Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na doni pošiljan za celo leto
i0Cr~ 80 kr. '~9(1
Za tuje drž. več poštni stroški.
„So£a“
z ,Gosp. Listom1 in ,Primorcem* stane na leto 5 gld. 20 kr.
Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrslo: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej.
Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici M. 9.
Rokopisi se ne vračajo, '•ai
Izdajatelj in odgovorni urednik Drag*. Strucelj. — Tiska in zalag-a „Gor. tiskarna** A. Gabršček (odgovoren Jos. Krmpotič).
Volitve razpisane.
Dne 22. pr. m. je bil zaključen stari, obnemogli državni zbor. V zadnjem hipu je sicer poslanska zbornica sprejela dva važna načrta zakonov, t. j. o odpravi časnikarskega koleka in kolportaži ter o poslanski imuniteti, toda z razpuščenjem drž. zbora sta padla že sklenjena zakona — v vodo.
Vlada je razpisala takoj nove volitve. G. k. namestništvo v Trstu je izdalo še isti dan ta-le določila o novih volitvah na Goriškem :
I.	Splošni volilni razred.
Vsi državljani moškega spola, kateri, ne da bi bili vpisani v občinskih volilnih imenikih, zahtevajo volilno pravico v splošnem volilnem razredu, morajo javiti in dokazati to svojo pravico v občinskem uradu svojega bivališča in to najdalje v roku osem dnij od dneva razpisa teh volitev v občini.
Volitev volilnih mož v splošnem volilnem razredu se ima vršiti pravočasno.
Izvoljeni volilni možje sodmjskih okrajev: Gorica, Kanal, Ajdovščina (volilni kraj Gorica); Tolmin, Kobarid (volilni kraj Tolmin); Cerkno (voldni kraj Cerkno) : Bole (volilni kraj Bole); Gradiška, Kormin, Červinjan, Tržič (volilni kraj Gradiška); Sežana, Komen (volilni kraj Sežana). Volilo se bode dne 10. marca jednega poslanca.
II.	Volilni razred kmečkih občin.
Volitev volilnih mož v kmečkih občinah se ima vršiti o pravem času v občinah samih.
Izvoljeni volilni možje sodnijskih okrajev: Gorica, Kanal, Ajdovščina (volilni kraj Gorica); Tolmin, Cerkno (volilni kraj Tolmin): Bole (volilni kraj Bole); Sežana, Komen (volilni kraj Sežana). Volilo se bode v omenjenih volilnih krajih dne IG. marca t. 1. jednega poslanca.
Izvoljeni volilni možje sodnijskih okrajev Gradiška, Kormin, Červinjan, Tržič bodo volili v Gradiški dne ' IG. marca t. 1. jednega poslanca.
III.	Volilni razred mest.
V	ta volilni razred uvrščeni kraji, in sicer: Gorica, Kormin, Gradiška, Červinjan, Tržič. Oglej, Grad, Tolmin, Bole, Kobarid, Kanal, Ajdovščina, Sežana. Volilo se bode dne 18. marca t. 1. jednega poslanca, in pri tem je vsak omenjeni kraj volilni kraj.
IV.	Volilni razred kupčijske in obrtne zbornice.
Kupčijska in obrtna zbornica v Gorici, ki voli s kraji omenjenimi pod III. jednega poslanca, bode volila v svojem sedežu dne 20. marca I. 1.
V.	Volilni razred velikega posestva.
Za volitev opravičeni izmed velikega posestva vse grofije goriške in gradiščanske bodo volili v Gorici dne 22. marca t. 1. jedkega poslanca,
V	Trstu, dne 22. januvarja 1897.
C. kr. namestnik:
Teodor vitez Rinaldini.
, *
* *
Cas za volilne priprave je razmeroma jako dolg, za burno agitacijsko dobo še Predolg! Vrhu tega zborujejo umes deželni zbori! Kako gre to skupaj, ne moremo lahko Unieti!
Bližajo se forej važni dogodki za Avstrijo, važni posebno tudi za Slovence na Goriškem. Treba se je zategadel resno pripraviti na nje!
Prva skrb volilcev bodi, dane z g ribi j o volilne pravice. Vsakdo naj torej pazi, ali je vpisan v imenik volilcev! Ako ni, naj se takoj pritoži, kar se zgqdi s par besedami. Kdor ne zna sam dovoljno pisati, naj naprosi domačega duhovnika, učitelja ali koga drugega, vsak mu rad ustreže.
Vpeti kuriji, ki bo prva (10. marca) volila enega poslanca za celo deželo, ima volilno pravico vsak avstrijski državljan, ki je polnoleten in biva vsaj šest mesecev v isti občini. Ali plačuje kaj davka ali ne, na to se ne gleda.
V	skupini kmečkih občin, ki pridejo potem na vrsto (16. marca), ima volilno pravico vsak polnoletni avstr, državljan, ki plačuje vsaj 5 gld. izravnega davka, brez ozira na to, ali je bil pri zadnji občinski volitvi uvrščen v I. ali II. razred. Ponekod so napravili volilne imenike za to skupino le iz volilcev I. in II. razreda zadnjih občinskih volitev. To je nezakonito, taki imeniki so neveljavni — in neveljavne bi bile vse volitve, ki bi se vršile na podlagi takih imenikov; to na znanje onim, katerih se tiče!
Enako je v skupini mest in trgov, ki bodo volili 18. marca.
V	veleposestvu, ki bo volilo zadnje (22. marca), ima volilno pravico vsakdo, ki plačuje najmanj 50 gld. zemljiškega in hišnega davka, toda zemlj. davka mora biti najmanj 40 gld. — V tej skupini morajo paziti na svojo važno volilno pravico posebno oni, ki plačujejo davek pod dve davkariji. Tu bomo morali paziti za vsak glas, kajti nasprotniki se pripravljajo z vsemi silami, da bi nam vzeli ta mandat. — O pravem času izdamo in raz-pošljemo uradni imenik volilcev, kakor druga leta. Rodoljubi, pozor! Pazite, da bo rekla-moval svojo volilno pravico v tej skupini vsakdo, ki plačuje dovolj davka.
*
* *
Ako bodo vsi Slovenci, katerim tiče, vpisani kot volilci, tedaj smemo biti gotovi, da dobimo od petih — tri poslance ; dva bi ostala Lahom, kar je še preveč za njih število v tej deželi. Slovenci bi dobili poslance vpeti kuriji, v prvi skupini kmeč-k i h občin in v veleposestvu. Lahi pa v drugi skupini kmečkih občin (gradiščanskega okraja) ter v mestih in trgih.
V	ostalem pa naj volilci ohranijo mirno, hladno kri. Slovenci na Goriškem moremo in moramo Boga hvaliti, da imamo taka dva zastopnika, kakoršna sta veleč. g. dr. Anton Gregorčič in Alfred grof G o r o n i n i, ki drug drugega popolnjujeta. Njiju dosedanji uspehi so toliki, da jih vidi in čuti vsakdo, kdor ne živi z glavo v mehu. To vedć in javno govore tudi nasprotniki; posebno v nedeljo pri zboru polit, društva „Unione“ je dr. Venuti strahu trepetal pred tema zastopnikoma goriških Slovencev. — Nikdo o tem ne dvomi, da ona dva morata biti zopet izvoljena; upamo, da se ne bosta branila, prevzeti težavno in silno nehvaležno nalogo ljudskih zastopnikov tudi za prihodnjo šestletno dobo.
Vsak goriški Slovenec sme torej zaupno zreti tudi v bližajočo se volilno borbo, kajti naša dosedanja državna poslanca gotovo ukreneta vse najbolje. Onadva vesta, kakošen veter piše gori na Dunaju, poznata vse potrebe slovenskega naroda, in bosta znala zategadel gotovo najb-olje svetovati našim v o 1 i 1 c e m. Uverjeni smo tudi, da volilci bodo z zaupanjem gledali na njiju in na narodno vodstvo sploh, ki pač ima vedno le narodno srečo pred očmi.
Jedno pa moramo imeti trdno zapisano v glavi in srcu, namreč, da kakor smo imeli doslej dva poslanca, ki sta skupno in složno delovala, tako naj bodo poslej delovali v s i trije. Na Dunaju glasove štejejo! Ako od treh poslancev le eden povleče na drugačno stran, kaj si bodo mislili visoki krogi o goriških Slovencih? Prezirali, zaničevali nas bodo — in po zasluženju!
Prihodnji trije slovenski zastopniki na Dunaju bodo morali biti torej edini in složni kakor j e-d e n m o ž, — to bodi naše geslo za prihodnje volitve ! In v tem imenu naj z božjo pripomočjo prične volilna borba ! Rodoljubi, na delo ! Imejte odprte oči na vse strani in poročajte nam takoj o vsakem sumljivem pojavu ! Bog z nami!
'Prudclska ali bohinjska železnica?
Kakor smo rekli že v „Primorcu11, vlada se je odločila za bohinjsko črto. Sicer že dolgo časa ni nikaka tajnost več, da je vlada povsem popustila načrt Divača-Loka, da po drugi strani pripoznava prednosti predelske železnice, ali da se vkljub temu odloči ‘za — bohinjsko. Po letošnji razpravi v poslanski zbornici o proračunu železniškega mi-nisterstva 13. in 14. pr. m. smo pa skoro že povsem na čistem, namreč: prav gotovo se bo gradila bohinjska železnica, a ni še gotovo, ali se ista podaljša proti Severju čez Karavanke ali čez Ture. Železniški minister je izjavil, da vlada predloži načrt zakona za zgradbo druge železniške zveze proti Trstu že prihodnjemu državnemu zboru. Rešitev tega prevažnega vprašanja je torej — pred durmi.
Na tako izjavo železniškega ministra se je vršila 14. pr. m. velika razprava v poslanski zbornici.
Prvi je govoril kranjski poslanec gosp. Koblar. Sam je priznal, da po najnovejši izjavi železniškega ministra se mora tako rekoč posloviti od železniške črte Divača-Loka, ki mu je kot poslancu Kranjske najbolj pri srcu. Navajal je še enkrat razne prednosti te železnice, posebno ugodno zvezo s Puljem in bodočim tržaškim pristaniščem v Miljskem zalivu, ter dejal, da le mogočni uplivi raznih činiteljev v krogih južne železnice so preprečili zgradbo železnice Divača - Loka. O predelski železnici je dejal, da bi ta koristila le Nemčiji. O bohinjski črti pa pravi, da Kranjci ne bodo proti njej prote-stovali, ko ne morejo dobiti boljše žel. zveze s Trstom. Svetoval pa je, naj bi se ta nova železnica zvezala s postransko progo od Podbrda do Škofje Loke ; po tej bi bila dovršena najugodniša zveza z Italijo od Gradca, Zagreba in celo od Karlovca po dolenjski železnici. Nadalje je zagovarjal podaljšanje bohinjske železnice skozi Ljubelj na Koroško. — Sklenil je z zahtevo, naj vlada predloži
novi zbornici vse načrte o drugi železniški zvezi s Trstom, torej tudi oni Divača-Loka, in z željo, naj bi se pri rešitvi tega vprašanja varovale avstrijske in ne nemške koristi.
Koroški poslanec dr. Steinvvender je bil prav kratek; dejal je, da o teli železniških načrtih je napisana že cela knjižnica, da torej ni mogoče nikogar več prepričati, kdor ni še sedaj prepričan o veliki koristi železnice čez Predel in čez Ture. Predelska železnica bi bila na korist Trstu in na toliko večjo škodo Reki; zato se tej upirajo Ma-djari, ki so pridobili za svoje namene — vojaško upravo. Nam lajikom ni prav umljivo, zakaj bi se sploh kdaj morali bojevati z Italijo, in ako bi se bojevali, zakaj naj bi bila Avstrija v defenzivi in bi se izognila bene-čanske ravani ter počakala Italijane šele na Koroškem ali na Kranjskem? Tudi lega ne moremo umeti, zakaj bi ne bilo mogoče primerno zavarovati soške črte? — Jako je radoveden, kako bodo glasovali poslanci iz Češke. Ta železnica se ne zgradi v prvi vrsti za Češko, saj ni potreba, da mora prav vsaka železnica pospeševati koristi dežele češke. Nadeja se torej, da bodo za to železnico glasovali poslanci obeh narodov na Češkem. — Poslanec dr. Steimvender se je v obče odločno potezal za predelsko železnico s podaljškom čez Ture.
Mladočeh dr. K a i z 1 je govoril s stališča, na katerem so češki poslanci nasproti drugi zvezi s Trstom. Govori se o zvezi s Trstom — je dejal. Toda: „kaj hočete zvezati ?“ To je bitstvo prepornega vprašanja. Zvezati se hočejo notranje d e ž e I e s Trstom, toda kaj so te „notranje dežele" ? — Na to omenja resolucije deželnega zbora tržaškega v korist črti Divača-Loka; omenja tudi znanega Combija, ki je povzdigal v tržaški trgovinski zbornici osamljeni svoj glas za ono železnico, češ: vsi ti so dosledni na-sprotmki železnice čez Ture. Ta črta čez Ture se ne more niti imenovati avstrijska železnica; za Avstrijo bi bila le luksus, brez prave vrednosti. — K sklepu svojega govora o tej železniški zvezi se ni izjavil toliko proti bohinjski črti, marveč le oni čez Ture; mesto te naj bi se zgradila najprej železnica čez Karavanke z Gorenjskega na Koroško.
Sledili so še nekateri stvarni popravki, iz katerih je razvidno, da nekaj poslancev je za predelsko železnico s podaljškom čez Ture, ako pa te ne bi bilo mogoče doseči, da bi predelsko železnico nadomestila bohinjska, drugi pa so odločni nasprotniki železnici čez Ture in zagovarjajo zvezo Trsta bodisi čez Bohinj ali čez Loko in dalje čez Karavanke.
Za katero se odloči vlada ? Bohinjska črta je skoro gotova, — o nadaljnem teku pa bo še mnogo govorjenja, toda skoro gotovo se bo prej gradil severni del in šele potem pride bohinjska črta na vrsto.
V prihodnji državni zbor pa pridejo novi možje, in kdo ve, da-li ne ž njimi tudi novi nazori, drugačniše težnje in drugačno umevanje avstrijskih koristij? Vsekakor pa je gotovo, da to pereče vprašanje se bliža konečni rešitvi. Dal Bog, da bi se to zgodilo v čim večjo korist naše goriške Švice, ki nujno treba novih občil, da si opomore iz težavnega gospodarskega životarenja k lepši, toliko zaželjeni lepši prihodnosti.
Goriške novice.
* Razstava dobitkov za loterijo ženske podružnice sv. C. in M. v Gorici je bila otvorjena učeraj ob 2. popoldne. Odprta bo tudi danes od 2. do 7. popoldne in jutri od 10. predp. do 2. pop. ; potem bo žrebanje. (Glej določbe zadej.)
Vseh dobitkov, velikih in malih, je okoli 250. Svojeročni izdelki naših dam vzbujajo splošno zanimanje in občudovanje; saj so tudi res krasni, mnogi kar naravnost umetniško dovršeni, Kdorkoli ima čas, naj no zamudi lepe prilike, da si ogleda to razstavo dobitkov, ki so vredni najmanj — 30.000 srečk, in ne samo 3000.
Po razkazu v zadnji „Soči" so došli še ti-le darovi:
Koledar s pisalnim orodjem, „Ridicule"
iz baržuna in etui s šivalnim orodjem od neimenovane dobrotnice. — Od učit. izobra-zevališča je došlo: Service za liker, obešalo za obrisalo (dar IV. tečaja c. kr. učteljišča); krasna bonboniera in umetno vezana blazinica za šivanke (dar III. tečaja); blazina za na zofo (dar II. tečaja); Par pantofeljev in domača kapa za gospode (dar L tečaja). — Nazidna torba za brisalo prahu — neimenovane dobrotnice. . — Ista, s slovenskim napisom, g.čna Mozetič, učenka 5. razreda.
—	Vrečica za pletivo, gčna Ivanka Drufovka.
—	Enaka, g.čna Weitscher, učenka V. razreda. — Torba za kartače, gčna Cej učenka V. raz. — Enaka od neimenovanke. — Shramba za rokovice, shramba za gobo, sachet, garnitura za umivalnik, blazinicaj za na toaletno mizo. pepelnik za pušilce (darovi g.čne Žele.) — Vrečica za ročno delo, g.čna Kletke, IV. tečaja ; enako gčna Knittl IV. tečaj. — Shrambo za posetnice od neimenovanke. — G.čna Karolina Drašček etui za ovratnike, Olga Drašček pa nazidni okrasek za časnike; oboje krasno izšivano svojeročno delo. — G.čna Arko, voditeljica slov. višje dekliške šole, blazinico za rute, bogato in umd.no izšivano. — Gospod Oberdank J. v G. tl lepih svečnikov. — Gospod Miha Zega v Kanalu G steklenic finega vina. — Gospa Ana Marega iz G. dve vazi za cvetlice. — G.d Andrej Vogrič, glasbovodja „Gor. Sokola", dva nazidna koška, zrcalo v okvirju, shrambico za ščet in podstavek, vse umetno pleteno iz papirja. Gospod Saksida iz Saksida v Dornbergu steklenico finega žganja.
—	Gospa Marija dr. Kosova v G. 5 gld. — Gospodična Ernestina Blažiča, učenka 5. razr. Sloginih zavodov, podlago za svetilko. G.čna Ana Pavšič učiteljica v Medani, zaboj modre fra nkinje.
Bog živi take prijatelje naše mladine ! Slava in hvala jim!
Ker je množina dobitkov petkrat veča nego se je s začetka pričakovalo, potrebno je žrebanje 2. t. m. začeli že ob 2. uri popo-ludne (na srečkah je napovedano ob 3. uri).
*	Najstarejši godec goriške mestne godbe, Filip Pelizon, je umrl v starosti nad 80 let — pri godbi je bil 59 let. — Slovencem je bil pokojnik dobro znan, ker je vedno sodeloval pri javnih plesih. Pogreb bo danes s celo goriško godbo.
*	Redek slučaj. — Iz okolice našega mesta smo dobili nekaj brstja sadnega drevesa. To je v januvarju pač redek slučaj!
*	Za strojarje in usnjarje — naše rojake — smo priobčili pred časom oglas, ki je ponujal lepo urejeno strojarno na slov. Štajerskem bodisi v najem ali v nakup. Ker štajerski Slovenci žele kakega našega stro-jarja z Goriškega, bi se temu brez dvoma dobro godilo, bol je nego tu doma, kjer je ta obrt že jako razprostranjena. Kdor bi želel izvedeti kaj več, naj .se obrne na vodstvo „Goriške tiskarne".
*	Požar v Podgori. — Dne 28. pr. m. ob 4. uri popoldne je nastal požar na posestvu Dragotina Kocjančiča ter je uničil hlev in'seno. Živino so še o pravem času rešili. Hlev in senik sta bila sicer zavarovana za 800 gld., toda škoda je večja kot zavarovana svota. Da se ogenj ni bolj razširil, je zahvaliti vrlim gasilcem iz papirnice, ki so hitro prišli na pomoč in s svojo neutrudno marljivostjo preprečili večjo nesrečo.
*	Iz Ozcljano se nam poroča : V ponedeljek 25. t. m. pride 1 I leten sin Št. S. k 13 letnemu Fr. Kristančiču, ki služi pri sosedu prvega posestnika, ter sproži neko pištolo, o kateri se ne vč, kako je prišla njemu v roke, pri tem pa zadene baš sobo pometajočega Kristančiča v ramo, ter ga precej rani. Seveda deček ni mislil nič slabega, a vidi se, da nekateri stariši premalo pazijo na otrokm kateri po nepaznosti pridejo do strelnega orožja ter nehote ponesrečijo sebe ali druge.
*	Furlan v Ameriki. — Neki Ivan Salvador iz Ferteol se je preselil v južno Ameriko in sicer v Ribearo-Preto. Ta mož je iznašel nekak čudodelen esrcatojo za kavo ; časopisi jako hvalijo to iznajdbo. Vlada mu je dala patent na njo ; imenoval jo je „ • . . . Salvador". Bog daj srečo!
*	Bralno In pevsko društvo v Ajdovščini vatli k veselici s plesom, katero priredi dne 7. februvarja 1897. v prostorih društva „Edinosti" po sledečem sporedu: „Domovini", mešan zbor, ugl. F. S. Vilhar. 2. Slavnostni govor. 3. „Kmečko dekle", mešan zbor, ugl. I. Laharnar. 4. „Divja rožica", dvospev za sopran in alt s spremljevanjem glasovira, ugl. H. Volarič. 5. „Naša pesem", mešan zbor, ugl. I. Laharnar. G. Igra: Gluh mora biti. 7. Ples. Med veselico in plesom svira znamenita Postojnska godba na lok. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina k veselici 30 kr., sedež 20 kr. Vstopnina k plesu za plesalce 1 gld., plesalke proste. Vstop k plesu je dovoljen proti izkazu vabila. Kdor ni prejel vabila, in se želi udeležiti plesa, naj se oglasi pri katerem društvenem odborniku. Mladini pod IG. starostnim letom je zabranjen brezizjemno vstop na plesišče. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor.
*	S Tomaja na Krasu poročajo: Pri nas nameravamo ustanoviti posojilnico in hranilnico za tomajsko županijo, najrajše po Raiffeisenovem sistemu. Posojilnica je zelo potrebna, ker so ljudje navadno na jesen prisiljeni, ali si denar od oderuhov izposoditi, ali pa teran pod ceno prodajati. Denarja bi imela, upamo, posojilnica sčasoma dosti za svoj delokrog, s početka bi nam ga pa morda primanjkovalo; zato nameravamo z drugimi večjimi zavodi v zvezo stopiti, n. pr. s „Centralno posojilnico slovensko".
Častna občana. — Starešinstvo črniške županije je imenovalo veleč. g. dr. Ant. Gregorčiča in Alfreda grofa C o r o n i n i j a svojima častnima občanoma. Zaslugam priznanje !
Škofovo posvečenje. — Novi krški škof dr. Anton Mahni č bo posvečen v Gorici 7. februarja. — Novi škof je dobil od raznih stranij prav dragocenih darov; posebno bogato se je izkazala Ljubljana. — Jeden del goriške duhovščine (večinoma njegovi ožji somišljeniki) mu pripravlja krasno in bogato vezan slovanski misale (glagoljaški).
Osebne vesti. — Naš rojak iz Kanala gosp. Rihard Malnič je bil imenovan dvornim tajnikom v Vil. činovnem razredu pri upravnem sodišču na Dunaju. Čestitamo.
V Kanalu je umrl č. g. Anton Ukmar, vpokojeni vikar marijaceljski, v 92. letu starosti. Rojen je bil 3. maja 1805. v Vrhpolju na Kranjskem, v mašnika posvečen pa je bil 1. 1833. Sprva je služboval kot duh. pomočnik v Kanalu, potem pa nad 50 let pri Ma-rijacelj nad Kanalom. L. 1884. je bil odlikovan z zlatim križcem za zasluge. — Pokojnik je bil znan kot izvrsten družabnik, vedno poln zdravega dovtipa in nedolžne šale. Pogreb je' bil sijajen; od vseh stranij so došli prijatelji in častilci, da mu skažejo zadnjo čast. — V. 1. n. m. s.!
Deželni zbor. — V torek 2G. pr. m. se je sešel zopet deželni zbor goriški k II. seji, da nadaljuje svoječasno odloženo delovanje. Ob ll8/4. uri je otvoril deželni glavar Nj. Vzvišenost g. grof F. Goronini sejo. Poročilo deželnega odbornika in poslanca dr. Tume o računih za 1. 1895. in preudarkih za 1897. vseh zafogov, ki so v deželni upravi, se je odobrilo brez razprave, isto tako poročilo posl. Verzegnassi-ja v presežku troška za popravo poslopij slov. oddelka deželne kmetijske šole in poročilo dež. odbornika in posl. Pajer-a o nekaterih podporah, ki so se potrdile. Temu je sledila volitev v razne odseke ; radi odsotnosti večine slov. poslancev sta se volila samo finančni in policijski odsek. V prvega so bili voljeni od slov. poslancev gg.: Berbuč, dr. Gregorčič in dr. Ro-jic, v policijski odsek pa gg.: grof Alf. Co-ronini, Lapanja, dr. Tuma in dr. Abram. Na to je zaključil ob 12 72. uri deželni glavar sejo. Prihodnja seja se skliče, kadar se za njo nabere dosti gradiva ter se to objavi poslancem pismeno.
Osem slovenskih poslancev je odšlo, koi so bili nejevoljni, da so morali dolgo čaka i na Italijane, katerim se ni mudilo nikamor, kar se često dogaja. Najslabše je bilo to, a so bili poklicani iz klubove sobe v drugem nadstropju, češ, da seja prične; mesto tega
so čakali in čakali v mrzlih hodnikih, kdaj se gospodom Italijanom poljubi priti k seji. Ker čakanja ni hotelo biti konec,, so zapustili deželno poslopje. Preostala poslanca dr. ‘Gregorčič (ki se je pogajal z načelnikom laškega kluba), in dr. Tuma sta pripomogla, da se je seja sploh lahko vršila. Na dnevnem redu so bile itak suhe formalnosti.
Agro monfiilcouese. — Vsled interpelacije naših poslancev je bilo ministerstvo 3e opustilo namen, da se to pereče vpra- I šanje reši kar „prijateljski", s tem, da vlada brezpogojno vtisne furlanskim bogatinom GG0.000 gld. v žep. To je resnično ! Minister je bil že izjavil, da ta zadeva pride zopet v deželni zbor goriški.
Toda grof Franc Goro ni ni je zmagal proti ministorstvu samemu, kajti on noče, da bi reč zopet prišla v deželni zbor. On hoče, naj bogati Labi kar brezpogojno dobe teh 660.000 gld. v grlo, a Slovenci naj se le pulimo ž njimi za vsak groš. Ne vemo, kaj vse je počel ta znameniti slovenski župan, ali faktum je, da je edini on pripomogel do tolikega uspeha furlanskih bogatinov. Zato pa mu lahonski listi pojejo ho-sano 1 Grof F. G. je od nekdaj v največjo škodo goriških Slovencev, to smo govorili že mnogokrat!
Slovencem v Gorici. — Ker hočejo Lahi vtikati svoje nosove celo tjekaj,-kjer ni nikakega upanja na uspeh, dajmo jim ludi mi opravila v Gorici, da bodo morali precej hudo napeti vse žile, ako bodo hoteli častno zmagati. Zetegadel je potrebno, da vsak Slovenec pazi, da dobi volilno pravico, ki mu tiče. — Volilno pravico v V. kuriji ima vsak avstrijski državljan, ki je spolnil 24-. leto starosti in biva vsaj 6 mesecev v Gorici. Gospodarji, ki imajo take osebe v službah, so dolžni naznaniti jih anagrafskemu uradu na magistratu, da jih ta vpiše v volilni imenik. — Naši rojaki naj se torej po-brinejo za volilno pravico, kajti vseh slovenskih glasov bi moralo biti v Gorici prav lepo število. Na delo! Gas je kratek, le do 2. februarja !
Dr. Gregorčičev protikandidat. —
Raznesla se je vest, da veleč. g. dr. Anton 'Gregorčič bo letos kandidoval v peti kuriji. — „Gorriere" je na to že vedel poročati, da proti njemu nastopi neki socijalist Marn, ki je po rodu sicer Slovenec, po svojih teorijah pa brezdomovinec. — Nam se ne zdi niti od daleč verjetno, da bi povsem neznan človek imel toliko žalostnega poguma, nastopiti na Goriškem proti veleč. g. dr. A. Gregorčiču! Sicer je vsakdo sam gospodar, ako hoče biti smešen. Tak6 daleč nismo še na Goriškem!
Polkovnik Monari pl. Ncufcld je
umrl 12. t. m. v Gradcu v G8. letu. Rojen je bil v Šempasu pri Gorici. L. 1847. so ga potrdili k vojakom, kjer se je popel od prostega vojaka do polkovnika. Udeležil se je več vojen in bil večkrat odlikovan. Pred desetimi leti je bil šel v pokoj.
Črnogorski naslednik knežič Danilo se je peljal v nedeljo 24. pr. m. popoldne s poštnim vlakom mimo Gorice v Firence.
Lepaki v štirih jezikih. — V nedeljo 24. pr. m. so nalepili po vsili oglih go-riškega mesta lepake za volilce pete kurije Izdane in podpisane so bile te objave od c. kr. namestnika, tiskane pa v štirih jezikih: italijanskem, nemškem, slovenskem in hrvaškem. — Drugi dan v ponedeljek, na vse zgodaj smo pa opazili, da je slovenski in hrvaški del pri vseh lepakih odtrgan in da so večinom na tak spraznjeni prostor prilepili volilne oglase mestnega magistrata — seveda samo italijanske. Tako se v Gorici spoštuje podpis c. kr. namestnika, naših Lahov najboljšega prijatelja. No, zamere ne ho, to vemo! Kaj pravijo Slovenci, kdo se za to briga?
Che nppetito! — Goriška dežela bo golila pet državnih poslancev, a od teh bi jih Lahi imeli radi — štiri, t. j. kmečkih °hčin furlanskih, v veleposestvu, v 'Pestih in trgih in v — peti kuriji. Na Preporodnem občnem zboru laškega polit, hi'ušlva „Unio ne", (sloga), ki se je vršil
24. pr. m. v Gradišču ob Soči, so namreč sklenili na predlog neizogibnega dr. Venutija iz Gorice, da v vseh teh skupinah postavijo svoje kandidate. — Torej celo vpeti kuriji, dasi jim je znano, da imamo Slovenci skoro 100 glasov večine ! Che appetito ! Naj jim le gre v slast, zavednost slovenskih vo-lilcev jim že prekriža račune!
„Uiiione" v Gradišču. — Veliko let je spalo to polit, društvo, a letošnje volitve so ga obudile. V nedeljo je bil njega drugi rojstni dan v Gradišču ob Soči, pri katerem je imel zlasti dr. Venuti svoj dobro premišljen delež, spustil je namreč zopet jeden onih govorčkov, ki so vselej prej napisani in se odlikujejo po drznem zbadanju nas Slovencev. S tem govorom se je nameraval priporočiti Furlanom, da bi pa njega izbrali, ako bi se znova uprli dr. Maraniju, kateri bi postal potem — župan goriški. Tako bi ostalo vse „v žlahti"; ali Venuti župan in svak Marani poslanec, ali pa Marani župan in svak Venuti poslanec. Buon appetito, signori! Kdor zna pa zna, per bacco! 1
Pri tem shodu so bili navzoči dež. poslanci Venuti, Marani, Panigai, Michielli in Verzegnassi; od županov jih je bilo v vsem
—	12, vštevši goriškega in ločniškega, kar je ubogo malo 1 Predsednikom je bil izvoljen dr. Pa j er, podpredsednikoma pa Alfred Lenassi iz Gorice in conte Eng. Valentino iz Tržiča; odborniki so: Dreossi Giuseppe iz Červinjana, Kumer, dr. Graziadio Luzzatto in Paternolli iz Gorice, župan Vergna v Farri in dr. Waiz iz Kormina.
Čehovinov spomenik. — Iz Branice se nam piše: „Naš rojak (rojen v Kobdilju) gospod Makso Fabiani, dipl. arhitekt in docent na dunajski tehniki, je ogledal na licu mesta prostor, kjer naj bi stal Čehovinov spomenik. Izbral je mesto za spomenik nad novo cesto in sicer na vzvišenem kraju. Tako, da se bo videla' rojstna hiša v ozadju, spomenik pa se bo videl po celi dolini, torei tudi s ceste, ki pelje iz Vipave v Trst. G. Fabiani je že izmeril kraj in hoče napraviti ves načrt, vse brezplačno".
Radodarni doneski. — Za „S 1 o-
g i n e" zavode so došli dalje ti - le darovi: Župnik Berlot Anton na Vogerskem G gld.
—	Kaplan Alfonz Blažko v Podmelcu 2 gld.
—	Janko Savnik na Dunaju 1 gld. — Na Silvestrovo pri Sv. Luciji nabrala v veseli družbi g.čna Avrelija Kovačič 2 gld. 30 kr.
—	Miklavič Franc v Volčah 1 gld.; isti poslal 70 kr., katere so zložili v družbi R. M. in F. H. — Dež. sod. predsednik dr. Anton Tušar v Rovinju 5 gld. — Miklavič Roman v Volčah nabral v veseli družbi pri Lomjanu 2 gld. — Ličen Maks v Rihembergu 2 gld. 30 kr., katere so zložili na čast Jovanovemu godu v gostilni „pod hribom". — Carnelli Franc v Pazinu gld. 3'06, katere so zložili povodom imendana prijatelja Ernesta pri čaši vina. — Župnik Gergolet Andrej v Šlovrencu poslal 7 gld., katere so zložili A. B. v Kožbani 2 gld.. A. V. v Hruševljah 2 gld., neimenovan, F. O., M. K. in Z. A. po 50 kr. ter. P. A. 1 gld. — Ženska podružnica sv. G. in M. v Ajdovščini 5 gld. — Kaus Ivan v Šmarijah gld. 4.65, katere so zložili somišljeniki. — Župan Gruntar Franc Šmarijah 3 gld. — Makovec Alojzij v Brjah 2 gld., katere so zložili večinoma oni iz Polja. — Dežel, poslanec Ivan Lapanja v Kobaridu 3 gld. — Dekan J. Filipič v Loč-niku 4 gld. — Kenda Franc, orožn. posta-jevodja v Omišu (Dalm.) 80 kr. — Šturm Franc v Schardingu na Tirolskem 50 kr. — Ivančič Josip, c. kr. prof. za jan. 5 gld. — Šantel Ant., c. kr. prof., za dec. in jan. 2 gld. — Kavčič notar 1 gld. — Koren Anton 1 gld. — Blažan Franc 1 gld. — Velep. Anton Grauner iz Oslavlja gld. P50
Ako je kdo poslal po novem letu kak dar na nas, da ni bil objavljen, lepo prosimo, da se nas o priliki opozori. V tem času je enak promet pri nas zel6 velik, da je prav mogoče pri vknjiževanju tak6 pomešanih po-šiljatev kaj prezreti.
Rodoljubnim dobrotnikom iskrena zahvala !
Iz Devina, 27. jan. — Zadnja „Soča" pravi: „Gorriere" piše, da goriška podruž-
nica „Legina" je imela lani izborne dohodke, in vsled tega bo mogoče kmalu odpreti laško šolo v Devinu, kateri mora biti italijanski. — Ali slavni „Gorriere" se jako mOti, ako misli, da bo Devin italijanski, kateri nikdar ni bil, ni, pa tudi ne bode! Da devinska zemlja ni italijanska, kaže se povsod dovolj jasno. Tista peščica Italijanov, katere je prinesel večjidel veter iz vseh delov sveta, n i m a j o n i č posestva, nimajo niti svojih bivališč — izjema je jako, majhna — in skoraj vsi bi morali lakote umreti, ako bi ne zaslužili za živež v tovarni sardin. Dokler ni vsiljevala „Lega" svoje šole Devinčanom, je bilo vse v miru v narodnem oziru; a kakor hitro je začela „Lega" vtikati svoj nos med Devinčane, se ve, se je krepka slovenska stranka začela braniti. Naj tudi „Lega" napravi svojo šolo v Devinu, Slovenci se tega nikakor ne ustrašijo. Radi par Italijanov se Devin gotovo ne poitalijanči, ker Slovenci storijo svojo dolžnost, da bodo v z g o j e v a 1 i svoje otroke v slovenskem duhu ter nikoli ne dovole, da pade njih nedolžna deca tujcu in irredenti v pest. In s ponosom bodo Slovenci vedno slobodno smeli klicati : „Devin je naš !“
Irrcdente ni! — Tako zatrjuje vsak hip celo velepobožna „Eco", ki je udrihala po naših poslancih, ako so govorili o „irredenti". Evo zopet nov dokaz, koliko je opravičen gnjev katoliške „Eco" :
V	tržaškem „Piccolo" smo čitali zadnje dni jako zanimiv odlok c. kr. okrožnega sodišča v Trstu. Reč je bila ta: Dne 26. oktobra pr. 1. je bil „Piccolo" zaplenjen radi nekega članka, v katerem se je govorilo o cvetličnem šopku, kateri so poklonile tržaške gospe (? !) kneginji' Jeleni povodom njene poroke z italijanskim kraljevičem. Proti tej zaplembi je podal urednik utok, kateri je pa okrožno sodišče odbilo in sicer z jako zanimivo razsodbo.
V	tej razsodbi čitamo med drugim tudi to-le: „essiste di fatto, ed e notorio nelle nostre provincie del Litorale e del Trento, un partito malcontento del presente ordine di cose, che intende ed onela ad un distacco delle suddette due provincie del nesso della nostra Monarchia ed ali’ annessione delle stesse al vicino Regno d’ Ualia", potem pa nadaljuje, da je stranka hotela pokazati svoja protidinastična čustva tudi s tem šopkom, čeprav se v listu pripisuje ta dar tržaškim gospem. To je jedro uradnega spisa, seveda, v njem se podajajo še mnogo drugih obširnih razlaganj.
Torej iz tega razvidi mo, da tudi oblasti, zlasti sodnijske, ne morejo več prikrivati istinitega dejstva, da obstoji v Trstu, Gorici in Istri (Trient pustimo na stran, ker ne zadeva nas) protidržavna, protidinastična, torej uprav revolucijama stranka. Vse, kar so doslej pisali slovenski in hrvaški listi o tem protiavstrijskem rovanju Lahov, je potrdilo celo prvo sodišče, ki čisto jasno pravi, da je stranka okoli „Poccola" nevarna državi. Ta pa je prav tista stranka, ki ima večino v tržaškem magistratu in tudi večino v isterskem deželnem zboru, Tej stranki pripada tudi vitez Rinaldini, ki je poznan kot velik Italijan in ki zagovarja „quel parlito malcontento", poleg tega pa smo se velikokrat že prepričali, da se gode lej stranki na ljubo vsa mogoča nasilstva in nezakonitosti od strani vlade in njenih organov proti slovanski večini prebivalstva.
Ako opažamo z jedne strani, da okrožno sodišče s prstom kaže na italijansko večino ter jo naravnost obsoja kot revolucijonarno, z druge strani pa vidimo dejstvo, da je tu 118.000 Lahov in 184.000 Slovencev in Hrvatov, da pa Slovenci in Hrvati, dasi po številu v večini, niso niti v manjšini zastopani v deželnem šolskem svetu, da je mnogo njih občin po vladni sili v nasprotnikovih rokah, da se jim ne priznava jezik niti v uradih, niti v šolah, kakor tudi ne v mnogih občinskih zastopih in še manj v dež. zboru, nehotč nam se vsiljuje vprašanje: vedo li na Dunaju, kaj in kako njihova vlada dela v teh krajih?
Mislimo, da ne vedo.
Dokler bodo Lahi gojili protidržavna čutstva, dutlej se nam bo zdelo mogoče, da
se med Slovane nalašč zasaja nezadovoljstvo, češ, kar se na Dunaju zapove, to izvršuje Rinaldini, vse pa kaže, da hočejo Slovane čisto podjarmiti in s silo zaprečiti, da se ne more razširjati slovanski duh.
Te politike ni težko razumeti. Željo, da se nemški propagandi ogladi in odpre pot do, jadranskega morja, pospešuje neka gospoda na ta način, da v prvi vrsti udriha po nas Slovanih, iu nas hoče zatreti; pri tem puščajo čisto v nemar dejstvo, da doje na svojih prsih neko drugo, irredentovsko kačo. Po naših mislih je to nemška, strankarska politika, nikakor pa ne državna. Le strastni Germani morejo isto zagovarjati, kateri pa niso nikakor dobri in verni državljani, ker ne gledajo na to, je li ista v korist Avstrije, in tudi ne, da se po tej politiki izroča Avstrija nevarnim viharjem, katerim sledč še nevarnejše posledice.
V ostalem pa ostanemo glede na irre-dentizem pri načelu: boriti se proti njemu, kjer navaljuje na Slovanstvo, drugače pa le hladnokrvno gledati in prepuščati vladi in njenim organom, da ž njim obračunajo. To načelo je najbolje za nas, ker smo prepričani, da vladni organi z jedne strani nas pozivajo proti irredentizmu, na drugi strani pa se prav istega poslužujejo proti nam Slovanom.
Morebiti nam bo kdo očital, da to ni lojalno. Tudi za to imamo odgovor: ako se od nas zahteva, da nastopamo proti tej stranki, tedaj tudi mi zahtevamo, da nam visoki krogi gredo na roko, kjer in kadar se bore te stranke proti nam; da bi pa mi morali pomagati vladi v boju proti tej nevarni stranki brez vsake koristi zase, to se pravi, z nami postopati kot z robom, nikjer pa ni pisano, niti v božjih niti v cesarskih zakonih, da moramo vedno ostati robje. Ako visoki krogi mislijo, da irredentizem ni nevaren Avstriji, potem se tudi nam ni treba brigati zanj, če pa nasprotno mislijo, naj si pa zapomnijo besede: Teh pokrajin ne morejo očistiti irredente niti orožniki, niti komisarji, niti sodišča, niti ječe, pa tudi ne vešala, pač pa dajte nam sedaj zatiranim Slovencem in Hrvatom, kar nam gre po svetem pravu, zadovoljite veliko večino deželnega prebivalstva in — irredenta izgine kot kafra z naših tal.
Nur Lumpcn simi bcscheiden! —
Tako si najbrže misli goriški dopisnik irre-dentovske „Patria del Friuli", — sicer bi ne mogel tako infamno lagati o raznih osebah. O trgovcu Juriju Mo setu je dejal, da je „renegat brez veljave", ker se je trikrat proglasil za Slovenca „nel giornale cloaca del famigerato Gaberscheg", — dasi je g. Može iz Vipave doma, kjer ima brata prav dobrega rodoljuba. — Lokarja Gironcolija v Gosposki ulici zopet napada, ker ima na enem oknu napis „Lekarna", češ, da radi tega vse meščanstvo obžaluje g. Gironcolija. Resnica je, da razun par pobalinov in irredentovskih zagrizencev se živ krst nad tem ne spodtika. — Posebno se pa ta dopisun zgraža, da jeden Lenassi, jeden Pauletig in Rubbia hodijo na lov — z jednim Jerkičem. Doslej se to sicer še ni zgodilo, toda, vprašamo, ali bi imenovani gospodje kaj zgubili na svoji časti, ako bi bili res šli na lov z vseskozi poštenim fotografom g. Jerkičem ?
Smešno je, kako je g. Pauletig hitel preklicavati, češ, da ni šel na lov z g. J. Ali mu je toliko do teh lopovskih dopisunov v tem irredentovskem listu, njemu, ki je vseskozi slovenskega rodu iz prvega kolena? Ali hoče, da napišemo v krasnozvonečem podlistku, kako je prišel od Slovenca v Gabrijah pri Mirnu (kjer še žive strici in bratranci kot dobri Slovenci!) do goriškega bogatega — cavaliere! Da, zanimive životopisne črtice bi to bile, — in kako bi se čitale, vse drugače nego — lopovski dopisi v „P. d. F.“, kamor ne sega oblast našega kazenskega zakonika !
> Najpodlejše govori o peku g. Draščeku, ker je odstranil sramotni laški napis, za kar mu gre vsa čast. Pravi, da „il famigerato Gaberšček" je pisal D. brezimno pismo, v katerem mu grozi z bojkotom, ako v 48 urah napisa ne odpravi. V to sta ga spodbudili
dve dekleti, ki sta v službi pri Draščeku. Na to slede infamne, žaljive opazke o teh dekletih. Da je zlagano prvo in drugo, ni treba omenjati. Prvemu ni treba pisati anomimnih pisem, ker stori lahko s svojim podpisom ali pa govori osebno, kar je v tem slučaju tudi storil. O dveh omenjenih dekletih pa se more reči, da jima je le v čast ono, radi česar ste tako podlo napadani v irredentovskem mašilu.
S takimi lopovi imamo opraviti v Gorici! Laž, obrekovanje, zasmehovanje — to je orožje „avite colture".
Pozabljen ntok. — Že meseca septembra je podal naš tiskar v imenu več drugih pritožbo na namestništvo proti izključno laškemu uradovanju mestnega magistrata goriškega, kateri misli, da nad njim ni nobene oblasti več ne avstrijskih zakonov. Toda namestništvo še do danes ni rešilo tega utoka! Kaj to pomeni ? Ali se mar boji srpih brk Venutijevih ? — Upamo, da se to vprašanje tudi enkrat reši, kakor se spodobi. Goriški magistrat mora uradovati enako v slovenskem kakor v laškem jeziku ; dokler se to ne bo godilo, ne bo miru !
Zloraba na poštah. — Dohajajo nam glasovi z dežele, da veliko „Soč" in „Primorcev" se zgublja: drugi dobivajo tiste za več dni prepozno, vse zamazane, ker so šli že skozi več rok. — Doznali smo, da na več krajih naši zagrizeni nasprotniki, ki sicer naše liste prepovedujejo pod „smrtnim grehom", zlorabijo potrpežljivost naših naročnikov in zapeljujejo c. kr. poštarje k velikim nerednostim, da ne rečemo huje. Tako se nam pritožuje naročnik iz Višnjevka, da je poslal po „Sočo" v Biljano že v soboto teden, a je ni dobil; šele v nedeljo zvečer mu je došla, ali vsa povaljana in zamazana. Ker pošiljamo na pošto v Biljani po 9 izti-sov v skupnem zavitku, je naravno, da se je „Soča" tako pomazala na tamošnji pošti. Naročnik pravi, da se mu često tako dogaja, kajti tamošnji poštar posoja „Sočo" gospodom, ki sicer pravijo, da je greh čitati jo, kar pa za nje ne velja. Proti takemu ravnanju c. kr. poštarja v Biljani tem potom protestujemo in prosimo c. kr. poštno ravnateljstvo, da primemo ukrene.
Neverjetno, gorostasno! — Iz Tolmina smo prejeli te-le vrstice: „G. kr. notar dr. Ign. Kotnik je zahteval v svoji kazenski obravnavi dne 30. dec. proti gospodu Josipu pl. Premersteinu v Tolminu (žaljenje časti), naj se obravnava vrši v n e m š k e m jeziku. Ker je zatoženec temu nasprotoval, se je obravnavalo z zasebnim tožiteljem dr. Kotnikom nemški, z zalo-žencem pa slovenski. Konečni izid obravnave priobčimo v „Soči" po zapisnikih".
Tako poročevalec. Neverjetno, gorostasno ! In vendar je naš poročevalec mož, ki ne bo tako očitno lagal! Pri vsem tem ne moremo še prav verjeti tej novici! Prosimo natančnejšega poročila!
Mein Licbchcn, was vvillst <lu noch mehr? — „Gorriere" piše o dr. Maraniju, da je odločen nasprotnik „alle megalomanie slovene", potem pa pravi: „Di piu Ton. Ma-rani gia in questi due mesi ha saputo di-mostrare la sua attivita (bum !), il suo zelo (to pa to!), e tulte quelle attitudini che lo designa.no a rappresentare degnamente Go-rizia ed i suoi centri friulani piu importanti". — Kdor umeje italijanski, se bo krohotal, ko bo čital ta slavospev goriškega oficijoza. Ali ga bo dr. M. tožil radi — žaljenja časti ? Svoji časti je dolžan to storiti!
0 napisih v Gorici. — Naši Slovenci se zelo boje, postaviti slovenske napise nad svoje štacune ali delavnice, dasi skušnja pokazuje, da kaj takega samo koristi. Ako odpade kak zagrizen lahon, pride namesto njega deset Slovencev. Ne preteče 20 let, ko bodo vsi Lahi radi postavljali tudi slovenske napise, da bi jim kaj pomagalo!
Naš rojak g. Karol D r a š č e k si je postavil lepo novo hišo na Kornu; vsak Slovenec je bil vesel tega napredka domačega obrtnika. Toda, ne vemo po kaki zmotnjavi, nakrat se je zabliščal po dveh straneh hiše lep napis z pozlačenimi črkami: Pi s tori a Carlo Drascik. Celo priimek je bil pokvarjen. Kaj takega ni nikdo pričakoval od
znanega slovenskega moža, trdega Slovenca. Toda tudi g. D. ni maral za tak napis in dal ga je odpraviti. Neki lahoni so radi tega hudo zabavljali proti g. D.; med tem se je baje odlikoval trgovec z jestvino De Blas na Kornu.
Gospod D. naj bo prepričan, da je storil svojo dolžnost, katero bo odobraval tudi vsak razsoden Italijan. Na lahonske zagrizence pa naj se ne ozira, kajti kmalu pride čas, ko taki ljudje še za suho polento ne bodo imeli, kaj li šele, da bi kupovali kruh pri pekih! Ko bodo vsi Slovenci vršili svoje narodne dolžnosti, pa se zgodi to, kar pravimo!
Lega Nazionalc. — Da ta p o 1 i t i č n a šolska družba v svoje politične namene dobiva denar iz Italije, — kdo tega ne ve? Tudi oblastnijam je to znano, a nikdo se radi tega ne vznemirja. — Tudi v soboto je bil v sosednjem Vidmu sijajen ples akade-miške mladine v korist „Legi Nazionale". Listi so polni hvale o tem plesu. Prostori so bili okrašeni tudi z grbi onih italijanskih dežel, ki „še vedno ječe pod avstrijskim jarmom". (Te besede so izpustili v Avstriji izhajajoči ital. listi, kar je pač naravno.) Da se te dežele kedaj „odrešijo" v to naj pomaga — „lega nazionalq italiana".
Kaj naj rečemo m i na vse to ? ! Nič ! Ako se c. kr. avstrijske oblasti ne brigajo za take pojave, tudi nas Slovencev vsled njih ne bo glava bolela. Samo to rečemo, da do nas Slovencev naj se ne obračajo za pomoč, ako bodo kdaj taki pojavi rastli čez glavo tistim, ki se zdaj takim „otročarijam" le posmehujejo. — Dostavljamo, da na tem plesu v Vidmu so bili tudi nekateri Goričani! — Recimo, da bi dali v Moskvi kak ples v korist družbi sv. G. in M., kak krik bi zagnali vsi nemški in laški listi!
IiTcdcntovskl listi bi najraje od same jeze iz kože skočili. Pred nedavnim časom je hvalila odlična italijanska pisateljica gospa Gaterina Pigorini-Berri mladostno moč in velikodušne čednosti Slovanov, zlasti Slovencev in Hrvatov, v deželah, kjer pridejo v dotiko z Italijani. No, pa to ni še vse. V Rimu izhaja zelo ugleden list „La vita italiana", kateri ima na prvi strani sliko Dante-ja in kateri ureduje dobro znan profesor Gubernatis. V tem listu je vseučiliščni profesor Sergi napisal članek, v katerem dokazuje ne samo, da je Trst slovensko mesto, temveč tudi, da so na vsi beneški zemlji s početka stanovali Slovani, katere so Latinci pokvarili in raznarodili. Poleg tega pa isti profesor ostro obsoja način, po kojem preganjajo in tlačijo Italijani Slovence i n H r v a t e. Lahko je torej umevna jeza irredentovskih listov, katero so vzdignili zoper tako pisanje, češ, da je istemu namen hujskati Slovence in Hrvate na boj za Benetke, ter da pospešuje željo, da se na stolpu sv. Marka razvije slovanska trobojnica. Nam, Slovencem in Hrvatom sicer ne more pomoči glas prof. Sergi-ja, ako si sami ne bomo pomagali ali jeza irredentovskih listov nas pa le veseli in prijetno zabava.
Za Volaričev nagrobni spomenik so došli darovi: Mesar Andrej, kurat na Livku, 3 gld. — Sedej Jan, vikar v Borjani, 2 gld. — Ples Miroslav, župan v Devinu, 2, gld.
Nadaljne darove prejema J. Rakov-šček, učitelj v Kobaridu.
Novi smodnik. — Vojno ministersto kot uprava monopola s smodnikom je dovolilo porabo brezdimnega smodnika v lovske in strelske namene. Odslej se bodeta prodajali dve vrsti tega smodnika. „Brezdimrn smodnik za lovce in strelce št. I. (II.)“ la smodnik ne dela dima, je balistično posebno močan in učinkuje jednakomerno; odudar je slab. Premembe v temperaturi in vlažnosti ne uplivajo dosti na ta smodnik, sploh Pa odgovarja v vsakem oziru vsem zahtevam glede varnosti. Smodnik se more porablja i za vsako orožje, katero se sproži z roko, a je le v dobrem stanu, tudi če je narejeno za črni smodnik. Smodnik se dobiva pi* ' cencijiranih prodajalnicah po V2 in J'j po 3 gld. 50 kr. oziroma 1 gld. 80 kr. N1 pušicah so zapisana glavna svojstva smo -nikova in navodila za njega porabo.
V Ločiiiku so bile v soboto nove volitve v I. in II. razredu. Po hudem naporu so zmagali Legovci v II. razredn z 11 glasovi, dasi so bili nasprotniki zmage skoro gotovi.
Uboj. — S Št. Viškogorske planote nam pišejo: „V ponedeljek 18. pr. m. zgodaj v jutru so se na Pečinah pretepali fantje s Pečin, Ponikev in Praprotnega. Dvajsetletni mladenič Štefan Laharnar iz Praprotnega je bil tako potolčen, da je v noči med 19. in 20. pr. m. za ranami umrl !
Tega tepeža je bilo krivo nesrečno žganje. Mnogi posestniki, ki skuhajo žganje „za domačo potrebo" (?), — ga točijo za plačilo mladenčern po cele noči — in ni čuda — če te novo vrstne „krčme" uzročajo toliko tepežev s tako žalostnimi posledicami. Mero-dajne politične in finančne oblasti prosimo, da pazijo na te novodobne „krčme'' in na policijsko uro. Pa tudi slavna županstva naj izvršujejo svojo dolžnost, da se vendar enkrat preprečijo tako pogosti poboji na naši št. Viškogorski planoti.
Uravnava Idrijce (Judrij) ob avstrij-sko-laški meji se ba je izroči posebnemu kon-sorciju, kateri sestavijo Občinarji Mirnika in Bračana. Komisija, katero ste odposlali obe vladi, je svoje delo že dovršila. Od avstrijske str; ni sta bila v komisiji gg. vitez W a 1 d-m a n n, c. kr. okrajni komisar v Gradišču, in c. kr. višji inženir Bonavia.
Na Tolminskem so bili sestavljeni imeniki volilcev za kmečke občine le iz vo-lilcev I. in II. vol. razreda zadnjih .obč. volitev. — Ta pogrešek je ukazalo glavarstvo popraviti s posebno okrožnico. Hvala !
Iz Tolmina poročajo, da 23. pr. m. je bila ondi volitev župana. Izvoljen je bil gospod Oskar Gabršček, dosedanji načelnik cestnemu odboru. Naj bi se mu posrečilo dobro voditi obširno tolminsko županijo.
S Tolminskega. — Opozoriti moramo naše hribovske krčmarje na novo vinarsko in sadjarsko društvo za Brda, ki se je ustanovilo lansko leto. Najboljši posestniki iz Brd so pri tem društvu. Zalogo vina ima v ulici Barzellini, tam blizo Sloginih šol. Kakor čujemo, posestniki iz Brd so najboljšo rebulo pripeljali v društveno klet. Naši hribovci naj se prav gotovo obrnejo do tega društva, ter vkupijo pristno rebulo. Društvo si prizadeva na vso moč postreči z najboljšim blagom. Upamo, da društvo napravi zalogo v gornjem delu mesta, kamor prihajajo naši hribovci. Odbor naj skrbi za dobro vino, in rodoljubi po deželi za dobre odjemalce.
Županstvu Vrtovin je bilo izpuščeno v našem zadnjem razkazu o volilcih v V. kuriji. Tu dobimo torej še enega volilnega moža. — Torej : nič strahu za peto kurijo !
Zadnjo št. „Primorca" smo razposlali raznim veleposestnikom. Prosimo jih, naj dajo čitati uvodni članek „Volitve pred durmi" tudi drugim veleposestnikom. Le pozor! — Doslej sta se oglasila še dva, ki bosta z uspehom reklamovala volilno pravico v veleposestvu !
Dijak, kateri je končal dva giinnazi-jalna razreda, išče službe. Več pri upravništvu.
Ostala Slovenga.
Poslanec Spinčić je govoril v poslanski zbornici dne 5. januvarja o našem narodnem šolstvu, med drugim je omenjal tudi žalostne odnošaje v tem pogledu v Gorici in v Trstu. Tu prinašamo odlomek njegovega govora, ki se nanaša na naše kraje:
Kar se tiče slovenske ljudske šole v Borici, ne maram izgubljati besed; vprašam samo to, dela li to čast naučni upravi, ali Pa državi sami, da se občinsko zastopstvo I?origk0 naravnost igra z ukazi c. kr. vlade, 'ninisterstva, kakor tudi deželnega šolskega
sveta.
Glede slovenske ljudske šole v Trstu s' tudi dovoljujem vprašanje, je-li na čast naučni upravi, državi, kjer so vsi državljani Jodnakopravni, da toliko tisoč Slovencev, ki majo v Trstu nad tisoč otrok, že od leta 1883.
prosijo slovenske ljudske šole (Čujte! čujte) in da jo po 13 letih še niso dobili (Poslanec dr. Gregorec:	Škandal!) Sedaj zadržuje
prošnjo magistrat, sedaj deželni šolski svet, sedaj ministerstvo, in tako se nadaljuje med temi tremi oblastmi. Slovenci pa le ne dobč šole. To se godi kljub vsem zakonom, to se godi kljub vsem državnim temeljnim zakonom, o jednakopravnosti in jednaki vrednosti vseh narodov v državi. Tako sem prišel do gospoda Luzzatta, s katerim tudi završim čisto ob kratkem. Včeraj je namreč tožil, kako pristranski se postopa s tržaškimi in primorskimi Italijani, da se postopa ž njimi kakor s „parijami", kako da sploh ničesar nimajo od c. kr. vlade, in menil je, da mora biti nasprotnik naučni upravi kakor avstrijski liberalec — v Trstu ga imajo za konservativca — kakor Tržačan in Italijan in izraelit, in završit je tudi svoj govor grmečimi besedami: „Roma deliberante, Saguntun periit". Tržaški Italijani ne dopuste Slovencem v Trstu niti ljudske šole. Tržaški Italijani imajo srednjih šol. Državna uprava jih je hotela prevzeti tudi na svoje stroške, ali občinski zastop se je, kolikor meniznano, temu protivi!. Imajo navtiške šole, imajo obrtne šole, kjer se hrvaščina in slovenščina ne poduču-jeta niti kakor predmet. Ta zadnje imenovana šola je za vse Primorsko, a na večino dežele se ne ozira. Italijanom podeljujejo se na učilišču največje ugodnosti. In tržaški Italijani, liberalci — konservativci, Izrealitje se še drznejo tožiti tukaj, da vlada postopa ž njimi kakor mačeha! Poznam to njih metodo. Tako se na Primorskem govori tudi od strani ces. kr. oblastev. Pogostoma se tudi govori, da je treba zatreti Slovane, da se jim ne sme ničesar pripustiti, samo da bodo zadovoljni Italijani. Med tem pa se poitalijančuje dežela. Kaj pa se zgodi z deželo potem, ko bode poitalijančena, na to naj mislijo konzuli. (Pritrievanje in ploskanje).
Trst. — 17. pr. m. je bila v Rojanu prva italijanska propoved. Rojancev je bilo v cerkvi celih 13, drugi poslušalci pa so bili največ iz mesta in nekoliko z Grete. Pri poznejši slovenski prepovedi pa je bila cerkev polna samih domačih župljanov. Boljšega dokaza za nepotrebo italijanske prepovedi si pač ne moremo misliti!
Odvetnik dr. Anton Ferluga v Trstu je prijavil odvetniški zbornici, da odstopi od odvetniških opravil. Vsled te prijave je odv. zbornica zbrisala dr. Ferlugo iz listine svojih članov.
Progresova stranka namerava kandido-vati za državni zbor najodločnejše in naj-razupitejše lahone, obč. svet. dr. Veneziana, dr. Consola, Rascovicha in Gombija, proti katerim bodo v imenu takozvane konservativne stranke kandidovali dosedanji poslanci Burgstaller, Luzzatto in Stalitz, v peti kuriji pa znani odvetnik dr. Rabi. Slovenci pa Nabergoja in — kakor vedo povedati nasprotniki — urednika lista „Pensiero Slavo" dr. Jakiča (?), socijalisti pa bodo kandidovali stavca Učekarja. — Svetujemo slovenskim volilcem, naj volijo progresove kandidate, kajti Rinaldinijevci so nam najbolj nevarni ljudje! —
Kranjska. — Dne 5 pr. m. je v državnem zboru naznanil sekcijski načelnik grof Latour, da misli vlada sedanjo strokovno šolo v Ljubljani preosnovati v popolno državno obrtno šolo.
Govori se. da bo deželni predsednik baron Hein v kratkem imenovan namestnikom v Gradcu.
Pri D. M. v Polju pri Ljubljani se je ustanovila konsumna zadruga.
Novo posojilnico so osnovali v Selcih pri Škotjiloki. Načelnik ji je župnik Mat. Erzar.
Z dnem 1. februvarja t. 1. začne v Rovtah poslovati mirovno sodišče. To je prvo na Kranjskem. Za osnovo te naprave se je najbolj trudil c. kr. notar ribniški g. Ignacij Gruntar.
Na shodu, kateri se je vršil v nedeljo v Lescah, predstavljala sta se kot kandidata za mandat gorenjskih kmetskih občin gg. Tomo Zupan in Josip Pogačnik iz Podnarta. — Nedeljo teden je bil v „kat. delavskemu društvu" v Ljubljani postavljen
kandidatom za peto kurijo društveni tajnik in delavec v predilnici g. Jos. Gostinčar.
O Vrhniški železnici se nam poroča, da je c. kr. železniško ministerstvo naročilo deželni vladi kranjski razpisati politični obhod proge in upeljati izlastnjevalni postopek.
Štajerska. — „Slovensko društvo v Mariboru" skliče v kratkem zaupne može Slov. Stajerja na shod, na katerem se postavijo kandidatje za bližajoče se državnozborske volitve.
Sodni pristav v Celju g. Ferdinand Sokol pl. Reno je imenovan okrajnim sodnikom v Slovenijern Gradcu na mesto okr. sodnika dr. Aleks. Globočnika, kateri je premeščen v Konjice.
Okrajno glavarstvo celjsko si je ustanovilo svoj uradni list, s katerim hoče razglašati svoje ukaze in širiti sploh poznavanje zakonov. Prva številka je silno revna. Vsebina je: sedem notic v slovenskem in nemškem jeziku. Ta listič velja za celo leto s pošto 3 gl d. 50 kr.
Koroška. — V Borovljah se je ustanovila nova lekarna. „Klagenf. Zeit." je prinesla razpis za oddajo lekarne z obrokom do konca januvarja. V razpisu omenja okr. glavarstvo celovško, da okrog Borovelj bivajo po največ Slovenci in da je tedaj želeti, da prosilci znajo slovenski. — Posl. Koblar je vsled tega interpeloval min. preds. Badenija, hoče li pozvati olu\ glavarja v Celovcu (Mac Nevin), da oni razpis prekliče in v novem postavi zahtevo, da je z ozirom na večino prebivalstva konkurentom potrebno, dokazati znanje slovenskega jezika?
Razgled po svetu.
Avstrija. — Dunajski občinski zastop je sklenil pri naučnemu ministru Gautschu ugovarjati proti temu, da bi se priznala pravica javnosti češki šoli na Dunaju. Na Dunaju biva nad 100.000 Čehov, pa jim Nemci še ene javne ljudske šole na svoje stroške ne privoščijo. Taki so Nemci, pa naj bodo liberalci ali Luegrovci !
Na Dunaju je umrl geolog vladni svetnik Franc Krauss v 62. letu. Bil je znan tudi na Slovenskem, ker je znanstveno pre-iskaval kraške jame.
Novi državni zbor se snide baje že 26. marca t. 1. Volitve imajo biti dovršene do 20. marca. Kakošno podobo bo imel ta novi drž. zbor, se danes še ne more soditi. Največje spremene bodo pri nemških strankah.
Spodnjeavstrijskim deželnim poslancem je bil izvoljen v petem okraju na Dunaju prof. Josip S t u r m. Prof. Sturm je rojen Slovenec, a vzgojen na Hrvaškem, ter je več let služboval na gimnaziji v Novem-mestu na Kranjskem, kjer je zapustil jako dober spomin. Čestitamo !
Meseca maja t. 1. se odpre v Praterju na Dunaju mednarodna razstava tujih iznajdb na obrtnem, znanstvenem in umetniškem polju.
14. pr. m. je bilo pozvanih na Dunaju 6 državnih poslancev na dvorni obed. Med temi je bil tudi poslanec dr. Matko La-gi n j a.
V soboto 16. pr. m. je bil dvorni ples v cesarski palači na Dunaju. Povabljenih jo bilo tudi več poslancev, med istimi tudi trž. zastopnik vitez Nabergoj. Po običaju je cesar tudi obgovoril več poslancev in med obgovorjeni je bil zopet g. Nabergoj. Do mladočeških poslancev je izjavil cesar svojo zadovoljstvo na parlamentarnem delovanju, ter nado, da se bode zasedanje deželnega zbora češkega vršilo mirno. Sploh kaže Njeg. Veličanstvo ob vsaki priliki, kako živo se zanima za javne stvari in politiške dogodke. To je pokazal v dogovoru z drom. Laginjo, z drom. Šušteršičem in z Nabergojem. — Sosebno pa beležimo iskreno hvaležnostjo, da presv. cesar v noveji čas posebno pogosto odlikuje naše jugoslovanske poslance.
Ogcrska. — Mesto Budimpešta namerava vzeti posojilo 50 milijonov goldinarjev za razne naprave. Vidi se, da si Madjarji prizadevajo, da bi prekosili s svojim glavnim mestom Dunaj. Ne ve se pa, kako se to konča ; morda še s kakim polomom.
Policijski ravnatelj v Budimpešti poživlja madjarsko časopisje, naj nikar ne piše o javni negotovosti v inadj. Meki (Budimpešti) in sicer: „radi madjarskega patrijo-tizma" naj to opusti. Ako se resnično beležijo vsi roparski napadi, ki se dogajajo v Pešti po noči in po dnevu, utegne to — kompromitovati nje „dobri" glas !! Mar ne bi bilo umcstneje, da bi se »ladjarska policija bavila več z lopovi in manj s časnikarstvom?
Nedavno sta bila v tem mestu dva roparska napada v enem dnevu. Eden teh se je dogodil v sredi mesta. Neka ženska je izvabila nekega natakarja v postransko ulico, kjer je čakal na žrtev njen ljubimec. Oba sta planila na natakarja ter mu šiloma vzela listnico, v kateri je bilo 120 gld. V Andras-syjevi ulici je lopov iztrgal o belem dnevu zlato uro in verižico nekemu gospodu, ki se je tam sprehajal z dvema prijateljema. O napadovalcih seveda ni sledu. Prav lepo! Morda so tudi to pojavi „madjarskega patri-jotizma ?“
Ostale države. — V začetku pret. meseca so moliamedanci na Kreti večkrat napadli kristjane, v nekem kraju so ubili enega kristjana, mnogo jih pa ranili. S takimi čini hočejo mohamedanci preprečiti izvajanje pre-osnov na Kreti. Tu ni dvombe, da jih je turška vlada sama nahujskala, ker bi se rada s tem izgovarjala, da ne more izvesti zahtevanih pveosnov, ker se boji upora vseh Turkov na Kreti.
Iz Newyorka je došlo poročilo, da so ustaši na Kubi potolkli španjsko vojsko. Pod vodstvom Gomeza so namreč uporniki IG. pr. m. po hudem, krvavem boju vzeli utrjeno mesto Santa Clara. Upornikov je padlo 1500, Spanjcev pa 1)00 in 700 jih je ujetih. Španjci so zgubili 18 topov, 8000 pušk in mnogo streljiva. Gomez koraka z vojsko 18.000 mož na Havano.
Na dan sv. Nikole (po starem koledarju) je bil poslan visoki dvorski dostojanstvenik v carigradsko črnogorsko poslanstvo, da poslaniku Bakiču izjavi pozdrave sultana in da mu preda za kneza krasno porcelansko posodje z udelano sliko kneza Nikole.
Pariški list „Soir“ javlja, da namerava belgijski kralj Leopold odpovedati se prestolu radi notranjih spletkarij, ter da je že, kupi! posestva na južni francoski obali, kjer se misli nastaniti.
Koncem marca se snideta v Genovi nemški cesar Viljem in italijanski kralj Umberto. — Kakor se čuje iz Puma, se je ponudil sv. oče španjski vladi za posredovalca med Španijo in uporniki na Kubi.
V kratkem se bo vršila v Benetkah mednarodna konferenca zoper kugo. Razun Angleške se udeleže vse države te konference, celo Turčija, ki se navadno najmanj briga za zdravstvene naprave, je obljubila, kakor javlja korespondenčni urad iz Carigrada, da pošlje svoje zastopnike k temu razpravljanju.
Iz Rima se javlja: Kasala je sicer še v rokah Italijanov, toda utrdba je odrezana od Agordata, kajti čete dervišev dospele so do Bibare. Bati se je sleherni trenotek, da napadejo Kasalo. Tam je nakopičenega mnogo živeža in streljiva. — Poveljnik dervišev, emir Ahmed Fabril, je že s svojim štabom v Ami-debu.
„Tribuni" javljajo iz Masave: General Vigano je dospel v Keren ter prevzel poveljstvo aktivnega voja. Te čete sestoje iz planinskih lovcev, strelcev in pa iz jedne stotnije afrikanskih lovcev. Derviši so si postavili svoje šotore pri Mogolu in, kakor vse kaže, ne mislijo se ganiti z lepa od tam. Italijanske čete so združene na črti Keren-Agordat.
Razgled po slovarjem svetu.
Hrvaška. — Stroj sedanjega sistema na Hrvaškem deluje neprestano. Snujejo se »ladjarske šole za hrv. otroke, po železnicah v Hrvaški se skoro ne moreš voziti, ako ne umeš madjarski, trosijo se stotisoči v pro-slavljenje državne ideje madjarske, uničujejo se mlade eksistencije, ako tako zahteva moloh „madjarska očutljivost", profesorji raznih šol se morajo uvrščati, ako nečejo obsedeti, v kolo pospeševateljev sistema „reda in dela"
— o redu nočemo govoriti, „dela" pa je res mnogo v tem sistemu za nasprotnike hr-vaštva, — gospodarski odnošaji slabšajo tako, da hrvaški izseljenci kar trumoma delajo prostor »ladjarskim prišlecem, in slednjič je prišlo na vrsto novinstvo. Te dni je razpravljal hrvaški sabor o zakonskem načrtu, s katerim se tožbe radi žaljenja časti tiskopisom odmaknejo porotnim sodiščem in bodo sodili o istih redni sodniki. Kaj to pomeni na Hrvaškem, tega ni treba praviti. Ako katerikoli opozicijski časopis le malo trdo prime to ali ono vladno korifejo, hitro se uloži tožba radi razžaljenja časti in v tem hipu bo obsojen dotični urednik. Kajti pomisliti je treba, da je stališče hrvaških sodnikov nekoliko drugačno nego naših avstrijskih. Mi priznavamo sicer, da imajo porotna sodišča svojo senčno stran tam, kjer je ena narodnost na milost in nemilost izročena drugi narodnosti, kakor tu pri nas v Gorici. Ali na Hrvaškom žive Hrvatje. Sicer pa kaže ta nervoznost, s katero vladna večina sili na ta zakon, kolike vx-ednosti so neprestana bagatelizovanja opozicije in samohvale no-siteljev sedanjega sistema, ter zatrdilo, da se je ta sistem globoko ukoreninil v narod in da opozicija gineva od dne do dne. Čudno, ves narod je na njih strani, in vendar se boje sodnikov iz naroda! To vendar ni nikako soglasje!
Hrvaški listi poročajo, da se dobro razpečavajo kolajne, kovane v spomin dr. Ante Starčeviča. Kolajne so treh vrst: medene, pozlačene in srebrne. Spredaj je oprsje prvaka dr. Ante Starčeviča, na drugi strani pa datum njegovega rojstva in smrti, »litografski podpis pokojnikov in geslo „Bog i Hrvati". Te kolajne je izdelal glasoviti zavod Robertj — v Milanu. Kakor da ros ne bi bilo domačega umetnika, ki bi umel izdelati tako kolajno, in za to je bilo treba naročiti jo v Italiji! Oj, slovanski ponos, kje si ?!
Na Reki se vodijo neke razprave, da se za Reko uvedejo nekateri ogerski zakoni, ko so dosedaj veljali avstrijski zakoni. Že v prvi seji je govoril dr. Barčič proti vpeljavi »ladjarskih zakonov, zlasti brez dovoljenja hrvaškega bana, ki je za to neobhodno potrebno. Proti njemu je govoril dr. Vio, češ, da Barčič govori samo v svojem imenu. Kako slabo pa hrv. vlada brani svoje pravice nad Reko, se vidi iz tega, da prav nič ne pro-tesluje, ko se Ogri kar s silo hočejo tam ugnezditi. Pa saj grof Khuen - Hedervvary ne sme nič reči, ker je le ban po milosti Madjarov.
Češka. — „Narodni Lisly“ so priobčili članek, v katerem naglašajo, da se Čehi razstave v Parizu ne udeleže, ako se za nje ne. odkaže poseben oddelek. Ce razstavijo v avstrijskem oddelku, se njih izdelki smatrajo za nemške in se ž njimi poveličuje nemška slava. Cehi morajo za se razstaviti, da bo svet vedel, kaj je plod njihovega dela. S tem pa bi se svet utegnil prepričati, da avstrijski Nemci pikakor ne prekašajo Cehov v kulturnem oziru.
Mladočeh dr. P o d 1 i p n y je že potrjen praškim županom. Nekateri so mislili, da ne dobi naj višjega potrjenja radi nekega govora, kateri je imel pri neki slavnosti telovadcev na Francoskem. Grof Badeni pa ni imel takih pomislikov, njemu je bilo za to, da ne bo v Pragi v mestnem zastopu kakih demonstracij, ki bi utegnile povzročiti razpust mestnega zastopa. Vlada sama je pregovorila dr. Srba, da se je odpovedal županstvu v korist dr. Podlipnemu. Grof Badeni je imel prežalostne skušnje z razpustom dunajskega zastopa, da bi poskušal kaj enakega še v Pragi. Sicer pa tudi upa, da bodo Cehi sedaj raje podpirali vlado, ko je njih pristaš praški župan.
Novi praški župan dr. Podlipny in „Katolickć Listy“. — Z novim letom je začel izhajati v Pragi dnevnik „Katoličke Listy“. Izdaje ga ob podpori višjega in nižjega duhovništva češkega delniško društvo sv. Vojteha. Ta v pravem katoliškem duhu urejevani list piše ob izvolitvi dr. Podlip-nega za župana zlate Prage v svoji G. številki tako-le: „Priznavamo, da nam jako ugaja, da se je dokončal raz- , lj učeni bratski boj v mestni hiši. i
Želimo le, da bi bil mir trajen. Osobnosti, zaradi katerih sta si ležali obe stranki v laseh, naj stopijo v ozadje. Salus rclpnblicac su-prcma lex csto". Blaginja domovine bodi najvišja zapoved. Isti časnik poroča v 9. številki: „Sprejemši volitev, imel je dr. Pod-lipnjt miren domoljuben govor te završil ga: Prejšnji gospod župan je slovo jemaje od svojega urada zaklical: „Bog blagoslovi našo „ m a t i č k o “ P r a g o: j a z p a pristavljam: Človek, potrudi se in Bog te blagoslovi!" — Kaj ko bi drugod utegnilo voditi one, ki se sami na-zivljajo „katolike" načelo: „Calumniari su-prema lex esto !“ — To v odgovor „P. Li stu".
Dalmacija. — Dalmatinski lahoni se silno vesele že nekaj dni sem. Došla jim je z Dunaja vest, da je zbornica poslancev vs-prejela resolucijo posl. Bonde, da je v Spljetu osnovati nižjo italijansko gimnazijo. Ta resolucija pa zaspi najbrž večno spanje, kot so resolucije o ital. vseučilišču v Trstu in še mnoge druge, važnejše.
Bosna-Hcrcegovlna. — Kakor čujemo, ostavlja dični, požrtovalni zborovodja nar. pevskega društva „Trebeviča", gosp. Nikolaj P i s s e n b e r g e r mesto Sarajevo, v katerem si je tekom let pridobil vsled svojih lepih last-nostij in jeklenega značaja jako mnogo prijateljev. G. Pissenberger je bil ustanovitelj društva in njegov prvi pevovodja. Istega zameni dosedanji pevovodja mostarskega pev. društva g. Vinko Šubir, tega zopet vodja pev. društva „Zvijezda" v Varešu, g. Anton J i r k a.
V Livnu so ustanovili narodno pevsko društvo „Dinara", ter so pravila od vlade že potrjena.
Kakor iz Sarajeva poročajo, se je obrnila bolezen presv. nadškofa dr. Stadler-j a na slabše ; častitljivi bolnik čuti velike bolečine po vsem telesu in težko diha. Vendar se nadejamo, da pretrpi tudi to skušnjo srečno in tla se kmalu zboljša.
Cesar je upokojil arhimandrita Gjorgja Magaraševiča na njegovo lastno prošnjo.
Deželna vlada je sicer opozorila mo-hamedance, da bi glede na kugo v Indiji se letos v manjšem številu udeležili božje poti v Meko, naravnost zabranila pa ni tega. Ob enem je naznanila istim, da jih, v slučaju, ako se pokaže kuga v Meki, na vrnitvi v domovino ne pusti v deželo, dokler se ta božja šiba ne poleže.
„Bos. Pošta" javlja, da je na milenijski razstavi bila razstavljena sablja znanega junaka Smail-Age Čengiča, čegar slavna dela je opeval pok. hrv. ban Mažuranič v krasnem eposu. Sabljo je razstavil neki potomec Smail-Age, a kupil jo je sarajevski banker Josip Lbschner. Na sablji je turški napis, nožnica je pa z zlatom okovana.
Galicija. — Lvovski učitelji in učiteljice so volili te dni voditeljico neke meščanske šole v okrajni šolski svet. Govori se, da deželni šolski svet ne misli ugovarjati vo-litvi ženske v okr. šolski svet. To je prva zastopnica učiteljskega stanu v okrajnem šolskem svetu v Avstriji. Vsekako je zanimivo, da je baš v Galiciji najprej ženska emancipacija toliko prodrla, da volijo ženske v tak zastop.
Poljska. — Stadlevski, nadškof v Poznanju, je izdal te dni na podrejeno »ui duhovščino okrožnico, v kateri jo spodbuja, da naj spoštuje vsako narodnost, toda da naj ljubi svojo — poljsko. Glede cerkvenih molitev, radi katerih Nemci hočejo, da bi se v cerkvi samo nemški molile, priporoča nadškof, da naj duhovniki iste opravljajo v jeziku narodne večine, a ne v jeziku posameznikov ter jih opozoruje na to, da Bog sprejme molitve v vseh jezikih. Dovoljuje jim tudi, da to povedo s prižnice oni g°' spodi, kateri ni prav, da duhovnik Poljak moli v svojem materinskem jeziku. Takih škofov je treba!
Srbija. — Belgradske „Male Novine* pišejo v bož'čni številki med drugim tudi za nas važne vrstice: — Poglejmo bliže okoli sebe; poglejmo na naš balkanski poluotok, i ali še bliže: na naše južnoslovansko pleme.
— Srbi, Hrvatje, Slovenci in Bolgari, stvarno jeden narod s štirimi različnimi imeni, se dandanes med seboj prepirajo, črte in drug drugega ogibajo, čeprav bi morali vsi sprevideti, da jim je jedina rešitev v skupni bratski slogi in ljubezni. Vsako teh plemen ima nekaj uglednih rodoljubov, ki vedo za potrebo te skupnosti in teže po idealnem bratstvu. Toda malo je število takih mož. Kako bi bili tu potrebni miritelji, in apostelji resničnega bratoljubja !
Rusija. — „Peterburgskija Vjedomosti" javljajo : Garje podaril petrogradskemu zdravniškemu društvu izdatno svoto 400:000 rubljev in sijajno Tajčino palačo, da zgradi zdra-višče za bolne na prsih. Ta ustanova bo posvečena spominu na carico Marijo Aleksandrovo.
Car je imenoval grofa Mihajla M u ra v-j e v a vodjo ministerstva za zunanje posle in Siškina članom državnega sveta. Grof Mu-ravjev je bil do zdaj ruski poslanik v Ko-danju, kjer ga cenijo jako visoko. Francoski listi se vesele tega imenovanja, ker vedo, da Muravjev ljubi Francijo, a ne ljubi Nemčije ; tako ga sodijo tudi v diplomat iških krogih.
Iz Petrograda javljajo, da je car Nikola poslal grofu Šuvalovu zelo laskavo pismo, v katerem izraža svoje upanje, da grof skoro ozdravi in da svoje sile zopet posveti državnim poslom. Poleg svojega podpisa je bil car napisal: „Iz globoke hvaležnosti“.
Raznoterosti.
* Redek slučaj. — Profesor dr. pl. Valenta v Ljubljani je ravnokar razglasil jako zanimiv, doslej neznan slučaj iz zdravniške prakse. V Neulerchenfeldu je živela žena nekega delavca Ana Helm, katera je povila 32^ otrok, 26 dečkov in 6 deklic, ki so vsi dosegli precejšnjo starost. Ana Helm je povila trikrat dvojčke, šestkrat trojčke in dvakrat četverčke. Mati te Ane Helm je bila povila 38 otrok. Posebno čudovito je to, da je Ana Helm bila močno epileptična, njenih otrok pa ni nobeden podedoval te bolezni. Po statističnih izkazih je mej 13 milijoni porodov jeden s četverčki.
*	Tisočletnica krvavih klobas. — Letos slavi krvava klobasa tisočletnico svojega obstanka. Leta 897. je bizantinski cesar Leon IV. izdal strog ukaz zoper izdelovanje in zavživanje krvavih klobas ter določil, da je tistega, kdor bi zavžil ali prodal krvavo klobaso, ostro bičati in mu lase postriči do kože.
*	Nespametna stava. — Do kam zavede nespametna slava, kaže ta-le slučaj, ki se je dogodil te dni na Dunaju. Kočijaž Turek je stavil se svojimi tovariši, da izpije na jeden dušek za jedno krono ruma. Nagnil je steklenico, izpraznil isto na jeden dušek ter jo veselo in „junaško" zabrusil ob tla. Takoj zatem udarila mu je kri v lice, zakričal je, poskočil in se zgrudil mrtev na tla. Prestrašeni tovariši so se, videči to, kar poizgubili. — Ali ne bi mogel ta novi, žalostni slučaj, z-e jedenkrat spametovati žganjarje.
*	Zdravilo proti bolečinam na glavi.
Lr. Ryde v New-Yorku zatrjuje, da je najbolje sredstvo zoper nervozno bolečino v glavi — hoditi ritenski. Dosti je, pravi dr. Hyde, ak0 se človek po 10 minut na dan vadi v tem. Najbolji prostor za to je ozek hodnik, po katerem se je sprehajati ritenski tfori in doli. Hoditi je treba počasi: najprvo Ropati na prste, potem na pete. Dr. Ryde .O', da je poskusil to že z mnogimi bolniki jo da je vselej imel sijajen vspeh. Kdor ne hotel verjeti temu, pa naj — poskusi! »
*	Rudolf Falb v bedi. — Iz Berolina Poročajo, da je svetovnoznanega učenjaka Pr°f. Falba zadela kap ter sta mu otrpli obe llogi. Tako je stari učenjak s svojo družino
°spel v največo bedo. Mnogoštevilni njegovi Prijatelji nabirajo med narodom prispevke za „'.'sten dar, ki naj ga reši vsaj gmotnih skrbij.
*	Mlada novoporočenca. V Kuli (Oger-" a) poročil se je po Božiču neki 70 letni
1 °vec in sicer že petikrat! Vzel je 80 let ar° vdovo. — Ta dva pa imata „korajžo"!
*	Ženska obsojena na vešala. Sodišče v Požegi je obsodilo dne 5 p. m. 23-letno ženo Ano Abričevo iz Šagovine na smrt na vešalih, ker je bila umorila svojega soproga Štefana. Umorila ga je zato, ker je bil pijanec ter je večkrat grdo ravnal ž njo. Ko pa je nekega večera hotel posiliti njo in njeno sestro, pograbila je sekiro in mu razklala črepinjo.
*	Praktični Amerikanci. — Ameriški časopisi' javljajo, da namerujejo najbogatiše amerikanske zavarovalne družbe združiti se v ta namen, da v zdravih gorskih krajih zgradijo zdravišče za svoje zavarovance, bolne na prsih. To pa ne morda iz človekoljubja in usmiljenja, ampak iz gole sebičnosti : s tem namerujejo podaljšati življenje bolnikom kolikor možno, vleči ves ta čas zavarovalnino in pa zavleči izplačanje za slučaj smrti zavarovane glavnice.
Narodno gospodarstvo.
Krompirjovec kot gnoj. V nekterih pokrajinah v Rudogorju imajo že dalj časa navado krbmpirjevec razgrinjati na sosednje ledine, da ga po zimi porabijo za kurjavo ali za steljo v hlevih. Če pa časih naglorna zapade sneg, ostane krompirjevec pod snegom, kar pa prebivalcev ne vznemirja • preveč, ker jim je izkušnja pokazala, da na njivah, na katerih je po zimi ležal krompirjevec, raste trava dokaj lepše nego navadno. V pojašnjenje te izkušnje je trepa omeniti, da vremenski vplivi čez zimo provzročijo, da se krompirjevec kolikor toliko razkroji ter tla dobro pognoji s „kalijem". Vrhu tega služi travi kot topla odeja ter ji pospešuje rast. Spomladi pa se krompirjevec še vedno lahko po#abi za steljo in za napravo mešanca.
Gnojenje špargljem jeseni. — Šparg-Ijcm zadostuje, če se jim jeseni prekoplje greda in se potem pokrije z gnojem. Snežnica in deževnica izpereta gnoj ter doneseta rastlinam živeža. Po gredi natrošen gnoj pa varuje grede s šparglji prevelike suše.
Kako se mršavi konji kmalu popravijo? Mršavi konji se popravijo po krepki krmi, ki pa mora biti previdno sestavljena, da ne nastane kaka ovira, v prebavljanju. Poleg ovsa je bob najprimernejša zrnata krma, katera se voznim konjem poklada, kadar imajo težko delo, polovica navadnega ovsenega deleža, in sicer zdrobljenega ter zmešanega z rezanico in z ovsom. Tudi majhen pridavek lanenega semena služi v ta namen prav dobro, ker se po njem konji debele in dobe lepo svetlo dlako.
Kravji hlev imej vedno čist zrak, zlasti med molžo, ter n,ij toplina ne presega 18° G. V hlevu je vedno gledati na naj večjo snago ter je treba kravam pripraviti suho in snažno ležišče. Krave naj se vsak dan sna-žijo s štrigljem.
Vpliv mraza na semenje je ugoden, ker skušnje kažejo, da se rastline, ki izrastejo iz semena, ki je zmrznilo, razvijajo hitreje nego druge.
Vnetica vimena pri kravah katere prvikrat storijo, je nekaj naravnega in nasledek velikega navala krvi in mleka v vime. Tako vime naj se zdravi tako le: 1.) Izmolze naj se pogosto in do čistega. 2.) Molze naj se z mastnimi rokami in varno, da žival ne trpi bolečin. 3.) Oteklo vime naj se drgne s kako čisto mastjo ali z mlekom. 4.) Vime naj se precej po molži dobro osuši. — Vse to je potrebno, če ne, je nevarnost, da se vime strdi in posamezni seski ogluše.
InjižGvnost.
Rusko - slovenski slovar prof. M. M,
Hostnika z rusko slovnico za Slovence se prične tiskati v naši tiskarni v par tednih. Slovar bo obsegal kakih 30 tisk. pol. Ime prof. Hostnika nam jamči, da bo delo dovršeno v znanstvenem pogledu. Da bo tiskarski del dovršen, za to jamči dosedanje delovanje naše tiskarne. Naročili smo povsem nove črke raznih vrst; za raznovrstne na-
glase, ki so potrebni pri slovarju, smo morali oskrbeti celo matice na svoje stroške. Ne strašimo se torej ne truda ne troškov, da podamo Slovencem prepotrebno knjigo, ka-koršne doslej še nismo imeli.
„Nada", jako krasni ilustrovani list, izhajajajoč po dvakrat na mesec v Sarajevu, iznenadila nas je v svoji drugi letošnji številki s lino izdelanimi ilustracijami Blejskega jezera z otokom in gradom, kmetske hiše iz okolice blejske, vasi Gornje Gorje v bližini Bleda. Nadalje prinaša podobo : gorska kola, hiša v Bledu, Babin zob pri Bledu, kmetica iz okolice blejskega jezera, slap Peričnik v bližini Bleda, lesena kmetska koča v blejski okolici. Ilustrovatelj L. Kuba je izborno izvršil vse te slike. Značilne so posebno hiše iz okolice Bleda, nad vse istinit je pa kos vasi Gornje Gorje s senoseki, odhajajočimi na košnjo. — Pri tej priliki omenjamo, da je sotrudnik „Nade" naš pesnik Simon Gregorčič, ki je lani priobčil v tem listu krasno filozofsko pesem „O b lako m".
Poslanica*).
Podpisani izjavljam, da ni resnično, kar se je poročalo v „Primorcu" št. 22., z dne 27. oktobra 1896., o občinskem tajniku iz Bat. — Resnično pa je, da sem se, kot dotični občinski tajnik, sam in prostovoljno odpovedal službi, kakor je tudi razvidno iz obč. zapisnika, štev. 467 z 27. oktobra 1896.
V Batah, dne 30 januvarja 1897.
Anton Prah.
*] Za sestavke pod tem naslovom je uredništvo odgovorno le tolikoy kolikor nalaga tiskovni zakon — Op. ur.
Loterijske številke.
23. januvarja:
Gradec......................... 83	05	14	75	8
Dunaj.........................  63	24	55	56	75
30. januvarja.
Trst...........................1!)	17	5	18	39
Line........................... 40	43	17	59-45
Dunajska borza
30. januvarja 1897.
Skupni državni dolg v notah	. . .	102	gid.	—	kr.
Skupni državni dolg v srebru ....	102	„	20	„
Avstrijska zlata renta............123	„	60	„
Avstrijska kronska renta 4%	...	101	„	20	„
Ogerska zlata renta 4%............122	„	20	„
Ogerska kronska renta 4%..........99	„	80	„
Avstro-ogerske bančne delnice	...	971	„	—	„
Kreditne delnice................. 378	„	—	„
London vista......................119	„	78	„
Nemški drž. bankovci za 100 mark .	58	„	65	„
20 mark...........................11	„	73	„
20 frankov........................ 9	„	51	„
Italijanske lire..................45	„	35	„
G. kr. cekini..................... 5	„	66	„
Tržne cene.
za 100 kilov
Kava : Santos ....		• - gld-	132 — do	140 —
Sandomingo .			100-— „		
Java				160-- ,	164-—
Cejlon ....			185-— „	_•	
Moka ....			192'—	„		•	
Sladkor 				34-— .,	35 —
Špeh			•	•	51	52-- „	56 —
Petrolij v sodu . . .		•	•	55	IS'3/, „	— *	
v zaboju . .			6-10		•	
Maslo surovo				64’- „	66 —
kuhano ....			81'— „	82- —
Moka:	(Majdičeva)			
št. 0 gld. 15-45, št. 1 gld.		1495,	št. 2 gld.	14-45,
„ 3	„	13-85, „ 4		13- ,	„ 5	„	12-45,
št.- 6 gld. 11-45,		št. 7 gld. 9'45		
Ogerska :				
št. 0 gld. 15 20, št. 1	gld. 14-70, št. 2 gld.			14-20,
„ 3	„	13 70, „ 4		13-30,	„ 5	„	12-80,
št. 6 gld.		12-20.		
Otrobi debele..................gld. 4'50 do 4 70
drobne.................... 4-50 „	470
Turšiča navadna . ............„	5.50 „	6 40
Oves............................. 0.50 „	7.—
Dr. Dl. Keršovani
o rdi nuj e v lastni liiši
u ulici Barzellini
c V h. št. 2.
Prvi in najstareji
lografifino-netDišti zavod
Antona Jerkiča v Gorici na Travniku
(poleg nadškofije št. 11)
prevzema vsa v fotografično široko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-'i	Ijivo delo jamči. Cene poštene.	20—2
•9—99
HSP*'' Važno za poljedelce!
Gosp. F r a n c J o s c h e k v Gorici, da olajša vpeljavo in vporabo
umetnega gnojiva
tudi v naši deželi, je poveril zalogo istega g. Mih. Culot v ulici Rovere št. 3 v Gorici. Ker je ravnokar nastopila doba za poljedelska dela, se opozarjajo kmetovalci, da se dobi to umetno gnojivo tudi v najmanjši količini.	37
Izvrsten fin med
iz poljskih in gorskih cvetic
prodaja podpisana
v ulici sv. Klare št. 6
in	i
na pokritem trgu.
Ana Kogoj.
8 2
0-1
20 13-1
Klepar
Artur Makuc
via Stretta šiv. 1 v Gorici
priporoča vinogradnikom svoje škropilnice proti peronospori iz trdega bakra izvrstne sestave, katere se na lahek način razstavi, dalje stroj za žveplanje sodov (žveplav-niki - Solferratore) iz cinkanoga železa, kakor tudi pripravo iz medne kovine, s katero se varuje vino pred plesno b o i n c i k a n j e m pri točenju iz soda (kan). Prevzema v popravo vsakovrstne druge stroje po zmerni ceni. Prevzema vsa kleparska dela pri zgradbi novih hiš. itd.
Mihael Malik
trgovec v Ajdovščini
naznanja slavnemu občinstvu, da je uredil trgovino z m e š a n i rn b 1 a g o m na drobno in debelo v hiši svojega tasta g. Franca Makovec pri Putrihih.
Priporoča se svojim rojakom za blagohotno podpiranje kot tedaj, ko je bil še poslovodja pri g. A. Casagrande.
Skrbel bode, da ustreže vsakej želji p. n. občinstva dobro in točno. Posebno pa priporoča pravo štajersko željezo, najfineji alkohol (špirit), moko, otrobe, turšico in druge pridelke ter jestvine po najnižih cenah.
999999999999999999999999«
Anker
25, 25-3
Liniment. Capsici compos.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le
Richterjev Liniment s „s id rt m"
kot edino pravo in vzame le tako steklenico, ki je previđena s »sidrom* kot znano zaščitno znamko.
Richterjeva lekarna „pri zlatem levu"
v Pragi.
Vinarske in sadjarsko društvo
:-I
1
i*i; i$r	za Brda	1
p| s sedežem v Gorici, ulica j^arzelliru št. 20. ^
priporoča	l&j
po nizki ceni slavnemu občinstvu
$	.	. i	o.o
priporoča
po nizki ceni slavnemu občinstvu
H s\io\a pultova	p
H \)\ua*. veMo, modvo §1
Jot	7
f|	\ti na- II
|| vadna evna \nna, pv\- K § delfie ^vo'^vli elanov). §
Razpošilja na vse kraje od 50 litrov naprej. Uzorce vin pošilja na zahtevo.
©999999999999990
Oglas p. n. g. trtorejcem!
Odrezki amerikanskih trt
Stiparia-Soloni s-Rupestris
za cepljenje,
katerih se ne prime trtna uš, kakor tudi druge kakovosti sadik domačih in francoskih iz lastnih trtne uši prostih nasadov priporoča
1° 1	Iv. Jož. Strokci
veleposestnik
Ng slišano
V življenju se ne zgodi več tako redka prilika, da bi se moglo dobiti le za 2 gld. te-le potrebne predmete, in sicer 4-0 komadov: 1 prima-ura, najelegantneja, lepo pozlačena, z lepo verižico, točno kazoča, z enoletnim jamčenjem; 1 fina zapestnica za dame iz pariškega duble zlata ; 1 najelegantneja zakopčnica za dame nove fagone; 1 krasna Židana zavratnica za gospode; 1 igla za isto z umetnimi briljanti; 3 komade elegantnih gumbov iz duble zlata z umetnimi briljanti za prsa; 2 mehanična gamba za manšete, duble zlato s patentovanim zapiralnikom ; 2 krasna gumba za dvratnico iz duble zlata ; 1 elegantni prsten za gospoda z lepim kamenom : d najli-nejih barvanih žepnih robcev ; 1 krasno in lino obrobljeno žepno ogledalo; 10 finih angleških papirjev za pisma in 10 zavitkov. iZMP* Vseh krasn.h predmetov stane z uro vred odslej le 2 gld. in se dobe, dokler so v zalogi, po poštnem 3 8 2 povzetju pri krakovski G 5-4
trgovski hiši F. tAfindisch v Krakovu,
(Krakau, Postfach Nr. 16-10).
mm
Vsak
kdor ljubi okusno kavo, koče zdrav ostati in si kaj prihraniti.
27—3
v Semeniški ulici v Gorici.



«9» «9» «9>H9»-«9>-<^
| Franjo Jakil |
A Tovarnar kož v Rupi a 9 zaloga v Gorici Ilnbatišče 2. v
O,.- ««>-
lO*- Ivan Reja
začasni oskrbnik vinarskega in sadjarskega društva za Brda s sedežem v Gorici, ulica Barzellini št. 20. in gostilničar „Alla Colomba* v Gorici, na voglu ulice Morelli. Priporoča se rojakom v mostu in deželi.
3>> <t2>
A ANTON OBIDIČ |
T čevljar v Semeniški ulici št. 4 se . n priporoča Slovencem v Gorici in I ▼ v okolici za blagohotna naročila. ▼
ffl>	<a> -<*<>- <3> <£>
^ Anton Vodopivec ^ ^ iVAN DEKLEVA « Pek Karol DlllŠČek ^
◄I	gostilničar	^ ♦	vel«Wec v virom,	^	priporoča
«9 „pri petelinu" v Trstu v la Ghega ^ ^ ima v svojih zalogah vseli ^ ^pekarijo v Ri*a Corno 4
2 st. 7. (zi.uen j. koloovoi.il, ^ vrst domačih in istrskih vin. ^ in nodružno prodajalnico krulia ima zalogo vipavskih vin v Pivačini O	Cene ./IllBrne-	sO -rti 111 pouiu/.no prouajainito siuu.i
prt Gorici.	^S>
■9??^
Cene zmerne.
pri (iormi.	«(> -O	...... v Semeniški ulici 2.
9fWWM4WWM?9 if9m999?999f9?99fm
99099999999999999999999999999999
Svečar J. Kopač v Gorici
Solkanska ulica 9
9 priporoča pristne čebelno-voščenc sveče
#	kg po gld. 2 45. Za pristnost jamči s 1000 kron.
S Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga 9 kadil za cerkve po gld. 1’20, 1 gld., ter 50 kr. kg.
•	Razpošilja na vso kraje avstro-ogersko monarhije.
i
I
999999999999999999999999999999«
9 Trgovec z vinom Ant. Pečenko
S	Vrtna ulica šiv. 8.
9 priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej 9 pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, ® briških in istrskih in dalmatniskih vinogradov.
9	Gene zmerne, postrežba točna.
J	StUP—1 Za pristnost vina jamči. -TKdij
99999999999999999999999909999999	99999999999999999999999999999999
r*
❖
♦
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici štv. priporoča
ir
►94>-0-4>994>04>909
Ambrož Furlan ^ a Usnjar Franc Bensa ▼
t v Tržaški ulici št. 4	® ; ▼	v Ozki ulici 8	A
^ ^ priporoča svojo trgovino je-	priporoča vsakovrstno usnje, ^
A svojo trgovino raznih jedilnih A 9 dilnih potrebščin in domačih 9 j A podplate, kopita, orodje in diugo A potrebščin. Postrežba točna, T ^	pridelkov.	^ J potrebščine za čevljarje. a
'it	etV.	V-‘
Anton Koren	9
Gosposka ulica 4	(j
priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno 9 blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje.
Saunig & Dekleva
ji glavna zaloga koles „Swifl.“ v ulici Fran Josipa |€ ^ št. 4. — Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev > itd, v nunski ulici št. IG. Popravljalnica koles . ji in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. je
A***«#.*##***********#j»	t»*****#A.#*#*#******#*5
Ilausncr & Lokar a * Klobučar Auton Fon >	Androj JaMi _ ^
♦ tovarna usnja v Mirnu pri Gorici. ♦ it , v Semeniški ulici ^	Tovarnar kož V Rupi
Zal°Ka in prodaja na drobno v £ kiiibuk^v in klp^cr'gostilmco E *	P- Miren-	f
♦ Gosposki ulici št. 9. J preskrbljeno z izboru, vini. * * Prpdajalnica na Komu v Gorici. #
X*#W'**¥¥**¥******** %¥¥¥¥¥¥**¥**¥*********
Jožaf Novič krojač
Gosposka ulica št. 14
♦
9 se priporoča časliti duhovščini in ostalemu ob-A činstvu v Gorici in na deželi za razna v krojaško T obrt spadajoča opravila. Izdeluje po meri točno T	in po raznih cenah.
••O-
•AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA#
A1 oj’z ij V a 1 lč ►
v Ajdovščini št. 57	^
^ ima zalaga vsakovrstnega usnja, podpla- ► ■4	tov itd. po najniži ceni.	p.
9	Priiioroča se slavnemu občinstvu.
•ttttttttttvttttvttttttttttttvt«
99099999990999999999999999999999*