3?omenki o glovenskem p is an/i. XI.VIII. T. Jezičnik pa je zaznamnjal še drug vir, iz klerega nam je zajpmati, da množimo in olikujemo jezik slovenski, rekši: v\z narodovega govora, kar se ga knjižno skazati da". Narod slovenski ima že sedaj lastno knjigo (književnosf); lastno slovstvo. Če tudi ni veliko, in se s slovstvi velikih narodov nieriti ne raore; vendar je pošteno blago v domačem hramu, je premoženje, do kterega imajo pravico sedanji pisatelji. U. Prebirati so nam tedaj stare slovenske knjige ter pobirati po njih dobre slovenske besede. Pa so mnoge se posta^ rale in niso več za rabo. T. 0 teh velja, kar poje Znojemski: Suhih prazno n e c e p i t e! U. Ako ne dobim pripravne besede ne med živiai narodom, ne v knjigi njegovi, tedaj je smem poiskati v kterem bližnjpm slovanskem narečji, pravi Jezičnik ; ti pa si nkel, da smem poterkati pri bližnjih in daljnih rojakih. T. Govoril sem to iz lastne skušnje. Satn sem se namreč prepričal, da se dobi časi pri Serbu, Čehu ali Rusu prav lepa slovenščini prikladna beseda, ktere bi v taki obliki zastonj iskal pri sosedu Hrovatu. Iz ravno tistega vzroka seru djal, da jih smemo pobirati pri Slovanih celo nekdanjih, in z ozirom na slovansko književno vzajemnost — se ve da — najprej in največ v veličastni staroslovenščini. U. Kadar pa je ni dobre ne tii ne tam, takrat pa le v kovačnico, in si jo skujem sam ! T. V tem Slovenci slovijo. Res je slovenščina — čversto železn, pa so tudi Slovenci — čili, umetni kovači. Imamo nektere prave rogače ! Iz žive korenike prav skovana — koj je narodna. In ,,narodno naj se mika in razcvita slovenščina v duhu slovenskem, po lastnih pravilih, po velpvah lepoglasja in besedne razlage", nama je pisal Jpzičnik. V. Kaj če reči s tim: ,,v duhu slovenskpm, po lastnih pravilih?" T. Kakor visak narod, tako ima vsak jezik kaj svojega, kaj posebnega, kar se inaenuje njegov duh, njegovo svojstvo ali lastnija njegova, in na to je paziti tudi pri jezikovem oli- kovanji. Drugač na pr. se lika jezik latinski, drugač nemški; in med slovanskimi drugač poljski, drugač serbski, ruski ali slovenski. U. Kteri toraj slovenščino zavijajo po nemški, tistim pravimo nemškutarji, kteri po laški, so laškutarji itd.! T. Dolgo so pisarili slovenščino po nemški t. j. v tujem, nemškem duhu. V sedanjem veku še le je to napako poravnal — Ravnikar, slovenščino djal na pravo kopito— Kopitar, vsem svojioi naslednikom o slovenski pisavi dal gotove vodila — Vodnik. In sram ga bodi zdaj vsacpga, kteri slovenski piše tako, da mora človek misliti po nemški, ako ga hoče razumeti po slovenski! ¦ U. Pridno učiti in močno vaditi se je pisatelju jezika, da ga likati zna tudi po velevah lepoglasja in besedne r a z I a g e. T. Pervo, zdi se Dii, jc vendar besedno t. j. koreninsko razlaganje ali pravoslovje (etymologia), in drugo še le leposlovno ali blagoglasje feuphonia). Nekteri p. Serbljani so se potem prevec ravnali, ali sedaj se ozirajo že bolj tudi na jezično pravoslovje. Najbolje bi bilo — se ve da —, ko bi strinjalo se oboje, kar se da, v slovanskih jezikih. Sloga, sloga — ta jači' U. In ravno o tej poje Znojeiuski v poslednjem ali zadnjetn razstavku. XLIX. Ljud sedanji ni starina, Bil je, bode le novina. T. Stara vera, staro vino, stari prijatli, stari denarji — to je dobro, pravi pregovor. Toda Ijud sedanji, pojp pesnik, ni več starina tudi glede jezika in slovstva svojega. Bil je in bode Ie novina. 11. Prav je, sej novina — mladina je naša nada. Narod slovenski živi', jezik slovenski živi, se lika in spreaiinja, in kako lepo, in kako naglo! *¦—L ^ »•¦ fl .w«*'^^ T. Naglo in neprenehoma se verti časovo kolo, in narodi vstajajo na zgodovinskem pozorišču, cveto, precvitajo, zginjajo in nekteri tndi — zginejo. Star je narod slovanski, vendar ni še cvete). Zgodaj si je osnoval slovstvo, toda ni dospel zlate dobe; prikazala se mu je bila samo zlata jutranja zarja v devetem veku, in kaže se mu spet v devetnajstem?! — Množ- na, silo množna je rodovina slovanska, ali— razklana v toliko rodov, in kolikor rodov, toliko skorej jezikov in slovstev. Kteri silni viliarji da so slovansko književaost tako razcepili in razdrobili, o tetn sva govorila Ietos dokaj. U. Razvaline so velikrat življenja novine. Ali niso tudi Slovani, književno tako razklani, skušali pozneje se zediniti ter s t v a r i t i si po zgledn druzih velikili narodov j e z i k vseslovanski? T. So, so — in nikdar tako, kakor v sedanjem veku. Cim bolj se spoznavajo, (im bolj težijo po vzajemnem pismenem, jeziku. Slovenci v tej reči nisobili zadnji. L. 1851 je vnovič sprožila to ,,llirska Matica" v Zagrebu, in vsi slovenski časniki so bili polni spisov v zadevah občnega književnega jezika, in Slovenec je bil, ki je napovedal tudi občno slovanski ali celo vesoljni ali celosvetni alfabet! U. Kdo je pač v teni Slovencem kos? Morebiti je nasvetoval kdo tudi novoslovenščino za jezik vseslovanski ? T. Lp eden je bil, ki se je prederznil do tega nasveta, pa še le pozneje (ct. Zl. Vek.), iz preljubezni do svoje mile slovenščine, pevši: Če mar vam vseslovanskega jezika, Le pot naj krajo in glajo nastopite: Novosloveriščino — v latinici — sprejmite! Sicer so pa eni svetovali češčino zavoljo učenosti, serbščino sbog lepoglasnosti, ruščino radi rnogočnosti in veličastnosti; eni so nienili, naj se stvari popolnoma nov jezik iz vseh narečij sedanjih, drugi pa so volili starino — slovensčino, ki je bila že pred tisuč leti Slovenom književni jezik (cf. Novice, ljublj. Časnik, Sloven. Bčela 1. 1851). V. Krasno, prekrasno bi bilo, ko bi zedinili se Slovani v književnem jeziku staroslovenskem vsaj devetnajsto stoletje, ker se niso mogli skleniti v devetem! T. Se ve, pa — ljud sedanji slovanski sploh in slovenski posebej ni starina; bil je, slovenski že v 15. veku, in bode le novina, kar nam spričuje vse novo slovstvo. Vendar tedaj dani nasveti niso bili brez vspeha. Slovenci likajo kar je prav svoj jezik z ozirom na staroslovenščino, in zavoljo tesne sorodnosti z njim hitro napredvajo. Tako delajo i drugi Slovani. Vsak rod mika in vzobrazuje svoj jezik; slovanske slovstva rasejo in se ined seboj vedno približujejo, dasi polagoma. Se pa smo si prerazlocni, da bi mogli nadjati se skorej književnega zedinjenja. U. Če tudi v knjigi; v besedi ali v govorjenji si pa vendar nismo tako razločni. Sej prpcej lahko ume že Slovan Slovana.