je skrajni čas, da se prične sistematična vzgoja celega naroda k nravnosti in treznosti.
Kaj se vse stori za materijalno kulturo in napredek narodal Za tujski promet, za turistiko, za šport, za lepe ceste, za kopališča in tudi za telesno zdravje! Na moralno kulturo pa se pri tem pozablja. Lepe ceste so seveda lepe — a kaj, če ležijo ob njih naši ljudje — mrtvi, ubiti v pijanosti! Naše ceste so oškropljene, omadeževane z njih krvjo... Ali nas nič ne motijo na teh cestah številni krvavi madeži?... Ali bomo hodili mimo teh mrtvecev kakor judovski duhovnik in levit mimo ranjenca na poti v Jeriho?
Proti tuberkulozi — koliko se stori! Gotovo prav! In vendar je — po besedah veščaka dr. Brec-
Ija — nedolžna v primeri z alkoholizmom. Zakaj je neki delo proti temu največjemu zlu tako nepopularno, tako odiozno?
Pa napoveduje se vendar — zboljšanje. Naša banska uprava je načeloma že sprejela delo za treznost in nravnost v svoj program. Lepo! Želeti je le, da bi to načelo prešlo čimprej v dejanje.
Prvi korak k dejanju je to, da je prosvetni od-delek< banske uprave sprejel in nastavil mladega učitelja, gospoda Jagodica, ki se posebno peča z vprašanjem vzgoje in se hoče vsega posvetiti vzgoji naroda k treznosti, nravnosti in dostojnosti. Mladi mož se je z vso resnobo lotil tega dela. Sestavil je obširne vprašalne pole, ki jih je prosvetni oddelek razposlal vsem ljudskim šolam v Sloveniji, ki so vse tudi že poslale svoje odgovore. Na ta način se je dobil potrebni statistični materijal, ki naj služi za podlago nadaljnemu pozitivnemu delu. S samo statistiko kajpada ni resnično še nič doseženega. Ko
je temelj izkopan, je treba zdaj graditi!
Ljubljanska mestna občina je tudi obljubila in sklenila, da odpre v svojem socijalnem institutu, ki ga namerava, posebno posvetovalnico za alkoholike in njih svojce. Po bolj naprednih deželah imajo takih posvetovalnic že mnogo.
Dalje bi bilo želeti, da bi se kaj kmalu pričelo s protialkoholnimi dispanzerji, ki jih je priporočil v banskem svetu dr, Brecelj.
In vse oblasti, vsi oddelki banske uprave, ki so prizadeti pri vprašanju treznosti, to so: prosvetni, socijalni, kmetijski, upravni in obrtni, naj bi storili v svojem področju vse, kar morejo storiti, in kolikor nam znano, imajo tudi voljo, da bodo storili v tem smislu, kakor so njih referenti zagotovili na treznostnem shodu 21, junija 1. 1. in je pisano v knjižici »Na novo delo!«. Poleg tega uradnega dela pa zasebno delo za treznost ne sme počivati!
Nič naj krik krvi v pijanosti umorjenih naših rojakov neslišan ne leti mimo naših ušes! Te sramotne krvave madeže moramo skušati zbrisati z lica Slovenije!
Slovenija, tvoja prva kulturna naloga je; vzgajati in vzgojiti svoje otroke k treznosti, nravnosti in dostojnosti)
20 ljudi utonilo v Donavi
Silovit vihar nad Sremom in Banatom — Veter s hitrostjo 150 kilometrov — Podrti nasipi in porušene hiše — Ogromna škoda po vseh krajih
Zemun, 14. aprila.
Danes divja nad Sremom in Banatom silen vihar, kakršnega ne pomnijo že mnogo let. Zaradi viharja so ustavili ves rečni promet na Donavi, Savi, Tisi, Tamišu in Begeju. Veter je čez dan pihal s hitrc6tjo 120 km na uro, zvečer pa je dosegel hitrost 150 km. Pretrgane so številne telefonske in brzojavne žice, ves potniški promet je ustavljen. Iz Vršca poročajo, da je tam vihar porušil hangar Aerokluba. Škode je 150.000 Din. V Zemunu ruši vihar dimnike na strehah in razbija šipe v oknih. Ulice so prazne. Vihar je odtrgal streho na palači Okrožnega urada.
Jugoslovanska glasba v Sofiji
Bolgarska državna filharmonija je priredila pretekli ponedeljek, 12. aprila v sofijskem narodnem gledališču pod pokroviteljstvom prosvetnega ministra dr. Nikolajeva svoj peti simfonični koncert, posvečen jugoslovanski glasbi. Na sporedu so bila dela jugoslovanskih skladateljev Petra Konje-viča, Slavka Osterca, Matije Bravničarja, Predraga Miloševiča, Milenka Živkoviča, Krešimirja Barano-viča, Mihovila Logarja, Jakoba Gotovca in Josipa Slavenskoga, ki so se tudi osebno udeležili koncerta.
_g Koncert je bil odlično obiskan. V ministrski loži so sedeli prosvetni minister dr. Nikolajev, notranji minister Krasnovski, gospodarski minister Vasiljev in gradbeni minister Ganev. Koncerta so •e udeležili tudi poslanik Momčilo Jurišič s posla-niškim osebjem, jugoslovanski vojaški ataše gene-ralštabni polkovnik Jovan Sokolovič, mnogi bivši bolgarski ministri, javni delavci in politiki.
Jugoslovanska glasba se je to pot prvič predstavila v Sofiji v širši in bolj izbrani izberi in je doživela pred sofijskim občinstvom popoln in sijajen uspeh. Po izvajanju sleherne točke je občinstvo dajalo izraza svojemu navdušenju in živahno vzkli-
kalo vsakemu jugoslovanskemu skladatelju. Med odmorom je jugoslovanske skladatelje pozdravil na odru v imenu bolgarskih skladateljev Veselin Stojanov in izrekel v imenu svojih tovarišev veselje, da se je doseglo spoštovanje bolgarskih skladateljev v Belgradu in jugoslovanskih v Sofiji in da se je tako dala bolgarskim in jugoslovanskim glasbenikom priložnost, da pridejo v neposredne medsebojne stike, da se vzajemno spoznajo in zbližajo. G. Stojanov je izrekel prepričanje, da bodo ta vzajemna gostovanja bolgarskih in jugoslovanskih glasbenikov, ki so belgrajskemu in sofijskemu občinstvu dala priložnost seznaniti se z mlado bolgarsko in jugoslovansko glasbo, pripomogla k boljšemu spoznavanju obeh bratskih narodov in k njunemu zbližanju. V imenu jugoslovanskih skladateljev je odgovoril g. Stojanovu Peter Konjevič in se zahvalil bolgarskim skladateljem za lepi in bratski sprejem. Po koncertu so bolgarski glasbeniki priredili svojim jugoslovanskim tovarišem banket, na katerem je bolgarski prosvetni minister pozdravil jugoslovanske skladatelje s toplim in prisrčnim govorom. Govorili so še drugi zastopniki raznih glasbenih ustanov.
Jugoslovanski skladatelji pred kraljevo palačo v Sofiji. V sredi profesor Petko Stajnov, bolgarski
skladatelj.
Ob pol 6 popoldne se je pri Zemunu potopil velik bager. Bager je bil zasidran sredi Donave. Posadka je skušala doseči breg, pa zaradi silnih valov ni mogla. Ko so valovi prevrnili bager, so potonili vsi, ki so bili na njem. Na fiomoč so prihiteli gasilci in redarji, pa tudi številni drugi 60 sodelovali pri reševanju, zdi se pa, da ni nihče rešen. Po doslej še nepotrjenih vesteh je bilo na bagru 16 mož posadke, čuvaj vagonov z ženo in dvema otrokoma, skupaj toraj 20 oseb, ki so vse našle smrt v valovih Donave
Pri Zemunu 6e je dalje potopi! vlačilec, last Schultza iz Pančeva. Na vlačilcu je bilo 40 vagonov raznega blaga v vrednosti okrog 300.000 Din. Potopljenih je tudi več ribiških ladij. Silni valovi so porušili tudi več hiš ob obrežju. Valovi so pri Zemunu bili do 6 m Visoki. Nasip med Zemunom in Belgradom je danes opoldne začela prodirati voda na treh mestih. Oblasti so takoj poslale delavce, da preprečijo nadaljnje rušenje nasipa. Potopili 60 6e tudi 4 splavi, polni gradbenega lesa. V Zemunu so največji valovi pri kolodvoru, kjer neprestano pljuskajo na cesto. Po Donavi plava brez števila raznih predmetov, največ ostankov razbitih čolnov in zgradb. Zemunsko prostovoljno gasilsko društvo je neprestano v strogi pripravljenosti. Z vseh plovnih objektov so spravili posadke in njihove družine.
Alojzij Železny - 70 letnik
Mladostno svež in čil obhaja danes 70 letnico rojstva gospod Alojzij Železny, župnik v Goričah pri Golniku. Rodil se je 16. aprila 1867 v Velikem Zdihove na Šumave — mejno pogorje proti Bavarski — na Češkem kot najmlajši sin premožnega posestnika in mlinarja. Starejši brat Vaclav mu je pred par leti umrl kot katehet na meščanskih šolah v Pragi. Po maturi v mestu Pisku se je leta 1885 prijavil za bogoslovje v Ljubljani in je bil 17. avgusta 1889 posvečen v mašnika. Služboval je kot kaplan 4 leta v Srednji vasi v Bohinju, dve leti v Šmartnem in 3 leta v Šenčurju pri Kranju. Nato je bil 12 let kurat v Trnju na Krasu, kjer je dozidal komaj začeto cerkev in zvonik ter ji oskrbel celotno notranjo opremo. Kljub velikim zaprekam je dovršil tudi novo šolsko poslopje. Tudi v Ihanu, kjer je za tem župnikoval 14 let in pol je prenovil oltar sv. Družine ter mu dodal še sv. Alojzija in sv. Nežo. Od leta 1925 pa neumorno gospodari in pase ovčice v lepi gorski fari. Tudi tu je dal preslikati veliko župno cerkev in res lepo podružnico v Zalogu, kateri je oskrbel nove zvonove. Uredil je vso okolico župne cerkve in popravil stopnišče do glavnega vhoda. Prenoviti namerava še vse oltarje v župni cerkvi.
Naš slavljenec je bil zaradi svoje skromnosti in ljubeznivosti povso-d priljubljen in zaradi svoje gorečnosti do Gospoda pri vseh dobrih župljanih spoštovan. Kjerkoli je služboval, povsod so ga ohranili v najlepšem spominu. Znana ie posebno njegova gostoljubnost. G. škof dr. Rozman je ob 70 letnici imenoval slavljenca za duhovnega svetnika.
K lejjemu življenjskemu jubileju mu iskreno čestitamo, želeč mu zdravja in moči, da bi mogel še veliko storiti v čast božjo in zveličanje njemu izročenih duš.
Pismo z južne zemlje
Novic je ta dežela seveda vedno polna. Pustnih in postnih. Pa so veliko bolj zavzeti za pustne kot za postne. Tako da pust sploh konca nima, ker se nadaljuje z »vinskimi trgatvami« vse do cvetne nedelje in po Veliki noči še tudi ne bo zmanjkalo ne grozdja ne kapljice vinske. In če bi grozdja zmanjkalo, gotovo ne bo konec »quebracha« iz katerega se dela tukajšnji cviček (cjtiebraeho je neko drevo, ki daje barvo za izdelovanje umetnega vina). Trta je seveda tudi dosti obrodila in se dobi grozdje na debelo po 5 do 7 pesov 100 kg (70 Din).
Naših slovenskih novic je tukaj vedno kaj.
Da so bili programi prikrojeni predjuistu vse doslej v vseh društvih. Vsako društvo je imelo nekaj zabav. Za težje stvari sedaj ni časa, ker so nekake f>oletne počitnice. Z aprilom spet nastopi sezona. V februarju in marcu gre vse na letovišče. V kordobske planine in v kopališča na vse strani, posebno v Mar de Plata. Tudi marsikatero slovensko dekle je šlo s svojimi gospodarji na letovišče, sedaj je pa na pragu Velika noč in se spet vse vrača v stari tir.
Med raznimi prireditvami, ki smo jih imeli, je posebnega imena vredna prireditev na Avellanedi na pustno nedeljo. Ni bilo Bog ve kaj, in če bi bilo to v ljubljanski operi, bi morda želi malo pohvale, toda tukaj, na gostilniškem dvorišču z igralci, ki 60 prvič stopili na oder in z besedo v knjižni slovenščini, ki je trda v prekmurskih ustih ... Ljudje, ki so jih v šoli pitali z madžarščino, slovensko so 6e pa le od očeta in matere učili...
Pa so nam tako lepo zapeli, in deklamirali in zaigrali, da smo bili kar zadovoljni. Povsod so začetki prosvete težki, zato še težji v tuji zemlji in
med ljudmi, ki imajo vse mogoče ovire glede časa in razdalje.
Drug pomemben dogodek je bi! obisk, ki smo ga napravili v Berisso. Tamkaj so velike mesnice in je Berisso pravi Babilon. Sicer malo mesto, ki ima kakih 30 tisoč ljudi, toda narodnosti pa vse. Naših je tam kakih 300 glav.
V	celem mestu je ena sama cerkev, zunaj cigansko revna, znotraj vendarle bolj dostojna hiše božje. Pa je ta cerkvica za veliko večino le »spomenik«, brez praktične uporabne vrednosti in jim niti do tega ni, da bi ta spomenik napravili vsaj tega namena vreden. Med narodom, ki je od doma seveda po ogromni večini katoliški — saj so največ Italijani, Poljaki in Španci poleg Slovakov, Slovencev, Hrvatov, ki jih je tam cel tisoč, in Litvancev in Nemcev in Portugalcev, ki so domala vsi katoliški. Le Grki in Bolgari in Romuni in Židje delajo izjemo — toda od vseh tisočev se dobi kakih 300 oseb, ki gredo v nedeljo k maši. In med temi Slovenci niso na zadnjem mestu. Komunistično mišljenje je težko kje drugje tako zakoreninjeno kot v Berissu in se ustvarja tako javno mnenje, da je samo tisti zvest nedeljski dolžnosti, ki je pravi junak. Saj so celi predeli mesta, od koder ne gre v cerkev niti en človek. Pa smo 6e vseeno ojunačili in odločili, da |>oskusimo z mašo. Avellanedski pevci so se pripravili, da bodo lejjo zapeli, s prejšnjo prireditvijo na Avellanedi so nabrali nekaj za kritje potnih stroškov, in smo polni upanja čakali lepega dogodka. Na dan 28. marca je pa tako neusmiljeno lilo. da bi se kosti stajale v nalivu in se je tudi dejansko stajalo kakih 50 oseb, ki so bile namenjene, da gredo z nami. Pevci so pa ostali junaki.
V	Berissu vreme ni bilo tako nemilo, pa ven-
— Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
dar smo vrgli krivdo za slabo udeležbo na slabo pot. Na povratku smo si ogledali znameniti muzej v La Plati, ki se ponaša posebno z okostnjaki pred-potopnih živali. Res strahotne pošasti, ki bi španski revoluciji kar hitro konec napravile, či bi jih kaj poseglo v boj.
Zadeva, ki naše ljudi najbolj zadeva sedaj, je slovenska šola. Vse je kričalo po slovenski šoli in se tožilo, da naša vlada nič za Slovence ne stori. Sedaj se je zavzel naš novi minister dr. Cankar, da se kaj ukrene v zadevi in sedaj itnamo vraga za drugim grmom. Deset let komunistične agitacije med našimi ljudmi je rodilo svoj sad in sedaj je nekaterim vse »fašizem«, kar se ni skuhalo v njihovih glavah. Proti akciji, ki še je začela na pobudo g. ministra, je vstala takoj protiagitacija in sedaj se zdi, da se bližamo neki točki, ko bo konec onemu besedičenju, da »hočemo biti nepolitični«, ker se bo menda res razcepil naš svet v dva nasprotna si tabora. Ce prav vsi dobro in predobro vemo, da bi naši slovenski stvari bilo neobhodno potrebno, da v narodnostnem oziru ne [Kiznamo notene razlike. Boje se nekateri, da bodo nune njihove otroke preveč »črne« naj>ravile Pa jih je dobro zavrnil inženir Sulčič: da vi zato niste sedaj manj »rdeči« čeprav ste bili doma vse »črni«. Tak ose zdi, da bomo imeli dve šoli, ki se bosta pojedli ena drugo prej. ko se bosta rodili.
Na Saavedri je bi! prej miren slovenski kotiček. Ko smo začeli tam slovensko mašo, so nekateri že dvignili glave, toda bili so še toliko mirni, da niso začeli nalašč nagajati. Ko se je začelo buditi zanimanje za slovensko šolo. je bila takoj dana parola kontra in posledica: veselica ljudskega odra in sklep, da bodo oni začeli s šolo. Tako smo in ostanemo Slovenci prepirljivci, vedno najbolj dostopni
Povodenj v planinski dolini
Planina pri Rakeku, 14. aprila. Po zadnjem deževju je voda poplavila v planinski dolini nad 1000 ha travnikov in deloma tudi njiv. Voda je narastla tako visoko, da je vsaka zveza po cesti med Planino in Rakekom na eni strani ter Planino in vasmi Laze, Jakovica in kolodvorom na drugi strani onemogočena, zakaj voda stoji na omenjenih cestah 2 m in pol do 3 m visoko in je prevoz mogoč samo s čolni.
Voda le prav polagoma upada, komaj 5—7 cm dnevno, pri vsakem novem dežju pa začenja zopet naraščati, iz česar sledi, da požiralniki zelo slabo delujejo. Povodenj povzroča tukajšnjemu prebivalstvu na travnikih in njivah ogromno škodo. Na travnikih bo letos zaradi povodnji samo ena košnja, njive pa bo mogoče obdelovati šele meseca junija, ker so prej prenamočene. V Malnih je voda poplavila Andreju Milavcu mlin in žago, zalila je celo spodnje prostore stanovanjske hiše in seveda naredila veliko škodo.
Da se v bodoče preprečijo povodnji, je nujno potrebna regulacija Unca in temeljito čiščenje požiralnikov. Prosimo merodajno oblast, da bi temu vprašanju posvetila vso svojo pozornost.
O javorškem morilcu ni sleda
Orožniki iz Sjxx!nje Hrušice jxxl vodstvom komandirja Maligoja so od ponedeljka naprej vodili podrobne poizvedbe, kdo naj bi bil v nedeljo zvečer umoril 66-letno Jožefo Martinčičevo, kuharico v župnišču na Javoru. Poizvedovali so v vasi in okolici J50 sumljivih tipih, ki se klatijo po hribih, beračijo in tudi kradejo. Pravi utemeljen sum ni mogel na nikogar pasti. Morilec je pač izginil v temni noči, moral je biti že močno oddaljen od vasi, ko je bil umor odkrit. Orožniška jjoslaja je sestavila obširno jx>ročilo. ki je bilo poslano državnemu tožilcu odnosno preskovalnemu sodniku. Komandir orožniške postaje Maligoj je včeraj prinesel na okrožno sodišče kot corpns delieti rovnico, s katero je bila umorjena 4-krat močno udarjena jx>
Avtobusne zveze
v Savinjski dolini
Uljudno Vas prosimo, da objavite sledeče:
Ni res, da 6e zahteva nova avtobusna zveza Celja oziroma Savinjske doline z Ljubljano, temveč jc res, da je »Autoprometna zadruga* v Ljubljani, ki ima obrtno dovolilo za prevažanje potnikov z motornimi vozili na progi Celje-Ljubljana in obratno že od leta 1933. zaprosila le za razširjenje voznega reda že obstoječe autobusne proge in sicer v tem smislu, da bi tudi v zgodnjih jutranjih urah odhajal autobus iz Ljubljane proti Celju in se popoldne zopet vračal, ker jo to splošna želja potujočega občinstva, ki na 50 kilometrov dolgi progi skozi Črni graben-Trojane-Vransko, nima prav nobene železniške zveze.
Tudi ni res, da je lastnik »Autopromelne zadruge« neki denarni zavod, ker zadruga, kakor že ime pove, je samostojna juridična oseba, ki nikakor ne misli likvidirati. Res j>a je, da si je zadruga [>re-skrbela potrebna sredstva, da modernizira ne samo svojo turistično progo v Logarsko dolino, temveč tudi vse svoje ostale proge.
lototako ni res, da bi nova vožnja ne nudila tako idealnih zvez ter bi imela zgolj konkurenčni značaj, temveč je res, da je načrt razširjenega voznega reda tak, da izključuje vsako konkurenco, ker bi ostali lokalni podjetji na Vranskem in v Št. Petru, ki sta poklicani, da vzdržujeta zvezo z železnico, še nadalje imeli svojo prednost, in ker 75 km dolga proga Ljubljana-Celje ima samo ta edini namen, da nudi potujočemu prebivalstvu v od železnice f>o|)olnoma odrezanih krajih, naglo in ceneno direktno zvezo z Ljubljano odnosno s Celjem.
Ni torej res, da se »Autoprometna zadruga« trudi, da bi za vsako ceno uvedla novo vožnjo, temveč je naravnost njena dolžnost, da kot koncesijo-narka autobusne proge Ljubljana-Celje, stremi za tem, da po možnosti ugodi vsem prometnim potrebam na tej progi. —
Autoprometna zadruga z o. z. v Ljubljani.
tistemu, ki nas zna bolje potegniti in vedno uporni onemu, ki ima dobre namene in voljo, da se žrtvuje.
Tako je boj in težava s slovensko šolo v Villa Devoto, na Saavedri na Paternalu, da je položaj nadvse težaven, ker je najbolj človeško »nikomur se zameriti« in tako biti z nikomur. Kljub vsemu 6e resno dela na to, da se začne z otroškim zavetiščem, ki ga bodo vodile šolske sestre. Težava je seveda z denarno platjo, ker je treba hiše in tudi kos kruha za sestre in otroke.
Kaj pa počnemo trije duhovniki? Vsak ima svojega dela dovolj. G. Kastelic išče rožic pio Pos-riju, pa pravi, da je našel samega trnja, zato se mu zdi, da je treba prej kaj povrtnariti iz centrale in se tako ukvarja pred vsem v »Duhovnim življenjem«, katero je izšlo doslej že dvakrat v obsegu čez sto strani.
O. Doktorič stika za zgubljenimi ovcami naše črede po Montevideu. Na slovensko službo božjo kar nič ne more misliti, ker so naši ljudje tako razmetani, pač pa jim po radiju pove vsako nedeljo kako božjo besedo.
Jaz se pa po Buenosairesu preganjam in stikam za našimi ljudmi, včasih na zadovoljstvo, včasih pa tudi na jezo. Veliko noč bomo slavili kar na obeh glavnih točkah naše službe božje na Avellanedi in na Paternalu. Za naprej je pa seveda polno raznih načrtov, toda človek si ni nič kaj gotov, da se bo kaj skuhalo iz zamesene župe... Borno že videli.
Leto se je že prevrglo v jesen in imamo dosti hladne noči in mrzla jutra.
Jasno, da se močno zanima svet še vedno za Španijo in pošiliain eni denar vladi, dru^i "a Frankom. Tega ognja'pa ni, da bi kdo nese? tudi kožo na prodaj.	Hladnik Janez.
Drobne
Koledar
Petek, 16. aprila: Benedikt, Jožef, spoznavalec; Drago, spoznavalec.
Novi grobovi
-f" V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal g. Peter Miklavec, železničar v pokoju in hišni posestnik. Pokopali ga bodo v soboto ob 2 popoldne.
"i" V Ljubljani je umrl gospod Franc Smole, hišni posestnik in bivši ključavničarski mojster. Pogreb bo danes ob 4 popoldne.
■J* V Starem trgu pri Rakeku je v 80. lotu starosti umrla gospa Ivanka Kraje. Pogreb bo v soboto ob 8 zjutraj.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
—	Zagrebški nadškof dr. Antc Baucr, ki je bival od Velike noči sem v Supetru na Braču, se bo vrnil v ponedeljek v Zagreb. G. nadškof se počuti zelo dobro.
_ Promocija. Na juridični fakulteti ljubljanske univerze bosta v soboto proinovirana za doktorja prava gg. Pavlic Rado, sodniški pripravnik iz Ljubljane. in Trofenik Rudolf, odvetniški pripravnik iz Studencev pri Mariboru. Čestitamo!
—	Odlikovani so z zlato kolajno za vestno vršenje službe. Zrakoplovna narednika II. razr. Va-letin Balaž in Alojz Golouh, zrakoplovni narednik vodnik III. razr. Stanislav Borovinšck, bolničarski narednik Ivan Šiler in pekarski narednik Alojz Vo-dončnik; s srebrno kolajno za vestno vršenje službe peh. narednika vodnika III. razr. Štefan Lončar in Konrad Roš. zrakoplovni narednik vodnik III. razr. Rudolf Šliglic, peli. naredniki Ivan Hupčič, Marijan Ktiežič, Stanko Stankovič, Edvard Kragelj, Kristijan Pukl, Milan Puškarič Milan Grba. Dušan Ra-doman, losip Uher, Peter Durman, Ivan Marek, Anton Varga, Robert KlenovŠek in juro Orehovec; topniški naredniki Josip Lukšič. Ludvik Lubej, Dušan Popara, Alojz Šetina, Rihard Railier, Josip Falež, Josip Pešič, Franc Ambrožič, Dragotin Ule-mek, Janez Markeli, Stanislav Meško in Milan Aj-zenkol; inž. narednik Josip Petrič, zrakoplovua narednika Ivan Mazej in Vilini Rot iu bolniški narednik Anton Sterniša; peli. podnaredniki Nikolaj Blažič, Ivan Frlan. Ivan Arh in Ferdinand Colnik, topn. podnaredniki Jože! Cezar, Anton Švajger in Ivan Lorger, konjeniška podnavednika Dušan Karan in Franc Uršprung in inž. podnarednik Ivan Klemen; z redom jugoslov. kraone V. razr. topniški stotnik I. raz. Dragotin Dogan in s kolajno za vojaške vrline peh. poročnik Matija Močvirnik.
= Izpit sta napravila za čin peh. podporočnika narednik 'Aleksij Novak in za čin rez. veterinarskega podporočnika kaplar dijak Branko Jakšič.
—	Pri neredni stoiici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Joseiova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova<* voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Res po min. soe. pol in nar. zilr S-br 154S5, 25. V. 85.
—	»Straža v viharju«, ki danes izide, prinaša poleg drugih važnih člankov tudi poročilo o zadnjih dogodkih na univerzi. List je na prodaj v trafikah.
—	Redni občni zbor Zveze za tujski promet v Sloveniji, bo dne 27. aprila t. 1. ob 10 dopoldne v sejni dvorani Zbornice, za trgovino, obrt in industrijo v Ljubjani, Beethovnova ulica 10, s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo predsednika, 2. Poročilo upravnega odbora o delovanju Zveze za tujski promet v Sloveniji v letu 1930, 3. Poročilo nadzornega odbora, 4. Sklepanje o samostojnih predlogih odbora in članov, 5. Slučajnosti.
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 83 objavljajo, da jc državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 3 mesečnika
Kultura« in št. I tiskopisa -Naš Vesnik«, ki se liskata v Zagrebu.
—	Dva zdravnika za splošno zdravilstvo bosta sprejeta v aktivno službo kot san. poročnika iu sicer za belgrajski orožniški polk v Belgradu, drugi pa za orožniško podčastniško šolo in za dunavski orožniški polk s sedežem v Sremski Kamenici. Pravico na razpisani mesti imajo zdravniki, ki so naši državljani in niso starejši od 34 let in ki eo odslužili svoj obvezni kadrovski rok. Prošnje je nasloviti na Poveljstvo orožništva v Belgradu in poslati pristojnemu vojnemu okrožju do 25. aprila t. 1. — Ostali sprejemni pogoji so razvidni v Službenem vojnem listu stran 425—428, ki je interesentom na vpogled pri pristojnem vojnem okrožju in na vseh orožniških postajah.
—	Deterniinizcm in fizikalna slika sveta. Predavanje univ. prof. Riharda Zupančiča. Knjižica obsega 57 malih strani in stane 8 Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ta razprava je upoštevanja vredna pridobitev na polju fizikalno kritične slovenske literature ter jo je smatrati kot novo v vprašanju moderno fizike. Pozdravili moralno dejstvo, da se je končno nekdo oglasil z razpravo v lako kočl jivem vprašan ju, v katerem je potrebna večja kritičnost, kakor se jc pa poslužujejo nekateri polovičarji. Kadi boljšega in sistematičnega pregleda moramo celo razpravo razdeliti v štiri poglavja, od katerih lirliko smatramo prva tri kol uvodna, s katerim nas avtor kritično seznani z, gotovimi pojmi, ki omogočajo razumevanje vprašanja determinizma in interdeterminizmu. V nadaljnjem nam razlaga mehanično sliko svela na podlagi klasičnega razumevanja prostora, časa s pomočjo drugega temeljnega »ikona termodinaiuike itd. Nato pa nus popelje na trivijalen način s pomočjo razširitve Pitagorovega izreka v Riemanovo geometrijo. To pot je ubral najbrž« zaradi lažjega razumevanja (razprava je namenjena tudi filozofom in ne samo fizikom). Na precej nazoren način pa popelje čita-telja v specijelno in splošno relativnostno teorijo. Vsak, kogar zanima znanstvena .stran tega vprašanja, bo gotovo segel po brošuriei in jo čilal z zanimanjem in užitkom.
—■ »Igrski vodja«. Te dni izide v Celju nova knjiga za odrske delavce. V knjigi, ki jo je napisal g. Davorin Pelančič, kaplan v Vojniku. so obdelana vsa vprašanja moderne režije z idejno teoretičnega iu praktičnega stališča. Praktična navodila upoštevajo predvsem igranje na prostem, ki ga v slovenščini ni nihče dosedaj strokovno obdelal. Nu-sveli za režije igre na proatem imajo vrednost predvsem zalo. ker jih avtor ni vrgel slepo na papir, ampak jih jc napisal po lastnih izkušnjah pri režijah velikiii predstav Naša apostola v Mariboru in farnih iger. Važno je tudi, da podaja knjiga novo, za ljudsko igranje nujno metodo igerskega vodstva. Knjiga občega 130 strani in jo jo na zalogi samo 500 izvodov. Knjiga se naroča pri avtoriu-
novice
—	Za »Puluikov« izlet z avtobusom v Milano
od 23. do 26. t. m. jc rok prijave do 19. t. m. — Cena za vožnjo, prehrano, prenočišče, izlete, vodiča in potili list je Din 955. Vse informacije v biletarnicah »Putnika«
—	Materinska proslava v opernem gledališču v Ljubljani je dosegla velik uspeh. Eno največjih zaslug za to ima poleg prirediteljev pač avtor mladinskih iger, g. Mirko Kunčič, čigar igre so pisane tako prisrčno, otroško iskreno in življenjsko, da morajo zadiviti tudi odrasle. Te dni je izšla izpod peresa istega pisatelja zbirka mladinskih iger z na-lovom: »Slovenski materi«. Zbirka vsebuje sledeče izvirne igre: »Živi in mrtvi materi«, spevoigra,
Cilka in njena punčka«, »Mladi uporniki«, »Za srečo«. »Prodajalka Metka«. Glasbene točke so ttglasbili skladatelji St. Premrl, Zorko Prelovec in Danilo Bučar. Skladbe so zelo lepe, sc naroča na naslov: Mladi oder. Ljubljana iu na: Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana. (Cena knjigi 20.— Din, glasbeni prilogi 6.— Din. Za uprizoritev so potrebne 3 knjige in ena glasbena priloga!)
—	Hoteli so pomagati rdečini v Španiji. Dne
21.	marca smo poročali, da je neki levičarski marksist, ki se baje tudi literarno udeistviije, organiziral šeslnajstčlansko družbo somišljenikov, ki so se odločili, da gredo rdečim v Španijo na pomoč. Dalje se je glasilo poročilo, da so orožniki na domu K. našli pri hišni preiskavi razne zapiske lokalne in politične vsebine. G. Kukovica Ludvik, Zalog 66, nam sedaj poroča, da jc šlo sedem lanlov zgolj zaradi dela v Španijo, katere je skupaj zbral neki neznani agent ter jih poslal v Split za Španijo. Pri hišni preiskavi na domu K. so vzeli orožniki K. samo dnevnik, v katerem je pisal svoj življenjepis.
—	Podgane /grizle otroka. V Splitu stanuje v neki kleti brezposelni delavec Kuzmanič s svojo ženo in dvema otrokoma. Oče je šel od doma iskat zaslužka, kmalu za njim pa ludi njegova žena, ki je okušala semtertje kaj zaslužiti Malo 7 mesečno dele je ostalo na postelji. Ko se je mati vrnila, je bilo dete vse krvavo, s postelje pa je skočila velika podgana Dete so prenesli v bolnišnico, kjer je kmalu umrlo.
Narodnoobrambni sklad »Bran-i-bora«. Darovali so: Mestna občina Ljutomer, Din 200. Občina Ponikva Din 10. Jugoslovanska banka ckl., podružnica Ljubljana, Din 100 Občina Kamnik, Din 200. Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, Din 500. Narodna banka kraljevine Jugoslavije, Din 2000. Zbirka pirhov: Drž. nar. šola. Orla vas, Din
22.	Drž nar. šola. Krvava peč, Din 15.25. Mestna deška nar. šole, Celje, Din 126. Zasebna dekl. nar. šola šol. sester Rebnje, Din 50. Drž. nar. šola, Sv. Urban pri Ptuju, Din 69. Drž. nar. šola kralja Aleksandra I. Odranci, Din 47.50. Drž. II. dekl. šola, Maribor, Din 120. — Drž. nar. šola. Tunjice. Din 35. Zaseb. dekl. narodna šola, »Marijin dom«. Kočevje, Din 20.50. Drž. nar. šole: Mavrlen, Din 33, Koprivnik. Din 17, Pišece, Din 34, Moravče, Din 10! Maribor, 75. Sovodeni, Din 41, Sv. Jurij ob Taboru. Din 66, Soteska, 26. Sv. Katarina, Din 10. — Izrekamo darovalccm toplo zahvalo in željo, da bi imelo vspodbujevalen odmev! — Bran-i-bor — osrednji odbor v Ljubljani.
V petek, dne 16. aprila
Gledališče
Drama: Petek, 16. aprila: »Med štirimi stenami« Red C. — Sobota, 17. aprila: »Matura«. Izven Znižane cene od 20 Din navzdol. — Nedelja. 13. aprila: »Simfonija 1937«. Izven. Cene od 20 Din
navzdol.	_ . ,
Opera: Petek. 16. aprila: Zaprto. — Sobota, 17 aprila: »Traviata«. Izven. Cene od 30 Din navzdol -- Nedelja. 18. aprila ob pol 11: Pevski nastop ljublj srednjih šol. Ob 15: »Navihanka«. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20 »Ero z onega sveta«. Izven. Gostovanje tenorista g. Marija Šimenca. Cene od 30 Din navzdol.
Pritrditve in zabave
Pevsko društvo Krakovo-Trnovo, ki koncerlira v ponedeljek, 19. t. m. v veliki filharmonični dvorani pod vodstvom zborovodje Simonitija izvaja na svojem dvodelnem koncertu najprvo 5 več ali manj poznanih Prelovčevili moških zborov. Pojo znane zbore: Sedem si rož, Nageljni rdeči in Škrjančku. pa manj znane Nad mojim grobom in Nekoč je živel car Ves ostali del sporeda je posvečen naši narodni pesmi, katero so obdelali Oskar Dev, France Marolt in Matej Uubad, 4 pa so Zgančcve s hrvatske zemlje. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
V Narodni galeriji bo imel vodstvo prihodnjo nedeljo, 18. aprila g. I Zorman z obravnavo klasicizma:'Kavčič, Langus, Tominc, Stroj.
Sestanki
Trnovo. Fantovski odsek Prosvetnega drušlva ima drevi ob 8 svoj redni sestanek!
Društvena soba v Gospodarski zvezi. Drevi ob .S sestanek Prosvetnega društva Ljubljana .-mesto.
Redni občni zbor Stavbne zadruge »Slomškov dom« r. z. z o. z. v Ljubljani bo v četrtek, 22. aprila 1937 ob 19 v Jugoslovanski tiskarni. Dnevni rod: t. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo naSelstva: 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1936 ; 4. Poročila o izvršeni reviziji; 5. Volitev enega člana nadzorstva; 6. Slučajnosti. — Načelstvo.
Redni letni občni zbor Združenja jugoslovanskih agronomov, sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani bo dne 24. aprila t. 1. ob 15 v konferenčni sobi hotela »Miklič« v Ljubljani, s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo odbora, 2. Poročilo preglednikov računov. 3. Volitve: a) odbora, b) preglednikov računov, c) delegata za glavno upravo, 4. Slučajnosti. — Odbor.
Naše diiaštvo
Kongregacija akadeuiičark ima danes ob (> in četrt svoj redni sestanek v frančiškanski dvorani št. 1. Pridite!
Kino
Kino Kodeljevo. Dvojni spored: češki film >Maryša« in Mamica« (Frančiška Gaal).
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-seva cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 63 in mr Garius, Moste.
*
1 Karitativna večerna cerkvena slovesnost v Križankah, Na splošno željo prijateljev karitativ-nega gibanja bo nekajkrat na leto v kateri ljubljanskih cerkva zvečer cerkvena propoved karita-livne vsebine in nato litaniie z blagoslovom. Prvi tak cerkveni govor bo prihodnji ponedeljek, 19. t. m., ob 7. zvečer v Križankah. Govoril bo dr. Jozc Pogačnik: Ljubezen Kristusova nas vnema .
1 Pevski nastop ljubljanske srednješolske mladine. Po ministrski odredbi bo v nedeljo dopoldne ob pol 11 vsakoletni srednješolski pevski nastop. Običaj, da nastopijo vsi pevski zbori in orkestri naših srednjih iu učiteljskih šol, se je že udomačil. Za te nastope se mladina v rednih učnih zborovih urah resno pripravi. Iz mnogoterih v šolskem letu našlu-diranih del bodo poedini zbori izvajali po dvo pesmi. Osem pevskih zborov bo tako izpolnilo ves program večinoma z deli priznanih slovenskih skln-dateljov. Kor so tovrstni nastopi iz glasbeno-vrgoj-nogii stališča velikega pomena, je pričakovati, da bo občinstvo prostor v operi zasedlo v nedeljo in se ludi odzvalo našemu vabilu. Vstopnice so po nizkih opernih ljudskih cenah v predprodaji v operi.
1 Za nedeljski nastop ljubljanskih srednješolskih pevskih zborov v operi se tudi letos mladina vseh srednjih šol resno pripravlja. Izvajala bo večinoma dela naših skladateljev. Vabimo cenjeno občinstvo, zlasti starše in prijatelje naše mladine, da posetijo ta nastop. Vstopnice so že v predprodaji v opernem gledališču po znižanih ljudskih opernih cenah, od 18—2 Din.
I Trgovska akademija na glavni carinarnici. Dijaki zadnjega letnika Trgovske akademije so si predvčerajšnjim pod vodstvom profesorja ogledali vse naprave glavne carinarnice. Ogled je trajal od 9 do oj>oldne. Pregledali so najprej vse naprave, nato kemični laboratorij, skladišča in jioslovanje carinskih organov pri zacarinjenju blaga. Upravnik glavne carinarnice g. Pire je dijakom, ki jih bilo 40, V poljubnem predavanju ]x>jasnjeval ves carinski aparat in njega posle. Dijaki so sledili predavanju z največjim zanimanjem.
1 Petnajst mladih aretirancev. Skoraj dnevno prireja policija po ljubljanskih ulicah lov za raznimi privandranimi brezposelnimi, seveda pa še bolj med potepuhi in delomrzneži, ki se zatekajo v Ljubljano. Racija na te ljudi je v Ljubljani kar permanentna. Samo včeraj so stražniki in policijski agentie privedli na glavno policijo 15, po večini mladih ljudi, ki so vsi priznali da so prišli v Ljubljano, ker lu upajo najti kakšno delo ali kakšen postranski zaslužek sedaj, ko se pričenja pomlad in z njo gradbena ter druge delovne sezone. Množina brezposelnih pa jc v Ljubljani že tako velika, da ie seveda nemugoča zahteva vseh ljudi z dežele, da jim Ljubljana preskrbi delo. Med temi 15 areti-ranci je bilo sicer res več mladih fantov, ki so prišli prvič z dežele v mesto iskat poštenega kruha, bili pa so med njimi tudi kriminalni tipi, ki so bili žc večkrat izgnani iz Ljubljane in ki jih bo sedaj policija poslala na sodišče. — To so pač načini, od katerih se množi brezposelnost v Ljubljani. Če se brezposelnim posreči prezvijačiti policijo ter ostanejo v Ljubljani, jx> navadi ne dobe dela in se vržejo med delomržneže. Prav lahko je potem s temi elementi vprizarjati razne demonstracije!
1 Nesreča starčka na cesti. Včeraj dopoldne je na Linhartovi cesti avto povozil 67 letnega Josipa Pernata, mestnega reveža iz Stepanje vasi. Starček je poškodovan po telesu in na glavi, k sreči pa poškodbe niso nevarne. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnico.
1 »Navihanka« nadvse zabavna ojiereta bo v nedeljo 18. I. m. jiopoldne po znižanih cenah od 30 Din navzdol. Sodelujejo gge. Lubejeva, Poličeva, Japljeva ter gospodje Zupan, Peček, Gorski, Daneš, Šancin ter ing. Golovin. Dirigira g Zebre, režija prof. Šestova.
Vincencijeva konferenca za Vodmat-Selo • Moste
Pregled svojega karitaitvnega dela je imela preteklo nedeljo Vicencijeva konferenca karmelske Matere božje za Vodniat-Selo-Moste, v Ljubljani. Občni zbor je bil v Ljudskem domu v Mostah in je bil izredno obiskan. Iz poročil, ki sla jih podala gg. delavna člana Kocmur in Kremžar, je razvidno, da je konferenca v letu 1930 z,brala denarja in blaga za 45.477,— Din, razdelila pa 51.181.14. Vpoštevale so se v prvi vrsti družine s številnimi otroci, med katerimi jo bilo 88 podpiranih družin z 268 otroki, med temi 25 družin z. 4 do 9 otroki. Razdeljeno jo bilo: 1 vagon drv, 87 parov obuval in nekaj obleko, drugo pa v živilih. Konferenca je v enem slučaju posredovala in omogočila sv. zakon. Mnogim otrokom je za prvo sv. obhajilo in birmo oskrbela po-Irebno obleko. V večili slučajih je napravila Konferenca ubožcem prošnjo za domovinstvo in razne podpore. V Domu sv. Družine je dnevno zavetišče za deklice, kjer se zbira 70 malih, 00 srednjih iu 20 odraslih deklic in 20 jih prejema tudi kosilo.
G. Janko Grad je pa poročal, da je bil ustanovljen na osnovni šoli poseben šolski odsek, ki oskrbuje dnevno 120 najrevnejših otrok z zajtrkom. Delavni člani tega šolskega odseka so vsi gg. učitelji in učiteljice le šole.
Mnogo družin živi v taki bedi, da nimajo najpotrebnejše obleke iu obutve, da bi mogli vršiti svojo nedeljsko dolžnost.
Zato prosi odbor vse one, ki imajo kako pono-šono obleko, perilo ali obutev pa tudi kako staro opravo, da jo oddajo v župnišču Moste ali pri predsedniku Al. Kocmur, Kongresni trg št. 2, lahko ,pa tudi v zavetišču sv. Družine, Ljudski dom, Ljublja-na-Moste.
Videm oh Sam
Dne 14. t. m. je nekako ob 10. v Vidmu ob Savi Jernejčič Rudolf iz Vidma opazil v strugi Save plavajoče žensko truplo. Truplo je potegnil k bregu ter obvestil obč. upravo o utopljenki. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer se je ugotovilo, da je utopljenka stara okrog 35 let. visoka 175 cm. oblečena v modre obleko iz slabega blaga, obuta v rjave nizke čevlje, katerih eden ji je v vodi odpadel. Ima črne dolge las2 ter je na glavi obtolčena. Vidijo se sledovi strnjene krvi. Pri njej niso našli nikakih listin, po katerih bi se moglo ugotoviti, kdo je.
Kamnik
Zadnja pot mlade žrtve strele. Še jirecej pred 5. popoldne v sredo so se že jele pred hišo nesrečne Debevčeve družine na Vrhpolju zbirati gruče ljudi, ki so čakali na žalni sprevod. Po dovršenih cerkv. obredih pred hišo, je cerkveni pevski moški zbor zapel žalostinko, nakar so osebni prijatelj pokojnega naložili lepo belo krsto na svoja ramena in krenili na pot k poslednjemu domovanju svojega iskrenega in idealnega prijatelja. Ob krsti so tvorili špalir tovariši gasilci. Razen mnogoštevilnih po-grebcev je pokojnika spremila na zadnii poli ne-veljska gasilska četa, kateri so bile prikliučene tudi deputacije gasilskih čel: Šmartno, Scla in Kamnik, na čelu gasilcev pa je vihrala zastava kamniške gasilske župe. V sporedu so bili ludi člani in članice kat. prosvet. društva, fantovska Marijina družba, zastopnik gasilske zajednice g. Lah Miha, podstarešina kamniške gasilske župe g. Homar Tomaž ter predsednik županske zveze in neveljski župan g. Novak Nande. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil z ginljivim govorom domači župnik gosp. Vilfan, njegov govor pa je spremljalo glasno ihtenje množice. Nato je še v zadnje slovo zapel pevski zbor pod vodstvom g. Novaka Nandeta žalostinko.
Maribor
m Pomožna akcija likvidira. Mestna občina, ki jo doslej zapostjevala pri svoji pomožni akciji 193 delavcev, j>o večini družinskih očetov, je začela s postopnim odpuščanjem. Doslej je bilo odpuščenih 55 delavcev, odjnisti pa se še vršijo vsak teden. Upali jo, da bodo dobila večina teh revežev delo pri zgradbah, kor se sedaj pričenja gradbena sezona. Vendar pa bo morala občina one, ki dela ne morejo dobili, zajiosljovati še najirej, dasi bo to skoraj nemogoče, če ji ne priskoči na jiomoč banovina z izdatnejšim zneskom iz bednostnega fonda.
m Občni zbor mariborske podružnico zvezo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev, ki je bil v torek zvečer v dvorani na Aleksandrovi cesti 6, je pokazal, da mariborski nameščenci živahno delujejo. Predsednik podružnice g. A. Ko-vačič jo jiodai obširnejšo jioročilo o društvenem delovanju v preteklem letu Društvo ni maralo na zunaj nastopati z bučnimi prireditvami, namreč je s tihim in vztrajnim delom hotelo jiomagati nameščencem Predvsem se je trudilo, da bi se uredilo službeno razmerje nameščencev Mestnih podjetij, društveni odborniki pa so kot delegati v raznih naših socijalnih institucijah zaslavili svoje sile za stanovske interese nameščencev Blagajniško poročilo je podni g. I. Snoj, tajniško g. 1. Vračlto, v imenu nadzorstva pa je poročat g ravnatelj Lekan. Pri volitvah jo bil z majhnimi spremembami izvoljen dosedanji odbor z g. A. Kovačičem, vodjem podružnice »Karilas« na čelu.
m V Ljudski univerzi, v okviru Pedagoškega tedna, predava drevi prof. Gustav Šilih o temi > Poenotenje šolstva, klic naše dobe in naloga bodočnosti .
ni Zaključna operetna novost v letošnji gledališki sezoni bo Fallova opereta »Dolarska princesa«, ki jo vprizori gledališče prihodnji teden v režiji g. Povhela.
m Koncert ge. Obenvahlerjeve in g. Lukmana. Jutri, v eobolo, zvečer bo ob 20 v veliki Kazinski dvorani mnogo obeta joč vokalni koncert, ki ga priredita znana koloraturna pevka iz Ljubljane ga. Obervvalderjeva in koncertni tenorist g. Slavko Luknimi. Predprodaja vstopnic v trgovini Zlato Brišnik.
m Rekord v preiskovalnih zaporih. V mariborskih preiskovalnih zaporih imajo sedaj 142 jetnikov — rekord, ki ga tukajšnje okrožno sodišče še ni doseglo. Tragično je da je večina teh jetnikov mlajših mladoletnikov, nekateri med njimi jedva šoli odrasli, tako da pravijo jfazniki vsakodnevnemu izpreliodu leh mladolelnikov po jeiniškem dvorišču »otroški vrtec«.
m Za popravo vojaškega kopališča v vojašnici Vojvode Mišiča v Mariboru, so bo vršila dne 19. t. ni. licitacija pri divizijsld upravi v Ljubljani. Popravilo je preračunano na 39.070 din.
m Simfonični koncert Glasbene Matiee je v umetniškem pogledu dovršeno uspel. Pod taktirko ravnatelju M Kozino je pokazal pomnoženi orkester Glasbene Malice izredne vrline. Upravičeno jo bilo toplo priznanje, s katerim so hvaležni poslušalci nagradili dirigenta, orliester in klavirskega virluozn dr. Klasinca, ki je sodeloval pri koncertu.
ni Mariborski pododbor Združenja rezervnih
častnikov |>oziva vse člane, ki nimajo uniforme, pa bi si jo radi nabavili od Združenja, da se do 25 apr. prijavijo pismeno pri upravi. Rezervne častnike, ki niso člani, vabi jiododbor, da se včlanijo, nakar bodo prejeli uniforme.
m Hotel »Orek z 16. aprilom novi kabaretni, program, znani »Kulbovs« kvartet.
lil Mladina beži od doma. 14 letni sin železničarja Slavka Pipenbaclier je izginil od doma. Sumijo, da so je jx>dal s svojim tovarišem v smeri proti Ljubljani. Fant je plavolas, oblečen v sive hlače iz, hlačevine ter sivo suknjo in športno če-pico. — Od doma je pobegnil ludi 15-lelni Rudolf Fras, stanujoč v Stritarjevi ulici 5. Fant se naj-brže klati j>o mestu.
Msteitoisto glMraftiste
Pctok, IG. aprila: Zaprto.
Sobota, 17. aprila ob 20: Rdeči nageljni. Znižane ccne.
Celje
c Zahvala. Državni krajevni zaščiti dece iu mladine v Celju sla naklonili kr. banska uprava dravske banovine 500 Din in Rudarska zadruga v Ljubljani 230 Din. Obdor se dobrotnicama prisrčno zahvaljuje.
c Smrtna žrtev narasle Save. V četrtek zjutraj se je raznesla jjo Celju vest, da je zadel ob petili zjutraj splav v steber kapucinskega mostu in se razbil, s splava tla je padel neki splavar, ki je utonil v inočno nnrasli Savinji. Tekom poldneva pa smo zvedeli, da je v resnici zadel 'splav v steber mostu in se razbil ler vrgel oba splavarja v vodo. DoČini se je splavar, ki je vozil zadaj, oprijel stebra in po njem splezal na most, je odnesla Savinja drugega splavarja proti železniškem mostu. Splava r, ki je bil dober plavač, se je dobro boril z valovi, vendar li kraju ni mogel, ker ga je zanašal val na sredo reke. Blizu izliva Voglajne v Savinjo je dohitel borečega se splavarja drugi sjilav, ki ga je rešil gotove smrti. — Zvedeli pa smo, da je na podoben način utonil v narasli Savi Alojz Tevž, 15 letni possetniški sin, doma iz Zgornje .Krašne pri Šmartnem ob Dreli. Ta je našel smrt v valovih Save pri mostu Videm-Krško. Alojzij Tevž je bližnji sorodnik toga siilavarja, ki bi tudi skoraj postal žrtev Savinje.
c Mestno poglavarstvo opozarja hišne lastnike iu lastnike motornih vozil, da je 1. aprila 1937 za-padlo v plačilo: 5% najemniški vinar in 2% kanalska pristojbina za proračunsko razdobje od 1. aprila do 30. junija 1937, vodarina in števnina za proračunsko razdobje od 1. januarja 1937 do 31. marca 1937, 1. obrok davščino na motorna vozila. Stranke st- pozivajo, da zapadle obroke plačajo pri mestni blagajni celjski zanesljivo do 10. maja 1937. Po preteku tega roka se bodo zaračunale zakonite 6% zamudne obresti. Plačila, ki bodo oslala po preteku
0	tednov od dneva dospelosti, se bodo izterjala izvršilnim polom.
c Z drevesa jc padel (i m globoko. 13. aprila jc obsekaval drevo 05 letni organist iz Cadrama pri Oplotnici. Sedel je na trhli veji, ki sc mu je odlomila iu je |)udel 6 m globoko. Zlomil si je obe roki in dobil težje poškodbe jio glavi.
<• Novi grobovi. V celjski javni bolnišnici jo umrla Ruzboršek Marija, 25 letna ženn delavca pri mestni občini celjski. — V Zgornji Hudinji je umrl
01	letni cinkariiiški upokojenec Poluar Franc. — Naj v miru počivata 1
c SK Jugoslavija v Celju. Drevi ob 8 važen sestanek nogometne sekcijo zaradi prevzemu načel-uiških |)oslov. — Načelnik.
c Karijera kanclista Vincign. Gledališka družina priredi jutri zvečer ob 8 Lichtenbergovo komedijo v treh dejanjih »Karijera kanclista Vincigac (Kogar Bog jioviša). Igra je polnn humorja in bo nudila občinstvu lep zabaven večer.
c Kino Metropol. Danes ob 10.15, 20.30 »Duet«. ob 18.5 »Noč v operi«.
Kaj je še potrebno
Opazovanja na lipshem velesemu
Vsa čast našim oficielnim prirediteljem na lip-skem semnju za njihovo okusno razstavo naših vzorcev, ki so bili strokovnjaško in pregledno razvrščeni. Čuditi se moramo njihovi mojsterski izvež-banosti, da so ves ogromen materijal iz 54 velikih zabojev sploh mogli namestiti v dva stisnjena prostora. Vendar se je izrazil g. dr. Propper, funkcionar sejmskega urada, da je naš paviljon inajlepši kotiček« v Ringsnesselhaus.
Namen, da ostane razstava nepozabna vsakemu obiskovalcu, je dosegel »naš kotiček« s svojo pestrostjo prav gotovo svoj učinek; saj je pričalo o tem nešteto občudovanj in osebnih priznanj na licu mesta.
»Kako lepa je Jugoslavija!« so vzklikali ob pogledu na prav posrečeno izbrano serijo slik iz cele Jugoslavije, »Samo ceste, pa bi mesece ostali v tej lepi državi!« so sekundirali bogataši, ki so že bili v Jugoslaviji.
Steklene omare, z razstavljenimi^ narodnimi vezeninami belgrajskega ženskega društva in našimi kljekljanimi čipkami od osred. drž. zavoda v Ljubljani, so bile stalno oblegane po najvišjem aristokratskem ženskem svetu in tudi moški so z užitkom občudovali te naše prelepe narodne umotvore, ki jih žalibog mi sami ne znamo prav ceniti. Pri tej priliki moram omeniti, da je bilo za kljeklja-ne čipke ne samo premalo, temveč za večje komade naravnost neprimeren prostor. Ni bilo pravega pregleda o njihovi lepoti in uporabi, zaradi stisnjenega prostora, ker se jih ni moglo razprostreti v celi svoji veličini. Ta odelek je bil še posebno prizadet zaradi raznih ovir, da je nastala za nekoga občutna škoda.
»Kako dobro je ljudem v Jugoslaviji, kjer lahko izvajajo tako dobre stvari,« so vzdihovali po večini ob pogledu na velikanske hlebe bohinjskega sira, na zaboje jajc, sliv, surovega masla, na vreče bele moke, raznega žita, fižola itd.
Posebno zanimanje so vživale steklenice s pristno »slivovko«, »brinovcem«, raznimi desert-nimi in namiznimi vini. Mnogo resnih interesentov je bilo za vse vrste pijač! Ali odšli so, ker se ni dajalo poskušenj in steklenice so zopet romale po končanem sejmu polne nazaj v zaboje.
Mesnih izdelkov in konzerv ni nihče razstavil.
Škoda, da ni nihče razstavil iz Slovenije smučk, ko so zanje spraševali celo Norvežani!
Čez vse je bil občudovan naš les in rude ter zdravilne rastline Kmetijske družbe v Ljubljani. Za te rastline morajo, ponovim morajo biti prihodnjič prisotni strokovnjaki z detajliranimi podatki. In če nikdar še ni veljala Vodnikova pesem »Na moje rojake« posebno pa vrstice: išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, če nisi zaspan«, veljajo te vrstice za naš les. Ko se je trlo nešteto resnih interesentov iz vseh delov sveta okoli razstavljenih lesnih vzorcev, so bili naši izvozniki doma in govorili o izvozu! Iz vse države ni bil niti eden prisoten.
Vse je bilo razstavljeno pregledno in okusno.
In uspehi?
Poglejmo najprvo načrt celotnega lipskega semnja in ga primerjamo s prostori jugoslovanskega paviljona med 27.000 razstavljenci ali bolje povedano med številnimi večjimi ali manjšimi paviljoni, ki so vsi istočasno poslovali na najrazličnejših krajih velemesta »Leipzig«, v neštetih hišah in palačah z brezštevila nadstropji in hodniki. Tedaj šele spoznamo vso ogromno napravo lipskega semnja in vidimo kako majhen delec smo z našim paviljonom v celoti.
Kdor pozna babilonsko vrvenje in zmedo tega modernega labirinta bo šele pravilno razumel težko stališče osebno pričujočega razstavljalca, ko čaka na zaželjene resne odjemalce. Psihološko mora raz-motrivati, ali je vredno zgubljati čas s tem ali onim. Stotisoči drvijo mimo njega in v vrvežu niti ne opazijo iskanega pred nosom jim razstavljenega predmeta. Res težko stališče!
In vendar je mogoče s pravilno organizacijo, ki zahteva mnogo, mnogo požrtvovanja, doseči neizčrpne uspehe in katere so dosegli letos predvsem Japonci, Razdeljeni so bili v poročevalce-govor-
Naraščanje carinskih dohodkov
Poročali smo že o velikem dvigu carinskih dohodkov v zadnjih mesecih. To zvišanje ni samo v zvezi s povišanjem carinskega ažija decembra lani, ampak je odraz znatno povečanega uvoza. To izboljšanje v uvozni trgovini se pozna tudi pri ljubljanski carinarnici, katere dohodki začenjajo naraščati. Tako so se še v letu 1936 v primeru s 1935 carinski dohodki tako od uvoza kot od izvoza zmanjšali od 58.19 na 57.87 milij., v prvih treh mesecih pa so znatno narasli v primeri z letom 1936. V posameznih mesecih letos so bili carinski dohodki naslednji (v milij. Din, v oklepajih podatki za iste mesece 1936): januar 8.84 (6.73), februar 14.4 (6.08), marec 12.1 (9.2). Skupno so v prvih treh mesecih letos dosegli carinski dohodki 31,344.000 Din, dočim so znašali lani v prvih mesecih samo 22,018.000 Din.
Konjunktura za železo in jeklo
Veliko povečanje produkcijc železa iu jekla vsepovsod. Iz Londona poročajo, da je dosegla angleška industrija jekla v inarcu letos rekordno produkcijo. Produkcija jekla je narasla v primeri z februarjem za 113.000 ton na 1,109.500 ton. Tako visoke produkcije Anglija še ni imela. Zadnja najvišja produkcija je biia leta 1936 v oktobru s 1,060.500 tonami. Produkcija surovega železa je narasla v primeri z februarjem za 76,600 ton tia 680.300 ton in ni bila tako visoka že od letu 1920 sem. — lz Ne\vyorka poročajo, da je v prvih 3 mesecih letos znašala produkcija železa v severnoameriških Zedinjenih državah 9.66 milij. ton (lani v prvih 3 mesecih 5.89 milij .ton, v prvih treh mesecih 1933 pa 1.66 milij. ton). Produkcija je torej letos narasla za 64% iu sc jc zelo približala najvišji konjunkturi iz leta 1929, ko je znašala 10.26 milij. ton. V marcu se je število obratujočih visokih peči' povečalo za 7, od začetka leta pa za 12 na 182. V začetku leta 1933 je bilo v obratu le 42 visokih peči. — Poidijeklarna v ČSR izkazuje za lansko leto izredno povečanje čistega dobička: od 7.1 na 9.9 milij. kron in temu primerno zvišanje divi-dende. Izboljšanje je posebno nastopilo v drugi |x>-lovici leta 1936. Jeklarna ima naročil, da bo polno zaposlena do zime, ter izkorišča popolnoma svojo kapaciteto.
Bilance
Radio Belgrad, d. d , izkazuje za 1936 v primeri s 1936 povečanje dohodkov od naročnine do
8.1	na 9 85 milij din. Programski stroški so narasli od 3.2 na 384 milij. Investicije so se povečale od 7.8 na 9.3 milij. čisti dobiček brez prenosa pa od
1.2	na 1.36 milij. din.
Hrvatska splošna kreditna banka v Zagrebu objavlja svojo biiunco za 1936, iz katere je raz-
nike svojih razstavljenih predmetov in v osobje izvežbano z vsemi prodajnimi izkustvi. Zaradi kratko odmerjenega časa so brez izjeme vsakega resnega interesenta legitimirali. Uspeh za njih jc bil ta, da so napisali gore naročilnih listov. In mi? —!
Poglejmo sedaj lipski sejem z ozirom na Slovenijo. Želja vseh sposobnih in nesposobnih naših izvoznikov je čim večje sodelovanje pri izvozu, ker je edino v izvozu še mogoč dotok gotovine za poživitev našega slovenskega gospodarstva. Za vse neuspehe moramo iskati vzrok v nas samih! Ni mi znana statistika vseh naših izvoznikov, a znano mi jc točno število razstavljalcev iz Slovenije na lip-skem sejmu, ki se glasi, reci in piši: šest razstavljalcev. Japonska iih je imela 114, Alžir 132 itd. Oddaljenost, stroški so za njih postranska stvar, ker njihova kalkulacija gladko prenese.
Ali hočemo zgovornejšega dokaza, zakaj nas ne pozna inozemstvo in zakaj mi ne njegovih potreb in teženj po našem izvozu?
Brez sodelovanja na tako važni prireditvi naj nihče ne pričakuje posebnih uspehov pri svojem izvozu. Lipski sejem ni namenjen samo za izvoz v Nemčijo temveč tudi za kupce iz cclega sveta, med katerimi so najsimpatičnejši oni z zdravo valuto in stalnim odjemom velikih količin. To nerazumevanje nesodelovanja v kakoršnikoli obliki pri tako važnih vsakoletnih prireditvah se mora vzeti v pretres, na vseh merodajnih mestih. Toda res strokovnjaško!
Temu našemu nerazumevanju so sc pridružila na lipskem sejmu še izvajanja našega razstavnega vodstva, brez njegove krivde, ki so vplivala na resne interesente porazno.
Resnica je, da za velik del razstavljenih predmetov ni nihče znal strokovnjaško dati pojasnil, ne cen, še manje glede dobave in pogojev. Večinoma so bili resni interesenti odpravljeni z vizitko, na kateri je stalo zapisano samo v nemškem jeziku »Handelsmuseum, Beograd« in kamor naj se obračajo po vsa pojasnila.
Medtem ko so v sosednjem prostoru Bolgari delili za vsako vrsto blaga sezname o proizvajalcih in dobavnikih, cenike, strokovnjaške opise itd. a vse prevedeno v svetovne jezike. Ves ta materijal so jim preskrbela posamezna združenja s pomočjo resnih izvoznikov, razdeljen po strokovnih skupinah in strokovnjaško sestavljen za vsak zbornični okraj zase. Posebej so imeli rezervirana dva prostora za resne pomenke. Čitalec lipskih časopisov za časa sejma je lahko dnevno čital slavospeve o Bolgariji, a o nas sta bila ves čas dva suhoparna članka. Znali so pravilno zainteresirati poročevalce.
Dalje je nerazumljivo, da je za vse razstavljene predmete v jugosl. paviljonu ves čas lipskega sejma dajala pojasnila ena sama oseba, uradnica trgovskega muzeja v Beogradu, ker sta dva gospoda od muzeja takoj po otvoritvi lipskega sejma odpotovala v Prago. Ali naši sosedje Bolgari so imeli 21 oseb in ne daleč od nas Japonci z ne dosti večjim prostorom od našega paviljona 54 oseb, ki so si delavni čas razdelili in ostali na ta način vedno sveži, dočim je moral ugotoviti vsak očividec na gospej, ki je prihajala že pred osmo uro v paviljon, proti večeru težko utrujenost. Iste muke je moral preboleti naš rojak Slovenec v turističnem oddelku, ki je delal vseh 14 dni lipskega sejma najživah-nejšo propagando za naše kraje iz čistega idealizma v največjo korist našega jugoslovanskega potniškega biroja »Putnik«.
In v bodoče? Delo, promet, izvoz!
Vzemimo samo zadnjo besedo »izvoz«, ki je edino primerna za današnje premišljevanje.
»Izvoz«. Oboževana beseda današnjih časov. Vsem!!!
Kdo naj izvaža? Kaj naj izvaža? Zakaj naj izvaža? Kako naj izvaža? Kako naj opremi inozemsko pošiljko? Komu naj izvaža? Kedaj naj izvaža? Kako najde prvovrstne ali vsaj dobre inozemske odjemalce? Itd.
Le na podlagi skupnega in složnega programa sestavljenega na podlagi izkušenj je mogoče uresničiti našo največjo željo, željo celokupnega prebivalstva: »izvoz, promet, zaslužek, zadovoljnost«.
vidno, da so vloge na knjižice narasle od 61.3 na 64.6, v tek. računih pa padlo od 94.1 na 91.7, narasli pa so zopet upniki od 25.5 na -13.41. tako da so vsa tuja sredstva narasla od 180.9 na 199.7 milij. Temu povečanju sloji nasproti povišanje golovine od 56.9 na 59.3 in naložb od 9.45 na 16.54 milij. Menična posojila so narasla od 24.07 na 24.5, v večji meri pa dolžniki od 129.95 na 141.66 milij. Čisti dobiček brez prenosa se je zvišal od 1.44 na 2.28, skupno pa od 5.3 na 6.2 milij. din. Dividenda bo povišana od 3 na 4%.
Banke za mednarodne obračune v Bazlu, katere delničar je tudi naša Narodna banka, bo izplačevala za 1936—1937 zopet 6% diviclende. toda kot preje v zlatih švicarskih frankih.
Prekmorska plovba, d. d na Sušaku izkazuje pri glavnici 10 milij. Din povečanje čistega dobička
od 1.2 na 1.3 milij.	'
*
Banovinski proračuni. Iz statistike finančnega ministrstva je razvidno, da znašajo banovinski proračuni za 1937—1938 (v oklepajih podatki za 1936 do 1937, vse v milij. din):
Savska 223.4 (181.9), dravska 149.9 (127.0), donavska 133.9 (102.6), drinska 73.4 (62.8), zetska 55.(54 (45.7), vardarska 54.46 (40.5), nioravska 51.75 (39.8), primorska 49.0 (37.5) in vrbaska 33.75 (30.9). Po skupinah dohodkov pa se dele banovinski proračuni sledeče: doklade (splošne, šolske in zdravstvene) 248.6 milij. ali 30%, delež pri skupnem davku na poslovni promet 99.1 (12%), banovinski; takse 82.34 (10%), |»osebno in skupne banovinske trošarine 208.7 (26%), ostali dohodki 187.0 (22%) milij. din.
*
Daljnovod Velenje—Žerjav. Zaradi preskrbo inislinjske in mežiške dolino z električno energijo nameravajo Kranjske deželne elektrarno zgradili od Velenja do Žerjava približno 42 km dolg daljnovod 20.000 voltov trikrat 35 mm2. Transformatorska postaja pri elektrarni v Velenju bi se povečala, zgradila bi se nadalje zaradi priključka svinčenega rudnika v Mežici transformatorska postaja v Žerjavu. Nadalje bi se zgradile za priključek posameznih krajev še transformatorske postaje: v Slovenjgradcu, Starem trgu, pri Selu, pri Kotljah v Guštifnju in v Lešah. V Guštanju bi se priključila jeklarna. Komisijski ogled na licu mesta bo 20. aprila ob 9. pri električni centrali v Velenju.
Občni zbori. Splošna stavbna družba v Mariboru 27. aprila ob 11. v prostorih Kale; Tovarna verig. d. d., Lesce pri Bledu, 29. aprila ob 11. v Ljublj. kred. banki.
Naša rudarska iu (opilniška produkcija. Po uradni statistiki je znašala luni vrednost prodane rudarske in topilniške produkcije 1.459 milij. din. z zkatom vred pa 1.543.7 milij. Največ Je dal črni premog 420.3. surov baker 310 in svinčeni koncentrat 203.8 mili j. din.
Borza
Dne 15. aprila 1987.
Denar
V_ zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 287.20—238.80.
Tudi avstrijski šiling je ostal na vseh naših borzah neizpremenjen na 7.05^-8.05.
Grški boni so beležili v Zagrebu 81.025 do 31.725, V Belgradu 31.10—32.10.
Italijanske liro,so nudili v Zagrebu in Belgradu po 2.25.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.09 do 12.29, v Zagrebu na 12.05—12.25. nadalje so beležili v Zagrebu za sredo maja 12.0850—12.285«, zn konec maja 12.0750—12.2750, za sredo junija 12.0830—12.2850. V Belgradu so beležili 12.0770 do 12.2770.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 1.105.358 din, v Belgradu 764.000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu srednji, v Belgradu je dosegel 1,710.000 dinarjev.
Ljubljana, (o čaj i s pri m o ni:
Amsterdam 100 hol. gotd. . . . 2394.66—2409.25
Berlin 100 mark...... 1756.53—1770.40
Bruselj 100 belg...... 736.70— 741.76
Curih 100 frankov..... 996 45—1003.52
London 1 funt.......214.26— 216.31
Newyork 100 dolarjev..... 4341.01—4377.32
Pariz 100 frankov...... 195.02— 196.46
Praga 100 kron....... 152.6-1— 153.75
Trst 100 lir........ 229.19— 232.27
Curih: Belgrad 10, Pariz 19.575, London 21.53 Newyork 138.75, Bruselj 73.925, Milan 23.075, Amsterdam 240.275, Berlin 176.40, Dunaj 80.90 (81.90), Slockholni 111, Oslo 108.20, Kopeiihagen 96.125, Praga 15.32, Varšava 83.20, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25 Helsipgforfc 9.51. Buenos-Aires 133.5.
Vrednostni papirii
Ljubljana: 7% investic. pos. 87.50— 88.50, agr. 52—53, vojna škoda promptna 407—409, begi. obv.
KULTURNI
Kn;tge Matice Hrvatske
Hrvatsko kolo,1 ki nekaj let sem spada med najboljše in najzanimivejše redne knjige M H, bi lahko imenovali almanah ali celo neke vrste revijo, okrog katere se zbirajo literarni delavci najrazličnejših umetniških smeri, svetovnih nazorov, starosti in stroke. Ta množica sodelavccv (blizu 40) jc »Kolu« deloma v korist (esejistika), deloma pa v škodo (lirika), in tako nudi podobo dašnjega literarnega stanja na Hrvaškem, kjer se publicira zelo mnogo pesmi, med katerimi pa je prav malo dobrih; manj proze, ki pa je v glavnem dobra ali celo prav dobra; in pa bogata esejistika, ker taka oblika obravnavanja najbolj ugaja današnjemu pisatelju in bravcti.
Na čelu zbornika, kot nekakšen uvodnik, stoji Kriškovičev esej »Zar suton demokracije?« To ni samo pregled, kako se je demokracija manifestiralu v raznih dobah in narodih, tudi ni le duhovito raz-členjenjc vseh pozitivnih in negativnih strani demokracije, marveč vse bolj kulturni in politični program za dni, ko demokracija res v mnogih državah zahaja. Enako pomemben je članek univ. prof. dr. A. Barca »Regionalizam u književnosti«, kjer priznani literarni zgodovinar čisti in bistri mnoge zmotne pojme, ki se zadnja leta ponavljajo v hrv. publicistiki. Potrebno je bilo, da je nekdo avtoritativno določil pravo vrednost in funkcijo regionalizma v leposlovju, ker je izšlo že nekaj bolj ali nianj uspelih zbirk čakavske in kajkavske lirike. Pred nedavnim je izdala MH v svoji »Mali knjižici« (kot 4 .zv.) Prpičevo razpravo -Književni regionalizam u Hrvata« (84 str.). M. Deanovič v članku »Zašto dubrovački književnicf nisu pisali kako su govorili« na podlagi najnovejših dognanj dokazuje, kako so dubrov. pesniki zavestno in namenoma i/, kulturnih, filoloških in narodnostnih motivov gojili hrv. književni jezik in se trudili za njegovo čistost. Poudariti je treba tudi dr Milana .Tošiča sociolo-ško-kulturni esej »Kulturni uspon Hrvata sredinom XIX. stolječa« v katerem kaže življenjsko moč in narodno zavest hrvatstva, ki kljub vsem oviram ni omagalo v svojem političnem in kulturnem prizadevanju. Kasim Gujič (»Smrt Smailage Čengiča«) dokazuje, da je za smrt Čengičevo moralni krivec črnogorski vladika P. P. Njegoš, ki je dal iz maščevanja ubiti Čengiča z izdajo in iz zasede. Ljubo Babic je napisal v vzpodbudo današnjim grafikom su-marni pregled hrv. grafike v XIX. stol. in se zadržal zlasti ob M. KI. Crnčiču, Zdenko Vojnovic pa ga dopolnjuje s poročilom o sodobni hrv. grafiki. N. Fedorov razpravlja o Maksimu Gorkemu kol dramatiku, znani estet dr. A. Haler pa objavlja svoje misli ob Shakespearjcvem »Olelu«. Referat o Thibaudetovi fiziologiji kritike, ki ga ie napisa! prezgodaj umrli kritik dr. Josip Bogner, dokazuje avtorjevo znanje in visoko literarno kulturo. Čc omenimo še razpravo dr. J. Nagyja o spletkah Rusije in Austro-Ogrske >U predvečerje aneksione krize g. 1908.« in dr. M. Mirkoviča »Seljaštvo u sklopu svjetskog gospodarstva«, smo se s tem dotaknili vseh 12 esejističnih prispevkov, ki dajejo letošnjemu »Kolu« glavno vrednost.
Batušičevi črtici »Gospodin Carinik« bi jaz dal prvo mesto med leposlovno prozo v »Kolu«. Po obliki je to na pol feljton na pol potopis, pretkan z duhovitimi in sočnimi impresijami, kar človek res z užitkom bere. Dober je tudi Simičev »Zapis o Si-meunovici i Ahmel Jusufu«, medtem ko je Na-metkova socialna novelica »Pola konjske sile« umetniško tako slabokrvna stvarca, da bi spadala bolj v kakšen kmečki tednik kot v tak zbornik. Dončevičevo »Mutno sječanje« je odlomek iz napol uspelega naturalistično-marksističnega romana »Propast«. Prav tako je odlomek tudi Majerjeva slika »Sardelice, kokain i gips«, ki je sicer dobra stvar, a jo bo mogoče occniti šele v zvezi s celotnim delom.
Med lo skromno prozo pa je raztresenih ravno 40 pesmi, od katerih — poleg prevodov iz italijanščine — zadovoljijo komaj Ujevičeve in Majerjeve. Velik del ostalih verzov, kar je nekdo po pravici imenoval »invazijo lirike«, bi bilo »Kolu« v korist lahko izostalo.
Priznanje vredno dejanje je storila MH, ko je mod svoje redne publikacije uvrstila zbirko novel »Mi smo za pravicu«'-' ki jo jc napisal Slavko Ko-lar, eden najboljših sodobnih hrvatskih pripovednikov. Kolar piše že nad trideset let, prvo knjigo Nasmijane pripovjesti« pa je izdal — brez vidnega uspeha — pred dvajsetimi leti (1917). Zalo pa je bila s tem večjim priznanjem sprejeta njegova dru-
1 Hrvatsko Kolo XVII. Književno-naučni zbornik. Uredil' B. Livadir i B Jurišia Umictnički
opremio V!. Kirin. Zagreb 1936 Str 288.
- Slavko Kolar: »Mi smo za Dravicu«. ZaiSreh 1936. Str. 251.
76—77, 4% sev. agr. 51-53, 8% Bler. pos. 95—96, 7% Bler. pos. 8<i—86,50, 7% pos. DHB 99—100, Trboveljsko 260—280
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. Sli do 87.50, agrarji 52.25—53 (52.25), vojna škoda promptna (07 —409 ( 410), 4. 407-409, 5. -107 den., begi. obv. 75.50 den., 8% Bler. pos. 95.25 den., 7% Bler. pos. 86.12 -86.25 (86), 7% pos. DHB 9S—100, 7% slab. pos. 86—87.50. Delnice: Priv. agr. banka 195—196, Trboveljska 250—280, Nar. šum. 20 bi., Gutninnn 55—60, isis 17 den., Osj. Ii v. 170 den., Osj. sladk. lov 200—210, Dubrovačka 335—370, Jadr. plov. 400 den., Oceania 280—300.
Belgrad. Državni papirji: 7% invesl. pos. 87.50 do 88.50 (88, 87.50), agrarji 52 den., vojna škoda promptna 407.50—408 (407.75), 5. 407—407.50, be-gluske obvez. 76—76.50 (76.25), dalni. agr. 7-1 do 71.50 (74.25), 1% sev. agr. 51.75—52.25, 8% Bler pos. 95-96, 7% Bler. pos. S6—87, 7"„ pos. DIMI 99.25—100, 7% slab. pos. 87—87.50. Delnice: NI. 7200-7290 (7290), Priv agr. banka 199.35—197.
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. — Tendenca negotova. — Promet srednji.
Živina
Sejmsko poročilo iz Kranja od 12. aprila 1937.
Cene goveje živine so bile sledeče: voli L vrste 5.50 Din, voli II. vrste 5 Din, voli III. vrste 4.50 Din za 1 kg žive teže; tclice I. vrste 5.50 Din, telice II. vrsle 5 Din, telicc III. vrste 4.50 Din za 1 kg žive teže; krave I. vrste 5 Din, krave II. vrste 4.50 Din, krave III. vrste 3.75 Din za 1 kg žive teže-teleta 1. vrste 7 Din, teleta II. vrste 6 Din za 1 kg žive teže.
Prašiči špeharji banaški 9.50 Din, prašiči špe-harji domači 8.50 Din, prašiči pršutarji 7.50 Din za 1 kg žive teže.
Mladi prašiči 8 tednov stari 180—200 Din komad. Cene goveje živine in prašičev so stale od zadnjega sejma v glavnem neizpremenjene.
Goveje meso I. vrste 10—12 Din, goveje meso II. vrste 8—12 Din, goveje meso III. vrste 7—9 Din za 1 kg.
Svinjina 16 Din, svinjska mast 19 Din, slanina 18 Din, čisti med 24 Din, neprana volna 21 Din, oprana volna 32 Din za 1 kg.
OBZORNIK
ga knjiga novci -11 i jesmo — ili nismo«, katero mu jo pred Iremi leti (1934] izdala MH. Tukaj je kot zrel umetnik posegel globoko v življenje malega meščana in se izkazal kot dober poznavalec sodobnih razmer. Enak, če ne še večji uspeh pa je dosegel s svojo zadnjo knjigo Mi smo za pravicu«, kjer je zbral šest novel, katerih zadnja jc dala naslov celotni zbirki. Čeprav jo bila večina teh novel že objavljena in so potemtakem prišle v zbirko kot že priznano stvaritve •— dve sta bili nagrajeni, ena pa prevedena v francoščino — vendar jih osnovna misel veže v neprisiljeno onoto: njegovi junaki iščejo pravičen narodno-politično, socialno in čisto človečansko. Tudi zunanja struktura tvori vidno celolo: isti Janko Klasnič z Bikovega vrha, ki jih v prvi noveli dobi s palico, da spozna svobodo (oh koncu vojske), pride v zadnji noveli, ki so vrši ob majskih volitvah 1935., z razbito čeljustjo It zdravniku! fn isti madžaron Joža Benkovič, ki jc bil mod vojsko okrajni glavar, in Jurica Ililrcc, ki je bil 1. 1918. c kr. lajtnant in predsednik narodne garde, zavzemata leta 1935. tale mesta: J. Benkovič je še vedno okrajni glavar, dr. ,1. Hitroc pa kandidat za narodnega poslanca na Jevtičcvi lisli! Iz tega sc da že nekoliko naslutili vsebina Kolarjevili novci, kjer zajema vso širino kmečkega življenja, ne da bi pri tem kmeta idealiziral ali pa pretirano karikira! (razen morda nekaj »originalov«), Kolarjev slog jc plastičen, sočen in jasen, epska širina, dispozicija in način pripovedovanja pa mnogokrat razodevajo, da bi mogel dati pisatelj tudi večji tekst (roman), lako je n. pr. »Žcnidba Imbre Futača«, razmeroma dovolj zaokrožena novela, bolj podobna delalju širokega romana kot samostojnemu spisu. Dalje jc treba omenili, da ima Kolar zelo mnogo razumevanja za satiro in humor, pa so vse njegovo črtice posejane z ostrimi puščicami, ki so jim človek trpko nasmehne, a mu ostanejo ludi v spominu in ga silijo k razmišljanju. Zato jc tem bolj škoda, da nima globljega pojmovanja o katolištvu, katero gleda Ic kot prazno navado in hinavski plašč, s katerim se pokrivajo vse hudobije (Pavel Futač, Straža Škrinjarička.. .). To kali bravcu užitek in meče senco na Kolarjevo pisateljsko podobo, ki vsebuje črte velikega umetnika.
Mnogo manj zadovoljijo bravca »Argonauti«'' Slavka Batušiča, ki jim je težko dati pravo literarno oznako. To je čutil tudi pisatelj in imenoval svoje delo »pričanja siromašnih ljudi«, kar je točneje ime za te odlomke in zgodbe iz življenja malega človeka.
Zgodba »Argonauti« je zelo preprosta. Nosilci dejanja so brezposelni uradnik Dominik Vrabec, odpuščeni profesor Martin Mak in Ludmila Turk, prav tako odpuščena uradnica, in ti trije, ali bolje le prva dva, pripovedujejo svoje tegobe, ki jih doživljajo v boju za življenje in srečo sredi mrzlega mesta. To so podobni brezdomci kot Majerjev »Pe-pič«, Ie da revščina huje mori intelektualca kot pa I epiča, ki jc vsaj mlad in tako ne občuti vsakega zapostavljanja in ponižanja. Kot mesečni tavajo za meglenimi fantomi dela in zaslužka (str. 94) in sc hodijo gret v javne lokale: na pošto, v avtomatski bufet, v kolodvorsko čakalnico in po onih hišah, ki imajo stopnišča ogreta s centralno kurjavo. V tem strašnem boju za košček kruha in žarek sreče izgublja človek ves optimizem in si ne ve pomagati. Vendar so Batušičevi »Argonauti« le preveč malodušni in je Vrabec še najaktivnejši. Nesreča je tudi v leni, da sla Vrabcc in Mak -jreve-lika fantasta, da bi se uveljavila. Poleg tega sc Mak vdaja pijači! Simpatična pa je Vrabčeva nesebičnost, ki čuti gorje drugega kot svoje lastno.
Batušič se je v svojem delil dotaknil mnotfih perečih vprašanj sodobnosti, ne da bi skušal nanja odgovoriti. Tudi jc mnogo momentov v knj-gi, ki so premalo motivirani (prof. Mak je odpuščen ker je oklofuta! ravnatelja, pokojnine pa ne dobi, dasi jc poučeval 20 let!) in so njegovi »Argonauti« na koncu svojega pripovedovanja dlje od »zlatega runa« kot so bili v začelku.
Hrvaška kritika priznava aktualnost vsebine Batušičevega dela o umetniški vrednosti pa so sodbo različne. Zdi sc, da je Batušič najmočnejši v potopisu, kjer je dal že nekaj res uspelih stvaritev (-.Kroz zapadne zemlje i gradove« in »Kroz sjeverne zemljo i gradove«).	Jože Gregorič.
3 Slavko Batušič: Argonauti. Zagreb 1936, Str.
184.
*
V včerajšnji oceni dr. T. Debeljnka, ki označuje Zupančičev prevod Puškinove pravljice, je več tiskovnih napak, med katerimi je radi smisla Ireba popraviti: -Skazket — o katerih so starejši literarni kritiki... bili mnenja, da pomenijo slabši
(ne: dobri) delež v Puškinovi tvorbi. M"S'~ '____-
I lice JUS mora biti Z(bornik) M(atice) S(iovenske).
Skrivnostni iakir Ipi
Mož, hi se bori zoper Anglijo v indijskih gorah
Angleži se sedaj trdovratno pripravljajo za napad na fakirja Ipija in njegove privržence. Z zadnjimi četami so Angleži spravili okoli Vaziri-stana že 330.000 mož svoje vojske, kalera bo z najmodernejšimi sredstvi začela nastopati zoper upornike, ki jih vodi fakir ipi. Vsa angleška sila je razdeljena v 4 pehotne brigade, katerim se bosta pridružila še dva oddeika letalskih sil.
Osvobodilec ali grobar
Kdo pa je ta fakir Ipi? Imenuje se prav za prav Mirga Ali Kan, toda ljudstvo ga kar na splošno imenuje fakir Ipi. 0 njem, ki je mohanie-danec, je dejal sam Gandi tele besede: »On bo ali osvobodilec Indije ali pa njen grobar.«
Na severnozahodni strani Indije prebivajo svobodoljubni in bojeviti mohamedanski rodovi, kateri so v svojih divjih gorskih soteskah skoro nedostopni. Tukaj se Angleži najteže branijo. V teh gorah se Anglija že nekaj let vojskuje, težko vojskuje, z enim samim možem, ki ga domačini imenujejo »iakir Ipi«, angleški vojaki pa so mu vzdeli priimek »Požar«, ne le zaradi dolge rdeče brade in dolgih rdečih las, ampak še bolj zalo, ker povsod tamkaj, kamor slopi noga tega človeka, začne goreti požar upora. Pri vsem tem pa je la mož povsod in ga nikdar nikjer ne morejo prijeti. Tako je zvit in po svojih fakirskih umetnijah gibčen, da domačini o njem pripovedujejo cele legende in da ga občudujejo celo angleški vojaki sami. Že kakih 20-krat so Angleži mislili, da ga imajo že v rokah, pa jim je vsakokrat ušel, ne da bi kdo mogel j>o-vedati, kako je bilo lo mogoče.
„Požar" je obležal v prepadu l
Nekoč se je zgodilo, da je oddelek indijskih suličarjev naletel na četo upornikov, med katerimi je bil tudi sam fakir. Presenečeni uporniki so se razbegnili. Ko pa so Angleži videli, kdo je med uporniki, so pustili druge na miru ter se vsi zagnali za edinim fakirjem. Ta je bil kmalu obkoljen. Nikjer ni bilo nobenega izhoda več. Zato je mož v obupu planil na rob visoke skale ter se treščil v prepad. Živ se ni hotel podati sovražniku.
Polni navdušenja so se vojaki vrnili v svoje talx>rišče ter klicali: »Požar je mrtev!« Pripovedovali so na dolgo in široko, kako se je vrgel v prepad, kjer je ves razbit obležal. Toda že drugo jutro je »Požar« na čelu nekaj stotin svojih zvestih upornikov napadel vodno stražo sosedanjega forta ter je pri tej priliki ubil tri domače vojake. S spretnim fakirskim trikom se mu je posrečilo, da je pri vojakih vzbudil vtis, kakor bi planil v prepad, v resnici pa je le previdno planil za skalo ler se skril, nakar se je potem, ko so sovražniki odšli, zopet prikazal.
Fakiria so uslrelili
Drugič je posadka forta Hoekhart dobila skrivno poročilo, da fakir v spremstvu le maloštevilnih mož prihaja v soseščino Kaji Kol, kjer hoče na-hujskati k vstaji rod, kateri je bil doslej vladi zvest. Brž so mu Angleži naprivili zvito zasedo. In brez prelivanja krvi se jim je posrečilo, da so vjeli
Ostrige pobirajo po morskem dnu, kar je precej do bičkanosen poklic marsikje, tudi na Japonskem.
od koder izvira tule slika
Z veliko vnemo Italijani delajo ceste v Abesiniji
Ameriški delavski voditelji Lewis, ki sedaj vzne mirja vso Ameriko s svojimi štrajki
Japonski princ Cičibu, brat japonskega cesarja in njegova žena sta obiskala mesto Plymouth na Angleškem, kjer bosta pri slovesnostih zastopala japonskega cesarja.
Recept za bolnike s srčno boleznijo.
Kurja juha (za 2—4 osebe).
Kokoš otrebiš in iztrebiš in jo pristaviš v 31 mrzle vode, ki je v njei t koren, t kozarec belega vina, žličko soli; to kuhaš 2 uri, da je mehko. Juho precediš skozi prtič. Potem zmešaš 60 g riževe moke v mrzli vodi in poliješ s 1K 1 kurje juhe in t uro počasi kuhaš. Potem juho spet precediš ie vliješ vanjo 3 rumenjake in daš malo presnega masla.
Cvetača na poljski način.
Ko je cvetača skuhana in razkosana, jo založiš s presnim maslom in drobtinicami in potreseš s pretlačenimi, v trdo kuhanimi jajci ali sirom in peteršiljem. (Za sladkorne bolnike brez drobtinic, a z gnjatjo v kockah.)
Od povsod
Rusko zlato pošiljajo v Ameriko. V London je prispela pošiljatev 40 zabojev ruskega zlata. Vsak zaboj je tehtal več kakor 50 kilogramov. Iz Londona je zlato namenjeno v Ne\v York.
Zborovanje Hindov v Bomhaju je sklenilo prO' test proti temu, da bodo na kraljevem kronanju v Londonu javno zaklali in pekli velikega vola. Bal' dwinu so poslali brzojaven protest, v katerem pravijo, da je to nekaj krutega in zopernega, kar razburja indsko prebivalstvo. Kakor znano je govedo Ilindom sveta žival.
Tajna mehikanska organizacija »Bela garda« je v teku zadnjih dni v Mehiki umorila več kakor 30 kmetovalcev.
Sami trojčki! V vasi blizu Bolcana na južnem Tirolskem, ki je redaj jx>d Italijo, je 38 let stara kmetica Rozalija Sticker te dni povila trojčke, ki so se pridružili veseli in zdravi že dosedanjim 8 bratcev in sestricam. — V Adriji pa živi kmetica 28 let stara Elvira Giovanardi, katera je v teku enega leta sedaj že drugič rodila trojčke.
Američani so linčali dva Zamorca, ki sta bila zaprta, ker sta bila obtožena, da sta umorila belega človeka. Potegnili so ju iz zapora ter ju navzlic odporu policije privezali na železno ograjo ter ju tam nekaj časa pekli, nato pa s streli preluknjali.
Japonski tovarnarji svilo agitira.jo, da naj se začno delati čevlji iz svile, ker je svila baje trpež-riejša, lažja in praktičnejša kakor pa usnje. Vsaj podplati in podpetniki naj bi bili iz svile.
Naročajts in čitajte naša katoliška dnevnika »Slovenec« in »Slov. dom«
fakirja in njegovo spremstvo. Sedaj so ga lahko od blizu videli, kakšen je ta strah. Glasoviti agitator je bil suh možak, zavit v cunje, toda jasno so ga lahko spoznali po njegovi rdeči bradi. Na nobeno vprašanje pa jim ni hotel odgovarjati ter se je delal kakor da bi bil liiutast.
Tudi pred vojaškim sodiščem se je tako obnašal, čeprav so mnogoštevilne priče odločno potrdile, da ujetnik ni nihče drugi kakor pa iskani fakir. Ob jutranji zori so ga pred fortom ustrelili ter so se tako oddahnili. Dva dni kasneje pa so častniki tega forta zvedeli, da je fakir 250 kilometrov proč ter tamkaj hujska na vstajo rodove plemenu Daha Kel. Možak pa, ki so ga ustrelili, je bil nesrečen elaboumnež, katerega je fakir nalašč poslal Angležem v past kot »sveto žrtev«, da je med tem mirno lahko deloval drugod.
Kaho lahir agilira
Kadar fakir prireja svoje agitacijske shode, navadno tam no govori mnogo, pač pa toliko bolj prireja svoje fakirske umetni je. Namestu da bi govoril na dolgo in široko, si rajši z bodalom pre-bada svoje roke in noge, se gol ulega na deske, iz katerih štrle ostri žeblji. Na koncu pa, ko je ljudstvo že dovolj razburjeno, zakliče: »Anglija hoče smrt našega naroda, hoče konec islama!«
Fakirja Ipi so imenovali nekateri drugega Ab-del Krima. Težko bi človek mogel povedati, kako se bo ta upor končal. Na drugi strani pa je treba naglasiti, da so uporniki kakor mohamedanci hudi sovražniki velikanske večine indijskega prebivalstva, ki so Hindi. Zato ni čudno, če je veliki Ind Gandi izrekel skrbipolne besede, da bo fakir ali osvobodilec ali pa grobar Indije.
70 japonskih šolarjev v gozdu zgorelo
Pekel v gozdu Arakura
»Moja žena bi rada dobila v dar doprsni kip kakega skladatelja, da bi ga postavila na klavir Ali naj sedaj kupim Beethovna ali Bacha?« »Beethovna, ker je bil gluh.«
Japonske lokostrelke. Ta šport je na Japonskem med dekleti zelo priljubljen
Iz Tokija poročajo o tem le strašnem dogodku, ki ee je zgodil v gozdovih na obronkih gore Ara-kua v okolici glavnega mesta Tokio.
Dva šolska razreda neke šole v Tokiju sta s svojima dvema učiteljema napravila izlet na goro Arakura, ki je prebivalcem japonskega glavnega mesta zelo priljubl jena. To je izmed najlepših gora na Japonskem. Vsega skupaj se je izleta udeležilo 70 učencev ter 2 učitelja. Ko so šolarji prišli nekako v sredo obronka, so tamkaj nekaj časa taborili in počivali sredi lepe gozdne jase.
Nato pa so se napotili naprej ler stopili v sredo
Neprevidni tat
Tat pač ne sme biti nepreviden. Tako je je skusil pretekli četrtek na Dunaju neznani tat, ki se mu je neprevidnost slabo spodnesla. V četrtek 8. t. m. dopoldne je upokojena dunajska poštarica Ida Hutzl v Živnostenski banki v Gosposki ulici zamenjala češke krone v 485 šilingov, kar je v našem denarju že blizu 4000 dinarjev. Denar je spravila v modrikasto kuverto ter vse skupaj vtaknila v svojo ročno torbico ter se namenila takoj iti denar naložit v drugo banko v takozvani Shottengasse 7, Opazila pa je, da jo neprestano opazujeta dva moška, kar jo je tako zmedlo, da je brž hitela ter zašla v drugo ulico. Tukaj so ji še le pojasnili, kam mora iti, toda že sta se ji pridružila tista dva moška ter ji skušala dopovedati, da mora stopiti na la in ta Iramvaj, kar pa v resnici ni bilo nič treba. To je ženska vedela ter je odklonila njujino spremstvo in sama hitela k svoji banki. Ona dva pa za njo ter sta jo pred vrati banke tudi res dohitela. Tukaj je večji izmed obeh naglo pograbil njeno ročno torbico ter iz nje potegnil modri ovitek in zbežal, drugi za njim. Ženska je bila seveda vsa obupana, ko je videla, da je modri ovitek z denarjem izginil z roparjem. Kmalu se je zbralo mnogo ljudi in policija. Ko so njeno torbico natančneje ogledovali, so ugotovili, da je v torbiic bila še modra kuverta z vsem denarjem ter da je tat pograbil iz torbice neko drugo modro, a prazno kuverto. Ženska je bila seveda močno vesela, manj pa sta bila vesela roparja, ki sta se gotovo prijela za nos zaradi svoje nerodnosti.
velikega gozda, ki pokriva goro skoro do vrha. Ko so bili izletniki nekako sredi gozda, je naenkrat nekje v gozdu izbruhnil gozdni požar. Ker je bilo tamkaj polno suhega dračja ter je vrhu vsega pihal še hud veler, se je ogenj naglo razširjal na vse strani. Prav kmalu je bila mala šolarska karavana dobesedno obdana od ognjenih zubljev. Gotovo so se nesrečniki skušali rešiti na vse mogoče načine, vendar ni bilo nikjer nobenega izhoda in rešitve več, ker je ogenj divjal na vseh straneh.
Dolge ure so doneli obupani klici nesrečnih otrok po gorski samoti na |>omoč. Pastirji, ki so tamkaj nekoliko nižje pasli svoje črede, so pač slišali obupne klice na pomoč ter tudi hiteli pomagat, vendar tudi oni niso mogli blizu, ker jim je ognjeno morje zadelalo vsako pot. Tako živa duša ni mogla pomagati nesrečnikom iz strašnega pekla. Šele, ko je čez več ur ogenj na tistem mestu vse požgal in se potem razširil više gori v goro, so ljudje, ki so med tem od daleč prihiteli na pomoč, mogli prili bliže. Tam so biil kmalu na kraju, kjer se je odigravala strašna žaloigra malih otrok.
Reševalci so našli vsa ogljenela Irupelca več otrok, vendar ne vseh. Kje so trupla drugih, tega dotlej, ko je bilo lo poročilo oddano tokijskim listom, niso še ugotovili. Vendar pa japonski listi, ki o tej žaloigri obširno poročajo, naglašajo, da je nemogoče, da bi se bil kdo izmed njih rešil, čeprav zaenkrat o večini ni še nobenega sledu. Pekel na gori Arakura je požrl 70 otrok in dva učilelja.
Katastrofe
na Japonskem
Dne 14. aprila je bilo na Japonskem polno nesreč.
Korejsko meslo šingišu je zadela povodenj, katera je 200 hiš do lal razdejala.
V	meslu Nugano je pri neki eksploziji bilo ubitih 20 ljudi.
Med Kobe in Simonoseki je gozdni požar upe-pelil veliko gorskih koč. Ognja še niso mogli zadušiti. Drug gozdni požar je do lal uničil tri vasi Ikari, Anaga in šišial v prefekturi Ilokio. Niti ena hiša ni ostala
V	meslu FiiiUii je orkan razdejal veš hiš ter pretrgal vse zveze z zunanjim svetom.
Velikanski požar je v mestu Matsuje uničil 400 hiš ter tamošnjo bolnišnico. Požar so mogli omejiti še le, ko je gasilcem prihitelo na pomoč vojaštvo. Brez streh je 1500 ljudi.
Poglavje o draginji
Ljubljana, 15. aprila.
Razburljive vesti se širijo po Ljubljani. Kruh se je baje podražil za toliko in toliko, cena mesu se je dvignila za toliko in toliko, vse se draži, vse cene se dvigajo.
Tc govorice so v nečem ločne. Slaba lanska letina po vsem svetu je omogočila, da kmetje v naši državi boljše branijo cene svojim pridelkom, posebno žitu. Vendar pa cene niso narastle toliko, da bi dosegle ono višino, kakor je bila leta 1924 ali leta 1928, ko je bila najvišja konjunktura. Kadarkoli se cene premenjavajo, se vedno pojavijo spekulantje in dragoletniki, to so namreč listi, ki kupujejo poceni in prodajajo tedaj, ko je drago, ter špekulirajo z najbolj potrebnimi ljudskimi živili. Kljub vsem govoricam in kljub predrznim špekulacijam pa se cena živilom v Ljubljani ni toliko dvignila, kakor bi lahko sklepali po alarmantnih govoricah.
Od včeraj dalje sicer peki prodajajo kruh nekoliko dražje, toda na ta način, da so zmanjšali za malenkost pri teži, toda to še ni veljavno, ker bodo o tem morali peki govoriti še z odločuiočimi oblastmi in sicer kaj v kratkem. Peki bodo morali dokazati, da je zmanjšanje teže res upravičeno. Trenutno velja v Ljubljani 100 kg pšenice 220 Din, ječmena 190 Din, rži 185 Din, koruze 130 Din, fižola 180 do 300 Din in krompirja 80 Dm. Povprečno so se torej živila podražila v zadnjem mesecu za kakšnih 5%. Pšenična moka velja v Ljubljani 250 do 330 Din za 100 kg, koruzna pa 190 do 200 Din. Mleko je v Ljubljani po 2 Din
r Na trgu se meso ni podražilo. Razlika med ceno žive vage, po kateri kupujejo mesarji, in pa med prodajno ceno mesa je dandanes malenkostna. Mi smo zadnji list, ki bi se neopravičeno potegnil za mesarje. To smo pred leti dokazali, ko smo ostro kritizirali in napadali previsoke cene mesu. Doživeli smo tedaj, da so nas zaradi mesarjev napadali socialisti, še bolj pa naše liberalno časopisje. »Delavska Politika« nas je hotela osmešiti, ker smo grajali cene mesu, ki so znašale tedaj 18 do 20 Din za kg. »Slovenski narod« pa nam je dokazoval s podatki iz mesarskih zadrug, da mesarji trpe škodo, če kupujejo živino po 3 do 4 Din žive vage in prodajajo meso po 18 do 20 Din
za , • , , t
Razmere od naše tedanje borbe, ko se nam
je posrečilo doseči, da so se cene mesu znižale, pa so se zelo spremenile. Najboljši voli ko danes po 5.25 do 6 Din kg žive vage, najboljše goveje meso pa je v Ljubljani po 12 Din. Cene govejemu mesu od kravjega do volovskega se v Ljubljani giblje nekako med 6 do 12 Din, cena telečjemu mesu od 10 do 16 Din, cena svin;ikemti mesu od 10 do 16 Din, suhi svinjini od 16 do 20 Din, svinjski masti je cena po 18 Din, slanini 14 do 16 Din.
Mesarji bi že lansko jesen dvignili cene mesu, toda med njimi je'huda konkurenca, ki prde kon-sumentom v prid. Srdita borba med mesarji na mesarskem trgu stremi očitno za tem, da se izločijo manjši in kapitalno šibkejši podjetniki, ki ne morejo tekmovati z večjimi. Zalo so večji mesarji očitno pripravljeni, da dajejo meso po dosedanjih cenah. Že doslej je moralo več manjših mesarjev opustiti obrt, vprašanje pa je, kako bo s cenami na ljubljanskem trgu tedaj, ko bodo na njem gospodarili samo večji mesarji in velemesnice. Vprašanje pa je tudi, kdo bo tedaj reguliral cene živini na kmetskih sejmiščih. Zaenkrat ima korist od borbe med večjim in manjšimi mesarji na trgu ljubljanski konsument, ko pa bo ta borba- v nekaj mesecih izvojevana, pa bodo imeli občutno škodo manjši mesarji, konsumentje in tudi kmetje!
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 14. aprila.
Velikonočne praznike, ki so bili letos tudi v Zagrebu sneženi in na zunaj pusti, smo pri sv. Roku prav lepo obhajali. Vso dni je prišlo toliko ljudi, da vsi niso inogli v cerkev, dasi so mnogi pohiteli na doni v Sloveni jo, ki pa jih je sprejela s snegom. Tudi cerkveno petje je bilo ob praznikih prav lepo in slavnostno.
Belo nedeljo, ko smo stopili že v sedmo loto, kar se zbiramo k službi božji pri sv. Roku, smo proslavili samo v cerkvi z zahvalno j>esmijo in govorom.
Po praznikih pa je v Slomškovem prosvetnem društvu zopet oživelo: čez dan oživljajo društvene prostore »Daničarji«, ki so se vrnili s počitnic, zvečer pa ko vaje za cerkveno pelje, pa ludi za prire-dilev, ki bo v nedeljo, 18. aprila ob 8 zvečer v Je-ronimski dvorani. To pot se je Dramatični odsek umaknil Pevskemu odseku, ki bo nastopil kar s tremi deli: 1. Vsaka stvar se kupi za denar — ljubezen prava pa nikdar (igra s petjem v dvoh dejanjih), 2. Snubagj (igra s petjem v enem dejanju) in 3] Naš stari znancc Rujmik Fran — nastopi s petjem kot župan. Ker so vloge v rokah naših najboljših ipevk in pevcev in ker bo petje podprl tudi orkester, pričakujemo obilo gledalcev "in poslušalcev. Tudi Beti Kur-,: je bil ob ponovitvi (21. marca) zadovoljivo obiskan.
Pri prosvetnih večerih smo se dozdaj s sliko in besedo seznanjali s kraji in navadami, kjer so bili in kjer so še Slovenci, pret. nedeljo (11. aprila) pa smo videli življenje v hrvaški zadrugi (Turopo-lje). Film je bil prav lep, poučen in zanimiv.
Gregorčičev večer v Mariboru
Dne 0. aprila je v uiiionski dvorani priredilo mariborsko Slovensko pevsko društvo :-Maribor-" Gregorčičev večer, na katerem so sodelovali gg. El-vira Kraljeva, Peter Malec, prof. Vilko Novak, Marijan Rus, dr. Franc Sušnik, Minlta Zaherlova in pevski zbor društva »Maribor« pod vodstvom pevo-vodje g. Jan. Ev,- Gašperiča. Prireditev, ki je obsegala na svojem sporedu |)oleg samospevov in zbor-pkili pevskih točk tudi precejšnji del recitacij, je Imela značaj nekakšnega prosvetnega večera ali »p o minske akademije, ki naj bi proslavila našega »goriškega slavca«.
Uvodno besedo je v pesniško vzneseni obliki govoril g. prof. dr. Franc Sušnik, k posameznim točkam sporeda pa je podajal poelični komentar g. proT. Vilko Novak, ki j>a .je bil v obsežni dvorani nekoliko pretili in zato težje razumljiv. Gdč. Elvira Kraljeva je recitirala pesmi Soči , -Oljki« in »Ohrani Bog le v cveti-. V svoji interpretaciji je mala močno — morda mestoma celo nekoliko preveč — podčrtali emocionalno silo Gregorčičeve pesniške izraznosti. Njena doživeta beseda jo poslušalcu vseskozi prevzela — pesnitev :Soči je pretresla res do mozga! — in vzbudila j>o vsakem nastopu buren aplavz. G. Peter Malec je v recitaciji pesmi »Pastir«, : Zjasni zvezde mu temne , »V pepelpični noči in »O nevihti« segel pesnikovi duši do dna in nam ga s svojim mehkim pa polnim glasoin, ki se je živo občuteni interpretaciji vseh pesmi nndvse prilegal, predstavil v vsej resničnosti in originalnosti.
r, eoll«t Marijan Rus ie s spremlievanjem klavirja (gdč. M. Zaherlova) zapel naslednje pesmi z Gregorčičevim besedilom: p. H. Sat
ptič«; II. Volnrič: »Pogled v nedolžno oko?; J. Michl: Človeka nikar; in basovski solo v Aljaževi: »Mi v grobu smo«. Njegov obsežni glas je v izrazu zelo, celo preveč dramtično patetičen in iireveč raz-noličen v barvitosti, kur se nekaterim pesmim dobro, drugim zopet manj prilega. Bolj je ugajal v blažji, lirični nastrojenosli.
Mešani pevski zbor društva Maribor- je zapel jiod vodstvom g. Gašpariča pesmi: p. 11.-Šaltner: >Oj z Bogom, ti planinski svet-, Anton Nedved: -Naša zvezda in Nazaj v planinski raj., Anion Vilar: s V mraku«, Jakob Aljaž: : Xe zveni mi--, in narodno :>Njega ni ; moški zbor pa jo zapel pesmi: II. Volarič: -Izgubljeni cvet-r. in Jakob Aljaž: »Mi v grobi smo . V interpretaciji enolen, v izreki razločen in jasen ter v intouaciji dokaj točen in čist, je zbor pokazal veliko jievsko disciplino, dočim jo bil v zveneči ubranosti manj popoln. Resnično zazvenel jo ti. pr. v večglusnem delu pesmi : Njega ni«. Kol glasovna skupina je sopran dovolj enoten iu močan, le manj sočen in prožen; alt je enovito ubran, pu nekoliko šibkejši; tenor v zmerni jakosti lepo barvan in mehak, pa v forlih rezko izstopa; bas je močan in s svojim ostjnatnim poudarkom z ostalim zborom ne popolnoma sorazmeren. V splošnem ima čjovek_vtis, da bi -/.bor spričo točne izvedbe in precizne "Izpiljenosti lahko ubranejc zvenel, ko bi bil bolj vpet in uglajen. Mariborsko glasbeno življenje zelo hira na pomanjkanju vokalne glasbe. Zborovskega petja slišimo kar |k> \ rsli v sezonah zelo malo. l'u bodi za naše društvo Maribor hvaležen delokrog, ker .se bo zbor sam postopoma vedno bolj spopojnjeval in bo zanesel v to naše mrtvilo novih življenjskih pobud.	Bb.
Gostovanje v mariborskem gledališču
0 vsestransko dobro usjieli vprizoritvi Lehar-jeve romantične operete »Dežele smehljaja« smo na tem mestu že obširneje jx>ročali. V nedeljo, 11. aprila pa je v vlogi Lize gostovala ga. Marica Lubejeva, ki je znana mariborskim gledališkim obiskovalcem že iz prejšnjih let svojega udejetvovanja na našem odru. Njen nastop je v igri pokazal dovolj neprisi-ljenosti in živahnosti, vendar pa je dvo.jezičnost na odru precej motila, tako da ni njen nastop dosegel z ostalimi solisli kontakta v polni meri, kajti gospa Lubejeva je pela in govorila v hrvaškem jeziku in jo bila tudi njena izreka mestoma v petju manj jasna.
V pevski interpretaciji je postava ge. Lubejeve uspela. Sopran ji je dovolj močan, pa manj zvonek; njegovi polnosti manjka zvočne in prodirne resonance. Ob svojem nastopu .je bila ga. Lubejeva živahno pozdravljena in za svoj nastop nagrajena z velikim aplavzom.	Bb.
Mariborsho gledališče: Viljem U/erner: Na ledeni plošči
Viljem Werner, avtor lani uprizorjene veseloigre .Medvedji ples?, je v pričujoči komediji |io-novno posegel v socialno problematiko današnjih dni. Tudi tokrat mu je dramska snov vseskoz aktualna, še vsa gorka zajela iz kotla sodobnega družbenega dogajanja. Kaže prepad med dvema svetovoma — med predvojno, v trdnih etičnih osnovali zasidrano generacijo, in med najnovejšo, ki izpoveduje moralni probabilizetn in brezvesten oportuni-zem, ter pluje brez ladje in sidra, na : ledeni .plošči neznanokani. Vsebinsko brez dvorna hvaležno snov je obdelal Werner v obliki lagodne, moralne, neobvezne tožne komedije, kakršne so pisali zabave-željni Francozi že v 19. slolel.ju. Razen manj občutnih dramat. zadreg, ki jih pooseblja najbolj očitno nepotrebna zadregarska teta Mali in v neki meri \«aj kol odrska oseba odvečni filmovec Pavelka, je drama spretno in za širše občinstvo čudovito napi-sanio. Po svojem idejno brezobvezneni značaju ne rešuje problemov, ne odgovarja na zastavljena vprašanja, marveč se z bolj ali manj posrečenim humorjem izmika moralnemu saldu, ki ga klasična komedija v redu izkazuje.
Režija g. J. Kovica je ostajala v okviru zabavne veseloigre ter hodila med tečajema kotnike in tragike neopredeljeno srednjo pot zunanje odrske učinkovitosti, kar je dobilo izraza tudi v ensembl-ski, nekoliko neubrani igri. Ves tragičen je bil profesor Vaclav Junek (P. Kovič). S svojo gostokrv-nostjo nemara nekoliko pretežak za presenetljivi happy-end te komedije. Bolj komedijsko prožna jc bila Mileva Zakrajškova kot profesorjeva žena Ana. S prepričevalno živčnostjo je igral g. Rado Nakrst sina inženerja. Mestoma prepričevalna je bila Etna Starčeva kot hči zdravnica. Neugnanega sina nogometaša je igral z vsemi športnimi izrazi in atributi g. Edo Verdonik. Nekoliko plahega snubca dr. Hipo je igral g. D. Gorinšek z masko in kretnjami malomeščanskega bonvivana. Hčer Hančo je igrala gdč. Rasbergerjeva s precej začetniškimi poudarki. Njen posnetek praške s žabe- s filmskimi ambicijami nas ni prepričal. Dober li|> velemestnega fakina je bil Fr. Blaž kot Franta Cikan. Omeniti še moramo: Elviro Kraljevo kol lelo Mali, g. Groma kot filmov-ca Pavelko, Košuto kol ministrskega tajnika in go. Savinovo kot služkinjo.	v.
SfUJtL
Pravila nogometne igre
(Nadal|evan|e.) PODROBNA NAVODILA PRAVILA 6
Udarec z vrat
Pri udarcu z vrat, ki je izveden neposredno, t. j žoga pride neposredno do igralca, ki sicer stoji v offside poziciji offside ne velja.
L
«
\0
\
\

o
			/ /
	/ / — o f		
\
>
&
Igralec B ni ^offside, ker je prejel žogo neposredno od udarca z vrat.

o

•B
Igralec B je offside!
Žogo je prejel od igralca C, torej posredno in je pravilo offside že dobilo polno moč.
Jugoslovanska zimsko športna zveza
(Službeno.)
Izpreniembu v članstvu. Na novo so bili sprejeti na področju Gorenjske podzveze: Društvo za tujski promet, Sv. Križ nad Jesenicami. Ljubljanske podzveze: Smučarski klub Kuni«, Trbovlje.
Mariborske podzveze: Šporini klub Laško, Slu-denški športni klub. Studenci pri Mariboru.
Zagrebške podzveze: Društvo za promet stra-naca, Mrkoplje; Ski klub »Slalom«, Zagreb in So-kolsko društvo Varaždin.
Sarajevske podzveze: Sokolsko društvo Novo Sarajevo: Sokolsko društvo Sarajevo-Vratnik; in Šjiorliii klub Makabi, Sarajevo.
Belgrajske podzveze: Srpsko plnninarski i tu-ristifiko društvo Niš, SPTI) Leskovac, Sl'1'l) Kosovska Mitrovica, SITU Zlatihor . Čajetina in Športni klub Železničar, Beograd.

Satlner: ^Zaostali
Globoko potiti javljamo p reža los t no vest, da nam .je danes ob IS umrla, previden« s sv. zakramenti, naša nadvse ljubljena žena, mama, sestra in teta, gospa
Pepca Tržan
vdova Steiner, roj. Škrabar
soproga posestnika in gostilničarja
Pogreb blage pokojnice bo v soboto ob 5 popoldne iz hiše žalosti
v Petroveah na pokopališče k Sv. Knncijanu pri Žalcu. Maš« zhdttšnica se bo darovala v ponedeljek ol> 8 zj. v Petroveah.
Petrovee, dne 15. april« 1937.
Žaluioči ostali
» » » . in zato vsako jutro uporabljam svoj Lotion Silvikrin. On vzdržuje kožo na glavi zdravo, čisti lase prhljaja in prepreči izpadanje las.
Edina voda za lase z Neo-Silvikrinom, naravno hrano za lase.
Steklenica .... Din 27'—, Dobi se v vseh strokovnih trgovinah.
Lasje rastejo od Sllvikrina.

Črtanju iz članstva: Vsled neplačevanja članarine se črtajo iz članstva na področju:
Ljubljanske podzveze: Smučarski klub Logatec, Smučarski klub Bloke« Nova vas; Smučarski klub Pristava. Kiiže pri Tržiču, Šporini klub Grafika, Akademski športni klub »Primorje--, Ljubljana.
Mariborske podzveze: Slovensko planltVSko društvo Ruše.
Sarajevske podzveze: Planinsko društvo Kos-moti, Sarajevo Hrvatsko planinarsko društvo :(>ri-jen«, Dubrovnik, Smučarski klub Kolašin, Sarajevski amaterski športni klub Sarajevo in Turističko društvo Prijatelj prirode, Tuzla
Vsi klubi, ki članarine še niso poravnali se pozivajo, da jo tekom 5 dni jioravnajo sicer bodo vsi črtani iz zveze. Vse podzveze so naprošajo, da plačano članarino takoj oddajo zvezi in poročajo kuleri klubi niso plačali, da sc jih nato črla iz zveze.
Celjshi šport
Občni zbor SK Jugoslavije. V sredo zvečer je bil v Orlovskem domu občni zbor SK Jugoslavije. Po poročilu posameznih funkcionarjev jc dal nadzorni odbor razrešnico upravnemu odboru, le posameznim sekcijam ne, razen lahkoatletski, ki je izvršila svojo nalogo in mnogo pripomogla k ugledu kluba. Priredila je dobro uspeli miting in cross-country. Ping-pong jc imela turnir za prvenstvo v drvaski banovini pod pokroviteljstvom mestnega načelnika g. Alojzija Mihelčiča. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika kluba g. dr. Podpečan, za podpredsednika g. Komar, tajnika g. Božič, blagajnika g. Sotler. V odbor so bili izvoljeni gg. Jakše, Hlačar, Založnik, Potekel, za sekcijske načelnike pa gg. Dobnik, Janežič in Rupar. Občni zbor jc potekel povsem mirno in je razčistil mnogo perečih zadev, ki so se med letom nabrale. Govorilo se je mnogo o novem športnem stadionu, kar je nujna potreba celjskih klubov. H koncu se je izrazila zahvala g. županu Mihelčiču za njegovo naklonjenost, zlasti, da je sprejel pokroviteljstvo pri cioss-countTyju in turnirju.
Razpis
propagandnega lahkontlotskega meetingn Športnega klulia Jugoslavija! v Celju dno 23. aprila 18:17
Športni klub Jugoslavija v Celju priredi v nc dol jo, dne SKi. aprila 1D.17 ob .1 dopoldne ua svoicni igrišču propagandni lulikoatlelski ineoling. Prireditev se lto vršila na tokallSču. ki Jo začrtano ua lastnem igrišču I1.-1 Spodnjem l.anovžu (Kersnikova nllnn) * Ocljn: tekulišče jc dolgo 353 ni, pokrilo z ugaski in ima I nedvlgnjene zavoje.
Pravieo nastopu iimijo vsi verificirani Iti neveri fielrani atleti klubov, članov J1,.\Z.
Prijave s priloženo prijavnim) Din 2. zu točko m atleta ler Din 5, za mošlvn je poslali na naslov; SK Jugoslavija Coljo - France Dobnik. Celje, lire g :;j do is. aprila I. 1. do TJ. Ure opoldne. Naknadne prijave, kakor tudi prijave brez prijavnim? se ne liodo ► prejemale.
Nagrade so: pri tekmovalcih v pondlni disciplini dve priznnniri, pri več kot tekmovalcih v poedini disciplini pn lii prlznaniec.
IT ^zTl'ltmova"'" sc' vri;i po Pravilih in pravilnikih
Program in vrstni red disciplin le naslednji:
I Tek lun m seniorji.
'J. Tek hhi m Jualor.il C.
:i. \tcl krogle seniorji.
4.	Met krogle Juniorii C.
.'>. Tok :iurKl m seniorji.
it. Skok- v višino z zaletom jun. C.
7. Me! kladivu seniorji.
5.	Tek HKHI in juiilorji C.
II. Skok v dalj. ■/. zaletom sen.
1» Mol diska .iuniorji V.
11.	Met diska seniorji.
12.	Skok v dalj. z zaletom Jun. (J.
J.ISCI. — Odhod na dnmsko prvenstvo In kluliskl smuk na Krvavcu, danes iti. I. m. oli 12 z avtobusom do Orrk-clj _ Odbor.
7.rr;,t slniunsl.ili lahkonttctskili khihov, iSlui brun). Danes seja Iclin. odbora ob IS v klubski solii kavarne 1'nirn, vliod iz Frančiškanske ulice. ol> IS .10 istotarn soja upravnega odbora.
.ISA' Primorjc. rl.ahlnnttrhka trketjn) Pozivajo se vsi Iilleli. da so zarodi klubovcga otvoritvenega mitinga JI. in 2."i. I. ni. redno iidclc/.iiiejo Ircnlngov, ki sc vršilo vsaki dan od in naprej
I.7.SI'. /Sluibrnn). Drevi ob o v domski solii ka-vnrno 1'mnnn sc.ia lelin. in npravn mlbnra. Va?.nO — vsi lit loeno.
STK Moste. Drevi ob 10.no seja sekcijskega odbora.
Ptuj
Vimčarijo zaigal. V Vcdolah, v obč. Juršinci v Slov. Gor. je preteklo nedeljo ponoči začela goreli viničari|a posestnika Glaserja, ki stanuje v Mariboru. Glaser ima škode okrog 40.000 Din. Tudi najemnik Peric je radi tega požara prišel ob vse. Orožniki so kmalu po požaru aretirali nekega, ki je baje že par dni popreje pretil, da bo to viničarijo zažgal.
Proslava materinskega dne. Dekliška Marijina družba pri oo. minoritih v Ptuju je proslavila dan vseh mater v ptujskem mestnem gledališču 6 prav pestrim sporedom. — Mladinski zbor je prav posrečeno zapel par pestni. sledilo je več deklamacij Nato je spregovoril g. profesor Alič, ki nam je v svojem lepem govoru razložil pomen materinskega dne in na kraju recitiral nekoliko pesmi naših slovenskih pesnikov, v katerih poveličujejo ljubezen do matere. — Nepričakovano je tedaj povzel besedo duh. svetnik in voditelj koroških Slovencev in predsednik Prosv. Zveze na Koroškem, gosp. Polanec, ki je prav tako s prisrčno toplino govoril o materi, posebej pa o slovenski materi. Navzočo inadino pa je prosil naj spoštuje svoje matere ter ji navajal razne lepe vzglede ljubezni otrok do matere. Omenil ie tudi, da bo povedal svojim Slovencem na Koroškem, kako proslavljajo Štajerci materinski dan. — Sledile so tri kratke igrice, ki so bile vse prav dobro podane.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes ob 20. uri komičen tilm »Gospod brez stanovanja«. Igralci Pavel Horbinger, Leo Slezak, Adela Sandrok. Uglasbil Robert Stolz. Dodatek univers. zvočni tednik i. dr.
Zagorje
Nesreča v rudniškem kamnolomu. Pri delu v kamnolomu je priletel kamen tako nesrečno delavcu Pečniku pod tilnik, da mu je zasekal kakih de6et centimetrov dolgo ter zelo globoko rano.
V Društvenem domu bomo imeli priliko v nedeljo videti dramo »Goslarica«, ki jo vprizori Marijina družba. Obisk toplo priporočamo.
Bojevniki sklicujejo za nedeljo, 25. t. m. svoj ustanovni občni zbor. Skupina bi se ustanovila po vzorcu v Trbovljah; pravila so že potrjena.
Ljutomer
V malih oglasih velje vSOka besedo Din 1-—; ženltovanjskl oglesl Din 2 ■ . Najmanjši znesek z« mali oglas Din 10-_. Ma|| og|a8| Ke plačujejo takoj pri naročilu. - Pri oglasih reklamnega značaja se račune enokolonsko 3 mm »toeka petilna vrstica po Din 250. Zu pismene odgovore glede malih oglasov treba priloži« znamko.
Posojila dajemo
državnim In privatnim nameščencem v [.Jubilant gotovini ln blagovnih bonih Hermes. Informacije Tavčarjeva 2.	(a)
Trenchcoate
vetrne suknjlčo. novosti za Športno obleke - nudi ceneno Preslter, Kv. Petra cesta 14.	(|j
Namočeno polenovko
dobite So pri 1. Buzzolini, dellkatesa, zajtrkovalnlcn, Llngarjeva ulica.	(1)
Veliko Hlu.slio de.o po noveli Leva Tolstoja
Kreutzerjeva senata
Lil Dagover	Peter petersen
Glasba L. vau Beetcoven, JaJKovski ln CUoplu
Danes pos'ednjlč! , Zima
l V J iS
Hansi Knoteck	Viktor Staal
(r
_Jr!_jT. M.
f r e m, e r a i Siavospev natlepsemu človeškemu čustvovanju materinski iJuDezni
IVlafeiinstvo
Therese Eelgner	tenri Presles
| Perilo za gospode in dame
lastnega Izdelka, krasna izbira, najceneje v novi specijalni trgovini Gori-čar. Sv. Petra cesta 30
Zadnjo nedeljo je bil popoldne v Katoliškem domu sestanek našega fantovskega odseka. Sestanek je bil namenjen našim fantom, ki odhajajo k vojakom. Dvanajst jih je jemalo slovo od sedanjega društvenega delovanja, prav vsi pa polni odločnosti in trdnosti v katoliških načelih. Vodilni stebri so odhajajočim vlivali še poguma in veselja do slovenstva, vere in ljubezni do domovine. Odšli so z zavestjo, da se vrnejo po končanem roku nazaj in da bodo s takim veseljem delovali v naši sredini, kakor so dosld.
Pred nekaj dnevi se je prij^eljalo z avtomobili od nekod nekaj elementov, ki so krenili v gostilno g. Wrega v Ljutomeru. Prispeli so z gotovimi nameni, razširjat temne misli komunizma in navajat ljudi do upora. Ni manjkalo med njimi grdih krilatic do sedanje vlade, zlasti so napadali našega voditelja dr. Antona Korošca. Čudimo se samo, zakaj se ni taka zadeva takoj javila merodajni oblasti, ki je v neposredni bližini in bi bila te ner>o-poklicane goste zaslišala. Ljutomer je pač zaenkrat središče vladi nasprotnih državljanov, zato pa izberejo taki agenti mesta, v katerih so še na varnem. Ta druhal je jiotem po svojem usj^elem obisku naglo izginila v noč.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Petek, 16. aprila: 11 Šolska ura: Z našimi spla varji do Belgrada, reportažh (g. Oskar Hudaies) — 12 Odmevi iz naših krajev (ploščo) — 12.45 Vreme, poročila — 11.1 Cas, spored, obvestila — 13.15 Koncert Ku-dijskegu orkestra — 14 Vreme, borza — 18 Ženska ura: Kaj mora vedeti žena o liraniloznanstvu (gdč. Anica Lebarjeva) — 18.2(1 Harmonika in citre (plošče) — 18.4f, Francoščina (g dr. Stanko Leben) — 111 Cas, vreme, poročila, spored obvestila — IS.30 Xac. ura: Naše sodelovanje na mednarodni lovski razstavi (dr. Alfons Semper, Zagreb) — 19.50 Zanimivosti — 20 IV. Koncert Ljubljanskega godalneg kvarteta - 20.50 Šnljapin poje (plošče) — 21.10 Francoske koncertne suite (Radijski orkester) — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče.
Petek. 16. <iprila: Relgrad-Zagreb: 20 Koncert Hrvatskega glasbenega društva — Dunaj: 19.25 Koncert po željah — Trst-Milan: 1(1 Violina — 21 Simfonični koncert — Rim-Bari: 21 Opereta — Prana: 20.25 Pester koncert — Varšava: 20.15 Simfonični koncert — Hamburg: 21.10 Schubertov koncert. — Kriln: 20.10 Vojaški večer — Frankfurt: 20.10 Scliuinannov koncert — \tn-nakovo: 20.10 Valčki in koračnice — Strassbourg: 21.30 Gledališki večer — Bukarešta: 19.15 Opero.
Rudolf Timmermans:
Junaki i i (Mcizarja
Skladišče žita je do vrlia napolnjeno. Še tisto noč spravijo v Alcazar mnogo nabito polnih vreč žita.
Kakšno krasno žilo! Vojaki ga jemljejo v roko, da jim mali, rumeni pšenični zrni curljajo med prsti, držijo ga proti luči in ga ogledujejo z začudenim veseljem ko otroci, ki dobijo kako izredno lepo darilo.
Zdaj bodo imeli spet kruha!
Toda od žila do kruha je dolga pot. Kako naj pšenico zmeljejo?
Tudi za to najdejo pripomoček.
Branilci Alcazarja se ne dajo z nobenimi ovirami oplašiti in splošna radost jim razbistri iznajdljivega duha in veselje do delavnosti.
Nekje iztaknejo ročni mlin. Neki vojak guardie civiJ pa ima svoje motorno kolo v Aleazarju. Hitro ga spravijo na primeren prostor, urno snamejo obroča obeli koles, in razrežejo in zložijo v en sam kos. Tako dobijo gonilni jermen, ki ga položijo na zadnje, kvišku inoleče kolo in na vrtilno ploščo mlina.
Potem sprožijo motor, da se vrti zadnje kolo in jermen se vrti in motorni mlin« brni iti brenči! Bencina imajo dovolj, saj so bili izpraznili tanke tovornih avtov, ki so Lili tedaj pripeljali municijo. Pol ure se vrti mlin. potem je za uro odmor, da se more motor ohladiti in mlin očistiti. Tako meljejo ves dati, oa štirih zjutraj do enajstih ponoči.
Tudi drugače je ta dan vesel. Nobeno letalo se ne prikaže. Težko topništvo sovražnika molči, samo 7.5 centimeterski topovi streljajo, a tako slabo merijo, da meni neki mlad kadet:
Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cev
Manufakturist
agilen prodajalec, pošten, star 29 let, samski, vešč slov. in nemškega jezika.
13 leti pomočniške pra kso, la. referencami, želi premestitev. - Ponudbe v uprtivo »Slov.« pod »Manufakturist« št. 5961. (a)
Krojaškega pomočnika
sprejmem takoj. J e r a j Peter, kroj. mojster, Vodico nad Ljubljano. (b)
Prvovrstno šiviljo
za moško perilo, iščem. Salon moškega perila. Beethovnova ul. 14, Ljubljana.	(b)
14 do 16 let star fant
poštenih staršev, lepega obnašanja, lepe zunanjosti, z lepo pisavo, dober računar - se išče za prodajo v pekariji. Plača po dogovoru. Pekarija Anton Preskar, Beograd, Krun-ska ulica 29.	(b)
Denar - iveta vladar!
t.e plača) par aolatav. na kmuiu tla'ih iasor lasije tebi iar.
Al. Pianinšek
Ljubljana, Beethovnova 14/1,
telefon 35-10 vnovči vloge vseh denarnih zavodov najkulantneje takoj v gotovini in daje informacije brezplačno.
tAlaCicg&i&i
zaiamrijo najpopolnejši uspeh
15 Din
I stane popolnoma nova I gramofonska plošča svetovne znamke Homocort. Prvovrstne gramofone pod I nabavno ceno - nudi, do-I kler traja zaloga: Ljub-I Ijana, Slška, Jernejeva
I St- 26-	<l)
O
Zanimalo Vas bo,
da ima tvrdka
Vsem sorodnikom, znancem in tovarišem pokojnega sporočamo, da je umrl ljubljeni mož in oče
Peter Miklavec
železničar v pokoju in hišni posestnik
danes, dne 15. aprila 1937, ob po! šestih zjutraj, v drž. splošni bolnišnici v Ljubljani, po kratki bolezni. Odšel je k Dohodu
po večno plačilo. Pogreb dragega bo v soboto, dne 17. aprila 1037 ob 2 popoldne iz mrtvašnice državne bolnišnice.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1937.
Miklavec Ana, žena; Marija iior. Valant, hči; Milan Valant, zet.
23
^ »Ti pa danes tako streljajo, ko da nas nalašč nočejo zadeti!«
J Kdo ve! Mogoče je častnik, ki poveljuje, s srcem z nami in so ga rdeči le prisilili, da je prevzel vodstvo Zdaj pa tako slabo ukazuje, kolikor le more.«
»Da le ,tovariši' ne bi spoznali te njegove igre'«
Nekje so dobili veliko usnjato žogo: že sta tu dve skupini in del dvorišča se spremeni v nogometno igrišče in vse kriči in brca in se šali v divjem dirin-daju. Mladi možje, ki je še prejšnji dan besnela nevihta bomb in granat nad njimi, ko so s puško ob rami ležali za vrečami peska, so zdaj vsi v igri in za nekaj hipov pozabijo, da so v Aleazarju, da jih oblega sovražnik in zdi se, da nimajo nobene druge misli več, ko da spravijo žogo skozi nasprotnikova vrata.
Na večer sedijo skupaj pod arkadami dvorišča in prepevajo divje bojne pesmi in ognjevite andaluzijske popevke.
Luna in zvezde jih poslušajo.
Čarobno nastrojenje!
Ali je res, da so oblegani?
Jutro drugega dne pa pokaže vse strahote obleganja in boja z grozno, krvavo okrutnostjo. Pozabljeni sta igra in pesem, dasi v srcih mož, ki zdaj čepijo za obzidjem in žena. ki so spel odšle nizdol v temino kleti še zmeraj tiko odmeva iti veselo zveni radost veselih melodij.
Zdi se. da sta ol«i 15.5 centimeterska lopova popolnoma umolknila, mogoče jima nedostaje municije? Toda na njiju mesto je prišlo četvero 10.5 centimeter-skih lopov in rjoveče in grmeče tuli zdaj četverni zbor in glasovi manjših topov in jasni zvoki pušk in mrtvaških ragelj jim pripevajo.
izdajatelj: ivan Rakovec
Kolesa
I najboljših nemških znamk 1 - z večletno garancijo, po I neverjetno nizkih cenah : Nova trgovina, Tyrševa | cesta 36.	(i)
Sveža jajca
zajamčena. 720 komadov 360 Din; 50 kg orehov, tanke lupine, 240 Din — franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1)
Posestva, hiše, vile,
gostilne, graščine, gozdove - prodaja Posredovalnica, Maribor, Aleksan-
drova cesta 33.
Trgovino z meš. blagom
na deželi, prav dobro vpeljano, oddam takoj v najem. - Ponudbe upravi »Slov « pod »Srečen trenutek« št. 5960.	(n)
umi
Gumbe, plise, entel, ažur
pred tisk ln monograme hitro izvrši Matek & Mi-keš, Ljubljana, poleg ho-
(p) tela Štrukelj.
(t)
Upravo »Slovenca« Maribor
Koroška cesta 1
Podružnica: Aleksandrova b Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokroa uprav-ništva lista.
?pP MC.|!alni ?ivalni stro)'i za pikiranje (Kollpikiermaschine).
„Pri Škofu"
na zalbgi vse vrste
SVILE
kot crep de chine, crep marocaine itd. v najnovejših modnih vzorcih.
Cene
zelo ugodne!
KROJAČI! Strobei
KRZNARJI! Strobel JioVilf^ifia "šivanie krzna-
BERKEL avtomatske in industrijske tehtnice ter stroji za narezek in šunko ,	Pri glavnem zastopniku
B. MAGDIC, Zagreb, Radišina ul. 11. - Tel 54-34
^a zagrebškega sejma: Paviljon B - 122/124
DOTRPELA JE NAŠA DOBRA MAMA
IVANKA KRAJC
-RSTiiSK-KS
STARI TRG PRI RAKEKU, DNE 15. APRILA 1937
ŽALUJOČE RODBINE : KRAJC, LEŠNJAK, PEVEC, TROHA
Pogrebni zavod Gajšelt Ivan, Ljubljana.

Dotrpel je, previden s sv. zakramenti, naš predobri, nadvse ljubljeni moz, zlati oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod
Franc Smole
hišni posestnik in bivši ključ, mojster
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 16. aprila 1937 ob 3 popoldne iz hiše Žalosti Celovška cesta št. 167 Zc Šiška na pokopališče v Dravljah.	'	'
Ljubljana, Sušak, Šmarca, dne 15. aprila 1937.
Globoko žalujoči ostali.
Z neskončno srditostjo se zaletavajo granate v severno stran Alcazarja.
Glavnih vhodnih vrat ni več. Namesto, njih je en sam kup grušča in razvalin, ki onemogoča vsakršno obhajanje in prihajanje.
Odtrgalo je kučmo severovzhodnega stolpa, luknje in razpoke režijo v okroglini njegovega krepko-ponos-nega trupa. Tudi njegov zahodni brat, ki ščiti drugi bok severnega dela, je na več mestih ranjen.
Letala prihajajo in mečejo bombe navzdol. Časih sta dva težko dvokrilnika, časih so trije, ki so v ozračju skoraj v napotje drug drugemu. Saj je le majhen ta prostor, ki mu velja vse to razdejanje, saj ga ni dosti več ko sto do stopetdeset kvadratnih metrov.
A junaški odpor branilcev se ne maje. Njih volja do življenja je potrjena v teh dneh- ko besnita kros in krog smrt in propast, ko se v mraku in teminah globokih kleti rodi otrok.
Novica brzi od ust do ust, od vojaka do vojaka. Otrok je rojen, novo življenje je v Aleazarju!
I o navda može s ponosom in veseljem, videč da
niso zmožni braniti samo žensk in otrok, ki so zaupali
svoje življenje njih rokam, marveč, da si upa še novo
življenje priti pod ščitom njih hrabrosti in čuječnosti na svet.
Ko zve to novico oče, neki korporal guardie civil, ki je visoko zgoraj v nekem stolpu na straži, zavpije ves navdušen kvišku v sinje nebo: »Viva, vlva'« »Naj živi, naj živil« in je zalreskal v zrak pozdrav iz svoje brzostrelne pištole, da so se rdeči začudeno vprašali, kaj neki se je zgodilo tam zgoraj. Saj. kadarkoli streljajo iz Alcazarja, ne streljajo nikdar zaman in vedno zadenejo kar jih je moralo že dosti ,z„.ed njih občutiti na lasini koži.
NNr <3,
o- O- o	J?
stej-IS	S erpro o o »
B °	3
s-2 o	» S B o
S: «
D J* S-	-i
r-	(V
""	9
g
B"0 E
ffi-e
« <o S
< o
< pr
B
g. B
5° o
jj A w ^
0< < «
n o n
^ N N N * B U »
tj O B B
r ® <0 &
(n s.s.g "S ®
B S
</> t«
2 S-
5 B
O o
O ooS ^ 3 5'B
5»2W
Urednik: Viktor Cenčič
Spet dva!. •.
Javnost slovenska, kaj praviš?
Včeraj smo poročali spet o dveh slučajih nagle nasilne smrti v pijanosti: »V pijanosti ubil brata« in »Namesto k vojakom — v smrt«.
Slovenska javnost, kaj praviš ti na to?... Beremo, položimo časnik na s tram — in gremo mirno svojo pot dalje, kakor da se ni zgodilo nič posebnega... Vsakdanja zgodba — kdo se bo vznemirjal zaradi nje! Smo je že preveč navajeni. Nad vsemi vrhovi je mir ...
Če kak skokonog fant strmoglavi z gorskih pečin, si polomi kosti in razbije glavo, je v javnosti mnogo več zanimanja in sočutja, kakor če kdo pade mrtev zadet od kola ali zaboden v vrat. In vendar je v tem slučaju tragika brez primere večja. Dvakrat nesrečna smrti Nesreča in zločin obenem. V vsakem slučaju dva nesrečna brez primere. In dve celi družini dobita tak udarec, da se ne da preboleti...
Če je vsak uboj »vnebovpijoč« greh, če je res, ida »kri tvojega brata vpije k meni na maščevanje«, — ali nas ne bo krik krvi toliko ubitih naših bratov - Slovencev predramil iz našega miru, — četudi jih nismo ubili z lastno roko. Kako pravi nekdo: »Toliko jih ubijemo, kolikor jih brezbrižno pustimo, da se pogube (poginejo).« Huda beseda — pa je Avguštinova!
Ta dva mlada mrtveca spet glasno kličeta slovensko javnost in naše oblasti, da je skrajni čas, da se prične sistematična vzgoja celega naroda k nravnosti in treznosti.
Kaj se vse stori za materijalno kulturo in napredek naroda! Za tujski promet, za turistiko, za šport, za lepe ceste, za kopališča in tudi za telesno zdravje! Na moralno kulturo pa se pri tem pozablja. Lepe ceste so seveda lepe — a kaj, če ležijo ob njih naši ljudje — mrtvi, ubiti v pijanosti! Naše ceste so oškropljene, omadeževane z njih krvjo... Ali nas nič ne motijo na teh cestah številni krvavi madeži? ... Ali bomo hodili mimo teh mrtvecev kakor judovski duhovnik in levit mimo ranjenca na poti v Jeriho?
Proti tuberkulozi — koliko se storil Gotovo pTav! In vendar je — po besedah veščaka dr. Brec-
Ija — nedolžna v primeri z alkoholizmom. Zakaj je neki delo proti temu največjemu zlu tako nepopularno, tako odiozno?
Pa napoveduje se vendar — zboljšanje. Naša banska uprava je načeloma že sprejela delo za treznost in nravnost v svoj program. Lepo! Želeti je le, da bi to načelo prešlo čimprej v dejanje.
Prvi korak k dejanju je to, da je prosvetni od-dejek_ banske uprave sprejel in nastavil mladega učitelja, gospoda Jagodiča, ki se posebno peča z vprašanjem vzgoje in se hoče vsega posvetiti vzgoji naroda k treznosti, nravnosti in dostojnosti. Mladi mož se je z vso resnobo lotil tega dela. Sestavil je obširne vprašalne pole, ki jih je prosvetni oddelek razposlal vsem ljudskim šolam v Sloveniji, ki so vse tudi že poslale svoje odgovore. Na ta način se je dobil potrebni statistični materijal, ki naj služi za podlago nadaljnemu pozitivnemu delu. S samo statistiko kajpada ni resnično še nič doseženega. Ko
je temelj izkopan, je treba zdaj graditil
Ljubljanska mestna občina je tudi obljubila in sklenila, da odpre v svojem socijalncm institutu, ki ga namerava, posebno posvetovalnico za alkoholike in njih svojce. Po bolj naprednih deželah imajo takih posvetovalnic že mnogo.
Dalje bi bilo želeti, da bi se kaj kmalu pričelo s protialkoholnimi dispanzerji, ki jih je priporočil v banskem svetu dr. Brecelj.
In vse oblasti, vsi oddelki banske uprave, ki so prizadeti pri vprašanju treznosti, to so: prosvetni, socijalni, kmetijski, upravni in obrtni, naj bi storili v svojem področju vse, kar morejo storiti, in kolikor nam znano, imajo tudi voljo, da bodo štorih v tem smislu, kakor so njih referenti zagotovili na treznostnem shodu 21. junija 1. 1. in je pisano v knjižici »Na novo delo!«. Poleg tega uradnega dela pa zasebno delo za treznost ne sme počivati!
Nič naj krik krvi v pijanosti umorjenih naših rojakov neslišan ne leti mimo naših ušes! Te sramotne krvave madeže moramo skušati zbrisati z lica Slovenije!
Slovenija, tvoja prva kulturna naloga je: vzgajati in vzgojiti svoje otroke k treznosti, nravnosti in dostojnostil
20 ljudi utonilo v Donavi
Silovit vihar nad Sremom in Banatom — Veter s hitrostjo 150 kilometrov — Podrti nasipi in porušene hiše — Ogromna škoda po vseh krajih
Zemun, 14. aprila.
Danes divja nad Sremom in Banatom silen vihar, kakršnega ne pomnijo že mnogo let. Zaradi viharja so ustavili ves rečni promet na Donavi, Savi, Tisi, Tamišu in Begeju. Veter je čez dan pihal s hitrostjo 120 km na uro, zvečer pa je dosegel hitrcet 130 km. Pretrgane so številne telefonske in brzojavne žice, ves potniški promet je ustavljen.
Iz Vršca poročajo, da je tam vihar porušil hangar Aerokluba. Škode je 150.000 Din. V Zemunu ruši vihar dimnike na strehah in razbija šipe v oknih. Ulice so prazne. Vihar je odtrgal streho na palači Okrožnega urada.
Jugoslovanska glasba v Sofiji
Bolgarska državna filharmonija je priredila tekli ponedeljek, 12. aprila v sofijskem narodnem gledališču pod pokroviteljstvom prosvetnega ministra dr. Nikolajeva svoj peti simfonični koncert, posvečen jugoslovanski glasbi. Na sporedu so bila dela jugoslovanskih skladateljev Petra Konje-
viča, Slavka Osterca, Matije Bravničarja, Predraga Miloševiča, Milenka Živkoviča, Krešimirja Barano-viča, Mihovila Logarja, Jakoba Gotovca in Josipa Slavenskoga, ki so se tudi osebno udeležili koncerta.
Koncert je bil odlično obiskan. V ministrski loži so sedeli prosvetni minister dr. Nikolajev, notranji minister Krasnovski, gospodarski minister Vasiljev in gradbeni minister Ganev. Koncerta so se udeležili tudi poslanik Momčilo Jurišič s posla-niškim osebjem, jugoslovanski vojaški ataše gene-ralštabni polkovnik Jovan Sokolovič, mnogi bivši bolgarski ministri, javni delavci in politiki.
Jugoslovanska glasba se je to pot prvič predstavila v Sofiji v širši in bolj izbrani izberi in je doživela pred sofijskim občinstvom popoln in sijajen uspeh. Po izvajanju sleherne točke je občinstvo dajalo izraza svojemu navdušenju in živahno vzkli-
kalo vsakemu jugoslovanskemu skladatelju. Med odmorom je jugoslovanske skladatelje pozdravil na odru v imenu bolgarskih skladateljev Veselin Stojanov in izrekel v imenu svojih tovarišev veselje, da se je doseglo spoštovanje bolgarskih skladateljev v Belgradu in jugoslovanskih v Sofiji in da se je tako dala bolgarskim in jugoslovanskim glasbenikom priložnost, da pridejo v neposredne medsebojne stike, da se vzajemno spoznajo in zbližajo. G. Stojanov je izrekel prepričanje, da bodo ta vzajemna gostovanja bolgarskih in jugoslovanskih glasbenikov, ki so belgrajskemu in sofijskemu občinstvu dala priložnost seznaniti se z mlado bolgarsko in jugoslovansko glasbo, pripomogla k boljšemu spoznavanju obeh bratskih narodov in k njunemu zbližanju. V imenu jugoslovanskih skladateljev je odgovoril g. Stojanovu Peter Konjevič in se zahvalil bolgarskim skladateljem za lepi in bratski sprejem. Po koncertu so bolgarski glasbeniki priredili svojim jugoslovanskim tovarišem banket, na katerem je bolgarski prosvetni minister pozdravil jugoslovanske skladatelje s toplim in prisrčnim govorom. Govorili so še drugi zastopniki raznih glasbenih ustanov.
Ob pol 6 popoldne se je pri Zemunu potopil velik bager. Bager je bil zasidran 6redi Donave. Posadka je skušala doseči breg, pa zaradi silnih valov ni mogla. Ko so valovi prevrnili bager, so potonili vsi, ki so bili na njem. Na pomoč so prihiteli gasilci in redarji, pa tudi številni drugi 60 sodelovali pri reševanju, zdi se pa, da ni nihče rešen. Po doslej, še nepotrjenih vesteh je bilo na bagru 16 mož posadke, čuvaj vagonov z ženo in dvema otrokoma, skupaj toraj 20 06eb, ki so vse našle smrt v valovih Donave.
Pri Zemunu 6e je dalje potopil vlačilec, last Schultza iz Pančeva. Na vlačilcu je bilo 40 vagonov raznega blaga v vrednosti okrog 300.000 Din. Potopljenih je tudi več ribiških ladij. Silni valovi so porušili tudi več hiš ob obrežju. Valovi so pri Zemunu bili do 6 m visoki. Nasip med Zeniunom in Belgradom je danes opoldne začela prodirati voda na treh mestih. Oblasti so takoj poslale delavce, da preprečijo nadaljnje rušenje nasipa. Potopili 60 6e tudi 4 splavi, polni gradbenega lesa. V Zemunu so največji valovi pri kolodvoru, kjer neprestano pljuskajo na cesto. Po Donavi plava brez števila raznih predmetov, največ ostankov razbitih čolnov in zgradb. Zemunsko prostovoljno gasilsko društvo je neprestano v strogi pripravljenosti. Z vseh plovnih objektov so spravili posadke in njihove družine.
Jugoslovanski skladatelji pred kraljevo palačo v Sofiji.
skladatelj.
V sredi profesor Petko Stajnov, bolgarski
Alojzij Železny - 70 letnih
Mladostno svež in čil obhaja danes 70 letnico rojstva gospod Alojzij Železny, župnik v Goričah pri Golniku. Rodil se je 16. aprila 1867 v Velikem Zdihove na Šumave — mejno pogorje proti Bavarski — na Češkem kot najmlajši sin premožnega posestnika in mlinarja. Starejši brat Vaclav mu je pred par leti umrl kot katehet na meščanskih šolah v Pragi. Po maturi v mestu Pisku se je leta 1885 prijavil za bogoslovje v Ljubljani in je bil 17. avgusta 1889 posvečen v mašnika. Služboval je kot kaplan 4 leta v Srednji vasi v Bohinju, dve leti v Šmartnem in 3 leta v Šenčurju pri Kranju. Nato je bil 12 let kurat v Trnju na Krasu, kjer je dozidal komaj začeto cerkev in zvonik ter ji oskrbel celotno notranjo opremo. Kljub velikim zaprekam je dovršil tudi novo šolsko poslopje. Tudi v Ihanu, kjer je za tem župnikoval 14 let in pol je prenovil oltar sv. Družine ter mu dodal še sv. Alojzija in sv. Nežo. Od leta 1925 pa neumorno gospodari in pase ovčice v lepi goriški fari. Tudi tu je dal preslikati veliko župno cerkev in res lepo podružnico v Zalogu, kateri je oskrbel nove zvonove. Uredil je vso okolico župne cerkve in popravil stopnišče do glavnega vhoda. Prenoviti namerava še vse oltarje v župni cerkvi.
Naš slavljenec je bil zaradi svoje skromnosti in ljubeznivosti povsod priljubljen in zaradi svoje gorečnosti do Gospoda pri vseh dobrih župljanih spoštovan. Kjerkoli je služboval, povsod so ga ohranili v najlepšem spominu. Znana je posebno njegova gostoljubnost. G. škof dr. Rozman je ob 70 letnici imenoval slavljenca za duhovnega svetnika.
K lepemu življenjskemu jubileju mu iskreno čestitamo, želeč mu zdravja in moči, da bi mogel še veliko storiti v čast božjo tn zveličanje njemu izročenih duš.
— Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Povoden j v planinski dolini
Planina pri Rakeku, 14. aprila. Po zadnjem deževju je voda poplavila v planinski dolini nad 1000 ha travnikov in deloma tudi njiv. Voda je narastla tako visoko, da je vsaka zveza po cesti med Planino in Rakekom na eni strani ter Planino in vasmi Laze, Jakovica in kolodvorom na drugi strani onemogočena, zakaj voda stoji na omenjenih cestah 2 m in pol do 3 m visoko in je prevoz mogoč samo s čolni.
Voda le prav polagoma upada, komaj 5—7 cm dnevno, pri vsakem novem dežju pa začenja zopet naraščati, iz česar sledi, da požiralniki zelo slabo delujejo. Povodenj povzroča tukajšnjemu prebivalstvu na travnikih in njivah ogromno škodo. Na travnikih bo letos zaradi povodnji samo ena košnja, njive pa bo mogoče obdelovati šele meseca
junija, ker so prej prenamočene. V Malnih je voda poplavila Andreju Milavcu mlin in žago, zalila je celo spodnje prostore stanovanjske hiše in seveda
naredila veliko škodo.
Da se v bodoče preprečijo povodnji, je nujno potrebna regulacija Unca in temeljito čiščenje požiralnikov. Prosimo merodajno oblast, da bi temu vprašanju posvetila vso svojo pozornost.
O javoršhem morilcu ni sledu
Orožniki iz Spodnje Hrušice pod vodstvom komandirja Maligoja 6o od ponedeljka naprej vodili podrobne poizvedbe, kdo nai bi bil v nedeljo zvečer umoril 66-letno Jožefo Martinčičevo, kuharico v župnišču na Javoru. Poizvedovali so v vasi in okolici po sumljivih tipih, ki se klatijo po hribih, beračijo in tudi kradejo. Pravi utemeljen sum ni , mogel na nikogar pasti. Morilec je pač izginil v temni noči, moral ie biti že močno oddaljen od vasi, ko je bil umor odkrit. Orožniška postaja je sestavila obširno poročilo, ki je bilo poslano državnemu tožilcu odnosno preskovalneitiu sodniku. Komandir orožniške postaje Maligoj je včeraj prinesel na okrožno sodišče kot corpus delicti rovnico, s katero ie bila umorjena 4-krat wčno udarjena
Avtobusne zveze
v Savinjski dolini
Uljudno Vas prosimo, da objavite sledeče:
Ni res, da 6e zahteva nova avtobusna zveza Celja oziroma Savinjsko doline z Ljubljano, temveč je res, da je »Autoprometna zadruga« v Ljubljani, ki ima obrtno dovolilo za prevažanje potnikov z motornimi vozili na progi Celje-Ljubljana in obratno že od leta 1933, zaprosila le za razširjenje voznega reda že obstoječe autobusne proge in sicer v tem smislu, da bi tudi v zgodnjih jutranjih urah odha-jal autobus iz Ljubljane proti Celju in se popoldne zopet vračal, ker je to splošna želja potujočega občinstva, ki na 50 kilometrov dolgi progi skozi Črni graben-Trojane-Vransko, nima prav nobene železniške zveze.
Tudi ni res, da je lastnik »Autoprometne zadruge« neki denarni zavrni, ker zadruga, kakor že ime pove, je samostojna juridična oseba, ki nikakor ne misli likvidirati. Res pa je, da si je zadruga preskrbela potrebna sredstva, da modernizira ne samo 6vojo turistično progo v Logarsko dolino, temveč tudi vse svoje ostale proge.
Istotako ni res, da bi nova vožnja ne nudila tako idealnih zvez ter bi iinela zgolj konkurenčni značaj, temveč je res, da je načrt razširjenega voznega reda tak, da izključuje vsako konkurenco, ker bi ostali lokalni podjetji na Vranskem in v Št. Petru, ki sta poklicani, da vzdržujeta zvezo z železnico, še nadalje imeli svojo prednost, in ker 75 km dolga proga Ljubljana-Ceije ima samo ta e<lini namen, da nudi potujočemu .prebivalstvu v od železnice popolnoma odrezanih krajih, naglo in ceneno direktno zvezo z Ljubljano odnosno s Celjem.
Ni torej res, da se »Autoprometna zadruga« trudi, da bi za vsako ceno uvedla novo vožnjo, temveč je naravnost njena dolžnost, da kot koncesijo-narka autobusne proge Ljubljana-Ceije, stremi za tem, da po možnosti ugodi vsem prometnim i>otre-bam na tej progi. —
Autoprometna zadruga z o. z. v Ljubljani.
Pismo z južne zemlje
Novic je ta dežela seveda vedno polna. Pustnih in postnih. Pa so veliko bolj zavzeti za pustne kot za postne. Tako da pust sploh konca nima, ker 6e nadaljuje z »vinskimi trgatvami« vse do cvetne nedelje in po Veliki noči še tudi ne bo zmanjkalo ne grozdja ne kapljice vinske. In če bi grozdja zmanjkalo, gotovo ne bo konec »quebracha« iz katerega se dela tukajšnji cviček (cjuebracho je neko drevo, ki daje barvo za izdelovanje umetnega vina). Trta je seveda tudi dosti obrodila in 6e dobi grozdje na debelo po 5 do 7 pesov 100 kg (70 Din).
Naših slovenskih novic je tukaj vedno kaj.
Da so bili programi prikrojeni predpustu vse doslej v vseh društvih. Vsako društvo je imelo nekaj zabav. Za težje stvari sedaj ni časa, ker so nekake poletne počitnice. Z aprilom spet nastopi sezona. V februarju in marcu gre vse na letovišče. V kordobske planine in v kopališča na vse strani, posebno v Mar de Plata. Tuai marsikatero slovensko dekle je šlo s svojimi gospodarji na letovišče, sedaj je pa na pragu Velika noč in se spet vse vrača v stari tir.
Med raznimi prireditvami, ki smo jih imeli, je posebnega imena vredna prireditev na Avellanedi na pustno nedeljo. Ni bilo Bog ve kaj, in če bi bilo to v ljubljanski operi, bi morda želi malo pohvale, toda tukaj, na gostilniškem dvorišču z igralci, ki 60 prvič stopili na oder in z besedo v knjižni slovenščini, ki je trda v prekmurskih ustih ... Ljudje, ki so jih v šoli pitali z madžarščino, slovensko so 6€ pa ie od očeta in matere učili...
Pa so nam tako lepo zapeli, in deklamirali in zaigrali, da smo bili kar zadovoljni. Povsod so začetki prosvete težki, zato še težji v tuji zemlji in
med ljudmi, ki imajo vse mogoče ovire glede časa in razdalje.
Drug pomemben dogodek je bil obisk, ki smo ga napravili v Berisso. Tamkaj so velike mesnice in je Berisso pravi Babilon. Sicer malo mesto, ki ima kakih 30 tisoč ljudi, toda narodnosti pa vse. Naših je tam kakih 300 glav.
V	celem mestu je ena sama cerkev, zunaj cigansko revna, znotraj vendarle bolj dostojna hiše božje. Pa je ta cerkvica za veliko večino le »spomenik«, brez praktične uporabne vrednosti in jim niti do tega ni, da bi ta spomenik napravili vsaj tega namena vreden. Med narodom, ki je od doma seveda po ogromni večini katoliški — saj so največ Italijani, Poljaki in Španci poleg Slovakov, Slovencev, Hrvatov, ki jih je tam cel tisoč, in Litvancev in Nemcev in Portugalcev, ki so domala vsi katoliški. Le Grki in Bolgari in Romuni in Žid je delajo izjemo — toda od vseh tisočev se dobi kakih 300 oseb, ki gredo v nedeljo k maši. In med temi Slovenci niso na zadnjem mestu. Komunistično mišljenje je težko kje drugje tako zakoreninjeno kot v Berissu in se ustvarja tako javno mnenje, da je samo tisti zvest nedeljski dolžnosti, ki je pravi junak. Saj so celi predeli mesta, od koder ne gre v cerkev niti en človek. Pa smo se vseeno ojunačili in odločili, da poskusimo z mašo. Avellanedski pevci so se pripravili, da bodo lepo zapeli, s prejšnjo prireditvijo na Avellanedi so nabrali nekaj za kritje potnih stroškov, in smo polni upanja čakali lepega dogodka. Na dan 28. marca je pa tako neusmiljeno lilo. da bi se kosti stajale v nalivu in se je tudi dejansko stajalo kakih 50 oseb, ki so bile namenjene, da gredo z nami. Pevci so pa ostali junaki.
V	Berissu vreme ni bilo tako nemilo, pa ven-
dar smo vrgli krivdo za slabo udeležbo na slabo pot. Na povratku smo si ogledali znameniti muzej v La Plati, ki se ponaša posebno z okostnjaki pred-potopnih živali. Res strahotne pošasti, ki bi španski revoluciji kar hitro konec napravile, či bi jih kaj poseglo v boj.
Zadeva, ki naše ljudi najbolj zadeva sedaj, je slovenska šola. Vse je kričalo po slovenski šoli in se tožilo, da naša vlada nič za Slovence ne stori. Sedaj se je zavzel naš novi minister dr. Cankar, da se kaj ukrene v zadevi in sedaj imamo vraga za drugim grmom. Deset le! komunistične agitacije mea našimi ljudmi je rodilo svoj 6ad in sedaj je nekaterim vse »fašizem«, kar se ni skuhalo v njihovih glavah. Proti akciji, ki se je začela na pobudo g. ministra, je vstala takoj protiagitacija in sedaj se zdi, da se bližamo neki točki, ko bo konec onemu besedičenju, da »hočemo biti nepolitični«, ker se bo menda res razcepil naš svet v dva nasprotna si tabora. Ce prav vsi dobro in predobro vemo, da bi naši slovenski stvari bilo neobhodno potrebno, da v narodnostnem oziru ne poznamo nobene razlike. Boje se nekateri, da bodo nune njihove otroke preveč »črne« napravile Pa jih je dobro zavrnil inženir Sulčič: da vi zato niste sedaj manj »rdeči« čeprav ste bili doma vse »črni«. Tak ose zdi, da bomo imeli dve šoli, ki se bosta pojedli ena drugo prej, ko se bosta rodili.
Na Saavedri je bil prej miren slovenski kotiček. Ko smo začeli tam slovensko mašo, so nekateri že dvignili glave, toda bili so še toliko mirni, da niso začeli nalašč nagajati. Ko se je začelo buditi zanimanje za slovensko šolo. je bila takoj dana parola kontra in posledica: vpcelica ljudskega odra in sklep, da bodo oni začeli 6 šolo. Tako smo in ostanemo Slovenci prepirljivci, vedno najbolj dostopni
tistemu, ki nas zna bolje potegniti in vedno uporni onemu, ki ima dobre namene in voljo, da se žrtvuje.
Tako je boj iti težava s slovensko šolo v Villa Devoto, na Saavedri na Paternalu, da je položaj nadvse težaven, ker je najbolj človeško »nikomur se zameriti« in tako biti z nikomur. Kljub vsemu se resno dela na to, da se začne z otroškim zavetiščem, ki ga bodo vodile šolske sestre. Težava je seveda z denarno platjo, ker je treba hiše in tudi kos kruha za sestre in otroke.
Kaj pa počnemo trije duhovniki? Vsak ima svojega dela dovolj. G. Kastelic išče rožic po Ros-riju, na pravi, da je našel samega trnja, zato se mu zdi, ua je treba prej kaj povrtnariti iz centrale in se tako ukvarja pred vsetn v »Duhovnim življenjem«, kaiero je izšlo doslej že dvakrat v obsegu čez sto strani.
G. Doktorič stika za zgubljenimi ovcami naše črede po Montevideu. Na slovensko službo božjo kar nič ne more misliti, ker so naši ljudje tako razmetani, pač pa jim po radiju pove vsako nedeljo kako božjo besedo.
Jaz se pa po Buenosairesu preganjam in stikam za našimi ljudmi, včasih na zadovoljstvo, včasih na tudi na jezo. Veliko noč bomo slavili kar na obeh glavnih točkah naše službe božje na Avellanedi in na Paternalu. Za naprej je pa seveda polno raznih načrtov, toda človek si ni nič kaj gotov, da se bo kaj skuhalo iz zamesene župe... Bomo že videli.
Leto se je že nrevrglo v jesen in imamo dosti hladne noči in mrzla jutra.
Jasno, da se močno zanima svet še vedno za Španijo in pošiljajo eni uenar vladi, drugi pa Frankom. Tega ognja pa ni, da bi kdo nesel tudi kožo na prodaj.	Hladnik Janez,
š
Drobne novice
Koledar
Petek, 16. aprila: Benedikt, Jožef, spoznavalec; Drago, spoznavalec.
Novi grobovi
+ V Ljubljani jo mirno v Gospodu zaspal g. Peter Miklavec, železničar v pokoju in hišni posestnik. Pokopali ga bodo v 6oboto ob 2 popoldne.
f V Ljubljani je umrl gospod Franc Smole, hišni posestnik in bivši ključavničarski mojster. Pogreb bo danes ob 4 popoldne.
-f- V Starem trgu pri Rakeku je v 80. letu sta-rbsti umrla gospa Ivanka Kraje. Pogreb bo v soboto ob 8 zjutraj.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno eožalje!	•
Osebne vesli
= Zagrebški nadškol dr. Ante Bauer, ki je bival od Velike noči ,em v Supetru na Braču, 6e bo vrnil v ponedeljek v Zagreb. G. nadškof se počuti zelo dobro.
= Promocija. Na juridični fakulteti ljubljanske univerze bosta v soboto promovirana za doktorja j>rava gg. Pavlič Rado, sodniški pripravnik iz Ljubljane, in Trofenik Rudolf, odvetniški pripravnik iz Studencev pri Mariboru. Čestitamo!
—	Odlikovani so z zlato kolajno za vestno vršenje službe. Zrakoplovna narednika II. razr. Va-letin Balaž in Alojz Golouh. zrakopiovni narednik vodnik III. razr. Stanislav Borovinšek. bolničarski narednik Ivan Šiler in pekarski narednik Alojz Vo-dončnik; s srebrno kolajno za vestno vršenje službe peh. narednika vodnika III. razr. Štefan Lončar in Konrad Roš, zrakopiovni narednik vodnik III. razr, Rudolf Štiglic, peh. naredniki Ivan Pvttpčič, Marijan Knežič, Stanko Stankovič, Edvard Kragelj, Kristijan Pukl. Milan Ptiškarič Milan Grba, Dušan Ra-donian, Josip Uher, Peter Durman, Ivan Marek, Anton Varga. Robert Klenovšek in Juro Orehovec; topniški naredniki Josip Lukšič, Ludvik Lubej, Dušan Popara, Alojz Šetina, Rihard Rajher, Josip Falež, Josip Pešič, Franc Ambrožič, Dragotin Ule-mek janež Markelj, Stanislav Meško in Milan Aj-zenkoi; inž. narednik Josip Petrič, zrakoplovna narednika Ivan Mazej in Vilim Rot in bolniški narednik Anton Sterniša; peh. jiodnaredniki Nikolaj Blažič, Ivan Frlan. Ivan Arh in Ferdinand Colmlt, topn. podnaredniki Jožef Cezar, Anton Švajger m Ivan Lorger, konjeniška podnaredmka Dušan Karan in Franc Uršprung in inž. podnarednik Ivan Klemen; z redom jugoslov. kraone V. razr. topniški stotnik I. raz. Dragotin Dogan in s kolajno za vojaške vrline peh. poročnik Matija Močvirni k
Izpit sta napravila za čin peh. jiodjiorociuka narednik Aleksij Novak in za čin rez. veterinarskega podjroročnika kaplar dijak Branko Jaksic.
—	Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
ties- po uiin. soc. pol In tiar ztlr S-br 15485. ». V. 35
—	»Straža v viharju«, ki danes izide, prinaša jioleg drugih važnih člankov tudi |ioročilo o zadnjih dogodkih na univerzi. List je na prodaj v trafikah.
—	Redni občni zbor Zveze za tujski promet v Sloveniji, bo dne 27. aprila t. 1. ob 10 dopoldne v sejni dvorani Zbornice, za trgovino, obrt in industrijo v Ljubjani, Beethovnova ulica 10. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo upravnega odbora o delovanju Zveze za tujski promet v Sloveniji v letu 1930, 3. Poročilo nadzornega odbora, 4. Sklepanje o samostojnih predlogih odbora in članov, 5. Slučajnosti.
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 83 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu pre-povedalo prodajati in razširjati št. 3 mesečnika »Kultura« in št. 1 tiskopisa »Naš Vesnik«, ki se tiskata v Zagrebu.
—	Dva zdravnika za splošno zdravilstvo bosta sprejeta v aktivno 6lužbo kot san. poročnika in si: cer za belgrajski orožniški polk v Belgradu, drugi pa za orožniško podčastniško šolo in za dunavski orožniški polk s sedežem v Sremski Kamenici. Pravico na razpisani mesti imajo zdravniki, ki so naši državljani in niso starejši od 34 let in ki so odslužili svoj obvezni kadrovski rok. Prošnje je nasloviti na Poveljstvo orožništva v Belgradu in poslati pristojnemu vojnemu okrožju do 25. aprila t. l. _ Ostali sprejemni pogoji so razvidn; v Službenem vojnem listu stran 425—428, ki je interesen tom na vpogled pri pristojnem vojnem okrožju in na vseh orožniških postajah.
—	Determinizeni in fizikalna slika sveta. Predavanje univ. prof. Ribarila Zupančiča. Knjižica obsega 57 malih strani in stane 8 Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ta razprava je upoštevanja vredna pridobitev na polju fizikalno kritične slovenske literature ter jo je smatrati kot novo v vprašanju moderne fizike. Pozdraviti moramo dejstvo, da se je končno nekdo oglasil z razpravo v tako kočljivem vprašanju, v katerem je potrebna večja kritičnost, kakor se je pa poslužujejo nekateri polovičarji. Radi boljšega in sistematičnega pregleda moramo celo razpravo razdeliti v štiri po-glavja, od katerih lahko smatramo prva tri kot uvodna, s katerim nas avtor kritično seznani z gotovimi pojmi, ki omogočajo razumevanje vprašanja determinizma in interdeterminizma. V nadaljnjem nam razlaga mehanično sliko sveta na podlagi klasičnega razumevanja prostora, časa 6 pomočjo drugega temeljnega zakona termodinamike itd. Nato pa nas jiopelje na trivijalen način s pomočjo razširitve Pitagorovega izreka v Riemanovo geometrijo. To pot je ubral najbrže zaradi lažjega razumevanja (razprava je namenjena tudi filozofom in ne samo fizikom). Na precej nazoren način pa popelje čita-telja v specijelno in splošno relativnostno teorijo. Vsak, kogar zanima znanstvena stran tega vprašanja, bo gotovo segel po brošurici in jo čital z zanimanjem in užitkom.
—	ulgrski vodja«. Te dni izide v Celju nova knjiga za odrske delavce. V knjigi, ki jo je nnpisal g. Davorin Petančič, kaplan v Vojniku, so obdelana vsa vprašanja moderne režije z idejno teoretičnega in praktičnega stališča. Praktična navodila upoštevajo predvsem igranje na prostem, ki ga v slovenščini ni nihče dosedaj strokovno obdelal. Nasveti za režije igre na prostem imajo vrednost predvsem zato, ker jih avtor ni vrgel slepo na papir, ampak jih je napisal jx> lastnih izkušnjah pri re-fijah velikih predstav »Naša apostola- v Mariboru ln farnih iger. Važno je tudi, da podaja knjiga novo, za ljudsko igranje nujno metodo igerskega vodstvo.
,,	I.---— 1 OA -l.nni in ,'a !n rt it -»nl^r*, enmn IMMl
Knjiga	ii>o strani ,,, to ,,.. ...iiup,!	t—
izvodov. Knjiga se naroča pri avtorju.
I
—	Za »Putnikov« izlet z avtobusom v Milano
od 23. do 26. t. m. je rok prijave do 19. t. m. — Cena za vožnjo, prehrano, prenočišče, izlete, vodiča in potni list je Din 955. Vse informacije v biletarnicah »Putnika«
—	Materinska proslava v opernem gledališču v Ljubljani je dosegla velik uspeh. Eno največjih zaslug za lo ima jioleg prirediteljev pač avtor mladinskih iger, g Mirko Kunčič, čigar igre so pisane tako prisrčno, otroško iskrena in življenjsko, da morajo zadiviti tudi odrasle. Te dni je izšla izjx>d peresa istega pisatelja zbirka mladinskih iger z na-lovom: »Slovenski materi«. Zbirka vsebuje sledeče izvirne igre: »2ivt in mrtvi materi«, sjrevoigra, »Cilka in njena punčka«, »Mladi uporniki«. »Za srečo«, »Prodajalka Metka«. Glasbene točke so uglasbili skladatelji St. Premrl, Zorko Prelovec in Danilo Bučar. Skladbe so zelo lepe, se naroča na naslov: Mladi oder, Ljubljana in na: Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana. (Cena knjigi 20,— Din, glasbeni prilogi 6.— Din. Za uprizoritev so potrebne 3 knjige in ena glasbena priloga!)
—	Hoteli so pomagali rdečim v Španiji. Dne
21.	marca smo poročali, da je neki levičarski marksist, ki se baje tudi literarno tideislvuje, organiziral šestnajstčlansko družbo somišljenikov, ki so se odločili, da gredo rdečini v Španijo na pomoč. Dalje se je glasilo poročilo, da so orožniki na domu K. našli pri hišni preiskavi razne zapiske lokalne in politične vsebine. G. Kukovica Ludvik, Zalog 66, nam sedaj poroča, da je šlo sedem fantov zgolj zaradi dela v Španijo, katere je skupaj zbral neki neznani agent ter jih poslal v Split za Španijo. Pri hišni preiskavi na domu K. so vzeli orožniki K. samo dnevnik, v katerem je pisal svoj življenjepis.
—	Podgane zgrizle otroka. V Splitu stanuje v neki kleti brezposelni delavec Ktizmanič s svojo ženo in dvema otrokoma. Oče je šel od doma iskat zaslužka, kmalu za njim pa tudi njegova žena, ki je skušala serntertje kaj zaslužiti. Malo 7 mesečno dete je ostalo na postelji. Ko se je mati vrnila, je bilo dete vse krvavo, s jjostelje pa je skočila velika podgana Dete so prenesli v bolnišnico, kjer je kmalu umrlo.
Naroduoobrambni sklad »Bran-i-bora«. Darovali so: Mestna občina Ljutomer, Din 200. Občina Ponikva. Din 10. Jugoslovanska banka dd., jx>driiž-nica Ljubljana, Din 100 Občina Kamnik, Din 200. Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, Din 500. Narodna banka kraljevine Jugoslavije, Din 2000. Zbirka pirhov: Drž. nar. šola. Orla vas, Din
22.	Drž nar. šola. Krvava peč. Din 1525. Mestna deška nar. šole, Celje, Din 126. Zasebna dekl. nar. šola šol. sester Rebnje, Din 50. Drž nar. šola. Sv. Urban pri Ptuju, Din 69. Drž. na.r. šola kralja Aleksandra I. Odranci, Din 47.50. Drž. II. dekl. šola, Maribor, Din 120 — Drž. nar. šola. Tunjice. Din 35. Zaseb dekl. narodna šola. »Marijin dom«, Kočevje. Din 20.50. Drž. nar. šole: Mavrlen, Din 33 Koprivnik. Din 17. Pišece, Din 34. Moravče, Din 101. Maribor, 75. Sovodeni, Din 41, Sv. Jurij ob Taboru. Din 66, Soteska. 26. Sv. Katarina, Din 10. — Izrekamo darovalcem toplo zahvalo in željo, da bi imelo vspodbujevalen odmev! — Bran-i-bor — osrednji odbor v Ljubljani.
Ljablšana
V petek, dne 16. aprila
Gledališče
Drama: Petek. 16. aprila: »Med štirimi stenami« Red C. - Sobota, 17. aprila: »Matura«. Izven Znižane cene od 20 Din navzdol. — Nedelja !8. aprila: »Simfonija 1937«. Izven. Cene od 20 Din navzdol.
Opera: Petek. 16. aprila: Zajjrto. — Sobota, 17. aprila: »Traviata«. Izven. Cene od 30 Din navzdol — Nedelja. 18. aprila ob pol 11: Pevski nastop I j ubij srednjih šol. Ob 15: »Navihanka«. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20 »Ero z onega sveta«. Izven. Gostovanje tenorista g. Marija Šimenca. Cene od 30 Din navzdol.
Prireditve in zabave
Čarobna igra s petjem Ribič Marko« se ponovi samo še dvakrat. V soboto 1k> predstava ob 20, v nedeljo ob 17, obakrat v frančiškanski dvorani. Cene znižane od 8 Din navzdol. — Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bonum, fračišk. pasaža.
Pevsko društvo Krakovo-Trnovo, ki koncertira v jionedeljek, 19. t. m. v veliki filharmonični dvorani pod vodstvom zborovodje Simonitija izvaja na svojem dvodelnem koncertu uajprvo 5 več ali manj jioznanih Prelovčevih moških zborov. Pojo znane zbore: Sedem si rož, Nageljni rdeči in Škrjančku. pa manj znane Nad mojim grobom in Nekoč je živel car Ves ostali del sjx>reda je posvečen naši narodni pesmi, katero so obdelali Oskar Dev, France Marolt in Matej Hubad, 4 pa so Žgančeve s hrvatske zemlje. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
V Narodni galeriji bo imel vodstvo prihodnjo nedeljo, 18. aprila g. I Zorman z obravnavo klasicizma: Kavčič, Langus, Totninc, Stroj.
Sjilošno mnenje je, da zaslužijo prireditelji operete »Ribič Marko« vse priznanje. Tomceva glasba je zadovoljila vsakogar, tudi izvajalci so pokazali nerevne talente. Zaradi velikega^ zanimanja se bo predstava vršila še tretjič in četrtič: v soboto ob 20 in v nedeljo ob 17, obakrat v frančiškanski dvorani. Cene znižane — od 8 Din navzdol. Predprodaja vstopnic v pisarni Pax el bonum, frančiškanska pasaža.
Sestanki
Trnovo. Fantovski odsek Prosvetnega društva ima drevi ob 8 svoj redni sestanek!
Društvena soba v Gospodarski zvezi. Drevi ob 8 sestanek Prosvetnega društva »Ljubljanac-mesto.
Redni občni zbor Stavbne zadruge »Slomškov dom« r. z. z o. z. v Ljubljani bo v četrtek, 22. aprila 1937 ob 19 v Jugoslovanski tiskarni. Dnevni red: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo načelslva; 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1930: 4. Poročila o izvršeni reviziji; 5. Volitev enega člana nadzorstva; G. Slučajnosti. — Na-čelstvo.
Redni letni občni zbor Združenja jugoslovanskih agronomov, sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani bo dne 24. aprila t. 1. ob 15 v konferenčni sobi hotela »Miklič« v Ljubljani, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora, 2. Poročilo preglednikov računov, 3. Volilve: a) odbora, b) preglednikov računov, c) delegata za glavno upravo, -t. Slučajnosti. — Odbor.
Naše dijaštvo
Kongregacija akademičark ima danes ob 6 in četrt svoj redni sestanek v frančiškanski dvorani št. 1. Pridite!
Kino
Kino Kodeljevo. Dvojni spored: češki film »Maryša« in »Mamica« (Frančiška Gani).
Plaz pri Zagorja
znova podira hiše
Zagorje, 15 aprila.
Naš list je že pred tremi leti poročal, kako 6e seseda cel hrib v Podkraju pri Zagorju. Strahoviti zemeljski pritisk opažajo domačini že dobrih deset let. Velikanske zemeljske plasti se počasi, toda neubranljivo jiočasi pomikajo naprej in navzdol ter izpodnašajo in rušijo vse, kar stoji na njih. 2e leta 1934 so pričele pokati in so se tudi porušile prve hiše vasi Podkraj. Pred pol letom so prizadeti vložili tožbo proti Trboveljski premogokopni družbi za odškodnino .in vlekla se je dolgotrajna pravda, dokler ni bila nazadnje dosežena poravnava in so dobili posestniki, ki imajo svoja poslopja na tem hribu, oziroma p>od njim, odškodnine.
Vzrok temu zemeljskemu gibanju so premogovni rovi, ki jih je izkopala TPD. Sicer ne segajo rovi vprav pod hiše vasi Podkraj, vendar so glavni vzrok, da se hrib seseda. TPD ie rove opustila in ti so se začeli podirati. Zemeljske plasti 60 jih
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 63 in mr Gartus, Moste.
*
1 Karitativna večerna cerkvena slovesnost v
Križankah. Na splošno željo prijateljev karitativ-nega gibanja bo nekajkrat tia leto v kateri ljubljanskih cerkva zvečer cerkvena propoved karita-tivne vsebine in nato litanije z blagoslovom. Prvi tak cerkveni govor bo prihodnji ponedeljek, 19. t. m., ob 7. zvečer v Križankah. Govoril bo dr. Jože Pogačnik: »Ljubezen Kristusova nas vnema«.
1 Pevski nastop ljubljanske srednješolske mladine. Po ministrski odredbi bo v nedeljo dopoldne ob pol 11 vsakoletni srednješolski pevski nastop. Običaj, da nastopijo vsi j>evski zbori in orkestri naših srednjih in učiteljskih šol, se je že udomačil. Za te nastope se mladina v rednih učnih zborovih urah resno pripravi. Iz mnogoterih v šolskem letu naštu-diranih del bodo poedini zbori izvajali po dve pesmi. Osem pevskih zborov bo tako iz|x>lnilo ves program večinoma z deli priznanih slovenskih skladateljev. Ker so tovrstni nastopi iz glasbeno-vzgoj-tiega stališča velikega potnena, je pričakovali, da bo občinstvo prostor v oj>eri zasedlo v nedeljo in se tudi odzvalo našemu vabilu. Vstopnice so po nizkih opernih ljudskih cenah v predprodaji v operi.
I Za nedeljski nastop ljubljanskih srednješolskih pevskih zborov v operi se tudi letos mladina vseh srednjih šol resno pripravlja. Izvajala bo večinoma dela naših skladateljev. Vabimo cenjeno občinstvo, zlasti starše in prijatelje naše mladine, da posetijo ta nastop. Vstopnice so že v predprodaji v ojiernem gledališču po znižanih ljudskih opernih cenah, od 18—2 Din.
1 Trgovska akademija na glavni carinarnici. Dijaki zadnjega letnika Trgovske akademije so si predvčerajšnjim pod vodstvom profesorja ogledali vse naprave glavne carinarnice. Ogled je trajal od 9 do ojjoldne. Pregledali so najprej vse naprave, nato kemični laboratorij, skladišča in poslovanje carinskih organov pri zacarinjenju blaga. Upravnik glavne carinarnice g. Pire je dijakom, ki jih bilo 40, v poljubnem predavanju jiojasnjeva! ves carinski aparat in njega posle. Dijaki so sledili predavanju z največjim zanimanjem.
1 Petnajst mladih aretirancev. Skoraj dnevno prireja policija po ljubljanskih ulicah lov za raznimi privandranimi brezposelnimi, seveda pa še bolj med potepuhi in delomrzneži, ki se zatekajo v Ljubljano Racija na te ljudi je v Ljubljani kar permanentna. Samo včeraj so stražniki in policijski agentje privedli na glavno policijo 15, po večini mladih ljudi, ki so vsi priznali da so prišli v Ljubljano, ker tu upajo najti kakšno delo ali kakšen postranski zaslužek sedaj, ko se pričenja jKimlad in z njo gradbena ter druge delovne sezone. Množina brezposelnih pa je v Ljubljani že tako velika, da je seveda nemogoča zahteva vseh ljudi z dežele, da jim Ljubljana preskrbi delo. Med temi 15 areti-ranci je bilo sicer res več mladih fantov, ki so prišli prvič z dežele v mesto iskat poštenega kruha, bili pa so med njimi tudi kriminalni tipi, ki so bili že večkrat izgnani iz Ljubljane in ki jih bo sedaj policija poslala na sodišče. — To so pač načini, od katerih se množi brezposelnost v Ljubljani. Če se brezposelnim posreči prezvijačiti policijo ter ostanejo v Ljubljani, po navadi ne dobe dela in se vržejo med delomržneže. Prav lahko je potem s temi elementi vprizarjati razne demonstracije!
1 Nesreča starčka na cesti. Včeraj dopoldne je na Linhartovi cesti avto povozil 67 letnega Josipa Pernata, mestnega reveža iz Stepanje vasi. Starček je poškodovan po telesu :n na glavi, k sreči pa poškodbe niso nevarne. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnico.
1 »Navihanka« nadvse zabavna opereta bo v nedeljo 18. t. m. popoldne po znižanih cenah od 30 Din navzdol. Sodelujejo gge. Lubejeva, Poličeva, Japljeva ter gospodje Zupan, Peček, Gorski, Daneš, Sancin ter ing. Golovin. Dirigira g Žebre, režija prof. Šestova,
Celje
c Smrtna žrtev narasle Save. V četrtek zjutraj se je raznesla po Celju vest, da je zadel ob petih zjutraj splav v steber kapucinskega mostu in se razbil, s splava da je padel neki splavar, ki je utonil v močno narasli Savinji. Tekom poldneva pa smo zvedeli,- da je v resnici zadel splav v 6teber mostu in se razbil ter vrgel oba 6plavarja v vodo. Dočim se je splavar, ki je vozil zadaj, oprijel stebra in |H> njem splezal na most, je odnesla Savinja drugega sjdavarja proti železniškem mostu. Splavar, ki je bil dober plavač, se jc dobro boril z valovi, vendar h krttju ni mogel, ker ga je zanašal val na sredo reke. Blizu izliva Voglajne v Savinjo je dohitel borečega se splavarja drugi splnv. ki ga je rešil gotove smrti. — Zvedeli pa smo. da je na podoben način utonil v narasli Savi Alojz Tevž, 15 letni pos-setniški sin, doma iz Zgornje Krašne pri Šmartnem ob Dreti. Ta je našel smrt v valovih Save pri mostu Videm-Krško. Alojzij Tevž je bližnji sorodnik tega splavarja, ki bi tudi skoraj postal žrtev Savinje.
Videm ob Savi
Dne 14. t. m. je nekako ob 10. v Vidmu ob Savi Jernejčič Rudolf iz Vidma opazil v strugi Save plavajoče žensko truplo. Truplo je potegnil k bregu ter obvestil obč. upravo o utopljenki. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer se je ugotovilo, da jc utopljenka staia okrog 35 let, visoka 175 cm, oblečena v modre obleko iz slabega blaga, obuta v rjave nizke čevlje, katerih eden ji jc v vodi odpadel. Ima črne dolge lase ter je na glavi obtolčenn. Vidijo se sledovi strnjene krvi. Pri njej niso našli mkakih listin, po katerih bi se mogi kdo je.
zasule in s tem pričele potiskati druge plasti navzdol in navzven.
V noči od 13. na 14. aprila se je hrib 6pet pričel krušiti in navzdol se je pričel jjomikati velikanski plaz. Plaz je širok približno 100 metrov, dolg pa 200 do 250 metrov. V enem dnevu se je premaknil za več kakor 30 metrov
Stanovalci hiš. ki so stale na tem plazu, so se že ponoči izselili iz hiš ter odgnali živino in odpeljali jiohištvo in gospodarsko orodje. Plaz se je utrgal pod cesto ki vodi v Št. Lambert. Prizadeti sta hiši, ki stojita na pobočju pod cesto, dočim sta hiši Grčarja in Suše, ki sta nad cesto, zaenkrat še nedotaknjeni.
Prizadeta sta jMsestnika Bervar in Drgan. Na hišah so se že ponoči pokozale razpoke in 60 se 115. aprila docela porušile. Poleg stanovanjskih hiš sta se podrli tudi obe gosjiodarski poslopji in ko-. zolec, dočim je ostal hlev nad Drganom, ki leži tik I ob meji plazu, nefioškodovan.
lneni v KraVevu
Kraljevo, 15. aprila. AA. Predsednik turške vlade Izmet lneni in ostali turški gesti so prispeli v Kraljevo popoldne ob 15.30. Pri vhodu v mesto je stala častna četa. Takoj po prihodu so gosti odšli na vojaško letališče in so si ogledali delavnice in pisarne. Gcstom so predstavili vse častnike letališča. Ko je poveljnik letališča konča! predstavljanje častnikov, je posf. Peter Bogavac pozdravil predsednika turške vlade in zunanjega ministra s toplo dobrodošlico, ki 6e je j?reasednik turške vlade zanjo prisrčno zahvalil in izreke! svoje veselje za prisrčne sprejeme, ki jih je doživel v Kraljevu in v vseh drugih krajih.
Pred letališčem samim se je zbralo mnogo meščanov, ki so navdušeno pozdravljali prihod visokih gostov. — Po ogledu letališča so gostje okoli 5 nadaljevali vožnjo z avtomobili v Vrnjačko Banjo. Med vožnjo jih je ljudstvo povsod viharno pozdravljalo.
V Vrnjački Banji so gosti krenili v sanatorij
Zivadinovič, kjer jih je sprejel upravnik zdravilišča g. Bralovič v družbi jioslanca g. Raskoviča. V sana-toriju so gostom priredili večerjo.
Ob 20.20 so se gostje z vlakom odpeljali v Sarajevo.
Schuschnigg se sestane v Massoiinuem
Dunaj. 15. aprila. AA. Avstrijski dopisni urad poroča: Avstrijski listi pišejo o obisku avstrijskega zveznega kanclerja dr. Schuschnigga in drž. tajnika zunanjega ministrstva dr. Gvida Schmidta v Benetkah 22. t. m., ko bosta obiskala g. Mussolinija. Listi pravijo, da je glede na mnogoštevilne politične in gospodarske dogodke zadnjega časa izmenjava obojih misli koristna. Čeprav je čas, v katerem živimo, politično nestalen, pravi »Reichspost«, je vera v koristnost tesnega sporazuma z Italijo ostala nedotaknjena. Sodelovanje z Italijo in Madžarsko v duhu varnosti in miru ostane tudi zdaj kakor doslej eden izmed osnovnih elementov avstrijske zun. politike. Sestanek v Benetkah potrjuje mnenje, ki vlada tudi v Rimu. Zato bo ta sestanek tudi Avstrija pozdravila z vso iskrenostjo.
Nov i avstrijski posfanik
Belgrad, 15. aprila. A A. Nocoj ob 21.30 se je pripeljal v Belgrad novi avstrijski poslanik na našem dvoru baron VVimmer.
Vincencijeva konferenca za Vodmat-Selo - Moste
Pregled svojega knritaitvncga dela je imela preteklo nedeljo Vicencijeva konferenca karmelske Matere božje za Vodmat-Selo-Moste, v Ljubljani. Občni zbor je bil v Ljudskem domu v Mostah in je bil izredno obiskan. Iz poročil, ki sta jih podala gg. delavna člana Kocntur in Kremžar, je razvidno, da jo konferenca v letu 1936 zbrala denarja in blaga za 45.477.— Din, razdelila pa 51.181.14. Vpoštevale so se v prvi vrsti družine s številnimi otroci, med katerimi je bilo 88 podpiranih družin z 208 otroki, med temi 25 družin z 4 do 9 otroki. Razdeljeno jo bilo: 1 vagon drv, 87 parov obuval in nekaj obleke, drugo pa v živilih. Konferenca je v enem slučaju posredovala in omogočila sv. zakon. Mnogim otrokom je za prvo sv. obhajilo in birmo oskrbela potrebno obleko. V večih slučajih je napravila Konferenca ubožcem prošnje za domovinstvo in razne podpore. V Domu sv. Družine je dnevno zavetišče za deklice, kjer 6e zbira 70 malih, 00 srednjih in 20 odraslih deklic in 20 jih prejema tudi kosilo.
G. Janko Grad je pa poročal, da je bil ustanovljen na osnovni šoli poseben šolski odsek, ki oskrbuje dnevno 120 najrevnejših otrok z zajtrkom. Delavni člani tega šolskega odseka so vsi gg. učitelji in učiteljice te šole.
Mnogo družin živi v taki bedi, da nimajo najpotrebnejše obleke in obutve, da bi mogli vršiti svojo nedeljsko dolžnost.
Zato prosi odbor vse one. ki imajo kako pono-šeno obleko, perilo ali obutev pa tiiili kako staro opravo, da jo oddajo v župnišču Moste ali pri predsedniku Al. Kocmur, Kongresni trg št. 2, lahko pa tudi v zavetišču sv. Družine, Ljudski dom, Ljublja-na-Moste.
Kamnih
Zadnja pot mlade žrtve strele. Še precej pred
5. popoldne v sredo so se že jele pred hišo nesrečne Debevčeve družine na Vrhpolju zbirati gruče budi, ki so čakali na žalni sprevod. Po dovršenih cerkv. obredih pred hišo, je cerkveni pevski moški zbor zapel žalostinko, nakar so osebni prijatelji pokojnega naložili lepo belo krsto na svoja ramena in krenili na pot k poslednjemu domovanju svojega iskrenega in idealnega prijatelja. Ob krsti so tvorili spalir tovariši gasilci. Razen mnogoštevilnih po-Srebcev je pokojnika spremila na zadnji poti ne-vebska gasilska četa, kateri so bile priključene Uidi deputacije gasilskih čet: Šmartno, Sela in Kamnik, na čelu gasilcev pa je vihrala zastava kamniške gasilske župe. V sporedu so bili tudi člani in članice kat. prosvet društva, fantovska ti" vi* družba' zastopnik gasilske zajednice g. Lah Miha, podstarešina kamniške gasilske župe g Homar Tomaž ter predsednik županske zveze in neveljski župan g. Novak Nande. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil z ginljivim govorom domači župnik gosp. Vilfan, njegov govor pa je spremljalo glasno ihtenje množice. Nato je še v zadnje slovo zapel pevski zbor pod vodstvom g. Novaka Nandeta žalostinko.