Političen list za slovenski narod.
¡Po poŠti prejemati velja: Za celo leto predplačan 15 grid., za pol leta 8 grid., za četrt leta
4 grid., za en mesee 1 gid. 40 kr V administraciji prejema«, velja: Za eelo leto 13 gld., za pol leta 6 srld., za četrt leta I jld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove uliee št. 2.
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tisk» dvakrat : ! 5 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. 214.
V Ljubljani, V torek 20. septembra 1892.
Letni!« XX.
Naša logika.
Toženi smo; mi ne privoščimo „ljudstvu" niti I narodnega obstanka, niti javnopravnega razvoja, — \ tako trde naši nasprotniki. Kdo pa so ti tožniki naši?
Lahko bi bilo tudi nam strgati jim krinko raz lice in z mirno vestjo jim stopijo vselej udeleženci in somišljeniki prvega slovenskega katoliškega shoda kadar bi se v resnici tehtale zasluge za narod slovenski; pred narodom in pred Bogom lahko vsak čas dajo račun od svojega delovanja; pokazati imajo mnogo tudi takih del, katera so omogočila sedanjo šopirnost napredne gospode.
Vam, napredni gospodje, odgovora ne bomo dajali, vam ne bomo polagali računa, ker to bi bilo v nasprotju z dostojanstvom našim, v nasprotju s stališčem, katero zavzemamo mej narodom po vseh pravicah, in katerega se preživo zavedamo, nego da bi vaše polovičarstvo je moglo omajati.
„Vy grozny na slovah, '— poprobujte na djelje."
Da, „grozni na slovah", a še to le na videz; ker besede vaše svedočijo le v vašem mojsterstvu
v	predrznem zavijanju. V „Slovencu" od četrtka smo izpisali vašo zatožbo, danes ozremo se nekoliko bližje v4njo, ne sicer kakor bi od vas ali od vaših somišljenikov pričakovali preklica, marveč samo zato, da bi vas že kedaj minola slast, pošiljati tako zmedene logične kozolce na našo adres". Mi ne moremo sicer braniti, da bi ne bilo ljudij na svetu, katerim
vi	lahko „naprej mislite", karkoli se vam zljubi, kateri vendarle vedno krotko tekajo za vami, a vsaj to bi vam pa radi dopovedali, da nt m z zavitimi nezmisli imponovali — ne boste. Sedaj k stvari!
Kardinalno točko, ob katero se zaletava „Slov. Narod", izpišemo še jedenkrat: „Prvi slovenski katoliški shod smatra nepremenljiva načela katoliške vere kot glavni^temelj javnopravnemu razvoju slovenskega naroda, in izreka željo, da bi na tej t r d n i p o d 1 a g i složno sodelovali vsi Slovenci v težkem boju za narodni obstanek slovenskega ljudstva." — Težko se nam zdi, poučevati tako modre gospode, kakor so v naprednem taboru, vendar — bodi!
V imenovani resoluciji Vam vsako dete, ki se pripravlja za vsprejemni izpit za gimnazije, lahko odgovori, kakšni stavkovi deli so „glavni temelj javnopravnemu razvoju".
Človeku ni treba imeti vseh filozofičhih sestavov v glavi, da iz te resolucije sledeče povzema:.
—	V VI. sekciji „Katohško-narodna organizacija" se bavi prvi katoliški shod o tem, kako bi se najbolje „javuopravni razvoj" slovenskega naroda pospeševal, to je, kako bi pravno stališče našega naroda v državi postalo „de iura" in „de facto" tako, kakoršno mora biti; da še ni tako, uvideva shod, ker govori v ravno tej resoluciji o težkem boju za — narodni obstanek slovenske g a 1 j u d s tVa\ Tedaj treba je še b o j a , in sieer boja za prvi pogoj javnopravnega razvoja,
—	namreč za obstanek narodni, tedaj tudi za narodnost, tudi za narodni ponos, tudi za narodno samozavest. Kot temelj temu boju, kot temelj temu javnopravnemu razvoju pa smatra prvi slovenski katoliški shod nepremenljiva načela katoliške vere, iz katerih izvaja tudi narodno ravnopravnost, — slovesno jo zahtevajoč v prav tisti resoluciji.
Sedaj pa imamo pač pravo, javno vprašati: < Je-li je dostojno, je li je s čemur-koli si bodi opravičeno, celemu prvemu slovenskemu katol. shodu in njegovim pri jsteliem podtkati, da ne privoščijo „ljudstvu" niti narodnega obstanka, niti javnopravnega razvoja? In če smo v četrtek v „Slovencu" imenovali tako postopanje dokaz „pomanjkanja poj- j mov", menimo, da smo rabili uajmilejši izraz. —• Nasprotniki naši radi vihte drugačno orožje proti j nam. „Perlidnost", „izdajalstvo", „podlost", „blaznost" in drugi tem podobni izrazi bi morda tu rabljeni bili precej dobro ua mestu.
Komur je pojem „vera", komur so nadela „katoliške vere", komur je pojem „katoliške zavesti" le količkaj znan, ta bo lahko spoznal, da slonč vse narodnostne zahteve in tudi „narodnostno načelo", \ v kolikor je opravičeno, na „naravni etiki" in „naravnem pravu". In to etiko, to pravo oblaženo in spopolneno brani in čuva le — katoliška cerkev. Ce se bomo od zastopnikov izključljivo „narodnost- ) nega načela" učili pravičnosti, jo bomo slabo zadeli. Njim je „pravično" vse, karkoli sa zgodi v njihove namene; „pravična" je tudi laž, tudi gdljulija, „pravični" so zavratni umori, „pravične" vstaje, „pravične" roparske vojske, „pravično" tudi suženje in teptanje vseh drugih narodnostij.
To je vaše „narodnostno načelo" brez katoli-čanstva! Pa saj se poznamo že dolgo. Saj je vaš „Narod", napredna gospoda, z vso silo branil leta 1870 zjedinjeno Italijo, saj je branil rusko „pravičnost" Poljakom nasproti, in le čudom se čudimo, zakaj ne brani pravic, ki si jih iz „narodnostnega načela" izvajajo Nemci, Madjari in Italijani proti nam. Zakaj ne brani tistih plemenitih naprav, katere so naši sosedje izrecno na temelju „narodnostnega načela" ustvarili? Zakaj ne poudarja opravičenosti „Sudmarke" in blagonosnih „Schulvereina" in „Pro patria"; zakaj tudi izrecno ne pritrjuje pravičnosti koroških Nemcev, ki tako trdno in tako složno stojč na podlagi „narodnostnega načela"?!!
Zakaj? vprašamo še jedenkrat, ker trdite v svojem zmešanem „Slov. Narodu", da je „gotovo: kdor dandanes javnega delovanja narodovega ne izvaja tudi izrecno iz narodnostnega načela, tisti ne privošči „ljudstvu" niti narodnostnega obstanka, niti javnopravnega razvoja." Mi pa pravimo, da je gotovo : kdor dandanes delovanja narodovega in njegovih pravic ne stavi na temelj katoliških načel, ta je ali — pomočnik framasonov, ali pa — revež na duhu.
Pa poglejte delovanje uarodovo zadnjih dvajset let, odkar se je pod vodstvom liberalcev izvajalo. Do malega vse korifeje v beletristiki, katere štejejo napredni gospodje za svoje, so povsod drugod imele temelj svojim proizvodom, nego li v narodnostnem načelu. Francosko - nemški idealizem, realizem in pesimizem so tisti vir in ne — Slovenstvo. V tujcih so se učili, po njih se opičili in nas pohujševali s svojim kozmopolitičuim uihilizmom. Niso zajemali iz Slovenstva niti idej, niti oblike, zato ker ne poznajo Sloveustva.
Vsak pravi slavofil se je učil pri narodu iu iz
njega srca je srkal življenje, ob njega svežih prsih si bodril duha; zato je pa tudi vsak pravi slavolil umeval tisto najplemenitejše in najtrdueje čuvstvo slovenskega srca, čuvstvo ljubezni do Boga in ž njim skleneno živo, trdno vero, in to si stavil za temelj sebi in narodu.
Zato z vsem pravom stopimo pred slovenski svet z vprašanjem: Kje je beseda, ki naj dostojno označi tiste logične iu zgodovinske nesmisle, ki vodijo „Narodove" članke „Po prvem slovenskem katoliškem sbodu"? Labko umevamo nasprotnika in njesra nasorotno prepričanje, a da bi kdo mogel zaupajoč le v neumnost svoj h čitsteljev na tak način uapadati svo]im načelom nasprotno stvar, tega do imenovanih člankov ni pojmila — naša logi k _
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. septembra. Notranje dežele.
Deželni zbori. Vladna „Presse" obsoja, da nekateri deželni zbori toliko časa potratijo z -raznimi formalnostmi. Pri takih okoliščinah se v bodoče vladi ne bode moglo oč.tati, da ne du, deželnim zborom časa za posvetovauja o najnujnejših stvareh. Obžalovati bi pa bilo, — pravi ta list, — ko bi deželni zbor češki ne rešil deželnega proračuna in bi dovolil samo budgetni provizorij. Nam se dozdeva, da je vladnemu listu zaradi tega toliko ležeče na tem, da se reši pravočasno deželni proračun, da bi deželni zbor imel po Božiču časa, posvetovati se o razdelitvi okrajev po narodnostih, in bi ne mogel s pretvezo, da nima časa, izogniti se rešitvi te stvari. Opomiu vladnega lista pač ne bode dosti izdal, ker nobena čeških strank ne želi, da bi se v zboru razpravljalo o dunajskih puuktaciiah.
Češko. Letos se je v Liberci v češko šolo vpisalo 60 otrok manj, nego lani, in se je zaradi tega bati, da se odpravi četrti razred. Sprva je v to šolo hodilo nad 300 otrok, ali letos samo 160. Nemci bi radi to šolo uničili in strašno delajo proti njej. Mnogi gospodarji so pretili strankam, da jim odpovedo stanovanja, ako bodo otroke pošiljali v češko šolo. Tovarnarji so tudi prepovedali delavcem, pošiljati otroke v to šolo. Magistrat je tudi vse storil, da odvrne otroke od češke šole. Mej drugim se ni razglasilo, kdaj se vpisuje v češke šole. Mnogi stariši so tako obrok zamudili. Po pretečenem obroku pa niso hoteli nobenega otroka več vpisati v češko šolo. Nemci v Liberci se že vesele, da bode sedaj kmalu prenehala češka šola. Ce se odpravi četrti razred, stariši več ne bodo hoteli pošiljati svojih otrSk* v to šolo. Liberški Cehi so že poslali pritožbe na deželni šolski svet in deželni odbor proti nepo-stavnomu postopanju liberškega ¡magistrata in hber-ških Nemcev sploh proti češki šoli. Tudi v deželnem zboru pride ta stvar v razgovor.
Češka adresa. Danes so se začela posvetovanja raznih čeških strank o adresi na vladarja za-stran obnovljenja državnega prava. Mladočehi na vsak način hočejo še v tem zasedanju deželnega zbora predlagati adreso, tudi ko bi se ne mogli sporazumeti z drugimi češkimi strankami.
Dunaj. Po vseh avstrijskih mestih se skrbi za bolnice za silo, ko bi prišla kolera, le Dtanaj ničesa ne stori. Vlada je pozvala dunajskega župana, da naj mesto poskrbi za take bolnice, ali je dobila odgovor, da mesto tega ni dolžno storiti, temveč država. Duuajčanom torej ni zadosti, da je toliko dala država za prometne naprave na Dunaju, temveč še hočejo, da bi jim zidala bolnice. Vlada bodo gotovo našla pota, da dunajsko mesto prisili, da stori svojo dolžnost ali bati se je, da bode tedaj že prepozno. Kolera je že prestopila meje avstrijske države.
Of/ersko. Dne 16. t. m. je bila v Temešvaru v protestantski cerkvi napovedana božja služba za Košuta. Ko so se pa ljudje zbrali, našli so vrata zaprta. Pastor je nepričakovano božjo službo odpovedal. Je-li to storil iz lastnega nagiba ali vsled kacega višjega migljeja, nam ni znano. — Proslavljanje Košuta je ogerski vladi jako neprilično. Ne upa se pa dosti upirati, ker je večina madjarskega
naroda naudušena za tega pijntarja. Na druge narodnosti se pa sedanja vlada ne more opirati, ker neso zastopane v državnem zboru. Vlada je naročila oblastvom, da naj skušajo preprečiti gratulacijske adrese na Košuta. Najbrž pa oblastva ne bodo veliko opravila, vsaj že preprečiti neso mogla, da bi ga ne bili v Budimpešti imenovali za častnega meščana.
Vitanje države.
Kardinal Howard. Umrl je zopet jeden kardinalov, katere je imenoval Pij IX., Howard. Pokojnik je bil rojen dne 3. februvarija 1829. leta od plemenitih starišev v Haintonu v Angliji. Mlad je vstopil v vojaško sluhbo, kateri se je pa kmalu odpovedal iu stopil v Rimu v „Accademia dei No-bili Ecclesiastici", v kateri je bil nekaj časa tudi Leon XIII. P.j IX. je Howarda jako cenil. Imenoval ga je za referendarja pri papeškem sodišču „Segnatura di Giustizia" in konsultorja propagande za vzhodne stvnri. 1872. leta je bil Howard imenovan za škofa in pet let pozneje za kardinala. Howard jo bil jako nadarjen mož. Govoril je tudi veliko jezikov. Poslednja leta se ni dosti slišalo o njem, ker je bolehal in te dni ga je pa smrt rešila trpljenja.
Vatikan in Srbija. Neki madjarski list je izvedel iz Rima, da se mej Vatikanom in srbsko vlado vrše pogajanja, da se osnuje katoliška škofija v Srbiji. Francija in Rusija baje delate na to, da Srbi dobe svojega katoliškega škofa. Dosedaj so bili pod di.jakovsko škofijo. Škof Strosmayer je baje že dobil iz Rima nalog, da naj umakne svoje organe iz Srbije. Ob osnovi katoliške školije v Belemgradu se ne govori prvi pot. Nam se pa vendar ne zdi prav verojetno. da bi se baš sedaj vršila pogajanja. Sedanja srbska vlada ne stoji trdno in je jako dvomljivo, če se bode obdržala, zaradi tega se tudi ž njo ni lahko pogajati o tako važni stvari. Seveda je pa mogoče, da so se pogajanja že pod prejšnjo vlade začela in se sedaj nadaljujejo. Definitivno bi se pa seveda še-le dognalo, ko bode voljena nova skupščina in se bode vedelo, če se sedanja vlada še obdrži, ali pa pride druga.
Srbija. Mnogi novo imenovani liberalni uradniki se ne čutijo ptav varne. V njih varstvo odposlali so se oddelki žandarjev in vojakov. Dosedaj večjih izgredov še ni bilo, ali bati se jih je, ko se začne volilno gibanje. Radikalci agitTajo za to, da se precej razpišejo volitve, ker se boje, da bi s časom oslabil vspeh aleksinskega shoda in bi se mej njimi zopet pokazale razprtije. Prebivalstvo se tudi sem ter tja s tem vznemirja, da bode zaradi slabih lin»nčnih razmer vlada napovedala bankerot. Take novice seveda razširjajo naprednjaki, kateri s tem mislijo spraviti sedanjo vlado v zadrege, radikalce .! pa zaradi slabega gospodarstva pri narodu pripra- ; vti ob zaupanje. Garašanin pričakuje, da tudi zanj še pride čas in se zatorej neče zavezati niti z radi- i kalci niti z liberalci.
Izvirni dopisi.
Iz Novega Mesta, 18. septembra. Ne vem, ali bi se smejal ali jezil, ko sem prečital dopisa v „Slovenskem Narodu" in „Slovencu", tikajoča se naše pošte. Ne vem, bi li pripisoval dopise zlobnosti, sebičnosti ali brezmiselnosti ? Pa naj bode karkoli, stopimo kar reči pred lice samo ter jo bistro poglejmo.
Občinski zastop je kupil vojaško skladišče za < mestno občino ter jo ponudil za pošto, ki se ima I podržaviti. Poštni nadzornik je poslopje našel kot jako pripravno v vsakem oziru, mestno prebivalstvo j je bilo zadovoljno, kajti mesto bi svoje poslopje jako dobro obrnilo — vsem je bilo prav. — Pa glej, naenkrat se prikažejo dopisi v „Slov, Narodu", v j „Slovencu", v „Laib. Ztg." (celo naše mirne „Do- j lenjske Novice" so prinesle neko notico), ki trdijo, i da je ono poslopje za pošto absolutno nepripravno. j Podpisovalo in odposlalo se je cel6 mnogo podpisov >. broječa prošnja, naj se vendar ne naseli pošta v i onem poslopju. Pa kako je ta prošnja podpirana?
Trdi se, da bi bila pošta tam predaleč, da je v nevarnem kraju, ker na samem, češ, da bi se ! lahko oropala; zatrjuje se, da ni varno poslopje ! radi ognja, ker je sredi med lesenimi poslopji; po- { udarja se, da vede tjakaj slaba poljska pot; piše se, da je od leta 1876 gnezdo „titusu". Pravi pa se, ! da bi bilo poslopje dobro za davkarijo, finančne urade, žandarmerijo; popeva se slava g. posestniku R., ki biva v Ljubljani, ker je ponudil svojo hišo, i ki je baje jako pripravna, g. poštnemu voditelju Vi- i dicu za pošto. ...	t
Smešno I Novomeški zastop je iskal s poštnim nadzornikom vred poslopje za pošto, mestni zastop ; je o tem obravnaval večkrat, a o ponudbi gosp. R. ni bilo ne duha ne sluha. Ako jo je ponudil gospodu poštnemu vodji, naj bi bil raje storil to gospodu pismonoscu Matičku; pot bi bila še krajša, kajti ta dohaja v hišo Govoriti torej o kaki pismeni ponudbi, je neresnica.	1
Pa gori navedeni vzroki, kakovi so?
Pošta bi bila predaleč? V Novem Mestu, ki je tako grozno veliko, je vse daleč. Kako ne? — Omenjeno skladišče je od g. R.-ove hiše celih 200 metrov daleč. Ako ne verujete, pa merite! Do njega ima sedaj četrtina mesta bližje, ali vsaj ne dalje, nego bi imela do g. R.-ove hiše. Razven tega se bode ravno tu zidalo proti kolodvoru, bode ravno tu najlepši prostor, ako se odpravi pokopališče, kar se bode prej ali slej zgodilo.
Poslopje je na nevarnem kraju, lahko bi se zgodil kakov vlom ! Novomeščani, ali vas ni sram, da sami sebe tako grdite pred svetom? Ne, tacih barab ni med nami! Pa naj bi bilo, vprašam Vas, ki ste podpisali prošnjo, ali davčni denar nima nič veljave? Vsaj pravite, da naj se napravi davkarija tam, ali morda nima davkarija več denarja, nego pošta? Mar mislite, da tatovi in roparji gredo v davkarsko poslopje s tako težkim srcem, kakor vi, ko davke nesete? Kako se smešite!
Pravite, hiša je nevarna, ker na samem: ali ste pozabili, da ste ravno zraven zapisali, da je nevarna radi ognja--— ker je sredi med poslopji?! Res, neistina se zapleta pri vsakem koraku v prekoslovju. Resnica namreč je, da je poslopje glede na ogenj desetkrat bolj varno, nego R.-ova hiša, a pri tem od bližnjih hiš vendar ne oddaljena čez 30 do 50 metrov.
Poljska pot pelje tjekaj! Gospoda, ko bi bila v Novem Mestu polovica potov tako pripravna, kakor je ta, bi lahko Boga hvalili; še več, ko bi imel g. R. takov dohod na svoje dvorišče, koje popisuje kot jako pripravno, lahko bi plačal samega veselja svojim prijateljem nekaj sodčkov Koslerje-vega ali Aurovega piva — naj le pogleda, kadar dojde doli, v kakovo jamo se mora skozi njegova nizka vrata, da se dojde na njegovo dvorišče!
Od 1876. leta je tam ognjišče tifusu! O joj! Od 1876. leta. Ubogi revčki, ki ste za to grozno morilko v 16. letih umrli! Ubogi okrajni narednik, ki te je tifus že tolikokrat davil! Uboge sirote sodniki, priče, zatoženci, poslušalci, ki ste morali v tem legarjevem brlogu dobivati tifus skozi celo leto, ko se je popravljalo okrožno sodišče! 19. stoletje, kaj pustiš tako torturo? Mestni očetje, kje ste, da biste razkužili te strupene zalege? Pa pustimo šalo — od onega leta dalje tam ni nihče niti za tifusom niti umrl, niti zbolel!
Pa davkarija vendar le sme tje in žandarji itd. Davkarijo naj pa le pograbi tifus in magari žan-darje. Kaj pa če tudi Vas prošnjike vrže ta pošast, Vas, ki bodete notri davke nosili? Vidite, kako ste smešni!
V prošnji se navaja, da imajo uradi potem do nove pošte predaleč. Gospodje, kdo Vam je dal pravico, govoriti v imenu uradov? Ti sami ne. — Nasprotno, odrekli so Vam vsako pomoč v tem kar naravnost. G. notar in eden advokatov je glasoval v mestnem odboru, naj se pošti prepusti ono poslopje, drugi advokat ni niti najmanj nasproten. Direkcija naše gimnazije je za pošto na onem kraju, okrajno glavarstvo, okrožno sodišče, državno pravd-ništvo in kapitelj pa imajo do skladišča bližje nego do R.-ove hiše. Koliko uradov bi bilo za Vas, ako bi bil kateri?!
Največja dolenjska občina šmiheljsko - stopiška je baje tudi podpisana na Vašej prošnji? Gospodje, ali je občinski pečat in pa podpis enega svetovalca občinski zastop? Kdaj je bila seja? O njej se še sanjalo «i nikomur! — Pa Vaši veliki posestniki so podpisali prošnjo. Kateri? Prešutar J., krojač M. in drugi krojač M. in posestnik, ki ima malo kočo že do okna sozidano itd., ki vse skupaj ne plačujejo par stotakov davka t
Nekaj trgovcev in obrtnikov imate res podpisanih — ali kako? Veliko jih ni niti vedelo, kaj so podpisali. Dokaz: podpisal je posestnik, ki bi imel pošto pred „nosom", podpisal jo je N. in K. itd., ki sami pravijo, da je niso niti prebrali. Pa kdo jo je vendar sprožil, naredil? To je znano vsem: Mesto je poslopje kupilo za lepe novce. Sami ste večinoma vpili in zahtevali, da se mora kupiti, Sedaj pa tirjate, naj se ne d& za pošto; za šolo tudi ni, ker je zraven pokopališča V kaj pa naj je mesto obrne, ako bode pa prazno, kdo bode imel škodo? Ali ne mesto? Ah ne vi, ki davke plačujete? Pamet, pamet!
Nadejamo se z gotovostjo, da se nameravani naklep ue bode posrečil, marveč da dobimo kmalu v novem mestnem poslopju erarično pošto. Bog daj! |
S,Koroškega, 12. septembra. (Po prvem slovenskem katoliškem shodu.) [Konec, j Pisec „Kiirntner Volksblatt"-a smatra nadalje za nekako dobroto, skazano nam Slovencem, da se je volil pri linškem katoliškem shodu za podpredsednika Slovenec preč. gosp. kanonik in posl. K. K1 u n, Dotični .klasični' odstavek se glasi do-slovno : „Noch beim Katholikentag in Linz haben wir u. A. durch die Wahl von Slovenen und Polen in's Praesidium öffentlich und feierlich kundgethan, dass wir uns als g e s a m m t österreichische, nicht als eine d e u t s c h konservative Partei betrachten, und von deutschnationalen Dingen war beim Katholikentag in Linz gar nicht die Rede."
Posebnega komentara k temu nesmislu pač ni treba! Po našem mnenju je bil katoliški shod v Lincu občeavstrijsk, ne nemško-katolišk, za kakerš-nega ga smatra pl. Manndorff! Na občeavstrij-s k e m katoliškem shodu gré mesto pa menda tudi še Slovencem, kajti da smo Slovenci še avstrijski, se nam bo vendar še dopuščalo — ka-li ?!
Na to, kar urednik „Kiirntner Volksblatta" dalje govori o „narodnosti", o pomenu splošne katoliško-konservativne stranke itd., nečemo dalje odgovarjati, ker se le predobro vidi, da gospod j vrednik niti sam nima dosti jasnega pojma o vsem tem, a ga navdaje tem bolj strah pred neka-I terimi — višje stoječimi osebami! J A nekaj nam je še omeniti. Naš nemško-konservativni tednik v svojem slovitem članku be-sediči mnogo o nekem preustroju obstoječih mej, o novih deželnih skupinah itd. ter pravi doslovno: „Wir anerkennen nicht neue nationale Grenzen, die eine Aenderung der alt-österreichischen Landkarte (namentlich in Steiermark, Kärnten und Krain) voraussetzen." Čudom smo se čudili, prebravši te te besede. Pazno smo prečitali tri-, štirikrat slovenski original resolucij in nemško prestavo, kakor jo navaja „Volksblatt", —■ o novih deželnih in „narodnih" mejah le nismo mogli najti ni duha ni I sluha! Odkod jih je nakrat vzel urednik „Volks-I blatt"-a?? Mora imeti pač „bistre" oči, da vidi ob belem dnevu — strahove in da jih preganja. — ' kjer jih dejanski ni!!
Na označeni način pisari tedaj koroški „Volks-. blatt" št. 35. pod naslovom „Katholisch-national*
o prvem slovenskem katoliškem shodu. ! V številki 36. objavlja „Kiirntner VolksbUtt" j pod istim naslovom drug članek kot „Eingesendet", j češ, da je le-ta pisan „vom Standpunkt eines Theil-. nehmers an den Katholikentagen in Linz und . Laibach". — Na to, da je ta članek spisan po j možu, ki je bil na linškem in ljubljanskem katoliškem shodu, odgovorimo samo z nemškim j pesnikom : „Die Botschaft hör' ich wohl, doch j mir fehlt der Glaube!" — Slovenskega ka-' toliškega shoda ta mož prav gotovo ni videl, kakor kaže že pisava sama, namreč je po našem trdnem in dobro utemeljenem prepričanju zagledal drugi članek luč sveta prav v isti kovačnici, v kateri se je skoval prvi, tako, da si nasprotuje prav ena in ista oseba ter podira to, kar je sama sezidala pred osmimi dnevi. Nemec bi to imenoval „Spiegelfechterei".
Dalje pečati se z brezbarvenim „Kiirntner Volksblatf-om zdi se nam za sedaj odveč! ??
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. septembra.
(Deželni zbor kranjski) ima jutri tretjo sejo. Na dnevnem redu so razni računski sklepi in proračuni.
(Na c. kr. nitji gimnaziji v Ljubljani) je letos sprejetih 393 učencev in sicer v I. a 74, I. b 74, II. a 45, II. b 48, III. a 40, III. b 44, IV. a 33, ! IV. b 35. Tolike nižje gimnazije pač ni v vsej Av-! striji! Pa še več dijakov bi lahko bilo, ko bi se j bila dovolila tretja vzporednica v prvem razredu. I Ker se le-ta ni dovolila, se v septembrovem terminu I ni nihče mogel več sprejeti za prvi razred. — Tako ( se slovenski mladini godi v Avstriji in sicer vkljub prisilni ljudski šoli.
(„Rodoljub" o katoliškem shodu.) „Rodoljub" je prinesel Članek naslovljen z besedami gosp. Ant. Koblarja, spregovorjenimi na katol. shodu v šolskem odseku, ki se glasé: „Ruvajte Ijuliko, & pustite pšenico!" Ta članek ves mrgoli samih neresničnih poročil o katoliškem shodu. Doslovno pa navedemo odstavek, ki bo morda celo g. Koblarju iu njegovim somišljenikom-duhovnikom
odprl oči. Glasi se: „Glavni njegov (katol. shoda) namen pa je bil — kakor se je sedaj pokazalo — ta, da so se proglasili škofje kot naravni in edini poklicani politični vodniki slovenskega naroda. Z razprtimi Črkami podučevalo nas je glasilo prevzvišenega knezoškofa liubljanskega, da smo po naukih Izveličarjevih dolžni škofom kot njegovim namestnikom brezpogojne pokorščine tudi v političnih rečeh in da je izdajalec naroda, kdor tega ne stori. To pa ni res in tega nas sv. vera tudi ne uči, kajti Izveličar sam je govoril in učil, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta, temveč od onega sveta. {To obrabljeno frazo so že celo židovsko-nemški listi kot do cela obrabljeno vrgli v kot, a sedaj jo zopet spravlja na dan narodno-napredni „Rodoljub". Gotovo je to tudi pristno „narodno". Op. vredništva.) Zategadelj naj tudi njegovi namestniki ne iščejo svojega kraljestva na tem svetu I Mi smo že dostikrat povdarjali, da v verskih rečeh svojim duševnim pastirjem nikdar nismo odrekali pokorščine in je tudi ne bomo (kaj pa se je takrat zgodilo, ko je pisal „Slov. Narod", da so, hvala Bogu, minuli oni časi, ko so se liudje z žandarmi gonili k spovedi, kot odgovor na opomnjeno dolžnost o velikonočni spovedi. Ali mar to ni verska reč? In papeževa nezmotljivost? Kako je o njej pisala nedavno omenjena dr. Vošnjakova brošurica iz 1. 1873? Taka je pokorščina vaša v verskih rečeh. Op. vredništva.); v posvetnih in zlasti političnih zadevah pa poslušamo le one škofe in duhovnike, ki so naše gore listi. Posvetnih svojih v narodnem boju osivelih vodnikov pa tudi ne bodemo zametavali med staro železo. Pomisliti je treba, da imenuje škofe v se-, danjih časih tudi vlada in da vlada nam Slovencem navadno ni prijazna. Pošilja torej v nas škofe, ki niso prijatelji našemu narodu in ki vsled tega tudi za naš jezik ne marajo. Ali mari niso taki škof|e celovški prevzv. g. Kabn gorišui prevzv. g. dr. Zorn in poreški prevzv. g. Fla p, ki preganjajo celo slovenske duhovnike vnete in navdušene za svoj narod. Ali naj spoznamo kot svojega narodnega voditelja prevzv. gosp. dr. Missio, ki je svojim hlapcem ukazal, da naj uničijo našo družbo sv. Cirila in Metoda?" — Dovelj, preveč ostudnost'j, žal, smo morah doslovno navesti iz „Rodoljuba". — Tako ostudnega napada, take očitne odpovedbe pokorščine skupnim našim škofom skoro še nismo brali, kakor jo objavlja tukaj „Rodoljub". — Sedaj ga ni več živečega slovenskega škofa med nami, katerega bi liberalni listi ne bili napadali.—O duhovnikih, ali kakor „Rodoljub" piše „o hlapcih", niti ne govorim, ti so po sodbi naših liberalnih listov že tako „izvržek" med slovenskim ljudstvom. Dobri, dični, vzgledni, vzorni, plemeniti so sedaj samo še oni duhovniki, ki stoje v vrstah na-padovalcev višje cerkvene oblasti. Med škofe, katere radikalni listi blatijo dan za dnevom in katerih zato tukaj posebe ne omenjamo, uvrstil je „Rodoljub" tudi našega metropolita, nadškofa goriškega prevzv. g. dr. Al. Zorna. Torej niti ta v 1 a d i k a z vso svojo občudovanja vredno krot-kostjo in milobo ni več po volji našim liberalcem! Tudi ta ni prijatelj našemu narodu, tudi ta ne mara za naš jezik, tudi on pre- t ganja slovenske duhovnike vnete in navdušene za : svoj narodi? — Ali si moremo misliti še zlobnej- j šega napada? Vsi verni Slovenci, zlasti pa Slovenci ^ in duhovniki goriški brez razločka strank morajo j najstrožje in glasno obsojati tako krivično in surovo ; pisarjenje. Prevzvišeni naš metropolit je pozdravil telegrafičnim potom shod s prelepimi besedami: „Vsegamogočni blagoslovi delovanje prvega slovenskega katoliškega shoda, da bodo vsi Slovenci kakor «nega jezika, tako enega srca v sv. veri in ljubezni." In ne te svoje apostolske besede, ki spri-Čujejo o njega skrbi in l|ubezni za vse Slovence, slišati mora kot odgovor prevzvišeni nadvladika goriški, da ni prijatelj slovenskemu narodu, da ne mara za njegov jezik ter da preganja duhovnike vnete in navdušene za svoj narod I Radovedni smo, kaj bodo storili ooi, ki so s toliko voemo branili čast g. L. Svetca, katere ni nihče napadel, sedaj ko je napaden nai cerkveni nadvladika, napaden brez najmanjšega vzroka, napaden kakor nekdaj Gospod z najgriim očitanjem, da ni prijatelj, torej sovražnik naiega naroda! -- Prepričani smo o živi katoliški tavesti Slovencev živečih v nadškofiji goriški, prepričani zlasti o vrlinah ondotne duhovščine in zato se nadejamo, da katoliška Goriška bo dala odločen odgovor na ta skrajno surovi napad!
Javna dražba gledaliških lož) za slovenske predstave se je vršila danes popoldne. Dražba lož z» nemške predstave se je vršila včeraj. Udeležba je bila jako živahna; vsklicna cena 41 ložam je znesla 5150 gld., oddale pa so se za 9662 gld. Tako sta se oddali dve proscenijski loži za 700 gld., v 1. vrsti po 305 do 370 gld., v prizemlju vse nad 200 gld
(Poročil) se je v soboto v Postojini g. dr. M. Pretn er, odvetnik v Trstu, z gospico Minko Deklevovo.
(Poročil) se je včeraj na Bledu gosp. Gašpar Sušteršič, po domače „Bobenček", veleposestnik in gostilničar na Glincah pri Ljubljani, z gospodi-čino Elizo Klinarjevo iz Krope.
(Učiteljska pripravnica.) V prvi razred tukajšnje učiteljske pripravnice se je oglasilo 27 učencev, v tečaj za vrtnarice 12 kandidatinj,
(Blagoslovljenje cerkve.) Dne 14. t. m. blagoslovil je mil. g. knezoškof celovški, dr. J. K a h n , krasno popravljeno cerkev oo. Dominikanov v Breža h. Cerkvene slovesuosti, ki je trtjala od 7. ure zjutraj do 2. ure popoldne, udeležila se je velika množica ljudstva, mnogo duhovnikov, uradniki, razni i dostojanstveniki itd. Cerkev je krasno popravljena; posebno lep je veliki gotiški oltar, ki je napravljen ves iz mramorja.
(Spomenik slovaškemu vodju Hurbanu.) V Hlubskem so nedavno slovesno odkrili nagrobni spomenik slavnemu slovaškemu domoljubu in pisatelju dr. Hurbanu. Pri tej slovesnosti godile so se stvari, ki v čudni luči osvit'jujejo madjarsko nestrpnost. — Vkljub prepovedani slavnosti zbralo se je mnogo ljudstva. Od rodbine pokojnikove so bili navzoči trije sinovi, hči in mati-vdova. Cerkveni del svečanosti, ki se je vršil v cerkvi in ki se ni mogel za-braniti, vršil se je veličastno. Slovesno odkritje nagrobnega spomenika na pokopališču pa je bilo za-branjeno s surovo silo. Višji oblastnik došel je na lice s svojimi pomočniki in z dvajsetimi ' žandarji. Deset od njih je obsedlo pokopališče, drugih deset hodilo je po vasi. V mestu so z bobnom razglasili, da ne sme nikdo stopiti na pokopališče, jedino le članom pokojnikove rodovine da je svobodno v ta namen prositi dovoljenja pri načelniku. Družina Hur-banova pa, ki ni slavila samo spomina svojega očeta, marveč tudi očeta slovaškega naroda, odklonila je skupno z narodom to milost. — Po dovr-. šeni službi božji so hitele množice na pokopališče, pa vhod na groblje bil je zabranjen po žandarmih. Nevolja je bila splošna. Jeden mož iz naroda za-klical je glasno: „Od Kristovih časov niso mrtvega stražili vojaki, kakor danes našega Hurbana; toda ne, on ni mrtev, on živi v naših srcih!" Množice so hodile okoli pokopališča, bi li mogle morda vsaj od daleč videti spomenik svojega ljubljenca. A nad nje prihiti žandar ter prepove v „ime zakona" vsako združevanje in shajanje. V jednem kotu so stali domači z vdovo Hurbanovo, tudi njim se je ukazalo, da se odstranijo. Tedaj pa je gnjev prikipel do vrha; ljudstvo glasno oporekajoč zapušča sveti, a z nečloveško krutostjo oskrunjeni kraj v žalostnem spominu. Tako postopanje Madjare obsoja pred vsem svetom. Naj pač ne mislijo zatiralci slovanski, da bi s takim načinom Slovakom iz src izbrisali spomin na njih voditelja in očeta Hurbana. Prav je pogodil cerkveni govornik Leška, veleč: „Na sebe bi moral pozabiti slovaški narod, ako bi pozabil na drago ime Hurbanovo."
(Iz ormoškega okraja.) Po prav deževnih dneh nastopilo je prav lepo jesensko vreme, ki s svojim pekočim solncem osobito vinogradom prav dobro de. Vinogradniki prorokujejo, da dobimo letos kap- ; ljico, ki se bode mogla meriti gledd izvrstnosti z letnikom 1890, ako nam bode namreč vreme do j zadnjega vedno dobro služilo. Razume se samo ob : sebi, da to le v onih goricah, kjer se je ob pravem času proti peronospori škropilo ter se sploh z goricami tudi gledd obdelovanja in gnojenja pravilno ravnalo. — Tudi v naš okraj se je priklatila nadležna griža, koje žrtva je bilo že precejšnje število otrok. Pa tudi odraslim ne prizanaša. Navadno traja jeden teden ali 14 dni. Vzrok te bolezni je nezrelo sadje in premrazenje želodca s premrzlo vodo
(Brnski škof premil. g. dr. Baaer) bil je po znani aftri v Ivančicih zoper šulferajnsko šolo imenovan častnim občanom od 55 čeških in 3 nemških mest in občin. Vrhu tega je izrazilo velespoštova-nemn škofu 433 čeških in 48 nemških društev svoje uajodličneje spoštovanje in udanost.
(Iz Doba) se nam poroča: Volitev župana se je vršila 18. septembra. Županom je izvoljen Boštjan Zamik, prvim svetovalcem Franc Videmšek, poprejšnji župan, svetovalcema pa Miha Birk in Luka Grošelj. Volitev odbornikov, ki je bila 7. septembra, je bila jako živahna, da ne rečem, skoraj burna. Stali ste si nasproti dve stranki; ena bi bila rada na županski stol posadila moža, ki že dalj časa hrepeni po tej časti, druga stranka pa s tem možem iz raznih vzrokov ni zadovoljna, da bi ji žu-panil. Posrečilo se je poslednji zaprečiti njej neljubo kandidaturo, zakaj mož je dobil pri volitvi župana samo en glas izmed trinajstih. — Vreme imamo jako ugodno za poljedelstvo, večinoma lepo vmes s potrebnim dežjem, toda zdravstveno stanje ljudij pa ui posebno povoljno. Ljudje bolehajo že nekaj časa za grižo, tudi posamezni slučaji vročinske bolezni so se pokazali tu in tam. Za obema boleznima jih je nekaj pomrlo.
(Dobava volina.) Dne 18. oktobra 1892. leta, dopoludne ob 10. uri, vršila se bode pri c. iu kr. intendanciji 3. voja v Gradcu javna obravnava r.a-radi zagotovljenja volina (lesene volne) za napolnjenje žimnic za čas do konca avgusta 1893. Približna potrebščina znaša pri vojaškem oskrbovalnem magacinu v Mariboru 345 klgr., v Celovcu 500 klgr., pri garnizijski bolnišnici v Gradcu 17S5 kilogramov, v Ljubljani 260 klgr., v Trstu 800 kg. Le pismene ponudbe vložiti je najkasneje do obravnavnega dne desete ure dopoludne pri vojni intendanciji v Gradcu. Ponudbam priložiti je tudi vzorec ponudene lesene volne, in sicer mora ponudena lesena volna biti jednaka vzorcu štev. 1. prve kranjske tovarne za leseno volno, Avg. S. M. Malyja v Beli-peči. Pogojni zvezek z dne 15. septembra 1892. I., zadevajoč predstoječo dobavo, pogleda se lahko vsaki dan pri inteudanciji in ga je tudi proti plačilu 4 kr. za tiskano polo dobiti pri vsakem vojaškem oskrbovalnem magacinu, na željo tudi po pošti. Razglas glede napominane ponudbene obravnave pogleda se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. I (Samomor.) Dne 17. t. m. se je obesel na ! Suhi na Koroškem tamošnji učitelj ljudske šole, ki je bil znan kot brezverec in hud nasprotnik duhovščine. Nesrečuež je zapustil ženo s peterimi nedoraslimi otroci.
j	Telegrami.
Praga, 19. septembra. Kazensko sodišče je proti mladočeškemu deželnemu poslancu Podlipnemu zaradi govorov, ki jih je govoril v Naucyju, začelo kazensko preiskavo zaradi veleizdaje.
Krakovo, 19. septembra. Ustavil se je promet mej postajama Podgorce-Krakov in Podgorce-Bonarka. Po privatnih poročilih je v Krakovem do včeraj 10 ljudij umrlo za • azijsko kolero.
J Berolin, 19. septembra. Dve iz Hamburga došli osebi sta zboleli za kolero.
Hamburg, 19. septembra. Včeraj se je 1 naznanilo 241 slučajev obolenja in 115 slu-! čajev smrti vsled kolere. Bolezen malo po-1 jem a.
Pittsburg, 20. septembra. Anarhista Bergmana, ki je ustrelil dne 23. julija inten-danta Carnegijevega rudnika, je sodišče obsodilo v jedenindvajsetletno ječo in jedno-letno prisilno delo.
London, 20. septembra. Shod severno-valeških združenih delavcev je sprejel resolucijo za osemurni delavnik in pa, da se imenuje posebni minister za delavske stvari.
T n J c I.
16. septembra.
Pri Maliču: Habor; Weinberger; Suppini, Pfenigl, Zeisler, Feidenberger s soprogo, trgovci; Lipicer in Vest, po-tovalca, z Dunaja. — Hagenauer, trgovec s konji; Sckon, uradnik, iz Trsta. — Bloch, in Deutschinger, igralec, iz Prage.
—	Mally, zasebnik, iz Zagorja. — Gederman, trgoveo, iz Žatea.
—	Liensberger iz Inomosta. — Vuletic, dijak, iz Dubrovnika.
—	Kolšek, notar, iz Šmarja. — Stuheo, medicinec, iz Celja.
—	Kirsehner, trgovčeva soprog», iz Budimpešte. — dr. pl. Ducar s soprogo iz Rogatca. — Oerlenka s soprogo in sinom z Reke. — Kovačič od sv. Lucije. — Feistritzer, hišna po-sestnica, iz Feldkirchen-a.
Pri Slonu: Ullrich; Meissl; Slatky, Weiner, trgovci, i Dunaja. — Karatiat, Massaratti, trgovca; Schebath, pod ravnatelj; Jesenko, girnn. profesor, iz Trsta. — Kuntscher, in Caprez, trgovec s čajem, iz Gradca. — Singer, potovale.!, is Heba. — Schwimer, potovalec, iz Temešvara. — Matschek»
trgovec, iz Št. Vid». — Iienedek, nadučitelj, in Pechaček s hčerjo, iz Planine. — Stobitzer, zasebnik, iz TeteD.v-a. — Bitto, uradnik, iz Budimpešte. — Valka, inženerjeva soproga, s sinom, iz Novega Mesta. — Pressl s soprogo iz Ribnice. — Mayer, podpolkovnik, s sinom, iz Celja.
18. septembra.
Pri Južnem kolodvoru : Wasserman, nadzornik, iz Trsta. — Saušek iz Celja. — Pogorele, folografova soproga, iz Zagreba.
Pri avstrijskem car a: Hafner, gostilničarica, od sv Kgidija. — Rodbina VavpetiS iz Tržiča, — Močnik iz Kranja.
Vremensko sporočilo.
Cat
Stanje
irakoinen. ; (opjoraeni
opazovanja , mn, po Celiija
7. u. zjut.l i 2. a. pop.
9. u. z več. j
-•m r
738-8 740 0
140
19-8 14-8
Srednja temperatura 16-4°, za 2'6° nad normalom
Tržne cene v Ljubljani
due 17. septembra.
Lovska ptdica
svitlo-rujave iu kratke dlake, srednje velikosti, se je 18. t. m. izgubila. Ima usnjeno vratmeo in marko št. S8. Pobegnila je na|brže proti Dobrovi ah Polhovemu Gradcu.	428 1
Oddati se blagovoli z dobro nagrado pri C. Tambornino, Kongresni trg v Ljubljani.
Zahvala.
Za jako mnogobrojne dokaze sočutja, ki so nam došli na tako dobrodejen načiu od strani prijateljev in znancev mej bolez ni|o in ob smrti našefja drazga, presrčno ljubljenega očeta, oziroma brata iu stri.jca, gospoda
Štefana Pogačnika,
hišnega posestnika, gostilničarja in meščana,
za lep«-» vence, miiogobrojiio spremstvo pokojnika k poslednjemu počitku, posebno zadrugi gospoaov gostilničarjev, župan3tvu v Spodnp Šiški, slavni čitalnici, slavni požarni hrambi in slavnemu veteranskemu koru ter društvu katoliških pomočnikov za ganljive žalostinke, izrekajo vsem najsrčnejšo zahvalo
429 i	žalujoči ostali.
431 1
43u 1
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, I prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je zapustil iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče in brat
Franc Šiška,
kovaški in podkovski mojster,
kateri je po dolgi bolezni in mučnem trpljenju v 34. letu svoje starosti, pokrepčan s sv. zakramenti za umirajoče, sinoči ob pol desetih mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega rajnega se bo preneslo v sredo, dne 21. septembra 1892, ob pol 6. uri popoldne iz Marije Terezije ceste št. 6 na pokopališče k sv. Krištofu ter ondi položilo k začasnemu počitku.
' Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 20. septembra 1892.
Ivana Šiška roj. Duplihar, soproga, — lanko, sin. — iosip. Janko, brata. — Neža, Ana. sestri.
Odbor konservativnega obrtnega društva v Ljubljani javlja, da je Vsemogočni danes zjutraj našega ljubega sodruga, gospoda
Franca Šiško,
kovaškega mojstra,
po dolgotrajni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, k Sebi v boljše življenje poklical.
Zemeljski ostanki prerano nam umrlega bodo jutri v sredo ob J/,6. uri popoldne iz hiše žalosti Marije Terezije cesta št. 6 preneseni k počitku na pokopališče k sv. Krištofu.
Odbor uljudno vabi vse žč. gg. člane diuštva, naj blagovolijo se polnoštevilno sprevoda udeležiti in s tem poslednjo ljubav skazati vrlemu svojemu so-drugu.
Društvo bo naročilo tudi sv. mašo za umrlega, kar se bo gospodom sodrugom naznanilo svoj čas.
V Ljubljani, dne 20. septembra 1892.
Zaloga strojev in velocipedov
JAN. JAX
t LpMfmi
doslej: Marije Terezije cesta
bode i® «M® fitt dalje v isti hiši, toda na Dunajski cesti (prej restavracija .Hotel Evropa') vis-a-vis deželni civilni bolnišnici. 41310.,
H
l'airîi <&.»
16.	septembra. Elizabeta Zgonc, železniškega sprevodnika žena, 55 let, Dunajska cp=ta 3-5, srčna hiba.
17.	septembra. Roman Hubat, gimn. profesorja sin, 1 leto, Pred Škofijo 16, ecclampsie. — Jožefa Koprive, delavčeva hči, 8 mesecev, Poljanska cesta 34, božjast.
18.	septembra. Jernej Vrančič, umirovljeni učitelj, .'2 let, Škofje ulice 4, marasmus
senilis.
V b olnišniei:
16.	septembra. Martin Perko, gostaž, 58 let, jetika.
17.	septembra. Anton Bnkovee, kajžarjev sin, 16 let, meningitis tuberculose.
a B
KlÉMir-jain

Tovarna cerkvene oprave,
Fremovaua	__1873, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene Oprave iti iittelovalnica paramentov, X>miaj, VjtL, ^¡ieplergasse 37. Zastopnik: Franc Brückner.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni parainenti, kakor:
pluviali. dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. itd.
'	pa tudi«"	167 26—12
cela mašna obleka v najpravilnejši obliki.

+ Cerkveni p a r a m e 11 t i.
SSSSSSSë
\
v Ljubljani na Kongresnem trgu 2
priporoča svojo	415 12—7
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in vnanjih učilišeih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah broširane in v trdnih-šolskih vezih po najnižjih cenah.
Seznami tivedfenih knjig se oddajajo zastonj.
Dunajska t> o r z a.
Dne 20. septembra.
Papirna renta 5%, 1»5% davka . . .
rna renta 5%, 16% davka . . . , Zlata renta 4%, davka prosta . . . . , Papirna renta 5%, davka prosta ... Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kred tne akcije, 160 gld........
London, 10 funtov stri........
Napoleondor (20 fr.) .......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100 . . ....
96 gld. 75 kr.
Dne 19. septembra.
Ogerska zlata renta 4%.......
Osrerska papirna renta 5%......
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ n *
Kreditne srečke, 100 gld.......
St. Genois srečke. 40 lild
Ljubljanske srečke, 20 gld.....
Avstr. rtdečfega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.....
Salmove srečke, 40 gld......
Windischgraezove srečke, 20 gld. Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove eev. želez. 1000 gl. st. v. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .
Papirni rubelj..........
Laških lir 100
* imenjarnična delniška družba na Dunaju,
L, Wollzeile štev. 10.
I .! . Si. I «ICI	hjtUllii	.............. .
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valnte itt devize. ' r •
Razna naročila izvfSé se najtočneje.
mmmmmm
Za 'nalaganje kapitaiov priporočamo : 4% bolzansko-meranske prioritete.
4' ,% gallikega zemljiškega kreditnega druitva
zastavna pisma.
■1
4% duhovsko-podmokelske (Dux -Bodenbacher) srebrne prioritete.
Dunajske komunalne promese
"' "1 t:.t -'a 3lH gld. iii SO krvkolel.
Glavni dobitek 200.000 gld. avstr. velj.
Tišine proinese a 2 gld. in SO kr. kolek.
Glavni dobitek 100.000 gld. avstr. valj,
Obe vkupe le 6 gld. avstr. velj. pf- Žrebanje dne 1. oktobra!
Izdajatelj: Dr. Ivsn lanaili.

rnmmmmmmm
Odgovorni vrednik : Ignaol) Žitnik.
' • l1 < nil 'i|j. ' tli- ' Tisi „katoliški Tiskat e«" v Ljubliam.