se
18
dni
11
ii»t
. maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
15. JUNIJ
Cenjeni bralci in poslušalci!
Kmalu se selimo v poslovno hišo OMEGA na Osojnikovi cesti 3, Ptuj (pri hotelu).
Kmetijstvo Sp. Podravje •
Katastrski dohodek najmanj petkrat višji O Stran 3
Ptuj, torek, 28. maja 2013
letnik LXVI • št. 42 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski
Ptuj • Krvodajalski jubilanti
www.radio-ptuj.si
Nogomet •
Odličen zaključek Aluminija, slavje Maribora
O Stran 11
Kri darujejo, ker so veliki ljudje
V četrtek, 23. maja, je bilo v ptujski enoti za transfuzijsko dejavnost nadvse slovesno.
Nogomet •
Zavrčani z zmago zaključili šampionsko sezono O Stran 13
Ne dogaja se vsak dan, da bi prišli na odvzem krvi kar trije jubilanti: Ptujčan Oskar Šturm, ki je kri daroval stopetdesetič (takih je na Ptujskem 18), iz Ptuja je tudi Branko Eržen, ki je kri daroval stodesetič, stotič pa je tega majskega dne kri daroval Slavko Gabrovec iz Mej pri Cirkulanah. Kot kažejo podatki, se na Ptujskem za krvodajalstvo ni bati; ob krajevnih organizacijah so, kar se tiče krvodajalstva, aktivni tudi v nekaterih podjetjih, zlasti še v Perutnini in Talumu. Krvodajalstva ni oklestila niti kriza, ne zmanjšanje števila prostih dni. Krvodajalci so v resnici možje in žene z velikim srcem in posluhom za ljudi, ki potrebujejo pomoč, se pa tudi zavedajo, da bodo že jutri lahko sami potrebovali to dragoceno življenjsko tekočino. Vsi trije krvodajalski jubilanti so svetel zgled tudi tistim, ki šele razmišljajo o tem, da bi postali darovalci krvi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Koper • 16. kongres Gasilske zveze Slovenije
Atletika • V
hladnem in deževnem vremenu ni neslo daleč
O Stran 12
Novo vodstvo slovenskih gasilcev
Na 16. kongresu Gasilske zveze Slovenije, ki je bil minulo soboto v Kopru, so za novega predsednika izvolili Jošta Jakša iz Ljubljane, nov poveljnik zveze je postal Franci Petek iz Starš, podpoveljnik pa Zvonko Glažar iz OGZ Ptuj.
Koper so minulo soboto, 25. maja, preplavile modre uniforme, saj se je slovesnosti v počastitev 16. kongresa Gasilske zveze Slovenije udeležilo več kot 4600 gasilcev iz vse Slovenije. Med najštevilčnejšimi je bila tudi letos podravska regija, ki je sodelovala z več kot 600 gasilkami in gasilci, okoli 150 pa jih je bilo tudi iz Območne gasilske zveze Ptuj.
Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Gasilske zveze Slovenije Marko Pograjc, so delegati z velikim odobravanjem potrdili poročilo o aktivnostih v minulem obdobju. Med usmeritvami v prihodnjem obdobju pa so poleg izobraževanja gasilcev za posredovanje v novih oblikah naravnih in drugih nesreč izpostavili predvsem delo z mladino, kar naj bi zagotavljalo razvoj gasilstva in nove generacije tudi v bodoče.
V uvodnem, slavnostnem delu kongresa je zbrane gasilke in gasilce ter številne goste nagovoril minister za obrambo Roman Jakič, slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora Janko Veber, v imenu
Foto: Suzana Veber
Novi predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša med nagovorom na zaključnem zborovanju
gostiteljev pa jim je zaželel dobrodošlico podžupan mestne občine Koper Danijel Cep. Najzaslužnejšim so izročili najvišja priznanja GZS za velik prispevek v gasilstvu in za življenjsko delo. Dosedanji poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič je prejel naziv častnega poveljnika, najvišja priznanja v gasilstvu, priznanja Matevža Haceta, pa so prejeli Stanislav Hunjadi, Anton Planine, Janez Mere, Franc Pance, Mihael Bo-ranič, Boža Rozman in Helena Brglez.
V plenarnem delu zasedanja najvišjega organa Gasilske zveze Slovenije so zaradi izteka mandata razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novega. Dosedanjega predsednika Antona Korena je zamenjal Jošt Jakša, poveljnika Matjaža Klariča pa Franci Petek. Izvoljeni so bili tudi najožji sodelavci obeh
vodilnih mož Gasilske zveze Slovenije in drugi vodstveni organi. V plenarnem delu kongresa se je zasedanja udeležila tudi Alenka Bratušek, predsednica vlade, in v spodbudnem nagovoru pohvalila gasilsko organizacijo, saj gasilke in gasilci opravljajo plemenito in humano ter v večini primerov tudi prostovoljno delo. Poudarila je, da je bil v letu 2010 sicer storjen pomemben korak na področju zakonodaje, ki določa odnos med delodajalcem in gasilcem - operativcem, ven-
dar je treba ta odnos še nadgrajevati. Posebej je izpostavila prostovoljne gasilke in gasilce, ki ne razmišljajo o tem, koliko bodo s svojim delom zaslužili, čeprav so njihove intervencije pogosto smrtno nevarne. Posebej je pomembno, da so pripravljeni priskočiti na pomoč, kadar koli jo kdo potrebuje, kar je vredno več kot denar, zato sodijo med tiste državljane, na katere je še posebej ponosna.
Pozno popoldne je po ulicah Kopra potekala gasilska parada, v kateri je sodelovalo 4600 gasilcev iz vse države z 900 prapori društev in zvez. Parado, ki so jo sklenili z zborovanjem na stadionu Bonifi-ka, si je z zanimanjem ogledal tudi predsednik države Borut Pahor in ob tej priložnosti zbrane gasilce nagovoril ter se jim zahvalil za njihovo nesebično delo in pomoč.
-OM
JtJJMl
NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Več o akciji bioste našli na ogl
TERME
I MALA NEDELJA'
LJUTOMER) ! SLOVENIJA
2 Štajerski TEDNIK
Po Sloveniji
torek • 28. maja 2013
Slovenija • Iz parlamenta
DZ potrdil fiskalno pravilo in spremembe glede referenduma
DZ je v petek po številnih zapletih potrdil vnos fiskalnega pravila v ustavo. Pravilo se bo začelo uveljavljati z letom 2015, način in dinamika uravnoteževanja javnih financ pa bosta določena v izvedbenem zakonu. Poslanci so potrdili tudi ustavne spremembe referendumske ureditve. Premierka Alenka Bratušek je ocenila, da pomenita odločitvi zmago vseh.
Za vnos fiskalnega pravila v ustavo je glasovalo 78 poslancev, proti pa je bilo osem poslancev SD. Ustavne spremembe referendumske ureditve pa je potrdilo 86 poslancev, proti je bil le nepovezani poslanec Ivan Vogrin.
V SD so podporo vnosu fiskalnega pravila v ustavo odrekli, ker se niso strinjali z začetkom uveljavitve fiskalnega pravila z letom 2015, in to iz pomislekov glede učinkov na socialno državo in ključne dele javnega sektorja. Premier-ka Bratuškova je danes večkrat zagotovila, da Slovenija ostaja solidarna in socialna država. Svojo odločitev so morali pojasnjevati predvsem v največji parlamentarni in koalicijski stranki PS, kjer do zdaj uveljavitvi fiskalnega pravila z letom 2015 niso bili naklonjeni.
Bratuškova je poudarila, da so današnje odločitve zmaga vseh strank in nobene posame-
zne, PS pa ni gledala na trenutni politični izplen in strankarski interes, temveč na to, da bi se zagotovilo čim boljše pogoje za življenje in delo državljanov. Poslanka PS in predsednica ustavne komisije Maša Kociper je medtem povedala, da so v PS za dosego kompromisa storili več korakov nazaj, saj v stranki še vedno menijo, da ekonomske doktrine ne sodijo v ustavo. A slovensko politiko se je postavilo pred dejstvo, da je fiskalno pravilo treba vnesti v ustavo, je dodala.
Odločitev glede fiskalnega pravila tako po besedah Bra-tuškove določa srednjeročno uravnoteževanje javnih financ, ki bo opredeljeno v zakonu. Omenja se obdobje od petih do osmih let.
Vlada izvedbeni zakon že pripravlja in šele z njim se bo, tako Bratuškova, naredilo piko na i današnji odločitvi. Kot je pojasnila, bosta v tem zako-
nu določena način in časovni okvir konsolidacije javnih financ. Definirali bodo naloge in pristojnosti fiskalnega sveta ter to, kaj pomeni srednjeročno obdobje, in določili izjeme oz. primere, v katerih se od fiskalnega pravila odstopa.
Tudi za izvedbeni zakon je v DZ potrebna dvotretjinska podpora, časa za njegov sprejem pa ima politika do konca leta. Predsednica vlade verjame, da bo tudi pri tem vprašanju politika dosegla soglasje.
Predstavniki opozicije so medtem tudi danes poudarjali, da svojih stališč v primerjavi z lani, ko so bili v koaliciji, niso spreminjali. V SDS, SLS in NSi so zato v današnji odločitvi videli zmago razuma, obžalovali pa so, da je DZ ni sprejel že prej. V opoziciji so poudarjali tudi, da fiskalno pravilo na najvišjo pravno raven vnaša načelo, da ni moč porabiti več, kot se ustvari, in tako bremen dolga prelagati na prihodnje generacije. V pravilu ne vidijo cokle razvoju in grožnje socialni državi. So se pa tako v koaliciji kot opoziciji strinjali, da sam vnos pravila v ustavo ne rešuje še ničesar in da mora vlada sprejeti še številne ukrepe za normalizacijo razmer za slovensko gospodarstvo in zagon rasti. Samo z rastjo in uspešnim podjetništvom bo namreč Slovenija lahko ohranila svojo ekonomsko suverenost.
V sindikatih zasebnega in javnega sektorja so nad odločitvijo o vnosu fiskalnega pravila
Po prijetju Tovšakove sodišča nadaljujejo z delom
Potem ko se je nekaj dni najbolj iskana oseba pri nas Hilda Tovšak predala policiji in začela prestajati zaporno kazen v zadevi Čista lopata, se bodo ta teden zoper njo na sodišču nadaljevali kazenski postopki v drugih primerih. Vladajoča politika pa želi ugotoviti, kje se je v primeru To-všakove zgodila napaka, in sankcionirati odgovorne.
Nekdanja prva dama Vegrada se je po nekaj dneh iskanja in razpisu mednarodne tiralice sama predala policiji v noči s četrtka na petek. Minister za pravosodje Sen-ko Pličanič ocenjuje, da je k temu precej prispevala tudi policija, saj da je v teh dneh intenzivno delala. A to po njegovem mnenju ne spremeni dejstva, da je treba zadevi priti do dna in poiskati napako.
Do zapleta je prišlo pri podalj-
v ustavo razočarani. Opozarjajo namreč, da bo to še poglobilo krizo in okrnilo socialno državo. Kot dodajajo, pa jim sedaj preostajajo le opozorila, a demonstracij pred vlado in DZ verjetno ni pričakovati. Referendum namreč lahko zahteva le 30 poslancev DZ, a stranke so se dogovorile, da referendumskih pobud ne bodo sprožale.
Na Gospodarski zbornici Slovenije pa so poudarili, da je vpis fiskalnega pravila v ustavo nujno in koristna odločitev. »Vse to je nujen pogoj za okrepitev slovenskega gospodarstva. Močnejše gospodarstvo pa je največje jamstvo za več delovnih mest in za krepitev socialne države,« so izpostavili. Manj dilem je bilo danes glede ustavnih sprememb referendumske ureditve, saj se je politika o njih dogovorila že pred časom, a so v zadnjih tednih postale del paketnega odločanja o ustavnih spremembah.
Spremembe referendumske ureditve po ocenah Bratuško-ve pomenijo konec političnih kupčkanj v zvezi z razpisovanjem referenduma, ki pa ostaja resnično orodje v rokah ljudi, saj politika oz. poslanci ne bodo več mogli zahtevati razpisa referenduma. Ob tem je poudarila, da se pogoji, pod katerimi volivci lahko razpišejo referendum, niso v ničemer spreminjali.
Zakonodajni referendum bo lahko zahtevalo samo 40.000 volivcev, ne pa več tudi tretjina
ševanju pripora zoper Tovšakovo. Sodišče je moralo v kazenski zadevi delavcev na gradbišču Teša Tovšakovi odpraviti pripor, saj je bil ta po spremenjenem očitanem kaznivem dejanju lahko odrejen le za 15 dni, Tovšakova pa je bila v priporu že veliko dlje, torej je bila v priporu nekaj časa celo nezakonito.
Pličanič želi tako med drugim preveriti delo specializiranega tožilstva v tem primeru. Proti koncu prihodnjega tedna od generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja pričakuje poročilo o nadzoru nad delom specializiranega tožilstva, pred nekaj dnevi pa je že prejel poročilo vodje specializiranega tožilstva Harija Furlana o tem primeru. Kot je dejal Pličanič, je po prvih informacijah poročilo nepopolno in ne daje vseh informacij o tem, kaj se je zgodilo.
V poročilu je na petih straneh opisano, kako je potekal postopek na podlagi kazenske ovadbe zaradi korupcijskega kaznivega de-
poslancev in državni svetniki. Spremembe pa uvajajo model t. i. zavrnitvenega referenduma. Zakon na referendumu bo tako zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Prav tako DZ ne bo več vezan na izid referenduma in bo lahko takoj po zavrnitvi predlagal boljši zakon.
Sindikati, vstajniki in nekateri drugi deli civilne družbe so danes spet izrazili nasprotovanje ustavnim spremembam referendumske ureditve. Večina jih meni, da se je referendumskim pobudam mogoče izogniti s kakovostno pripravo zakonov in socialnim dialogom, ne pa z administrativno prepovedjo referenduma.
Za Jerovška ustavne spremembe nujne, Cerar opozarja na nepredvidljivost omejitve referenduma s fiskalnim pravilom
Pravna strokovnjaka Tone Jerovšek in Miro Cerar po potrditvi ustavnih sprememb opozarjata, da DZ zdaj čaka še ena zahtevna naloga - sprejetje fiskalnega zakona.
Kot pravi Cerar, je sprememba ustave na področju referendumske ureditve strokovno in politično zelo domišljena. Prav tako se je po njegovih navedbah dovolj dolgo in tudi v sodelovanju s stroko obravnavala sprememba, s katero se je v ustavo vneslo fiskalno pravilo. Pri ustavnih spremembah na področju referendumske ureditve se po Cerarjevih besedah uvajajo le tiste omejitve, ki so primerjalno-pravno utemeljene, omejitve pa so v mnogih sistemih še ostrejše. Če pa to spremembo povežemo z uveljavitvijo fiskalnega pravila na ustavni ravni, se prostor za referendum že dramatično oži,
janja zoper Tovšakovo in druge. V njem Furlan Pličaniču med drugim pojasnjuje, da je bilo treba na podlagi proučitve zbranega dokaznega gradiva kaznivo dejanje nedovoljenega dajanja in sprejemanja daril prekvalificirati v milejšo obliko, zaradi česar lahko pripor pred vložitvijo obtožnice traja le 15 dni. V tem času večina zasežene dokumentacije zaradi velike količine elektronskih podatkov ni bila pregledana, niti še niso bila izvedena ostala predlagana preiskovalna dejanja, zato obtožbe še ni bilo mogoče napisati, pojasnjuje Fur-lan. O prejemu sklepa o odpravi pripora Tovšakovi Furlan v svojem poročilu ne govori. Po podatkih je preiskovalna sodnica mariborskega okrožnega sodišča sklep o odpravi pripora Specializiranemu državnemu tožilstvu po faksu poslala 17. maja ob 13.15, Tovšakovi pa je bil po besedah predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Antona Panjana vročen ob 13.51. Od takrat naprej je bilaTovšakova tudi
ugotavlja Cerar. Sicer pa bo zdaj prvi velik izziv za DZ izvedbeni zakon, ki ga bo treba sprejeti v šestih mesecih, je še pojasnil Cerar. Prepričan je, da v času, v kakršnem smo, ni smiselno iti v ustavne spremembe, če te niso izrazito nujne in koristne, vso energijo pa je treba usmeriti v tiste sfere, kjer imamo ogromno težav in problemov. Kot poudarja, ustava ni bistvena ovira za reševanje krize ali pa dejavnik, ki bi jo povzročal.
Jerovšek na proces spreminjanja ustave gleda pozitivno. Spremembe vidi kot nujne, prinesla sta jih čas in razmere. Velika večina, s katerimi so bile potrjene, pa je po njegovih besedah dober znak. A tudi Jerovšek opozarja, da poslanke in poslance čaka še ena pomembna naloga, fiskalni zakon, za katerega bo znova potrebna dvotretjinska podpora. Sam vnos fiskalnega pravila v ustavo ocenjuje kot pomembno odločitev, s katero smo se zavezali, da bomo na srednji rok in dolgoročno spoštovali finančno vzdržnost države, njenega proračuna, živeli v okviru možnosti ter se bomo zadolževali do tiste mere, ko bomo lahko na dolgi rok te kredite tudi vračali. Pričakuje tudi, da bo vlada predlagala tako politiko, da se bo načelo socialne države izvajalo v smislu, da morajo v krizi več prispevati tisti, ki imajo višje dohodke. Spremembe referendumske ureditve pa so bile po njegovih besedah že ves čas odprto vprašanje. Kako široko dovoliti referendume, se je zastavljajo že ob sprejemanju ustave. Nekatere demokratične evropske države referenduma denimo sploh ne poznajo, je izpostavil Jerovšek. Z določitvijo, kdo lahko predlaga referendum in o čem ni možen, pa bo po njegovi oceni pravna varnost celo večja. Sicer pa tudi Jerovšek ocenjuje, da so potrebne še nekatere ustavne spremembe.
STA (Pripravlja: SiM)
svobodna, čeprav se je potem še nekaj časa nahajala v prostorih pripora.
Po Pličaničevih besedah sicer vse kaže, da se je napaka zgodila v okviru državnega tožilstva, ali se je tudi v sklopu sodstva, pa bodo pokazali rezultati službenih nadzorov. V poročilu Masleši mora Višje sodišče v Mariboru tudi poročati, ali držijo navedbe, da je iz spisa, povezanega z delavci na gradbišču Teša, izginilo več kot 150 listin.
Kot meni minister Pličanič, primer Hilde Tovšak kaže na precejšnjo neučinkovitost sodstva in tožilstva. Zato tudi napoveduje reforme na tem področju.
Zoper Hildo Tovšak pa je celjsko okrožno sodišče medtem za četrtek in petek že razpisalo obravnavi zaradi oškodovanja Rimskih term. Tovšakovi, ki je v petek na Igu začela prestajati 14-mesečno zaporno kazen v zadevi Čista lopata, bo omogočena navzočnost na narokih za glavno obravnavo v zadevah, ki se bodo vodile zoper njo. (sta)
Uvodnik
Evropska prestolnica kulture 2010
Letnica v naslovu ni napaka. Ne bom namreč pisal o ptujskem lanskoletnem prispevku k evropski kulturi, pač pa o tisti EPK, kije bila leta 2010. Ker Štajerski tednik, kot pravi reklama zanj, rad pove, kako to počnejo pri sosedovih, smo torej šli pogledat, kako so se šli evropske prestolnice kulture leta 2010 na Madžarskem, v mestu Pecs.
Če ste zemljepisno bolj tako tako - Pecs leži severno od hrvaško-srbske meje, 70 km od Hrvaške in 120 od Srbije. O času njegovega kulturniškega predsedovanja Evropi pa - človek ostane brez besed. V pozitivnem smislu. Stari del mesta je urejen do najmanjših podrobnosti. Ena stavba lepša od druge, prostrani trgi s klopcami vabijo, da posediš in poklepetaš. »Moti« samo nekaj: nikjer ni niti enega samega avtomobila. Ubogi Madžari in seveda turisti morajo hoditi peš. Ni treba vijugati med vso mogočo pločevino, ni treba ves čas gledati, od kod bo švignil kak prenapetež na motorju ... Nebeški mir. In šolarji v skupinicah po dva ali trije z učnimi listki v rokah brez nenehnega nadzora učiteljev hodijo od ene znamenitosti do druge in se gredo pouka v naravi. Si predstavljate, da bi želeli kaj takega storiti na ptujskih ulicah? In kaj storijo hotelirji, ker se turisti ne morejo pripeljati do vrat hotelske sobe? Po njihovo prtljago pošljejo traktorček s prikolico. (Me prav zanima, kako bi se tak traktorček prebil do hotela v starem ptujskem jedru!)
Poleg ureditve starega peškega mestnega jedra so v letu prestolnice kulture dobili še ogromen muzejski center na območju nekdanje tovarne porcelana, kjer so vse staro neverjetno uspešno in s pretanjenim občutkom za povezavo starega in sodobnega povezali v nove vsebine.
Pravijo, da so imeli župana z vizijo, človeka, ki je znal za izvedbo svojih zamisli izbrati najboljše izvajalce (ne najcenejših, ki za svojimi idejami brskajo na bolšjem trgu), in da je župan »kriv« za to, kar je Pecs danes. No, saj je ptujski tudi. Samo brez narekovajev .
Jože Šmigoc
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 28. maja 2013
Aktualno
ŠtajerskiTEDmK 3
Sp. Podravje • Nov sistem izračunave KD je nesprejemljiv
Kmetje se križajo: Katastrski dohodek
bo najmanj petkrat višji
Ena osrednjih točk, kjer se je na minuli seji ptujske izpostave Kmetijsko-gozdarskega zavoda razvila najbolj vroča debata, je predvideno zvišanje katastrskega dohodka kmetov. Ta se ne bo zvišal le za nekaj odstotkov, ampak - kot kažejo izračuni - v povprečju kar za 500 odstotkov!
Dodatna, prav tako neverjetna novica je ta, da naj bi nov izračun katastrskega dohodka (KD) začel veljati že sredi letošnjega leta, oziroma s prvim julijem letos.
Za kaj konkretno gre in kakšni so izračuni, je zbranim podrobno predstavil Stane Le-skovar s ptujskega KGZ. Tako je med drugim povedal, da je bil zakon o ugotavljanju KD sprejet že leta 2011, osnovno načelo novega zakona pa je ugotavljanje dejanske rabe zemljišč z upoštevanjem vseh subvencij in ostalih prihodkov kmetij (tudi otroških dodatkov, npr.), razen ekoloških subvencij.
Za izračun KD zakon tako namesto dosedanjih 42 katastrskih okrajev predvideva 12 statističnih regij, namesto sedanjih 12 katastrskih kultur predvideva 17 dejanskih rab zemljišča, namesto osem katastrskih razredov pa deset bonitetnih razredov.
Dvig KD od 260 do 1100 odstotkov!
Osnova za izračune posameznih KD so sicer statistične regije v državi, med katerimi pa so kar precejšnje razlike: „Čisto povprečno lahko tako rečemo, da se bo KD povečal za petkrat. Za našo regijo to pomeni, da naj bi se KD za njive zvišal z dosedanjih 4,9 na 10 milijonov evrov, podobno za travinje, za
sadovnjake s 700.000 evrov na 3,3 milijona evrov, za vinograde pa z 1,2 milijona na kar 12,6 milijona evrov! V odstotkih pa to pomeni, da se KD za njive dviguje za 214 %, na travinju za 379 %, za sadovnjake za 457 do 519 %, za vinograde pa za 1055 %!"
Leskovar je nato pojasnil, da je pri novem obračunu KD že v sami metodologiji izračuna precej spornih oz. problematičnih zadev: „Gre za uporabo splošnih statističnih podatkov v osnovi, vendar menim, da od tega odgovorni ne bodo odstopili. Nadalje je sporno, ker se v izračunih upošteva optimalna izkoriščenost strojev, kar pa je praktično nemogoče doseči, zlasti na manjših kmetijah. Tehnične napake so tudi glede izračuna stroškov pri strojih, prav tako so problematični izračuni stalnih stroškov. Posebna težava je področje vinogradništva, kjer je postavljeno razmerje med grozdjem in vinom 40:60, kar seveda nikakor ne zdrži. Nadalje so problem strojne ure, pa strošek delovne sile, ki, recimo, sploh ni upoštevan, če gre za najete ljudi ob konicah del, neverjetna je tudi postavljena prodajna cena za liter vina, ki naj bi bila 2,4 evra, kar pa doseže le redko kateri vinogradnik itd."
Leskovar je naštel še nekaj podobnih sistemskih napak oz. nerealnih postavk izračuna
~ «i .7 '-'f ' * "	~~~
l^r/v.. J *	a*
1 Ht'v '-"'.V	■;> •
m
Po novem sistemu izračunave KD za kmetije, ki naj bi se uvedel že povišal (glede na različne kulture) od dobrih 200 do 1100 odstotkov; ali tako že dolgo bijejo bitko za preživetje ...
sredi letošnjega leta, bi se KD najbolj za vinogradnike, ki tako
KD, potem pa zbranim predlagal, naj sprejmejo sklep, s katerim bodo zahtevali informativne izračune KD za kmete, da se bodo ti sploh lahko pripravili na to, kaj jih čaka in se odločili, ali bodo poslej obdavčeni kot „normiranci" ali po dejanskih dohodkih, šele potem (predvidoma naslednje leto) pa naj se nov izračun tudi začne uporabljati.
S povedanim se je strinjal Franc Obran, ki je naglas ugotavljal, da takšen sistem obra-čunave KD za majhno kmetijo, kjer so doslej plačevali, reci-
Slovenija • Kdo vse je uspel na razpisu Južna meja
Velika večina od 23 milijonov evrov v ceste
Potem ko smo že poročali o tem, katere občine s Spodnjega Podravja so uspele na t. i. razpisu Južna meja, nam je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) posredovalo tudi seznam vseh slovenskih občin (v desetkilometrskem obmejnem pasu), ki bodo upravičene do sofinanciranja iz skupnega sklada razpisa v višini 23,3 milijona evrov.
MGRT je sicer, kot je razbrati iz tabele, „razdelilo" ves denar iz razpisnega fonda, večinoma pa bodo sredstva šla (tako kot velja v Sp. Podravju) tudi v drugih regijah za rekonstrukcije cest. Letos naj bi se sicer po načrtih sofinanciralo za skupno 13,5 milijona evrov projektov, naslednje leto pa še preostalih 9,8 milijona evrov.
Ob spodnjepodravskih občinah, ki so s projekti uspele na razpisu in si zagotovile 85-odsto-tni sofinancerski delež za izvedbo cest, so bile na razpisu uspešne še naslednje občine iz drugih regij: občina Beltinci je dobila odobrena dva cestna projekta v skupni višini sofinanciranja 1,819
milijona evrov, občina Bistrica ob Sotli prav tako dva cestna projekta v višini 1,065 milijona evrov, občina Bloke en okoljski projekt v višini 832.800 evrov, občina Kočevje je uspela z enim cestnim in enim vodovodnim projektom, za oba skupaj pa bo prejela 1,545 milijona evrov. Občina Kozje pa je uspela s kar štirimi cestnimi projekti, za katere bo sofinancirana v višini kar 2,786 milijona evrov, občina Lendava bo za en cestni projekt prejela 828.500 evrov, občina Loški potok bo za kanalizacijski sistem prejela okrogel milijon evrov, občina Metlika pa za kanalizacijski sistem s čistilno napravo 907.400
evrov. Občina Osilnica bo za en cestni projekt prejela dobrega pol milijona evrov, občina Podčetrtek pa je na razpisu uspela s tremi projekti (dvema cestnima in enim vodovodnim), za kar bo skupaj prejela 1,982 milijona evrov. Občina Rogaška Slatina je uspela z dvema cestnima projektoma, za katera bo dobila 1,992 sofinancerskega denarja, občina Rogatec bo za en cestni projekt prejela 832.300 evrov, prav tako bo za en cestni projekt občina Semič prejela okrogel milijon evrov, občina Sodražica pa bo za svoj kanalizacijski projekt dobila 998.300 evrov.
SiM
mo, 100 evrov KD, torej pomeni najmanj 500 evrov, in še, da bo verjetno še višji, če se bodo vštevali še vsi ostali prihodki od pokojnin naprej ...
Potem so zbrani družno ugotavljali, da je bil očitno cilj novega sistema pač izračunati čim višji KD; sploh pa to velja za regijo Podravja, kjer so v osnovi zajeli podatek, da naj bi se 6,4 % kmetij ukvarjalo z zele-njadarstvom, kar precej zvišuje izračune za vse ostale kmetije, ki se s tem sploh ne ukvarjajo in jih je velika večina (preko 90 %). To je še posebej zjezilo Milana Strmška.
Vinogradniki bodo trse raje posekali
Vsi so se tudi strinjali, da naj se najprej pripravijo individualni izračuni KD za posamezne kmetije, popraviti se mora tudi metodologija izračunave, nov sistem pa naj se res uvede šele naslednje leto. Simon Toplak pa se je obregnil ob KD za vinograde: „Kakšni izračuni in cene pa so to? Kot kaže po teh izračunih, je vinogradništvo „zlata jama"! Pa vsi vemo, da se grozdje komaj prodaja po cenah od 30 do 60 centov, kar ne pokrije niti polovice proizvodnih stroškov, in da je prihodek iz te panoge najnižji! Se ne čudim, če bo sledilo množično izsekovanje vinogradov!"
Andrej Rebernišek, v. d. direktorja KGZ Ptuj, je dodal, da so vsi izračuni vidni na strani GURS-a in da je kmetijska zbornica že podala pripombe: „Gre res za drastičen dvig KD, od najmanj 260 do neverjetnih 1400 %! To bo zelo prizadelo
manjše kmetije, oziroma to verjetno pomeni konec malih kmetij. Faktorji so absolutno previsoki!"
Milan Unuk pa je bil glede stališča zbornice malo ciničen: „Ja, ne vem, koliko se lahko zanesemo na našo zbornico v tem primeru. Z dvigom KD se namreč zvišuje tudi obvezni članski prispevek ... Kolikor sem si izračunal, bi ga jaz po novem moral plačevati 1000 evrov. Ampak če bo to res uvedeno, se bojim, da bo obvezno članstvo kar hitro padlo ... Zbornica bi morala zdaj nastopiti res ostro."
Nato so se ponovno vsi skupaj strinjali, da takšen dvig KD pomeni načrtno uničevanje kmetijstva v državi, kjer je že zdaj samooskrba na zaskrbljujoče nizki ravni. Simona Haupt-man z mariborskega KGZ pa je dodala: „Država išče denar na vseh koncih. Če kmetje sami zdaj ne bomo znali tega ustaviti, bo takšen izračun KD tudi sprejet."
Obran pa je še navrgel: „Se mi zdi, da bo čas, da gremo kmetje nazaj na ceste ... "
KGZS zahteva odpravo številnih napak in uvedbo novega KD v letu 2014
Rok za pripombe je sicer potekel prejšnji teden. KGZS pa je že pred tem izrazila jasno stališče proti takšnemu povišanju KD: „Novi parametri po prvih izračunih kažejo na velike razlike v KD med posameznimi regijami, predvsem pa kažejo na zelo veliko povečanje KD pri
večini katastrskih kultur. Prvi izračuni kažejo, da bi se KD pri njivah v povprečju povečal za dvakrat, pri travnikih za trikrat, pri sadovnjakih za petkrat, za gozdove osemkrat, za vinograde pa celo štirinajstkrat! Temu na KGZS odločno nasprotujemo. Na zbornici smo pozorno pregledali nove izračune katastrskega dohodka, ki jih je na podlagi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS). Glede na doslej uveljavljen sistem pavšalne obdavčitve osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti nov pristop prinaša korenite spremembe. V izračune je vključena množica različnih vhodnih parametrov, od statističnih podatkov do tehnoloških normativov. Sistem izračunov je zelo zapleten, časa za pripravo pripomb pa premalo."
KGZS je sicer pripombe posredovala pravočasno; kot že zapisano, so opozorili na nerazumno velike razlike med regijami pri izračunavah, pa tudi na številne druge sistemske napake; med njimi na preveč poenostavljene bonitetne razrede, na neupoštevanje stroškov najetega dela, na neupoštevanje drobnice in prašičereje pri krmnih rastlinah, na daleč previsoko izračunano prodajno ceno vina in grozdja, nasprotuje pa tudi izenačitvi KD v gozdarstvu za vso državo.
„KGZS zahteva, da se v letu
2013	odpravi sistemske in tehnične napake v izračunih in izdela simulacije vpliva novih izračunov na dohodnino, na socialne transferje, na doseganje praga za vstop v DDV in obvezno računovodstvo. Prav tako naj DURS pripravi in do konca poletja pošlje kmetom informacijo o novih višinah KD za njihove parcele, da se bodo lahko do zakonskega roka, ki je konec oktobra, odločili za način obdavčitve v letu
2014	in naprej. Ti izračuni so pomembni zato, ker se šele na podlagi konkretnih podatkov lahko kmet odloči, ali se mu bo davek obračunal na podlagi dejanskih ali normiranih odhodkov oziroma ali je za njega ugodneje, če ostane obdavčen na podlagi katastrskega dohodka."
Sicer pa v zbornici, kot še pravijo, vztrajajo pri zahtevi, da se zaradi vseh napak in težav nov izračun KD začne uporabljati šele v letu 2014. Seveda pod pogojem, da se prej izpolnijo vse njihove prej navedene zahteve.
SiM
Foto: SM
4 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 28. maja 2013
Sveti Tomaž • Pred začetkom investicij
Kmalu bodo zabrneli stroji
Pri Svetem Tomažu se ta čas pripravljajo na izvajanje letošnjih investicij. Za večino je v teku izbor izvajalca, tako da bodo čez kakšen teden tudi pričeli delati. Največji letošnji projekt je gradnja novega vrtca, ki naj bi se predvidoma začela poleti, dela pa naj bi bila kočana čez leto dni.
Foto: Viki Ivanuša
Župan Mirko Cvetko je povedal, da imajo na občini čez poletje kar nekaj načrtov.
Župan Mirko Cvetko je poudaril, da pri gradnji vrtca ne bodo hiteli, saj si ne želijo čez nekaj let na objektu ugotavljati različnih škod zaradi prehitre gradnje, kot se to marsikje rado dogaja. Vrtec načrtujejo zgraditi do tretje faze do zime, ostanek pa prihodnje leto. Vrtec bo standardno grajen, saj si želijo, da bi vzdržal čim dlje, so se pa odločili za energijsko varčen objekt.
Nov vrtec bo meril 630 m2 uporabnih površin, zgrajen bo v dveh etažah, v njem pa bo dovolj prostora za štiri oddelke. V vrtcu ne bo samostojne, ampak le razdelilna kuhinja, za otroke pa se bo kuhalo v sosednji osnovni šoli. Objekt bo imel samostojno kurilnico za kurjenje na biomaso. Velik poudarek bo tudi na zunanjih igralnih površinah, saj ima parcela vrtca kar 30 arov zunanjih površin, kjer bo zelenica z igrali.
Investicija, ki je vredna okoli milijon evrov, zajema gradnjo,
notranjo in zunanjo opremo ter ureditev okolice vrtca. Poglaviten vir sredstev (okoli 800.000 evrov) je regionalni razvojni program, ostanek pa bo morala primakniti občina.
Vrtec pri Svetem Tomažu trenutno obiskuje 64 otrok ter je tako polno zaseden, pa tudi v prihodnje dobro kaže. „Upamo, da se bodo tudi v prihodnje starši odločali za uporabo vrtca, čeprav vedno težje zagotavljajo sredstva, saj vrtec za mlade družine ni poceni. S subvencijami, ki jih občina plačuje, bo ta znesek dosegljiv. Moram povedati podatek, da je občina ob svojem nastanku za varstvo otrok v vrtcih letno iz proračuna namenjala 130.000 evrov, do danes se je ta začetni znesek povzpel na celih 240.000 evrov. To je rezultat vedno večje revščine in težkega življenja po naših družinah, vedno manj je služb," je realen Cvetko.
Cesti, tržnica, morda mesnica
Vsako leto nekaj denarja namenijo tudi za ceste. Letos bodo asfaltirali cesto v Savcih do mlina, v dolžini 1000 metrov, in mejno cesto Koračice-Trnovci v skupni dolžini 1100
metrov. Obe cesti naj bi začeli graditi v poletnih mesecih.
V načrtu pa imajo tudi nekaj manjših investicij, ki bodo imele vpliv na preskrbo občanov. Tako bodo ob gostilni Marta, nasproti trgovine Mercator, uredili tržnico. Opazili so namreč, da je precej domačih
ponudnikov, ki bi želeli svoje izdelke in pridelke prodajati na stojnicah. V ta namen bodo odkupili zemljišče in ga primerno uredili. „Sicer ima občina v centru Sv. Tomaža svoje parcele, vendar ne bi želeli večjih parcel, ki so primerne za kakšen večji objekt, drobiti za teh nekaj kvadratnih metrov tržnice," je povedal župan Cvetko in nadaljeval, da so lani začeli, pravkar pa končujejo obnovo fasade zgradbe nekdanje pošte. Objekt bi občina rada dala v najem, da bi v kraj pripeljali še kakšno novo dejavnost. Dobili so ponudbo za mesnico, v preteklosti pa se je razmišljalo tudi o slaščičarni. Župan je povedal, da bodo 60 m2 velik prostor dali v najem po ugodni ceni, saj želijo popestriti ponudbo in oskrbo v kraju. Manjši prostor v tej zgradbi pa občina namerava zadržati zase in nameniti za turistično pisarno ali kaj podobnega.
Občina dosegla dogovor z župnijo
O precejšnjih razhajanjih med župnijo in občino Sv. Tomaž v preteklih mesecih smo poročali. Tokrat pa je župan vesel povedal, da so uspeli zgladiti razhajanja in doseči dogovor, ki je zadostil pri-
čakovanjem tako občine kot tudi župnije. Občina je želela od župnije odkupiti parcelo, na kateri je urejeno igrišče na mivki. Dogovorili so se, da bodo odkupili večjo zaokroženo prostorsko celoto, s čimer ima občina možnost za rekonstrukcijo ali novogradnjo na prostoru stare šole. Glede želje župnije po zemljišču ob cerkvi in župnišču pa so dosegli dogovor, da se iz javnega dobra izvzame izključno zemljišče z gredicami neposredno ob cerkvi, zemljišče proti župnišču, kjer stojijo spomeniki, pa ostaja javno dobro še naprej. V teh dneh bodo opravljene meritve in cenitev, že kmalu pa naj bi bila sklenjena tudi kupoprodajna pogodba. Glede najemnine za občinske prostore so člani župnijskega sveta vztrajali na predlagani novi višini najemnine za prostore, v katerih je občina, v višini 4,5 evra/m. Občina se s tem strinja in bo predlagano ceno plačala, nam je povedal župan.
Pogovarjali so se tudi o lastništvu pokopališča. Tako škofija in župnija sta se strinjali, da ne bosta poskušali spremeniti lastnine, saj je bilo leta 2008 pokopališče pravno-formalno preneseno v last Občine Sveti Tomaž.
Viki Ivanuša
Ptuj • Problematika Špindlerjeve še naprej buri
Za enakovredno obravnavo krajanov
Na 23. seji sveta četrtne skupnosti Jezero, ki je bila 22. maja, se je zlasti iskrilo v razpravi o spremembah pri izvedbi protihrupne zaščite na odseku Dornavske ceste.
Zataknilo se je že pri poimenovanju točke dnevnega reda, saj gre glede na pogodbo za CERO Gajke za Špindlerjevo ulico. V 17. točki te pogodbe je namreč navedeno, da bo MO Ptuj v sodelovanju (soglasju) z DRSC izvedla protihrupno zaščito v Špindlerjevi ulici. Po vsej verjetnosti je šlo pri zapisu tega v pogodbo do pomote, saj bi glede na zapisano bile le štiri stavbe oziroma hiše upravičene do protihrupne zaščite, vse druge pa ne, čeprav gre v bistvu za eno ulico, ki so jo v letu 1998 razdelili na dva dela. Tega dejstva sestavljavci pogodbe za Gajke ob zapisu niso upoštevali, to pa sedaj, ko je treba zapisano končno realizirati, povzroča velike probleme, ki jih ob upoštevanju realnega stanja že leta 2002 danes ne bi bilo. Špekulacij je ob zdajšnjem zavedanju realnosti lahko veliko, dejstvo pa je, da hrup ni stvar, ki bi zadeval le štiri hiše ob tej cesti, ampak vse objekte oziroma stanovalce ob Špindlerjevi in Dornavski cesti, ki bi jih bilo treba zaščiti pred hrupom in drugimi neprijetnostmi zaradi povečanega prometa na tem območju. V Skupni občinski upravi občin v Podravju, meni direktorica Alenka Korpar, so za protihrupno zaščito dolžni poskrbeti na pogodbo le za štiri objekte, za ostale pa poiskati rešitev v pogovorih z DRSC, da se tudi zanje prepozna ogrože-
nost zaradi hrupa.
Čeprav v pogodbi to ni bilo dogovorjeno, je MO Ptuj naročila študijo o meritvi hrupa na tem območju. »Na eni od prejšnjih sej sveta ČS Jezero je bilo sicer dogovorjeno, da se bo protihrupna zaščita postavila na levi in desni strani na celotnem odseku Dornavske ceste, to pa naj bi bilo v nasprotju
glede na sklenjeno pogodbo, takšna rešitev pa bi bila tudi v škodo nekaterim krajanom, ki tu živijo,« pravi Alenka Korpar, ki je na sestanku 22. maja poudarila, da je obveza MO Ptuj iz pogodbe izvedba protihrupne zaščite v Špindlerjevi ulici, nikjer pa ni zapisano, da je to ograja, lahko je tudi pasivna zaščita - menjava oken in vrat.
Dogovorili naj bi se o skupnih rešitvah, ki ustrezajo vsem: tistim, ki so zajeti v pogodbi, kot tistim, ki niso zajeti. Na dejstvo, da je Dornavska cesta razdeljena na dva dela - štiri hiše so v Špindlerjevi ulici, šest na Dornavski cesti - jih je opozorila Tadeja Šimenko, ki živi na nasprotni strani ulice, na Dor-navski cesti. Protihrupna ogra-
ja tudi ne more imeti odprtin, je bila jasna Alenka Korpar, ker v tem primeru ne gre za izpolnjevanje pogodbene zahteve. Preverila je tudi, da se je že ob sklenitvi pogodbe vedelo, da se protihrupna zaščita nanaša le na štiri hiše ob Špindlerjevi ulici, ker so te najbolj prizadete zaradi hrupa in drugih negativnih posledic prometa.
Rezultati meritev hrupa so pokazali prekoračitev mejnih vrednosti, ne pa tudi kritičnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju na tem območju. Kot poudarja predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosič, si želijo, da se realizirajo vse obveznosti, zapisane v pogodbi za Gaj-ke, ki je bila sklenjena oktobra 2002 in bi morala biti realizirana že v štirih oziroma petih letih po sklenitvi, torej tudi postavitev protihrupne zaščite. V ČS Jezero si prizadevajo, da bi skupaj s SOU poiskali najboljše rešitve za vse, še posebej pa zaradi kritik krajanov, da postopke vodijo počasi in nestrokovno. Nekateri krajani so vodstvu ČS tudi očitali, da razprave o tej problematiki vodijo brez njihove prisotnosti. Na majsko sejo so vabili vse, ki tu živijo, vključno z lastniki zemljišč, ki na tem območju nimajo naslova. Na sestanek v prostorih Skupne občinske uprave, na katerem bodo razpravo o postavitvi protihrupne zaščite nadaljevali in ki naj bi ga sklicali v najkrajšem času, bodo povabili vse, ki živijo na območju, kjer naj bi se postavila protihrupna zaščita: tiste, ki so zajeti v pogodbi za Gajke (Špindlerjeva ulica), in tiste, ki jih pogodba ni upoštevala (del Dornavske ceste), a se prav tako dnevno soočajo s hrupom in z vsemi posledicami iz leta v leto večjega prometa. Tako ČS Jezero kot prizadeti krajani si želijo, da bi jih odgovorni za postavitev protihrupne zaščite obravnavali enakovredno, ne glede na pogodbo in nerazumno delitev prvotne Špindlerjeve na dva dela, ker tudi hrupa na tem območju ni mogoče deliti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Po pogodbi za Gajke naj bi bile do protihrupne zaščite upravičene le štiri stavbe, od tega naj bi tri dobile protihrupno ograjo, eno pa naj bi zaščitili z menjavo oken in vrat.
torek • 28. maja 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEUKiK 5
Od tod in tam
Ormož • Lep odziv na humanitarno akcijo
Foto: arhiv policije
S Policijske postaje Ormož so sporočili, da so končali zbiranje hrane v okviru humanitarne akcije Anina zvezdica. Z zbranim so v teh kriznih časih zadovoljni.
Kot je povedal komandir Policijske postaje Ormož Edvard Cvetko, velja poleg odziva zaposlenih na PP Ormož še posebej izpostaviti pripravljenost članov Lovske družine Velika Nedelja, ki so se oglasili na postaji in prispevali hrano v vrednosti okoli 100 evrov. Prav tako so hrano kot društvo prispevali gasilci PGD Velika Nedelja. Po navadi so društva tista, ki sama iščejo prispevke, zato je toliko lepše, da so v svojih vrstah našli energijo za pomoč drugim. Zbrana hrana je bila predana organizaciji Anina zvezdica, ki bo poskrbela za pripravo in distribucijo paketov tistim družinam in posameznikom, ki najbolj potrebujejo tovrstno pomoč.
Viki Ivanuša
Vrata odprla Skrinjica unikatov
Foto: Črtomir Goznik
Čeprav staro ptujsko mestno jedro bije plat zvona, ljudem, ki ponujajo nekaj več, ne jemlje poguma. Tudi Milici Grabar, ki se sicer preživlja z računovodskim servisom, osiromašeno mestno jedro ni vzelo poguma. Izdelke, ki jih je doslej imela doma »za svojo dušo« in s katerimi je obiskala nekatere sejme, se je odločila ponuditi na Ptuju. Po letu dni iskanja lokala ga je našla na Slovenskem trgu 2, kjer Skrinjica unikatov vabi z darili in gospodinjskimi predpasniki, šali, rutami, v ponudbi pa ima tudi edinstveno emajlirano posodo pisanih barv in vzorcev. Čeprav je trgovinica odprta kratek čas, so vanjo pokukali že številni, ki pozdravljajo njeno zamisel in ponudbo. Med njimi so tudi taki, ki bi želeli s svojimi izdelki obogatiti Miličino Skrinjico unikatov. Milica Grabar se zaveda trnove poti, za katero se je odločila, a bo skupaj z možem vztrajala v novem izzivu.
MG
Ormož • Vina P&F prejela v ZDA pet zlatih medalj
Foto: arhiv P&F
Iz podjetja P&F Jeruzalem Ormož so sporočili, da so si njihova vina tudi letos prislužila številna priznanja za kakovost. Nazadnje so uspeli na mednarodnem tekmovanju vin v Združenih državah Amerike, kjer so od petih prijavljenih vin prejeli pet zlatih medalj za kakovost, zlato medaljo pa so prejeli tudi na priznanem tekmovanju Concours Mondial du Sauvignon v Bruslju. Med domačimi tekmovanji so pred kratkim prepričali komisijo na KGZ Maribor, ki je ocenjevala kakovost vin na ocenjevanju Vinski letnik 2012. „Dejstvo, da pridelujemo grozdje v Ljutomersko-Ormoških goricah v Prlekiji, ki velja za enega izmed najboljših vinorodnih okolišev na svetu, nam vliva samozavest, da lahko naredimo najboljša vina v svetovnem merilu. Dokaz, da smo na pravi poti, smo dobili že lani, ko smo na tekmovanjih v tujini prejeli skupno 54 priznanj," je povedal direktor Mitja Herga.
Viki Ivanuša
Ormož • Obisk nečaka zadnje ormoške grofice Irme Wurmbrand
Ormoški grad nam je v ponos
Minuli petek je Ormož obiskal dr. Oscar von Pongratz - Lippitt s sinom Maximilianom. Sprejel ju je ormoški župan Alojz Sok in skupaj so si ogledali grad s parkom. Dr. Oscar von Pongratz - Lippitt je nečak Marije Irme Wurmbrand - Georgevits, ki je bila zadnja lastnica ormoškega gradu do leta 1945. Sam je tukaj preživel nekaj otroških let in na Ormož ga vežejo zelo lepi spomini.
Dr. Oscar von Pongratz - Lippitt je bil navdušen nad tem, kako lepo je ormoški grad ohranjen in nad prisrčnim sprejemom. Sicer se v Ormož vrača pogosto, nazadnje je bil tukaj lani. Rad se vrača, ker ga na Ormož vežejo prijetni spomini iz otroštva. V Ormožu je živel s teto Irmo Wurmbrand - Georgievits pred koncem druge svetovne vojne. „Spo-minjam se, da sem bil tukaj za božič. Zgoraj smo imeli krasno božično drevo. Moje otroštvo je na nek način povezano s to hišo, ki je bila v lasti sestre mojega očeta," pove dr. Oscar von Pongratz - Lippitt, ki ves čas pogovora o ormoškem gradu govori kot o hiši, ki je bila del njegovega otroštva. In tega se zelo rad spominja, saj je bilo čudovito. „Kot otrok sem videl in doživel vse mogoče. Streljali smo vrabce, kar je bilo za fante zabavno. S stricem sva hodila tudi ribarit na Dravo, bilo je zelo razburljivo, saj sva včasih ujela zelo velike ribe. Spomnim se, ko so me peljali čez mejo k dedku na Hrvaško. Ker nisem imel vize, nisem mogel legalno prečkati meje, zato me je stric pretihotapil skozi gozd pri Dravi na drugo stran. Zame so bili to zares lepi časi. Čestitam vam, da ste grad tako lepo ohranili. Morate se potruditi, da pritegnete več turistov, saj so prostori zares čudoviti, še posebej prvo nadstropje. Veliko ljudi bi z veseljem prišlo sem, če bi le vedeli, da tukaj
Foto: Viki Ivanuša
Ormoški župan Alojz Sok in dr. Oscar von Pongratz - Lippitt s sinom Maximilianom so se minuli petek sprehodili po ormoškem gradu in parku.
obstaja tako lep grad, konec koncev leži na poti med Zagrebom in Gradcem," je povedal von Pongratz, ki zna prav lepo, brez naglasa, izgovoriti kraje v okolici Ormoža, v spominu pa mu je ostal tudi izraz „vrabci".
Na vprašanje, ali je grad bistveno drugačen, kot je bil v času njegovega otroštva, je povedal, da ne, kvečjemu dvorana za seje občinskega sveta je drugačna. Druge pa so lepo ohranjene in obnovljene in baje morda celo lepše, kot so bile takrat, saj so takrat v njih živeli, sedaj je pa vse čudovito predstavljeno.
Svoje tete Irme Wurmbrand se spominja kot starejše gospe, ki je bila vedno zelo zaposlena, vedno je kaj počela in bila je zelo močna ženska: „Rekla mi je, da če želim kaj doseči, moram poskušati in mi bo uspelo. Da je bila res močna gospa,
dokazuje tudi dejstvo, da leta 1945 ni odšla, ampak je ostala tukaj. Med ljudmi je bila zelo spoštovana. V Ormožu je živela vse do leta 1970, ko je umrla in so jo pokopali v grobnici v parku. Tudi moj dedek je pokopan tukaj. Umrl je v tukajšnji bolnišnici." Park je ostal takšen, kot je v njegovih spominih, le drevesa so zrasla in sedaj zastirajo čudovit pogled, ki se je včasih ponujal s terase na vasi na Hrvaškem.
Dr. Oscarju von Pongratzu - Lippittu so vrnili v last grad v Maruševcu na Hrvaškem, ki ga je podaril svojemu sinu, saj meni, da ga mora voditi mlajša oseba. Dokupil je tudi manjši vinograd le nekaj kilometrov preko meje: „Od tukaj sem doma, saj sem tukaj preživel svojo mladost. Moja družina izhaja iz Slovenske Bistrice, imeli smo tudi sorodnike v Celju in v
Dornavi. Dornavski grad je pripadal bratu mojega deda. Smo stara slovenska družina in radi prihajamo sem."
Dr. Oscar von Pongratz - Li-ppitt sedaj živi na Avstrijskem Štajerskem, kjer je pokrajina zelo podobna kot tukaj, kjer je odraščal: „Žalostno je, da obstajajo meje. V starih časih je bilo za mojega deda preprosto, govoril je slovensko, nemško in hrvaško, tako kot večina ljudi tukaj. Takrat še ni bilo delitve na dobre in slabe, vsi smo bili enaki in to je bilo zelo lepo. Potem je prišel Hitler in vse uničil. Začele so se dogajati grozote. Prišlo je do komunizma, ki je bil kot ideja precej dober, vendar komercialno ni bil uspešen. Vsi smo bili eno in nihče ni imel nikogar za tujca, bili smo ena dežela. Ampak upati in živeti moramo za prihodnost, ki je v rokah mladih. To vedno govorim tudi mojemu sinu. Vse mora začeti na novo, zato se tudi uči govoriti hrvaško. Na Hrvaškem so stvari nekoliko lažje, saj nimajo povsem enake zgodovine iz časa 2. svetovne vojne kot Slovenci in so bili ves čas nekako neodvisni."
Dr. Oscar von Pongratz - Li-ppitt je Ormož obiskal tudi z namenom, da županu Alojzu Soku preda kopijo listine, ki jo je prejel njegov dedek, ki je bil častni občan mesta Ormož, saj je zgradil prvi most preko Drave.
Viki Ivanuša
Ormož • Veter v laseh tokrat pod streho
Športna aktivnost - naložba v življenje
Mladinski center Ormož, Gimnazija Ormož in Klub ormoških študentov so letos združili moči pri pripravi letošnje akcije Veter v laseh. Ob intenzivnem spremljanju vremenske napovedi so se naravnali na deževno vreme, zato so vse dejavnosti prenesli pod streho.
Za udeležence so pripravili tekmovalni program v malem nogometu, odbojki in košarki ter spremljevalne aktivnosti. Pred odločitvijo so preverili interese na gimnaziji in se na koncu odločili za tiste aktivnosti, ki so najpriljubljenejše. Velik interes je bil za zumbo, hoja s hoduljami različnih dimenzij pa je bila zabaven način preizkušanja lastne spretnosti. Svojo dejavnost so mladim predstavili tudi ormoški planinci, radioamaterji in šahisti. Rolanje in nordijsko hojo pa so odpovedali zaradi slabega vremena.
„Namen prireditve je ozave-ščanje mlade populacije, da je koristno preživljanje prostega časa s športom bistveno boljše in bolj zdravo kot pasivnost in ukvarjanje s kakšnimi potencialno ogrožajočimi dejavnostmi. Spodbujamo vrednote, ki
jih mladim privajamo s športom, kot so fair-play, tolerantnost, pripadnost ekipnemu duhu, vztrajnost. Vsak udeleženec tekmovalnih ekip je ob registraciji ekipe dobil donator-sko majico in vodo ter jabolko, majice pa so udeleženci kasneje lahko še poslikali v delavnici
poslikave majic," je povedala Marijana Korotaj iz MCO.
Bojana Moravec iz Gimnazije Ormož pri svojem delu opaža, da šport in zdrav način življenja med mladimi v veliki meri izgubljata svoj pomen ter da je mlade težko animirati, še posebej dekleta, da se gibajo in tako
skrbijo za svoje telo, zdravje in sprostitev.
Udeležba je bila dobra, saj je sodelovala cela gimnazija, nekoliko manj pa je bilo drugih udeležencev, ki so bili pretekla leta zvesti spremljevalci prireditve.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Vse tekmovalne ekipe so se najprej registrirale in si uredile svoje tekmovalne majice.
6 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 28. maja 2013
Ptuj • Skoraj polna enota ptujskega Doma upokojencev v Kopru
Peta enota ptujskega Doma upokojencev
Dom upokojencev Ptuj izvaja svojo dejavnost že na petih lokacijah, in sicer zraven sedeža, ki ga ima na Ptuju, še v Juršincih, Muretincih, Kidričevem, od januarja letos pa še v Kopru. Mesta v slednjem so skorajda že zapolnjena, gre pa za sodobno in lepo urejeno enoto.
Foto: Dom upokojencev
Dom upokojencev Ptuj ima enoto tudi v Kopru.
Dom upokojencev Ptuj je javni socialno-varstveni zavod za izvajanje institucionalnega varstva starejših oseb, ki je v zadnjih letih svojo dejavnost razširil na več lokacij.
Kot pravi direktorica Doma upokojencev Ptuj Kristina Dokl, so na svoji več kot 80-le-tni razvojni poti glede na vedno večje povpraševanje po storitvah institucionalnega varstva širili kapacitete, izvajali organizacijske spremembe, skrbeli za razvoj na področju kakovosti storitev, zadovoljstva uporabnikov, zaposlenih in drugih sodelujočih.
Potem ko so v lanskem letu odprli četrto enoto v Juršincih, so bile njihove ambicije za širitev že povsem jasne in januarja letos so se odprla še vrata pete
enote, ki je locirana v Kopru. Številni nasprotniki gradnje enote v Kopru so bili takrat skeptični, saj gre za enoto, ki je močno oddaljena od sedeža. A kot trdi Doklova, je bila njihova odločitev smela, kar po njenem kažejo tudi podatki o zasedenosti enote v Kopru. V času od januarja, ko so to odprli, so skorajda zapolnili vsa prosta mesta, od 150 postelj jih je namreč zasedenih že več kot 140. „Vsekakor je bila to smela odločitev, kar kažejo tudi podatki, saj je dom že skorajda poln. V tej okolici pa ni bilo več možno graditi, ker so kapacitete glede na nacionalni program že polne. V upravni enoti so štirje domovi in za nekaj mest že presegamo kapacitete. Tako da za gradnjo nove enote
gotovo ne bi dobili dovoljenja ministrstva, ki odloča o tem," pojasnjuje Doklova. V Kopru so zaposlili tudi 51
novih delavcev, ki so jih uvajale strokovne delavke ptujskega Doma. Na lokaciji Oljčna pot 65 v Kopru je sistem dela enak
kot v Juršincih in Kidričevem, kjer imajo sistem gospodinjskih skupnosti, ki se je pokazal kot odličen primer dobre prakse. Stanovalci lahko namreč po želji in povsem prostovoljno sodelujejo pri pripravi obrokov, kar jim daje občutek domačnosti. Tak sistem so uvedli najprej v Kidričevem leta 2008 in so, kot pravi Doklova, edini v Sloveniji, ki ga izvajajo v celoti. „Stanovalci so zadovoljni, ker pripravljajo hrano, lahko sodelujejo, če želijo, vse pa je na prostovoljni bazi. To je zanje vrsta družabnih aktivnosti," še pojasnjuje direktorica ptujskega Doma upokojencev. V Kopru imajo stanovalci tudi vrt, v kratkem pa dobijo še hišne ljubljenčke, ki so v drugih enotah zelo priljubljeni.
Doklova ostaja direktorica
Letos pa se je dolgoletni direktorici Doma upokojencev Ptuj Kristini Dokl mandat iztekel, a jo je tudi nov svet zavoda potrdil in ji zaupal nov petletni mandat. O tem, kakšni so načrti, Doklova pravi: „Nadaljevali bomo začeto delo. Vseskozi je nekaj novega, glede na to, da je starejših vedno več, obenem pa se seveda prilagajmo gospodarski in finančni situaciji. Kot vemo, ta ni ravno ugodna. Zelo dobro bomo morali delati vsi, da bo dom poln, za kar si prizadevamo, ker s tem nenazadnje zagotavljamo tudi delovna mesta."
Dženana Kmetec
Ptuj • Območna gasilska zveza sredi pomembnih dogodkov
Pred kongresom GZS in gasilsko olimpijado predstavili zbirko o gasilskih odlikovanjih
Vodstvo območne gasilske zveze (OGZ) Ptuj je med aktualnimi nalogami izpostavilo priprave na skorajšnji kongres GZS in gasilsko olimpijado v Franciji, predstavili pa so tudi knjigo Janeza Liponika Zbirka znakov, značk, odlikovanj in drugih gasilskih eksponatov.
Kot je na novinarski konferenci minuli torek poudaril predsednik OGZ Marjan Meglic, je letošnje leto zaznamovano s številnimi pomembnimi gasilskimi dogodki. OGZ Ptuj je s svojimi 2700 člani, ki so združeni v 24 prostovoljnih gasilskih društvih na območju MO Ptuj ter sosednjih občin Hajdina, Markovci, Zavrč in Cirkulane, zagotovo ena največjih, pa tudi ena najaktivnejših v Sloveniji. Med letošnjimi aktivnostmi pa poleg sprememb statuta, ki so jih sprejeli na skupščini OGZ in pomenijo prilagoditev novi zakonodaji in statutu GZS, veliko pozornosti posvečajo pripravam na kongres gasilske zveze Slovenije, ki bo 25. maja v Kopru. Iz območne gasilske zveze Ptuj se ga bo udeležilo kar 140 gasilk in gasilcev, zelo močno udeležbo, skoraj 600 gasilcev pa napovedujejo iz celotne regije Spodnje Podravje.
»Izredno sem vesel, da sem predsednik OGZ Ptuj, ki je v podravski regiji neke vrste gonilna sila, pravzaprav kraj, kjer se vse skupaj tudi dogaja. Ptuj je središče dogajanja na področju gasilstva. Sicer pa se v naših gasilskih društvih pripravljajo na tekmovanje območne gasilske zveze Ptuj, ki bo 16. junija v Podvincih, na njem pa pričakujejo več kot 50 gasilskih desetih. Pripravljamo se tudi na praznovanje dneva gasilcev, ki ga bomo letos proslavili 22. junija v Markovcih, skupaj z 90-letnico tamkajšnjega gasilskega društva, ki bo ob tej pri-
Foto: M. Ozmec
V Zbirki znakov, značk, odlikovanj in drugih gasilskih eksponatov so na 256 straneh in več kot 860 fotografijah predstavljene najlepše mojstrovine in zamisli gasilcev.
ložnosti predalo namenu novo gasilsko vozilo GVC 16/25. V poletnih mesecih pa bomo 90 let gasilstva proslavili še v PGD Nova vas pri Markovcih ter v PGD Stojnci, medtem ko bomo v PGD Kicar slavili 40-letnico delovanja. Vneto se pripravljamo tudi na gasilko olimpija-do in lahko se pohvalimo, da bodo iz OGZ Ptuj sodelovale kar tri gasilske desetine, vse tri prihajajo iz PGD Hajdoše in ponosni smo, da bodo zastopale našo državo,« je poudaril Marjan Meglič.
Sicer pa bodo V OGZ Ptuj konec poletnih počitnic pripravili še tabor gasilske mladine, v jesenskem času bodo pripravili srečanje članic PGD, v oktobru pa še srečanje gasilskih veteranov. V zaključni fazi je tudi prenova spletne strani OGZ Ptuj, ki bo postala osnovni vir informacij za vse gasilce, uspeli so prenoviti ostrešje, del fasade in notranjost pro-
storov zveze, tik ob gasilskem domu na Ptuju. Poleg vsega tega pa bodo tudi v letošnjem letu dokončali več investicij v gasilsko-vaške domove, saj sta v teku investicija PGD Turnišče ter prenova gasilskega doma in preureditev mansarde v gasil-sko-vaškem domu v Hajdošah, kmalu pa naj bi pričeli še gradnjo gasilsko-vaškega doma v Sobetincih.
»Ena od poglavitnih operativnih nalog Območne gasilske zveze Ptuj pa je nenehno izpopolnjevanje in izobraževanje gasilcev ter pridobivanje usposobljenih kadrov in specialnih znanj iz različnih gasilskih področij,« je poudaril poveljnik zveze Zvonko Glažar. Dejstvo je namreč, da se pojavljajo vedno nove oblike nevarnosti, naravnih nesreč in nepredvidenih dogodkov, na katere morajo biti gasilci pripravljeni in ustrezno usposobljeni za posredovanje in njihovo sanacijo,
zato je sistem izobraževanja v gasilski organizaciji zelo zahteven in obsežen. Z veseljem ugotavljajo, da interes po izobraževanju na področju gasilstva zadnja leta spet narašča. Posebno skrb pri tem pa posvečajo izobraževanju mladih gasilcev in vodstvenega kadra, oziroma gasilskih častnikov. Tudi Glažar je poudaril, da je gasilska olimpijada velik dogodek za celotno evropsko gasilstvo, saj se je letos udeležuje kar 31 evropskih in tudi nekaj azijskih držav z več kot 3500 tekmovalci. Med njimi bo dobro zastopana tudi Slovenija, iz katere bo sodelovalo kar 13 gasilskih enot, od tega kar sedem ali več kot polovica vseh slovenskih enot iz podravske regije. In zanimivo je, da bo na olimpijadi nastopilo kar 30
udeležencev iz ene vasi iz območja OGZ Ptuj, iz Hajdoš, od koder odhajajo na olimpijado kar tri ekipe. »Od vseh naših tekmovalcev pričakujemo najbolje, vsekakor pa dobro uvrstitev, saj so dobro usposobljeni,« je še dejal Glažar. Pomembno pa je tudi to, da ima celotna slovenska reprezentanca vse uradne treninge prav v Ptuju.
Strokovni sodelavec OGZ Ptuj Janez Liponik, ki že dva mandata opravlja tudi funkcijo regijskega poveljnika gasilskih enot, pa je na tiskovni konferenci predstavil zanimivo knjižico z naslovom Zbirka znakov, značk, odlikovanj in drugih gasilskih eksponatov 2013, ki jo je napisal in izdal v samozaložbi. Material za knjigo je zbiral zadnje desetletje, v njej pa so na 256 straneh in več kot
860 fotografijah predstavljene najlepše mojstrovine in zamisli številnih gasilcev. Zanimivo je, da gasilska odlikovanja izhajajo iz vojaških odlikovanj, prva gasilska medalja pa je bila izdelana in podeljena leta 1908, v času Franca Jožefa. V Liponikovi knjižici je predstavljen dobršen del iz zasebne zbirke 1700 gasilskih medalj iz različnih časovnih obdobij, od avstro-ogrske monarhije, Kraljevine Jugoslavije, Jugoslavije in vseh njenih republik ter do samostojne Slovenije. V njej so zapisani tudi vsi pomembnejši gasilski dogodki in obletnice. Ker je gasilstvo humana in prostovoljna organizacija, je skoraj na vsaki gasilski medalji kakšen gasilec ali pa različna gasilska orodja in pripomočki, ki so jih uporabljali za gašenje. Zadnja gasilska medalja, ki je bila podeljena ta mesec v Stični, pa je že nekaj povsem novega in modernejšega. Zbirka gasilskih medalj je trenutno v zasebni lasti, skupaj z Martinom Verbančičem iz PGD Ptuj pa že iščejo možnosti, da bi jo razstavili v gasilskem muzeju v prostorih gasilskega doma v Ptuju.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Predstavniki Območne gasilske zveze Ptuj (z desne) poveljnik Zvonko Glažar, predsednik Marjan Meglič in avtor gasilske zbirke Janez Liponik.
torek • 28. maja 2013
Od tod in tam
Štajerski TEDNIK 7
Pa brez zamere
Prava knjižica
Strankokracija
Možaka poznam, recimo na okroglo, deset let. Spoznala sva se v motorističnih krogih, znanstvo pa je v prijateljstvo preraslo potem, ko sva se pred približno sedmimi leti po čudnem spletu naključij ter usode oba znašla na Obali. Zmeraj dobre volje in s širokim nasmehom je mož človek blagega karakterja, ki ne bi škodoval niti mravlji (ali evgleni, če že uporabljamo metafore živalskega sveta); nekateri bi rekli, da je celo malce naiven za svoja leta - je namreč v »poznih srednjih letih«, ko se bliža šestdesetim ter zasluženi penziji. Rekoč tole seveda ne gre domnevati, da si prijateljček želi v penzijo, saj je precej bolj vitalen ter živ kot pa večina pol mlajših fantinov. Resda se mu na obrazu pozna kakšna gubica več, saj je v življenju zaradi blagega značaja dostikrat potegnil ta kratko, a je to zmeraj znal prenesti z obilo dobre volje ter se nekako prebiti skozi. Tudi zahvaljujoč svoji izobrazbi (je magister znanosti) ter impresivnemu življenjepisu (CV-ju) ter referencam. A »moderni« časi so mu prinesli nekaj, česar si absolutno ni zaslužil. Pred letom in pol se je znašel na borzi brezposelnih. Kljub svoji izobrazbi ter izjemnim kompe-tencam. Kako je to mogoče, sprašujete? Zato, ker ima prijatelj eno veliko »napako«: čeprav je po svetovnem nazoru levičar, nikoli ni bil član nobene stranke, nikoli ni »lezel v rit« nikomur in nikoli se ni »mrežil« s politiki in njim podobnimi, ampak se je udinjal v svojem delovnem področju ter se družil z ljudmi svojega kova.
Mislite, da veste, do kakšnih razsežnosti pri nas sega strankokracija (demokracije pri nas že dolgo ni, če tega še ne veste. Dobro jutro!)? Niti blizu niste. Mehanizem je popolnoma enak, kot je bil v času enopratijskega sistema, le fasade so druge.
Kaj se je torej zgodilo prijatelju? Po nekaj mesecih na borzi je z nemalo muke dobil službo, v kateri opravlja ne samo svoje delo, ampak tudi delo pol mlajših kolegov, ki nimajo prav nobenih komeptenc in ki so jih tja postavile striktno strankarske vezi (no, razen če se kot znak sposobnosti in kompetence šteje, da si takoj, ko prideš na firmo, na stroške davkoplačevalecv naročiš novo razkošno limuzino), ter si v službi zgolj stiskajo mozolje, se praskajo po riti ter drug drugemu držijo štango, ko se afnajo s puhlicami in praznimi marnjami. Ko je prijatelj tako prevzel delo in ga je začela boleti glava nad nepreglednimi posli v pretekosti, pri katerih so si vsi na firmi (ki je, mimogrede, državna) grabili vse po vrsti, ko se je lotil sanacijskega načrta ter zanj dobil tudi težko prigarano zeleno luč nadzornega sveta, se je v državi zgodila zamenjava vladajoče opcije. In vse bi moralo biti drugače, mar ne? O, seveda. Pa ja. Celotni granituri na firmi sedaj grozi, da jih bodo odstavili, ker jih je tja nastavila prejšnja oblast, oziroma ker večina vodtsva (torej tista nesposobna mu-larija s strankarskimi knjižicami) ne pripada »tapravi« stranki. Tako tudi prijatelju grozi, da ga bodo odstavili, čeprav nikoli ni bil član kakršnekoli stranke in čeprav je njegov sanacijski načrt odobren ter delo na firmi že kaže pozitivne rezultate. A ima eno veliko pomanjkljivost: nima (prave) strankarske izkaznice.
Tako mi je zadnjič ob pivu, skrušen in potrt, kot ga še nisem videl, razočarano ter s solzami v očeh pripovedoval, da je zdaj, na »stara« leta, potem ko je celo življenje delal, plačeval davke, prispeval svoje v dobrobit države, sedaj, leto in pol pred penzijo, ko se vse življenje ni pustil pritlehnosti strankokracije, ko ni »šmirglal« politike, za ljubo preživetje bil primoran skloniti glavo, upogniti hrbet ter »nastaviti rit« prav tem, ki jih tako prezira - poklical je znanca, ki je v »tapravi stranki«, ter mu rekel, da je pripravljen storiti karkoli, samo da obdrži službo. Pa četudi to pomeni včlaniti se v »tapravo stranko«. No, imel je srečo, če temu lahko tako rečemo - ta človek mu je zatrdil, da »bodo nekaj uredili«.
Ko sem ga gledal tako obupanega, s solznimi očmi, razočaranega in ponižanega, se mi je zasmilil v dno duše. Niti na misel mi ni prišlo, da bi ga obsojal. Krivda namreč ne leži na njegovih ramenih, ampak v samem sistemu, ki ga trenutno živimo. In zapomnite si: to ni demokracija, ampak strankokracija, kjer ne šteje nič drugega razen tega, katero strankarsko knjižico imaš v žepu in koga poznaš. Izkušnje, reference, izobrazba, znanje, sposobnosti? Ha! Pa kje vi živite?!?
Gregor Alič
Ljutomer • Znova zapleti z občinskimi svetniki
Bojkotirali sklic seje
Za sredo sklicane 18. redne seje ljutomerskega občinskega sveta ni bilo. Zaradi nesklepčnosti, saj je v sejni sobi sedelo le devet od 21 članov občinskega sveta. Kje se je - ne prvič - zapletlo?
Foto: NS
Na sredino sejo občinskega sveta je prišlo le 9 od 21 svetnikov.
Dan pred sejo so predstavniki svetniških skupin Desus, LDS, SDS, SLS, SD in Mlada Pr-lekija pisno obvestili županjo občine Ljutomer Olgo Kar-ba kakor tudi širšo javnost, da se seje ne bodo udeležili. Navedli so tri razloge, zaradi katerih bodo sejo bojkotirali. Prvi razlog je tožba županje Karbove na upravno sodišče. Znano je, da je županja skupaj z nekaterimi svetniki vložila tožbo proti skupini svetnikov, zaradi, po njihovem, neupravičene razrešitve oziroma zamenjave članov Komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja. Opozicijski svetniki menijo, »da v takih razmerah, kjer je izkazanega toliko nezaupanja in dvoma v pravilnost našega dela, ne želimo in ne moremo spre-
jemati novih sklepov, dokler se ta zadeva ne razčisti«. Kot razlog, da jih na sejo ne bo, so navedli tudi županjino odločitev, da je na prejšnji seji brez soglasja občinskih svetnikov le-to prekinila in ni dovolila obravnave poročila nadzornega odbora. Tretji razlog je žu-panjina neizpolnjena obljuba, da bo na tokratno sejo uvrstila rebalans proračuna. Karbovo so pozvali, naj v desetih dneh skliče novo sejo in uvrsti na dnevni red tudi teme, kot je obljubila, prav tako pa želijo, »da umakne nesmiselno tožbo proti svetnikom občinskega sveta občine Ljutomer in tako omogoči normalno delovanje najvišjega organa občine«.
Ljutomerska županja je povedala, da kljub napovedanemu bojkotu seje ni preklicala,
saj je pričakovala, da si bodo nekateri svetniki le premislili. »Zlasti zato, ker bi bilo nujno obravnavati nekatere točke dnevnega reda, saj bi morali odločati o prodaji nekaj zemljišč v lasti Občine, ki jih potrebuje država za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge v Ljutomeru. Prav tako bi bilo na sredini seji treba podati mnenja k imenovanju ravnateljev ljutomerske osnovne šole, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in ljutomerskega vrtca,« je dejala Karbova.
O navedenih razlogih za bojkot seje je Karbova povedala, da tožbe proti svetnikom na upravnem sodišču ne bo umaknila, s komentarjem, da se bo borila za pravice ljudi, ki so bili po krivici razrešeni.
Da ni omogočila obravnave poročila nadzornega odbora (NO), pa je Karbova pojasnjevala, da predstavnica NO Marija Gjerkeš Dugonik ni imela podpisanega pooblastila predsednika NO, pooblastilo pa se niti ni nanašalo na predstavitev opravljenega dela NO. In še o rebalansu proračuna, ki bi ga skupina svetnikov želela imeti na tokratnem dnevnem redu seje: »Ker še ne vemo rezultatov razpisov, na katere smo se prijavili, prihodkov ni mogoče planirati, zato rebalansa v tem trenutku še ni možno pripraviti,« je bila kategorična županja občine Ljutomer Olga Karba.
Kakšna bo nadaljnja usoda 18. seje občinskega sveta, ni znano.
NŠ
Ptuj • Novi oblaki nad ptujsko bolnišnico
V	pričakovanju mamografa in davčne odločbe
V	ptujski bolnišnici končujejo postopek izbire dobavitelja za novi digitalni mamograf, za katerega so polovico sredstev zbrale ptujske soroptimistke. Zadnji dan za vložitev revizije je bil 23. maj.
Ker je bil en ponudnik iz Srbije, se je rok za vložitev revizije glede izbire dobavitelja
podaljšal za število dni potovanja pošte, je povedala v. d. direktorja bolnišnice Mirjana Bušljeta, ki sicer ne pričakuje težav. Bolj kot izbira dobavitelja za novi mamograf jih skrbijo izsledki davčnega nadzora.
Na javni razpis za dobavo novega mamografa so prejeli pet ponudb v cenovnem razponu od dobrih 193 tisoč do 232 tisoč evrov. Novi aparat pričakujejo v roku 30 dni po koncu razpisa, predvidoma konec junija. Pogodbo z UKC Maribor za izvajanje mamo-grafije za potrebe žena s Ptujskega ima ptujska bolnišnica sklenjeno do konca junija letos, a kot pravi Mirjana Bušlje-ta, jo bodo podaljšali še za nekaj mesecev, da bodo lahko v
miru izvedli vse aktivnosti za izvajanje mamografije v ptujski bolnišnici. Pričakujejo, da bodo z mamografijo ponovno začeli septembra, torej slabo leto potem, ko jim je odpovedal prejšnji aparat, ki so ga uporabljali več kot 20 let.
Ptujska bolnišnica pa ima nove probleme, grozi ji, da bo morala svoj že tako zmanjšani letni proračun v višini okrog 23 milijonov evrov še dodatno zmanjšati za 500 tisoč evrov, za kolikor naj bi bila oškodovana pokojninska in zdravstvena zakonodaja zaradi nezakonitih pogodb bolnišnic s popoldanskimi s. p.-eji v njej zaposlenih zdravnikov, na kar je vseskozi opozarjala predsednica sveta zavoda Štefka Presker. Davčna inšpekcija, ki je sicer skoraj pol leta pregledovala poslovanje ptujske bolnišnice v letu
2011, v katerem je bolnišnico vodil Robert Čeh, ki je, kot je znano, decembra tega leta od-
stopil zaradi preobremenjenosti, o tem še ni izdala odločbe. V ptujski bolnišnici v tem trenutku o tem ne dajejo izjav, dokler odločbe ne bo, razmišljajo pa tudi o pritožbi. Kot je znano, pa je takratni direktor Robert Čeh ves čas trdil, da gre za zakonita izplačila, s katerimi je ptujska bolnišnica tudi veliko prihranila, 16 odstotkov prispevka na plače. Pri tem je imel podporo tudi takratnega ministra za zdravje Dorjana Marušiča.
MG
Izjava za javnost
Klub svetnikov Civilnega gibanja za etično in osveščeno občino Ormož Sonce Prlekije in Liste za razvoj občine Ormož ob objavljeni novici v medijih o pravnomočni obsodbi gospoda Borisa Novaka, direktorja Medobčinske uprave, poziva ormoškega župana, da ukrepa in nemudoma predlaga razrešitev direktorja Medobčinske uprave.
Menimo, da sedanji pravnomočno obsojeni direktor ne uživa več potrebne avtoritete in ugleda med občani in zaposlenimi v Medobčinski upravi in zaradi tega ni več primeren za opravljanje vodstvene funkcije v javni upravi. Zaradi tega je ogrožena kakovost delovanja upravnega organa, ki naj bi predstavljal javni servis.
Še posebno zaskrbljujoča je izjava, oziroma sprenevedanje ormoškega župana g. Alojza Soka, da ga gospod Novak in sodišče nista seznanila z odločitvijo sodišča. Ni prvič, da ormoški župan kot varuh zakonitosti izkazuje svoj ignorantski odnos do odločitev sodišča in žali občane občine, ki so mu zaupali opravljanje odgovorne naloge.
V imenu kluba svetnikov Civilnega gibanja za etično in osveščeno občino Ormož Sonce Prlekije in Liste za
razvoj občine Ormož Stanislav Podgorelec
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
8 Šta/m&FEDNlK
Evropa in svet
torek • 28. maja 2013
Strasbourg • Evropski parlament:
Makedoniji prižgal zeleno, BiH pa rdečo luč
Medtem ko BiH »še zdaleč« ni izpolnila pogojev za začetek veljavnosti stabilizacijsko pridružitvenega procesa z EU, je Makedonija že pripravljena na začetek pristopnih pogajanj, so danes odločili evropski poslanci. Zavrnili pa so amandma, s katerim bi za BiH sledile sankcije.
BiH še vedno zaostaja za drugimi državami v svoji regiji, ugotavlja parlament. »Za spremembe potrebujemo večjo zavezanost in pripravljenost političnih elit, da združijo moči in skupaj poiščejo jasno vizijo o splošni usmeritvi države,« je povedala poročevalka Doris Pack (EPP). »V dobro državljanov bi morali ostreje napasti tudi korupcijo,« je še dodala.
Resolucija, ki so jo izglasovali poslanci danes, poudarja, da so za vzpostavitev popolnoma delujoče demokracije v državi nujne ustavne spremembe, tako na zvezni kot lokalni ravni. BiH mora tako končno vpeljati odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2009 o enakih pravicah do udeležbe na volitvah. Med ostale prednostne naloge so poslanci uvrstili še okrepitev vloge žensk in mladih, reformo javne uprave in boljšo pripravljenost na članstvo Hrvaške v EU. Poslanci so sicer o resoluciji razpravljali že v sredo, ko je Packova razburila predvsem s predlogom, da bi BiH izključili iz Sveta Evrope, da bi ji odrekli finančno pomoč EU in ustavili izvajanje sporazuma o trgovini med EU in BiH. Predlog je bil podan v obliki amandmaja, ki pa ga je parlament z veliko večino zavrnil.
Med tistimi, ki so izrazili nasprotovanju temu predlogu, je bila evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD). Izrazila je željo, da BiH postane članica unije in da se ji pri tem pomaga. Ljudi pa po njenih besedah ne bi smeli kaznovati zaradi neuspeha politike.
V drugačnih tonih pa je potekala razprava o Makedoniji. »Evropa upravičeno pozdravlja napredek med Srbijo in Kosovom. Predsednika sta morala pokazati prav toliko poguma, kot ga danes potrebujeta predsednika v Atenah in Skopju,« je izpostavil poročevalec Richard Howitt (S&D). Svet je zaprosil, »naj poskuša razumeti, da takrat, ko si v vrsti, pa te nenehno potiskajo nazaj, prideš do točke, ko dokončno zapustiš vrsto«. Države članice je zato prosil, naj brez odlašanja začnejo pristopna pogajanja s Skopjem.
Sprejeti dokument poudarja, da lahko začetek pristopnih pogajanj pomeni preobrat v trenutnem statusu quo, saj bi dal pozitivno spodbudo nadaljnjim reformam in izboljšanju odnosov s sosednjimi državami. Resolucija še dodaja, da morajo biti težave z imenom razrešene brez odlašanja, vse politične sile pa morajo spoštovati državni parlament kot ključno demokratično institucijo.
Evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE/LDS), podpredsednik delegacije parlamenta za Jugovzhodno Evropo, je sicer v razpravi o Makedoniji poudaril, da je »zadnji čas«, da se makedonski voditelji »zbudijo in ugotovijo, da je deblokada integracijskega procesa njihove države skoraj popolnoma njihova odgovornost«. »Narediti morajo vse, kar je v njihovi moči, da bi zagotovili evropsko prihodnost državi s sklenitvijo kompromisa o imenu z Grčijo,« je še dodal.
Sicer pa je Kacin kot najbolj pereči vprašanji v državi izpostavil »alarmantno stanje na področju svobode medijev in demokratični dialog med vladajočo koalicijo in opozicijo«. Makedonski voditelji morajo vložiti tudi več truda v izboljšanje medetničnih odnosov v državi. Poslanec Milan Zver (EPP/SDS), član parlamentarne delegacije za Makedonijo, pa je menil, da druge možnosti, kot da se čim prej začnejo pogajanja z Makedonijo, ni. »Odgovorni smo za ugled evropskih institucij,« je poudaril in dodal, da nekorektne odločitve povzročajo padanje zaupanja v EU. »Vprašati se moramo tudi, kako se počutijo proevropsko usmerjeni državljani Makedonije, ki že sedem let dobivajo obljube EU, ko je čas za sprejemanje odločitev, pa EU tega ne stori,« je dejal. (sta)
EU • Maja boljša gospodarska slika
Krčenje gospodarske dejavnosti v območju evra se je ublažilo
Foto: eeas.europa.eu
Območje evra se v tekočem četrtletju še vedno sooča z recesijo, maja pa se je padec gospodarske dejavnosti vendarle ublažil. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki ga izračunava analitska hiša Markit, se je ta mesec zvišal za 0,8 točke na
konec tekočega četrtletja, torej že sedmo četrtletje zapored. Gospodarstvo evropske monetarne unije se bo skrčilo v podobnem obsegu, kot se je v prvih treh mesecih letos, to je za 0,2 odstotka, je raziskavo pospremil pospremil prvi ekonomist Markita Chris Williamson.
Kot je opozoril, nemško gospodarstvo stagnira, francosko se krči, periferne države pa beležijo blažitev recesije. Izpostavil je še znamenja de-flacijskih pritiskov. Zaradi šibkega povpraševanja cene režejo tako predelovalnem kot storitvenem sektorju, je poudaril.
Nedavno znižanje ključne obrestne mere s strani Evropske centralne banke še ni prineslo pravih rezultatov, je ocenil. Okrevanje bo dolgo, za ustavitev negativnega trenda in oživitev rasti pa bo treba narediti več, je sklenil. (sta)
Stockholm •
Priseljenci so nezadovoljni
Nemiri v predmestjih se širijo
47,7 točke. Vrednosti indeksa pod 50 točkami pomenijo krčenje, vrednosti nad 50 pa rast dejavnosti.
Gospodarska dejavnost je bila maja s PMI pri 47,7 točke na trimesečnem vrhu, še vedno pa je ostala globoko v območju krčenja, je razvidno iz prve ocene Markita. Krčenje se je sicer ublažilo že drugi mesec zapored.
Poleg tega je majski rezultat boljši, kot so napovedovali analitiki. Ti so namreč ocenjevali, da bo PMI pristal pri 47,2 točke, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Obseg upadanja se je maja zmanjšal v obeh glavnih sektorjih. V predelovalni industriji se je PMI zvišal za 1,1 točke na 47,8 točke, v storitvenem sektorju pa za 1,7 točke na 48,2 točke.
Dejavnost v predelovalni industriji je tako upadla najmanj po januarju, dejavnost v storitvenem sektorju pa najmanj po februarju.
V Markitu so iz majskih podatkov razbrali, da bo območje evra v recesiji ostalo tudi
íPoítuiajte nas. na iuztounsm ífjteéu!
RADIOPTUJ
tut 4/tietec
www.radio-ptuj.si
Sofija • Po volilni zmagi
Borisov kljub volilni zmagi zavrnil mandat za sestavo vlade
Foto: commons-wikimedia.org
Nemiri v predmestjih Stockholma, kjer živijo večinoma priseljenci, se širijo. Potekali so že četrto noč zapored, zadnjo noč že v 15 predmestjih. Izgredniki so zažigali avtomobile in napadali lokalne policij ske postaje, podtaknili so tudi požar v neki restavraciji. Ranjeni so bili trije policisti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zaradi izgredov se je na Švedskem že razvnela razprava o integraciji priseljencev, ki v tej skandinavski državi predstavljalo okoli 15 odstotkov prebivalstva.
Nasilje je sicer sprožil dogodek minuli teden, ko je policija ustrelila in ubila 69-letnega prebivalca predmestja Husby, ki je pred tem v javnosti kolo-vratil z mačeto, nato pa pobegnil v svoje stanovanje. Policisti so ga po lastnih navedbah ustrelili v samoobrambi.
Poznavalci ocenjujejo, da je smrt 69-letnika zanetila jezo med mladimi imigranti, ki tako ali tako menijo, da so žrtve policijskega nasilja. Socialni antropolog na univerzi v švedskem Malmoju Aje Carl-bom je za AFP dejal, da številni prebivalci v pretežno priseljenskih naseljih trpijo zaradi segregacije. (sta)
Foto: forumbiodiversity.com
Predsednik bolgarske stranke Gerb Bojko Borisov, zmagovalec parlamentarnih volitev 12. maja, je danes zavrnil mandat za sestavo vlade, ki mu ga je ponudil predsednik Rosen Plevne-ljev. Kot je dejal Borisov, ne želi oblikovati »nenačelne koalicije«.
Borisov in njegova desno-sredinska stranka Državljanov za evropski razvoj (Gerb) bi koalicijo lahko sestavila le s skrajno desno nacionalistično stranko Ataka. »Za nas je nepredstavljivo, da bi šli v koalicijo s stranko, ki je na ustanovni seji novega parlamenta grobo napadla veleposlanika naše evropske partnerice,« je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA dejal Borisov.
Nekdanji premier Borisov, ki je sicer z odstopom po množičnih protestih februarja tudi sprožil predčasne volitve, je po volitvah, na katerih je Gerb dobil okoli 30 odstotkov glasov, napovedoval, da bo predstavil manjšinsko vlado, četudi v parlamentu ne bo imel možnosti za uspeh. Sprva je upal, da bo manjšinsko vlado lahko oblikoval s podporo Atake, ki je njegovo vlado podpirala že v prejšnjem sklicu parlamenta. Zdaj pa se je sodelovanje očitno končalo.
Stranka Gerb je po navedbah APA v parlamentu vse bolj izolirana, pa čeprav ima največ, 97 od skupno 240 poslanskih sedežev. A to je pač premalo za oblikovanje vlade.
Glede na zahteve ustave je moral predsednik Plevneljev mandat za sestavo nove vlade ponuditi relativnemu zmagovalcu na volitvah, torej Boriso-vu. Zdaj ko ga je ta zavrnil, ga Plevneljev lahko ponudi drugi najmočnejši stranki v parlamentu, socialistom Sergeja Staniševa. To bi lahko storil še danes, je napovedal.
Socialisti v predvolilnem času sicer za vodilnega kandidata niso postavili predsednika stranke Staniševa, ampak nestrankarskega finančnega strokovnjaka Plamena Ore-šarskega. Nekdanji namestnik finančnega ministra velja za kompromisno osebnost, ki bi lahko oblikoval t.i. programsko vlado in dobil tudi podporo stranke turške manjšine v Bolgariji DPS, navaja APA.
Socialisti imajo v parlamentu 84 sedežev, stranka DPS pa 36, skupaj torej natanko 120, a potrebovali bi vsaj še en poslanski glas. Zato bi bila verjetno potrebna tudi podpora stranke Ataka, ki ima 23 poslancev, še navaja APA. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Sydney • Ameriški proizvajalec avtomobilov Ford Motor je danes napovedal, da bo leta 2016 ustavil proizvodnjo v svojih dveh tovarnah v Broadmeadowsu blizu Melbourna in v Geelon-gu v Avstraliji ter ukinil 1200 delovnih mest. S tem bo sklenil zgodovino svojih proizvodnih operacij v tej državi, ki jo je začel pisati leta 1925. Izvršni direktor družbe Ford Australia Bob Graziano je novico razkril hkrati z objavo poslovnih rezultatov, poročajo tuje tiskovne agencije. Ta je pokazala, da je podjetje v poslovnem letu, ki se je sklenilo konec marca, pridelalo 141 milijonov avstralskih dolarjev (106,07 milijona evrov), v zadnjih petih letih pa 600 milijonov avstralskih dolarjev (451,37 milijarde evrov) izgube po davkih.
Bruselj • Evropska komisija je umaknila predlog za prepoved oljčnega olja v odprtih steklenicah v restavracijah, kije bil tarča kritik, da je smešen in neživljenjski ter da Bruselj z njim rešuje umetno ustvarjene probleme. Pred pripravo novega predloga se bo temeljito pogovorila s potrošniki, trgovci, lastniki restavracij in proizvajalci oljčnega olja.
»Odločil sem se za umik predloga, ker na glasovanju minuli teden ni dobil zadostne podpore,« je naznanil evropski komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos. Komisija po njegovih besedah s sektorjem oljčnega olja že več kot leto razpravlja o tem, kako zagotoviti njegov gospodarski razvoj in obenem zaščititi potrošnike.
Madrid • Španija je na današnji dražbi državnih dolžniških vrednostnih papirjev zbrala 4,076 milijarde evrov. Povpraševanje vlagateljev se je nekoliko zmanjšalo, ranljiva evrska država, ki je globoko v recesiji, pa je zato ponudila nekoliko višje obrestne mere kot na zadnji primerljivi avkciji. Španska zakladnica je danes izdala obveznice z ročnostjo tri, pet in 13 let, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Povpraševanje je ponudbo preseglo skoraj za dvakrat, potem ko jo je v torek, ko je Madrid prodajal kratkoročne državne dolžniške vrednostne papirje, skoraj za trikrat.
Beograd • Srbija bi lahko letošnje leto, če ne bo spremenila fiskalne politike, sklenila s proračunskim primanjkljajem v višini prek osmih odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in javnim dolgom v višini 65 odstotkov BDP, je danes opozoril Mednarodni denarni sklad (IMF). Balkansko državo je zato pozval k dodatnim ukrepom, med drugim k zvišanju DDV. Predstavniki misije IMF v Srbiji so danes ocenili, da ukrepi za uravnoteženje javnih financ, ki jih načrtuje Beograd, predstavljajo korak naprej. Med njimi so posebej pohvalili predvideno uskladitev davka na dohodek in stopnje prispevkov za socialno zavarovanje. A trenutno načrtovani ukrepi po mnenju predstavnikov sklada ne bodo dovolj, da bi lahko Srbija proračunski primanjkljaj znižala na vzdržno raven in popravila trend zviševanja javnega dolga, poroča srbska tiskovna agencija Beta. Tokio • Japonski proizvajalec avtomobilov Nissan bo zaradi težav z volanom po vsem svetu vpoklical okoli 841.000 vozil. Gre za modela Micra in Cube, ki so ju na Japonskem in v Veliki Britaniji proizvedli med letoma 2002 in 2006, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočili iz družbe. Vpoklic se nanaša na 763.000 vozil Micra, ki je na nekaterih trgih poznana tudi kot March, in 78.000 vozil Cube. Nissan jih je prodajal na trgih v Afriki, Aziji, Evropi, Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu. O morebitnih prometnih nesrečah, ki bi bile posledica omenjenih težav z volanom, v Nissanu niso bili obveščeni.
San Francisco • Ameriški računalniški velikan Apple azijskemu tekmecu Samsung Electronics očita, da s svojim novim pametnim telefonom Galaxy S4 krši celo vrsto njegovih patentov. Medtem pa nova Samsungova prodajna uspešnica ruši rekorde - v manj kot mesecu dni, odkar je Galaxy S4 prišel na trg, so ga prodali že v deset milijonih primerkov. Apple je pri sodišču v Severni Kaliforniji, kjer zoper različne modele pametnih telefonov serije Galaxy teče že več postopkov zaradi domnevnega kršenja patentov, vložil zahtevek, naj se v postopek vključi tudi novi Samsungov model Galaxy S4, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. (sta)
Rim • Rezultati statistične raziskave
Žepnina za štiridesetletnike v Italiji
Zaradi krize, ki je prizadela Italijo, vedno več Italijanov še naprej živi pri starših. Okoli 28 odstotkov Italijanov, starih od 35 do 40 let, pa je še vedno odvisnih od »žepnine«, ki jim jo dajejo starši. Med 25- in 35-letniki je takšnih kar 43 odstotkov, je razkrila raziskava italijanskega javnomnenjskega inštituta SWG.
Raziskava, ki jo povzema nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung, tudi razkriva, da kar 27 odstotkov
mladih zaposlenih Italijanov od staršev prejema dodatno finančno injekcijo.
Hkrati se je 51 odstotkov mladih Italijanov pripravljenih izseliti se iz Italije, razlog za to pa je še vedno trajajoča recesija v državi. Brezposelnost med mladimi se je že povzpela na 38,4 odstotka, hkrati ni nobene socialne pomoči ali dodatnih finančnih sredstev za tiste, ki zaslužijo najmanj, piše FAZ.
Italijanski statistični urad je ob tem objavil, da se je kupna moč v Italiji od lani znižala za 4,8 odstotka. Leta 2012 je 17 odstotkov vprašanih dejalo, da si ne morejo privoščiti, da bi imeli vsak drugi dan obrok z mesom, ribo ali ustrezno zelenjavo. 21 odstotkov pa jih je navedlo, da ne morejo več primerno ogrevati lastnega stanovanja. (sta)
Kultura, izobraževanje
Štajerski TEDNIK 9
Ptuj • Dijaki uredili okolico osnovne šole
Ptuj • Izobraževanje Ljudske univerze in muzeja
Dijaki za okolje dobre volje Novi ptujski turistični vodniki
Biotehniška šola Ptuj letos praznuje 60 let delovanja. V sklopu tega visokega jubileja se bo zvrstilo veliko dogodkov. Med drugim bodo svoje spretnosti predstavili povsem praktično: z urejanjem okolja pred osnovnimi šolami. Okolico OŠ Mladika so minuli teden že polepšali.
Turizem, s katerim se Ptujčani zelo radi ponašamo, je gotovo ena izmed točk, na katerih se splača graditi in vanjo vlagati. S tem zavedanjem so se ptujska Ljudska univerza, Muzej in Javne službe v skupnem projektu lotili izobraževanja novih turističnih vodnikov.
Dijaki so v sredo uredili zeliščni vrt na OŠ Mladika.
Foto: CG
torek • 28. maja 2013
Oktobra letos bo ptujska Biotehniška šola obeležila 60 let delovanja, a aktivnosti ob tem jubileju so pričeli že sedaj. Ker si želijo čim več ustvarjalnega strokovnega in pedagoškega dela, so se odločili, da se še bolj intenzivno povežejo z učenci osnovnih šol. Te nameravajo aktivno motivirati in spodbuditi k odgovornemu odnosu do okolja, k uporabi varne in zdrave prehrane ter jim približati poklice, ki so povezani s pridelavo in predelavo hrane oz. urejanjem in varovanjem okolja. „V ta namen bomo v prihodnje vsako leto za učence osnovnih šol na našem območju (Ptuj, Ormož) izvedli dve aktivnosti. Prvo smo poimenovali „Dijaki Biotehniške šole Ptuj - za okolje dobre volje", pojasnjuje Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj.
V sklopu omenjenega projekta bodo na podlagi fotografskega natečaja izbrali »zmagovalno« šolo in jo nagradili tako, da bodo na šolskem dvorišču zasadili nekaj domačih sadnih dreves ali grmovnic oz. pomagali pri urejanju zelenjavnega
Dijak 3. letnika ptujske Gimnazije Jernej Leskovar je na 52. državnem tekmovanju iz fizike dosegel zlato Štefanovo priznanje in drugo nagrado Društva matematikov, fizikov in astronomov.
Tekmovanje srednješolcev v znanju fizike je potekalo sredi aprila v Novem mestu, tekmovalo pa je 127 dijakov iz slovenskih srednjih šol, ki so se uspeli najvišje uvrstiti v regijskih izbirnih tekmovanjih.
Organizator je Društvo matematikov, fizikov in astronomov Šlovenije, dogajanje pa je nadzirala 20-članska komisija, katere predsednik je Bojan
ali zeliščnega vrta. Letos natečaja še niso izpeljali, so pa projekt poskusno izvedli skupaj z OŠ Mladika, ki jih je povabila k sodelovanju pri pripravi njihovega EKO tabora. Tako so v sredo na zeliščnem vrtu OŠ Mladika zasadili štiri vrste zdravilnih zelišč (kolmež, sivka, ožepek in majaron) ter predstavili njihovo uporabo v prehrani. Pri zasaditvi so poleg dijakov in učiteljev Biotehniške šole Ptuj sodelovali učenci OŠ Mladika in udeleženci EKO tabora.
Golli, vodja tekmovanja pa Ciril Dominko.
Med tekmovalci letos sta bila tudi dijaka Gimnazije Ptuj Jernej Leskovar in Jakob Murko, ki sta bila najboljša tekmovalca na letošnjem regijskem tekmovanju iz fizike.
„V zelo močni konkurenci je Jernej dosegel 35 točk od možnih 40. Zmagal je dijak II. Gimnazije Maribor s 36 točkami. Točke Jerneja so zadostovale za delitev drugega mesta, za kar je prejel drugo nagrado in zlato Štefanovo priznanje. Jakob pa je prejel srebrno priznanje. Uspeh zasluži še posebno priznanje
Drugi projekt bodo izpeljali v jesenskem času, poimenovali pa so ga »Dijaki Biotehniške šole Ptuj - za znanje in hitre možgane s pomočjo zdrave prehrane«. V sklopu tega bodo vsako leto osnovnošolcem šole, iz katere bo največ dijakov Biotehniške šole Ptuj, poklonili nekaj svojih pridelkov. „Akcijo bomo izvedli tretji petek v novembru ob dnevu slovenske hrane oz. v času akcije - tradicionalni slovenski zajtrk," še pravi Korošec.
Dženana Kmetec
aktiva fizikov, kajti naši dijaki poslušajo fiziko le dve uri tedensko, medtem ko nekateri tekmovalci, predvsem iz mednarodnih oddelkov Gimnazije Bežigrad in II. Gimnazije Maribor, poslušajo fiziko 6 ur tedensko. Zato je že vsaka uvrstitev na državno tekmovanje izjemen uspeh. Upamo lahko samo, da se bo Jernej dobro odrezal tudi v letu 2014, saj tekmovanje v skupini III vodi na izbirno tekmovanje za Fizikalno olimpijado. Enkrat smo že uspeli. Bilo je daljnega leta 1994 v Pekingu, ko je bil odličen Primož Kušar," pravi mentor dijakov učitelj fizike Viktor Vidovič.
S svojim uspehom pa je seveda zelo zadovoljen tudi Jernej Leskovar, ki fiziko vidi kot vedo, ki zajema vse pojave v naravi. „Brez nje marsičesa ne bi bilo," pravi Leskovar, ki ima za seboj že številna priznanja iz raznih naravoslovnih predmetov. V tej smeri namerava nadaljevati svojo izobraževalno pot, njegova prva izbira bo medicina, glede na to, da je odličnjak, pa bo njegova želja prihodnje leto skoraj gotovo tudi uslišana.
Dženana Kmetec
Najstarejše slovensko mesto Ptuj že dolgo velja za priljubljeno turistično destinacijo gostov iz Slovenije in tujine. V zadnjih časih pa nas vedno pogosteje obiskujejo tudi prebivalci tistih dežel, kjer še do pred kratkim niso niti slišali za nas.
„Turizem je torej ena izmed tistih panog, ki v teh težkih časih budi upanje na svetlejšo prihodnost. Da pa bi goste pritegnili in jih tudi za daljši čas obdržali, potrebujemo predano in ustrezno usposobljeno turistično osebje. Delček tega lahko prispevamo tudi mi na Ljudski univerzi Ptuj," pojasnjuje organizator izobraževanj na tem zavodu Dušan Šilak.
Prav zaradi vsega naštetega so v ptujski Ljudski univerzi aprila pričeli izobraževanje nove skupine bodočih lokalnih turističnih vodnikov, in sicer v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož in TIC - Javnimi službami Ptuj, ki so tudi naročnik izobraževanja.
Bodoče vodnike izobražujejo muzejski strokovnjaki, ki bodo na koncu izobraževanj tudi preverili znanje udeležencev usposabljanja.
„Tako kot pri vsaki dejavnosti se tudi tu pravo učenje in raziskovanje začne šele po uspešno opravljenem prever-
»Bilo nas je natanko sto,« se spominja takratnih šolskih dni Ljutomerčan Anton Kapun. Ravnatelj šole in profesor slovenskega jezika je bil Jan Baukart - po njem je poimenovana tudi ena od ljutomerskih ulic. »Leta 1948 smo zaključili 8. razred OŠ in za zaključek obiskovanja niž-
Praktično usposabljanje je izje bodoči turistični vodniki v druži muzeja Ptuj-Ormož podali po uli
janju, saj je takrat vsak vodnik sam s skupino in se šele tedaj začne prav zavedati svoje vloge. In ravno na to želimo bodoče vodnike kar se da temeljito pripraviti, torej na graditvi lastnega znanja in potrebnih spretnosti," pojasnjuje Šilak in dodaja, da bodoči turistični vodniki, udeleženci usposabljanj predelujejo zares pestro literaturo, na osnovi katere si pridobijo kakovostno in uporabno znanje. V samem izobraževalnem procesu so izpostavljeni tisti temelji, na katerih si lahko zgradijo zaokrožen vpogled v preteklost našega mesta, pridobijo pa si tudi kompeten-ce, da vedo znanja ustrezno
je gimnazije morali opravljali tako imenovano malo maturo. Od takrat je minulo 65 let,« je povedal Kapun, ki skrbi za redno srečevanje te generacije. Prvič so se srečali po štirih desetletjih - leta 1988, ko so se dogovorili, da se bodo dobivali vsakih pet let. Tako je bilo do pred kratkim, sedaj se
Foto: CG
no pomembno. V nedeljo so se Branka Vnuka iz Pokrajinskega ih našega mesta.
predstaviti tudi drugim. „Zato je velikega pomena načelo nazornosti, da si vodniki znajo predstavljati življenje nekoč, ga razumeti in vanj umestiti sočasne zgodovinske dogodke in jih povezati s spomeniki, ki jih predstavljajo. To vlogo pa prevzema praktični del usposabljanja, se pravi delo na terenu samem," so prepričani na ptujski Ljudski univerzi, ki jo vodi direktorica Klavdija Markež.
Eno izmed praktičnih usposabljanj je potekalo v nedeljo, usposabljanje novih ptujskih lokalnih turističnih vodnikov pa naj bi se končalo še ta teden.
Dženana Kmetec
dobivajo bolj pogosto. Tokrat se jih je zbralo 23 (na posnetku), ki so po zbirnem mestu na Glavnem trgu v Ljutomeru odšli na ogled kmečkega muzeja Srečka Pavličiča v Pristavi, družabno srečanje pa za tem imeli v gostišču na Gmajni na Razkrižju.
NŠ
Foto: CG
Dijak 3. letnika ptujske Gimnazije Jernej Leskovar
Ptuj • Brez fizike bi bilo marsikaj drugače
Fizika, ki je zlata vredna
Pred dvema letoma je ptujska Gimnazija imela državnega prvaka v znanju fizike. Da ta dijake zelo zanima, kaže tudi tokratni uspeh: Jernej Leskovar si je na 52. državnem tekmovanju prislužil zlato in za zmagovalcem zaostal za pičlo točko. Kot pravi, ga fizika zelo zanima, saj bi bilo brez nje vse drugače. Vidi jo kot znanost, ki zajema vse pojave v naravi.
Ljutomer • Prva generacija »nižje gimnazije«
Bilo jih je sto
V prvotni stavbi današnje gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru se je jeseni leta 1945 v peti razred osnovne šole - takratni 1. razred nižje gimnazije - vpisala prva povojna generacija učencev.
10 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 28. maja 2013
Dornava • Letni koncert pihalne godbe
Poletna noč z Otom Pestnerjem
Dornavska pihalna godba, ki jo od leta 2007 vodi Zmago Štebih, bo v soboto, 1. junija, ob 20.30 pripravila še enega v nizu nepozabnih koncertov - tokrat z naslovom Poletna noč z Otom Pestnerjem.
Foto: Uroš Mlakar
Dornavski godbeniki (v ospredju dirigent Zmago Stebih, desno predsednik godbe Peter Dodlek) za soboto zvečer pripravljajo nov glasbeni spektakel, tokrat pod naslovom Poletna noč z Otom Pestnerjem.
Že naslov pove, da bo osrednji gost sobotnega spektakla legenda slovenske zabavne glasbe Oto Pestner, kot solistka pa bo nastopila tudi Romana Zelenjak, ki redno sodeluje z dornavskimi godbeniki. Več od tega, da bo večer namenjen
uživanju ob poslušanju poletnih melodij, mladi godbeniki s svojim vodstvom vred nočejo izdati. Sicer pa tistim, ki so že bili na kakšnem od letnih koncertov dornavske godbe, repertoar niti ni potreben ... Doslej so namreč zagnani glas-
beniki več kot navdušili vedno zelo številno publiko; od prvega koncerta pod naslovom Gremo v kino, preko nepozabnega večera uspešnic skupine Abba - Godba osvaja Waterloo do koncerta, ki so ga posvetili planetu Zemlja z naslovom Mi
smo svet. Tudi tokratni veliki koncert bo izveden v romantičnem okolju parka dorna-vskega baročnega dvorca (v primeru slabega vremena pa v veliki športni dvorani v občini Gorišnica).
SiM
Ptuj • Repertoar Mestnega gledališča
Ves svet je oder
Po izjemno pestri in raznoliki iztekajoči se sezoni, v kateri si bomo ogledali še eno pre-miero, in sicer Najstarejšo obrt, so v Mestnem gledališču Ptuj tudi za novo napovedali zanimivo in vabljivo dogajanje. Kljub bistvenemu zmanjšanju sredstev, namenjenih delovanju tega zavoda, bodo delali po zastavljenih smernicah, še vedno pa, kot pravi direktor Peter Srpčič, upajo, da bo občina „spodrsljaj", s katerim so ukinili sredstva za abonmaje, popravila v rebalansu proračuna.
„Leto, ki je pred nami, je tudi peto, sklepno leto mojega prvega mandata v Mestnem gledališču Ptuj. Ko sem prišel sem in sem prevzel vodenje tega, najmanjšega gledališča v Sloveniji, smo se takrat s to malo ekipo odločili preprosto in predrzno, da želimo iz tega najmanjšega narediti najboljše gledališče v Sloveniji. Povedali smo vam v uvodniku v sezono, da bo naš odgovor na krizo, da bomo delali še več in boljše. Da manj denarja in zahtevne okoliščine vidimo kot izziv, ne kot problem, in da je čas krize prava priložnost, ki pokaže,
kdo zna delati dobro," pravi Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj. Da so se zastavljenih smernic držali, dokazuje tudi statistika: v sezoni 2012/2013 so v ptujskem gledališču pripravili sedem premier, samo lani pa so skupaj imeli 300 prireditev, kar je za polovico več, kot so jih imeli, preden je vodenje prevzel Srpčič.
Na lovorikah pa ne bodo počivali niti prihajajočo sezono, pripravljajo namreč prav tako sedem premier, nekatere samostojno, druge v koprodukci-ji z drugimi teatri.
Prva z naslovom Zapiranje
ljubezni bo septembra, v letu 2013 pa bodo sledile še predstave Divjad ter otroški predstavi Palčica in Vedno te ima nekdo rad. Leto 2014 se bo začelo s premiero Ljubezenske in šaljive slike al fresco, aprila bo predstava Mrtvec pride po ljubico, junija pa bo na sporedu zgodba o korupciji in klien-telizmu Michael Kohlhaas.
Ob omenjenih predstavah bodo sledile še ponovitve predstav iz zadnjih sezon, in sicer devet odraslih in devet otroških. Ravno slednje so izjemno dobro obiskane, tudi v prihodnje pa bo mesečno na ptujskem gledališkem odru po ena predstava namenjena najmlajšim.
Kot je pojasnil Srpčič, bodo v ptujskem gledališču nadaljevali tudi z vsemi dosedanjimi projekti, med drugim z gledališko skupino, predavanji Petje Janžekoviča o Božanski komediji, razstaviščni prostor MGP pa naj bi bil še bolj pisan in živ, saj bodo sodelovali s še več ustvarjalci. Jeseni tako med drugim gostijo likovno zbirko Taluma, zanimiva pa bo tudi
razstava Voje Veličkoviča, ki se bo predstavil s svojimi intarzi-jami.
„Abonma je hrbtenica vsakega gledališča"
Kljub temu da v ptujskem gledališču dela majhna, a zagnana ekipa, pa realizacijo številnih ciljev omejujejo finančna sredstva. Prihajajoča sezona bo še toliko težja, saj v občinskem proračunu zaenkrat ni zagotovljenih sredstev za sofinanciranje abonmajev. „Kljub prijaznosti občine, ki se je odločila, da to ukine, upamo, da bo ta spodrsljaj v rebalansu proračuna popravljen. Kolikor imam informacije, se bo odbor za kulturo potrdil in nam ta izjemno majhna, a za teater pomembna sredstva vrnil. Nenazadnje abonma je hrbtenica vsakega gledališča," pravi Srpčič.
Ne glede na to, kaj se bo zgodilo, bo vpis abonmajev možen tudi v prihodnje, cene le-tega in vstopnic pa ostajajo nespremenjene. Direktor ptujskega gledališča je namreč prepričan, da si v teh kriznih časih ne morejo privoščiti dviga cen, čeprav so te na enakem nivoju že 8 let.
Edina razlika, ki se obeta, bodo premierne uprizoritve, ki so brezplačne, bodo pa v prihodnje imeli prednost za ogled tisti, ki bodo donirali sredstva. Ta bodo namenili starejšim, ki se s težavo preživljajo in na ta način jim bodo poskušali pomagati.
Dženana Kmetec
Ludvik Kotar, Radio Ptuj
Komentar tedna
Prometna varnost ali nevarnost je odraz stanja v družbi!
V zadnjem obdobju so nas presenetili in šokirali podatki o smrtnih žrtvah na naših cestah, ki so precej slabši od lanskih. Prizadele so nas tragedije ob smrti mladih deklet v Ljubljani, pa Francoza na avtocesti, skratka, stanje ni dobro. Začeli smo biti plat zvona in iskati krivce za takšno stanje, med drugim tudi znižanje kazni v lanskem letu. Ob tem pa pozabljamo, da splošno stanje duha v naši državi ni nič boljše in je zato tako tudi na področju prometne varnosti, ki žal vedno bolj postaja prometna nevarnost. Promet je prav tako široko področje, kot je življenje v državi ali skupnosti. Pa naj začnem pri človeškem značaju in vzgoji ter končam pri talnih oznakah in kakovosti cestišč. Pri nas pa pri načrtovanjih in pripravi dolgoročnih načrtov, če jih sploh imamo, pozabljamo na to širino in kompleksnost področij. Zato se odprave vzrokov lotevamo preveč kampanjsko, kot smo temu rekli včasih. Posamične akcije so sicer dobrodošle in koristne, da ne bo pomote, vendar brez drugih aktivnosti na strokovni in čisto človeški ravni rezultatov ne bo, oziroma bodo manjši od želenih. Če ne bomo vrnili na ustrezno mesto občih človeških vrednot, kot so poštenost, tovarištvo, razumevanje, spoštovanje, medsebojna pomoč in pozornost do sočloveka, potem izboljšanja, ne le prometne varnosti, tudi na vseh drugih področjih ne bo. To drži kot pribito, čeprav morda mislite drugače. Še enkrat se sprašujem, kam so se izgubile vrednote. Kam se je izgubilo spoštovanje? Ko smo dobili svojo državo, smo se začeli obnašati, kot da v njej lahko počnemo, kar se nam zahoče, samo da je nam dobro in da smo uspešni, oziroma da imamo denar in standard boljši kot prej. Ali pa da preživimo sebe in družino. Se potem čudimo, da so številni, ne vsi, da ne bo pomote, izgubili občutek za vrednote, ki morajo krasiti ljudi, da so lahko uspešni in lepo shajajo s sosedi, sodelavci, sorodniki, okolico. Zanemarili smo vzgojo in lasten vzor ter vse spustili žal zelo nizko. Da ne govorim o obnašanju tistih, ki bi morali biti vzor in vodilo! Pa ne gre zgolj za politike. Gre tudi za lastnike in vodilne, za mnenjske voditelje in popularne ljudi. In potem se čudimo, da ni spoštovanja do starejših, žensk, učiteljev, zdravnikov, policajev, vojakov, sodelavk in sodelavcev, sosedov, drugih ljudi, pa tudi do vsega, kar nas obdaja. Takšni odnosi so največ krivi za stanje tudi v prometu. Zato vozniki ne spoštujejo peščev, pešci ne voznikov, podobno kolesarji, vsi pa premalo spoštujemo prometne predpise in znake ter navodila. Zaradi nespoštovanja je veliko izsiljevanja, pretiravanja s hitrostjo, vožnje skozi rdečo luč, spreminjanja smeri brez nakazovanja, telefoniranja med vožnjo, nepravilnega parkiranja, ogrožanja drugih udeležencev v prometu, posebno poglavje pa je alkohol, kjer bi vožnjo v vinjenem stanu najrajši vzeli kot olajševalno okoliščino! Ko se lotimo urejevanja katerega koli področja, moramo upoštevati širino, ki je pri tem potrebna. Primer. Denarja za popravilo in vzdrževanje cest je premalo. V redu, zakaj pa potem tudi sedaj gradimo toliko krožišč, namesto da bi popravljali in usposobili cestišča, da ne bi bila tako nevarna? Krožišča so seveda dobrodošla za varnost in pretočnost prometa, niso pa najbolj nujna in tako zelo pomembna. V teh časih pomanjkanja denarja pa sploh! To sem navedel kot primer. Skratka, tudi na promet je treba gledati zelo široko in to upoštevati pri izvedbah. Samo ugotavljanje stanja in delne rešitve ne bodo dovolj, vse je treba upoštevati, uskladiti in izvesti! Takoj in brez odlašanja, sicer se nam res ne piše dobro. Seveda pa rezultatov ne bo takoj. Treba je biti strpen in treba je to izvesti. Ste kljub temu takoj pripravljeni na več spoštovanja sebe in okolice, na več skrbi za soljudi, soudeležencev v prometu, na primeren odnos do vseh, do predpisov in zakonov, ki urejajo življenje v skupnosti, do občih vrednot, do več primerne vzgoje? Ste res? Jaz sem in to pričakujem tudi od vas, da nam bo vsem lepše in boljše!
Foto: CG
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Maribor -Aluminij 2:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Berič (24.), 1:1 M. Rešek (27.), 1:2 Kurež (73.), 2:2 Tavares (85.)
MARIBOR: Handanovič, Vi-dovič, Milec, Mezga, Smrekar, Potokar, Hotič (od 70. Cvijano-vič), Moravac (od 77. Zahovič), Viler, Berič (od 46. Tavares), Mertelj. Trener: Darko Milanič
ALUMINIJ: Lipovac, A. Medved (od 78. Vrbanec), To-polovec, Bingo, Lonzarič, Dre-venšek, Spahič, Žagar Knez (od 60. Črnic), M. Rešek, Zajc (od 86. Vindiš), Kurež. Trener: Edin Osmanovič
V nedeljo je bilo v Ljudskem vrtu vse nared za proslavitev 11. mariborskega naslova državnih prvakov. Že od zgodnjih popoldanskih ur se je na južni ploščadi zbiralo staro in mlado, na koncu se je kljub neposrednemu TV-prenosu na tribunah zbralo preko 6000 gledalcev. Ti so dali tekmi Maribora in Aluminija poseben pečat. »Takšno vzdušje te ponese, sploh ne razmišljaš o utrujenosti, ki smo jo igralci čutili na zadnjih tekmah. Prav zaradi tega smo danes lahko nudili dober odpor državnim prvakom,« je povedal Klemen Bingo, ki je bil znova med najboljšimi v svoji ekipi. Ta je bila precej oslabljena, saj so zaradi takšnih
Atletika
V hladnem vremenu ni neslo daleč
Stran 12
Rokomet
Obstanek v 1. B-ligi z malo sreče
Stran 12
in drugačnih vzrokov manjkali Murko, Bloudek, Jovanovič in Hodžurda, pri domačinih pa ni bilo v postavi Ibraimija. V odličnem navijaškem vzdušju, s številnimi barvnimi koreografijami, so Kidričani že pred tekmo čestitali gostiteljem za osvojeni naslov.
Tekme pa Kidričani niso začeli nič kaj »prijateljsko«, saj so resno zapretili že v 1. minuti. Po hitri akciji se je v idealnem položaju znašel Spahič, a je
za nekaj centimetrov zgrešil gol. Tudi drugi nevarni strel na tekmi je proti golu usmeril Spahič, a je Handanovič strel ubranil. V 11. minuti (11. naslov) je bilo lepo spremljati organizirano akcijo navijačev, ki so proti igrišču vsi hkrati odvrgli množico papirnatih trakov v klubskih barvah Maribora. Tudi to je spodbudilo domačine, da so začeli igrati hitreje. V 19. minuti je 18-letni Srb Ranko Moravac močno sprožil iz kakšnih 25 metrov, njegov strel pa je končal v prečniku. V 24. minuti so Mariborčani povedli: Mezga je podal v sredino, tam pa je bil najspretnejši Berič, ki je z glavo poslal žogo v mrežo - 1:0. Čeprav so mnogi od tega trenutka naprej pričakovali popolno prevlado vijoličastih, pa so Kidričani izenačili že tri minute kasneje. Akcijo je začel Drevenšek, Kurež je žogo preusmeril do Mitja Reška, ta pa je s strelom iz strani ugnal Handanoviča - 1:1. Do konca polčasa sta imela najlepši priložnosti Mezga in Moravac, a je prvemu preprečil veselje Lon-zarič s posredovanjem tik pred
Nogomet
Zmaga za slovo od šampionske sezone
Stran 13
Judo
Na Ptuju dve državni prvenstvi
Stran 13
Ob polčasu je sledilo presenečenje za gledalce, saj so na igrišče stopili nekdanji igralci Maribora, ki so pred časom odšli v tujino: Dragan Jelič, Dejan Školnik, Luka Krajnc (Genova), Siniša Andelkovič, Etien Velikonja in Josip Iličič. Predvsem slednja dva sta bila deležna glasnega aplavza s tribun.
golovo črto, drugi pa je streljal mimo gola.
Ob polčasu je v igro vstopil Tavares, kar je jasno nakazovalo želje trenerja Darka Milaniča - zmago za številne navijače. Prvih 15 minut so domačini prevladovali, a so bili v zaključku akcij premalo zbrani Smrekar, Mezga, Viler (Lipo-vac brani) in 17-letni Hotič. V 61. minuti pa so zobe pokazali tudi Kidričani, pri katerih je v igro minuto pred tem vstopil Matic Črnic. Odlično akcijo so izpeljali Zajc, Črnic in Rešek, strel slednjega pa je Handano-vič zaustavil. Le minuto kasneje je Črnic uspešno preigraval
na robu 16-metrskega prostora, a je samostojno akcijo slabo zaključil. Zato pa so bili gostje uspešnejši v 73. minuti: takrat je Drevenšek lepo zaposlil Čr-nica, ta je natančno podal v kazenski prostor do Kureža, ki je z levico močno udaril po žogi, ki je končala tik pod prečko v golu - 1:2. S to mojstrsko potezo si je prislužil glasen aplavz navijačev obeh ekip, ki so tudi sicer navijali celoten drugi polčas. Zaključek je pripadel domačinom, ki so želeli na vsak
S tekmami 36. kroga je padel zastor za rednim delom državnega prvenstva 2012/13. Naslov prvaka je že predčasno osvojil Maribor, s čimer si je prislužil nastop v kvalifikacijah za Ligo prvakov. V kvalifikacije za Ligo Evropa pa se bosta podala Olimpija in Domžale. Slednji so si 3. mesto dokončno zagotovili šele v nedeljo, ko so v Murski Soboti z golom Denisa Haliloviča (nekdaj Drava) ugnali Muro. Nehvaležno 4. mesto so osvojili Koprčani, ki tako ostajajo brez evropskih preizkušenj.
Pri dnu je situacija vsaj malenkost nejasna: dodatne kvalifikacije za obstanek v 1. ligi si je zagotovila Mura, ki se bo merila z Roltekom Dobom (2. mesto v 2. SNL). Nejasno pa ostaja vprašanje, ali bo Mura na drugi stopnji pridobila licenco za nastopanje v 1. ligi (na 1. stopnji je ni, prav tako Celje). Ob tem obstaja verjetnost, da Rol-tek Dob tudi letos ne bo sprejel izziva igranja v 1. ligi (tako kot lani) in da bo s tem ostalo prosto mesto v 1. ligi. Če bo do
Strelstvo
Venta in Šumakdo naslovov
Stran 15
Atletika
Na Ptuju tekmovalo 250 mladih atletov
Stran 15
íPoÁiiajt¿ ñaí
na ívitovnm íhltta!
CRADIOPTUJ
^ tut- ¿¿letu
www.radio-ptuj.si
način rezultat izenačiti. To jim je uspelo v 85. minuti, ko je Mezga uspešno prodrl po desni strani, podal v sredino do Tavaresa, ki je akcijo učinkovito zaključil - 2:2. Najlepšo priložnost za zmago je imel v 88. minuti 17-letni Luka Zahovič (prvi nastop v članski ekipi), od katerega pa je bil hitrejši Lipovac. Nasploh je zaključek minil v znamenju mladosti, saj sta priložnost za dokazovanje v dresu Aluminija dobila 16-letni Matic Vrbanec in 20-letni Mar-sel Vindiš.
Po koncu srečanja je sledilo rajanje pred stadionom in podelitev novega pokala državnim prvakom.
Jože Mohorič
tega scenarija prišlo in Mura in Roltek Dob ne bosta obstala/ napredovala, bo vodstvo tekmovanja moralo »povabiti« v 1. ligo nekoga drugega. Prvi izbor bo najverjetneje Krka (3. mesto v 2. ligi), morda pa tudi Aluminij.
Ta se je v zadnji tekmi prvenstva v Ljudskem vrtu pokazal v dobri luči in požel simpatije številnega občinstva na stadionu in ob malih zaslonih. V četrti tekmi sezone z Mariborom je vpisal prvi pozitiven rezultat. Mariborčani so resda nekoliko varčevali moči za pokalni obračun, a to ne kvari dobrega vtisa Kidričanov. Če bi ti na nekaterih prejšnjih tekmah pokazali vsaj približno podobne predstave, bi se sedaj zagotovo zavzeto pripravljali za dodatne kvalifikacije, morda pa bi imeli obstanek celo že zagotovljen. A po toči zvoniti je prepozno ...
V sredo bo na koprski Boni-fiki na sporedu še finale Pokala Slovenije, v katerem se bosta v ponovitvi lanskega finala merila Maribor in Celje.
JM
PRVALiGA TelekomSIovenije
1. SLOVENSKA LIGA
REZULTATI 36. KROGA:
MARIBOR - ALUMINIJ 2:2 (1:1); strelci: Berič 19, Tavares 85.; M. Rešek 22., Kurež 73.;
CELJE - LUKA KOPER 2:2 (0:0); strelci: Bajič 65., Gobec 93.; Pučko 62., Bagarič 71. z 11 m;
OLIMPIJA - TRIGLAV 4:0 (2:0); strelci: Valenčič 9., Vincente 29., Šporar 80. in 91. - oba z 11 m. Rdeča kartona: Stojnič 79. in Krcič 90. - oba Triglav;
MURA 05 - DOMŽALE 0:1 (0:0); strelec: Halilovič 49.; GORICA - RUDAR VELENJE 3:2 (0:1); strelci: Dornik 59., Živec 76. in 78.; Rotman 25. Bratanovič 68. Rdeči karton: Dedič (Rudar Velenje) 57.
1. MARIBOR	36	24	6	6	80:35	78
2. OLIMPIJA	36	21	7	8	73:35	70
3. DOMŽALE	36	17	9	10	42:34	60
4. LUKA KOPER	36	14	13	9	52:42	55
5. CELJE	36	12	13	11	38:38	49
6. GORICA	36	10	11	15	45:60	41
7. RUDAR VELENJE	36	11	7	18	42:59	40
8. TRIGLAV	36	9	11	16	35:51	38
9. MURA 05	36	9	6	21	43:66	33
10. ALUMINIJ	36	7	9	20	36:65	30
Najboljši strelci: 17 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 15 zadetkov:
Dejan Žigon (Gorica), Nikola Nikezic (Olimpija); 14 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Mate Eterovič (Rudar), Enis Burkovic (Triglav); 13 zadetkov: Robert Berič (Maribor); 12 zadetkov: Goran Cvijanovič (Maribor), 11 zadetkov: Andraž Šporar (Olimpija) ...
Kliton Bozgo, pomočnik trenerja Aluminija: »Najprej čestitam Mariboru za osvojeni naslov prvakov. To je bila zelo dobra tekma in odličen rezultat za našo ekipo. Pomembno je to, da so naši igralci videli, da lahko enakovredno igrajo tudi z državnimi prvaki. Videli bomo, kaj se bo glede izpada in dodatnih kvalifikacij zgodilo v tem tednu, čakamo lahko le na pomoč boga.«
David Lonzarič, Aluminij: »Nam je bilo najpomembneje, da se pokažemo v dobri luči in da vsem dokažemo, da si zaslužimo več kot zadnje mesto, na katerem smo žal končali. Potrudili smo se po najboljših močeh in na koncu tudi izvlekli pozitiven rezultat. Pred tolikšnim številom gledalcev v domači ligi še nisem igral in to je za vse nas odlična vzpodbuda in motivacija za nadaljnje delo.«
Foto: Črtomir Goznik
Mariborčani so 11. osvojeni naslov državnih prvakov primerno proslavili.
Nogomet • 1. SNL, 36. krog
Odličen zaključek Aluminija, slavje Maribora
redi
E-mail: sport@radio-tednik.si
SNL, 36. krog
aključek Aluminija, slavje I
Foto: Črtomir Goznik
Kidričani so se državnim prvakom na njihovem igrišču odločno zoperstavili.
Nogomet • 1. SNL
Upanje še tli .
■■
tednik
12 Štajerski
Šport
torek m 28. maja 2013
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
V hladnem in deževnem vremenu ni neslo daleč
Ptujski mladinci in mladinke so v močni konkurenci na ekipnem državnem prvenstvu osvojili peti mesti.
mÊÊfmm*^ ■fi,
Foto: Črtomir Goznik
Dež in hladno vreme sta preprečila Kolaričevi, da bi na mitingu v Slovenski Bistrici skočila več kot 612 centimetrov.
Za mesec maj nenavadno hladno vreme in dež sta močno krojila potek 13. mednarodnega atletskega mitinga v Slovenski Bistrici. Najboljša ptujska atletinja Nina Kola-rič v takšnih pogojih ni imela realnih možnosti, da izboljša rezultat 640 centimetrov, ki ga je prejšnji teden dosegla na mitingu na Ptuju. Vseeno pa je Kolaričevi uspelo zmagati s preskočenimi 612 centimetri. Ta rezultat ji je uspel v tretjem skoku, v prvem je skočila 606 centimetrov. V drugem in četrtem poizkusu je ostala brez rezultata, v zadnjih dveh serijah, v peti in šesti, pa zaradi slabih razmer sploh ni skakala. »Kar malo strah me je bilo, da se ne bi poškodovala, ker je bilo tako mrzlo. Zjutraj je še kazalo, da bo vreme popoldne kolikor toliko dobro, potem pa je začel
padati dež in enostavno ni šlo več,« je po nastopu priznala Ko-laričeva premoč nenaklonjeni naravi. Naslednja priložnost za dobre in dolge skoke bo že naslednji teden v Velenju, kjer bo potekal mednarodni atletski miting z najmočnejšo udeležbo iz tujine.
Slabo vreme prav tako ni šlo na roke Veroniki Domjan, ki je z rezultatom 45,67 metra zasedla 2. mesto v metanju kopja - zmagala je izkušena metalka iz Srbije. Sicer pa se je na mitingu izkazal Primož Kozmus, ki je za začetek sezone vrgel kladivo kar 78,75 metra, kar je zelo dober rezultat za začetek sezone.
Mladinci v slovenskem vrhu
Dve peti mesti, tako med
dekleti kot fanti, na ekipnem prvenstvu Slovenije za mladinke in mladince sta dokaz, da se na Ptuju v kategoriji mladih atletov, od katerih je odvisen obstoj članske atletike, kakovostno dela. Dekleta so bila ekipno peta v konkurenci devetindvajsetih slovenskih klubov, fantje pa prav tako peti med tridesetimi. Med posameznicami je izstopala Veronika Domjan, ki je bila najboljša v suvanju krogle (12,91 metra) kakor tudi v svoji paradni disciplini, metu diska (45,51 metra). Pri dekletih se je na zmagovalni oder uspelo uvrstiti še Melani Hentak v metu kopja. Z 99,03 metra je bila tretja. Pri fantih je posamično zmago osvojil Aljaž Brlek v teku na 110 metrov z ovirami (16,14 sekunde). Brlek je bil tudi glavni član štafete štirikrat 100, kjer
so poleg njega tekli še Mark Drevenšek, Tomaž Rakuš in Grega Pavlovič. Fantje so dosegli odličen čas za mladinsko štafeto (43,43 sekunde). V metu kladiva je Aljaž Ramot z 43,26 metra zasedel tretje mesto
»Na ekipnem prvenstvu se je potrdilo, da se baza oziroma širina našega kluba veča. Kljub napornemu enodnevnemu tekmovanju smo uspeli tako pri fantih kot pri dekletih pokriti večino disciplin, ki nosijo točke. Če bi imeli pokrita vsa mesta, bi se potegovali za mesta na zmagovalnem odru,« je ekipni uspeh komentiral trener v AK CP Ptuj Aleš Bezjak. Dobre rezultate posameznikov pripisuje tudi uspešnim pripravam, ki so jih ptujski atleti tradicionalno izvedli v hrvaškem Medulinu. Bezjak je prepričan, da bo sezona dobra in da ima klub v sedanji mladinski ekipi nosilce ptujske atletike.
Še nekoliko mlajši atleti pa so zelo uspešno nastopali minuli konec tedna v Kranju, kjer je potekal 19. mednarodni atletski miting mladih - memorial Vučko. Ptujčani so v mlajši mladinski in pionirski kategoriji zbrali kar enajst uvrstitev
Rokomet m 1. B SRL (m)
Obstanek z malo sreče
Končano je tekmovanje v 1. B SRL, kjer sta iz našega območja nastopila Velika Nedelja Carrera Optyl in Moškanjci -Gorišnica.
Slednji so se po vrnitvi v ta rang tekmovanja dokaj dobro pripravili in dosegli cilj - obstali so v ligi. Na koncu so osvojili 7. mesto, kar je celo več, kot so sami pričakovali. Predvsem je pomembno, da so si že nekaj krogov pred koncem tekmovanja zagotovili obstanek, s čimer so se rešili nervoze v zadnjih tekmah. Veselje je toliko večje, ker so to storili zvečine z domačimi rokometaši. Le trije prihajajo od drugod in so dodana vrednost ekipe.
Rokometaše iz Velike Nedelje je nekoliko uspavalo lansko visoko mesto, zato v tej sezoni niso bili tako prepričljivi in so si obstanek izborili pet minut pred dvanajsto. V zadnjem krogu so ugnali neposrednega konkurenta za obstanek, zato je bilo praznovanje toliko slajše.
Tekmovanje v naslednji sezoni bo še bolj zanimivo, saj bo v 1. B-ligi nastopila tudi ptujska Drava. Kar tri ekipe iz majhnega območja med Veliko Ne-
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Velike Nedelje in Mošakanjci-Gorišnice so si na koncu sezone zagotovili obstanek v 1. B-ligi. V naslednji sezoni se jim bo pridružila še ptujska Drava.
deljo in Ptujem v istem rangu tekmovanja. Do nove sezone bo treba osvežiti igralski kader, vse pa se prične in konča pri denarju. Kdo bo v tem procesu uvajanja svežih moči uspešnej-
ši, bo v prednosti pred konkurenco. Vsekakor pa gre za proces, ki ga je treba izpeljati maksimalno preudarno. V vsakem primeru bo v naslednji sezoni največ pridobil sam rokomet,
saj se je Ptuj v tem segmentu povsem prebudil, z njim pa bosta pridobila tudi Velika Nedelja in Gorišnica. To je treba le izkoristiti.
Danilo Klajnšek
na zmagovalni oder. Posebej se je izkazal mladi nadarjeni sprinter Grega Pavlovič, ki je bil v kategoriji U-16 najhitrejši tako na 100 kot na 300 metrov. Za krajšo razdaljo je potreboval 11,57 sekunde, za daljšo pa 37,13 sekunde. Miha Kovač je bil tretji na 100 metrov (11,94 sekunde), s 566 centimetri pa
je zmagal v skoku v daljino. Pri dekletih se je s časom 12,63 sekunde na 100 metrov izkazala Maja Bedrač. Zasedla je drugo mesto, v skoku v daljino pa je s 522 centimetri zmagala. Pri mlajših mladinkah je bila na 100 metrov najboljša Doroteja Domjan.
Uroš Esih
Tenis • TK Terme Ptuj
Tamara na Madžarskem do finala dvojic
ITF-turnir na Madžarskem
V Budimpešti je pretekli teden potekal mladinski ITF-tur-nir 4. kategorije, na katerem je nastopila tudi Tamara Zidan-šek. Ta je med posameznicami preskočila prvo oviro (Madžar-ko Lili Fekete je premagala 6:3, 6:2), ustavila pa se je na drugi. Premočna je bila Srbkinja Ivana Jorovič (6. nosilka), ki je slavila 6:2, 6:1.
Med dvojicami je Tamara združila moči s Pio Brglez (Branik Maribor), ta kombinacija pa se je izkazala za uspešno. Slovenki sta v 1. krogu gladko ugnali izraelsko-ma-džarsko dvojico Arvin-Da Pao-la, v 2. pa novozelandsko-bri-tanski par Christie-Williams (2. nosilki) s 6:4, 6:3. Uspešni sta bili tudi v polfinalnem srečanju, saj sta premagali slovaško dvojico Dolakova - Pri-scakova 6:4, 6:1. Šele v finalu ju je ustavila češka naveza Barbora Miklova - Marketa Von-drousova, ki je slavila v dveh nizih - 3:6, 4:6. Za Tamaro in
Pio je lahko ta finalni dvoboj zagotovo dobra vzpodbuda za nadaljnje treniranje.
Bergantov memorial v Mariboru (TE)
Na turnirju evropske serije v Mariboru so nastopili Maruša Plank, Sven Lah in Ama-dej Goručan. Maruša se je na glavni turnir v konkurenci U-14 prebila skozi kvalifikacije in v 1. krogu ugnala Slovakinjo Gugliemettijevo (7:6 (1), 5:7, 6:4). Uvrstitev med najboljših 16 ji je v nadaljevanju preprečila 12. nosilka, Hrvatica Anda Karanušic (0:6, 2:6). Sven je v 1. krogu ugnal Avstrijca Jakoba Aichhorna (6:4, 7:6 (3)), v drugem pa izgubil 2:6, 3:6 proti Italijanu Giovanniju Foniu (15. nosilec) - ta je kasneje izločil tudi 1. nosilca. Podobno pot je prehodil tudi Amadej, ki je izločil Avstrijca Philipa Aplien-za (6:3, 6:7 (7), 6:3), izgubil pa proti 14. nosilcu, Nemcu Lucu Wiedermannu (2:6, 1:6) - ta je kasneje izločil 2. nosilca ...
JM
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj)
Štajerski	13
g
torek m 28. maja 2Q13
Šport, šport mladih
Nogomet m 2. SNL
Zmaga za slovo od šampionske sezone
Zavrč - Krka 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Benko (49.)
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sambolec, Murko, Kokol, A. Čeh., Letonja (od 73. Avguštin), Buzeti (od 73. Kuserbanj), Matjašič, Kelenc (od 85. Roškar), Benko. Trener: Viktor Trenevski.
KRKA: Obradovic, Volarič, Kramar, Cvijanovic, Vučkic, Stojano-vic (od 78. Novosel), Derviševic, Dežmar, Škerjanc, Burgar (od 70. Kastrevec), Košnik. Trener: Borivoje Lučic.
Foto: Črtomir Goznik
Enajsterica Zavrča, ki je začela tekmo proti Krki.
Na zaključnem spektaklu sezone v Zavrču jo je v soboto ponovno zagodlo vreme: pred tekmo je deževalo, v prvem polčasu je »lilo kot iz škafa« in pričakovano se je v Športnem parku zbralo manj gledalcev kot običajno - približno 400. Ti so imeli kljub le enemu zadetku kaj videti.
Publiko je pred samim začetkom »podžgal« Boštjan Kone-čnik, vsaj v samem uvodu pa so njegove viže bolje odmeva-
S finalnimi tekmami se je v četrtek, 16. 5., v Kidričevem končalo medobčinsko tekmovanje v malem nogometu za učence letnika 2000 in mlajše. Tekme so se igrale vse od 15. 4. Letos je bilo prijavljenih 14 osnovnih šol (OŠ Cirkulane-Zavrč sicer ni nastopila), ki so bile v predtekmo-vanju razdeljene v štiri skupine. Iz vsake skupine sta v polfinale napredovali dve najboljši ekipi. Tako se je v polfinalu med seboj srečalo osem ekip, v veliki finale v Kidričevem pa so napredovale ekipe štirih osnovnih šol. Suvereno so medobčinski prvaki postali mlajši učenci OŠ Videm-Leskovec, ki niso klonili niti enkrat, v derbiju za naslov pa so premagali domačo ekipo z 2:0. Na območno tekmovanje tako potujeta OŠ Videm-Leskovec in OŠ Kidričevo.
Rezultati - predtekmovanje:
A-skupina (ŠD Markovci, 15. 4.): Markovci - Cirkovce 5:0, Markovci - Gorišnica 6:0, Gorišnica -Cirkovce 6:3;
B-skupina (ŠD Juršinci, 18. 4.): Juršinci - Olge Meglič 0:1, Videm-Leskovec - Grajena 8:1, Olge Meglič - Grajena 3:2, Juršin-ci - Videm-Leskovec 0:5, Videm-Leskovec - Olge Meglič 4:2, Grajena - Juršinci 1:5;
C-skupina (ŠD Destrnik, 18. 4.): Destrnik-Trnovska vas - Breg 1:3, Breg - Kidričevo 1:0, Kidričevo - Destrnik-Trnovska vas 5:0;
D-skupina (ŠD Ljudski vrt, 18.
le gostom, ki so bili nekoliko boljši. Toda kmalu so domačini vzpostavili ravnotežje, nato pa iz minute v minuto postajali nevarnejši. V 15. minuti je Bu-zeti izjemno zaposlil Benka, ki je z »lob« udarcem zadel le zunanji del mreže. V 19. minut je zmedo »krkašev« skoraj kaznoval Kelenc, toda njegov strel iz roba kazenskega prostora je za malo zgrešil cilj. Do konca polčasa, v katerem zeleni niso resneje zapretili, je za Zavrč
4.):	Ljudski vrt - Mladika 9:0, Mladika - Hajdina 1:5, Hajdina -Ljudski vrt 1:2.
Polfinale:
A-skupina (ŠD Markovci, 7.
5.):	Markovci - Hajdina 1:1, Olge Meglič - Breg 1:1, Hajdina - Breg 0:1, Markovci - Olge Meglič 4:0, Olge Meglič - Hajdina 1:0, Breg -Markovci 1:3;
B-skupina (ŠD Gorišnica, 8. 5.): Gorišnica - Ljudski vrt 0:2, Videm-Leskovec - Kidričevo 3:2, Ljudski vrt - Kidričevo 1:1, Gori-šnica - Videm-Leskovec 0:2, Vi-dem-Leskovec - Ljudski vrt 4:1, Kidričevo - Gorišnica 4:1.
Finale
ŠD Kidričevo, 16. 5.: Markovci - Breg 2:1, Kidričevo - Videm-Le-skovec 0:2, Breg - Videm-Lesko-vec 1:1, Markovci - Kidričevo 1:7, Kidričevo - Breg 3:0, Videm-Le-skovec - Markovci 3:0.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Videm-Leskovec
2.	OŠ Kidričevo
3.	OŠ Markovci
4.	OŠ Breg
5.	OŠ Ljudski vrt
6.	OŠ Olge Meglič
7.	OŠ Hajdina
8.	OŠ Gorišnica
9.	OŠ Juršinci
10.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
11.	OŠ Cirkovce
12.	OŠ Grajena
13.	OŠ Mladika
tp
poskušal še Matjašič, toda branilci Krke so njegov strel blokirali. Razmere za igro so zaradi čedalje močnejšega naliva postajale vse težje in v prvem delu zadetkov ni bilo.
Domačini so sanjsko začeli drugi del tekme: po sijajni akciji Kelenca in Buzetija je iz bližine v 49. minuti neovirano zadel Benko. Gostje, ki so med odmorom izvedeli za visoko vodstvo Doba v Črnomlju, s čimer so bili pokopani njihovi upi za dodatne kvalifikacije, so bili v nadaljevanju tekme le še statisti na igrišču, domačini pa bi lahko z malo več zbranosti in sreče v zaključnih akcijah dodobra napolnili mrežo No-vomeščanov. V 54. minuti je od daleč sicer poskusil Škerjanc, Fink je njegov strel odbil, to pa je bila tudi edina omembe vredna priložnost za farmacevte na celotnem srečanju. Vse ostalo je bilo v domeni domačinov, ki so nato zapravljali mogoče
Judo klub Drava Ptuj je v sodelovanju z Judo zvezo Slovenije v športni dvorani Center v soboto izvedel kar dve državni prvenstvi. Prvo je bilo za mlajše člane in članice do 23. leta starosti, drugo pasovno državno prvenstvo. Na tekmovanju mlajših članov in članic je bilo skupno prijavljenih 82 judo-istov iz 21 klubov. Na treh ta-tamijih so imeli največ uspeha predstavniki JK Bežigrad, saj so osvojili tri zlate, tri srebrne in eno bronasto medaljo.
Ptujski klub je bil daleč najbolj številčno zastopan, saj je imel skupno prijavljenih kar 15 tekmovalcev - ti so osvojili eno srebrno in pet bronastih medalj. Ob tem so zabeležili še dve četrti in štiri peta mesta. V
in nemogoče. Idealne priložnosti so zastreljali Matjašič, Buzeti in Benko, dvakrat pa so beli tudi zadeli, toda z zamudo je sodnik pokazal na prepovedani položaj. V 84. minuti je Kelenc po samostojnem prodoru stresel okvir vrat, Benko pa je iz dveh metrov odbitek poslal preko povsem praznih vrat. Oslabljeni domačini (brez Dugolina, Kouterja in Golubar-
odsotnosti najboljše ptujske ju-doistke in kandidatinje za zlato medaljo Urške Urek (pred kratkim se je poškodovala na tekmovanju v Sarajevu, op. a.) je bila z 2. mestom najboljša Sanja Jerenko v kategoriji do 51 kg. Bronastih medalj so se iz JK Drava veselili Tadej Butolen, Vid Kmetec, Sabrina Zajc, Rebeka Vogrin in Urška Zajc, Predstavniki JK Gorišnica so tokrat zbrali po eno medaljo vsakega leska. Zlato je v kategoriji nad 78 kg osvojila Renata Kralj, ki ji je v isti kategoriji na 2. mestu sledila klubska kolegica Sara Mlinarevič. Bronasto medaljo je v kategoriji do 63 kg prejela Tanja Kociper.
ja) so nato le še čakali zadnji sodniški žvižg, ki bi jim prinesel novo veselje.
Po koncu srečanja je sledilo novo rajanje čete Viktorja Trenevskega, kajti pred njo je izziv, imenovan Prva liga. Ne dvomimo, da tudi v njej Zavr-čani ne bi bili uspešni, vsekakor pa so pred nami razburljivi dnevi, saj se v zvezi z Zavrčem omenja veliko nogometašev,
Na pasovnem DP sta napredovala Kajnih in Jerenkova
Ptujski klub je v soboto popoldan uspešno izvedel tudi državno pasovno prvenstvo za leto 2013. Za pridobitev višje stopnje pasu pri šolskih pasovih ter mojstrskega pasu se je potegovalo 108 članov in članic iz 27 slovenskih klubov. Tekmovalci so bili razporejeni glede na težo v kategorijo do 73 kg in nad 73 kg, tekmovalke pa v kategorijo do 57 kg in nad 57 kg.
Udeleženci so se borili za pasovno napredovanje, saj je vsak zmagovalec državnega pasovnega prvenstva prejel za en pas višji pas od tega, ki ga
REZULTATI 27. KROGA: Zavrč
-	Krka 1:0 (0:0), Dravinja Kostroj
-	Krško 0:2 (0:0), Šampion Celje
-	Šmartno 1928 0:3 (0:1), Bela krajina - Roltek Dob 0:6 (0:4), Kalcer Radomlje - Garmin Šenčur 0:0.
V prvo ligo se je uvrstil Zavrč, Roltek Dob bo za napredovanje v 1. ligo igral dodatne kvalifikacije z Muro 05. Iz lige sta izpadla Bela krajina in Dravinja Kostroj.
1.	ZAVRČ 27 20	4	3	69:25	64
2.	ROLTEK DOB 27 18	3	6 63:27	57
3.	KRKA 27 16	5	6 63:24	53
4.	KRŠKO 27 10	7	10 39:41	37
5.	KAL. RADOMLJE 27 9	7	11 38:42	34
6.	GAR. ŠENČUR 27 8	8	11 37:46	34
7.	ŠAMPION CELJE 27 10	2	15	32:50	32
8.	ŠMARTNO 1928 27 9	3	15	31:51	30
9.	BELA KRAJINA 27 7	4	16 24:56	25
10.	DRAVINJA K. 27 4 5 18 32:66 17
ki naj bi oblekli beli dres, nogometaši aktualnih prvakov 2. lige pa že v ponedeljek odhajajo na kratek, le dvotedenski oddih.
Tadej Podvršek
je nosil sedaj. Tako so se med seboj pomerili nosilci belega, rumenega, oranžnega, zelenega, modrega in rjavega pasu. Slednji so napadali črni pas in v JK Drava Ptuj so v tej kategoriji največ pričakovali od Jožefa Šimenka, ki je bil na koncu peti - zmagal je Uroš Tajhman (JK Duplek). Največ pasovnih napredovanj so si na državnem prvenstvu na Ptuju priborili predstavniki JK Im-pol in JK Ravne, ki so dosegli vsak po tri zmage in tri pasovna napredovanja. Dve pasovni napredovanji sta uspeli tudi članoma JK Drava Ptuj: pri moških je med oranžnimi pasovi do 73 kg zmagal Deivis Kajnih, medtem ko je pri članicah med oranžnimi pasovi do 57 kg slavila Sanja Jerenko.
David Breznik
Zmagovalna ekipa medobčinskega tekmovanja v nogometu (dečki, letniki 2000 in mlajši) - OŠ Videm-Leskovec
Renata Kralj, Tanja Kociper in Sara Mlinarevič (JK Gorišnica)
Šolski šport • Nogomet
OŠ Videm-Leskovec zmagovalka tekmovanja v malem nogometu
Judo m DP za mlajše člane in pasovno DP
Na Ptuju dve državni prvenstvi
Foto: Kosi
Na Ptuju so mladi judoisti prikazali atraktivne borbe.
Viktor Trenevski, trener Zavrča: »Psihološka priprava je bila na nivoju pomembnosti tekme, kajti za nas je bila to pomembna tekma. To je bila sijajna uvertura za Prvo ligo in res čestitke fantom, ki so za to zmago trdo delali. Naša zgodba še ni dokončana, saj smo pravzaprav šele na začetku. Na vse to moramo dati nek žig in potem se bo o tem govorilo še dolgo.«
Jože Benko, nogometaš Zavrča: »V Zavrč sem prišel, da bi dosegal gole, res pa je, da je še bolj pomemben cilj kluba, ki smo ga z uvrstitvijo v Prvo ligo dosegli. Vsi skupaj smo dali maksimum, cilje smo dosegli in zaradi tega moramo biti zadovoljni. Težko se je za srečanja, kot je bilo z Novomeščani,
motivirati, toda mi smo profesionalci in tej čudoviti publiki smo morali dokazati, da smo najboljša ekipa lige. Ostajam v Zavrču in upam, da bom nadaljeval tako, kot sem začel.«
Roman Vuk, predsednik Zavrča: »Izgleda, da je 1600 prebivalcev občine dovolj, da smo v Prvi ligi. Med njimi in tudi nami je veselje nepopisno, upamo pa na uspešno nadaljevanje. Uspeh mi osebno pomeni veliko, upam pa, da bomo v Prvi ligi nadaljevali, da ne bomo »topovska hrana« in da bo teh naših 1600 prebivalcev še naprej zadovoljnih z nami. V Prvi ligi bomo dali vse od sebe, jaz osebno pa bi bil zadovoljen že z obstankom v ligi.«
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek m 21. maja 2013
Nogomet • 3. SNL vzhod, članske lige MNZ Ptuj
Središčani
3. SNL vzhod
V 3. ligi vzhod se je precej zakuhalo tako pri vrhu kakor pri dnu. Nogometaši Veržeja bodo srečanje v Slovenski Bistrici igrali šele v sredo, a so kljub temu ostali na vodilnem mestu. Ekipa Šmarja je samo remizirala, z novo zmago pa so se vrhu približali Beltinčani -njihov zaostanek je samo dve točki. »Čudežno« so oživeli nogometaši Malečnika, ki so visoko slavili pri Gradu.
REZULTATI 23. KROGA: Koroška Dravograd - Šmarje pri Jelšah 3:3 (1:2), Zreče - Odranci 0:2 (0:1), Avto Rajh Ljutomer -Rakičan 1:0 (1:0), Čarda - Maleč-nik 1:4 (0:2), Agroservis Beltinci
-	Kovinar Štore 3:2 (1:1), Grad
-	Tromejnik G Sukič 1:4 (1:1). Srečanje AHA EMMI Bistrica -Farmtech Veržej bo v sredo 29. 5.
1.	FARM. VERŽEJ	22 15	0 7	52:29	45
2.	ŠMARJE PRI JEL.	23 13	4 6	53:27	43
3.	AGRO. BELTINCI	23 13	4 6	49:31 43
4.	ODRANCI	23 12	5 6	38:26 41
5.	K. DRAVOGRAD	23 12	2 9	45:34	38
6.	ČARDA	23 10	4 9	40:46 34
7.	TROMEJNIK G S.	23 10	3 10	49:43	33
8.	RAJH LJUTOMER	23 9	6 8	24:26 33
9.	A. E. BISTRICA	22 8	4 10	23:29	28
10.	MALEČNIK 23 8	3 12	29:39	27
11.	GRAD 23 8	2 13	32:42	26
12.	ZREČE 23 7	5 11	16:36	26
13.	RAKIČAN 23 6	4 13	36:54	22
14.	KOVINAR ŠTORE 23 5	2 16	24:48	17
Super liga MNZ Ptuj
REZULTATI 24. KROGA: 1A
avto Gerečja vas - Stojnci 1:2, Hajdina - Carrera Optyl Ormož 5:0, Središče - NŠ Drava Ptuj 1:3, Podvinci Betonarna Kuhar -Boč Poljčane 4:0
1.	NŠ DRAVA PTUJ 22 20 2 0 89:13 62
2.	STOJNCI 22 16 2 4 59:26 50
3.	PODVINCI B. K. 22 14 2 6 54:26 44
4.	1 A GEREČJA VAS 22 13 4 5 53:28 43
5.	SREDIŠČE 22 7 6 9 38:34 27
6.	BUKOVCI 22 7 2 13 33:45 23
7.	BOČ POLJČANE 23 6 4 13 22:54 22
8.	C. O. ORMOŽ 23 3 4 16 18:62 13
9.	HAJDINA 23 3 2 18 24:70 11
10.	OPLOTNICA -1 9 2 0 7 8:40 5
1A AVTO GEREČJA VAS -STOJNCI 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Kokot (22.), 1:1 Kmetec (70.), 1:2 A. Horvat (86.) 1 A AVTO GEREČJA VAS: Ga-
vrič, Kokot, Debevec, D. Horvat, Lončarič, Krajnc, Lešnik (Kai-sesberger), Rozman, Leben, D. Hertiš, Kmetec. Trener: Miran Emeršič.
STOJNCI: Veselič, P. Meznarič, Vinkovič (G. Pernek), Janžekovič,
držali remi do zadnje minute
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev so v Gerečji vasi prišli do zmage v zaključku tekme.
S. Kokot, M. Kokot, A. Horvat, Ko-rez, S. Meznarič, Ratek (Rižnar), P. Pernek. Trener: Boris Klinger.
HAJDINA - CARRERA OPTYL ORMOŽ 5:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Črnko (29.), Jazbec (35.), 3:0 Flajsinger (63.), 4:0 Črnko (81.), 5:0 Kurež (89.)
HAJDINA: Ber, Gajser, Ficko (Krajnc), Črnko, Flajsinger (Kurež), Verlak, Robar (Žalar), Pal, Jazbec (Sarkičevič), Gerečnik, Cebek. Trener: Igor Vorih.
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-javž, Kuhar (Žinko), Fideršek, Per-čič, K. Lah, Mlinarič, Klemenčič (Perger, Plečko, R. Lah, Komlje-novič, Zlatnik. Trener: Aleš Jurčec.
SREDIŠČE - NŠ DRAVA PTUJ 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Hojnik (42.), 1:1 Zadravec (58.), 1:2 Fridl (90.), 1:3 Arsič (93.)
SREDIŠČE: Kocen, Osterc, Pa-nič, Zadravec, Sakelšek (Marčec), Ivanuša, Klajnčar (Rotar), Borko (Nemec), Sakelšek, Lesjak, Rako-vec. Trener: Danilo Žerjav.
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, Rumež, Horvat, Marinič, Nikollaj, Arsič, Hojnik (Fridl), Krajnc, Ljubec, Za-goršek (Wagner), Šoštarič (Než-mah). Trener: Franc Fridl.
PODVINCI BETONARNA KUHAR - BOČ POLJČANE
4:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Petrovič (45. z 11 m), 2:0 Mulej (84.), 3:0 Požegar (86.), 4:0 Požegar (88.) PODVINCI BETONARNA KU-
Mali nogomet m LMN Juršinci
V petek, 24. maja, je bil na sporedu 1. krog Lige malega nogometa (LMN) Juršinci. Derbi kroga
Matej Gajser, ki že vrsto let zelo uspešno vodi ekipo ŠD Rim, je ob tem povedal: »ŠD Rim je bilo ustanovljeno leta 1995, malo-nogometna ekipa s tem imenom pa je po turnirjih nastopala že kakšno leto prej. V letošnjem letu tako obeležujemo že 18-letnico. V vsem tem času se je ekipa malega nogometa udeleževala številnih turnirjev po Sloveniji in sosednji Hrvaški, kjer je dosegla tudi številne prepoznavne uspehe. Od leta 2001 ekipa pod tem imenom nastopa tudi v zimski ligi MNZ Ptuj, ki jo je v letošnjem letu tudi osvojila. Iz naše ekipe prihajajo igralci, ki že vrsto let igrajo v ekipah v 1. in 2. SLMN (Dobovec, Maribor, Brezje, FC Ptuj, KMN Tomaž). V lanskem letu je ekipa ŠD Rim prvo leto sodelovala tudi v poletni LMN Juršinci. Že prvo leto nam je v močni konkurenci ekip s širšega Ptujskega območja uspelo zmagati, česar smo bili še posebej veseli. Kot novinci smo bili v lanskem letu sprejeti v duhu fair playa, za kar se je treba zahvaliti vsem sodelujočim, posebej pa še organizatorju lige, ki je tudi v lanskem letu organiziral tekmovanje brezhibno in brez incidentov. Tudi letos se že veselimo LMN Juršinci, pričakujemo težke tekme ob enakih pogojih za vse, pa naj zmaga najboljši.«
HAR: Vesenjak, Šebela, Toplak, Topolovec, Lah, Juršek, Petrovič (Arnuga), Marinič (Novak), Požegar, Osterc (Mulej), Hauptman. Trener: Miran Ljubec.
BOČ POLJČANE: Volavšek, Grobin, Žnidar, Kralj, Savski, M. Hajšek, Babulč, Vehovar, Stojn-šek, Jelovšek, N. Hajšek. Trener: Bojan Brodnjak.
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 19. KROGA: Rogo-znica - Majšperk 0:2, Dornava -Skorba 2:1, Lovrenc - Tržec 1:1, Videm - Markovci 3:0, Gorišnica - Podvinci DS Galun 2:2
7.	HAJDOSE	16	7	0 9	27:49	21
8.	SLOVENJA VAS 16	4	1 11	19:31	13
9.	GRAJENA	16	3	2 11	28:57	12
10.	PRAGERSKO	16	3	1 12	19:51	10
1. APAČE	17	10	3	4	44:27	33
2.LOVRENC	17	9	4	4	24:14	31
3.TRŽEC	17	8	5	4	33:2B	29
4. SKORBA	17	8	3	B	3B:33	27
5. DORNAVA	18	8	2	8	29:3B	2B
6. VIDEM	17	8	1	8	25:25	25
7. MARKOVCI	18	B	4	8	31:32	22
8. PODVINCI DS G.	17	5	B	B	22:24	21
9. ROGOZNICA	18	B	2	10	24:35	20
10. GORIŠNICA	17	4	5	8	23:28	17
11. MAJSPERK	17	5	1	11	20:32	1B
Veteranski ligi MNZ		
Ptuj		
VETERANI 35		
REZULTATI 19. KROGA: Apače		
- Skorba 0:3, Borovci - Boč 7:4,		
Grajena - Videm 1:4, Cirkulane -		
Polskava 0:4, Pohorje Oplotnica		
- Hajdina 3:0		
1. BOROVCI	17 1B 1 0 83:29	49
2. VIDEM	18 15 1 2 B1:18	4B
3. GRAJENA	17 9 3 5 4B:27	30
4. SKORBA	17 9 3 5 37:25	30
5. APAČE	18 7 2 9 29:3B	23
6. POHORJE OPL.	18 B 3 9 24:31	21
7. HAJDINA	1B 5 4 7 18:27	19
8. CIRKULANE	17 5 4 8 27:38	19
9. POLSKAVA	17 5 2 10 30:52	17
10. DORNAVA	17 2 4 11 17:52	10
11. BOČ	1B 1 1 14 19:5B	4
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 16. KROGA: Cirku-lane - Leskovec 1:2, Pragersko - Makole 1:6, Slovenja vas - Haj-doše 2:4, Podlehnik - Zgornja Polskava 2:1, Polskava Avtoprevo-zništvo Grobelnik - Grajena 4:1
1.	CIRKULANE 16 13 1 2 44:8 40
2.	LESKOVEC 16 11 1 4 44:28 34
3.	PODLEHNIK 16 9 2 5 35:20 29
4.	POLSKAVA A. G. 16 8 1 7 31:20 25
5.	ZG. POLSKAVA 16 7 4 5 30:23 25
6.	MAKOLE 16 8 1 7 36:35 25
VETERANI 40
REZULTATI 16. KROGA: Lovrenc - Ormož 1:2, Pragersko - Podvinci 1:0, Leskovec - Gori-šnica 2:2, Tržec - Podlehnik 1:4, Zgornja Polskava - Markovci 4:1
1.	ORMOŽ	16 13 3 0 47:9 42
2.	PRAGERSKO 16 10 2 4 26:19 32
3.	ZG. POLSKAVA 16 9 4 3 28:15 31
4.	LOVRENC 16 7 4 5 34:27 25
5.	PODVINCI 16 6 4 6 30:20 22
6.	PODLEHNIK 16 6 2 8 20:34 20
7.	GORIŠNICA 16 4 6 6 27:31 18
8.	LESKOVEC 16 5 2 9 20:29 17
9.	TRŽEC	16 1 6 9 15:34 9
10.	MARKOVCI 16 2 1 13 18:47 7
Danilo Klajnšek
med ekipama ŠD Rim in Bar Ka-valo-Hausmart team se je končal z zmago lanskih zmagovalcev iz
Haloz (ŠD Rim).
REZULTATI 1. KROGA (delegat: ŠD Juršinci): Sakušak-Puch - Vinogradništvo Toplak 3:3, ŠD Rim
- Bar Kavalo-Hausmart team 2:1, Mitmau - ŠD Polenšak 7:0, FC Ptuj - Bar Žabica-Zvone team 1:0.
UR
Foto: Veronika Mikolič
SD Rim
13. Sandijev memorial
Mali nogomet je doma v Vitomarcih
V Vitomarcih bodo s tradicionalnim Sandijevim me-morialom tudi letos obudili spomin na pred 14 leti nesrečno preminulega člana KMN Vitomarci Sandija Toša. Priprave so v polnem teku, organizatorji, na čelu z idejnim očetom turnirja Darkom Rojsom, pa so tudi na letošnjem dvodnevnem športno-družabnem dogodku poskrbeli za dodaten čar z vključitvijo mladih selekcij. Najboljše tri ekipe v brezplačnem tekmovanju do 18 let (sobota, 1. junij, ob 10.00) tako čaka tudi nagradna vstopnica na večerni članski turnir (20.30). Slednji bo podprt z nagradnim skladom dveh tisočakov in prehodnim pokalom.
Koliko ekip pričakujete in kakšne aktivnosti boste izpeljali ob samem turnirju?
D. Rojs: »V članski konkurenci se pričakuje okrog 20 ekip, pri veteranih med 8 in 10, pri U-18 okrog 12 ekip, 3 ženske ekipe in 6 do 8 ekip pionirjev. Letos smo se organizacije lotili bolj intenzivno - z dodatkom turnirja za selekcije U-8 in U-10 ter dobrodelnim pridihom. V sodelovanju z OŠ
in Vrtcem Vitomarci bomo namreč izpeljali akcijo zbiranja igrač, izvedli bomo tudi razne aktivnosti v zvezi s skrbjo za čisto okolje.«
Gre za zelo uveljavljen turnir.
D. Rojs: »V Vitomarcih je mali nogomet doma, turnir pa velja v Slovenskih goricah in okolici za enega največjih. Trudimo se, da dogodek zgledno organiziramo, obiskovalci pa se radi odzovejo, saj vidijo dober nogomet.«
Koliko ljudi je angažiranih pri sami organizaciji turnirja?
D. Rojs: »Pri sami organizaciji nas sodeluje približno deset posameznikov, od tega trije ali štirje bolj intenzivno. Na dogodku samem pa bo za nemoten potek turnirja skrbelo približno trideset ljudi.«
Vsak klub ali društvo, ki bo na turnirju nastopilo z dvema ali več ekipama (ne glede na kategorijo tekmovanja), bo deležno posebne ugodnosti organizatorja -prijavnina za članski turnir bo v tem primeru znašala le 40 evrov.
UR
Zmagovalci lanskega turnirja v družbi Darka Rojsa (levo zgoraj)
Nogomet
Leon Panikvar postal prost igralec
30-letni Leon Panikvar, po »poklicu« levi bočni igralec, je prekinil pogodbo z madžarskim klubom FC Pesc in je postal prosti igralec. Leon je na dosedanji športni poti igral za kar nekaj klubov, in sicer Aluminij, Maribor, Pri-morje, Zalaerseg in Kilmark
(Škotska). Na začetku poti je igral tudi za mlade reprezentančne selekcije, skupaj pa si je doma in v tujini nabral veliko izkušenj. Kje bo Leon nadaljeval svojo nogometno kariero, zaenkrat še ni dokončno potrjeno.
Danilo Klajnšek
Leon Panikvar
torek • 28. maja 2013
Šport, rekreacija
Štajerski	15
Strelstvo • Državno univerzitetno prvenstvo
Venta in Šumak do naslovov
Foto: Simeon Gönc
Slovenski strelci z zračnim orožjem so se v Ormožu zbrali na državnem univerzitetnem prvenstvu, naslov posamičnih prvakov pa sta si priborila ormoška strelca Kevin Venta in Jan Šumak ter Mojca Kolman in Živa Dvoršak. Za odlično organizacijo prvenstva so poskrbeli strelci Kovinarja, na čelu s tehničnim vodjem Stivenom Vočancem.
SD Kovinar iz Ormoža je bil - v partnerstvu s Slovensko univerzitetno športno zvezo in Strelsko zvezo Slovenije -letošnji organizator državnega univerzitetnega prvenstva v streljanju z zračnim orožjem. Na strelišču Občinske strelske zveze Ormož v trgovskem centru Holermous se je zbralo veliko odličnih slovenskih strelcev, ki so istočasno tudi marljivi študenti. Ti po pričanju s športnim udejstvovanjem in telesno aktivnostjo lažje premagujejo študijske izzive.
Domačini so znova poskrbeli za odlične pogoje in dobro tekmovalno vzdušje, strelci pa so to znali nagraditi z nekaterimi izstopajočimi rezultati. Med študenti s pištolo se je naslova univerzitetnega prvaka veselil domači strelec Kovinarja Kevin Venta (Izobraževalni center Piramida, Univerza v Mariboru) in s 575 krogi zanesljivo premagal piranskega strelca Emerika Hodžica (Pedagoška fakulteta, UP) s 566 krogi na drugem in slovenskega reprezentanč-
nega mladinca Rožleta Repi-ča (Biotehniška fakulteta, UL) s 562 krogi na tretjem mestu. Med študentkami se je naslova univerzitetne prvakinje veselila državna članska prvakinja Mojca Kolman (Naravoslovno tehnična fakulteta, UM), ki je, podobno suvereno kot Venta, s 376 krogi premagala domačo strelko Matejo Le-vanič (Ekonomsko poslovna fakulteta, UM) s 364 krogi na drugem in Katjo Vodeb (Fakulteta za upravo, UL) s 359 krogi na tretjem mestu.
Med študenti s puško se je naslova univerzitetnega prvaka veselil ormoški strelec Jan Šumak (Fakulteta za strojništvo, UL) in s 587 krogi ravno tako slavil zelo zanesljivo zmago. Drugo mesto si je s 579 krogi priboril Idrijčan Maj Pirih (Pedagoška fakulteta, UL), tretji je bil ljutomerski strelec Žiga Prajndl (Fakulteta za elektrotehniko, UL) s 573 krogi. Priznani ptujski kirurg, doktorski študent Medicinske fakultete UM in strelec SD TS Ormož Teodor Pevec je do-
Šolski šport • Odbojka
V Destrniku zmaga za OŠ Črešnjevec
Z območnim tekmovanjem v odbojki so v petek, 17. 5., v telovadnici OŠ Destrnik končali tekmovanje tudi mlajši učenci letnika 2000 in mlajši. Največ so pokazali mladi odbojkarji iz Črešnjevca in osvojili naslov območnih prvakov. Zanimivo pri vsem je, da so se vsa srečanja končala z izidom 2:1, kar priča o precejšnji izenačenosti in borbenosti ekip. Tekmovanje se na tej stopnji konča.
Sambo • EP v Italiji
Mihaela Cirič četrta
Članica rokoborskega kluba Ljutomer Mihaela Čirič se je v Italiji udeležila evropskega članskega prvenstva v rokoborski veščini sambo in osvojila 4. mesto (do 56 kg). Nastopilo je okoli 300 tekmovalcev iz 29 držav. Čiričeva je najprej prepričljivo premagala predstavnico Srbije, nato pa
segel 560 krogov in osvojil 5. mesto. Med študentkami s puško se je znova izkazala tretja najboljša strelka v Evropi in perspektivna slovenska olim-pijka Živa Dvoršak (Fakulteta za matematiko in fiziko, UL), ki si je s 397 krogi priborila univerzitetni naslov najboljše. Drugo mesto je s 392 krogi osvojila Živina reprezentančna kolegica Saša Marija Ratnik (Filozofska fakulteta, UM), tretja je bila Jelica Maj-storovic (Fakulteta za komercialne in poslovne vede) s 387 krogi.
Simeon Gonc
Šolski šport • Atletika
Na Ptuju tekmovalo 250 atletov
Grega Pavlovič (črna majica) je zmagal v teku na 60 metrov.
Foto: Langerholc
Zavod za šport Ptuj, AK Cestno podjetje Ptuj in OŠ Breg so v torek na ptujskem Mestnem stadionu organizirali posamično medobčinsko prvenstvo OŠ. Na njem je sodelovalo 250 učencev in učenk iz 17 OŠ. Ti so bili razporejeni glede na starost na mlajše učence letnikov 2000 in mlajše in starejše učence letnikov 1998 in mlajše, ki so se pomerili v tekih, skokih in metih.
Glede na število osvojenih medalj je bila daleč najuspešnejša OŠ Ljudski vrt, ki je skupno dobila 19 medalj, od tega kar 10 zlatih. Sledijo OŠ Mladika, Breg in Gorišnica. Zmagovalci so prišli iz devetih OŠ, medtem ko so vsaj eno medaljo osvojili učenci šestnajstih šol. Pri mlajših učencih so najboljše rezultate dosegli Elvi-no Kuhar (OŠ Gorišnica), ki je vrgel vortex 60,69 metrov,
Leon Lovrec (OŠ Ljudski vrt), ki je v sprintu na 60 metrov dosegel čas 8,08 s, in Tilen Forštnarič (OŠ Markovci), ki je na 600 metrov tekel 1.47.46. S svojimi rezultati so izstopale tudi štiri mlajše učenke, in sicer Dona Ferš (OŠ Ljudski vrt), ki je v skoku v daljino pristala pri 477 centimetrih, Vita Toličič (OŠ Ljudski vrt) je v skoku v višino preskočila 136 centimetrov, Larisa Cartl (OŠ Markovci) je na 60 metrov dosegla čas 8.44 sekunde in Tja-ša Malek Petrovič (OŠ Mladika), ki je v teku na 600 metrov postavila odličen čas 1,58,72.
Tudi pri starejših učencih je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov. Najboljše so dosegli Grega Pavlovič (OŠ Mladika), ki je na 60 metrov tekel 7,41 sekunde, štafeta OŠ Mladika je na 4-krat 100 m zmagala s časom 47,24 se-
kunde, in Boštjan Nahber-
ger (OŠ Breg), ki je dosegel svoj osebni rekord v skoku v daljino in ta sedaj znaša 623 centimetrov. Tudi pri starejših deklicah je treba izpostaviti tri rezultate, in sicer je bila najboljša Katrin Ivanjšič (OŠ Juršinci) v teku na 300 metrov s časom 47,86 sekunde, v sprintu na 60 metrov je slavila Tina Turk (OŠ Olga Meglič) s časom 8,34 sekunde, v skoku v daljino pa je Maja Bedrač (OŠ Breg) pristala pri znamki 557 centimetrov.
Najboljše rezultate so na posamičnem medobčinskem prvenstvu dosegli tekmovalci, ki trenirajo v AK CP Ptuj. Tekmovalci, ki so bili pri vrhu posameznih disciplin na Ptuju, bodo v sredo, 29. maja, v Slovenski Bistrici nastopili na območnem tekmovanju.
David Breznik
Rezultati:
2. OŠ Slovenska Bistrica - OŠ Videm-Leskovec 1:2, OŠ Destrnik-Trnovska vas - OŠ Črešnjevec 1:2;
tekma za 3. mesto: OŠ Destr-nik-Trnovska vas - 2. OŠ Slovenska Bistrica 1:2;
tekma za 1. mesto: OŠ Črešnje-vec - OŠ Videm-Leskovec 2:1.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Črešnjevec
2.	OŠ Videm-Leskovec
3.	2. OŠ Slovenska Bistrica
4.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
tp
po lastni napaki zgubila proti Francozinji. Izenačeni dvoboj za bronasto kolajno je pripadel Ukrajinki. Kljub porazu si je Mihaela Čirič zagotovila nastop na tekmovanju Sport Accord Combat Games, ki bo oktobra v Saint Petersburgu.
NŠ
Poletna kolesarska uvertura
Se malo in 11. Poli maraton se bo začel
Kilometre bomo premagovali bogato, v odlični družbi in z izvrstno pogostitvijo
11. Poli maraton ¡e že skoraj tu. Trase so pripravljene, organizatorji - Perutnina Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Di@log in Radio-Tednik, pa zagotavljajo izvrstno predpoletno doživetje. 16. junija se bo vse skupaj začelo ob 8. uri zjutraj - letos kar na Ptuju -, z zbiranjem prijav, start Maxi poli maratona je ob 11. uri, ob 11.20 mu sledi Mini Poli maraton, najmlajši pa bodo Poli snack marato začeli ob med 11.30 in 11.45. Vse to pa je le uvertura, saj se kolesarjenje nadaljuje v bolj ležernem stilu z izvrstno pogostitvijo ter animacijskim programom za najmlajše in vse malo starejše. Že desetkrat smo pedale poganjali na Poli maratonu. Letos, ko jih bomo že enajstič, organizatorji obljubljajo najboljši Poli ma-
Urnik 11. Poli maratona
8:00-10:45 Zbiranje prijav na prijavnih mestih
•	pred peš mostom čez reko Dravo
•	na parkirišču pod ptujskim gradom
11:00-13:00 Maxi Poli maratona (52 km)
11:20-12:20 Mini Poli maratona (21,2 km) 11:30-11:45 Poli snack maratona (2 km) | 12:00-15:00 Kulinarična pogostitev
| 14:30 Žrebanje koles, pode-I litev nagrad in pokalov
raton do zdaj. Seveda smo vse kakovostne izkušnje preteklih let nadgradili in pripravili nepozabno doživetje za vse generacije. Do zdaj je Poli maraton prepričal več deset tisoč rekreativnih kolesarjev predvsem zaradi odlične družbe, kolesarjenja skozi idilično pokrajino, zabave za vse generacije, vrhunske organizacije, bogatega programa, nagrad za udeležence in celostne ponudbe s tehnično podporo, osvežilnimi napitki na progah ter pogostitvijo na cilju. Vse to in še več je pripravljeno tudi letos.
Nagrade
Največja nagrada za vsakega kolesarja je seveda premagana pot. Da pa bi 11. Poli maraton udeležencem ostal v daljšem
spominu, dobi vsak prijavljen bogat darilni paket. V njem najdemo napitke, različne ugodnost in pa prave kolesarske rokavice, ki nam bodo na kolesarjenju služile še dolga leta. Tudi naš zanesljiv partner - Terme Ptuj, so pripravile ugodnost za kolesarje 10. Poli maratona. Vsak udeleženec namreč prejme bon za 60 odstotkov popusta za obisk dan pred maratonom in na dan maratona.
Pogostitev
Da pa ne bi omagali zaradi hrane, Perutnina Ptuj po koncu kolesarjenja pripravlja slastno pojedino, na kateri ne bo noben izmed kolesarjev ostal lačen. Pečen piščanec, obara, testenine in različne priloge, značilne za ptuj-
ske okuse, bodo prijetno ogreli naše želodčke in nas pripravili za zabavni program in druženje ob izkušnjah, nabranih skozi slikovito pokrajino.
Trase
Tako kot vsako leto tudi letos Poli maraton ponuja tri različne trase, prilagojene kolesarjem z različno telesno pripravljenostjo in voljo do kolesarjenja. Za najmlajše je pripravljena Poli snack proga skozi staro mestno ptujsko jedro, ki je idealna za družine z majhnimi otroki. Po dolžini sledi dobrih 21,2-kilometrski Mini Poli maraton, odličen za krajše kolesarjenje, najdaljša proga, 52-ki-lometrski Maxi Poli maraton, pa je namenjena za izvrstno potrditev kolesarske kondicije.
(PR)
16 Štajerski TEDNIK
Zanimivosti, reportaže
torek • 28. maja 2013
Ormož • Aktivni v klubu ormoških študentov
Poletje bo letos spet pestro
V Klubu ormoških študentov letos že spet tradicionalno pripravljajo festival O.F.A.K., ki je že dobro poznan med domačini, njegov sloves pa se je pričel širiti tudi izven malega mesta.
Festival bo letos potekal med 2. in 10. avgustom, na različnih prizoriščih v Ormožu, center dogajanja pa bo seveda grad Ormož z malim in velikim grajskim dvoriščem. Skozi osemdnevno dogajanje se bodo zvrstili že tradicionalni dogodki, kot so SKA koncert, HIP HOP večer in HOUSE party, ki bodo okupirali dogajanje med vikendi. Organiziran bo tudi glasbeni večer z malce etno pridiha, filmski večer, gledališka predstava ter seveda stand up večer, ki vedno privabi veliko število obiskovalcev.
Dnevno dogajanje bo potekalo predvsem v parku in tudi v gradu, en dan pa bo posvečen namakanju na letnem kopališču Ormož. Zvrstile se bodo različne delavnice za mlade, ki bodo usmerjene v bolj psihološke teme, npr. kako se spoprijeti s stresnimi situacijami, ena izmed delavnic pa bo namenjena tudi temi, ki predvsem mlade v zadnjem času obremenjuje, to je kako iskati službo ter predvsem kako napisati življenjepis, ki bo pritegnil delodajalca. Ponovno pa bodo seveda na voljo tudi delavnice
sprostitvene narave, ki bodo bolj športno usmerjene, za njih pa bo poskrbel Mladinski center Ormož. Ne smemo pozabiti tudi na že tradicionalni turnir v
odbojki, ki bo potekal v mestni grabi, na zdaj že tradicionalni četrtek v O.FA.K. tednu.
Obiskovalce festivala bo v O.F.A.K. tednu ponovno raz-
veseljevala odlična kava v OFA-KAFANI, kjer bodo na voljo tudi vstopnice za dogodke in ostale informacije.
Ponovno bodo cene vsto-
pnine simbolične, na voljo pa bo tudi tedenska vstopnica, s katero bodo obiskovalci tudi prihranili in si zagotovili vstop na vse dogodke O.F.A.K.-a.
Da pa se bodo Ormož in njegovi prebivalci bolje pripravili na začetek odličnega poletnega tedna, pa so v KOŠu pripravili tudi nov projekt z imenom Grajski večeri. Gre za tri dogodke, ki bodo vsi ob lepem vremenu na obeh grajskih dvoriščih. Prvi dogodek je bil
Foto: Klemen Stular
Utrinek s House partyja na lanskem 0.F.A.K festivalu
že 18. maja, in sicer gledališka predstava Kripl v izvedbi ŠUS Teatra KD Draženci. Predstavo si je ogledalo pičlih 30 ljudi, ki so se ob kapljici dobrega vina pošteno nasmejali pripetljajem likov v predstavi. Ob tako majhnem obisku predstave smo se ponovno vprašali, kaj je tisto, kar Ormožane pritegne, da obiščejo naše projekte. Predvsem zaradi tega, ker od različnih ljudi velikokrat slišimo pomisleke, da se v Ormožu nič ne dogaja, nato pa vedno znova na vseh dogodkih srečujemo vedno iste in znane obraze, ki pa smo jim seveda zelo hvaležni, da podpirajo naš trud in delo, a bi si želeli na projektih videti še druge občane. Naslednji dogodek bo 8. junija na malem grajskem dvorišču, in sicer fotografska razstava mladega lokalnega fotografa Vida Voršiča in nastop skupine Balladero, ki bodo zagotovo navdušili. Zadnji dogodek pa nas čaka dober teden pred O.F.A.K.-om, 27. julija, in sicer koncert Vesne Zornik, pevke skupine Katalena, tokrat v sodelovanju s skupino Tango Apasionada, s katero nas bodo z vročim tangom popeljali na skrivnostne ulice Buenos Airesa kar sredi dvorišča ormoškega gradu. Zadnji dogodek grajskih večerov pa nas bo dodobra pripravil na najboljši poletni teden v Ormožu.
Tamara Meško
Ptuj • Jubilej korantov Poetovio
Koranti skozi 30 let
V Domu krajanov Ivana Spolenaka na Bregu je bila v soboto, 18. maja, osrednja slovesnost s kulturnim programom in družabnim srečanjem ob 30-letnici uspešnega delovanja skupine koranti Poetovio Ptuj, ki so se je ob članih udeležili tudi številni prijatelji iz cele Slovenije, s katerimi so v teh letih stkali trdne prijateljske vezi.
Kot rad pove predsednik skupine oziroma društva Branko Cajnko, so jih marsikje posvojili, še posebej pa to velja za Mirno Peč, ki je tudi izhodiščni kraj za njihove turneje na Dolenjskem in v Beli krajini. Med gosti sobotne prireditve so bili tudi Branko Brumen, podpredsednik FECC za JV Evropo in častni predsednik sveta princev karnevala, predsednik organizacijskega odbora letošnjega Kurentovanja, ter Andrej Klasinc, predsednik FECC Slovenije.
Sicer pa so koranti Poetovio v tridesetih letih delovanja s turnejami, tako pravijo svojim pustnim obiskom, dobesedno prečesali Slovenijo, večkrat pa so gostovali tudi v tujini._Po-
znajo jih na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji, Bolgariji, Franciji, Italiji in Belgiji. Ob liku kurenta v društvu negujejo tudi like ruse, pokača in orača. Njihova dejavnost pa ni omejena samo na pustni čas, aktivni so praktično celo leto. Udeležujejo se različnih športnih prireditev, nogometnih tekem, pohodov ob prvem maju in ob občinskem prazniku Mirne Peči. Skupina koranti Poetovio je tudi nepogrešljiv del zgodbe rimskih iger, na katerih se predstavljajo z muzo pesništva Evtarpo. Od samega začetka v društvu delujejo Branko Cajn-ko, Zlatko Srt in Milan Arnuš, ki je tudi častni predsednik društva. Društveni veterani ob letošnjem jubileju pa so Franc
Z osrednje slovesnosti ob 30-letnici društva Koranti Poetovio Ptuj
Munda, Darko Gajzer, Milan Ar-nuš, Janko Fras, Rado Polajžer, Roman Dobran, Dušan Vrtič, Janko Irgolič, Dušan Irgolič, Bojan Fras, Stanko Munda in Jože Krajnc. Člani društva so ponosni na svojega predsednika Branka Cajnka, ki je pustno tradicijo uspešno promoviral tudi kot princ ptujskega karnevala z imenom Cajnko Friderik V. v letu 2004, ki je v ptujskem parku zasadil prinčevsko lipo, dar princa Uriha Majerja Cir-kovškega. Branko Cajnko pa se je kot princ zapisal v zgodovino tudi s prvo prinčevsko trdnjavo, ki odpre vrata vsako leto v pustnem času v Sima baru v Prešernovi ulici na Ptuju. Ponosni so na številna priznanja, ki so jih prejeli za uspešno delovanje in ohranjanje pustne in druge dediščine v ožjem in širšem okolju. Del tega si je bilo mogoče ogledati tudi v soboto v Domu krajanov na Bregu, kjer so razstavili tudi pisno gradivo o svojem dosedanjem delovanju.
Ob 30-letnici delovanja društva so pripravili tudi priložnostno razstavo pod naslovom Skozi 30 let delovanja, ki je bila v pustnem času na ogled v trgovsko-poslovnem centru Qlandia na Ptuju. V tridesetih letih delovanja so izdali tudi
dva zbornika, ki v sliki in besedi predstavljata prehojeno pot. S pečatom mesta Ptuj, ki ga krasi lik sv. Jurija, je ptujski župan Štefan Čelan nagradil vsa prizadevanja Branka Cajnka pri ohranjanju in promociji pustne dediščine, človeka, ki resnično nosi kurenta tudi v sebi, ne samo na sebi, z željo, da bi to plemenito poslanstvo uspešno opravljal še vrsto let. Če bi ku-rentovo poslanstvo v Sloveniji živelo vse dni v letu, Slovenija danes ne bila v taki krizi, je
prepričan ptujski župan, ki njegovo poslanstvo časti in živi od mladih nog. Opravljanje vsakoletnih kurentovih obredij je treba razumeti predvsem kot kulturni proces, ki pomaga graditi pristne odnose človeka do mikro in makro kozmusa, poudarja ptujski župan Štefan Čelan. »Kurentovanje je že desetletja mistično povezovalno tkivo med preteklostjo in sedanjostjo. Kurenti se kvečjemu zahvalimo za vse tisto lepo, kar nam je zima prinesla in pojemo
hvalnico pomladi, ničesar pa ne preganjamo s tega planeta, tako tudi nismo zimska redar-ska služba, kot nas nekateri še vedno radi predstavljajo, čas je, da ta stereotip za vedno presežemo,« je v soboto ponovno izpostavil ptujski župan Štefan Čelan, ki je priznanja podelil tudi nekaterim posameznikom, s katerimi skupina Koranti tesno sodeluje pri ohranjanju in promociji pustne dediščine v ožjem in širšem prostoru.
MG
Prlekija • Kanalizacija v Ijaševcih in Vučji vasi
Predvidoma do poletja 2014
V občini Križevci pri Ljutomeru dajejo velik pomen izgradnji kanalizacijskega omrežja, saj želijo do leta 2017 omogočiti priključitev na sistem vsem gospodinjstvom.
Že prihodnji mesec bo podjetje SGP Pomgrad iz Murske Sobote pričelo izgradnjo kanalizacijskega sistema v naseljih Iljaševci in Vučja vas, ki bo predvidoma končana poleti 2014. Projekt je ovrednoten na okoli 900 tisoč evrov, iz evropskega sklada za regionalni razvoj pa si je občina pridobila nekaj več kot 770 tisoč evrov. Kot je ob podpisu izvajalske pogodbe dejal župan občine Križevci Branko Belec, bo s končanimi deli v teh dveh naseljih izgrajenih 75 odstotkov kanalizacije na območju celotne občine. V naselju Iljaševcih je primarni vod že izgrajen, nekatera gospodinjstva, ki so ob regionalni cesti, pa so že tudi priklopljena na sistem. Tako v Iljaševcih kot v Vučji vasi bodo kmalu pričeli izgradnjo sekundarnega dela
omrežja. Po besedah župana je v pripravi projektna dokumentacija za gradnjo kanalizacije v Ščavniški dolini, na nekaterih območjih križevske občine pa
se bodo lotili postavitve manjših čistilnih naprav. Nanj bodo priključena gospodinjstva oddaljenejših zaselkov.
NŠ
Križevski župan Branko Belec (levo) je podpisal pogodbo za izgradnjo kanalizacije s članom uprave SGP Pomgrad Borisom Sapa-čem.
Foto: NS
Foto: MG
torek • 21. maja 2013
Reportaža, kronika
Štajerski XDNIK 17
Na valovih časa
Piše: UrošŽajdela • Madeira - svojstven svet (12.)
Turizem in Madeira
Madeira se lahko pohvali z nekaj več kot tremi milijoni turistov na letni ravni. V ta namen so v predmestju Fun-chala, Lidu, ki je nekakšen slovenski Portorož, zrastli ogromni hoteli. Veliko jih je. Kot neke vrste portugalski Las Vegas. Tudi sicer je Madeira gradila svoj turistični potencial na raznolikih zgodbah, ki tako naivno vabijo turiste iz vseh koncev Evrope in sveta. Te zgodbe nimajo nikakršnih zgodovinsko-kulturnih podlag, ampak so kot turistični magnet. Predvsem famozne hiške v Sanatani, ki so bile še do nedavnega pravzaprav hlevi za kravice, pa najrazličnejše rožice, ki jih najdeš samo še v skrbno varovanih in negovanih botaničnih vrtovih. Prav zanima me, ali so sploh kdaj uspevale v naravi. Ena izmed zaposlenih v največjem fun-chalskem botaničnem vrtu ni delovala ravno prepričljivo ob razlaganju zgodovine strelicije. Prav neverjetna pa se mi zdi zgodba o funchal-ski tržnici in raznovrstni ponudbi raznolikega sadja, ki ga domačini prodajajo po precej zasoljenih cenah. Da bi bila zgodba o turistični Madeiri primerno zavita v celofan, so se spomnili cepljenja ananasa in banane in dobili poseben sadež, za katerim turisti kar ponorijo. V resnici sploh ni okusen. V zadnjem času vendarle več in več turistov zata-va v hribe, gorske mogotce.
Ena izmed vulkanskih plaž na Madeiri, ob katerih je treba biti zelo pazljiv.
Foto: Uroš Zajdela
Rojeva se nova zgodba, ki bo kmalu postala še ena izmed številnih madeirskih floskul, saj domačini iz leta v leto tlakujejo več in več pohodniških poti. Kmalu boš imel občutek, da hodiš po velikem tlakovanem mestu z dihjemajočimi pogledi in razgledi. Namen je vsekakor privabiti še več turistov. Lokalni veljaki se zelo dobro zavedajo, da je danes v turističnem smislu zelo pomembno biti »zdrav« in v naravi, pa četudi na tlakovani potki. Skrbi me, da ne poznajo meje med tistim, kar želi narava nagajivo skriti, in tistim, kar naj bo razodeto.
Imamo pa Slovenci nekaj skupnega z Madeiro, namreč v vasici Monte, ki je bila nekoč prestižno naselje na Madeiri, je pokopan zadnji Avstro-
ogrski cesar, Karl I. Ko je leta 1920 dokončno omagal nad težnjo po vrnitvi na prestol, se je preselil na Madeiro, kjer je tudi umrl. Danes je pred osrednjo cerkvijo na Montah njegov spomenik, v bližnji hiši pa grobnica. Madeira je ena izmed tistih destinacij, ki jih je treba obiskati, še preden se drastično spremenijo. Če to velja na Kubi, dokler Fidel ne umre, za Maldive, dokler jih ocean ne pogoltne, pa na Ma-deiri zato, ker bodo domačini kmalu pozidali in tlakovali vse, kar je omembe vrednega. Zato nahrbtnik na ramo in gremo na Madeiro!
Vasica Monte je danes ena izmed glavnih turistično-ro-marskih destinacij. Monte je pravzaprav nastal ob težnji bogatega sloja, da se v pole-
tnih mesecih umakne iz vročega priobalnega Funchala v notranjost. Tako je nastal Monte, blazno nesramno bogata vasica. Ker še v 17. in 18. stoletju niso poznali taksi prevozov, so si omislili sanke in dva sprevodnika, ki sta lepo zapeljala bogatega gospoda v Funchal. V hrib so jim pomagali konji. Te sanke še danes obratujejo in spominjajo na tiste čase, vendar samo v turistične namene. Pred II. svetovno vojno so Monte celo z železnico povezali z Funchalom, danes pa se lahko do tja zapeljete z gondolo. Sicer pa je cerkev svete Marije v Montah največja romarska cerkev na Madeiri. Vsakega 15. avgusta je organizirano množično romanje iz vseh koncev otoka.
Konec
Prlekija • Drugi praznik KS Železne Dveri
Slovesnost pri Miklošičevi rojstni hiši
Krajevna skupnost (KS) Železne Dveri v ljutomerski občini bo ob letošnjem drugem krajevnem prazniku posebej slovesno obeležila 200. obletnico rojstva rojaka, velikega jezikoslovca dr. Franca Miklošiča, ki je bil rojen v Radomerščaku pri Ljutomeru.
Do 30.maja bodo pripravili branje poezije pri Miklošičevi rojstni hiši, osrednja prireditev pa bo v soboto, 8. junija. Kot je na tiskovni konferenci povedal predsednik KS Železne Dveri Marijan Pihlar, se bo ta dan pričel ob devetih dopoldne na
ljutomerskem Miklošičevem trgu s pohodom, ki ga organizirata TD Železne Dveri - Ra-domerje in PD Ljutomer. Pot udeležencev bo vodila proti Miklošičevi rojstni hiši, kjer bo ob 10.15 slovesnost z mnogimi govorniki - slavnostni bo
profesor filozofije na gimnaziji v Ljutomeru Miran Puconja, zvrstili pa se bodo še Marijan Pihlar, županja občine Ljutomer Olga Karba in predvidoma predsednik države Borut Pahor. Pohod se bo nadaljeval proti Jeruzalemu in se ob 13.
Drugi praznik KS Železne Dveri so predstavili: Andrej Vršič, Marjan Munda, Marijan Pihlar, Cilka Jakelj in Helena Vaupotič (z leve)
uri zaključil v Radomerju, kjer bo družabno srečanje. Podpredsednik KS Železne Dveri Marjan Munda je napovedal tradicionalne športne igre med ekipami iz devetih naselij (Cuber, Gresovščak, Ilovci, Jeruzalem, Plešivica, Radomerje, Ra-domerščak, Slamnjak, Železne Dveri), po besedah predsednice TD Železne Dveri - Rado-merje Helene Vaupotič pa bo zelo dobro poskrbljeno tudi za lačne in žejne. Članice društva obljubljajo bogato obložene stojnice in razstavo pogač. Nad izjemno zanimivim, predvsem pa avtohtonim kulturnim programom bo bdela nekdanja profesorica ljutomerske gimnazije Cilka Jakelj, katere izvedba bo temeljila na prijaznosti in domačnosti. Obiskovalcem bo na prireditvi v Radomerju na voljo kolekcija spominkov z Miklošičevo upodobitvijo (kape, majice, dežniki, skodelice), ki jih je predstavil direktor LTO Prlekija Ljutomer Andrej Vršič.
NŠ
Foto: NS
Torek, 28. maj Danes goduje Avguštin.
Danes je svetovni dan sonca. 1453 je turški sultan Mehmed II. zavzel Carigrad. 1738 se je rodil francoski zdravnik Joseph-Ignace Guillotin, ki je oktobra 1789 predlagal uporabo mehanične naprave, s katero bi v Franciji opravljali usmrtitve - giljotino. 1908 se je rodil angleški pisatelj in novinar Ian Fleming. Zaslovel je z vohunskimi kriminalnimi romani, katerih junak je James Bond, agent britanske tajne službe. 1961 so ustanovili v Londonu organizacijo Amnesty International, ki se bori proti preganjanju ljudi zaradi političnih, ideoloških, verskih, etničnih ali rasnih razlogov. Sreda, 29. maj Danes goduje Magdalena.
Danes je svetovni dan pripadnikov mirovnih operacij ZN. 1917 se je rodil ameriški politik in 35. predsednik države John Fitzgerald Kennedy, žrtev atentata v Dallasu leta 1963. 1947 je indijski parlament tri mesece pred izglasovanjem neodvisnosti preklical zapostavljanje kaste »nedotakljivih«. 1953 sta novozelandski alpinist Edmund P. Hillary in vodja nosačev Tensing Norgay kot člana britanske ekspedicije prva stopila na najvišjo goro sveta Mount Everest. 1990 je Vrhovni sovjet Ruske federacije izvolil za svojega predsednika Borisa Jelcina. Četrtek, 30. maj Danes goduje Ivana.
1265 se je rodil v Ravenni eden največjih italijanskih pesnikov Dante Alighieri, simbol italijanske kulture 13. stoletja. 1431 so sežgali na grmadi Devico Orleansko, »Jean d'Arc«, potem ko so jo razglasili za krivoverko. 1778 je umrl francoski književnik, zgodovinar in filozof Voltaire.
1914	so dva meseca po koncu vojn proti cesarju Francozov Napoleonu I. podpisala zastopstva štirih zaveznic in Francije v Parizu mirovno pogodbo.
Petek, 31. maj Danes goduje Angela.
Danes je svetovni dan boja proti kajenju in svetovni dan športa.
1492 sta Ferdinand Aragonski in Izabela Kastiljska izdala edikt o izgonu vseh Judov iz Španije. 1578 so v Rimu po naključju odkrili katakombe, ki so bile od 10. stoletja najprej popolnoma pozabljene. 1819 se je rodil književnik in novinar Walt Whitman, najpomembnejši ameriški pesnik druge polovice 19.stoletja.
1915	so Nemci s cepelinom prvič bombardirali London. 1990 so na pobudo Francije prepovedali uvoz britanske govedine v Evropo. Številni potrošniki so praktično šele tako izvedeli za bolezen norih krav.
1945 so Angleži predali slovenskim partizanom zadnji transport slovenskih domobrancev, ki so se po koncu vojne umaknili na avstrijsko stran v Vetrinje na Koroškem. Sobota, 1. junij Danes goduje Fortunat.
1660 so v Bostonu javno obesili kvekerko Mary Dyer. 1804 se je rodil ruski skladatelj Mihail Ivanovič Glinka. Najbolj znani sta njegovi operi Ivan Susanin ter Ruslan in Ljudmila. 1875 je bila ustanovljena svetovna poštna zveza s sedežem na Dunaju.
1916	se je končala največja pomorska bitka v prvi svetovni vojni, bitka pri Jutlandu, znana tudi kot bitka pri Skagerraku. 1926 se je rodila ameriška filmska zvezda Marilyn Monroe. Leta 1962 je naredila samomor.
1973	se je Grčija oklicala za republiko.
1989 je v Frankfurtu začela delovati Evropska centralna banka. Do konca leta je morala pripraviti vse potrebno za izdajo evra, skupne denarne enote na območju evropske denarne zveze.
Nedelja, 2. junij
Danes goduje Erazem.
Danes je dan slovenskih železničarjev.
455 so Vandali zasedli Rim in ga sistematično oplenili.
1835 se je rodil papež Pij X., ki je katoliško cerkev izoliral od
moderne družbe in demokracije. Leta 1954 so ga razglasila
za svetnika.
1904 se je rodil športnik in filmski igralec Johny Weissmuiler. Znan je bil kot filmski Tarzan in prvi plavalec, ki je 100 metrov preplaval v času pod eno minuto.
1916 je prišlo v St. Lousisu v ZDA do velikih rasnih spopadov, v katerih je bilo več sto mrtvih.
1953 je v westminstrski opatiji v Londonu canterburyjski nadškof okronal britansko kraljico Elizabeto II. Ponedeljek, 3. junij Danes goduje Pavla.
1621 so Nizozemci ustanovili Zahodnoindijsko družbo, ki se je ukvarjala predvsem s trgovino s sužnji. V Ameriki je ob reki Hudson družba ustanovila naselbino, ki je prerasla v New York.
1844 se je rodil nemški književnik Detlev von Liliencron, najdo-slednejši predstavnik impresionizma v nemški književnosti. 1875 je umrl francoski skladatelj Georges Bizet, mojster svetovne opere, ki je doživel priznanje šele po smrti. 1896 je Henry Ford predstavil javnosti svoj prvi avto na bencinski pogon.
1899 je umrl »kralj valčka«, avstrijski kompozitor in dirigent Johann Straus ml..
1926 se je rodil ameriški pesnik beatniške generacije Allen Ginsberg.
1974	so po odstopu Golde Meir izvolili za novega izraelskega premiera Jicaka Rabina, ki je končal kasneje življenje pod streli atentatorja.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 28. maja 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Mrzel vikend
Letošnji maj je nekoliko hladnejši, kot smo se navadili v preteklih letih. Kljub temu do sedaj še ni bilo prehladno, tudi za plo-dovke ne. Vikend, ki je bil za nami, pa je prinesel še nižje temperature. Zagotovo so bile prizadete plodovke. V podobnih primerih je zelo dobro že pred takim padcem temperatur rastline zaščititi s pripravki, ki vsebujejo aminokisline, kot so drin, delfan plus, protifert LMW, plantela vita in druge.
Namesto njih si lahko doma pripravite pripravek iz listov in/ali cvetov baldrijana. Eden izmed receptov je tak, da cvetove in liste baldrijana sesekljamo, prelijemo z vodo in vse skupaj pustimo stati 15 minut in nato močno ožamemo ali precedimo. Vse skupaj pa lahko naredimo tudi v sokovniku. 1-2 kapljici tega koncentrata damo v liter tople vode, mešamo 10 minut, nato pa z njim zalijemo po koreninah prizadetih vrtnin in poškropimo po listih, predvsem pa rastnih vršičkih plodovk in tudi fižola. Koncentrat lahko hranite v temnih stekleničkah v hladnem in povsem temnem prostoru nekaj tednov. Namesto koncentrata lahko skuhate tudi čaj iz posušenih rastlinskih delov, uporabimo pest listov za liter vode.
Baldrijanov pripravek deluje na glivične bolezni in škodljivce, krepča rastline v mrazu, pospešuje kompostiranje, uporabimo ga lahko tudi za razkuževanje semena. Z njim poškropljene rastline nekaj časa ne bodo dišale škodljivcem.
Tudi škodljivci so močno na pohodu, zato moramo biti pozorni. Uši prepoznamo hitreje, saj so dobro vidne. Velikokrat nam prihod uši naznanijo mravlje. Te niso naš sovražnik, vendar jim pride zelo prav medena rosa, ki jo izločajo uši. Zato se naselijo v bližini njihovih kolonij. Ne uničujemo torej mravelj, ampak uši. Med naravnimi pripravki najpogosteje uporabljamo 24 ur namočene koprive. Vendar se je treba zavedati, da takšen pripravek ne deluje popolnoma takoj. Škropljenje je treba v razmaku dveh dni ponoviti večkrat.
Zelo učinkovit je tudi pripravek iz vratiča. Vratič sedaj še ne cveti, lahko pa ga pripravimo tudi iz njegovih listov. Le-te uporabljamo tudi za preganjanje polžev. Naberemo jih in kot za-stirko polagamo okoli ogroženih rastlin. Vratič
Prelepa kombinacija okrasih kopriv je pri temperaturah pod 10 oC ogrožena
najdemo vedno na zapuščenih zemljiščih, ki so bila nekoč obdelana. S pripravkom iz vratiča moramo biti zelo previdni, saj je lahko strupen tudi za otroke in domače živali. Naredimo lahko prevrelko, brozgo ali čaj. Deluje na vse vrste žuželk. Kot zastirko ga uporabljamo proti polžem.
300-500 g svežega cvetočega zelišča ali 30 g posušenih rastlin namočimo v 10 l vode. Pozimi škropimo z nerazredčenim pripravkom, poleti škropimo z nerazredčenim pripravkom samo po tleh. Po rastlinskih delih ga razredčimo v razmerju 1 : 3. Lahko ga pomešamo s pre-sličnim čajem, mešanici pa dodamo še pest soli.
Zdravstveni nasveti
Koža in sonce (1)
Sonce omogoča življenje na Zemlji. Pod vplivom sončnih žarkov smo bolje razpoloženi in imamo več energije, prav tako pa se tvori za zdravje nepogrešljivi vitamin D. Vendar pa pretirano izpostavljanje soncu vodi do staranja kože - fotostaranja, raznih obolenj, alergij, lahko pa tudi do kožnega raka. UVA- in UVB-žarki povzročajo v koži vrsto reakcij. Posledica je porjavelost, kar pa ni nič drugega kot poškodba kože. V koži se pod vplivom ultravijoličnih žarkov tvorijo prosti radikali, ki povzročajo spremembo DNK, vnetno reakcijo, oksidacijo, supresijo ali oslabitev imunskega sistema, vse to pa privede do staranja kože, alergij, pigmentnih lis in »madežev«, ki se pojavljajo predvsem na soncu izpostavljenih delih telesa. Spremembe nastanejo zaradi dolgoletnega izpostavljanja soncu, ki privede do neenakomernega kopičenja pigmenta v povrhnjici. Take lise in pege moramo spremljati, kajti vsaka sprememba velikosti, barve in/ali oblike je lahko nevarna in moramo takoj obiskati zdravnika.
Vsi bi morali biti pozorni na vsakodnevno objavljene UV-indekse (hrvaška TV ga objavlja redno pri Dnevniku, slovenska TV pa še ne). UV-indeks izraža eritematozno moč sonca (kdaj bo koža pordela); višji je, agresivnejši so sončni žarki. Tukaj moram omeniti, da naj bi prav zdaj (in pričakujejo še nekaj let) potekala na Soncu povečana aktivnost sončevih peg. Ko je ta aktivnost povečana, je tudi obsevanost zemlje z UV-žarki bistveno večja. In prav zato ni dovolj, da se površno in v nezadostni količini namažemo z zaščitnim sredstvom, temveč se moramo zaščititi tudi z oblačili in pokrivali. Najbolje se pa zaščitimo z izogibanjem soncu med 11. in 16. uro, ko je sevanje najmočnejše.
V lekarnah imamo na voljo vrsto visoko kvalitetnih izdelkov za zaščito kože pred UV-žarki. Ti pripravki se razlikujejo od cenenih ne samo po višini zaščitnega faktorja, temveč tudi po zaščitnih filtrih. Vsebujejo visoko varne UV-filtre, ki ne prodirajo v telo (Mexoryl, Tinosorb, cinkov oksid, titanov dioksid ...). Zato
Foto: Črtomir Goznik
Vlasta Kamenšek, farm. tehnik
bodite pred nakupom previdni pri izbiri UV-filtra, saj nekateri prodrejo v krvni obtok in delujejo tudi kot hormonski motil-ci, kar pa za zgoraj naštete ne velja.
Pri nakupu zaščitnega sredstva bodimo pozorni na to, da vsebujejo zaščito za UVA- in UVB-žarke. UVB-žarki povzročijo opekline, UVA-žarki pa prezgodnje staranje (tudi raka) in vplivajo na slabitev imunskega sistema. V lekarnah vsekakor priporočamo uporabo visokih zaščitnih faktorjev (30-50), ki jih moramo nanašati večkrat dnevno.
Vlasta Kamenšek, farm. tehnik Lekarna Ptuj
Foto: Miša Pušenjak
Tak pripravek deluje na krompirjevo plesen. Preslični čaj skuhamo samo iz njivske preslice, skuhamo pa ga enako, kot bi ga kuhali zase.
Kodranje listov, slabšo rast in razvoj, obledelo barvo listov, včasih pa tudi sušenje listnih vrhov povzročajo očem nevidne pršice. Te se sicer pojavljajo v suhem in vročem vremenu kasneje poleti, vendar jim letošnje vreme lepo odgovarja, zato se pojavljajo že sedaj. Proti njim pomaga čaj iz vratiča, pa tudi pripravek iz pelinovih listov. To grenko zelišče je lahko tudi odlična pomoč na vrtu. Pogosto ne vemo, kaj bi z njim, saj zraste v zelo velike rastline. Zaradi značilne sive barve je lahko tudi popestritev gredic z okrasnimi rastlinami, obenem pa ga koristno uporabimo na vrtu. Kot zastirka deluje tudi proti polžem.
Iz pelina lahko pripravimo prevrelko (zelišča so namočena tako dolgo, da se voda preneha peniti), brozgo (pripravek stoji 24 ur) ali čaj. Uporabimo 300-500 g svežih rastlinskih delov ali 30 g posušenih rastlin in 10 l vode.
Nerazredčeno prevrelko uporabimo za pred-spomladanska škropljenja, deluje proti ušem, pršicam in rji. Poleti uporabljamo prevrelko ali brozgo, razredčeno v razmerju 1 : 3, ali pa skuhamo močnejši čaj, deluje pa tudi na gosenice, uši, mravlje.
Foto: Miša Pušenjak
Baldrijan - za pomirjanje uporabimo korenine, za rastline pa so uporabni nadzemni deli.
Polži že delajo veliko škode, razen zastirke iz pelina in vratiča lahko rastline pred njimi zaščitite še z zastiranjem tal z gozdno praprotjo ali pa okoli njih na tanko nasujete pepel. Leta vsebuje veliko kalija, nekaj mikroelementov, veliko kalcija in še nekaj fosforja, nima pa dušika. Zato ga ne smemo potresti na debelo, saj v tem primeru ustavlja rast.
Napada čebulne muhe je ta teden konec, šele zdaj lahko odkrijete rastline, žal pa trenutno poteka drugi nalet kapusove muhe. Le-ta prizadene kapusnice. Lepo rastoče rastline naenkrat zaostanejo v rasti, postanejo vijolične, ko jih izpulite, zagledate na vratu stebla bele ličinke. Najbolje je sadike kapusnic takoj po presajanju pokriti in jih pustiti pokrite tri tedne. Odkrijemo, ko so spodnji listi že tako veliki, da povsem prekrijejo steblo rastline.
Balkonske rastline
Pričnemo dognojevanje, vsaj večina nas je rastline posadila okoli prvega maja. Pelargonije in nageljčke zalivamo z gnojili dvakrat tedensko, vendar s polovičnim odmerkom priporočene količine gnojila. Tako preprečimo nihanja rastlinam dostopnih hranil. Ostala korita dognojujmo trikrat tedensko, lahko tudi vsak drugi dan, vendar samo z nekaj kapljicami ali noževo konico gnojila na 10 l vode. Pretiravati ne smemo, saj v nasprotnem primeru zasolimo substrat in rastline se ne bodo dobro počutile. Če nimamo časa, potem v maju in juniju do-gnojujemo enkrat tedensko z odmerki hranila, ki so priporočeni.
Tudi za nekatere balkonske rastline, kot so vodenke, okrasne koprive in mleček, so temperature prenizke. Če jih imate posajene na prostem, svetujem, da jih zalijete z zgoraj omenjenimi pripravki. Zalivanje ponovite v sredini prihodnjega tedna.
Miša Pušenjak
Pelin ni samo lep del okrasne gredice, lahko ga uporabimo tudi pri varstvu vrtnin.
Foto: Miša Pušenjak
torek • 21. maja 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 19
S svetovne
glasbene
scene
Kljub temu da je od podelitve glasbenih nagrad Billboard minilo že kar nekaj dni, tudi v naši rubriki ne moremo mimo njih. Letošnja prireditev Billboard Music Awards 2013 je potekala 19. maja v Los Ange-lesu. Prvo ime tokratne podelitve je bila nedvomno mlada ameriška pevka Taylor Swift, ki je domov odnesla kar osem nagrad, vključno z najpresti-žnejšima za najboljšo izvajalko leta in za najboljši album. Zelo uspešni so bili s štirimi osvojenimi kipci še Rihanna, Gotye in Kimbra. Slednja dva sta med drugim prejela tudi nagrado za najboljšo skladbo leta (Somebody That I Use To Know). Uspešno leto pa je tudi za Justinom Bieber-jem, ki je osvojil nagradi za najboljšega moškega izvajalca leta in kipec za ''inovativnost in iznajdljivost v glasbi'', ki so mu ga podelili na podlagi glasov oboževalcev. Med ostalimi pomembnejšimi dobitniki sta še fantovska zasedba One Di-
Taylor Swift
http://www.empowernetwork.com
rection (najboljša skupina) ter kraljica pop glasbe Madonna, ki je bila proglašena za najboljšo koncertno izvajalko. Omenjeno priznanje ji je prinesla njena zadnja glasbena turneja MDNA, ki ji je v lanskem letu navrgla neverjetnih 305 milijonov dolarjev. Madonna je v okviru omenjene turneje nastopila na 88 koncertih, na katerih se je zbralo kar 2,2 milijona obiskovalcev. Tudi letošnjo prireditev so z živimi nastopi popestrili številni zvezdniki, kot so Bruno Mars, Justin Bieber; Jennifer Lopez, Pitbull, Christina Aguilera, Selena Gomez, Chris Brown, Psy in Taylor Swift. Svečanost
1.	ROSANA - WAX
2.	LET HER GO - PASSENGER
3.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT NATE RUESS
4.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
5.	GET LUCKY - DAFT PUNK FT PHARRELL WILLIAMS
6.	IT'S A BEAUTIFUL DAY - MICHAEL I
7.	WHEN I WAS YOUR MAN - BRUNO I
8.	STAY - RIHANNA& MIKKY EKKO
9.	TANGLED UP - CARO EMERALD
10.	HEYPORSCHE - NELLY
11.	WHAT ABOUT US - THE SATURDAY
Vsako sredo na Radiu Ptuj
je končal legendarni ameriški glasbenik Prince, ki je ob koncu zapel nekaj svojih največjih uspešnic. Prince pa je za svojo izjemno uspešno kariero in za prispevek h glasbeni industriji prejel tudi posebno nagrado.
Pred dnevi je v bolnišnici v Rosenheimu v Nemčiji v 74. letu starosti umrl Ray Man-zarek, klaviaturist legendarne zasedbe The Doors. Manzarek je bil skupaj s karizmatičnim Jimom Morrisonom ustanoviteljev te kultne zasedbe, ki je premikala meje popularne glasbe. Oba omenjena sta leta 1965 k sodelovanju povabila še kitarista Robbya Kriegerja in bobnarja Johna Densmora in tako je nastala ena izmed najpopularnejših zasedb v zgodovini popularne glasbe. Njihove danes že zimzelene uspešnice, kot so Light My Fire, L. A. Woman in People Are Strange, so jih za vedno vpisale na svetovni glasbeni zemljevid.
Znana angleška alternativna rock zasedba Placebo je za september napovedala izdajo novega studijskega albuma. Album, na katerem bo 10 novih skladb, bo nosil ime Loud Like Love. Vso snemanje s producentskim vodstvom Adama Noblea je potekalo v Londonu. Člani skupine Brian Molko, Stefan Olsdal in Steve Forrest se bodo takoj po
izidu nove zgoščenke odpravili tudi na veliko koncertno turnejo po Evropi.
Popularna fantovska zasedba One Direction se bo prihodnje leto prvič odpravila na veliko svetovno stadionsko turnejo. Turneja, v okviru katere nameravajo obiskati stadione po ZDA in Evropi, bo nosila ime Where We Are. Otvoritveni koncert bodo odigrali 25. aprila 2014 v Bogoti v Kolumbiji, zatem pa sledijo Peru, Paragvaj, Čile, Argentina, Urugvaj in Brazilija. V maju pa bodo zamenjali kontinent in se podali na evropske stadionske odre. Najprej bodo nastopili na Irskem, sledijo pa številni koncerti po Veliki Britaniji. Člani te zasedbe so ob tem še povedali, da bodo še pred tem objavili tudi novi
studijski album.
®@®
Album (ABBA Gold: Greatest Hits) z največjimi uspešnicami še dandanes izjemno popularne švedske skupine ABBA je drugi najbolje prodajani album vseh časov v Veliki Britaniji. Omenjena zbirka največjih hitov te švedske skupine je bila izdana leta 1992, do danes pa je bilo prodanih že 5,1 milijona izvodov. Z omenjeno prodajo so za 15.000 izvodov z drugega mesta britanske lestvice albumov izrinili zasedbo The Beatles in njihov legendarni album Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band. Na prvem mestu s 5,9 milijona prodanimi izvodi še naprej trdno ostaja album Greatest Hits skupine Queen iz leta 1981. Skupina ABBA, ki je med drugim pred 39 leti s skladbo Waterloo zmagala tudi na Eurosongu, je bila z omenjeno zbirko svojih največjih uspešnic kar osem tednov na vrhu lestvice albumov v Veliki Britaniji. Seznam petih najbolje prodanih albumov v zgodovini zaključujeta album 21 slavne Adele in album (What's The Story) Morning Glory? britanske zasedbe Oasis.
Janko Bezjak
Slovenija ima talent
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Blaz Vidovic finalist
Na drugi polfinalni oddaji Slovenija ima talent 12. maja si je 18-letni PtujCan BlaZ Vidovic z odlično zapeto pesmijo Uptown girl priboril finale. To je bil dan, ki ga maturant ptujske Elektro in računalniške šole zagotovo ne bo nikoli pozabil.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Vidovič, prvi ptujski finalist oddaje Slovenija ima talent
Že na avdicijskem odru je pokazal, da odlično poje, vendar je komisija pri njegovem nastopu pogrešala energičnost in gibanje. S polfinalnim nastopom pa je pokazal, da je iz pravega testa, žirija kar ni mogla prehvaliti njegovega nastopa, od avdicije do polfinala je po njenem mnenju zelo napredoval in odpravil vse svoje pomanjkljivosti. Obdan z lepimi plesalkami se je gibal kot pravi profesionalec. »Občutki na polfinalnem odru so bili odlični. Gremo dalje, sem si rekel po uvrstitvi v finale,« je povedal. Družina, sošolci, šola in prijatelji so njegov uspeh toplo sprejeli. Dogaja pa se že tudi, da ga kdo pocuka za rokav in prosi za avtogram.
Blaž se bo po najboljših močeh potrudil tudi na finalnem nastopu oddaje Slovenija ima talent 16. junija. Pesem, s katero bo skušal osvojiti čim več gledalcev po Sloveniji, ostaja do nastopa skrivnost, gre pa za skladbo, ki jo že dolgo poje. Pred finalnim nastopom ga ne daje trema. »Sem v finalu, iz katerega me ne more nič več izločiti. Gremo in zažgimo, to je sedaj tisto, kar me žene in spodbuja, da bom odpel kar najbolje in uresničil svoja pričakovanja. Za sodelovanje v šovu Slovenija ima talent sem se odločil predvsem zaradi večje prepoznavnosti, malo pa tudi iz radovednosti. Neko lepo nedeljo smo skupaj z družino šli v Habakuk, kjer je potekala avdicija, zdaj pa se dogaja na veliko,« pravi. Ko se je odločil, da bo poskusil na talentih, ni pričakoval, da bo finalist, želel pa si je, da bi uspel, da bi ga Slovenija prepoznala kot dobrega pevca, ki ima prihodnost.
Blaž poje že od malih nog. Začel je v vrtcu, že v prvem razredu OŠ se je začel učiti solo petja. Njegov mentor je bil do konca osnovne šole, ko je nehal učenje petja, Bogo Hvala iz Trbovelj, s katerim se je srečal po zmagi na Korajža velja. Uspešno je nastopil tudi na festivalu v Izoli (Fens), v oddaji RTV Slovenija Pod klobukom, pevsko kilometrino pa si je kot zelo mlad pevec nabiral tudi na odrih v tujini - v Črni gori in na Madžarskem. Nič manj pomembni niso njegovi nastopi na številnih šolskih prireditvah, posebno mesto pa imajo tisti v ptujskem Big Bandu, ki ga je vodil Božo Ljubec. Čeprav je še zelo mlad, ima Blaž za seboj zavidljivo število nastopov v domačem in širšem okolju. Njegov pevski vzornik je Freddy Mercury tako po karizmi kot glasu.
Blaž končuje šolanje v Elektro in računalniški šoli Ptuj. Četrti letnik je konččal s prav dobrim uspehom, junija bo opravljal poklicno maturo, finalni nastop se bo zgodil nekje na sredi med pisnim in ustnim delom mature. V jeseni bo šolanje nadaljeval na Informatiki Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. »Imeti moraš neko formalno izobrazbo, da se lahko preživljaš, seveda pa si želim tudi peti,« pravi Blaž, ki večino prostega časa preživi kar za računalnikom, ker je računalničar, glasba pa je njegova večna spremljevalka, ki jo najraje posluša za domačimi zidovi. Če katere od svojih priljubljenih pesmi nekaj časa ne sliši, postane nervozen, odkrito pove, tolikšen vpliv ima glasba na njegovo življenje. Najbolj mu je všeč tista iz 60., 70., 80. in do konca 90. let prejšnjega stoletja, še pove.
Blažu Vidoviču je med prvimi za uspeh v polfinalni oddaji Slovenija ima talent čestital ptujski župan Štefan Čelan. Takole je zapisal: „V novi sezoni oddaje Slovenija ima talent ste se s svojim pevskim potencialom predstavili širši Sloveniji in kar ne moremo skrivati navdušenja nad vašim ubranim in živahnim nastopom v polfinalni oddaji. Izjemno cenimo pogum, predvsem pa trdo delo, ki stoji za takšno odločitvijo. Ptujčani smo lahko resnično ponosni na uspeh mladega ptujskega talenta, ki osvaja srca publike in hkrati dovolj profesionalno pristopa, da prepriča tudi strokovno komisijo. Iskreno vam čestitamo za uspeh v polfinalni oddaji in z navdušenjem pričakujemo vaš finalni nastop. Verjamemo, da bo to le še eden v nizu glasbenih užitkov, ki nam jih boste ponujali v prihodnje. Vse dobro vam želimo in vas prisrčno pozdravljamo iz ptujske Mestne hiše."
MG
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 21. maja 2013
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
f^Pirm - ¿
rana svinjska- rebrca

TOREK
krompirjeva omaka, piščančje palčke SREDA
pečene hrenovke, zelena solata, pečen kromir ČETRTEK
goveja juha z mesom in zdrobovimi cmoki, jabolčni
štrudelj
PETEK
ribja juha, polenta, sadje SOBOTA
puranji ražnjiči, zelenjava (paradižnik, paprika, mlada
čebula)
NEDELJA
marinirana svinjska rebrca na žaru*, paradižnikova piknik omaka**, prečen krompir, sladoled PONEDELJEK
gobova juha z ajdovimi žganci, palačinke
**Marinirana svinjska rebra na žaru
Sestavine: 2 kg pustih svinjskih rebrc, sol, 8 zrn črnega popra; marinada: 1 čebula, 1,25 dl olja, 1 žlička gorčice, 1 žlica sojine omake, worcestershirska omaka, 2 stroka česna, 1 zeliščni šopek.
V posodi pristavimo vodo za kuhanje rebrc; dodamo črni poper in blago posolimo. Rebrca narežemo na kose s po 3 do 4 rebrci, jih položimo v krop in počasi kuhamo 20 do 30 minut.
Čebulo drobno sesekljamo, česen pa stremo. Tudi zelišča drobno sesekljamo in jih v večji skledi zmešamo z vsemi drugimi sestavinami. Kuhana rebrca odcedimo in posušimo s papirnatimi kuhinjskimi brisačami. Položimo jih v marinado, premešamo in mariniramo 2 uri. Vmes jih nekajkrat premešamo. Marinirana rebrca položimo na žar. Po vsaki strani jih pečemo 8 do 10 minut, medtem pa jih pridno mažemo z marinado.
**Paradižnikova piknik omaka
Sestavine: 150 g paradižnika iz pločevinke, 1 srednje velika čebula, 4 žlice rjavega sladkorja (po okusu več ali manj), 1-2 žlici rdečega vinskega kisa, 1 žlička soli, wor-cestershirska omaka, črni poper v zrnu, 1 strok česna, 2-3 žličke gorčice v prahu.
Paradižnik iz pločevinke pretlačimo. Čebulo drobno sesekljamo, česen pa stisnemo. Poper zmeljemo, potem pa z vsemi drugimi sestavinami pristavimo v majhnem lončku. Premešamo, zavremo in med občasnim mešanjem počasi kuhlja-mo 15 minut. Paradižnikova piknik omaka je - vroča, topla ali / in hladna - klasičen dodatek k mesnim jedem z žara, skoraj tradicionalno pa k mariniranim svinjskim rebrcem z žara.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
Foto: ASV
KONEC SVETA
Pride Konec sveta v Slovenijo. Se malo razgleda naokoli in reče: »Zgleda da sem tukaj že bil...«
In gre naprej.
©©©
KAJ BI RAJE?
Štirje tipi že vrsto let skupaj hodijo na večdnevni ribiški izlet. Dva dni, preden naj bi spet šli, Janezova žena odločno nastopi in mu izlet prepove. Kolegi so začudeni, ampak kaj lahko storijo? Odidejo sami. Ko prispejo na že znano mesto za taborjenje, najdejo tam Janeza, ki je že postavil šotor, zakuril ogenj in že kuha večerjo. »Šit, stari, koliko časa pa si že tukaj?? In kako si pregovoril tvojo, da te je pustila???« »Jah, tukaj sem že od sinoči. Včeraj zvečer, ko sem sedel v dnevni sobi, je vstopila žena, mi stopila za hrbet, položila roke čez oči in rekla: 'Ugani, kdo je!' Potegnil sem njene roke z oči in tam je stala, oblečena v spalno srajčko. Prijela me je za roko in me odvlekla v spalnico. Svečke in lističi vrtnic vsepovsod. Mnja, ravno pred kratkim je brala 50 odtenkov sive..
Na postelji so bile lisice in vrvi. Ukazala mi je, naj jo vklenem in
privežem na posteljo, in sem jo. Potem je rekla: 'Naredi kar hočeš!'«
In sem tukaj!
©©©
PEKEL IN NEBESA »Mami, Janez me je zasnubil. Toda on ne verjame niti v nebesa niti v pekel.«
»Nič ne de, mu bova že dokazali, da obstajata.«
©©©
NASVET ODVETNIKA Advokat daje navodila svojemu klientu tik pred obravnavo: »Nekaj si morate dobro zapomniti.« »Poslušam.«
»Ko boste pred sodnikom na vsako vprašanje odgovarjajte na dolgo in široko.« »Zakaj pa?«
»Dlje kot boste odgovarjali, dlje
boste na svobodi.«
©©©
NOGOMETAŠA
Razgovor dveh švedskih nogometašev:
-	Hi. Where are you from?
-	Hi. I'm from Bosnia. And you?
-	I'm from Germany.
-	Sereš?
-	Majke mi!
©©©
VEČJA VODNA PTICA
PRIPOVEDNO PESNIŠTVO
SREDNJEAMERIŠKA AGAVA
HRVASKI PESNIK (GUSTAV)
HRIBOVEC, GORJAN
NAŠA KARTISKA ZUPANC
VRSTA GRANITA
ALUMINIJ
CIGANSKI OTROK
TABOR
PREBIVALKA BOSNE
PREREZ
SLAVKO VITEZ
MRTVAŠKI PRT
PETER AMBROŽ
JEDILNI LIST
KOROŠKI TRIGLAV
ŽENSKA POTOMKA
VRBA (NAREČNO)
SODRGA, DRHAL
OKRAS NA KAPI
ZLITJE
JOŽE STABEJ
TRD ČRN KAVČUK
NAŠA PEVKA (ROMANA)
UGANKARSKI SLOVARČEK: BORDER = voznik borda, KAVABATA = japonski pisatelj, Nobelovec, ki je naredil samomor (Jasunari, 1899-1972), LIPARIT = vrsta granita, MOB = sodrga, drhal, MRLJAK = mrtvaški prt, SANDALET = sandala z opetjem, SINICEZA = zlitje, SISAL = srednjeameriška agava.
'ein^eo '^s^eu Teio 'nuoqa
'afgiiSo 'ojai 'ezaojius 'qjn 'oaAtxN 'qoiu 'eoad 'eqpeAO 'nz 'Vd ">jei|JW 'deaf 'eja 'as 'npode~| ud e|oqjA 'e>juesog ">je| 'japjoq '^agueSp 'ajisaiuqo 'jaiepues '|e>jog '^sjqo 'jjdoi '>jsa|p :ouAoiopoA '3>jNVZId>j 31 A3HS3d
torek • 21. maja 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da se ob uvedbi novega katastrskega dohodka povečuje število vernikov. Kmetje se namreč že sedaj na veliko križajo.
... da so se na kongresu naj-množičnejše humanitarne organizacije v državi zgodile velike in nepričakovane spremembe. Šušlja se, da se je tudi v to največjo uniformirano organizacijo vmešala politika s svojimi interesi.
. da tudi dan mladosti ni več to, kar je bil nekoč. Namesto da bi mladi poplesavali v dežju, so ga kar odpovedali. Mladost pa taka.
...da so sosedje Madžari s svojim prenovljenim mestom Peč lahko svetel zgled in dokaz za to, kakšen napredek lahko prinese sedež evropske prestolnice kulture.
... da nove tehnologije ne pomenijo vedno izboljšav. Po uvedbi nove tehnologije v po-etovionski čistilni napravi se namreč okoliški prebivalci množično pritožujejo, da je
smrad v okolici bistveno večji, kot je bil prej.
... da so šumarski žogobrcar-ji baje preveč svojih moči čuvali za zadnjo tekmo. Za obstanek bi jih morali uporabiti že prej.
. da so v športno zelo uspešni haloški občini preskok žo-gobrcarjev v prvo ligo proslavili nadvse simbolično. Na vseljudskem športnem slavju so se mastili s pečeno svinjino in kozlički. Po besedah prvega moža zato, da se v prvi ligi ne
bi več dogajale svinjarije in ko-
Vidi se ...
... da odgovorni v neki ob-haloški občini verjetno ne vidijo dlje od svoje znamenite fontane, sicer bi že poskrbeli, da okrog kulturnega spomenika na pokopališču ne bi rasel visok plevel. Napis na tabli ob ograji verjetno ne velja za Občino, ali pa čakajo, da bo plevel odstranil kulturni minister.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabi-ralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Na tokrat objavljeni fotografiji sta Nika in Leon Matjašič iz Levanjcev. V Levanjcih sta našla gobo velikanko: jurčka, ki je tehtal kar 1,26 kg. Kaj naj dodamo k temu drugega kot - dober tek!
ä^Z TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 3. 6., pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Založba Didakta. Nagrado prejme Nik Škrjanec, Ivanjkovci.
Iskrice
www.radio-ptuj.si
Foto: Borut Kosec
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
	9		7		2		8	
7			6		5			9
		6		1		4		
9	8			3			1	7
3	6		8		7		2	4
4	7			5			9	3
		7		2		9		
1			5		9			2
	5		4		8		6	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€€	O
Bik	VV	©©	€€	OOO
Dvojčka	V	©©©	€	OO
Rak.	vvv	©©	€	OOO
Lev	VV	©©©	€€	O
Devica	V	©©	€€€	OO
Tehtnica	VVV	©	€€	OOO
Škorpijon	VV	©©©	€€€	O
Strelec	V	©©	€€€	OO
Kozorog	VVV	©©	€€	O
Vodnar	VV	©	€€	OOO
Ri6i	VVV	©©	€	OOO
(Vir: www.pregovor.com)
»To, kar smo, je neskončno pomembnejše kot to, kar imamo. Bolj kot denar potrebujemo ljubezen. Resnično človeški lahko postanemo le v ljubezni. Ljubezen je kupna moč za srečo.« Phil Bosmans
»Več je vreden dan ljubezni, kot deset let latinščine.« Portugalski pregovor
»Odsotnost ljubezen preizkuša, navzočnost jo krepi.« Romunski pregovor
»Malo ljubezni, malo zaupanja.« Angleški pregovor
»Pomembno je, da veliko ljubite, ne pa da veliko premišljujete; tako počnejo tisti, ki vas najbolj spodbujajo k temu, da ljubite.« sv. Terezija Avrilska
»Prepirzaljubljencev obnovi ljubezen.« Francoski pregovor
Človek občuduje svet skozi tisto, kar ljubi.« Alphonse de Lamartine
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: POTREBUŠNICA
Velja za teden od 28. maja do 3. junija znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
2013. 1 znak - slabo, 2
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Poslovna sporočila
torek • 21. maja 2013
.no»raton

za6nemo
Letos na Ptujui
.........iŠ^junU........
.....www.'polimaraton.si
torek • 21. maja 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 28. maj
9:30 Ptuj, Mestni stadion: 34. kros cicibanov in cicibank Vrtca Ptuj in 6.
medobčinski kros z mednarodno udeležbo 18:00 Hajdina, v pritličju občinske stavbe: predavanje Registracija dejavnosti, možne in najustreznejše oblike in predstavitev projekta OŠ Hajdina
19:00 Kidričevo, Strnišče, Galerija FO.VI: odprtje razstave Tanje Špenko -Zakonitost in ne
Sreda, 29. maj
18:GG
19:GG
Ptujska Gora, pri starotrški hiši: odprtje starotrške hiše s kulturnim programom in zasaditvijo potomke Stare trte Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: Huda pokušnja, avtorski večer v družbi izbranih knjig in vin, novinarka in pisateljica Vesna Milek in briški vinar Stojan Ščurek
Četrtek, 30. maj
9:30 Ormož, CSO: praznovanje rojstnih dni z OŠ Miklavž pri Ormožu 18:00 Ormož, bela dvorana grajske pristave: koncert učencev Glasbene šole Ormož
18:00 Slovenska Bistrica, notranje dvorišče gradu: koncert Glasbene šole 20:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: varietejska predstava Spiralni cirkus, diplomskega letnika mednarodne gledališke šole Helikos iz Firenc 20:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Ferija Lainščka, Gajaš, arestant z Vladom Novakom, za izven - zadnjič
Petek, 31. maj
9:GG
17:GG
19:GG 2G:GG
Ptuj, slavnostna dvorana gradu: znanstveni posvet o dominikanskem samostanu, nova spoznanja ob prenovi in načrti za prihodnost, 17:00 okrogla miza
Grajena, Mohorkova graba: Glasbena pravljica Janko in Metka v pravljičnem gozdu Rdeča kapica, v izvedbi Glasbene šole Decima Slovenska Bistrica, grad: orientalni ples, društvo Harem skrivnosti Ptuj, refektorij minoritskega samostna: Srednjeveški kloštrski večeri, društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj - Graziosa in ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 30. maj: 19:00 Resničnost
Petek, 31. maj, sobota, 1., in nedelja, 2. junij: 17:00 Krudovi; 19:00 Obljubljena dežela; 21:00 Resničnost
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
: CENA« OPR.
BMW 5Z3I,4VRATA	1999	1.990,00	EL PAKET, AVT.KUMA.MEGL	T.MODRA KOV.
FIAT BRAV01.416VTJET, S VRAT	2000	7.500,00	ODUČEN, 1.LAST., TEMP.	ČRKA KOV.
FORDC-MAX l.E 5VRAT,SLO	2006	5.990,00	KLIMA,POIR.SERV.KNJIGA	SREBRNAKOV.
FORD HESTA 1.2515 VRAT, TITANIUM	2012	10.905,00	TESTNO V0ZIL0.TEMP.	HOT MAGENTA KOV.
FORD HESTA 1.4 S VRAT TREND, SLO	2010	7.990,00	AUIPIAT.„ MEGL, AVT.KUMA	BELA
FORD FOCIIS1415 VRAT	2003	2.600,00	KLIMA, 0BV0L. KONTROLE	SREBRNA KOV.
FORD FUSION 1.6 TREND, SLO	2000	0.990,00	KLIMA, MEGL, P0T.RAČDNAL.	T.SIVA KOV.
FORD TRANSIT 300S 2.0 D	2004	5.990,00	6 SE0.+T0V0R, VL£C.NAPR.	BELA
PEUGEOT 407 SR C0NF0RT 1.B HDI. SLO	2006	6.700,00	1.IAST,0RV0LK0N1TLJ(UMA	ČRNA KOV.
RENAULT CU0 M RT, 5 VRAT	1009	990,00	ALU PLAT., EL POMIK STEKEL	DORDO RDEČA KOV.
RENAULT LAGUNA KARAVAN 1.9 DCI	2002	2400,00	D0D. 4 ZIM. GUME NA PLAT.	T.SIVA KOV.
SEATALTEAXL 1.9 TOI, DRUŽINSKI AVTO	2007	9490,00	ZADNJI PARK SENZORJI,IEP	SREBRNA KOV.
ŠKODA 0CTAVIA C0MB11.9 TDI	2010	13400,00	ALUPLAT.iOT.FlAC, ZaO LEP	SV. ZELENA KOV.
VW GOLF 14TRENDUNE, S VRAT	2004	6.600,00	1.L, POTR.SERV.K, 1Z0.04B km SREBRNAKOV.
VW PASSAT KARAVAN 1.9 TDI, SLO	2004	5.700,00	6 STOP. MENJ, TEMP.	SV.M0DRAK0V.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
Mali oglasi
STORITVE


ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 1 8, www.roletarstvo-arnus.si / info@roletarstvo.arnus.si.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051
667 170._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
PRODAM opaž, ladijski pod, brune, kamen škriljavec, dostava. Tel. 051
890 761._
PRODAM prašiče v teži 160-180 kg po ceni 1,70 €/kg. Tel. 041 670 766, Ptuj._
PRODAM drva, bukova, ugodno (debelo cepana in v hlodih), ter možnost razreza in dostave. Tel.
051 632 814._
NESNICE, rjave, že v nesnosti, stare 22 tednov, opravljena vsa cepljenja, prodam. Tel. 031 346 153 ali 790 03 51.
VSÂBC CETWEÍK ©B 1®. URI
IL0VEM8DCIIH [P®P 1 T®^
7 SLOVENSKIH FOLIC IN VALČKOV
1.	NATALIJA K0LŠEK - Rada bi te pocukala
2.	BOŠTJAN KONEČNIK-Oto
3.	GENIJALCI-Tamnavasi
4.	WERNER-Križ na duši
5.	OBVEZNA SMER & A. KRALJ - Tako lahko je reči ljubim te
6.	NEJC KASTELIC - Adijo pamet
7.	ŠPELA GROŠELJ - Češnja na torti
1.PEGAZ-	Jaz sem taka
2.	ZLATI DEČKI-Na nebu lep oblak
3.	EKART - Kam odšle so veselice
4.	SLOVENSKI ZVOKI - Pozno v noč
5.	OKROGLI MUZIKANTJE - Francoski poljubček
6.	NARCIS-Šopek želja
7.	UNIKAT-Srce ne razume
---------------------
idOVEiSKIH POP 7 TOP
Glasujem za:_
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:.
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13. 228B Hajdina
PRODAM pujske, težke od 25 do 35
kg. Gsm 041 316 368._
PRODAM stoječi kovinski silos za zrnje. Gsm 031 468 528.
NEPREMIČNINE
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642
195._
V SOBETINCIH prodajo zemljišče v velikosti 47 arov. Del zemljišča sta dve gradbeni parceli, preostali del pa travnik. Posest se prodaja po delih, lahko pa tudi skupaj. Tel. 040
884 786._
PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bodo vseljive konec leta 2013. Informacije 041 646 662. Lončarič Aleksander, s. p., Hajdina.
DOM-STANOVANJE
VIR PRI ZADRU - apartmaji ROZI, 100 m od plaže, ugodni najem. Tel. 00385 91 593 4752.
RAZNO
PRODAM manjšo krušno peč. Tel. 031 429 859.
S P	Televizija
Skupnih Internih Programov
Napovednik, tudi na www.siptv.si
00:00 Vidra strani 8:00 Revija plesnih skupin 9:15 Polka In Majolka 10:15 Utrip Iz Ormoža 11:10 Ljudski pevci s 13:00 Video strani 18:00 Ujemi sanje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Praznik Občine Destrnik 21:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Vidra strani
00:00 Vidra strani
8:00 Večer ljudskih pesmi in plesov na Hajdini 10:00 Starše - Samopodoba, samospoštovanje 11:45 Oddaja ŠKL 12:30 Vidra strani 18:00 Kronika Iz Občine Starše 20:00 Koncert Učiteljsko-vzgojiteljskega zbora 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Video strani
00:00 Video strani
8:00 Revija Mladinskih pevskih zborov 2. del 9:15 Glasbena oddaja 10:30 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Vidra strani
18:00 Dornava - Oddaja iz preteklosti
19:40 Ptujska kronika
20:00 60. let Komornega zbora Ptuj
21:30 Dornava - Iz domače skrinje
22:30 Oddaja o kulturi
23:00 Vidra strani
Uredništvo: tel.:02 754 00 30
Marketing tel.: 02 780 69 90 www.siptv.si
Ko ti življenje je čaša trpljenja, je smrt odrešitev, je tožba odveč ... Le mir in pokoj mi dragi želite in zame prižgite svečke v spomin.
SPOMIN
27. maja je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi oče, tast in dedek
Ivan Meško
IZ PLACARJA 72
rojen 21. 2. 1944, umrl 27. 5. 2003
Žalujoči hčerke in sinova z družinama
Čeprav čas neutrudno beži, spomin na naše skupne dni še vedno v srcih živi.
SPOMIN
Minilo je dvanajst let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast
Jožef Kostanjevec
S CESTE 8. AVGUSTA 24
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in s prižgano svečko ohranjate spomin nanj.
Tvoji najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je .
V SPOMIN
8. februarja je minilo osemnajst let, odkar nas je zapustila draga mama
Terezija Pauko
26. maja bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi oče
Franc Pauko
IZ JIRŠOVCEV 49
Hvala vsem, ki se ju spomnite, jima poklonite lepo misel, svečo ali cvet.
Hčerka in vnukinja z družino
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.iah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Cenjeni bralci in poslušalci!
Kmalu se selimo v poslovno hišo OMEGA na Osojnikovi cesti 3, Ptuj (pri hotelu).
Stoperce • Konec tedna v znamenju 21. kmečkega praznika
Foto: M. Ozmec
Tudi letos je bilo v Stopercah posebej zanimivo med tradicionalno ročno košnjo s koso.
so v večernih urah poskrbele vaške ekipe, ki so se med seboj pomerile še v vleki vrvi, pri čemer je zanimivo, da so poleg treh moških ekip sode-
lovale tudi tri ženske ekipe, v katerih so kmečke gospodinje dokazale, da so poleg kuhanja, pranja, likanja in opravljanja živine sposobne še marsičesa
drugega. Nato pa so se skupaj z drugimi obiskovalci vsi skupaj veselo zavrteli ob zvokih ansambla Ptujskih pet.
M. Ozmec
Vzoren primer vaške enotnosti in sodelovanja
Kljub vremenski ohladitvi so člani Združenja rejcev plemenskih telic, Društva gospodinj in Kulturno-prosvetnega društva iz Stoperc skupaj s Kmetijsko-gozdarskim zavodom iz Ptuja z dvodnevnim kmečkim praznovanjem zadovoljni, saj so ponovno potrdili stari rek: v slogi je moč.
Sicer je tudi letošnje, že 21. kmečko praznovanje poteklo dva dneva, v petek, 24. maja, so pripravili tradicionalno ocenjevane suhomesnatih izdelkov in vinskih vzorcev, v soboto popoldne pa so nadaljevali s parado in blagoslovom traktorjev, tradicionalnimi kmečkimi igrami v košnji in gozdarskih veščinah ter veliko zabavo pod šotorom. Strokovna komisija za ocenjevanje suhomesnatih izdelkov je letos prejela 13 različnih vzorcev, pri katerih je ocenjevala zunanji izgled, sestavo in barvo prereza, teksturo ter seveda vonj in okus vsakega su-homesnatega izdelka. Podelili pa so dve srebrni in dve bronasti priznanji. Srebrni priznanji sta prejela Rafael Hronek za bunko iz govejega mesa ter Boštjan Žunkovič za domačo salamo, oba izdelka sta prejela po 18 točk. Bronasto priznanje pa sta za domači kmečki salami prejela Sašo Pozeb in Anica Taciga, oba izdelka sta prejela 17 točk. Strokovna komisija za ocenjevanje vina pa je prejela v ocenjevanje kar 33 vzorcev vin iz bližnje in širše okolice. Splošno mnenje članov komisije je bilo, da je bila kakovost vzorcev zelo dobra, saj je bila njihova povprečna ocena vzorcev 17,64 točke. Pridelovalcem vin pa so letos podelili 6 zlatih, 15 srebrnih in 4 bronasta priznanja. Zlato priznanje je prejela Kmetija Pajnkiher, ki je za traminec - jagodni izbor letnik 2010 prejela najvišjo oceno 19,13 točke, poleg tega pa so zlato prejeli še vinogradniki Vinko Jerič za laški rizling - pozna trgatev letnik 2011, Mirko Su-šec za sovinjon, kmetija Pajn-kiher za Laški rizling ter Vinko Jerič in Stanko Vtič za rumeni muškat. Srebrna priznanja so prejeli Vinko Ačko za rumeni muškat, Danica Bedrač za sovinjon, kmetija Pajnkiher za šipon, Ivan Golob za laški rizling in rumeni muškat, za zvrst pa so srebro prejeli še Jože Topolovec, Martin Lor-ber, Zoran Korže, Jože Kolarič, Jože Topolovec, Milan Galun, Peter Šprajc, Franc Egartner, Franc Ducman ter Vinko Jerič. Bronasta priznanja pa so prejeli Marjan Lah in Vlado Šalamun za laški rizling ter Janko Jernejšek in Mitja Cafuta za vinsko zvrst.
Naslednji dan, v soboto, pa so tradicionalno kmečko praznovanje v Stopercah nadaljevali nekaj po 14. uri, ko so pripravili tradicionalno parado z blagoslovom vseh traktorjev. V slavnostnem mimohodu se je obiskovalcem predstavilo kar 20 kmetijskih traktorjev. Nekaj po 15. uri se je v Domu krajanov v Stopercah predstavila Lovska družina Stoperce, kjer so si lahko obiskovalci ogledali tudi zanimivo razstavo lovskih trofej. Nato pa se je celotno do-
gajanje preselilo v prireditveni šotor na stoperškem igrišču, kjer so pripravili pester kulturni program, ki sta ga uspešno povezovali domačinki Marjana Kamenšek in Lea Gregurec. Na prireditvenem odru in pod njim pa so zapeli, zaigrali in zaplesali Ljudske pevke KPD Sto-perce, učenke in učenci šole v Stopercah, ljudski pevci Pre-šmentani faloti KPD Stoperce, ciganska skupina Vouja iz Kulturnega društva Mešalka Team (Vouja je ciganska beseda in pomeni veselje) ter Folklorna skupina KPD Stoperce. Zbrane sta ob kmečkem prazniku nagovorila tudi predsednik Združenja rejcev plemenskih telic Stoperce in glavni organizator Alojz Galun ter županja občine Majšperk Darinka Fa-kin, ki je Stoperčanom za nadvse uspelo prireditev čestitala in jih postavila za svetel zgled enotnosti in sodelovanja med vaščani. Po kulturnem programu so si lahko obiskovalci v šotoru ogledali tudi zanimivo razstavo stare kuhinjske posode, ki so jo pripravile članice društva gospodinj Stoperce, nato pa so se kmečki fantje in gospodarji med seboj pomerili v tradicionalnem tekmovanju v ročni košnji s koso na stari način ter tekmovanju v gozdarskih veščinah. V ročni košnji je po oceni strokovne komisije letos največ znanja, spretnosti, hitrosti in natančnosti s koso dokazal Vinko Jerič, drugo mesto je dosegel Rafael Hronek, tretji pa je bil Slavko Rižner. V tekmovanju iz gozdarskih veščin, to je klešče-nju drevesa z motorno žago in podiranju ploha na cilj, pa je prvo mesto dosegel Milko Me-sarič, drugi je bil Vinko Jerič, tretji pa Damjan Mohorko. Za nameček in obilico smeha pa
Foto: M. Ozmec
V tekmovanju iz gozdarskih veščin je bilo treba pokazati veliko praktičnega znanja z motorno žago.
Napoved vremena za Slovenijo
Veliki traven moker, rožnik pa mlačen, kmet bo to leto žejen in lačen.
Osebna kronika
Rojstva: Simona Caf, Brezovci 2, Polenšak - deklica Lara; Breda Munda, Žerovinci 41 b, Ivanjkovci - deklica Neja; Aleksandra Zelenik, Spodnja Voličina 74, Voličina - deček Matevž; Polonca Kolar, Jurčičeva ul. 6, Maribor -deček Maksimilian; Brigita Plohl, Bukovci 84 b, Markovci - deklica Lara; Barbara Dovečar, Šardinje 2, Velika Nedelja - deček Anej; Barbara Toplak, Miklošičeva ul. 10, Ptuj - deček Val; Katja Bau-man, Volkmerjeva c. 22, Ptuj -deklica Neža; Marija Hemetek, Veliki Vrh 1, Cirkulane - deklica Maša; Nataša Martinčič, Črmlja 7 a, Trnovska vas - deček Filip; Simona Brumen, Pavlovci 5 b, Ormož - deklica Ula. Umrli so: Jožefa Kelc, roj. Majhen, Paradiž 45, roj. 1925 - umrla 13. maja 2013; Matilda Pro-snik, roj. Golob, Frankovci 52, roj. 1921 - umrla 16. maja 2013; Jožefa Kumer, roj. Bezjak, Dolane 29 a, roj. 1935 - umrla 14. maja 2013; Elizabeta Tomanič, roj. Steiner, Hajdoše 58, roj. 1923 - umrla 14. maja 2013; Krista Filipič, roj. Križan, Mali Brebrov-nik 7, roj. 1936 - umrla 15. maja 2013; Blaž Mojzeš, Bukovci 26, roj. 1930 - umrl 19. maja 2013; Marija Zelenik, roj. Hameršak, Vintarovci 39. roj. 1931 - umrla 14. maja 2013; Rozalija Podgoršek, roj. Kores, Dragonja vas 23, roj. 1927 - umrla 18. maja 2013; Venčeslav Gajšt, Spodnja Sveča 9, roj. 1932 - umrl 19. maja 2013; Vladimir Bajec, Stogovci 25, roj. 1947 - umrl 19. maja 2013; Vincenc Šori, Rotman 13, roj. 1953 - umrl 21. maja 2013; Janez Holc, Lovrenc na Dr. polju 100/b, roj. 1933 - umrl 21. maja 2013; Ljudmila Zafošnik, roj. Bračič, Župečja vas 53, roj. 1926-umrla 22. maja 2013. Poroke - Ptuj: Igor Pušnik, Bukovci 130 c, Markovci, in Danijela Kekec, Bukovci 130 c, Markovci; Janko Čeh, in Tadeja Tušek, Vintarovci 25; Marjan Fridl in Mirjana Majcenovič, Zgornja Hajdina 69; Zlatko Kolarič in Zdenka Dončec, Wilhelmova ul. 2, Ptuj; Bogdan Rajšp in Nataša Juriševič, Apače 290; Štefan Petrovič, Bukovci 122 b, in Petra Pižeta, Krčevina 14, Ormož; Matjaž Markež in Urška Vučak, Vičava 47, Ptuj; Tone Zelenik in Suzana Vršič, Spuhlja 9, Ptuj; Tomaž Pšajd in Andreja Rogelj, Loka 10 e, Starše; Anton Hazemali in Ksenija Horvat, Kaju-hova ul. 1, Ptuj; Janez Leskovar, Skrblje 7, Majšperk, in Vlasta Polanič, Majšperk 88; Matjaž Cimerman in Kaja Rožanc,Vinski Vrh 31, Ormož.
Poroke - Ormož: Danijel Perger, Velika Nedelja 6, Velika Nedelja, in Martina Vrzel, Osluševci 52, Podgorci; Janko Bobnarič in Bojanca Tomažič, Mihalovci 23, Ivanjkovci; Denis Majhenič, Le-šnica 56 a, Ormož, in Melanija Žula, Lahonci 132, Ivanjkovci; Mitja Bogdan in Lidija Lukman, Godeninci 49 a, Središče ob Dravi; Simon Vodlak, Male Bra-slovče 33, Braslovče, in Tanja Meško, Osluševci 53, Podgorci; Borut Strelec, Jastrebci 7, Kog, in Martina Janjic, Prosenjakovci 71, Moravske Toplice.
Danes bo v severovzhodni Sloveniji sončno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe. Še bo vetrovno. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, ob morju 13, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj C.
V sredo in četrtek bo pretežno oblačno. Občasno bodo padavine, deloma plohe in v četrtek posamezne nevihte. Več dežja bo v zahodni Sloveniji. Pihal bo jugozahodni veter.