LR 64 / Cinabarit pri Svetem T omažu ponovno odkrit po 160 letih 225 Matija Križnar Cinabarit pri Svetem T omažu ponovno odkrit po 160 letih Izvleček Sredi 19. stoletja je geolog slovenskih korenin Marko Vincenc Lipold našel kos kam- nine, ki je bil oruden z živosrebrovo rudo (samorodno živo srebro in cinabarit) v kremenovi žili. Najdišče tega primerka je bilo v okolici Svetega Tomaža, severno od Lubnika, blizu Škofje Loke. Več kot stoletje in pol je bil to edini primerek, ki so ga raziskovalci omenjali, nihče pa ni našel in potrdil Lipoldovega najdišča. V letih 2015 in 2016 smo izvedli vrsto sistematičnih terenskih pregledov in pomladi 2016 odkrili dve najdišči. Obe sta vsebovali kristale cinabarita v kremenovi žili in s tem smo lahko z gotovostjo potrdili in razrešili Lipoldovo mineraloško uganko. Ključne besede: cinabarit, živosrebrova ruda, Marko Vincenc Lipold, Sveti Tomaž nad Škofjo Loko, minerali. Abstract Cinnabar from Sveti Tomaž, found again after 160 years In the middle of 19th century, the Austro-Hungarian geologist of Slovenian descent, Marko Vincenc Lipold, found a small piece of mercury ore (with mercury and cin- nabar crystals) embedded in a quartz vein. This mysterious find was located near the village of Sveti Tomaž beneath Lubnik hill, north-west of Škofja Loka. Lipold's mystery cinnabar was mentioned and cited for a century and half but no new finds were documented. In 2015 and 2016 we carried out a systematic search in the sur- roundings of Sveti Tomaž. In the spring of 2016 we located two sites with cinnabar crystals and finally ended Lipold's enigmatic mineralogical riddle. Key words: cinnabar, mercury ore, Marko Vincenc Lipold, Sveti Tomaž nad Škofjo Loko, minerals. Cinabarit pri Svetem T omažu ponovno odkrit po 160 letih / LR 64 226 Uvod Zelo raznolika geološka zgradba slovenskega ozemlja je dokaj dobro raziska- na, a še vedno se med vsem že znanim najdejo sive lise, ki jih skušamo zapolniti; podobno velja tudi za nekatere geološke podatke in zapise, ki že več kot stoletje niso bili dovolj pojasnjeni. Omenimo eno od teh skrivnosti: »skrivnost« z vpraša- njem – Ali je Marko Vincenc Lipold res odkril cinabarit pri Svetem Tomažu? To vprašanje je avtorja tega zapisa preganjalo vrsto let in končno smo v preteklem letu dokumentirali in potrdili resničnost Lipoldovih navedb. Cinabarit nad doli- no Selške Sore je bil končno odkrit. Lipoldov zapis Z ustanovitvijo geološkega zavoda na Dunaju (konec leta 1849) se je začelo novo obdobje geoloških raziskovanj slovenskega ozemlja. Pri tem je sodeloval tudi Marko Vincenc Lipold (1816–1883), takrat že uveljavljen in priznan geolog slovenskega rodu. Kot izkušenemu terenskemu geologu, ki je poznal tudi rudar- stvo in mineralogijo, mu je bilo zaupano kartiranje nekaterih ozemelj na takra- tnem Kranjskem. O svojem delu pod okriljem dunajskega geološkega zavoda je pogosto poročal v letnih poročilih, na sestankih in predavanjih. V enem izmed letnih poročil, v reviji zavoda Jahrbuch der Kaiserlich Königlichen Geologischen Reichsanstalt, je 20. decembra 1853 poročal o najdi- ščih bakrovih in živosrebrovih rud v okolici Škofje Loke (nemško Laak in Oberkrain). 1 Med drugimi je zapisal, da je pri Svetem Tomažu pod Lubnikom našel košček kamnine (apnenca) z žilo kremena. Najdišče naj bi bilo po Lipoldu »eno uro severozahodno« od Škofje Loke. Na koncu zapisa še poudari, da bi bilo dobro, če bi za to najdišče ustanovili družbo, ki bi izvedla bolj temeljite raziskave. Prav slednje Lipoldove besede lahko iz prve roke preverimo na njegovi rokopisni karti, ki je nastala približno ob istem času. Na njej je Lipold 2 z roko natančno narisal najdbo omenjenega kosa s cinabaritom in že znak za rudnik, in sicer kot »Quek silber bergbau«. 1 Lipold, Vorkommen des Kupfers und Quecksilbers bei Laak, 1853, str. 864. 2 Rokopisno geološko karto v digitalni obliki hrani knjižnica Geološkega zavoda Slovenije, Ljubljana. Prvi zapis Marka Vincenca Lipolda iz leta 1853 o najdbi kosa kamnine z živosrebrovo rudo. (vir: Jahrbuch der Kaiserlich Königlichen Geologischen Reichsanstalt.1853, str. 864) LR 64 / Cinabarit pri Svetem T omažu ponovno odkrit po 160 letih 227 Nekaj let po Lipoldovi prvi objavi o najdišču živosrebrove rude pri Škofji Loki (v letu 1857) je o tem poročal tudi dnevni časopis Laibacher Zeitung (28. 5. 1857), ki se je opiral na drugo Lipoldovo poro- čilo o geološkem kartiranju zgornjega dela Kranjske. V tem poročilu je Lipold podal glavni pregled geološke sestave ozemlja, ki ga je karti- ral, in med drugimi ponovno omenjal najdišči živosrebrove rude s Svetega Tomaža in Svetega Ožbolta v dolini Hrastnice. Ob tem moramo poudariti, da naj bi se, kot piše Lipold, živosrebrova ruda nahajala v karbonskih in spo- dnjetriasnih kamninah. Rokopisna geološka karta, ki jo je izdelal Marko Vincenc Lipold, prikazuje najdišče živosrebrove rude. Na mestu najdbe je Lipold vrisal celo že rudnik, kjer naj bi iskali živo srebro (obkroženo). Digitalno verzijo rokopisne karte hrani knjižnica Geološkega zavoda Slovenije. Nekaj drugih zapisov, ki so povzemali Lipoldove prve navedbe o pojavu samorodnega živega srebra in cinabari- ta. Zgoraj je zapis iz časopisa Laibacher Zeitung, spodaj pa Lipoldov zapis k njegovim geološkim raziskovanjem iz leta 1856, ko je izdeloval geološko karto škofjeloške okolice. Cinabarit pri Svetem T omažu ponovno odkrit po 160 letih / LR 64 228 Šele leta 1910, ko je bilo izvedeno novo geološko kartiranje škofjeloškega ozemlja, se ponovno pojavijo zapisi o Lipoldovi najdbi cinobra in živega srebra. V tolmaču k geološki karti ozemlja Škofje Loke in Idrije, 3 ki ga je napisal Franz Kossmat, zasledimo zapis: »... das Vorkommen von Zinnober und Quecksilber zusammen mit Quarz bei St. Thomas, NW von Bischoflack; ...«, ob tem pa Kossmat piše, da se ruda verjetno pojavlja v karbonskih skrilavih glinavcih in permskih peščenjakih. Očitno pa Kossmat ni našel nobenega novega primerka rude, zato je zgolj citiral Lipolda. Podobno se je na podatke Lipolda in Kossmata opiral tudi slovenski mineralog Karl Hinterlechner, ko je pisal o antimonovih rudah Avstrije, Madžarske in Kranjske, omenjal pa je tudi najdišča živosrebrovih rud v okolici Škofje Loke. 4 Po 2. svetovni vojni je geološke raziskave prevzel Geološki zavod Slovenije in nadaljeval nekatere raziskave mineralnih surovin, tudi živosrebrovih rudišč. Med prvimi poročili o pojavih rud v Sloveniji je zapis Danila Jelenca, 5 ki omenja cina- barit pri Svetem Tomažu blizu Škofje Loke in orudenje veže na peščenjake spo- dnjetriasne starosti (werfenski peščenjaki). Še bolj intenzivno so geologi razisko- vali okolico Svetega Tomaža zaradi pojavov uranovih mineralov. Tako so temeljito preiskali okolico Škofje Loke, kjer pa omenjajo le sekundarne uranove minerale in sulfidne minerale iz sivega peščenjaka, 6 kjer so zaznali radioaktivne anomalije. Zadnji raziskovalec, ki je pisal in raziskoval okolico Svetega Tomaža, je bil Ivan Mlakar, sicer idrijski geolog z izjemnim geološkim znanjem. Mlakar v enem izmed svojih člankov 7 citira prej omenjena Lipolda in Kossmata. Najbolj pomen- ljiv pa je naslednji odstavek: »Menimo, da je kos cinabaritne rude z območja Sv. Tomaža. Hrib Lubnik omenjajo le zaradi boljše prostorske orientacije. Podatek o apnencu kot prikamnini se nam zdi nezanesljiv, saj je kos najbrž našel domačin. Živosrebrova ruda je skoraj gotovo iz paleozojskih klastitov, vendar o njej kasneje ne poroča nihče več.« Prav slednje besede potrjujejo in poglabljajo skrivnostno najdišče živosrebrovih mineralov pri Svetem Tomažu. Geologija okolice Svetega T omaža in cinabarit v Sloveniji Ob iskanju Lipoldovega najdišča živosrebrove rude je bilo treba najprej razi- skati geološko zgradbo širše okolice in hkrati proučiti načine pojavljanja cinaba- rita in nekaterih spremljajočih mineralov iz drugih, podobnih in večjih najdišč v Sloveniji. 3 Kossmat, Erläuterungen zur Geologischen Karte der im Reichsrate vertretenen Königreiche und Länder der Österr.- Ungar. Monarchie, str. 70. 4 Hinterlechner, Ueber die alpinen Antimonitvorkommen …, str. 390–391. 5 Jelenc, O raziskovanju mineralnih surovin v LR Sloveniji, str. 11–35. 6 Omaljev, Prospekcija radioaktivnih kamnina v Sloveniji, str. 176. 7 Mlakar, Grödenska formacija v okolici Škofje Loke, str. 12. LR 64 / Cinabarit pri Svetem T omažu ponovno odkrit po 160 letih 229 Prve geološke karte so izdelovali geologi avstrijskega (avstro-ogrskega) geo- loškega zavoda na Dunaju. Prav Marko Vincenc Lipold je izdelal rokopisno geolo- ško karto okolice Škofje Loke, ki je za današnje čase precej enostavna, a z zgodo- vinskega stališča zelo dobrodošla. Kasnejša geološka karta škofjeloške okolice je bila bolj natančna, podobno kot Osnovna geološka karta Jugoslavije. Za naše raziskave in terenske oglede smo izkoristili zelo natančno in nazorno geološko karto Ivana Mlakarja, 8 ki prikazuje ozemlje med Zalubnikarjem, Praprotnim in Zgornjo Lušo. Večji del ozemlja gradijo paleozojske klastične kamnine, med katerimi so peščenjaki in glinavci najbolj razširjeni. Nekoliko mlaj- ši so le triasni apnenci in dolomiti, ki jih na skrajni vzhodni strani ozemlja, med Zalubnikarjem in Praprotnim, »odreže« Zalubnikarjev prelom. Ta prelom je lepo opazen, če krenemo ob levem pritoku potoka Grajšak in prečimo veliko steno, kjer potok tvori globljo grapo, polno kamnitih blokov. Ob prelomu pridemo iz triasnih kamnin na bolj mehke in temnejše paleozojske glinavce in peščenjake. Za iskanje Lipoldovega najdišča cinabarita je bilo koristno proučiti tudi poja- ve živosrebrovih rud drugod v Sloveniji. Te se večinoma pojavljajo v »pasovih«, ki potekajo od Posavskih gub proti zahodu. Tako so znana najdišča živosrebrovih rud v okolici Litije (rudnik Sitarjevec), krajev Marija Reka, Knapovže 9 in nekate- rih drugih. Seveda pa so glavna najdišča živosrebrovih rud v Idriji, pri Sveti Ani v Podljubelju (Šentanski rudnik) ter nekateri manjši pojavi rud v Karavankah. 10 Prvi pojavi živosrebrnih rud v Posavskih gubah so vezani na paleozojske plasti, medtem ko so idrijska in karavanška rudna telesa pojavljajo tudi v mlajših mezo- zojskih kamninah. Glede na geološko zgradbo okolice Svetega Tomaža in vzpore- dnicami s pasovi živosrebrnih rud Posavskih gub smo predvidevali, da so te ver- jetno prisotne zgolj v paleozojskih kamninah (karbonski in permski glinavci, peščenjaki in konglomerati). Živosrebrove rude se lahko pojavljajo kot samorodno živo srebro, običajno v manjših kapljicah na površini sveže prelomljenih kamnin. Druge oblike pa so kristali cinabarita (HgS, trigonalna kristalizacija) in metacinabarita (HgS, kubična kristalizacija) z enako kemično sestavo, toda različno kristalizacijo. 11 Oba minera- la se lahko pojavljata v nekaj milimetrov velikih kristalih, kjer so cinabaritovi kristali živo rdeče do škrlatno rdeče barve, medtem ko so metacinarabitni krista- li temno sive do črne barve. Ob omenjenih živosrebrovih mineralih se pojavljajo tudi spremljajoči minerali, kot so pirit, siderit, sfalerit, galenit, barit, kremen in nekateri drugi. 8 Mlakar, Grödenska formacija v okolici Škofje Loke, str. 10. 9 Herlec & Jeršek, Minerali rudišča Knapovže, str. 66–67. 10 Jeršek, Mineralna bogastva Slovenije. 11 Vidrih & Mikuž, Minerali na Slovenskem, str. 94. Cinabarit pri Svetem T omažu ponovno odkrit po 160 letih / LR 64 230 Ponovno odkritje cinabarita pri Svetem T omažu Na osnovi Lipoldovih in nekaterih drugih podatkih smo v letih 2015 in 2016 opravili terenske oglede med Praprotnim in Lubnikom. Pri tem smo se osredinili le na paleozojske kamnine. Še natančneje smo pregledovali kose peščenjakov in konglomeratov ter pri tem iskali tudi kremenove žile, ki naj bi vsebovale živosrebrove rude, cinabarit in samorodno živo srebro. Ob pregledovanju terena (spomla- di 2016) smo jugovzhodno od kmetije Kovkar v manjšem potoku našli prve primerke kremenovih žil, v katerih smo opazili rdečkaste oprhe cinabari- tnih kristalov. V večjem primerku kremenove žile smo zasledili tudi milimetrske kri- stale cinabarita. Kamnina, v kateri smo našli kremenove žile, je siv oziroma sivo-zelen kremenov (litični) pešče- njak, ki je verjetno srednjepermske starosti, kar sodimo po položaju na geološki karti Ivana Mlakarja. Nadaljnje prečesavanje terena je odkrilo še drugo najdišče cinabaritovih kristalov, ki je ležalo nekoliko višje od prvega. Našli smo večji kos peščenjaka s tanko kre- menovo žilo, ki je vsebovala še več manjših nakopičenj cinabaritovih kri- stalov. Na obeh najdiščih pri Svetem Tomažu je kristalizacija cinabarita veza- na izključno na kremenove žile, kjer se pojavlja v praznih votlinicah masivnega kremena, medtem ko ga med kremeno- vimi kristali nismo našli. Ponekod cina- barit tvori celo večje leče, ki so najbolje vidne na izprani površini kremenovih žil. Poenostavljen prikaz nekaterih geoloških elementov in bližnje okolice najdišč (obkroženo), ki smo jih odkrili. Okrajšave: Pz – paleozojske kamnine, Tr – kamnine triasa. Prelomi med seboj ločijo različne kamnine. (prirejeno po Mlakar, Grödenska formacija v okolici Škofje Loke, 2002) Manjši potok, jugovzhodno od domačije Kovkar, kjer smo našli prve primerke kremenovih žil s kristali cina- barita. (foto: Matija Križnar) LR 64 / Cinabarit pri Svetem T omažu ponovno odkrit po 160 letih 231 Poleg cinabaritovih kristalov smo na površini bolj glinenega dela kamnine našli tudi več kristalov pirita, velikih do 3 milimetre. Pirit se pojavlja v obliki kock in dodekaedrov. Ponekod so piritni kristali že limonitizirani in zato na površini opazimo rjavkaste odtenke. Pod mikroskopom smo zasledili tudi temnejše pre- vleke in oprhe, ki bi jih lahko tvoril metacinabarit, a so za potrditev potrebne dodatne raziskave. Podobno še vedno ne moremo potrditi prisotnosti samoro- dnega živega srebra, ki bi se lahko nahajal tudi v skrilavih glinavcih v bližini ome- njenih najdišč cinabaritovih kristalov. Z najdbo cinabaritovih kristalov smo potr- dili pristnost in natančno najdišče, ki ga je prvi ter edini našel in tudi opisal Marko Vincenc Lipold. Naravno izlužena leča cinabarita v kremenovi žili. (foto: Matija Križnar) Cinabarit se v kremenovih žilah nahaja v obliki prevlek, oprhov ali zapolnjuje manjše votlinice v masiv- nem kremenu. Cinabaritovi kristali na slikah so veliki približno 3 milimetre. (foto: Matija Križnar) Kos kremenovega peščenjaka s pol centimetra debelo kremenovo žilo, ki je vsebovala gnezda cinabaritovih kristalov. (foto: Matija Križnar) Cinabarit pri Svetem T omažu ponovno odkrit po 160 letih / LR 64 232 Pri najdbi in potrditvi Lipoldovih navedb o pojavu cinabarita lahko poveže- mo živosrebrovo orudenje pri Svetem Tomažu s podobnimi rudišči, kot so Knapovže v dolini Ločnice in tudi s pojavom drugega Lipoldovega najdišča pri Svetem Ožboltu v dolini Hrastnice. 12 V Knapovžah se cinabarit pojavlja v kreme- novih žilah in žilicah v karbonskih peščenjakih, konglomeratih in glinavcih. Poleg njega so prisotni tudi samorodno živo srebro in pirit ter nekateri drugi minerali. Za razliko od Knapovž pa pri Svetem Tomažu orudenje ni bilo tako močno, saj ni nikjer najden galenit, ki so ga v Knapovžah intenzivno izkoriščali. Med rudišči v 12 Lipold, Bericht über die geologischen Aufnahmen in Ober-Krain, str. 211. Ob cinabaritu smo v kremenovih žilah in tudi na površini peščenjakov odkrili nekaj milimetrov velike kristale pirita. (foto: Matija Križnar) LR 64 / Cinabarit pri Svetem T omažu ponovno odkrit po 160 letih 233 pasu Posavskih gub lahko povezavo s Svetim Tomažem iščemo tudi v rudiščih Sitarjevec in Marija Reka pri Hrastniku. V Sitarjevcu se podobno pojavlja cinaba- rit, a le ponekod v večjih količinah, medtem ko je cinabarit glavni rudni mineral v Mariji Reki. Zaključek Kljub zelo temeljitemu geološkemu raziskovanju in poznavanju ozemlja geo- logom dalj časa ni uspelo odkriti in potrditi najdbe cinabarita pri Svetem Tomažu nad Praprotnim. Skrivnost je več kot stoletje in pol burila duhove tako raziskoval- cev kot zbiralcev mineralov. Odkritje najdišča in ponovna najdba cinabarita pri Svetem Tomažu po več kot 160. letih ponuja nove izzive, tako za mineraloge kot geologe. Ostaja pa še vedno odprto drugo vprašanje, kje je Lipoldovo najdišče živosrebrove rude pri Svetem Ožboltu oziroma v dolini Hrastnice. Dobro izhodi- šče je vsekakor védenje, v katerih kamninah iskati in kako se cinabarit pojavlja. VIRI: Knjižnica Geološkega zavoda Slovenije, Ljubljana. Rokopisna geološka karta, original oznaka AO2195 (Pölland, Krain), merilo 1:28.800 (shranje- na v digitalni obliki, CD). LITERATURA: Herlec, Uroš; Jeršek, Miha: Minerali rudišča Knapovže. V: Mineralna bogastva Slovenije, Ljubljana : Prirodoslovni muzej Slovenije, 2006, 545 str. (Zbirka Scopolia). Hinterlechner, Karl: Ueber die alpinen Antimonitvorkommen : Maltern (Nied.-Oesterr.), Schlaining (Ungarn) und Trojane (Krain). Nebst Mitteilungen über die Blei-Quecksilber- Grabe von Knapovže in Krain. V: Jahrbuch der Kaiserlich Königlichen Geologischen Reichsanstalt 67, 3/4, Wien : [K. K. Hof- und Staats-Druckerei], 1917, str. 390–391. Jelenc, Danilo: O raziskovanju mineralnih surovin v LR Sloveniji. V: Geologija 1, Ljubljana : Geološki zavod Slovenije, 1953, str. 11–35. Jeršek, Miha (ured.): Mineralna bogastva Slovenije. Ljubljana : Prirodoslovni muzej Slovenije, 2006, 545 str. (Zbirka Scopolia, Supp. 3). Kossmat, Franz: Erläuterungen Zur Geologischen Karte, der im Reichsrate vertretenen Königreiche und Länder der Österr. Ungar. Monarchie : SW-gruppe Nr. 91, Bischoflack und Idria. Wien : Verlag der k. k. Geologischen Reichsanstalt, 1910, 101 str. Lipold, Marko Vincenc: Vorkommen des Kupfers und Quecksilbers bei Laak. V: Jahrbuch der Kaiserlich Königlichen Geologischen Reichsanstalt 4, Wien : [K. K. Hof- und Staats- Druckerei],1853, str. 863–864. Lipold, Marko Vincenc: Bericht über die geologischen Aufnahmen in Ob er-Krain im Jahre 1856. V: Jahrbuch der Kaiserlich Königlichen Geologischen Reichsa nstalt 8, Wien : [K. K. Hof- und Staats- Druckerei], 1857, str. 205–234. Cinabarit pri Svetem T omažu ponovno odkrit po 160 letih / LR 64 234 Mlakar, Ivan: Grödenska formacija v okolici Škofje Loke. V: Geologija 45/1, Ljubljana : Geološki zavod Slovenije, 2002, str. 7–23. Omaljev, Veljko: Prospekcija radioaktivnih kamnin v Sloveniji. V: Geologija 14, Ljubljana : Geološki zavod Slovenije, 1971, str. 155–186. Vidrih, Renato; Mikuž, Vasja: Minerali na Slovenskem. Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 1995, 379 str. Summary Cinnabar from Sveti Tomaž, found again after 160 years The mystery of mercury ore near the village of Sveti Tomaž was not resolved for more than a century and a half. The first and only finder of a stone block with cin- nabar and mercury had formerly been Marko Vincenc Lipold, the first Slovenian trained geologist. Lipold reported a find of mercury ore in 1853 and, despite an extensive search (and geological mapping) by later researchers, no one found any new specimens of cinnabar mineralization in quartz veins. Our field trips, made in 2015 and the beginning of 2016, were based on some old data (Lipold's geological map) and information from recent geological mapping. In the spring of 2016, we found two localities with small cinnabar crystals in a thin quartz vein in grey-green quartz sandstone, probable of Middle Permian age. Pyrite is present in association with the cinnabar, as cubic or dodecahedron shaped crystals, while the presence of other minerals, such as metacinnabar, is still questionable. The new finds confirm Lipold’s first discovery and open new issues in mineralogy and the formation of mercury mineralization. Our confirmation of the occurrence of cinnabar at Sveti Tomaž is a good starting point for further research at other localities mentioned by Lipold, such as the still mysterious site at Sveti Ožbolt in Hrastnica creek near Škofja Loka.