SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravniStvo [in ekspedlcija v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.^S.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 246.
V Ljubljani, v petek 26. oktobra 1894.
Letnilt XXII.
Državni zbor.
Dunaj, 25. oktobra.
Dogodki v Piranu
prišli 80 včeraj v državnem zboru na dnevni red po dveh interpelacijah, ki sta jih na koncu seje predsedništvu izročila poslanca Klun in Spinčič. Prvo podpisali so poleg Slovencev tudi vsi navzoči poslanci konservativnega kluba iz skupine čeških velikih posestnikov in nemških konservativcev; obrača se do ministra notranjih zadev , čigar organi so v prvi vrsti prizadeti pri omenjenih dogodkih, ter se glasi:
Interpelacija poslanca Kluna in tovarišev do Nj. ekscelence ministra notranjih zadev markeza Bacquebema.
Vsled ukaza c. kr. justičnega ministerstva odredila je c. kr. višja deželna sodnija v Trstu, da se morajo po vseh sodnih okrajih v Istri, kjer skupno prebivajo Italijani in Slovenci, oziroma Hrvatje, na sodnijskih poslopjih obešene uradne table z zgolj italijanskimi napisi nadomestiti s tablami z italijanskim in slovenskim, oziroma hrvatskim napisom.
Ta odredba c. kr. justičnega ministerstva, oziroma c. kr. višje deželne sodnije je tem bolj opravičena, ker po zadnjem ljudskem številjenji v Istri prebiva 185.249 Slovanov in le 118.501 Italijan. Ali vendar je ta pravična in državnemu temeljnemu zakonu primerna odredba visoke justične oblasti pri italijanskih prebivalcih abudila hudo nasprotstvo, ki se je najprej razodevalo v strastnih časnikarskih člankih in protestih ne samo istrskega deželnega odbora in nekaterih občinskih zastopov istrskih, ampak tudi deželnega odbora in mestnega sveta tržaškega, ki k takim protestom nima nikakoršne pravice. Konečno pa je to nasprotstvo tudi v pouličnih izgredih stopilo na dan.
V Kopru so imeli 14. t. m. sejo občinskega zastopa, v kateri je bil sklenjen protest zoper gori omenjeno odredbo c. kr. višje deželne sodnije tržaške. Ko so šli občinski odborniki po končani seji domu, pozdravila jih je in spremljevala po ulicah druhal kakih 50 Italijanov z živio-klici na Italijo. Te živio-klice ponavljali so pred hišami veljavnejših občinskih odbornikov; na hišna vrata, kjer prebivajo Slovenci in Hrvatje, pa so razbijali z velikim ropotom in krikom : Pora i sciavi, fora il partito croato, fora i Croati! — Proč s Slovenci, proč s hrvatsko stranko, proč s Hrvati !
Istega večera imeli so občinsko sejo tudi v Piranu ter sklenili enak protest zoper gori omenjeno odredbo c. kr. višje deželne sodnije v Trstu. Tudi tam so se po končani seji prepevajo in razgrajajo vlekli po ulicah in po zagotavljanji lista „L'Inde-pendente" napravili tako veliko, slovesno in častno (?) demonstracijo, kakeršne se od leta 1848 sem nihče več ne spominja.
Toda razgrajanje se je kmalu spremenilo v dejanja. Kakor poročajo javni listi z dne 22. oktobra, vlekla se je mnogoštevilna italijanska druhal po mestu, toda ne z živio klici na Avstrijo, kakor poročajo tele-grafična naznanila omenjenih listov, ampak z živio-klici na Italijo in društvo „Lega nationale" in s krikom : Proč s Slovenci! Pretili so finančnim stražnikom slovenske krvi ter se po poročilih omenjenih časnikov naposled podali pred stanovanja dveh kanonikov, ki sta menda grajala ravnanje nekega tovariša, ker se je potezal za zgolj italijanske napise; tam so pričeli razdevati, so vlomili vrata, vdrli v kleti in kamenje metali v stanovanja. Od ondot se je razgrajajoča druhal vlekla pred sodnijsko poslopje ter kamenje lučala vanj iu je tudi tam potolkla mnogo šip. Razšla se je še le potem, ko je prišla žandar-merija in žugala, da bode streljala. Ker je občinski
zastop c. kr. gosposkam naznanjal, da po odpravi italijanskih uradnih napisov ne more več porok biti za ohranitev miru, odposlalo je c. kr. namestništvo v Trstu 22. t. m. posebnega uradnika s kompanijo vojakov v Piran ter ob enem pomnožilo tamošnjo žandarmerijo in finančno stražo.
Kakor se dunajskim časnikom iz Pirana tele-grafuje, ponavljali so se izgredi 22. t. m. zvečer o prihodu vojaštva in le po spravedljivem obnašanju častnikov so bili odvrnjeni hudi dogodki. Množica se je zopet vlekla pred sodnijsko poslopje ter je burno zahtevala, da naj se nazaj obesi prejšnji zgolj italijanski uradni napis, dokler se župan v družbi Bamestuiškega tajnika dr. Hocheggerja ne prikaže na pomolu sodnijskega poslopja ter ljudem v imenu vladnega komisarja ne da zagotovila, da se bode italijanska tabla zopet obesila, kar se je 23. t. m. menda v istini tudi zgodilo.
Ko so 18. t. m. dunajski delavci snovali nekake demonstracije, je svitli gosp. ministerski predsednik 19. t. m. v 307. seji med glasnim odobravanjem visoke zbornice javno naznanjal, da bodo državni organi po svoji dolžnosti skrbeli za javni red in mir, da se bodo protipostavnim izgredom z vso odločnostjo ustavljali in vspešno izvrševali varstvo mirnega in miroljubnega državljana, za katero jim je skrbeti in ki se sme po vsej pravici od njih zahtevati in da postavodajalstvo nikakor ne potrebuje pouličnih dokazov.
Pri tako slovesnem zagotavljanju zdi se podpisanim neverjetno, da bi bila vlada piranskim demonstracijam nasproti kazala toliko slabost in sama zopet podrla od sebe zaukazani čin. Zato stavljajo prevzvišenemu gospodu ministru notranjih zadev naslednja vprašanja:
1. Ali je Nj. ekscelenci došlo uradno poročilo o dogodkih v Piranu'
LISTEK
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
LXI.
V četrtek zjutraj — noč je bila grozna počutil sem se zelo slabo, udje so mi bili kakor bi bili strti vsled trdega ležišča — začel sem se močno potiti. Prišli so pregledovat. Oskrbnika ni bilo, ob tej uri bilo mu je nepriložno, hodil je
malo pozneje.
Schillerju sem rekel: »Glejte, kako sem premočen potu, a vže me zopet zebe; moral bi takoj
preobleči srajco«.
»Tega ne smete!« kričal je surovim glasom. A dal mi je skrivaj znamenje z očmi in roko. Ko so drugi odšli, obrnil se je on zapiraj e duri ter mi še enkrat pokimal.
Knaalu potem je zopet prišel ter mi prinesel svojo srajco, pol večjo, kot sem bil jaz.
»Za Vas je malo prevelika«, dejal je, »a sedaj tu nemam druge.«
»Hvala Vam, prijatelj, a ker sem prinesel na Spielberg poln kovčeg perila, upam da se mi ne bode prepovedalo nositi mojih srajc: bodite tako dobri in pojte k oskrbniku ter prosite ga, da Vam
da eno mojih.«
»Gospod, tu ni dovoljeno, puščati komu nje-
govo perilo. Vsako soboto dobili bodete hišno srajco, kakor i drugi kaznenci.c
»Dobri starec«, rekel sem, »vi vidite, v kakem stanu da sem in ni posebno verjetno, da bi prišel še živ od tu: nikdar se Vam ne bom mogel hvaležnega skazati.«
»Sram Vas bodi, sram!« zakričal je. Govoriti o zahvali človeku, ki Vam ne more postreči! ki more komaj preskrbeti na skrivnem bolniku srajco, s katero naj si pokrije potu premočeno truplo!«
Neuljudno vrgel mi je svojo dolgo srajco čez me in godrnjaje je odšel, zaklenil duri, razjarjeno ropotaje.
Kaki dve uri pozneje prinesel mi je kos črnega kruha rekoč:
»To je kos za dva dni.«
Potem pa je začel godrnjeje hoditi sem ter tja.
»Kaj Vam je«, dejal sem mu, »ali ste jezni na me? Saj sem oblekel srajco, katero ste mi naklonili.«
»Jezim se nad zdravnikom, ki bi lahko prišel, ako je prav četrtek.
»Potrpimo!« dejal sem.
Rekel sem: »potrpimo!« a nisem mogel ležati na deskah, ker nisem imel niti vzglavja: vse
kosti so me bolele.
Ob jednajstih prinesel mi je po Schillerju spremljan kaznjenec kosilo. Bilo je v dveh že-
leznih skledicah, v jednej bila je nekaka gnjusna juha, v drugej pa grah, zabeljen s tako slano zabelo, da je silno smrdela.
Poskusil sem pojesti nekoliko žlic juhe, ni mi bilo mogoče.
Schiller mi je ponavljaje rekel: »Pogum; privaditi se morate tem jedem; sicer se vam pripeti, kar se je dogodilo vže nekaterim, da ne boste jedli druzega, nego malo kruha in da bodete vsled tega umrli od slabosti.
V	petek zjutraj prišel je vender le dr. Bayer.
Imel sem mrzlico, ukazal je prinesti mi slam-
nico in zahteval, da se me mora preložiti iz tega podzemeljskega brloga v gorenje nadstropje. Niso me mogli, prostora ni bilo. Ko pa je o tem poročal guvernerju grofu Mitro\vskemu, bivajočemu v Brnu, je ta odgovoril, da se mora z ozirom na hudo mojo bolezen vstreči zdravnikovemu za-htevanju.
V	sobi, v katero so me deli, bilo je vsaj nekoliko svitlobe; ko sem zlezel do mrež ozkega okna, videl sem spodaj ravnino, del brnskega mesta, predmestje z mnogimi vrtiči, pokopališče, malo jezero in z gozdi zarasene hribe, ki so nas ločili od znanega polja avstrliškega.
Ta razgled me je očaral. Oh, kako bi bil vesel, ko bi ga bil mogel deliti s Maroncellijem!
(Dalje sledi.)

2.	Ali je res, da je župan v imenu vladnega komisarja razgrajaleem zagotavljal, da se bode vstreglo ujihovej zahtevi in zopet nazaj obesilo uradno tablo z zgolj italijanskim napisom ?
3.	Ako je to res, kako more Nj. ekscelenca opravičiti to državni veljavi silno škodujočo slabost od c. kr. namestništva odposlanega vladnega komisarja, in hoče mar na strog odgovor poklicati dotič-nega uradnika, oziroma c. kr. namestnika v Trstu, in, v kolikor to zadeva Nj. ekscelenco, z vso odločnostjo skrbeti za to, da se izvršb od justičnih uradov storjene odredbe.
Dunaj, 24. oktobra 1894.
Slično interpelacijo sta stavila poslanca Spinčič in grof Alfred Coronini samo s tem razločkom, da se obračata do celotnega ministerstva z vprašanjem :
Ali hoče ministerstvo energično varovati Slovane v Istri (Hrvate in Slovence) in spravedljive Italijane, katerim nevarnost preti od naščuvane italijanske druhali nekaterih isterskih mest? Ali odobrava ministerstvo ravnanje gospodske, ki se je udala pouličnim dokazom in zopet obesila prej odstranjeno zgolj italijansko tablo?
Liberalni stranki, zlasti italijanskim poslancem so jako nepovoljno došla poročila o dogodkih v Piranu in nekateri listi si na vso moč prizadevajo, krivdo zavračati na vlado, češ, da vsled koalicije ne bi smela kaj tacega zaukazati. Ali gospoda se jako moti; reč s koalicijo nima prav ničesar opraviti, ker je ukaz justičnega ministerstva gledd dvojezičnih napisov na sodnijskih poslopjih v Istri izšel veliko prej, kakor se je osnovala koalicija. Justično ministerstvo s tem ni hotelo slovenskim poslancem napraviti kake usluge, ampak le spolniti svojo dolžnost. Iz zanesljivega vira morem poročati, da justični minister ostane pri svoji odredbi in da kričačem na ljubo noče odjenjati. Krivda zaradi izgredov v Istri torej v prvi vrsti zadeva cesarsko namestništvo v Trstu in njegove organe, zato se tudi prva interpelacija obrača do ministra notranjih zadev, kateremu so v prvi vrsti podrejeni organi, ki imajo skrbeti za javni red in mir.
V zbornici se zdaj vrši glavna razprava o kazenskem zakonu, ki se bode v soboto nadaljevala. Kot prvi govornik pride na vrsto dr. Ferjančič, ki bode zagovarjal novi kazenski red, čegar osoda pa bode najbrže taka, kakor sem omenjal že v prvem svojem poročilu. Izročen bode z brezštevilnimi premembami zopet odseku, iz katerega se pa ne povrne tako hitro nazaj v zbornico.
Shod zaupnih mož
katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem.
Iz Celovca, dne 25. okt.
Sila rodi protisilo ! Z vedno hujšo močjo, vedno večjim naporom delajo naši nasprotniki na to, da bi čim preje pokopali Slovenca v starodavnem Ko-rotanu, mu vzeli narodnost in vero. Slovencem treba zato misliti na odpor, treba se braniti, zbirati moči, da zamoremo premagati tujo hudo silo!
Kako to doseči in kako se v ta namen tesno in dobro združiti, — o tem se posvetovati in sklepati, to je bil namen včerajšnjemu shodu zaupnih mož, ki ga je sklicalo naše kat,-pol. in gosp. društvo v Celovcu. Poziv k temu važnemu shodu, važuemu osobito sedaj, ko se nasprotniki na svojih »parteitagih" vedno bolj organizujejo, ni bil zastonj, v obilnem številu odzvali so se mu domoljubi in v dvorani pivovarne „Masslgarten" zbralo se je včeraj do 700 mož korenjakov, da se posvetujejo o resnem narodnem delu, ki nas čaka obilo na vseh straneh I Prihiteli so slovenski župani, predstojniki kr. šolskih sovetov, obč. odborniki, a i drugih rojakov bilo je mnogo. V častitljivem številu bili so zbrani i duhovniki, svesti si svoje važne naloge v sedanjih političnih in narodnih borbah. Bilo je navzočih pa tudi mnogo č. rodoljubov iz drugih slovenskih pokrajin.
Proti 3. uri otvori čg. predsednik G. Einspieler zborovanje srčno pozdravljajo došle rodoljube. Poudarja, kako je treba, da se večkrat zbiramo, se posvetujemo o tem, kar nam je potrebno v naših borbah. Kaže kako so se v zadnjem času razmere predrugačile, omenja volitev posebno v obč. zastope, na katere se naši nasprotniki vže pripravljajo, da bi dcbili slov. občine v svojo pest. Treba je zjedinjenja, združitve, zato tudi posvetovanja, kako to doseči. Zahvaljuje se za tako častno
in mnogoštevilno udeležbo, predstavi vladnega komisarja g. barona Lazarinija iz Beljaka, proseč ga, naj se sam prepriča o naši lojalnosti in potem tudi tako poroča na višje mesto, da smo Slovenci dobri katoličani, pa tudi zvesti Avstrijani. (Odobravanje.)
Gosp. F i 1. K a n d u t burno pozdravljen, govori o drugi točki: »Sedanji politični položaj in naše narodne tirjatve." Pravi, da sicer ne moremo med seboj pozdravljati visokih gospodov, a imamo v svoji sredi v častnem številu svoje duhovnike (živio-klici) in posebno mnogo kmetov, pravih stebrov človeške družbe in posebej slovenstva. Kakor skala stoje trdno za našo stvar, upati smemo zat6, da bo i trdnjava, zidana na tej skali, trdna. Govoriti hočem glasno, ker konec mora biti molčanju in šepetanju, tirjajmo glasno, da se naše postavne pravice res upoštevajo in izvršujejo. Govoreč o političnem položaju držati se hočem samo vlade. Ona je koalicijska, napravljena iz treh strank; ta zveza je podobna psu in mački, ki sta mirna, dokler še juho jesta, ko pa prideta do kosa mesa, začneta se kavsati. Ze sestava te vlade nas je morala presenetiti, ker toliko Slovanov v njej ni zastopanih. Njen program je oni »odkritosrčnosti in resnice", katerega je pa že večkrat spremenila in kaže tudi sedaj, ko hoče dispozicijski zaklad pomnožiti, da podpira svoje liste, ki morajo potem pisati v vladnem smislu, kakor od zgoraj žvižgajo.
Z volilno reformo, kakor jo nam vlada ponuja, ne moremo biti zadovoljni, ker je skovana le od liberalcev in njim na prid. Tudi mi smo za reformo, pa volilni okraji se morajo pravično razdeliti. O reguliranju valute, govoril bo drug gospod, jaz še o »varstvu narodnega in političnega posestva". O tem govori tisti, ki so že siti. Mi nimamo ohraniti ničesar, ker naša preteklost je le dolga vrsta zatiranja, krivic, preganjanj. In s tem naj se zadovoljimo? Z umazanimi, nepoštenimi sredstvi prišli so liberalci do svojega posestva. Značilno je na kaki mesti so poklicali zagrizena Nemca Linharta in Sttirgkha. Ko nam le hočejo dati mrvico naših postavnih pravic, kakšen krik in hrup v lib. Izrajelu I To kaže celjsko vprašanje. Koliko se je pisalo, telegrafiralo, sklepalo itd., da bi udušili otroka, predno je še bil rojen I
Smrt nam hočejo, to kažejo dohodki zadnjih dnij v Istri, posebno v Piranu. Iredentovci, ki na laško škilijo, in s katerimi simpatizujejo liberalci in nacijonalci, ki vedno Bismarcka kličejo na pomoč, na vso moč branijo zvestim Slovencem njih pravice. Tako tudi delajo naši nasprotniki na Koroškem, kakor je pokazalo kamenje v Smohoru, in kažejo društva »bauernbund", »Sudmark" in »Schulverein", ki z domačim denarjem, kakor berolinskimi markami preganja Slovence. Pa ne smemo obupati, stopimo na noge in pokažimo nasprotnikom: Do tu sem in ne dalje I	(Dalje sledi.)
Rakovina.
V Moskvi zibajo že največji zvon, ki se nahaja na svetu, da odzvonijo carju Aleksandru. — Zdi se, kakor bi ves ruski narod umiral s carjem
vred. Car umira!--Velika ruska država je
zdaj neizrekljive žalosti potrta, ker se je pokazalo, da carsko rodbino teži neizprosna usoda — kakor nagrobni kamen.
Strašne so besede: »Car umira za rakom! — Njegova stara mati, žena carja Nikolaja, je baje zanesla raka z Nemškega v carsko družino. Sama je baje umrla za rakom in od njenih potomcev jih je baje več umrlo za isto boleznijo.
Nismo sicer poklicani, da preiskujemo, kaj je resničnega na tem, pa stvar budi v nas nehote marsikatero zgodovinsko resnico.
Ruski carji so bili, ki so že v prejšnjem stoletju zanesli v Rusijo rakovino voltairizma, s katerim so si prizadevali zastrupiti rusko ljudstvo.
Hvala Bogu, ruska duša je bila dovolj močna, da se je rakovina ni prijela. Prijela se je pa ruskega plemstva in birokracije, uradništva, ki so zdaj že do kosti gnjila. Ako bi hoteli primerjati rusko urad-ništvo s činskim, ne vemo, katero bi bilo bolj gnjilo. Zakaj je izgubil car Nikolaj krimsko vojsko? Ker je bilo rusko oboroženje na papirju, ne pa v resnici. Hrabri ruski vojaki so umirali gladu. — Istotako slabo je oborožena danes Cina nasproti Japoncem.
Rakovina zajeda tudi rusko cerkev! Vnebovpijoče nasilje, ki se godi Poljakom, in barbarstvo, ki
ga skušajo katoličani na Ruskem je nepopisno ter nam javi najgoršo rakovino! V pogajanju s sv. Sto-lico se je pokazala ruska diplomacija v celi perfidni zvitosti I Vedno se pogaja, pa stvar ne gre h koncu. Povsodi so napočili katoličanstvu ugodnejši časi. Na Danskem in Švedskem je dovoljeno katolikom zidati cerkve, opravljati službo božjo, na Ruskem pa, kaj pravimo na Ruskem! — v poljskem kraljestvu, v svoji lastni domovini ne smejo katoličani zidati cerkva. Katoliški duhovnik je v svoji domovini, v poljskem kraljevstvu vedno zaprt kakor hudodelnik, ne sme zapustiti svoje fare brez posebnega uradnega dovoljenja niti za eno uro!
Koliko vrlih duhovnikov je pomrlo v sibirskih ledenicah! Zares, ne bilo bi Čudno, ko bi prišla na Rusijo kaka »Nemesis". Slednjič pa i ono nasilje, ki se čini drugim slovanskim naseljencem, ki so vsi prisiljeni k pravoslavju !
Turki in pagani imajo na Ruskem prostost v izpovedanju, le katoličani je nimajo! Pa menimo, da ne prinese niti pravoslavna vera, h kateri so zaročenke ruskih carjevičev prisiljene velikega blagoslova.
Ruski carjeviči jemljejo skoro vedno žene iz Nemčije. Ruski naslednik bi se preveč ponižal, ko bi bil povzdignil na prestol Poljakinjo iz najboljšega rodu. Tako bi vsaj nekoliko popravil krivice, ki jih je Rusija storila Poljski. Pa ne. — Vsaka nemška priucesija je morala svoje povikšauje na ruski prestol drago plačati z odpadom vere. Ali ni to tudi rakovina?
Toda ne iščimo rakovine le na Ruskem; drugje je dobimo dovolj. Uradništvo z malimi razločki je povsodi jednako. Poozrimo se po Evropi — koliko rakovine se tu povsodi objavlja v sodnijah.
Ogromne obravnave zaradi defravdacij, v katere so zapleteni i najvišji državni uradniki, se vrstijo s hitrim tokom za seboj. Komaj se skonča jeden škandal pred sodiščem, že se naznanja drugi in tretji še večji kakor prvi; in če pridejo kje na sled kakošnemu večjemu škandalu, tu se glavni provzro-čitelj skratka ustreli!
Vere manjka na Ruskem, car umira za rakovino, Rusija umira ž n|im — cela Evropa boleha, rakovina brezverskega liberalizma se povsodi širi — Heilserum pomagaj ! —
Politični pregled.
v Ljubljani, 26. oktobra.
Volilna reforma. Dunajsko demokratično društvo jo imelo shod, na katerem se je tudi govorilo o volilni reformi. Pri tem shodu je bil tudi profesor Suess, ki je zagovarjal koalicijo in se izrekel proti občni volilni pravici, ker se s tem spravi v nevarnost mestne interese. Dr. Ofner je pa hudo prijel liberalce, ki so le zaradi tega glasovali proti Pernerstorferjevemu predlogu, da se v tem zasedanju volilna reforma ne vsprejme. Kronawetter je pa naglašal, da se mora pri volilni reformi gledati le na pravico, ne pa na umestnost. Delavci bodo se borili z vsemi koalicijskimi strankami za volilno reformo in tudi zmagali. Suess je še jedenkrat poskusil, da bi spravil demokrate in liberalce, pa se mu ni posrečilo, demokratje hočejo imeti občno volilno pravico, liberalci pa za-njo ne marajo. Glasovalo se ni, da se očitno ne pokaže razpor dunajskih naprednjakov. — Posvetovanja mej koalicijskimi strankami o volilni reformi so pa skoro pripeljala do sporazumlje-nja. Vsi so že za to, da se vsprejmejo načela, katera je bila razvila vlada. Le o tem, koliko poslancev naj bi imela nova delavska kurija, še niso je-dini. Vlada bi jih jim rada dala 143. Stranke pa priporočajo od 20 do 40 mandatov. Ker bodo delavski poslanci v verskih in narodnih vprašanjih najbrž podpirali liberalce, zato so liberalci za večje število delavskih poslancev, nego konservativci. Vse kaže, da se volilna reforma izvrši po volji liberalcev.
Cerkvene reforme na Ogerskem. Odsek ogerske gospodske zbornice bode dnč 29. t. m. razpravljal zopet o vladnih predlogah o ravnopravnosti židov in o svobodnem bogoslužju. V začetku novembra bode gospodska zbornica zopet o njih razpravljala. Poprej pa utegnejo že biti sankcijonirane že sprejete vladne predloge. Včeraj je gospodska zbornica vzela na znanje, da je zbornica poslancev pritrdila prsmembam na predlogi o civilnih matrikah. Sedaj so poslednje formalnosti že končane. Da bi predloge ne dobile sankcije, imajo še katoliški listi malo upanja. Dunajski »Vaterland" pravi, da sedaj ne ostaja dobrim domoljubom več drugo sredstvo,
V J
kakor molitev. Ko bi se pa sankcija odrekla, bi pa odstopila sedanja vlada iu prišlo bi do velicih težav in prememb na Ogerskem.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. oktobra.
(Slovenci v koaliciji — odveč!) Nemški židovski listi v svoji ljubezni za red in za jednako-pravnost seveda zagovarjajo postopanje irredente v Piranu ter očitajo vladi, čemu se vtika v take stvari, ki ji napravljajo le sitnosti. .Neue Freie Presse" meni, da se je to zgodilo Slovencem na ljubo, ker je še vedno šest slovenskih poslancev v Hohenwar-tovem klubu, ter dostavlja: „Und es scheint nns besser, sich beizeiten, ehe weitere Opfer gefordert werden, die Frage vorzulegen, was wichtiger ist: die sechs Slovenen oder die ganze iibrige Koalition." Vidi se, da je dunajska Židinja zelo v strahu za koalicijo in da bi jo rada tudi na račun Slovencev še vedno ohranila!
(Duhovniške spremembe v poreški škofiji.) Gospod F. Grunt pride iz Funtane v Novake, gospod F. Nachtigall iz Skitače kot župni upravitelj, g. župnik Josip Lile k se poda v pokoj.
(Dar.) Z Eadovice, 25. oktobra. Slavna kranjska hranilnica je poklonila metliški kmetijski podružnici 200 gld. za napravo lastne trtnice in drevesnice.
(Iz Cerknice). V ponedeljkovem .Narodu" neki dopisnik lažnjivo poroča, da so se na Jezeru in v Dolenji vasi brale sv. maše v namen volitve. To je gola laž. Na Jezeru je bila sveta maša najeta za „hrvatarje" z Jezera; v Dolenji vasi pa za bolno Marjeto Mekinda. Da se je pa ravno četrtek, to je dan volitve v to izbral, to je naša reč in ne bomo še le dovoljenja iskali pri g. dopisniku. Da so z leče gg. duhovniki priporočali »krščanske može", je istina, ker so prečitali skupni pastirski list, ki so ga leta 1891 izdali avstrijski škofje o volitvah, kjer je izrecno zapisano, da naj volimo katoliške može, ki so taki ne samo po imenu in krstni knjigi, ampak tudi v svojem življenju. Kaj se sme na prižnici, kaj ne, ne bomo se še le učili od liberalcev, če tudi slovenskih, ampak poslušamo svoje katoliške škofe, ki imajo menda vsaj toliko veljave kot oni. — Kar g. dopisnik zaničljivo govori o nekem „strahu" in .častni-kih", ki sta svoje kompanije zbirala, bi bilo pač hvaležnejše delo, ko bi poročal, kako je nasprotna stranka volilce, tudi naše, napajala in jih tako premotila, da so volili nasprotno ali pa odšli. Pred vo-litvijo se postavno ne smejo volilci napajati, ker je to lov na glasove, a vendar se je to godilo v taki meri, da morda ne zlepa kje drugod tako. G. komisar sam mora temu pritrditi, ker prišel je neki nasprotnik volilec tako pijan na volišče, da ni bil zmožen voliti. Ljudstvo pravi, da je zmagalo vino in strah. — Kaj bi bilo bolj pametno za duhovnike, ali naj bi se vtikali v volitve ali ne, o tem naj izve g. dopisnik, da svojega srca in svoje pameti ne prodamo nikomur, tudi slovenskim liberalcem ne in je naše najponižnejše mnenje, da nam k njim ni treba hoditi v šolo. Duhovniki imajo dolžnost ljudstvo podučevati, da je liberalizem škodljiv in nevaren slovenskemu narodu in ker imajo dolžnost, imajo tudi pravico liberalcem ne dati miru, da bi počeli z našim narodom, kakor bi se jim zljubilo. Zato je vsakega duhovnika, ki slovenski mili rod gorko ljubi, sveta dolžnost prej ko slej ljudstvo podučevati, kaj je liberalizem in kaj hoče. Ali bodo duhovniki v tem svojem delovanju pri ljudstvu spoštovanje izgubili, učila bode bodočnost, vendar si drznemo trditi, da ga bodo zgubili liberalci, če ga že — niso. Vemo dobro, da vsepovsod po Slovenskem liberalce skeli, da se slovenski narod zaveda svojega katoliškega ponosa in poštenja, skeli tem bolj, ker iščejo le svojega prvaštva in časti, ker so, da govorimo z vrlim hrvatskim pesnikom: Biedni ljudi, kim se srdce že-ljom sjaja otrovalo — I za pustom leteč časti svetinje si pokopalo ... — Ljudski ponos i poštenje, to su mrtve stvari vami — Vi robovi časti, zlata — ne bilo vas medju nami! — Slednjič pripomnimo, da bi uajbrž .Narodov" dopisnik potreboval ne samo jednega moža, ampak kakih šest, da bi ga ob svojem času .rinili" naprej, da bi se bolj hitro pomikal proti . . . Tudi mi stojimo trdni za načela katoliška slej ko prej!
(Preinovanje goveje živine) bode dne 29. t. m. v Moravčah.
(Povozil je) danes kmala po polunoči v ki-lovškem tunelu na progi St. Peter-Reka tovorni
vlak St. 857 čuvaja Franceta Kahne. Odtrgal mu je levo roko, desno pa zlomil ter ga poškodoval tudi znotraj. Revež je nekoliko ur kasneje umrl.
(Raiffeisenove posojilnice na Koroškem.) Tudi na nemškem Koroškem se začno gibati in sedaj ustanavljati kmetske posojilnice. V zadnjem času so se take posojilnice uslauovile v več krajih Ziliske doline, n. pr. v Kotičah, Rižah, Tropoljah in Vež-brijah. Tudi v Mostiču jo prihodnjič ustanovijo. Da bi le vse prav uspešno in dobro delovale!
(Ali so brezohrazni!) Iz Trsta: Italijanski tržaški časopisi, uporabljajoč priložnost o ministerski naredbi glede dvojezičnih napisov, so polni vsakovrstnih lažij in psovk na adreso slovensko. V njih očeh vsi Slovenci ali Hrvatje niso drugo kot nekako inferijorno pleme, ki ni vredno, da Lahom čevlje snaži ; za njih so Slovenci in Hrvati, posebno narodni duhovniki le jedino agitatorji in provzročitelji vseh neredov; za njih je .Lega Nazionale" družba, ki ima le na-men nevedneže omikati, dočim je družba sv. Cirila in Metoda le za to, da poslovenjuje italijanske otroke, .Lega" pa je zaščitnica le svoje italijanske narodnosti. Tako in jednako pišejo italijanski časopisi. Kdor je tako nesrečen in jih mora čitati, ne more drugega storiti, kakor obžalovati tako neumno pisanje, s katerim se slepi čitajoče občinstvo. Nasproti trditvi teh časopisov pa nam govori delovanje .Lege", ko je vže odprla, odpira in bode odpirala svoje šole in otroške vrtce le v čisto slovenskih krajih in to gotovo ne z namenom , da ohrani svojo narodnost. Dokler se morajo primorski Slovani boriti s takim nasprotnikom, bode boj tem hujši. Da so pa Italijani v tem oziru resnično trdoglavi — o tem ni smeti več dvomiti, to je f&kt, ki se ne dd zatajiti.
(Dvojezični napisi v Piranu.) Poroča se nam iz Trsta : Priloga uradnega lista, kakor tudi polu-uradni .Triester Tagblatt" dementujeta vest, da so dvojezično tablo v Piranu zamenjali s staro italijansko s privoljenjem c. kr. namestnika iz Trsta. Ce je to resnica, zakaj pa so odposlali vojaštvo v Piran? Mari je vojaštvo odposlano, da varuje avtoriteto c. kr. oblastev, ali pa da prisustvuje odstra-njenju zakonito vmeščenega napisa ? Če namestništvo ni dalo povelja za odstranitev, kako je torej do tega prišlo, da se je napis zamenjal s prejšnjim samo-italijanskim ? Poluuradni listi dementujejo torej intervencijo namestnikovo v tej zadevi; kako se torej zopet ujema s tem, da kompetentna oblast dotičnim časopisom, ki so stvar kot resnično razglasili, ne pošlje uradnega popravka ? Ali je morda vse to le pesek v oči dotičnikom, ki bi radi resnico zvedeli? Da so v resnici dvojezični napis zamenjali s prejšnjim samoitalijanskim, tega ne potrjujejo le italijanski časopisi, temveč tudi poluuradna „Tri-esterica".
(Tudi v Poreču) so nameravali sklicati ljudski shod, ki bi protestoval proti dvojezičnim napisom po Istri. C. kr. okrajno glavarstvo pa tega ni dovolilo in tako vročekrvni gospodje ne bodo imeli priložnosti, pokazati svojo nestrpnost, nedoslednost in liberalnost ter ljubezen do svojih bližnjih so-deželanov Slovencev in Hrvatov.
(Pomenljivo.) O priliki, ko so v Piranu zopet dobili samoitalijanski napis, so v proslavo tega dogodka nabrali Italijani v Trstu precejšnjo svoto denarja v prid svoje .Lege Nazionale". Imena prinosnikov z dotičnimi svotami je objavil časopis .11 Piccolo", ki pa je bil vsled tega zasežen.
(Zglaševanje črnovojnikov.) Crnovojniki, bivajoči v Ljubljani, kateri so pripadali vojstvu, vojnemu pomorstvu, deželni brambi — vštevši tudi njih nadomestne rezerve — ali žandarmeriji, ali drugačni črnovojniki, ki so za slučaj, da se črna vojska skliče, določeni za posebno službo, imajo se v smislu zakona z dne 10. maja 1894 zglasiti pri mestnem magistratu in sicer: v letih 1853 in 1854 rojeni dne 6. nov., v letih 1855 in 1856 rojeni dne 7. nov., v letih 1857 in 1858 rojeni dne 8. nov., v letih 1859 in 1860 rojeni dne 9. nav., leta 1861 in pozneje rojeni, ki so bili izpuščeni pred časom iz vojne ali deželne brambe dne 10. novembra.
Narodno gospodarstvo.
Lovski zakon.
Podstene, 20. okt. 1894.
Lovska zemljiška lega je jedna od druge različna, več nego za 80 odstotkov, torej je neutemeljen sedanjega lovskega zakona načrt. V najem dajanje lova več davkarskih občin skupaj je pogubo-
nosno za kmetijski stan, kajti ako se lov da v najem za vsako davkarsko občino posebe, je veliko bolje.
1.	Se za posamezne občine več denarnega zneska prejme;
2.	se v okrožju manjšega lova ne more divjačina na kmetijsko škodo toliko pomnožiti, kakor v velicih delih.
Za škodo, katera se je naredila po loveih sli lovski divjačini, cenilo ni umestno, ko se izvršuje po orgauih okrajnega glavarstva; to pride silno predrago, vsaj vendar imajo kmetijski zvedenci, ki se s poljem in sadjerejo pečajo, več praktičnih skušenj mimo gospodov, ki imajo samo teorijo, ki se niso še nikoli s poljedelstvom ali sadjerejo pečali. Ako se more pod načelstvom župana s kmetijskimi zvedenci po domači goveji živini storjena škoda ceniti, zakaj bi se ne mogla od istih ceniti škoda po lovcih ali divjačini storjena ?
Od tod izhaja, da je po divjačini veliko škod storjenih, pa malo pritožb vloženih, po načrtu sedanjega lovskega zakona si poškodovanec nikoli ni svest, ako se pritoži, bode li dobil kaj škode povrnjene, ali pa je-li se mu bodo le veliki komisijski troški na ramena zvalili.
Kmetijstvo, dobro vrejeno, je vesele nade polno, torej umestno bi bilo, da bi bil kmetijski pridelek in napredek pred nepovabljeni gosti — divjačino zavarovan. Kmetijske koristi ne bodo obvarovane pred škodo s samimi paragrafi, ako jih je tudi na stotine. Boljši je manj, pa jasnih paragrafov, in v njih dobre določne odstavke, kateri bodo služili na kmetijsko korist.
Sedanjega lovskega načrta paragrafi so večinoma tako obrnjeni, da bi bila zagotovljena lovski dijačini prednost pred kmetijskim stanom, in kmet naj bi le pridno delal in potem ostanke, kateri so divjačini ostali, hvaležno za-se porabil.
Dalje § 58., ako se pes ali mačka od hišnega stanja oddalji le za 120 metrov, jih ima lovec pravico ubiti, kar se tudi pogostokrat dogodi: ali ni to pogubonosna nesmisel? Torej umestno bi bilo, da bi se pri imenovanem členu lovci, kateri mačke in pse pobijejo, z dostavkom zavezali, da bodo namesto pobitih mačk nam miši in podgane lovili in mesto psov stražili dotično imovino; taka odredba bi bila prikladna k paragrafu 58., ko so pa ustvaritelji istega lovskega načrta imenovani dostavek prezrli, je oči-vidno, da jim je več za štirinogato divjačino, kakor za kmetijski stan.
Nekaterniki ugovarjajo, da mačke drobne ptiče lovijo, dasiravno še nihče ni videl, da bi imela porotnice mačka, da bi za ptiči letala, ako pa kakega bolnega vjame, je brez pomena.
Ljubimci drobnih ptičev bi veliko boljše storili, mimc mačke pobijati, da bi za ptiče v hudi zimi hrane priskrbeli in primerne škatljice na vrtovih po drevju pritrdili, da bi bilo tam za gnezdenje ptičev primerno.
Kakor resnično lovec ne more dopovedati svoji divjačini, da nikar naj ne hodi škode delat v kmetijski zelnik, ravno tako resnično kmet ne more dopovedati mačku ali psu, za koliko metrov se sme oddaljiti od hišnega stanja. Torej pri § 58. je takega pomisleka vredno, da sa isti popolnoma uniči. Lov divjačine je občinska imovina, torej naj se po ustavnih pravicah lov v domače občinsko področje izroči, vsaka občina bode že znala svoje občne koristi varovati.
Kakor se namerava, ne bilo bi umestno, da bi se pri c. kr. okrajnem glavarstvu lovska knjiga vpeljala, kajti isto bi znalo biti ob svojem času pogubo-nosno. Ako se samosvoj lov izroči veleposestnikom z zemljiško površno mero 115 hektarov, ali ni več vredna taka občina, kakor taki veleposestniki? Torej umestno je, da se z jednako mero merijo koristi in pravice.	Janez Zadnik.
Dobava za c. in kr. pomorski arzenal v Pulju.
Zaradi zagotovljenja potrebnih stvarij za c. in kr. pomorski arzenal v Pulju za 1. 1895. vršila se bode dne 5. novembra t. 1. oziroma 19. novembra in 3. decembra t. 1. vselej ob 4. uri popoludne ponudbena obravnava pri poveljništvu c. in kr. pomorskega arzenala v Pulju. Dobaviti je: laneno olje, olivno olje, sivo umivalno milo in lojeve sveče, razno blago iz bakra, muncovine in medi (mesinga), razne vrvarske izdelke in koce. Ponudbe dobiti imajo najkasneje do 3. ure popoludne omenjenih dnij pri adjutanturi c. in kr. pomorskega arzenala
t Pulju. Podrobnosti poizvedo se tudi t pisarni trgovske in obrtniške zborniee r Ljubljani.
O ciganih.
Miklošič našteva več ločin ciganov, namreč: grške, rumunske, ogerske, moravske, češko-nemške, poljsko-Iitvanske, ruske, finske, Skandinavske, južno-italijanske, laskiške, angleški, škotske in španjske. Le Francoska nima ciganov. Slovenskih cigaaov Miklošič ne omenja, vendar jih je nekaj, ki imajo v Radovljici, Kropi in St. Jurju pri Kranju domovinsko pravico. Saj pri nas dekleta, ki se naveličajo služiti in bi se rade možile, kar k ciganom potegnejo. Ti cigani se ogibajo mest, kjer je dosti policije in orožnikov, klatijo se pa po deželi, kjer so prava nadloga ubogemu kmetu, oni so tako rekoč privilegirani berači. Ce jim ne daš z lepo, vzamejo jim z hudo. če vprašaš eigana, s čim se bavi, ti bo odgovoril: »Jaz sem godec!", toda ta godba je taka, da se kmet kaj rad za ušesi praska, kadar jo sliši. Ker cigani niso nikjer naseljeni, se tudi lahko vojaški službi odtegnejo. Res skrajni čas je že, da se cigansko vprašanje reši ter da se cigani stalno kje naselijo in postanejo kmetovalci ali obrtniki in tako koristni člani človeške družbe. Dosedaj so le pijavke človeške družbe. Želeti je, da se naši državni poslanci s to važno zadevo pečajo in jo sprožijo v državnem zboru, ki naj bi to stvar povoljno rešil.
Telegrami.
Bolezen ruskega carja.
Berlin, 26. oktobra. Rusko veleposlaništvo je dobilo poročilo, da se stanje carjevo ni nič zboljšalo.
Peterburg, 26. oktobra. Včerajšnje zdravniško poročilo konstatuje, da je car vstal kakor po navadi, slast do jedi je imel car kakor prejšnji dan. — Otok se ni pomnožil.
Peterburg, 26. oktobra Dosedaj se še ni izvršila nobena operacija, da bi zlajšali otok. O zdravju carice se zopet slišijo neugodne novice. V tiskarni „Praviteljstvenega Vjestnika" je že tiskan manifest, ki se izda ob carjevičevi poroki. Tiskalo se ga je 200.000 izvodov.
Vojska mej Kitajci in Japonci.
čemulpo, 25. oktobra. Veliko japonskih in korejskih oddelkov je iz Soela odšlo na jug, da zatro vstanek, ki je za Japonce vedna nevarnost. Japonci dele denar mej ljudi, da bi jih zase pridobili. Samo v Soela so izdali 100.000 jenov. V krajih, skozi katere so Japonci šli ali jih zasedli, so slabe zdravstvene razmere. Mnogo bolnih vojakov so prinesli iz Pingjanga v čemulpo, kjer so zdravstvene naprave tudi pomanjkljive. Ob cesti iz Soela v Pingjang leže mrtvi konji in živina. Na pingjanškem bojišču so mnogi mrliči le na pol zagrebeni.
Yokohama, 26. oktobra. Japonske čete, ki so pod poveljstvom maršala Oyama odšli iz Hiroshime in pri Port Arthuru imele boj s Kitajci, so se pri Felkossu izkrcale na kitajska tla. Japonske čete v Severni Koreji so prestopile reko Jalu in odšle v Mandžurijo.	---
Dunaj, 26. oktobra. Deželnobrambovski odsek je dovolil vojaške novince za leto 1895.
Proti dovolitvi so glasovali jedino Mladočehi iz političnih, gospodarskih in denarnih uzro-kov, naglašali so pa, da se njih glasovanje ne sme zmatrati za nasprotje proti vojni.
Dunaj, 26. oktobra. Včeraj je bilo zopet večurno posvetovanje zaupnikov koaliranih strank in zastopnikov vlade. Posvetovanje je imelo, kakor prejšnje, strogo zaupen značaj. Zaradi tega so pa vse le prazna, neosnovana ugibanja, kar so o tem pisali razni listi.
Dunaj, 25. oktobra. Poslednjih 24 ur v Bukovini ni bilo nobenega slučaja kolere. V 26 galiških galiških političnih okrajih jih je pa 86 zbolelo in 52 umrlo za kolero. V občini Mistek v okraju Moravska Ostrovica sta se včeraj konštatovala dva slučaja obolenja za kolero. Danes se je konštatoval tretji slučaj.
BudimpeSta, 26. oktobra. Ko se je cesar peljal včeraj s kolodvora v budimski dvorec, je strojni monter vrgel neko pismo v voz in hotel bežati. Prijela ga je policija, pri kateri je izpovedal, da prosi vladarja za ponovljenje neke pravde.
Budimpešta, 26. oktobra. Kralj srbski je po noči potoval skozi Budimpešto v Bel-grad.
Budimpešta, 25. oktobra. Danes se predlože tri vsprejete vladne proticerkvene predloge cesarju v sankcijo.
Črnovioe, 26. oktobra. Včeraj je pri tukajšnji dopolnilni državnozborski volitvi bil voljen liberalec Rott s 1089 glasovi. Konservativni kandidat baron Mustatza je dobil 563 glasov.
Belgrad, 25. oktobra. Kralj Milan je prišel semkaj, da pozdravi svojega sina.
Brest, 26. oktobra. Ko so včeraj v tukajšnjem pristanišču poskušali neki stroj, se je prigodil razpok na križarici Arethusu. Štirje ljudje so mrtvi, več ranjenih, ladija je začela goreti.
Peterburg, 26. oktobra. Uradno se je razglasilo, da je v Varšavi in desetih guber-nijah ponehala kolera.
Pariz, 26. oktobra. Policija je izvedela, da iz Poitiersa, Lyona in Lilla pridejo trije anarhisti v Pariz, da poskusijo atentat na zbornico.
Kajira, 25. oktobra. Ministerstvu notranjih stvarij se dodeli angleški državni podtajnik. Francija je hotela nekaj ugovarjati, ali podkralj je odgovoril, da je to egipska notranja stvar, ki se reši mej njim in Anglijo.
Tokohama, 26. oktobra. V treh japonskih okrožjih je bil hud potres. Podrlo se je kacih 8000 hiš. Dosedaj se je konstatovalo, da je 260 ljudij mrtvih in veliko ranjenih.
Tujci.
24. oktobra.
Pri Slonu: Bger, Raumann, Sucher, Frank, Kornhauser, Boskovits, Samet, Miklavži« z Dunaja. — Errath iz Mokronoga. — Biichler iz Siska. — Struppi iz Trsta. — Sadnek iz Senožeč. — Jonke iz Trebinj. — Frank iz Boglara. — Fertin iz Bele Peči. — Achtscbin iz Prage. — Repič iz Ajdovščine. — Kladva iz Kamnika.
Pri avstrijskem caru: Iregger iz Gradca. — Za-veršnik z Gorenjskega. — Marinšek iz Planine. — Liebhauser iz Griž. — Rolih iz Ilir. Bistrice. — Dobrin iz Tržiča.
Umrli so:
24. oktobra. Marija Jeretiž, kajžarica, 56 let, Kravja dolina 11, vodenica. — Barbara Ahčin, posestnikova žena, 79 let, Križevniike ulice 7, ostarelost.
Vremensko »poročilo.
a d a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	1 Mokrine na 24 nr v MM
opazovanja		Erakomera t mm	toplomera po Celzija			
25	7. n. zjut. 2. a. pop. 9. n. iveč.	730 3 726-8 7235	11-6 152 14-4	si. jzap. si. jug M	dež oblačno dež	12 50 dež
Srednja temperatura 18-7". za 4-3° pod normalom.
Stanje avstro-ogerske banke
dne 23. oktobra 1894.
(Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
gld. 503,716.000 (+ 4,134.000) Kovinski zaklad „ 305,853.000 (+ 9,298.000) Listnica	„ 169,765.000 (+ 3,275.000)
Lombard	„ 30,789.000 (+ 211.000)
Davka prosta bančna rezerva	gld. 19,657.000 (— 1,307.000)
W Kupiti želi
h i M (559 3-D
v Ljuljani bolj v središču mesta. — Ponudbe pod S- S. upravništvu tega lista. — Posredovalci so izključeni.
Ivan Jax
v LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13
v Tavčarjevi hiši.
Tovarniška zaloga
552 50-2 vsakovrstnih
šivalnih strojev, byciklov,
tryciklov, velocipedov itd.
Ceniki zastonj in franko.
Grospodičina
želi stanovanje (najrajši sobo brez oprave) ln hrano pri zakonski drojici brez otrok ali pri samotaroči gospe.j. Ponudbe pod šifro C. C. upravništvu tega lista.	557 3—2
"V z a 1 o g- i
Kleinmayr■ Bambergovi y Ljubljani
je ravnokar izšla:
Cn os -J
oo
Hl.oven.Mka'
P K A T I K A
za navadno leto 1895.
Vsebina je pomnožena in z ilustracijami okrašena, atif" Dobi se pri zalagateljih in v vseli galanterijskih en-gros prodajalnicah. Tgfflt
D n n aj s k a borza.
Dn6 26. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....99 gld.
Skupni državni dolg v srebru.....99	,
Avstrijska zlata renta 4 %......123	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	98	„
Ogerska zlata renta 4%.......121	„
Ogerska kronska renta 4 200 kron . .	96	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1028	„
Kreditne delnice, 160 gld............373	„
London vista...........124 „
Nemški drž.bankovci zalOOm.nem.drž.velj.	61	„
20 mark........................12 „
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........45	„
C. kr. cekini......................5 „
25 30 60 25 85 70
40 35 05 22 91 70 89
Dn6 25. oktobra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	148	gld.	50	kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	147	„	50	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197	„	50	„
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	97	„	30	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......143	„	50	„
Dunavske vravnavne srečke b% ... .	127	„	50	„
Dunavsko vranavno posojilo I. 1878 . .	107	„	60	„
Posojilo goriškega mesta.......—	„	—	„
4% kranjsko deželno posojilo.....67	„	50	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	98	„	70	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	220	„	—	«
„ „ južne železnice 3% .	163	„	90	„
„ „ južne železnice 5% .	129	,	60	,
„ v, dolenjskih železnic 4%	98	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 50 kr,
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	141 „ 50 „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17 „ 90 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 50 „
Salmove srečke, 40 gld.......69 „ - „
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72 „ — „
Waldsteinove srečke, 20 gld......50
Ljubljanske srečke..................24
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld.	171
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3397
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	492
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	105
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	72
Montanska družba avstr. plan.....83
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	174
Papirnih rubljev 100........133
75 25 50
25
25
75
Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri ireb&njlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Knlantna izvršitev narodil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„91 ERCU B"
Nollzeile it. 10 Dunaj, Hariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila «* v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. "VI