Le o Y111., štev. 93. Oelje, sobota 21. avgusfa 1926. PDštninfl plačana v gotouinf. Ixhaja v torek, četrtek in sobotc. Stane mesečno Din 71 — za inozemstvo Din 201—. Posamezna Stevitka I Oin. RaČun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Uredni&tvo in upraviictvo i Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritiičje. Rokopisi se ne vračajo. Ogiasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Elektrifikacija celjske kotline. Vojnik, sredi avgusta. In vendar se giMje! V jieseni leta 1924. se je vršilo v naši posojHniški dvorani zborovanje Kmetijske podrnž- , nice, katerega se ;je udeležil tudi neki gospod iz Celja in priporočal zboro- valcem ustanovitev zadruzne elektrar- ne, ki bi jemal'a tok od falskega trans- formaiorja v Celju in bi ga potom svo- jega omrežja pora.zdeljevala skoraj po vseh občinah obširne vojniskc fare. Ta naert je bil velikopotezen in bi dejanski najbolje ußtregel vsem trškim in okoli- škim inter esemtom za efektrični tok. Ko se je pa začelo prkejati po posa- mezni'h vaseh propagandna zborova- nja, se je pokazalo, da se to vprašanje ne bode dalo na ta način rešiti. V na- šem Vojniku so se ljudje iistrasili — pra,v po nepotrebnem, kar se bodo kmalu videlo! — navidezno vLsokih za- družnih deležev; v Trnovtjah in Lju- becni so bili mnenja, da laliko še se- danji rod žge petrolej, a.ko ga je žgal tudi že prejšiiji; Arcliin je molčal; vne- ti so bifi Škofjevaščani in šmarječanl; Višnjovas bi morali prositi, če bi hoteli vzeti elektriko v dar; Novacerkev bi imela tok rada, pa so bidi visoki stro- ski. Kratko rečeno: ideja skupne za- nastali dve novi n.apra.vi: trška el'ek- trarna v Vojniku in Zadružna elek- trarna za Škofjovas in Šmarjeto. 0 trški elektrarni ni veliko reči; nekaj je občina imela lastnega denarja, drugo si je iizposodiJa in ka;ni to odplačati z višjini obdiačenjem jjubega alkohola. Koliko in kaj bo to nesLo, nisem po- učen. Zdi se nam pa .celo lajikoni, da bode stala občiinska uprava elektrarne več kot bi stala zadružna, ker je sled- nja vsekakor botj prozna in bolj trgov- ska. Pa vseeno: luč in tok za obrt tor industrijo imamo. Svotimo že dolgo časa; ko smo prvie svetili, smo napra- viJi celo velik kraval z godbo in tako dalje, o kaierem pa seveda tain v Getju niste nie poročali. Morda iz kake ne- vošeljivosti? V Celju je vodno tako pu- sto in kido — pa prosim, brez zamere. Bolje ugaja cloveku iz raznih rair- logov nacin, kako s oiizvedfi elektrifi- kacijo svojih lepiJi vaisi Škofjevaščanij in Šmarječanii. Že preje sem omenil, da so bili ti dvoji kar od začetka trdnp odločeni, da si napeljejo elektricno strujo iz Gelja. Ko je sel" trg Vojnik svojo pot, so sklenitnli škofjevaški in šmarješki posestniki, da si ustanove zadrugo za razdeljevanje toka all ka- kor naša jav,nost nekoliko netočno te na.prave ionenuje, zadruzno elekftrar- no. Škofjavaška občina ni mogla te cfektrarne že radi tega urediti, ker je bil kiteresi.ran le mal del občanov. Res mal, pa pogumen in napreden del ob- canov! Tod vodstvom svojili vrlih to- variisev Ganka, žu>pana Kožuha in še drugMi se je lotifo razineronia majhno število kmet.oval.cev elekiriifikacije svo- je vasi ter jo je srec-no i'zpeljalo. Te dni gori elektrika tudi že v Škofjivasi in. Smarjieti;. Ker bode električna na.pe- I'java pod jesen gotova tudi že v celjßki okolii-ški občiiii, bode s tern lep del na- še celjeke k at Line elektrifiiciran. Prkner zadružne elektrarne Škof- jai\'aiS—Šmarjeta nas uči, kaj premore na deželi sloga in koliko pomeni, ako so med vaščani tako pametni in na- predni lijudje kakor jih imamo v teh vaseh. Gniotne žrtve za to napravo so bile znatne; a ni bilo pritožb in godr- njanja kakor je bojda to v navadi po nekaterili vccji-h krajih tja proti biistri Savinji Ti podjetni kmetovalci so se radi dali prepri«ča.ti, kaj pomeni elek- trika tudi v zadnji kmecki hiši: ona prinaša snago, zdravjc, komodnost, ona pospešuje in zvisu,je kmetijsko pro- dukcijo, ona prinaša varnost v nočnem času.Naj bi njihov primer iizpodbujal naše kmetovalce tudi še v neštetik d'ru- gili vaseh, da si oskrbo elektriko! Nie jim ne kaže čakati na poniač od dru- god, samim je trelsa vzeti v roke akci- jo in uspeh bode zasiguran. _____ V» Polifika p NA BLEDU. Notranji minister gospod! Maksimovic se je v oetrtek zvocer pojavil' na Blodu. Njegovi na- vzočnosti vse pripisujie najivecji ponxen. Smatraj;o jo za dokaz, da se v avdijen- caii, ki se sedaj vršijo v dvorcu Suivo- boru, rešujejo vrlo važna politična vprašanja. »Jutro« celo trdi, da gre za odlocitve, ki bodo za nadal'jnji razvoj poliiticni'h prilik v državi največjega pomena. Nesporno je, da tvori glaMii predmet razmotrivanj dejstvo, da so koal'iicija z radičevci nahaja v notranji krizi, iiz katere iščejo izhoda. Kako da- leč so priprave za izpremembo že iz- vršene, o tem so mogoca samo ugiba,- nja na podlagi nekateriih karakteri- stičndh dejstev, ki se vsilj.ujejo opazo- vaku. Zlasti je znacilno, da je poziv Stj. Radica v avdijenco, ki so ga pri- čakovali, dosedaj izostal*. Minister Ma- ksimoviic, ki se je v oetrtek nekaj ur miudil v Zagrebu, se z Rad idem ni se- stal. Tudi je karakteriistično, da na Blo- du ni iiavzoč ni-ti eden radit'evski mi- nister, akoravno se vsi nahajajo v bli- žimd; dr. Šuperina je nanireč v Mari- boru, ostali triije pa so v Zagrebu. Zelo se je nadal'je opaziil'o, da se je miaiister Nikic, ki je že bil zapustil Bled, zopet vriiil v spremstvu g. Maksimovica ter astal tam. Gotovo je tudi,, da so Radi- cevci pričakovali v četrtek z Bleda važ- iiill poročil* iz avdijenc pri kralju, a je značjillno, da se zlasti g. Uzun-oviic v iz- javah o predmetii svoje avdijence ome- juje zgollj na tehnicna in prometna vprašanja.. o katerih da je kralju po- ročal, d'asi je na Bledu tudi resortni miniister g. Jovanovic'. — Verjetno je, da za priliodnje dni, ako ne nastanejo sedaj še nepredvideni dogodki, ni pri- čakovati vidni'h poslcdi'c bteiskiih avdi- jenc. lzgleda, da jo stvar tudi še pre- cej v Radiidevi'h rokah. Ako se šef HSS odreče resnian zahtevam in pretemzi- jam, potem je računati s kratkim po- daljšajijem sedanjega stanja. Poročila iiz Zagreb a pa kažejo, da gospod Ra- dic še oklcva in da je neodločen in ne- zanesljiiv kakor vedno. p BOLGARIJA ŠE NI 0DG0V0- RILA. Ker bolgarska vlada še ni od- govorjila na .kolektivno demaršo bal- kanskih držav, je ožja opozicija skle- nila odposlati skupscini, kralju in vla- di pasebno spomenico, v kateri prl.po- rora encrgi.čnejše korake. — Rimska »Agenizia Radionazale« poroča iz Bu- karešte, da ste se jugoslovanska in ro- muinska vlada po iizcrpnem pretresa- nju konflikta z Boligarijo prepričaTi, da je najbo.lj.si ixhod, če se spor predloži Društvu narodov v Ženevi. Vest pa še n.i potrjena in zdi se celo neverjetna, ker so vladni krogi še do četrtka trdil'i, da vlada odtocno odklanja pasredova- nje Društva narodov. Če bi >se izkazalo, da je vest rimske agencijo rasnicna, bi to pomenilo, da se je vlada tudi v tem vprašanju uklonila. Celjska kronika. c POVRATEK G. ŽUPANA. Me- stni župan g. dr. Juro Hrašovec s.e je pred par dnevi vrnii z dopnsta in pre- vze? župan^ke posle, ki jih je vodil za časa njegove odsolnosti podžupan gosp. Dry go Gobec. c VALO BRATINA V CELJU? Cujemo, da se bavi Dramaticno dru- slvo v Cel.ju z nakamo pridobiti za vod- stvo mastiii-gci glodališča v bodoči se- zoni g. Vaia Bratino iz Maribora, ki je ?.9 prrd Jeti tukaj uspešno del oval. Ise nrsl'iDo se vtikati v notratij-) ?ade- ve društva. a zdi se nam, da b: hiso ; gledališču 1 clčinstvu ustreže^o, re bi so sknšalo kako pregnati innvilo iz glodališča, privab:ti zopet abeiustvo ter dati zmoznini in marljdvim dilelautom trdno strokovno oporo. c POJEMANJE BREZPOSEL- NOSTI. Brezposelnost, ki je bila v le- tošnji zinii zeLo narastla, je v poletni dobi znatno popustiJa. Kljnb temu pa je v mestu še vedno mnogo nezaposle- nih, večin.oma takih, ki prihajajo z de- zel'e in po tovarn-ah iščejo zaslužka. — Naisprotno jo na kmetih v.eliiiko po- manjikanje delovnih moči. c PRODAJA LOTERIJSKIH OB- VEZNIC TUJIH DRŽAVNIH POSO- JIL. Finančno ministrstvo je prepove- dalo v nasi držaivi nakup in prodajo vseh loterijskih obveznic tujiih držav- niirnh posojiil. Za nakupovanje in pro- dajanje vseh vrst obveznic je potrebno specijalno odobrenje finančnega mini- strstva oz. genera In e di/rekci.je držav- iiili dolgov. c NOV VOZNI RED. V promet- nem minilstrstvu so se sestali delegati v.seh železniških direkcij naše države, da določijo nov vozni red. Komisija posluje pod predsedstvam načelnika proinotnega oddelka. c VOJAŠKI AVIJATIGARJI, ki so si bili popravili pokvarjeni a.parat, so iimeli v petek dopol'dne v okolici Ge- lja vaj'O in so potem odleteli proti Ma- riboru, a od tam naza} v Zagreb. c UMESTNA PRIMERA . Preje- l.i smo iin radi objavljamo: V neka'te- rih ljubljanskih gostilnah in kavarnaK so se pojaviJe na miizah zopet vžigali- ce. To se opaža tudi že po druigilh manj- ših krajih. Pri nas v Celju pa še tegai doligo ne bo. Sploh se opaža, da imajo nekateri. celjski Tokali bore malo srnisla, za svoje goste; mislijo, da ti morajo na vsak nacin tja zaihajati. Omeniti je že koncno vendar treba, da je v Celju ka- varna, katere stalni gostje se že dolge mesece na vse načine bore, da bi jim lastniki naročili izvesten list, ko je na razpofago toliko dringiih neuvazovanih". KRONIKA TRQA MOZIRJE OD NAJSTAREJŠIH DOB DO ZADNJEGA ČASA. Spisal Žlga Lajäkov-Mozirski. * PREDGOVOR. Po narociiTu župana, gosp. Matije Goriičarja sva me.seca juiija in avgusta 1925 s tuk. učiitel;jem, gosp. Fr. Vaj- dom dvignila stari trški arhii\r iiz sto- letnega prahu in plosni na rotovškem podistrešju, raztre&ene fascikle in raz- metane liBtine spravrla v novi bodoči hram, takte pregledafa in za trsko kro- niko vaine, ali splx>h pomembne stvari iizločila in uredida. Na podlagi teh do- kumentov, zborniikov, zapisnikov, na- redb, okrožnic Md., resenih pozabi in pogubi, sestavil sem jaz pričujočo kro- niko, v kateri sem skusaJ spraviiti po- samezne zgodovinske faze v kronologi- čen sklad, naslang'ajoc se pri tem na razne mi dostopne vire in podatke. Bil mi je gla.vni nahmen podati sliko pre- teklosti trga Mozirje, kakor sem jo jaz gledaf v retrospektivi davniK dni, »11*- ko, ki pa ne zahteva nikake kriitične popolnasti. Tako jo gledaj sedanji moj rod, potomcem pa bodi zrcalo naših vrlin in tudi naišili zmot! V Mozirji, na praznik sv. Jurja našega cerkvenega patron a in trškega zašči-tnika, leta 1926. Pisalel}. * KRONIKA. iO najstairejši dobi trga Mozirje ohranjeni so nam samo pravljični spomkri'. Pod trgom, ki je stat na treh griicih, razprostiralo se je jezero. 0 tem nam priiča tudi cela geoloska formaci- ja kotline, mnogobrojni tukaj za Mo- ziirndco izkopani petrefakti (okameni- ne), katere je svoj čas tukajšnji zdrav- nik Žiiga Laykauf v celiili zabojiiih po- slal c. kr. gcologičnemu državnemu za- vod'U na Dunaj, nemaTo etymologijia (izvor) imena Mozirje — močvirje, na koje kažejo še razne tuka.jšnje krajev- ne označbe, kakor: »Na mlakah«, »Mo- krinčevo«, »lave« itd. Ötajerski zgodo- vinopisec Zahn izvaja v svoji knjigl: »Ortsnamenbii'ch der Steiermark« ime Mosiri, najstarojša, v list in all se na- hajajoca oblitka tega imena, iz nemške- ga Moo«, Moeser, kar znači slovensko toliko, kakor »maliovje«. Ob zgornjem robu tega jezera vz- digoval se je viisok ka.men.it stolp, v ka- "terem se je nahajafa stražniica. Na mo- gočnem temelju ob skald stoji sedaj hi- ša št. 82, kraju okoli pa pravijo še da- nes »na tumu«. Ra^ lin te stražnice oznanjal je stražar vojvodu, ki je iinel na komaj četrt ure oddaljenem brdu svoj utrjeni grad (castruni) prihod vsakega tujca all sovrainiika. 0 tem gradu izvenio iz Tiistine aglaj.ske iz 1. 1292., da ga je Fe- dericus de Cartel izročil v last patri- arhu Berthokki (1218—1251). To se je mogio zgodiiti okrog leta 1247. Pa atriarh je grad zasedel in je tukaj spre- jel prisego zvestobe od Ufniina de Loyz in njegovega moštva. Vendar pa je pu- stil že dve leti pozneje grad podreti. Mogoce, da je že razpadal. Ker je pa patriarh Gregor leta 1267. podelil Geb- har.du, siiiu Gebharda von Wrusberch (t. j. Prassberg) grad Wrusberg v fevd, sledi iz tega, da je bit od patriar- ha BerthoMa porušeni grad kmalu zopet zgrajen. To je bil torej Rrvotno utrjeni se- dež ple;neni;tašev, gaspodov mozirsikih, docim je bil na Korenovem vrhu poz- neje zgrajen lovski grad, od koder so radi poliajali cefjski grofje na lov na divjega medveda na bližnji Medved- jak, dočkn se je v temnili gozdovih okrog pasel visokorögi jelen, kakor gre o torn še danes Ijiudski glas. Trg, v latinskiih Iifetinah »oppi- diun«, t. j. utrjeni kraj, prostirat se je, kakor že omenjeno na treh griičih, ki so tudi v trški grb iz 1. 1581. sprejeti. Od teh obstojii še danes »Brezovnikov breg«, dočim sta rotovški im Zvirov klaaiec odkopana. Jezero je odteklo skoz »sote9ko>«, katero je prebil naval vodä, ko je tudi jezero v Logarski doliaii svoio steno pri Igli prerušUo. Nastafa je struga Savi- ne = Saune, t. y. priitoka Save. Za časa Rianljanoiv je tukaj že najbrž obstojal kaJc »castrum«, ali utr- jen kraj. Med rimskimi izkopinami, ki so se našte tukaj in v okolici, je bill lo- nec z novci prvili rilmskih cesarjev. Ti so se oddali leta- 1818. v »Joaneum« yi Gradec. Leta 1825. se je tudi na tukajšnem starrem pokopališču okrog fame cerkve iizkopal rianski zlatnik, težak dva kro- meriska zlata, tuidi izza dobe prvili rimskih cesarjev. Ta zlatnik se je na- šel 6 cevsjev globoko pri kopanju gro- ba. Odnesli so ga istotako v Gradec. Na polju blizu Prihove ob poti na Rečico nahajajo se še sledovi rimske gradbe. Tukaj izkopani nagrobni kamen z napi'som: Agilori C (aji.) Fil (io) XV annorum avita mari F. ilia Mar (it) 0 OPTIM (0) FEG (it) et sibi je v hisi št. 12 v Spodnji Rečici vzidan. L. 1843. se je prezidafa cerkev \i Št. Janiu in sta se našla tukaj dva kamna z latin&kim. napisom. Eden je nagrobni kamen, postavljen od doshir- ženega državnika Metilija Maksima in njegove soproge AvreUje, hčeri Decimi. Brugi je votivni kamen (vsled zaob- ljube), postavl'jen od Sexta Ma-sculina soLnčnemu bogu Mitri, katerega kult so prejeli Rimljani okrog leta 70 pred Kr. od Judov ozir. Perzov. SI ran 2. »NOVA DOBA« Štev. 93. Pa vse za-stonj! Niti pisana prosnja ne zaleže. Da vodstvo nima smisla za mo- derne kulsturne potrebe se še ne bi toli- ko čudi.li. A da podjetje samo tudi ignorira dbbra dva ducata gostov, ki mu znosijo vsak najimanj po 400 Din na mesec, o tern bo pa treba reči be- sedo. c PONOGNO RAZGRAJANJE V ZAVODNI je zadnj.e case postalo že uprav neznosno. Razni ponocni kro- karji imajo tam gotovo v kaki gostilni svoje zavetkšče in ko se pijani vracajo v mesto s svojhn tuLjen-jem po cesti spravijo po konci počitka potrebne l'ju- di. V noči od četrtka na petek j>e bilo ob pol en ill in ob pol dveh po noči ta- ko razgrajanje, da so se prebiival'ci zgražali. Policijo, v katere pod roe je gre tudi Zavodna, prosimo, da ukrene potrebno, da pride jo počitka potrebni ljudje do nočnega miru. c ILIRIJA : S. K. CELJE. V ne- deljo 22. t. m. bo gostovar v Ljubljana celjtski ppvak S. K. Celje. Za nasprot- nika bo imel kombinira.no moštvo II t- rije. c IZLET NA D0NAŠK0 G0R0. Celjski odsek Savimjske podružnice SPD priredi s člani rogaške podružni- ce skupen izlet na Donaško goro. Od- hod i'z Cefja v soboto 21. t. m. ob 8. zt., povra.tek v Celje v nedel'jo 22. t. m. ob 7.15 zvecer. Prijave v drogeriji Vrto- vec, Kralja Petra cesta. c RAZHOD DRUŠTVA. Mladin- sko drnstvo »Svi.tanje« v Gel'ju se je radi nedostajanja elanstva razšlo. c GELJAN OKRADEN NA TRAM- VAJU V ZAGREBU. Mehaničarski po- mocnii'k Anton Jakob iz Gelja je prošlo sredo prisel iz Bosne v Zagreb ter se je z državnega kolodvora s tramvajem odpeljal na savski kolodvor. Med vož- njo mu je bila ukradena liistnica, v ka- teri je imel 300 Din in poziv na voja- ški nab or. c KOPALIŠCE »DIANA«. Zadnja poplava je kopališče Diano sicer zel"o poškodovala, vendar pa je že spet toli- ko popravljeno, da je občinstvu prii- stopno. Poslužimo se Savinje, dokler je še čas, ker kmalu nastopi jesensko vre- me in konec bode kopanja. c IZGUBLJENO. V nedefjo 15. t. m. je bil izgubljen na cesti Mozirje— Ljubno na avto priivezan nahrbtnik, v katerem so se nahajale razne reči, ži- viLa, obutev, perilo in vojaško kukalo. Pošteni najditelj se n&j osebno ali pis- meno javi v uredništvu »Nove Dobe«. PrLmenia najidenina mu je zasign- rana. ' 1012 LEGITIMACIJE ZA VI. ZAGRE- BAGKI ZBOR (od 15. do 23. avguMa) so dobijo pri Prvi hrvatski stedioni'ci Celje. Cena 30 dinarjev. 974 Sirom domovine. LEGITIMAGIJE ZA VI. ZAGRE- BAČKI ZBOR (od 15. do 23. avguista) se dobijo pri Prvi hrvatski štedionici Gelje. Gena 30 dinarjev. 974 š ZAVARÜVANJE DELAVGEV V DRŽAVNIH PODJETJ1H. Ministr- stvo za socijalno politiko zbira podat- ke o delavcih v državnih podetjili, da more od finaiicnega ministrstva izter- j.ati dol'zne vsote za njihovo zavaro- vanje. š NOV KAiZENSKI ZAGOVORNIK, Višje deželno sodišee v Ljubljani je sprejel'o notarskega kandidata Tilna Levca v Kozjem na njegovo prošnjo v imeniik kazenskih zagovoriii'kov svo- jega okoliša. š NAŠI VISOKOŠOLGI V FRAN- GUI. Na uniiverzah v notranjasti Francije je študiralo letos 213 naših dijakov, med njimi 114 medicincev, 5 farmacijo, 22 prava, 3 priirodasLovje. 15 kiijiževiiost, 28 trgovsko vedo. 4 agrjkultiu'o, 15 industriisko kemijo, 8 elektrotelmiko in 4 teologijo. Uspeh je zelo zadovotjiv. Le v Bordeauxu hi Ly- onu je nekaj medicincev zaostalo v štu- di'jah. š KONFERE.NGA TRGOVSKIH ZBORNIG 0 JADRANSKI PROGL Spl'itska obcina in trgovska zbornica sta pozvali sarajevsko trgovsko zborni- co na skupno konferenco, ki se bo vr- šila 23. t. m. v Beogradu in se bo na njej razpravljalo o izgradnji proge Pancevo-Beograd-Sarajevo-Split. š NAŠI V AMERIKI. Naši rojaki v Zedi'iijonih di'ža,vnli objavfjajo v tam- kaj'snjiiili slovanskih listili »Oklic na naš narod«, v katerem z ozirom na kata- strofakio poplavo, ki je zadela našo do- moviiiio. pozivajo v Ameriki žlveče ro- jake, naj brez odioga za.cno zbirati sklad za pomoč težko prizadetim kra- jem. 11EVMATIZJCM — ZAHVALNA IZJAVA. Spostovani gosp. doktoi'l Prosim Vas, posi'jite mi tri steklenice »Radio-Balsamika«. Porabil sem že eno steklenico tega zdravila in počiv- tim se mnogo bolje. Bolezen je stara že petn-ajbl let, in sicer najihujsi revma- tiizem, vendar mi je od Vašega leka že znatno bol'je. Zato Vas prosim, da mi na nižje označeni naslov takoj pošljete naročene tri steklenice, ker sem prvo pošiljko že vso porabil. Djurdjevo, srez zabaljski, 17. aprila 1926. Milan Ko- stic, težak. — Lek »Radio-Bafsamika« izdeluje, prodaja in razpašilja po po- štnom povzetju laboratorij Radio-Bal- samika dr. I. Rahlejeva, Beograd, Ko- sovska ul. 43. 81(3 š UPRAVA KMETIJSKE SOLE V ST. JURJU PRI CELJU poroca naknadno k razpisu glede početka no- vega šoLskega l"eta na podlagi novega odloka miniistrstva za kmetijstvo slede- če: Novo solsko leto se prijcne kot na vseh kmetijskili šolali početkom okto- bra ter traja nepretrgoma 12 mesecev. Na zavod se sprejme 30 gojencev, ti pa morajo biti samo iz mariborske oblasti in sicer 20 na prosta mesta kot držav- ni gojenci iin 10 na placujoča kot prL- vatni gojenci. Na prosta kot na pfaču- joca mesta morajo priti samo sinovi zemljiskih posestniikov, o kaiteriih se more pricakovati, da ostanejo pri kme- tijah, samo dva plačujoča smeta biti iz drugih stanov. Oskrbnina za plaču- joče je znižaiia od 400 Din na 200 Din mesečno. Plačujoči vpošljejo kot je bi- lo razpisano prošnje z dokumenti dir- rektno na upravo zavoda. Sprejem na prosta mesta je pa sedaj organiziran tako, da posebna srezka komisija z okr. ekonomom zbira prosnj>e oziroma odbere po potrebi saina po obcina.li za solo prianerne fante ter pošlje njih prosnje potoin velikega župana upravi zavoda, ki odloca o sprejemu in pozo- ve sprejete. To je v splošnem primer- no, da pridejo gojenci tudi iz krajev, kjer do sedaj še ni nobenih absolven- tov. Želeti bi pa bilo, da se izberejo le fantje, ki iimajo res veselje, da ne iz- stopijo ]>otem iz zavoda in tako odjedo drugim prosta mesta. Oni prosilci, ki reffektirajo na prosta mesta, naj torej na upravo naslovljeno prosnjo z do- kumenti vpošljejo oz. oddajo na srezko poglavarstvo in sicer vsaj do 15. sep- tembra. On© prošnje za prosta mesta, ki so že dospele na šolo, pošlje uprava na srezko pogla>varstvo in ni potrebno defati novih potov, prosnje za plačujo- ča mesta olidrži uprava. Obeneni po- roca upra'va, da se podal:j«a term in za vlaganj'e prošenj na solo za plačujoča mesta tudi do 15. septembra, ker se vsled teh izprememb in zaključka le- tošnjega tečaja s konrem septembra začne pouk šele okrog 10. oktobra. — Di'rektor-iing. Petkovšek. š ZAGETEK ŠOL. LETA 1926/27 NA MESTNI ŽENSKI REALNI GIM- NAZIJI V LJUBLJANI. Vpksovanje na mestni ženski realini gimnaziji za na novo vstopivše gojenke v I. do VIII. razred se vrši v sredo 1. septembra od 9.—11. ure. S seboj je prinesti zadnje i'zpricevalo in krstni list. Sprojemni yl- piit za te gojenke je v četrtek, dne 2. septembra ob 8. uri. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se javijo v petek, 3. sept, od 9.—11. ure. Razredni in dodatni iz- piti se vrše 27.,28. in 30. avgusta, vsa- kokrat ob 8. uri. Otvoritvena služba božja je v soboto, 4. septembra ob 9. uri v nunski cerkvi in je obvezna za vse gojenke. Pouk se prične v pohiem obsegu v pomdeljek, 6. sei^tembra ob 8. uri. Rok za vpiisovanje v enoletni trgovski tečaj je določen na torek, 14. septembra od 9. do 11. ure. Sprejemni izpit je v sredo, 15. septembra. Pouk se^ pricne v cetrtek, 10. septembra ob 8. uri. Rok za vpisovanje v enoletno j.skem, Bert- holdus, patriarhov kapelan, Dieterus de Glusa, Conrad us, meščan, Liupoldus de Sevnia (Sevnica), Wolfriegel, dapi- fer, Pelegrinus de Mosrri, in Baine- nanlt ('?), nadihuc GarnLokis. Jaz Ghuno, pisar gospoda patri- arha sem to prsmo spisal in izpolni'l na tega povelje.« * To se je.zgodLlo v Totmimu v letu eden tisoč eden.sto štirideset in šeštem po Gospodovem röjstvu. (Ponatis se nahaja v »Urkumden- buch des Herzogthums Steiermark« 1. Bd., Nr. 254. P. 262 — 3. — Vsled poročila štajerskega dež. arhiva se ta zvezek niti za dober denar več ne do- bi, je to tudi v tern ozilivu dragocen dokumeait.) 2. Drugana.fsta.reja listina, v kateri se navaja ime Mozirje, je istotako da- rilno pißmo patriarha Bertolda, de da- to Riez (llečica) L 1231., XIII. kalen- dae octobris, (18. se.ptember). V tej LLstiini izroči patriarh Ber- told gornjegrajskemu stamostamu po- sestva Leonliarda in Janeza iz Vologa, katera sta ponoči vlomifa v gornjegraj- ski samostan. Roparja sta odnesla de- nar in drug a cerkveno bbago in sta bi- la od posebnega sodišča, obstojei'ega iz visojtiih cerkven.Lh dostojanstveniikov (med temi dva škofa) in posvetne go- spo&ke na smrt obsojiena. Izmed po- slednje se imenujejo tudi: During, Liu- told, Rachwin in Ulbrrk de Prosperch. Imenovaina roparja sta bila po- tem pomiloščena pod tern pogojem, da odideta »čez morje«, kjer naj večno Bogu sluiiita. Njuno premoženje je gomjegrajs-ki samostan zaplenil. (Izviirnik te Listiine na pergamöntu s poškodovanim pečatom se nahaja v štajerskem deželiiem arhivu. Ponatis: Zahn: Urk. B. d. H. St. 2 Bd.. N. 285 P. 382—3.) 3. Tretja lilsthia je iizrocito grofa Viljelma Heunburskega, spisaiia v Mo- zirjii, leta 1241, kaikor sledi v sloven- skem prevodu: »V imenu Gospodovem. Amen. Ker je človeški s-pomin slahoten in za obifico dogodkov ne-zadosten, zatega- delj je hvaleviredna in potrebiia nava- da, da se to, kar se pomenibnejsega stori, v večen spomin piisinu izroči. To je vzrok, da hocem jaz, grof Heunbur- ški, da bodi vsem, ki bodo to liistino brali, ocito, da sem jaz sporazumno s svojio soprogo in svojimi dediči, zaupa- joe v večno živLjenje iln nebeško povra- čito, niikakor pa ne nagnjen vsled pro- šenj' častitega gornjegrajskega opala Heiirika in cele gornjegrajske brato\T- ščiine im odskodnine XX mark, ktero so mi dal'i, odstopil od vseh svojih oskrb- niiskih pravi'c, ktere sem imel nad ime- novane cerkve (samo-stana.) pasestvi v Stranicah, Zavrsah in Kolovratu in kjerkoli so imele kapele sv. Jurja (Mo- ziirje), sv. Vida (Radigunda) in sv. Rudberta (Ljibija) v proviaiciji Moziri ali i'zven nje posestva, da niinam tam ve nobene oskrbniške (sodne) pravice, proti temu. da mi morajo tarakajsnji kmeti od svojih posestev vsakoletno od- rajitovati po eno merico mešanega žita, dve merici letnih pridefkov in dve kuri in öe podvreči vnaprej sedanjemu sod- nemu izreku. — (Sledi odstawek, ki ima v izvirniku vee verzeli.) Štev. 93. »NOVA DOB A« Stran 3. obsegala pet skupin: 1. kobile z žrebeti, 2. 3—4-letne kobile, 3. 2- in l-l«, bur- ko v 4 dejanjih v prid tiikajšnjega ga- sikiega in reševalnega društva. Požrt- vovalnost naši-h diletantov je že ponov- no pokazala, da so kos vsaki najtežjii vlogi in je iigra poftia šaljivih prizorov. Vabljeni sto vsi prijatelj'i gas. druwtev in lijaibiitelji. iskrene zabave, da si upri- zoriitev, za katero so se naši vrli dile- tantje prav skrbno priipravili, oglVda- te in z obiilnimi obiskom pokažete na- klonjenost društvu, ki se zaveda vršiti dolžnosti za blagor bližnjega. Splošno znana go&toljuhnost našili sosedov »Šo- štanjčanov« nas pa vaibi, da gostujsi- mo z iineniovano iigro dne 29. avgusta t. T. na odru in dvorani sokolskega do- ma v Šoštanju in je twdi v tern slu-caju ves čisti dobiček namenjen iineiiovme- mu gasilneiuu društvu. Vabimo vse šte- vilne goste Šoštanijčane, da pos'M'jo prirediitev, ker znano je, da slovi Šo- štanj v pogledu prosvetnega delovanja kot. najbolj požrtvovalen v brižnji in daljinji okolici. š MEŠCANSKA SOLA V VOJNI- KU. vTpisovanje učencev in učenk m&- ščanske sole v Vojnisku se vrši od 1. do 4. razreda dne 31. avgusta in 1. sept. 1926 od 8.-- 12. ure. Opozarja se, da je za otvoritev prvega razreda trebi 30, za visje raizrede pa po 15 učencev ali učenk. V prvi razred se sprejemajo učenei od 4. šolskega leta (razreda) daTje. Ponavlijalni (razredni) izpiti se vršijo 30. avgusta od 8.—12. ure. — Skuipna šolska maša je 2., redni šolski pouk pa 3. septembra 192(5. . š 50% POPUSTA VOŽN.TE GENE NA VSEH DRŽ. ŽELEZNIGAH je dovolilo mkiiistrstvo saobračaja duhov- niikom, ki prejomajio od države dra- giujtiko doklado. š P0PLAVA V BACKI JE UNI- ČILA 1203 HIŠE. Odbor Rdečega kri- ža je iimel v Novem Sadu sejo o škocli, ki jo je povzroc'ila poplava ter o raz- dei'i'tvi podpor. Ugotovilo se je, da je povodennj v Bački unicila 1203 lii.se. Poplavljencem se zgrade nove hiše v ti- pu Agrarne zajednice. Posamezna lii- šica bo stala 10.000 Din. Ker sredstva »Rclečega križa« ne zmorejo take pod- pore, se bo najelo bančno posojilo, vračljivo v 30 letih. Š LOV NA ŽLAHTNO DIVJAČI- NO V BARANJI PREPOVEDAN. Iz Sombora poročajo, da je tamkajsnji ve- liki župan za Baraiiijo za nedoločen čas prepovedal lov za žlahtno divjuči- no, ker je letošnja povodenj divjačimo močno iztrebüa. Š PRAVDA RADI ŠPIJONAŽE. Pred osiješkkn sodiščem se je pri eel proces zaper madžarskega medicifnra Fraaca Seböcka, ki }e obtožen špijo- naže na kor ist Madžarske. Selxick, ki je madžarski praporščak, je po naro- čilu kapetana Egerja v PečujiU odpo- toval s ponarejenim potnim Tistom v Jugosilavijo ter je ianel nalog, da pri- bavi podatke o vojaških posadkah v ob- lnejniih krajlh, o razpoioženju voja- štva, o sestavi oddelkov, oborožitvi, šte- x'du topo\r, strojniic itd. Seböck zanika krivdo, vendar pa je neki Petrovič, ki ga je spremljaf na tein potu, podal ob- sirno izpoved, da je šlo v glavnein za špijonaižo. Državni pravdnik je pred- lagal v sniiisLu zakona smrtno obsodbo. š ALBANSKI KAPETAN PO- BEGNIL V JUGOSLAVIJO. Po poro- čilih iiz Skadra se je pripetü tamkaj senzacijonalen dogodek. Tamkajsnja policiija je hotela axetirati artiljerijske- ga kapetana. SuJejmana Škodro, zelo uigledno osebnost v Albamiji. Škodra se je aretaci'ji uprl z revorverjeni, vsled česar je poiicija začela nanj streljati. Kapetan je srečno pobegnil. Prispe1. je v Podgorico na jugoslovenskem terito- t'iju. Ljudska prosveta. 1 M1JSISTRSTVÜ PROSVETE PR0TI NEMŠKIM OPERETAM. — Umetniško uddeljenje lnhiistrstva pro- svete je .pozvalo upravnike gledališč. naj odstavijo z repertoa.rja duiiaj^ke in budimpestawke- operete. Ministrslvo utemeljujo ta korak s potrebo, da pre- preči kvarjenje okusa pri občinstvu. t GLEDALIŠKI KONKURZI V BUDIMPEŠTI. Gledališka kri-za, pod katero trpi zadnja leta vsa Evropa, zlasti pa Dunaj, kjer se zapira gleda- ližče za gledaDiščein, je zdaj zajeta tudi Budimpešto. Pred dnovi je napovcdalo konkurz največje gledalisko podjetjo madžarske prestolice, družba »Uni'on«, ki je i.mela v svoji upravi sti'ri veKka biidi'mpestanska gledalisca in še par gledaMšč v provinci. Kino. MESTNI KINO. Ne zamudite si ogledati v petek 20., soboto 21. in ne- dei'jo 22. avgusta naj^vecjo senzacijo, kar obstoja kino. Danes največji in najbol'jisi film, kar se jiih je v Colju sploh kedaj igralo: Douglas Fairbank- ov »Bagdudski lopov«. Priznano naj- boljši fiün, ki daleko prekaša »Nibo- lunge«. Rezervi'rajte si sedeže v natprej pri tvrdki Pelle. Predstave v petek iai soboto ob pol 9. uri, v nedeljo ob pol 5., pol 7. in poi* 9. uri zvecer. Gospadar^stvOii LEGITIMACIJE ZA VI. ZAGRE- BAČKI ZBOR (od 15. do 23. avgusta) se dobijo pri Prvi hrvatski štedionici Geije. Cena 30 dinarjev. 974 g PETROLEJSKA RAFINEHIJA V ZAGREBU. Ameriška družba Shell Gomp. se pogaja v Zagrebu radi usta- novitve petrolejske rafinerije, ki jo na- merava zgradLti v bliizini Zagreba. — Istočasno bi se zgradila tudi tovarna železniih sodčkov za petrolej. g GENE ZLATA IN SREBRA. Ge- na zlata se v zadnjem času ni spreme- nila, cena srebra pa je nekoliko padla. V Zagrebu in Beogradu se plača (vse za en gram): čiisto zlato 36.40 Din, 22- karatno zsato 33.50 Din, 18-karatno zlato 30.30, 14-karat.no 23.80 \)k\; ei- sto srebro 1.25 Dim, I. srebro (950/000) 1.20 Din, II. srebro (900/000) 1.15 di- nar jev, III. srebro (800/000) 1.05 di- nar jiev; platina 230 Din. V Newyorku je cena srebra ])adla od 66.5 c. v febru- arju na 01.5 c. v avgustu. Razgled po svetu. r Dr. Kramaf v Italljl. Znani češkoslovaški politik dr. Kramäf, ki se nahaja sedaj v italijanskem kopališču Riccione, kjer se sestanez Mussolinijem, je med nočno vožnjo od Benetk položil noge na klop v kupeju. To so opazili nadzorovalni fašisti in so velikega pri- jatelja faSizma oglobili za 40 lir, hoteč mu dokazati, kako pojmuje fašizem red in predpise . . . r Jubilej klnematografa. V Parizu proslavijo te dni zanimiv jubilej, s ka- terim se listi obSimo pečajo. Pred 30 leti je btl v neki kleti na Kapucinskem bulvaru v Parizu otvorjen prvi kine- matograf. Naslov novega podjetja je bil »Cinematographe Lumiere«. r Boljševiška eskadra v zapad- nih vodah. Prvikrat po revolueiji in zmagi boljSevizma se je podala minule dni iz Arhangelska 13 edinic broječa eskadra rdeče mornarice. Plula bo skozi Rokavski kanal in Gibraltar po Sredo- zemskem morju v Črno morje. r Ženskam so zaprll madžarska vseučIHšča. Na predlog vseuč. prof, je madžarska vlada odredila za pri- hodnje šolsko leto numerus clausus za ženske, vpis v prvi semester pa jim je sploh zabranjen. Ta ukrep se utemeljuje tako, da imajo na Madžarskem že moške inteligence več kot preveč. lUe srojee lastnega izdelka prodaja vele- trgovina R. Sfermechi. I CELJE, po sledečih silno znižanih j cenah : . molino Din37#— molino s cefir prsi 40'—, močna cefir 47"—, bela s svilenimi prsi 48'---, fina kreton z dvema ovratnikoma86*—, krasnamod- na cefir 100'-, Pique 57'—, francoski Pique 90-—, frak 128'—. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povr- nitev vožnje. — Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. Odda se penzijonistu v najem tpgouina z druami in premogom Tvrdka Karlovšek, Celje, Lava 21, telefon 84. Enodi*užinska hiša novo zidana, 18 let davka prosta, s 5 so- bami, 2 masardni sobi, kopalna soba, z vserr.i pritiklinami, parketirano, električna luč, betonirane kleti, z velikim vrtom, se proda. Naslov pove uprava. 3-1 Lepo meblovana, mirna in solnčna soba s posebnim vhodom se takoj odda. Naslov v upravi lista. kv9w za suSenje hmelja in polke za okna na prodaj. Celje, Gaberje 21. Dijak se sprejme na stanovanje z vso oskrbo (dobra hrana, lastna soba, eletr. luČ, perilo, kurjava, uporaba klavirja) po zmerni ceni, pri dobri rodbini, sredi mesta. Naslov v upravi lista. 2-3 najvecji velcscjem sveta: 11.000 razstavljalccv iz 21 dczel 160.000 leupeev iz 44 de^cl Jesen 1926: 29. avgusta do 4. septembra Tmdi ta Vat jt obitt vtlikiga Lomena! Poarokna pojasnila daje: o potniškem vizumu, posebnih vlakih, stanovanj^kem posredo- vanju, o dopošiljatvi tiskovin častni zastopnik W. STROHBACH, Maribor, Gosposka ulica 19 in pa LEIPZiGER WESSEAMT, Leipzig. Poslano.* Matija Bukovčan, brivski mojster, Celje, Kralja Petra cesta 27 in Gosposka ul. 4, daje na znanje na- čelniku brivske zadruge g. K. Kožuhu, g. tajniku Riedlu in g. Novšaku v Mariboru, kateri so imeli brez njegove vednosti dne 5. julija 1.1. sejo glede 27 let starega Alojza Burje, rojenega v Šutnji na Dolenjskem — da so nje- govi izkazi podia laž, da so tri price na razpolago in da predam zadevo sodišču. Posebno opozarjam nekega celj. tovariša, da si hrani in pazi svoj jezik- * Za poslano uredništvo ne odgovorja. Bižuteristi in polirarke — samo prvovrstne moči — se iščejo. Ponudbe pod »Prvo- razredna sila K-371« na »Interreklam« d. d., Zagreb, Strossmayerova 6. 2-2 ova» d i j a k e od 11 do 16 let starosti, sprejmem na hrano in stanovanje. Ponudbe pod šifro 2 »Zadovoljnost« na upravo lista. 2 Soba z elektr. razsvetljavo in s posebnim vhodom, se odda takoj boljži osebi. Hrana ni izključena. Vpraša se: Celje, 3 Lava 27. ' 1 Sprejme se u č e n k a v trgovino ročnih del. Pavla Slugova, Celje, Vodnikova ulica. Primarij dr, /v. Raišp zopet ordinira. Qiasovir podučuie na domu dunajski konser- vatorist. Pisati pod »Konservatorist«, na upravo lista. . 2*1 Hisica se da v najem enodružinska, obstoječa iz dveh sob, kuhinje in vrtom, oddaljena 5 minut od kolodvora, po zelo ugodni ceni, event, tudi proda. Naslov v upravi. 2-1 Dve oppemljeiii sobi z dvema posteljema, se oddata od oktobra naprej in ena opremliena soba od 4. septembra. VpraSa se »Parkhof«, 2 Celje. 1 Volonler začetnik, absolvent trgovske sole, zmožen slovenskega in nemškega je- zika, se iSče za takoj. Ponudbe pod »M. O.«, upravi lista. Kot sostanovaloc se sprejme soliden gospod ali dijak na stanovanje. ArzenŠek, Celje, Kralja Petra cesta 22. Prodata se dve železni otroški postelji VpraSa se Ljubljanska cesta 9. Dva ali tri dijake se sprejme na stanovanje in hrano. Velika zračna, svetla soba, na razpo- lago je tudi klavir. Naslov na »Tujsko prometno pisarno Celje«. 3- Prodaj alka prvovrstna, poStena, i š č e mesto v trgovini. Naslov v upravi lista. 2-2 Kavarna .CENTRAL' Celje Dnevna zabava koncert (Duo) znanega ka- pelnika Schmida. Vsako soboto in nedeljo dovoljen pies v posebni sobi. Prepričajte se sami! V lastnem paviljonu, v mesnici na Kralja Petra cesti, vedno prvovrstno volovsko meso po zmerni ceni. Za obilen obisk se vljudno pripoioča Josip Gorenjak, mesar in pre- 50 kajevalec, Celje. 18 Lesni trgosci in industrijalci, pdzop! Dne 7. septembra 1926 se bo prodala ob pol II. uri na lieu mesta w Vrbju pri Žaflcu v Savinjski dolini na javni dražbi Poljšakova žaga s pesestvom vred. Najmanjši ponudek 333.002.35 Din. Žaga sestoji iz večlistega venecijanskega jarma (Kreutzgatter), iz 1 listne venecijanke, dveh naprav za krožno žago, stroja za brušenje žag in naprave za privezovanje hlodov, vse v dobrem in takoj uporabljivem stanju z lastno in trajno uporabljivo vodno silo črez 30 HP. Leži v ravnini ob okrajni cesti in je oddaljena '/4 ure od železniške postaie Žalec v Savinjski dolini ter ima bogato lesno zaledje. Na razpolago je 7 stanovanjskih prostorov s 3 kuhinjami. ZemljišČa ca 4 ha so sposobna za hmeljsko kulturo. Qospodarsko poslopje je novo. Naprava je sposobna tudi za druge panoge Industrie. Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 93. Obleka za hopanje in hlache nogavice vseh barv, volna vseh kako- vosti in barv, jumperji bogate izbire, gumijevi plašči, predmeti »Elida« za toaleto v modni in manufakturni trgovini 50 Fr- KarbeutZy Celje, 30 »Pri čebeli«, Kralja Petra cf 3. PRVOVRSTNI «ONCEej. Sprejmejo se popravila po najnižji ceni. Se priporoča Franc Cerar, Celjc, GospnsHa ul. 8 i Največja zaloga in samoprodaja Puch koles in koles znamke 1°-° nWaffenradu Največja reparacijska delavnlca " Največja zaloga delov koles in Šivalnih strojev po najiiižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. AHirßPR Celje, Radi opustitve trgovine na drobno, bom < sredo dne I. aepiembra 1962 na prostovoljni javni dražbi prodal sledeče predmete : pisaini stroj znamke »Adler«, razmnoževalni stroj s stiskalnico (Flachtippen- drucker in Setzkasten mit Schriften), oboje znamke »Debego«, blagajno »Wertheim«, lovski voz, polpokriti voz in več otroških vozil. Začefek dražbe ob 9. uri v »kladi&ču na Ljubljanski cesti nasproti kovačije Gregl, Maks Oswatitsch, «eletrgovina s premogom in apnom, Radi družinskih razmer prodaiti dohro upeljano, z vsemi stroji opremljeno fouarno u \Mm\i parketov in poii vse v dobrem stanju. Obrat deluje z močnim vodnim pogonom ter se nahaja v iepem kraju v Savinjski dolini. Natančnej§a pojasnila daje uprava lista. 3-3 XSL» Salmič^ CeSje, Nar'odni dorn. Ure, zlatnina, srebrnina in optika 1 po najnižji konkurenčni ceni. BELAK & INKRET ELEKTRIČNE instalacije, telefonske, zvončne in signalne naprave. Radio antene. POPRAVILA transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih apa- ratov i. t. d. I VODOVODNE instalacije, naprava I moderno-higijeničnih kopalnih sob, I klosetov. Toplovodne naprave, cen- I tralne kurjave. POPRAVILA central- I nih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd. ¦ 31 sH Tudi vsa druga v to stroko spadajoČa popravila se izvrše točno, solidno in z večletno garaneijo. Cene konkurenčne. Informacije, proračuni in načrti vedno na razpolago. Delaj, nabiraj in hrani! o c __ *-• *- O i- O ¦*¦> D. ^ T3 •^ o 5? Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTHI DOM stavb. in kreditni zadr. z om, zavezo v Gsberju prl Celju Obrestuie hranilne vloge po 6%« Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Prl naložbi zneska po 20 Din se dobi nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 rnilijon 250.000 Din. Plsarna v Celju, Prešernova uiiea št. 15. 3 a> X •t T fr Čas je denar! Daimafinslio domača vina nudi v vsakl množinl najceneje *vrdka 50-28 I. P. IVIattto^ricS, Slomškov +>**& X* Premogokop Drobnidol Laiko javlja tužno vest, da je njegov zvesti uradnik, gospod Franjo Hronda dne 18. t. m. ob 23. uri preminul. Pogreb se bo vrSil 21. t. m. ob 9. uri dop. na poko- pališče v Laškem. Zvestemu sotrudniku bodi ohranjen časten spomin. LAŠKO, 18. avgusta 1926. Inserirajte v „NOVI DOBI"! Tiska in izdaja Zvezn« tlskarna. — Odgovorna sta: za Izdajatelja in tiskarno Milan Četina | za redakeijo Vinko V. Gabero. — Oba v Celju.