Štev. 39
PuHhIm nlafin u oolovtnL
M Ljubljam, petek, 17, februarja 1922,	Leto	II.
•ratfllit«« I* 0'SSB!ŠtV6 * (s-»ltane»> irito š’.r*. o — leicfon uredniška SO — rsiists* *» orra«ntStv<* št«i 321 =»
Izhaja vsak delavnik popoldne
jENE PO POŠTI:
m celo leto K 240*—
» pol leta K 120-—
V npravi stane mesečno K 18*—	Gla.Silo krŠČcLIlSk6CJ8l d.6lOVIlGCJ8i ljudstva. Posamezna številka stane K 1*40
GENE PO POSTI:
za četrt leta K 60‘—* ta «n mesec K 20*—
Ha robn
Politična morala je v naši državi tekom treh let njenega obstoja tako nizko padla, da smo mislili, da nižje več ne more in da mora v doglednem času priti preobrat na boljše. Zdaj vidimo, da smo se zelo varali in da bomo padli še nižje. Vprašanje je samo, kako dolgo bo to še šlo in kako se bo to končalo.
Ministra za prosveto, bivšega ministra notranje zadeve in policije, Svetozara Pribičeviča, dolži glasilo enega najuglednejših politikov v Jugoslaviji, g. S. Protiča, da je bil v zvezi s Hercigonjo, ki se prišteva med morilce pokojnega ministra Milora-da Draškoviča in da ga je celo on k temu limoni nagovoril. List namiguje, da je bil Draškovič Pribičeviču zato na poti, ker je hotel ustanoviti novo stranko, ki bi bila pomočila razcepitev med demokrati. Minister Pribičevič pa ne toži niti Protičevega k!? n'^ ostalih listov opozicije, dasi svojo °Wolžitev dan na dan ponavljajo. Pač pa Pireja manifestacije pri v Kolarcu « v Belgradu, kjer si pusti izrekati zaupanje od jugoslovanske omladiner, napada svoje obdolžitelje in jim žuga v sRiječi« z — -rnesčansko vojsko« in političnim umor-stvom!
Čitatelj zmaguje z glavo? Da, prijatelj, vzemi »Riječ« od 15. t. m. in preberi uvodnik, kako Pribičevičev organ odgovarja na obdolžitve zaradi Hercigonje. On poživlja vlado, naj napove Hrvatski meščansko vojsko kakor svojčas Anglija Irski, naj posnema angleško policijo, ki je pustila župana Mac Swinrieya v ječi umreti od lakote, naj se posluži zgleda francoske vlade, ki da je naročila umor Jauresa in njegovega morilca osvobodila, nai se ravna po nemški oblasti, ki da je na enak način spravila s poti Rozo Luksembursko! >Mar so te države Zgubile g tem kaj na ugledu v svetu?« Oprašuje Pribičevičevo glasilo in direktno Poživlja beigrajsko vlado, naj poseže po Političnem umorstvu in državljanski vojski, da se iznebi voditeljev opozicije! S prstom kaže na Radiča in Košutiča, za Povod pa ji služi memorandum hrvatskega “loka, s katerim so si njegovi avtorji zaslužili smrt. Tako odgovarja organ ministra za prosveto in bivšega ministra policije na obdolžitve g. Stojana Protiča.
Kam smo prišli, za božjo voljo? Ali smo še kulturna država ali pa živimo v deželi, kjer lahko glasila vladajoče stranke pretijo državljanom z umori, z domačo vojsko, s smrtjo, če se upajo javno zastopati svoje politično mnenje? Ljudje, ki so sklepali obznane, uničili mandate ene cele Parlamentarne stranke, izdali zakon za zaščito države pod pretvezo, da varujejo zakoniti red, poživljajo na meščansko vojsko, na podli politični zavratni umr, kakor da v tej državi ne obstojajo zakoni, sodišča in policija. Riječi ni dosti, »da se aretira, Zaplenjujejo novine, razganjajo shodi«, ne ona izrecno pravi, da nel Ona hoče, da de 8istematično iztrebljajo vsi politični nasprotniki sedanjega sistema, njej se noče organizirane borbe »črnih stotnij« Proti prebivalstvu, kakor jih je organizirala Anglija v Irski, ona roti vlado, naj Postavi na bojišče proti hrvatskemu bloku najete bande morilcev. In državni pravd-*tik, ki pleni opozicionalne liste, molči!
Tako rušijo državo, zakoniti red, vse P°jme politične poštenosti oni, ki se proglašajo za državotvorne. Stojan Protič dolži Pribičeviča sokrivde na umoru Dra-skovlča. Bivši minister dr. Korošec javno lzP°ve, da kaj takega ne verjame in ne more verjeti in poživlja Pribčeviča, naj t®ži list, ki jo izrekel tako strašno obdol-2itev. Pribičevič pa se ne zmeni zato, mesto sodriijskega foruma se oglasi >Riječ«, da za straši njegove proti vnike z grožnjo umora in državljanske vojske. Pribičeviču ?e ugaja memorandum hrvatskega bloka,
da ruši državo. Ali nimamo zakona in Sodišča, ki naj razsoja, ali so se avtorji memoranda pregrešili zoper templjne za-*on0 države? Ne! 3Riječi« ne ugaja sodišče, ona priporača irske in indske metodo, ona bi rada, da avtorji memoranda lzginejo črez noč kakor Roza Luksemburška.
S temi ljudmi so morali sedeti skupaj Pošteni zastopniki slovenskega naroda za eno mizo, ko se je ustanavljala država! ‘1 ljudje so sodelovali pri našem osvobo-fuiu, ti ljudje vodijo danes našo usodo. « tn v is n Srbi is kraljevine srbske, ne,
to so politiki is bivše avslroogrske monarhije, rojeni »preko«, nekdanji koalicionaši. Ali ni naših slovenskih demokratov nič sram take družbe? Ali pa bodo morebiti tudi oni priporočali metode »Riječi«? Kljub vsem slabim izkušnjam tega ne verujemo, marveč mislimo, da se bodo tudi v demokratski stranki našli ljudje, ki bodo morebiti vsaj zdaj izprevideli, v kakšno brezdno Pribičevič iz sovraštva do svojih političnih nasprotnikov pelje državo. Zdai, ko bi bilo treba z .vsemi silami delati na konsolidaciji naših notranjih razmer, ko bi bilo treba, kar je tudi /»Slovenski Narod« zadnje čase večkrat poudarjal, pomiriti državo, da se naša valuta zboljša, da se povzdigne naš ugled v mali antanti, kjer Beneš pomeni vse, mi pa nič, zdaj, ko so najboljši srbski politiki skoro že pripravljeni za pošten sporazum, hujska Pribičevičevo glasilo na notranjo revolucijo, hujska Srbe na Hrvate, očita Pašiču še preveliko obzirnost, poživlja na bratomorni boj!
Ali so to zločinci ali so norci? Ali spadajo v kriminal ali v bolnico? Naj bo kakorkoli, ako jih Pašič ne vrže v zadnjem trenutku z vladnega voza, bomo stali v doglednem času pred brezdnom, v katerem se lahko razbije vse, prav vse, zakaj ti
ljudje državo naravnost pehajo v naročje njenim zunanjim sovražnikom. Naj bi se vsaj v Belgradu premislili in vrgli raz krov te elemente, ki predstavljajo najslabše, kar je bivša Avstrija zapustila naši državi, kakor da se hoče nad njo m&I"3-vati za svoj pogin! V zadnji, prav v zadnji minuti kličejo vsi, ki to državo IjuLiio, Belgradu: postavite na suho te škodljivce, če vam je kaj na Jugoslaviji!
In še eno: Kdo dela največjo zmešnjavo v naši državi? Odkrito rečeno, ne samo Pribičevič, ampak tudi njegovi osebni in politični sovražniki iz bivšega hrvatskega sabora. Mi in cela drsava plačujemo, trpimo sato, ker gospodje iz bivšega sabora poravnavajo dalje svoje stare račune. Eni ne greio v parlament, drugi pa se poslužujejo tega, da uvajajo absolutizem. Negativna politika na tej kakor na drugi strani.
Edino zdravilo je: ljudstvo naj se zave, da se igrajo z njim slavohlepni ljudje in koristolovci, z železno metlo naj pomede te vrste politike in stranke in verjemite, da se bomo potem Slovenci, Hrvati in Srbi sporazumeli na podlagi poštenega, socialnega, kmetskemu in delavskemu ljudstvu odgovarjajočega programa!
MiaA Mm draginjo.
Zagreb, 16. iebr. (Izv.) Danes je stopil i
v veljavo novi zakon za pobijanje draginje, j ki na eni strani odpravlja maksimiliziranje j cen in izroča prestopke zoper navijanje cen sodišču, na drugi strani pa dovoljujte trgovcem 25 % čistega dobička. Ta škodl,iva na-redba je bila izdana v najkritičnejšem času, ko viada vsled izvozničarstva splošno pomanjkanje mesa, ko je vsied prometne krize dovoz v mesto onemogočen in ko so cene živilom že itak zrasle brezmejno. Prodajalci živil so radi novega zakona tako)' podražili svoje blago, mesar,i so zvišali ce-
ne za svinjino na 100 K. za slanino in mast na 90—100 K in še čez za kg, — Razburjenje v Zagrebu je vsled tega veliko. Za jutri je sklicana seja aprovizacitekega odseka, ki bo poslal deputacijo v Bel grad z zahtevo, da se omenjeni zakon takoj ukine. — Mi bi za svojo malenkost prav toplo priporočili liberalnim demagogom krog »Jutra« in »Naroda«, naj si gornje vrstice ogledajo natanko, da se prepričajo, da dela draginjb v Ljubljani samo prosvitljena JDS, ki se v Belgradu brije norce iz ubogega ljudstva, A prišla bo ura tudi za JDS.
Prelest prsfJ dmisHasn.
Belgrad 17. februarja. (Izv.) Včeraj so člani finančnega odbora podpisali zakonski predlog o dvanajstinah za mesec marc in april. Predloga niso podpisali člani Jugoslovanskega kluba, socialisti in zemljorad-
niki, ker so z delovanjem tega odbora nezadovoljni in ker ne vidijo garancije, da se denar, ki ga odrejajo dvanajstine, uporablja v pravične svrhe.
Ilreiifs® iipraue.
Belgrad, 16. Iebr. (Izv.) Na današnji seji pododbora za upravno razdelitev oblasti je v načelni debati o splošni upravi v imenu Jugosl, kluba govoril dr. Ante Du-bilič, ki je izdavil, da bo glasoval proti predlogu, ker zida od strehe a ne od temelja, ko iz zakonskega načrta sploh niso razvidna področja velikih županov in področja sreskih načelnikov. Z zakonskim načrtom o splošni upravi bi morali obenem razpravljati tudi o zakonih, ki urejajo na-natančno področja predmetnih upravnih edinic, Pri razpravi o 6. členu je dr. Du-bilič predlagal, nay se sedan'i politični okraji v Sloveniji in Dalmaciji ohranijo kot zrezke oblasti. Predlog je bil za Dalmacijo
sprejet, za Slovenijo pa se je odločitev za enkrat odgodila. Pri členu 15. je nastopil dr. Dubilič zoper predlog demokrata Wil-derja, da smejo biti veliki župani odvetniki in druge sposobne osebe, čeprav še nimajo 15. let drž. službe. Na ta način bi postajali šefi okraiev strankarski protežiranci, kar bi notranjemu prestižu države le škodovalo. Za velike župane sme vlada postavljati le izkušene sposobne ljudi z najmanj 15 let drž, službe. Pododbor je odklonil predlog dr. Wilderja in se izrekel za dr. Dubiličevo mnenje. Dr. Dulibičev nastop, ki je bil vseskozi stvaren in podprt z neovrgljivimi argumenti, je vzbudil v političnih krogih splošno pozornost.
Jugns^ijfa iti anarhija na Reki.
Belgrad, 16. februarja. (Izv.) Vesti o fašistovskih nemirih na Reki so vzbudili v Belgradu splošno nezadovoljstvo in se
čuje, da bo naša vlad?, podvzela energične korake, da. zavladajo na Reki normalne razmere.
Iz sefe neskiep2agga
parsži&siesta.
Belgrad, 16. Iebr. Današnjo sejo narodne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 18. uri. Ministri so prisotni vsi; po poslanskih klopeh pa zijajo velike vrzeli. Po sprejetju zapisnika zadnje seje poroča predsednik o smrti poslanca Jugoslovanskega kluba fra Didak Buntiča. Zbornica mu kliče: >Slava mu!« Nato se čitajo razni sprejeti zakonski predlogi, razne prošnje in pritožbe, kakor tudi zahteva ministrstva za pravosodje, da se nekateri poslanci izroče sodišču radi prestopka zoper razžaljenje časti. Posl. Vladimir Pušenjak se ne izroči sodišču. Te zadeve se izroče imunitetnemu odseku. Demokratjo se dvignejo zoper poslanske dopuste, večina pa njihov nastop odkloni. Poslanec Mogovcevič zahteva, nai se ugo-
To so posledice Mapi« talisma.
Te dni je Collinus v imenu libaralne opozicije v angleški spodnji zbornici napadel vlado, češ, da je ona kriva gospodarske krize na Angleškem, ker podpira francosko uničevalno politiko Nemčije. Colli-nusu je odgovori! Lloyd George tako-le: »Vzroki brezposelnosti v Angliji leže delj in globje. Vzrok tiči v izčrpanja vseh sredstev, v obubožanja vseh naših odjemalcev. Kita ska, Indija, skoro ves svet je obubožal. Ljudje ne morejo več kupovati. Anglija nc dobiva naročil, To so vzroki naše gospodarske krise!«
Zdi se. da bi niti najkorenitejši komunist ne mogel v tako kratkih besedah opisati ogromnega zla, ki ga je rodil za vse človeštvo kapitalističen družabni red, ki ni nikdar imel pred očmi koristi in dobrobit splošnosti, marveč je urejeval produkcijo in konsum po vidikih izvoljenih kapitalističnih mogotcev vse do tedaj', ko so začeli v temeljih pokati stebri kapitalizma. Danes ne stokajo pod pezo kapitalizma po-edinci in posamezni sloji, marveč pokrajine s sto miljonskimi narodi, pokrajine, ki bi pa svoji legi in rodovitnosti lahko dajale kruha do preostanka vsem, ako bi ne ležala na človeštvu ledeno mrzla roka kapitaliz> ma. Danes prihaja šef svetovne hegemo« nije Anglije, ki je spočela gospodarski liberalizem in svobodno konkurenco ter rodila kapitalizem, ter priznava, da so dežele, ki že stoletja robujeio angleškemu kapitalizmu, imperializmu in materializmu, izžete kakor limone, da so obubožale do skrajnosti in da ne morejo nič več kupovati angleških izdelkov-. — To se sicer ee ni pojavilo šele danes, marveč mnogo prej, Samo, da je kapitalistična Anglija odprla oči šele tedaj, ko ji ogromna brezposelnost v lastni državi dela preglavice in smrtni strah.
V	Indiji, Kitajski, na Irskem pa vre .. „ In vrelo bo vse do tedaj, da bo spoznal tudi gospod Lloyd George, da tepenih ljudstev ne bo rešila njegovrt metoda, po kaleri jim hoče s puškami in bajoneti vliti »spoštovanje do zakona«, marveč politična in gospodarska svoboda, gospodarski red, v katerem bo delo merilo za vrednost po-edinca, v katerem bo vsak posameznik primoran svoje sebične koristi podrediti interesom skupnosti. Potem ne bo nc nad-produkcije, ne obubožanja, ne brezposelnosti. ne pomanjkanja ' delovnih moči, ampak red, trajen gospodarski red.
DanaSnfa
Zagreb. 17. febr. (Izv.) Budimpešta (denar) 48, Berlin 154.50, Italija 14.90, blago 14.97, London 1346, dolarji 302, Pariz 26.60, Praga 585, blago 586, Dunaj 510, blago 515, Ziirich 60.25.
Ziiricli, 17. febr. (Izv'.) Budimpešta 0.79, Berlin 2.56, Italija 24.85, London 22.31, Newyork 513, Pariz 44.40, Praga 9.70, Dunaj 0.15 (padel), Zagreb 1.65, Varšava 0.15, Holandsko 191.25. avstr, krone 0.08.
Dunaj, 17. febr. (Izv.) Na današnji predborzi notira Zagreb 19.50. Italija no-tira 300 in Praga 116.50.
tovi, ali je v zbornici kvorum ali ne, nakar nastane velik hrup. — Nato se čitajo razne interpelacije. Nato razpravlja zbornica o dopisu poslanca Milana Pribičeviča na predsedništvo zbornice o izplačilu dnevnic Stojanu Protieu do 20. okt. 1921. Predsednik poda v svojem odgovoru zgodovin© te zadeve. — Ko hoče preiti zbornica na dnevni red, ugotovi dr. Ribar na zahtevo poslanca Gjonoviča, da ni kvoruma, ker je prisotnih le 112 poslancev, zaključi sejo m odredi prihodnjo za 20. t. m. ob 10. uri.
Sesafatiek rasle eatente.
Belgrad, 17. februarja, (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčič je brzojavil našima -j-slanikoina v Parizu in Londonu, da laj obvestita g, dr. Beneša, da naj on določi dan sestanka ministrskih predsednikov držav masie antante.
Iratsoa lalssst. 32
Povest iz irske zgodovine. Prcvel M. R.
(Dalje.)
»Morilec Vašega brata se še dozdaj ni našel in zdi se mi, da ga ta tukaj poznanje spregovoril premišljeno. »Kdo, je Meggy?«
»Nevesta mojega ubogega brata,« je odgovoril pater Fitz-Roy s tresočim glasom.
»AH jo je hotel imeti tudi Hugo Pea-dock?«
»Še-ie včeraj se je dogovoril z njo.«
»Tako, tako, to stvar je pa treba premisliti.«
Bolnik je znova začel blesti.
»Da, jaz sem bil na njegovem grobu, pa kaj se hoče iz tega sklepati? Beži vstran, kaj stojiš tukaj in sikaš vame! Zvita baba bi me bila skoro izdala!«-.
Župniku so se zašibila kolena. Ta | zvita baba« je bila njegova mati, toliko »e razumel.
isiinia s Huslrife.
Eelgrad, 17. februajra. (Izv.) Pogaja-nja, ki se vodijo v Belgradu med našimi in avstrijskimi delegati, potekajo prav ugodilo in se bodo kmalu dokončala. Velika pozornost se obrača pri teh pogajanjih na ureditev železniškega prometa na meji raed Slovenijo in Avstrijo. Tozadevno se sestane posebna komisija, v kateri bo zastopaj naše interese dr. Vodopivec.
NOVI MUSLIMANSKI MINISTRI.
Sarajevo, 17. februarja. (Izv.) Muslimani so se po dolgem prerekanju, kdo bo minister, zedinili, da zamenja ministra za trgovino in industrijo dr. Spaho poslanec Osman Vilovic, ministra za narodno zdravje dr. Karamelimedoviča pa poslanec Omerovič. Poslanci odidejo še tekom tega tedna v Belgrad in se stavijo na razpolago sedanji vladi za glasovanje o njenih predlo-
VPOKGJENI PROTIČ!
Belgrad, 17. februarja. (Izv.) Stojan Protič je vpokojen kot državni svetnik.
SPORAZUM Z ITALIJO.
Belgrad, 17. februarja, (Izv.) V tuk j-snjih krogih se širijo vesti, da je sporam .a med našo državo in Italijo glede izptaz-nilve III. zone v Dalmaciji dosežen. Z ozirom na to oddide dr, Rybar v kratkem v Italijo, da nadaljuje trgovska pogajanja.
politični dogodki
~r Koma je koristil izvoz. Naši znameniti gospodarski politiki so se v gotovem trenutku spomnili, da more naši valuti pomaga Id na noge edino-le izvoz, in odprli so vrata na široko, a špekulanti in verižniki vseh vrst so začeli grabiti "i-delke zemlje in jih vlačiti v inozemstvo. Domače prebivalstvo, živeče iz rok v fjsta, je s strahom gledalo to početje la slutilo najhujše. Imelo je prav. Ves Izvoz ni naši valuti niti najmanj koristil in danes, ko stoji ljudstvo pred izpraznjeni.oi žitnicami, je naša valuta mizernejša nego kdaj preje. Pač so si fpekulanti in veriž-niki, banke in velika gospodarska podjetja nagrabili z izvozom ogromne mii'-jone — samo belgrajska Izvozna banka je pri sami pšenici »zaslužila« 400 milijon v kron — a kaj je obilje teh maloštevii i-iiov nasproti morju bede, ki preplavlja državo od enega konca do drugega? K:.] pa, pomaga, da je- peščica sita do gadenja, ko pa tri četrtine prebivalstva stradajo m prezebajo?’A ::eveda kaj briga oblastni! e stradanje in vse drugo pomanjkanje i o-žic, ko so pa sami med tisto peščico, ki* se gosti ob polni mizi? Toda njihova garnel bi morala biti vsaj tako dolga, da bi jim povedala, da igrajo v tej igri tudi za svoj lastni obstanek,
•+• ItaHfanska i sidska stranka za avtonomijo Goriške, Istre m Trsta, Glasilo Goriških Slovencev •(•Goriška Straža« piše; Italijanska ljudska stranka, ki ima danes notranji položaj’ Italije popolnoma v svojih rokah, je sprejela v svo.e pogoje za nadalj-no udeležbo na vladi zahtevo, da se deželna avtonomija Goriške, Istre in Trsta popolnoma obnovi, — S tem so dobili Slovenci in Hrvatje v Julijski Benečiji v eni svodih glavnih zahtev mogočnega zaveznika. Avtonomija je pač edina oblika, ki omogo-
čuje narodno, kulturno in gospodarsko različnim delom kake države mimo sožit,e. Kdaj bodo to doumeli naši centralisti?
+ Amnestija aa Irskem. Kakor poroča '-Sl. Tribuna«, je izdala angleška vlada amnestijo za vse politične zločine, ki so se dogodili za časa irskih bojev na angleški kakor na irski strani. Vlada v Dublinu se zbog tega čuti ojačeno, radikalni Irci, pristaši de Valera, pa napovedujejo neizprosen boj za popoino ujedinienje severne in južne Irske.
-f Ljudsko štetje na Poljskem je dokazalo, kako so svoje dni Nemci Slovane jedli. Na Poznanjskem so letos našteli 83 odstotkov Poljakov, 17 odst. Nemcev. Po nemškem štetju 1920 je bilo tu tri petine Nemcev. Na Pomeranskcm so našteli 79 odot. Poljakov, 21 odst. Nemcev. Leta 1910 so našteli 41 odst. Nemcev. V Tomu so Nemci našteli 66 odst. Nemcev, Poljaki le 14 odst., v Grandensu po nemškem štetju 84 odst. Nemcev, a Poljaki so jih našteli sedaj le 25 odst. — Kolo časa se suče!
-f O spremembi pri pokrajinski »prav! za Slovenijo širi o demokrati po listih naslednje originalne vesli: »G. dr. Kukovec bo v kratkem postal pokrajinski namsetnik za Sloveniji. Ker bi g. dr, Kukovec moral potem odložiti poslanski mandat, bi prišel na njegovo mesto ket narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. Sedanji pokrajinski namestnik za Slovenijo g, Ivan Hribar naj bi posta! naš poslanik na Reki.® — Ta vest je sicer originalna. Toda mi vemo za eno, ki je še bolj originalna: Stališče poslanika dr. Vošnjaka v Pragi je omajano Na n/egovo mesto se povrne g. Ivan Hribar, Na Hribarjevo mesto v Ljubljani pa pride g, dr, Ivan Šušteršič. — Ali pa tole: G, Pašič bo odstopil. G, Protič sestavi novo vlado in imenuje za hrvatskaga bana g. Radiča. .V tem slučaiu postane minister zunanjih zadev g, Hribar, g, Pribičevič pa 'ugoslovan-ski poslanik pri Vatikanu. — Takih vesti lahko naštejemo na tucate in vse so originalne,
-f Na dna. Današnji ^Slovenec« poroča: Te dni je objavil Radič v zagrebškem >Obzoru< članek, v katerem do podrobnosti opisuje, kako ga je hotel dne 20. novembra 1918. leta pred otvoritvijo seje »Narodnega veča«: s pomočjo nahujskane poulične d nihali spraviti Sv. Pribičevič s sveta. Le odločnemu nastopu Stepama Radiča, ki je v najkritičnejšem času ohranil prisotnost duha, nazval Pribičeviča lopovom in mu zagrozil z nastopom hrvat-skih kmetskih bataljonov, ako pade Radičeva glava, se je zahvaliti, da je Radič ostal' nedotaknjen In da se je nahujskana množica razšla. Tudi navaja Radič izpoved svoje hčere, vpiičo katere se je izjavil neki demokrat v vagonu: >Večna škoda je, da je Korač glasoval preit predlogu, da rp Radič ubije. Danes bi bil že red.« — Res, mi smo na dnu.
4- Za šestmesečno vojaško službo. Socialni demokratje so predložili parlamentu. zakonski načrt za 6 mesečno vojaško službo. Seveda se je to zgodilo v — Belgiji.
2)n«rai dogodki
—	Spremembe vosnega reda na drž, žel, Avstrijske zvezne železnice so odpovedale brzovlake 1101 in 1102. V zvezi s tem izostanejo počenšt s 18. t. m. na progi Jesenice—Podbrdo brzovlak 4202 in z 19. t. m. brzovlak 4201. Nadalje izostanejo od
18, t m. dal/e na progi Ljubljana gl. ko!.—-
Jesenice osebni vlaki št, 916 odhod iz Ljubljane-ob 12 uri vlak št. 924 odhod iz L,nb-Ijane gl. kol. ob 15 uri 07 minut in vlak št, 919 odhod iz Jesenic ob 21 uri 01 min. Na progi Kranj—Tržič izostane osebni vlak šf. 4134 a z odhodom iz Kranja ob 13 uri fO min/ Kot nadomestilo pa vozi na prog! Ljubljana, gl. ko!.—Jesenice osebni vlak 914 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 13 uri,- 40 min. in na progi Kranj—Tržič osebni vlak 4136 z odhodom iz Kranja ob 14 uri 51 min.
— Umrl je v Sovodn/ah na Goriškem občinski komisar Franc Rojc, polubrat tolminskega dekana msgr. Ivana Rojca. — V goriški bolnišnici je umrl 19 letni Fr. Stres iz Kobarida, kotlar in vri mladenič. N. v m. p.!
— Hudo obsojen slovenski orožnik. V soboto ,e bil pred sarajevskim vojaškim sodiščem obsojen orožniški narednik Simon Dobaj iz mariborske okolice. Obtožen je zločina uboja v Splitu, ki ga je izvršil že v avgusta 1919. Takrat je Dobaj imel nočno . službo na Narodnem trgu v Splitu in ('e pozval goste nekega javnega lokala, naj se razidejo, ker je že prešla policijska ura, Nato ga je napadel narednik Nikola Živa-novič, nakar se je Dobaj poslužil orožja in težko ranil Živanoviča, ki pa je že prihodnji dan podlegel zadobl-enim ranam. Na razpravi pred sarajevskim vojaškim sodiščem je bil Dobaj zaradi uboja obsojen na deset let zapora, poleg tega ima plačati po 300 dinarjev mesečno ženi ubitega Živanoviča kot vzdrževalnimi, sestri pokojnikovi pa 10.000 dinarjev kot doto, Dobaj ima tudi poravnati sodne stroške. Sodišče se ni moglo prepričati, da je bil Dobaj v silobranu, zato 'e obsodba tako stroga. Obsojencu sta bili všteti v kazen dve leti in osem mesecev preiskovalnega zapora. Dobaj je takoj vložil pritožbo proti obsodbi,
— Španska bolezen v New Yorku. V New Yorku zelo razsaja španska tclszen.
V	zadnjih 24 urah (16. febr.) je bilo prijavljenih 99 smrtnih slučajev za. pljučnico.
— Varčevanje t? Rusiji. Svet ljudskih komisarjev je sklenil, da se radi štedenja na vsem ozemlju sovjetske Rusije v noči od 1-5. na 16. t. ra, pomakne čas za eno uro naprej.
— Snežni plaz zasul 3 ljudi lz Innsbrucka poročajo: Pri prehodu iz Paznan-ske doline v Švico je zasula lavina 3 domačine na Samnaunskem sedlu. Dve osebi sta mrtvi.
— Požar v kranjski okolici. Luže nad Kranjem: 15. t, m, popoldne je pogorela posestniku po domače Barlinu hiša in vsa gospodarska posopja. Ogenj1 je baje nastal, ko so skušali z gorečo slamo otajati pipo, ki jc zamrznila. Požarne hrambe, ki so prihitele 2 vseh bJižnih krajev, niso mogle ničesar opraviti, ker niso mogle do vode. Za odprtje hidrantov mora namreč priti mehanik, iz Kranja. Če hi mogli ognjegasci uporabljati vodo iz vodovoda bi bili lahko vse rešili. Za podobne slučaje bi se moralo ukreniti potrebno, da bi domačini lahko uporabljali vodo iz vodovoda.
— Volkovi napadli vlak. Listi poročajo, da je na Hrvatskem med postajama šaša jn Dubica 7 sestradanih volkov navalilo na drdrajoči zagrebški vlak. Zveri so bile tako divje vsled lakote, da so v besu zašle pod kolesje, ki jih je raztrgalo. Vlakova Icl-omotiva je bila vsa krvava. Pripeljala jo seboj v Zagreb celo tri zadnje dele raztrganih volkov.
»Ha, ogenj! Gori, gori! Baba je mrtva, zdaj bom imel miri Ah, kaj, mr Ivi se ne vračajo! Preč, Duurtan, ne moreš me več naznaniti, že ležiš šest čevljev pod zemljo! Meggy, zdaj napraviva midva svatbo!«
Zdavnik je vzel listek papirja, in napisal razstrgane stavke blodnega.
»Zdi se mi , gospod župnik, danes se je odkrila velika skrivnost. Zvedeti jo mora Wiliiam Harting!«
Pater Fitz-Roy je »'a! ob postelji in poslušaj samoobtožbo ponesrečenca, Da, zdi se, da nima na vesti samo umjira, temveč tudi glede požiga ni čisto nedolžen.
»No, in kaj pravite vi k temu?«
Župnik je težko sopel. Lahko bi bil odgovoril, a njegove ustnice so bile .zapečatene, držal jih jc pečat spovedi.
»Na vse to, kar sva slišala,« je odgovoril, »je Hugo Peadock glede, smrti mojega brata zelo sumljiv, če se sploh morejo upoštevati besede blodnega.«
»Jaz sem prepričan, da je to morilec Vašega bra‘a!«
M’Donald je bil vznemirjen.
Jaz se peljam mimo sodnika in mu stvar povem « je pripomnil.
»Ne sodite, da ne boste sojeni!^ jc odgovoril župnik. »Jaz sem odpustil! Moj brat ne vstane več iz groba, če se tudi najde njegov morilec, in moja mati tudi ve,*-
^Vseeno; takšna hudodelstva se morajo že na zemlji kaznovati in moja dolžnost je, to tudi omogočiti. Občudujem Vašo plemenitost, dovoliti mi pa morate, da storim, kar sem se namenil. Mnogo
hudodelstev ostane prikritih, tukaj je pa mislim, posegla višja roka vmes.«
Več tednov se je Hugo Peadock boril s smrtjo in končno je le zmagala njegova čvrsta narava, in M’Donald je bil vesel, da ga je rešd. To verelje je bilo seveda posebne vrste; nj bil vesel zato, da bi s lem pokazal svojo izredno zdravniško zmožnost, temveč zato, da se odkrije hudodelstvo, katerega bi drugače nihče ne mogel dognati.Kmalu je začel oskrbnik zopet hoditi in zdravje ge mu je od do dne boljšalo, To je zdravnik kaj pridno poročal sodniku Hartingu.
Nekega dne meseca marca je solnce probujalo naravo k novemu življenju in izvab.lo tudi oskrbnika iz postelje. Sede! je v naslanjaču pri oknu. Shujšal je bil nekoliko in bleda lica so pričala o precej hudi bolezni, pričala pa tudi, da ne pije več one žgane pijače, ki mu je bila dajala, poprej skoro temnorujavo barvo. Zdravnik mu je prepovedal popa’nema.
•Ravnokar se je spomnil onega usode-polnega večera v predmestni krčmi, spomnil neznancev, ki so ga obkolili pri mizi in v tem trenutku je res zaslišal pred vrati šum. Vrata so se odprla in v sobo so stopili — sodnik in dva orožnika. Za njimi pa je stal tudi dr. M'Donald.
Ko je oskrbnik zag'edal sodnika, so se mu na licu pojavile vse barve, in prestrašen je pogledal zdravnika, Kaj naj pomeni ta obisk?
Kmalu je zvedel.
»Gospod Peadock,« j e začel sodnik, ^prišel sem, da Vas aretiram.«
»Mene — are.irati?« je jecljal oskrb-
£lublia«iskl dogodki.
U Škofijsko društvo la varstvo sirot r 'Ljub'
ij&ni ima izredni obent zbor v četrtek dne 2. marca 1922 ob i uri pop. v Jugoslovanski tiskarni (L nadstropje) v Ljubllani, Dnevni red: 1. Pred-sedstveno poročilo- 2. Volitev društvenega vodstva in nadzorstva na podlagi novih društveotb pravil. 8. Slučajnosti.
Ij Zn intendanta Ijjublj. gledališča je bil imenovan ravnatelj Glasbene Matice g-Matej Hubad.
fj1 Toplomer, ki je včeraj ob pol 7. uri zjutraj kazal —3 stopinje C mraza, je včeraj ob 3. uri popoldne pokazal -(-5 stopinj C toplote. — Danes ob po! 7. uri zjutra, je bilo zopet —5 stopinj C mraza.
Ij ©genj pri Figovcu. V sredo zvecef je začelo goreti v sobi gostilne pri Figovcu, ker je biia peč preveč zakurjena. Ogenj je na posteljnini jo perilu napravil za 5000 K škode. Ogenj je pravočasno opazil polic, stražnik, ki je obvestil domače, ki so ogenj udušili.
li Porotno zasedanje bo o tvoril 27. februarja 1923 predsednik daželnega sodišča dr. Papež, Dne 27. februarja bo razorava oroti Antonu Jalen (umori — Dne 28. febr. bo vadil ^ razoravo svetnik Pernuš: zagovarjali s® boto Omerza Jože f tatvinah Gregorc Franc fron) in Pucelj Ivan frop) — Dne 1. marca h*> credsedoval_ svetnik dr, Modic; zagovarjali se bodo Avbelj Alojzij. Bončina Robert in Urbas Franc ftatvinel. — Dne 2. marca bo predsedoval svetnik dr. Skaberne; zagovarjala se bosta. Čepin Vid in Čeoin Pavel ftfoliufiial. — Dne 3. marca bo vodil poroto svetnik LeviSnik; razpravljalo se bo o tiskovnih zadevah. — Dne 4_ marca bo predsedoval poroti svetnik dr. Kaiser: zatfovarja’i se bodo Rehar Tomaž S štirimi, tovariši radi tatvine in Frančiška Skodlar zaradi detomora, — Dne 6. marca bo predsedoval svetnik Jr. Skaberne; zaa’ovarid se bo zaradi poneverbe Ciril Kemperle. —* Dne 7- marca bo vodil ooroto svetnik dr. Kaiser; zagovarjal se bo Ivan Mlakar zaradi po-skušene^a ropa. — Dru<*e razprave se bode še določile.
Mm c MmM mm-m*
Maribor. V soboto 18. L m. s pričetkom ob pol 8. zvečer se vrši v dvorani JSZ Splavarska ulica i shod železničarjev. Na shodu poroča zastopnik Promeine zveze & Ljubljane.
Maribor. V petek 10. febr. so se pričeta zopet redna predavanja SKSZ. Odslej se bodo vršila redno predavanja vsaki petek s pričetkom ob 8. uri zvečer v dvorani JSZ, Splavarska ulica.
Ponarejeni 5 dinarski bankovci v Maribora. V Balohovi trgovini v Maribor« je neki 18 letni nepoznani fant hotel plačati glavnik in brivni stroj s 4 novimi 5dinar+ skimi bankovci. Solastnik .naveden^ tvrdke Rosina si je ogledal bankovce in opazil, da so imeli vsi štirje bankovci enake številke in sioer 57 ali 0157 spodaj, na levi strani podpisa finančnega ministra, V trgovino je oato prišla neka 45 let stara žena, katera je fanta zunaj čakala. Rosina je obema povedal, da ne prevzame 5 Din bankovcev, ker se mu zdi, da so ponarejeni. Rosina je vrnil vse štiri bankovce, nakar je plačal fant z 10 Din bankovci. Fant je govoril slabo slovensko, ko je prišla v trgovino še ženska, sta govorila nemško v narečju mariborskih okoličanov.
nik prestrašen, da mu je šc zadnja kaplja krvi ušla iz lic. -. Zakaj?«
»Ker ste osumljeni umora Dunstana Fitz-Roy,« je odgovori! Wi!liam Hartmg glasno in razločno.
Oskrbnik se je sesedel na naslonjač, od katerega se se bd nekoliko vzdign i, toda hitro je zbral misli in rekel smehljaje: »Kako Vam more priti kaj takšnega na misel, gospod Harting, gotovo se motite!«
»Dvomim, k a ji Vaš tožuik se je izrazil tako, da. se mu lahko verjame.«
»Moj tožnik, kdo me je ovadil?« j
»Vi sami ste. krivdo priznali, gospod ! Peadock! V bolezni ko ste blodili, ste se obtožili. In jaz Vam rečem v lice, Vi s e morilec nesrečnega Dunstana, nihče drugi!«
S temi besedami je bi’a strta njegova moč, izgubi,eno poslednje upanje na re-šitev. Padel jc v naslonjač in zajokal kot otrok.
»In ne samo to,« je nadaljeval Wil-liam Harting, »tudi požar na »Dolenskem dvorcu«, je Vaše de’o. Hočete iti brez upora z nami? Če ne, sem prisiljen, odvesti Vas s silo.«
Pokazal je na orožnika,
»Hočem,« je odgovoril Hugo Peadock in vs al, Predno pa je zapustit sobo, je še vprašal: »Kaj se mi bo zgodilo, gospod sodnik?«
»To bo odločilo sodišče,« mu je suhoparno odgovori’, »in svetujem Vam, da svojo krivdo odkrito priznate, ker tajili Vam itak nič ne pomaga.*
In Hučo Peadock je tudi vse priznal.
J{aša dmšba,
d Laško. Orliskt krožek uprnov* v nedeljo dne 19, febr, t, 1, igro »Na materino srce« v treh dejanjih, ter šaljiv prizor s planin »Planšarica«, K udeležbi vabi ul.ud-no odbor.
d šišenski Orel priredi v nedeljo 19, febr. ob 8. uri zvečer telovadna akademijo; po akademiji prosta zabava, sodeluje orkester.
d Prosveta Krakovo—Trnovo, Danas* nfi sestanek vsled obolelosti g, predavatelja odpade. Prihodnji sestanek danes teden 24. t. m. Predava g. prof. Mlakar. — Mesto sestanka se vrši danes važna seja Prosvete istotam. — Predsednik,
Sospodarstvo.
~ Gospodarska, zvesa čeških steklar-skih podjetij je imela te dni sejo, na kateri se /c govorilo o posledicah dviganja češke valute ki je kar onemogočila vsak izvoz. Ekspertna industrija sc ne more zadovo-1 iti s tem, da se je češka krona stabilizirala na 10, zakaj to naglo dviganje se ne more spraviti v sklad z zmanjšanjem mezd, ki se mora le polagoma izvesti Kar se tiče sirovin, so danes mnogim cene višje kakor v dobi, ko je bil kurs za izvoz ugodnejši. Kurs čs krone mora pasti ali pa bo eks-portna češka industrija uničena.
—	Rekordna produkcija petroleja ' Ameriki. Kakor izkazuje ameriška uradna statistika, je bila larrska produkcija petroleja v Zedinjenih državah dosedaj največja v zgodovini Amerike. Producirali 50 409,639.000 barelov, torej za 632,700 bare-lov več ko v predlanskem letu,
Iz^oja konzorcij »Novega Ciaaa«.
Urednik in odgovorni urednik brane Kremžar.
Tisk& Jugutlovanska tiskarna v Liubtiani.