Poštnina plačana v gotovini
MatfIBor, Cefrlelč i**- otcfoBra fQ53
MARIBORSKI
^BikSr
Stftv. 235 Uto. VI. (XII*.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In upravni Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Tnlulon uredništva 3440, upravo 3408 Izhaja razen nndeljn lit praznikov vaak dan ob 16. url / Velja meeeino prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglati po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / Poitnl čekovni račun *L 11.400
99
JUTRA
99
Pred novo parlamentarno kampanjo
DOSEDANJE IN BODOČE DELO NARODNE SKUPŠČINE.
Izza navideznega zatišja v političnem Življenju se nam kažejo obrisi novega parlamentarnega zasedanja, ki se po zaključku dosedanjega niti ne enoletnega delovanja sedanje narodne skupščine in senata pričenja z 20. oktobrom. Pred zaključkom sedanjega zasedanja morata narodna skupščina in senat skleniti še Podaljšanje veljavnosti zakona o zaščiti kmeta, kojega veljavnost poteče 20. tm. Veljavnost zakona bo verjetno podaljšana za mesec dni, tekom tega časa pa bo imel parlament nalogo- da sklene nov — dasi tudi najbrže samo provizoričen zakon o kmetskem moratoriju. Pa o tern kesneje! «
Ob zaključku prvega zasedanja prvega »jugoslovenskega« parlamenta ne bo odveč, ako vržemo kratek pogled na do-ko od 11. januarja tl, ko sta se sestala skupščina in senat, da v skupnih sejah čiijeta kraljevo prestolno besedo in po izvršeni adresni debati izročita kralju s,kupno adreso na prestolno besedo, Ugotoviti je treba, da sta narodna skupščina in senat že v prvem razdobju svojega Prvega zasedanja sprejela 18 zakonov (proračun in finančna zakon, zakon V srednjih trgovskih šolah, zakon o pomorskih trgovskih akademijah, spremembe zakona o državni trošarini, spremembe zakona o pšeničnem prometu- zakon o zaščiti kmeta, zakon o pobijanju draginje, zakon o srednjih tehničnih in moških obrtnih šolah, zakon o ženskih obrtnih in ženskih strokovnih učiteljskih šolah, zakon o gospodarskem svetu, zakon o poslovniku narodne skupščine in (proračun in finančni zakon, zakon o ^posrednih davkih, zakon o spremembah zakona o taksah, zakon o gradnji Sokolskih domov- razne zakone o mednarodnih pogodbah itd.). Tudi v svoji drugi periodi prvega zasedanja sta skupščina in senat odpravila več zakonskih tredlogov, predvsem one, ki so usmerjeni na uravnotežje državnega proračuna. Razni skupščinski odbori so cele mesece delali mnogokrat pozno v noč.
Tekom poletnih mesecev je nastal! v Parlamentu odmotv Toda to ni bil obenem tudi odmor v delovanju poslancev In se hatorjev, ni bil odmor v političnem delu.
Več kakor poprej včasih tekom mnogih dlkov demagogije, let, si je tekom zadnjih nekaj mesecev'
delalo na izgradnji organizacije naroda, njegove državljanske zavesti in njegove politične zrelosti. Po vseh banovinah in po vseh okrajih države je zavel novi duh jugoslovanske politične orientacije naroda, ki se zbira v vrstah velike vsedržavne politične organizacije JRKD. Izginevajo obrisi nekdanjih partijskih razlik, pozabljajo se nekdanje razprtije in jalovi prepiri med brati, ljudstvo prehaja spontano in v masah v organizacijo nove kmetske demokracije- da podpre novo državno politiko, inavgurirano od kralja z manifestom od 6. januarja 1929. Zakaj gotovo je: brez združitve narodnih šil, brez trajno in trdno organiziranega zaledja v narodu, tudi parlament ne more v redu delati. Odmora v političnem življenju torej ni bilo, le situacija se je za nekaj časa prenesla iz parlamenta med ljudstvo, med narod. In narod je dobro razumel veličino današnje dobe in je na stotinah mogočnih zborovanj po vsej državi manifestiral za novo državno politiko.
Sedaj se za nekaj časa situacija zopet povrača v parlament. Pred nami so. veliki in težki problemi, ki jih bo treba rešiti tekom prihodnjih mesecev: zaščita kmeta, ki mu je treba omogočiti obstoj, ne da bi pa obenem trpeli škodo drugi stanovi; dokoncentracija državne uprave in decentralizacija državne oblasti prenosom velike kompetence na banske upravne In banovinske samouprave; finansiranje banskih uprav in banovinskih samouprav; enotna ureditev vprašanja občin in občinske samouprave; novi državni proračun 1933-34- ki ga bo treba napram sedanjemu še znižati; problem naše valute v zvezi s tezavriranjem sko-ro’ polovice naših bankovcev; vprašanje cen naših kmetskih pridelkov ter primernih novih trgovskih zvez v svrho dviganja cen Itd.
Vse to so življenski problemi ne samo za našega kmeta in njegovo gospodarsko bodočnost, ampak za ves naš narod, za celokupno naše narodno in državno gospodarstvo, in treba bo silnih naporov narodnih poslancev in senatorjev, da se bodo vsa ta vprašanja zagrabila In reševala v Interesu celokupnosti, ne pa z vi*
Sestanek Herriota in Macdonalda
HERRIOTOV PRIHOD V LONDON. PRVA KONFERENCA. INFORMACIJE POLITIČNIH KROGOV. LLOVD GEORGE O RAZOROŽITVI.
PARIZ, 13. oktobra. Predsednik vlade Herrlot Je odpotoval včeraj ob 16. popoldne v London. Včeraj zjutraj je francoska vlada razpravljala na posebni seji o vprašamlh, o katerih bo razpravljal Herrlot na sestanku z Mac-donaldom.
LONDON, 13 oktobra. Francoski ministrski predsednik Herriot Je prispel sinoči ob 11. url v angleško prestolnico. Na VIctorla-kolodvoru so ga pričakovali premier Macdonald, francoski ambasador in visoki funkcijonarji zunanjega urada. Razgovori so pričeli danes ob pol 11. uri v Downing Stre-etu. Macdonald želi obdržati Herriota preko nedelje v Angliji, da bi med tem povabil nemškega zunanjega ministra barona Neurathp k direktnim razgovorom v Londonu.
LONDON, .13. oktobra- Uradni ko munike. ki je bil izdan po prvem se Stanku Herriota z Macdonaldom pravi med drugim: »Kakor ni bil namen iniciative za sklicanje konference štirih velesil delati proti ali preko Društva narodov glede reševanja nemških zah-teh po pravici do enakopravnosti v oboroževanju, tako tudi sestanek francoskega . ministrskega predsednika Herriota z angleškim ministrskim pred sodnikom Macdonaldom nima namena ustvarjati kake fronte proti^ skupini držav ali kaki posamezni državi«.
Kakor se v poučenih angleških političnih krogih zatrjuje, sta italijanski poslanik Grandi in upravnik poslov nemškega poslaništva v Londonu, vedno sproti obveščena o poteku razgovorov med Herriotom in Macdonal* dom. Iz tega sledi, da se je misel na sklicanje konference štirih velesil po-polnoma opustila.
V onih krogih, ki Macdonaldovo politiko grajajo, se zatrjuje, da bo imela njegova inicljativa še zle posledice. Njegovo neprestano posredovanje je povzročilo v Ženevi popoln zastoj. Če ne bi bil povabil Herriota v London, pravijo, bi se bila on in baron Neu-rath že v Ženevi sporazumela ali vsaj zbližcilči*
LONDON. 13. oktobra. Kakor se v dobro informiranih krogih zatrjuje, je Macdonald odklonil vsako vmešavanje Anglije v kontinentalne pakte. Izdelal je zato načrt, ki poenostavlja francoski projekt, Francoski diplomati so pa ta načrt že odklonili.
LONDON, 13, oktobra. V nekem govoru je dejal Llovd George, da je za zaveznike že zadnji čas, da izvedejo določila verzajske mirovne pogodbe glede razorožitve. Vojna v nasprotnem primeru ne bo daleč, saj tudi 1. 1914. državniki niso verjeti v možnost vojne vse dokler ni izbruhnila.
Vekoslav Špindler.
Neurje v Dalmaciji in Hercegovini
POPLAVE V ŠIBENIKU. RANJENI TUDI LJUDJE. POL METRA TOČE V HERCEGOVINI. ORKAN JE PREVRAČAL VAGONE.
ŠIBENIK, 13. oktobra. Predvčerajšnjim je privihralo nad Šibenik In okolico nenadoma slino neurje, ki ga Je spremljalo utrganje oblakov. Brez groma In strel se je vlila na mesto taka nloha, da so bile ulice v nekaj minutah «od vodo. ki je zalila tudi vse trgovine In skladišča. Dočlm je mesto Izšlo Iz vremenske katastrofe Se razmeroma hoceni, je ciklon v šlbenlškl okolici težko prizadel vse kmečke hiše. Med njimi je več poslopij popolnoma rdz-«rltlh, hišo nekega mladega trgovca na celo do tal razdejalo. V pristanišče so se vračale v času ciklona tri ribiške ladje, katerih posadka bi bila absolutno izgubljena, da je niso rešili mnaškl mornarji z ladje »Kraljica Marija«. Strela je udarila v neko zavetišče na prostem polju, kjer se Je s čre-no skril IBIetnl pastir Ante Vukšlč. fračnl pritisk ga je vrgel obenem s 'ovarlšem In konji v zrak, pri padcu °a sl je njegov tovariš Gradeš zlomil
desno roko, sam pa je zadobil težke notranje poškodbe. V okolici železniške postaje Perkovič—Slivno je padala kakor kuria jajca debela toča, ki Je uničila nekaj vinogradov, kjer so kmetje še čakali vremena za boljšo trga* t©
MOSTAR. 13. oktobra. Silno neurje je predvčerajšnjim zadelo tudi vso Her cegovlno. Deloma je padala tudi toča, ki Je pokrila zemljo na posameznih krajih v višini 30 do 30 cm. Orkan, ki Je zadivjaf nad vso deželo, je ruval drevje brez razlike na starost in debelost ter ga nosil po zraku kakor lahko iverje. Na železniški postaji v Sl Jekov-cu Je orkan prevrnil Pri tamkaj stoječem tovornem vlaku 6 vagonov, med katerimi sta bila dva popolnoma naložena. K sreči ni bilo človeških žrtev, ranjena sta bila le strojevodja In vlakovodja. Orkan Je divjal poln! dve url. Vsa poslopja so več ali tnanJ poškodovana.
Madžarsko romanje k Mussoliniju
BUDIMPEŠTA, 13. oktobra. Kakor se doznava, bo odpotovala iz Budimpešte v Rim 30 Članska deputaciia vseh mad-žarskih društev, ki bo Izročila Mussoliniju v znak hvaležnosti knjigo z 2 milijonoma madžarskih podpisov. Ob te] priliki bodo v Rimu velike svečanosti, k! bodo Izzvenele v znamenju velikega in Iskrenega madžarsko-italljanskega pri jateijstva. Potek svečanosti bodo prenašale tudi italijanske radijske postaje. Mussolini bo na pozdrav predsednika zunanjega parlamentarnega odbora Pe-karja Gyula, ki bo zastopal madžarska društva, imel velik zunanjepolitičen govor, na katerega polaga vsa mednarodna javnost veliko važnost.
Papež pride v Milan?
MILAN, 13. oktobra. Predslnočnjlm se je razširila vest, da bo papež Pij XI. že v drugi polovici oktobra obiskal Milan. Te vesti so potrdile nekatere aristokratske rodbine v Milanu, ki stoje v najtesnejših stikih z Vatikanom. Včerajšnji Italijanski listi prinašajo to vest z vso rezervo. Nadškofijska kurija Jo je demantirala, vendar pa se trditve o papeževem prihodu trdovratno vzdržujejo. Papež namerava baje prisostvovati otvoritvi veli kih katoliških slavnosti, ki se bodo pričete 30. t. m. Fašistični krogi zatrjujejo, da je papežev obisk v Milanu, če se bo resnično Izvršil, dokaz najprisrčnejšib odnošajev med Italflo in Vatikanom. Pa-pežev milanski obisk bi bil posebno pomemben z ozirom na to, da po 1. 1370. še noben papež ni stopil iz Vatikana in le Pij XI. doslej samo dvakrat zapustil Vatikan po sklepu lateranskega dogovora, vendar pa rhusklh mestnih mel ni preko-iračlL “
Pujijcvi nameni
TOKIO. 13. oktobra. Na poti v Ženevo se mudi tukaj osebni tajnik šefa Mandžurije Ting Š! Juan, ki zastopa interese svojega gospodarja, bivšega mladega kitajskega cesarja Pujija. Ting ŠJ Juan je dal razumeti, da je vzpostava neodvisnega mandžurskega režima samo navadna prelimlnatorna mera, k! Ima za glavni cilj vzpostavitev kitajske monarhije. Ting Š1 Juan je še izjavil, da so važni kitajski emisarji iz Kitajske same pri obisku pri cesarju Puliju izjavili, da so se province Ho Peh, Šan Tung in Šansi izjavile za zedinjenje z Mandžu« rijo.
KRIZA PRAŠKE VLADE?
PRAGA, 13. oktobra. Pogajanja med vlado in strankami glede znižanja uradniških plač so ostala brezuspešna. Finančni minister Trapi vztraja na 5 do 12 odstotnem znižanju. Jutri bo sprejet pri predsedniku republike Masaryku ministrski predsednik Udržal, ki mu bo pojasnil sedanji položaj in skušal najti primeren izhod iz njega. Če ne bo prišlo do sporazuma, je vladna kriza neizbežna. Kot naslednik Udržala se imenuje senator Ma-lypetr.
ZA TRETJO ANGLEŠKO ZBORNICO.
LONDON, 13. oktobra. Iz Manchestra poročajo, da je v svojem govoru, ki ga je imel pred predstavniki raznih gospodarskih korporacij, priporoča! lord Mall-chett ustvaritev tretje angleške zbornice, v katerih naj bi bili predstavniki strokovnih gospodarskih korporacij.
ZASEDANJE FRANCOSKEGA PARLAMENTA.
PARIZ, 13. oktobra. Po predsinočnjl seji ministrskega sveta je predsednik francoske vlade Herriot izjavil časnikarjem, da je vlada sklenila sklicati narodno 'skupščino in senat 25. oktobra-
Dnevne vesti
Solidaren nastop slovenskih mesarjev za svoje interese
ZBOROVANJE V HOTELU »PRI ZAMO RCU«. MIREN POTEK ZBOROVANJA.
VAŽNI SKLEPI.
Včeraj so se sestali k pogovoru o svojih stanovskih zadevah v dvorani hotela »Pri zamorcu« mesarski mojstri iz vse Su>venije. 2e pri prihodu jih je v navzočnosti mnogoštevilnih mariborskih stanov skih tovarišev pozdravil na kolodvoru ;astni predsednik Združenja mariborskih mesarskih in prekajevalskih mojstrov g. Franc Hohnjec. Točno ob napovedani uri se je pričelo zborovanje, ki ga je otvo-ril predsednik prireditvenega odbora g. Smodej, ki je iskrno pozdravil navzoče in izrazil željo, da bi zborovanje čim boljše uspelo in utrdio tovariške vezi. Nato je podal besedo predsedniku akcijskega odbora mesarskih zadrug g. Jakobu Dimniku iz Ljubljane, ki je najprej pozdravil med drugimi tudi oba okrajna gla carja g. dr. Ipavca in g. Makarja, zastop lika mariborske mestne občine podžupana g. Golouha in ravnatelja mestne klavnice g. dr. Rojka, zastopnika tržnega nadzorstva g. dr. Lužarja, obrtno zadružnega nadzornika g. Založnika, tajnika Zbornice za TOI g. Žagarja, davčnega upravitelja g. Merčuna* zastopnika banovinske vinarske šo.e prof. g. Vojska, predsednika Zveze obrtnih zadrug g. Bureša in ostale navzoče.
V svojem izvajanju je govornik poudaril potrebo stanovske zavesti in vzpodbujal tovariše k složnemu delu za skupno dobrobit stanu. Naglasil je nujno potrebo po ustanovitvi močne strokovne organizacije, ki bo ščitila v teh težkih časih interese mesarskih obrti ter prinesla zaželjene uspehe.
V imenu mariborske mestne občine je pozdravil skupščino podžupan g. Go:ouh in zaželel vsem navzočim delegatom iz vse banovine iskreno dobrodošlico. V imenu Zbornice za TOI je pozdravil zbor g. Žagar in obljubil v borbi mesarskih podjetnikov eksistenco še nadaljno izdatno pomoč zbornice. Za Zvezo obrtnih zadrug je želel stanovskemu pokretu o-birno razmaha in najlepšo bodočnost g. Bureš, pismeno pa sta: pozdravila zborovanje mestni župan g. dr. Lipold in narodni poslanec g. Benko ter načelnik celjske Zadruge mesarjev im prekaieval-cev g. Rebeuschegg.
Na predlog g. Žana so bile odposlane udanostna brzojavka kralju, pozdravni brzojavki pa ministru g. Mohoriču in sta novskemu tovarišu g. Rebeuscheggu v Celje. Nato je predsednik preše: na dnevni red in'dal besedo poročevalcu Alojziju Mrežarju iz Ljubljane, ki je podal izčrpno poročilo o najbolj perečem vprašanju, ki zadeva mesarsko obrt, klanje po kmetih itd. V svojih izvajanjih je u-gotovil zanimiva dejstva im objavljamo v gavnem naslednje težnje, dočim bomo bistvo vsega prinesli v eni naslednjih številk. Banska uprava naj izda pravno-veljavno interpretacijo novega obrtnega zakona glede klanja na kmetih, ki bo o-
mogočala zadrugam oziroma mesarskim mojstrom pritožbe na ministrstvo.
Za njim je poroča! o vprašanju prostih stojnic načelnik mariborskega združenja g. Brezočnik, ter zahteval, da izda merodajna oblast zakonite predpise za stojnice in enoten pravilnik ter da se oeopo-rečeno meso ne sme več prodajati na prostih stojnicah. O raznih »mesarskih grehih« je izpregovoril g. Hohnjec in izjavil, da bi bil položaj naših mesarskih mojstrov nedvomno drugačen, če bi se spoštovala stanovska zavest in solidarnost. Razpasla se je trgovina s firmami in se nikjer tako ne šušmari, kakor prav v mesarski obrti. Mojstri ne prijavljajo to čno svojih vajencev, ne drže se zapiralnega časa in pogosto kršijo tržni red.
Za njim je poročal o potrebi ustanovitve zveze mesarskih zadrug za vso banovino g. Ivo Žan iz Ljubljane. Nova zveza naj pospeši organizacijo zadrug in obrtne interese mesarjev, podpira naj zadruge pri izpolnjevanju njihovih nalog, skrbi naj za obrtno izobrazbo vajencev in pomočnikov, pospešuje naj obrtno šolstvo in izobrazbo članov zadrug ter skup nost in stanovsko čast mesarskega stanu. Njegov predlog, da bodi sedež zveze zadrug v Ljubljani, je bil soglasno sprejet in so biti določeni predlagatelji, ki bodo predložili pravila v odobritev banski upravi. Ustanovni občni zbor zveze bo še letos, poprej pa bodo sklicale zadruge izredne občne zbore, na katerih se bo sklepalo o pristopu. Nova zveza bo po svečala posebno pozornost združitvi vseh mesarjev sedanjih mesarskih zadrug.
O vzgoji mesarskega naraščaja je poročal g. Jernej Fidler iz Maribora in stavi' več konkretnih predlogov, ki so bili soglasno sprejeti. Zavzemal se je zlasti za telesno in duševno vzgojo vajencev in za obrtno nadaljevalno šolo, ki ji je bila doslej posvečena malenkostna pozornost. Sledila so poročila zastopnikov posameznih združenj. Za novomeško je poročal g. Vindišer, ki je naglasil nujno potrebo po združitvi ter predložil zboru zadevno resolucijo, ki je bila poslana tudi banski upravi in trgovskemu ministrstvu. Nato je g. Zajc z Ljubljane poudaril še željo, naj bi tisk primerno upošteval težnje mesarske obrti in ne bi objavljal netočnih poročil.
Pri slučajnostih se je razvila obširna debata, v katero so posegli mesarski mojstri gg. Podlogar iz Trbovelj, Birtič iz Hrastnika, Rogelj iz Šoštanja, Borišek iz Litije, Rupert iz Iga pri Ljubljani, 'Vindišer iz Novega mesta in Smodej iz Maribora. Ob pol 22. je predsednik zaključil zborovanje, ki je v vsakem pogledu sijajno uspelo.	«
Danes dopoldne so si mesarski mojstri ogledali mariborske naprave, popoldne so pa napravili avtobusni izlet v, okolico.
Dva uboja
V Ižakovcih v Prekmurju je zaklal posestnik Domltrič posestnikovega sina Alojzija Petka. — Na Plaču so trije bratje Belšaki zaklali posestnikovega sina Franca Potrča.
Kriminalna kronika je zopet obogatela ta dva žalostna primera fantovske podivjanosti. V Ižakovcih pri Beltincih v Prekmurju je pretekli ponedeljek popoldne okrog 5. ure z nožem smrtno zabodel 36 letni poljski delavec 'Alojzij Do-mitrič 28-Ietnega posestnikovega sina Alojzija Petka, ki je kmalu po krvavem dogodku izdihnil.
Ozadje krvave vaške drame je bilo večletno nesporazumljenje in sovraštvo med storilcem in pokojnim Petkom. Tudi je bil ubijalec Domitrič na Petka zelo ljubosumen, ker je bil še pred poroko fant njegove žene in to razmerje ni ostale brez posledic. Zato je začel Domitrič kmalu po poroki sovražiti svojo ženo, še hujšo jezo pa je imel na Petka, ki mu je še vedno zalezoval ženo. Ko je kritičnega dne prihitel Petek na pomoč Domitricevi ženi. ki j0 je mož hudo pre-
tepal radi neke malenkosti, je Domitrič takoj segel po nožu in ga zasadil Petku v srce. Petek je na mestu izdihnil, ubijalca pa so orožniki prignali v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Drugi žalosten primer pa se je dogodil na državni meji na Plaču, kjer so našli nocoj okrog pol ene ure na banovinski cesti Kungota-Vrtiče ubitega 24-Ietnega posestnikovega sina Franca Potrča. Uboja so osumljeni trije bratje Belšaki iz Vrtič. Prejšnji večer so namreč prešali grozdje pri nekem posestniku in so se domov grede sprli, navalili na Potrča z noži in ga zaklali. Podrobnosti o groznem uboju bo dognala Šele preiskava. Orožniki so Belšakove fante aretirali, danes popoldne pa je odšla na kraj uboja sodna komisija, ki jo tvorijo preiskovalni sodnik g. Kramer, sodni izvedenec g. dr. Zor jan in zapisnikar g. Lana, ki bo ugotovila dejansko stanje.
Iz carinske službe. Premeščen je k tukajšnji carinarnici višji carinski kontrolor Alojzij Pip s Sušaka. Iz Maribora sta premeščena višji carinski kontrolor Ste-van Rafajlovič v Beograd, carinik Branimir Randič pa y, Zagreb
Iz sodne pisarniške službe. Iz Kočevja je premeščen k Sv. Lenartu v Slovenskih goricah višji sodni oficial Josip Medved. Upokojen je oficial Josip Horvat pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Lepo priznanje. V ponedeljek popoldne je okrajni glavar, vladni svetnik g. dr. Marko Ipavic izročil v Št. liju v Slovenskih goricah šolskemu upravitelju g. Adamu Sardoču kraljevo pohvalo za iz-venšolsko delovanje. Slovesnosti izročitve so prisostvovali župani vseh bližnjih občin, člani šolskega odbora, učitelji in učiteljice in razni drugi domačini. G. upravitelju čestitamo k temu priznanju!
Okrajno učiteljsko društvo Maribor, levi breg zboruje v soboto 15. t. m. ob A 10. uri dopoldne v Narodnem domu v Mariboru. Najprej bo redni letni občni zbor, nato pa zanimivo predavanje višjega državnega tožilca g. dr. I. Jančiča o temi »Iz prakse mladinskega sadstva«. Ob pol 9. uri naj pridejo k seji vsi člani in članice upravnega in nadzornega odbora društva s pripravljenimi poročili, istotako delegati banovinske in državne skupščine! Tovariši, tovarišice! Stanovska disciplina nas kliče k točni in polnoštevilni udeležbi! Mirko Vauda, predsed.
Čevljarski učni tečaj. Danes se začnejo y Mariboru predavanja strokovnega učitelja g. Steinmanna iz čevljarskega prikrojevanja v 6-tedenskem učnem tečaju, ki ga priredi na pobudo mariborske čevljarske obrtne zadruge obrtni pospeševalni referent pri banski upravi. Udeležencev je priglašenih 31, od teh velika večina iz Maribora, deloma pa tudi iz bližnje in daljše okolice, med drugim iz Križevcev, Konjic, Jarenine in Ptujske gore. Predavanja bodo v dekliški meščanski šoli v Miklošičevi ulici vsako sredo, četrtek, petek in soboto od 17. do 21. ure.
Iz »Nanosa«. V petek 14. t. m. ob 20. uri bo v društveni sobi sestanek, posvečen spominu mučenika Vladimirja Gortana. Pridite vsi!
Nedeljski bdet Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru bo gotovo eden najlepših in najpoučnejših društvenih izletov. Lepo jesensko vreme in ugodna prilika ogleda zgodovinskih znamenitosti bosta nudila udeležencem o-bilo užitka. Opozarjamo predvsem na krasno zbirko historičnih izkopin in najdb, ki jih hrani zgodovinarjem znani ptujski muzej, ter na izkopine rimskega svetišča »Mitreum«, ki so priče slavnih dni Petovie. Kot smo že poročali, se udeleži izleta tudi naš odlični zgodovinar, sodni svetnik g. dr. Vladimir Travner, ki bo znal izletnikom kar najbolje predočiti pomen posameznih zgodovinskih prič slavne prošlosti. Izleta se udeleže tudi razne odlične osebnosti mesta Maribora in je upati, da nam bo uprava veleposestev grofov Herbersteinov (predvsem g. kastelan) šla pri ogledu pradunaroko. Vsi dosedanji prijavljenci imajo že rezervirane sedeže v avtobusu. Nove prijave se pa sprejemajo danes v četrtek ter jutri v petek od 20. do 21. ure zvečer v društvenih protorih palače OUZD. Odpeljemo se to nedeljo točno ob 13. uri izpred Kralja Petra trga.
Sokolska In strelska prireditev pri Sv. Marjet] ob Pesnici. Za nedeljo 16. t. m. pripravlja tukajšnja sokolska četa vzajemno s strelsko družino sledeči prireditvi: Ob 13. uri otvoritev novega strelišča, ob 14. uri pa telovadni nastop domačih in sosednih Sokolov. Sodelujejo domači sokolski pevski zbor, glasbeno društvo »Lira« iz Maribora, kakor tudi ostale sosedne sokolske edinice in druga društva. Ob pol 13. uri bodo v Mariboru na Grajskem trgu pripravljeni za prevoz k Šmarjeti avtobusi in tovorni automobili., Radi lažje organizacije prer voza gostov prosimo, da se vsi udeleženci že pred nedeljo javijo pri Sokolu matici, Narodni obrani ali pri strelski družini v Mariboru. — Vsem zavednim rodoljubom! V spomin so vam sigurno še šmarješke nacionalne prireditve pod imenom »Domovinski dan«. Nadaljujmo jih, ob naši zapuščeni, narodno premla-čni severni meji osobito zdaj. Mariborčani. prosimo vas, ponovite vaš lanski triumfalni pohod k nam tudi 16. t. m.! Vsa ostala društva in korporacije, pohitite za nekaj uric med nas! Vsi skupno, opogumite nas s svojo udeležbo k neomajno vztrajnem, nacionailno-kultur-nemu delovanju med našim obmejnim ljudstvom! Na svidenje — zdravo
Narodno gledališče
Repertoar.
Četrtek, 13. oktobra ob 20. uri: »Dve ne* vesti«. Red B.
Petek, 14. oktobra: Zaprto.
Sobota, 15. oktobra ob 20. uri: »Za naro* dov blagor«. Red A.	..
Nedelja, 16. oktobra ob 20. uri: »Trii* vaški svetniki«.	________^
Pri pomanjkanju teka, kislem vzpete' vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti* motnja presnavljanja, oprišču, srbečici, osvod® dl naravna »Franc Jožefova« voda p vseh nabranih strupov gnilobe. Že star mojstri vede o zdravilnih sredstvih *> priznali, da se »Franc Jožefova« voi obnese kot povsem zanesljivo sredstv za iztrebljenje črevesa. »Franc Jožefo?? voda« se dobi v vseh lekarnah, drogeP' jah in špecerijskih trgovinah. ^
Novo specialno trgovino s športnih potrebščinami bo otvoril na Aleksandra' vi cesti g. R. Prinčič.
V Sv. Martinu pod Vurbergom prhe® tamošnje gasilno društvo v nedeljo ■ m. ob 3. uri popoldne na vrtu gosh®. Kostanjšek veliko tombolo z mnog1® krasnimi dobitki. Vsi prijatelji društva s® vljudno vabljeni. Autobus vozi ob It*111 15. z Glavnega trga.
Restavracija »Velika kavarna«: dan ribje Specialitete.
Za ženo, za moža in za otroke »TEMPO« čevlji na obroke. 0 LJUBLJANA CELJE MARIB0« Gledališka 4. Aškerčeva 3. Slovenska1 ■ Bratje strelci! Strelska družina v m* tinji vasi priredi v nedeljo 16. t. ®* ® svojem lani pod pokroviteljstvom da bana dr. Marušiča svečano otv°ri nem strelišču veliko nagradno streljaj Na razpolago bo 10 krasnih nagrad vrednosti več tisoč dinarjev. Med ute* so tudi darila gospoda bana, ®ar%{ skega okrožnega odbora itd. ObisčJ vsi Hotinjo vas!
Dražba carinskega blaga. V soboto 1 t. m. bo ob 9. uri dopoldne v drugem s*“ dišču tukajšnje carinarnice dražba ra®1 ga trgovskega blaga.
Eksplozija smodnika. V noči na Pz®‘* klo sredo se je iz neznanega vzroka la večja količina smodnika v P°seir shrambi trgovca Martina Šumara v K njicah. Detonacija je bila zelo močna je prestrašila Konjičane in okolico. Ra neslo je le shrambo za smodnik, drte škode pa eksplozija ni povzročila* cHt Smrtna nesreča na železniškem Preteklo noč okrog polnoči je bil stra nik Ivan Tuš v Plinarniški ulici obv ščen, da je vilak povozil nekega v0^T, na železniškem mostu. O nesrečne® \ godku je stražnik obvestil obmejno V° cijo in poveljstvo tukajšnjega pehotte^ polka ter se podal na kraj nesreče. ® j{ tračnicami, približno na sredini mosta*1 opazil popolnoma razmesarjeno trtfP brez rok in glave. Tja je kmalu nato P spela tudi vojaška komisija, ki je ug® vila, da je vojaka, 221 etn ega Izeta TeJz loviča, ki je stal na mostu na straži, P vozila avstrijska lokomotiva, ki je P, hajala s koroškega kolodvora okrog P° noči. Po ogledu je odredila komisija Pr voz trupla ,v, mrtvašnico na pobrsške pokopališču.
Napad. Preteklo sredo zvečer je naP del neki poljski delavec v StanovsK pri Mariboru domov se vračajočega letnega zidarskega pomočnika Ivana*L gra ter ga tako hudo poškodoval z kim topim predmetom na glavi, da moral po pomoč v tukajšnjo bolniš®0.'
Nesreča na cesti. Ko je prišel včeraj Spodnje Velke pri Mariji Snežni 23® . viničarjev sin Ignac Matko v mesto- . padel na Aleksandrovi cesti v Krce in si zlomil desno nogo. Poklicani re valci so ponesrečenca prepeljali v bo šnico.	.m
S policije. Davi je policija aret®*Jfl Jakoba A., ki je pijan obležal na m* pf| neko Marijo J. zaradi vlačugama* « policiji je bilo vloženih 17 prijav manjših policijskih prestopkov. V P** ^ skih zaporih presedeva desetdnevno ^ porno kazen devetnajst nočnih P“c_ ’ ^ jih je policija polovila v zadnjem ca , raznih nočnih lokalih. Po presta® bodo nekatere romale pred sodnika, ^ ge, ki niso pristojne v Maribor, Pa izgnane iz mesta.
v M a rI So r ti, 'dne '13. X. 1935.
"Tj!*'. -• 'T333?*'.’?r‘•'. .•.>';.IŽS5DBHB
MarTBorskl »VECCRNIK< Jtffrw+
H^WK3330!Ea3L^.':'^7i«BB® ■BHBBBBKESSSiiMBEHi
Javna vprašanja in težnje južne
okolice
Velik shod JRKD na Teznem
Preteklo soboto je imel narodni poslale g. Krejči zelo lepo uspel in obiskan 7°d JRKD v prostorih gostilne g. Ma-f13 na Teznem. Z narodnim poslancem u Prispel na shod tudi okrajni glavar za “iaribor desni breg g. Milan Makar. Oba tospoda je navdušeno sprejelo občinstvo 1 godbo tukajšnjega sokolskega društva.
Shod je otvoril predsednik tukajšnje rajevne organizacije JRKD g. Josip Ša-ener, nato pa je narodni poslanec podal ^nimive in važne izjave v onih vprašaja, ki danes najbolj zanimajo vso jav-“0st* Obširno je orisal politiko vlade, ki ?retni za tem, da si pridobimo nova tržili3; za naše proizvode, žito, les, živino, r^jn dr., ker, če dvignemo izvoz, bo yg°če dvigniti tudi cene in s tem naj-“?'i nomagati našemu kmetu. Gospodarja kriza, ki je že danes zajela ves svet, j seveda močno občuti tudi pri nas. Hn-0 ie pri nas, toda drugod je še desetkrat pse. Še bogate države, kakor Amerika, relija in Nemčija ne vedo ne kod ne T*® ter si ubijajo glave, kako najti pra-0 Pot do pravega gospodarskega blagota. v naši državi pa še kljub temu ,*smo tako na koncu. Imamo še dovolj Jaha in dela za pridne roke. S samim “•kovanjem in s prekrižanimi rokami
te
ha svetu ne opravi ničesar. Potrebno
zanimanje in sodelovanje pri vseh jav-vprašanjih. Marsikaj in morebiti zelo ?nko bi se spremenilo v našem življenju, hi se krepko oprijeli besed prvega pes-{. a Valentina Vodnika: »Slovenc, Tvo-
ia
zemlja je zdrava za pridne, nje lega
^Prava, išče te sreča, um ti je dan, na-" ie boš, ak nisi zaspan.« Stopite vsi J to pot, saj se mora vsak narod sam 'r>ti za svojo oblast. Ako pa bomo pu-
hoi
stili, da nam bodo drugi rezali kruh, bodo prav tenki kosi prišli na nas. Pridite In delajte z nami, kajti samo v skupnem delu je moč in rešitev iz današnje krize!
G. Ivan Tomažič se je .v imenu zborovalcev zahvalil narodnemu poslancu za poročilo in lep spodbujajoč govor. Ob tej priliki je prosil v imenu občanov, da se naj zavzame za postavitev postajališča na Teznem, katerega potreba s? čuti že več desetletij. Če pomislimo, da imajo danes postajališča občine z mnogo manjšim številom prebivalstva, kakor ga ima občina Tezno, bi slejkoprej pripadalo ^postajališče nam, kot industrijski občini. Imamo tri precej velike tovarne: »Kovino«, »Splošno stavbeno družbo« in »Tek-sto«. Tega postajališča bi se posluževalo tudi prebivalstvo ostalih okoliških občin kakor Razvanje, Radvanje, Nova vas, del Pobrežja in magdalensko predmestje. Postajališče bi se postavilo z manjšimi sjro-ški, ker je premikalni kolodvor opuščen in so danes na razpolago tri precej velike in dobro ohranjene barake, ki so v vojnem času služile kot prometne pisarne. Premik, ki je svoječasno oviral že davno projektirano postajališče, je danes ukinjen. Sedanji službujoči prometni uradnik bi prejel samo še blagajno za izdajanje kart osebnega prometa. Za dohod pre^ bivalstva iz občin Razvanje, Radvanje in Nove vasi je vse rešeno z že urejenim žel. prehodom, ki veže Maistrovo ulico z Aškerčevo, Gregorčičevo, Vodnikovo ulico in Tržaško cesto.
G. narodni poslanec je obljubil, da bo ukrenil vse potrebno, koliko bo v njegovih močeh, v zadoščenje pa mu bo, ko bo sam lahko izstopil na postaji Tezno.
9.
Naš up in naša bol
Tožba iz Ljutomerskih goric.
.^et klopočejo klopotci po naših vin-
Ko
brdih ljutomersko-ormoških goric.
malo zaveje nežna sapica, jih ubere ^ svojo visoko pesem in ko potegne M malo močneje, pritegnejo nižji in .Jstejši glasovi, in če piš potegne čez J‘h in dol, se oglase še zadnji s svojim Ročnim in nizkim glasom. ako pojejo klopotci svojo pesem že časa prapradedov ter veselo ozna-da je zlato grozdje dozorelo in se ''za vesela trgatev. In od časov pra-Jjtov spremlja to veselo klopotanje na-jj1 vestnikov ukanje fantov in deklet po prleški navadi.
Jpet klopočejo klopotci naših goric, jha ne pojo pesmi veselja in razodetja; ^°žno oznanjajo tja v dan, da so se zo-segli sovražniki naših goric, ki hoče-> *a korist lastnega žepa oskubiti na-kmeta ter mu omrziti stoletno ve-^‘ie. Zbrali so se trgovci kakor farizeji
I v templju božjem, določili cene, ne da bi ■ vedeli in znali, ali bo dal Bog vinsko kapljico ali pa jo bo zopet pridelal naš kmetič. Že pred leti so začeli ubijati naša slovita vina; kupovali in uvažali so vina brez slovite naše vinske rožice, mešali so našo žlahtno vinsko kapljico z vsiljencem ter tako sistematično uničevali sloves naših goric.
In tako so naši žlahtni vinski kapljici, ki prekaša vse svoje vrstnice daleč po svetu po svojem bu-keju, določili cene ki bijejo v obraz vsemu, kar se je do sedaj doživelo v vinskem trgovskem svetu. Če je bila že lansko leto parola »10 par za stopinjo!«, se je izdalo letos geslo — »samo 6 par za stopinjo!« In tako pojejo klopotci — »samo šest par, samo šest par, dinar za liter, dinar za iter«, in le v izjemnih primerih kaj več če nisi slovenski trpin; in pojejo klopotci pogin našim goricam dan in noč, noč in dan.
In ni ga Mesije, ki bi razgnal trgovce iz templja božjega s korobačem, da b
vsaj ostalo kmetu to, kar je sam polo-
Ižil v to blaženo zemljo, da mu da soka nebeškega vsaj za ono, kar je sam potrošil. Hud boj bije naš vinogradnik, de-o trdih žuljev polaga v tuji žep — v nenasitni žep trgovcev s kmetskimi sragami.
Ne spremlja te visoke pesmi naših dopotcev ukanje naše mladeži, ne veseli smeh našega kmetiča, spremlja ga kletvica in rentačenje našega vinogradnika, ki z žalostjo v srcu gleda propast naših divnih ormoško-ljutomerskih vinskih goric.
Da vstal bi On, prišel zopet med nas ter vzel korobač in razgnal trgovce z našimi žulji iz kraja, katerega ceniti ne znajo!
Poljčane
Otvoritev igralske sezone. V nedeljo oktobra je otvoril tukajšnji Sokoli svojo igralsko sezono z učinkovito dramo ruskega pisatelja P. Sjevernega »SpavaJ moja deklica«. Poljčanski dile-tantje, prej združeni pri »Zvonu« in »čitalnici« in zdaj pri Sokolu, so spravili že nešteto iger na oder, vendar so bile to povečini veseloigre ali ljudske igre. Dram so se izogibali, češ- da ljudje zanje nimajo razumevanja. Ta napačni predsodek pa je ovrgla povsem nedeljska predstava, s katero so tudi bili vsi gledalci zelo zadovoljni; znak, da imajo Poljčani tudi za dramo smisel in razumevanje. Imenitno so igrali naši stari znanci br. Ritonja, Živko itd., uveljavila pa se je odlično tudi nova moč s. Hilda Aimuševa. Tako bi bil Sokol z uspehom otvoritve lahko prav zadovoljen, da bi bil še obisk malo boljši. Morda je na tem sam malo kriv, ker je bil začetek igre (ob 20.) malo pozen. V novembru se pa vprizori Špicarjev romantični igrokaz »Na poljani«.
Pod voz Je prišel. Na cestnem ovinku med Hartnerjem in Gnundnerjem so se že večkrat pripetile prometne nezgode. Tako tudi te dni. Z obeh strani je naenkrat pridirjal voz. Hlapec g. H., ki je stal sredi ceste, je misleč umakniti se enemu vozu, prišel pod kolesa drugega, ki so ga podrla in povozila. K sreči voz ni bil naložen, sicer bi odnesel hlapec, ki bo dalje časa nesposoben za delo, še težje poškodbe.
ODOlrZobnaposta
temeljito očisti zobe,
.	,	ne da bi škodila zobni i
t	S	m sklenini.Posebno za j
kadilce je redno n«x> . vanje zob z OD Ob ‘
pasto neobhoano potrebna
Šport
Sokolstvo
Sokol Maribor I.
V soboto 15. t. m. ob 20. priredi dramski odsek Žagarjevo igro »Vrtinec« Pred igro samo bo predaval g. Malenšek, znani borec za osvoboditev Maribora. Bil je eden tistih požrtvovalnih častnikov, ki so za narod stavili na kocko svoje življenje in podprli generala Maistra v borbi za jugoslovanski Maribor. Predaval bo o dnevih osvoboditve. V nedeljo ob 15. bo za mladino prva predstava v letošnji sezoni lutkovnega gledališča: igra »Obuti maček« in deklamacije. — Društvena plesna šola se je začela z vajami v Narodnem domu ob nedeljah od 19.30 do 2230. — Zdravo!
Nov klub v Čakovcu.
V Čakovcu je bil ustanovljen nov športni klub, in sicer SK Gradjanski. Pravila so od oblastev že odobrena in bo ustanovni občni zbor dne 19. t m. Novi klub se bo predvsem bavil z nogometom. Predsednik pripravljalnega odbora je odvetnik dr. Ante Odič.
Težkoatletska reprezentanca Jugoslavije,
ki bo sodelovala na tekmovanju za balkansko prvenstvo 3. in 4. novembra v Carigradu je sestavljena takole: bantam kategorija: Schneeberger (Croaitia); pe-rolahka: Toth (Šparta); lahka: Uzelac (Sarajevo); welter: Markovič (Oroatia); srednja: Jurij Metzner (Croatia); polte-žka: Franjo Palkovič (Croatia) in težka: Nagy (Radnički, Sombor).
Tekmovanje za nogometno državno prvenstvo.
V nedeljo 16. t. m. se odigra polfinale, in sicer se srečate v Beogradu: Concor-dia in Jugoslavija (sodnik g. Knifer iz Osijeka) in v Splitu: BSK in Hajduki (Sodnik g. Biro iz Budimpešte).
Prva nogometna tekma z Italijani
bo 30. oktobra v Milanu, in sicer med BSK in FC Ambrosiana. Za Božič pa bo BSK gostoval v Fitenizi.
ISSK Maribor Je protestiral
brzojavno pri LNP proti verifikaciji nedeljske nogometne prvenstvene tekme s SK Ilirijo v Ljubljani, ki je- kakor znano končala z rezultatom 3:2 za SK Ilirijo.
Medklubski odbor LNP, službeno.
Prvenstvena tekma SK Mura (Murska Sobota) :SK Svoboda (Maribor) bo v nedeljo 16. t. m. ob 10. na igrišču ISSK Maribora. Službujoči odbornik g. Knez, —> Tajnik.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno.
Nedeljske tekme sodijo: prvenstveno tekmo SK Mura:SK Svoboda g. Bizjaki pokalno tekmo SK Ilirija mladina :ISSK Maribor mladina g. Vesnaver. Sodnika za prvenstveno tekmo SK Hirija:SK Ra-pid določi odbor za delegiranje sodnikov) pri LNP.
'r* Maks Kovačič:
Dr. Miroslav Tyrš
(Predavanje v Ljudski univerzi).
..Pohajajoč k drugi družabni organiza-’.*ko smem tako reči, — k cerkvi in oziroma Tyrševemu razmerju na-aoi njima, moram priznati, da Tyrš res 'bil človek ki bi imel svojo religijo ob potrebni in nepotrebni priliki na l^ku, ampak je bil kakor pretežna ve-,na izoobTažencev v verskem oziru do j^inosti toleranten, da je pa sam za .bo izpovedoval verstvo ljubezni do žnjega, prosvete, pravičnosti in soci-enakosti. To verstvo — predvsem tenske ljubezni — ne dela dobro iz ahu precj pek]om niti radi upanja na Srnrtrio življenje. Bodi kdorkoli kakrš-. Kakoli mnenja v verskem oziru, uta-» bo mogel, da je i v tem pogledu imel visoke etične vidke pred oč-[J b tako so ga tudi sodili njegovi so-le n'ki; cerkev mu ni odrekla cerkve-liln Pogreba- kar bi se bilo gotovo zgo-/erškfk° ^ bili njegovi nazori proti-
r^^erskemu premotrivanju je dovedlo triv dvorna dejstvo, da je to premo-5tv a,lie tvorilo predmet njegovega znanca študija: saj je k verskemu raz-
glabljanju od filozofije in logike le korak!
Oglejmo si zato še Tyrša kot filozofa! Ako bi ga primerjali z drugimi filozofi, kakor n. pr. Schopenhauerjem, Kantom in drugimi, ki so stvori i osobite filozofske sisteme, tedaj bi utegnili Tyršu naziv filozofa odrekati, ker lastnega filozofskega sistema Tyrš ni ustvaril. Kljub temu pa je Tyrš bil filozof. Znano je, da se k bavil s študijem filozofije,%i pripravljal se je — kakor poprej omenjeno — na univerzitetno karijero z dizer-tacijo o čisti logiki. Iz ostaline Tyrševe se da tudi posneti, da si je za zadevno udejstvovanje ustvaril že celo poseben načrt. Dalje se pride pri natančnejšem promatranju Tyrševega dela do spoznanja, da je reševal vsa vprašanja na filozofski osnovi, da je bila filozofija Tyršu temelj njegovega Sokolstva in estetike ter da je s filozofskih vidikov gledal i na politična in druga vprašanja.
Tyrš definira filozofijo z besedami: »Premotriti pravo bistvo sveta in napraviti si o njem splošen utemeljen in vseskoz sovisen nazor — to je končni namen in smoter vse filozofije«. Vse torej. kar je prinesel v filozofskem pogledu razvoj, je treba kritično proučiti, dojeti in premisliti, ne pa samo pasivno sprejemati.
Pri razsledovanju Tyrševe filozofije
se je treba tudi ozirati na filozofe one dobe, v kateri je sam živel, in na njihove nazore. V prvi vrsti so to miselne struje, zvane nemška romantična filozofija. Ta filozofija se je razvila v nasprot-stvu prosvetljenske filozofije. Tyrš se ni oklenil nobene teh filozofij, kajti njegov ideal ni bil »razumarski pedant brez fantazije, brez čuvstva in brez volje« niti ne oni, v komer je videl »fantasta brez razuma, čuvstvenika brez jasnega dojemanja«. Načelno ni zametaval nobene smeri: seznanjal se je z vsemi, z njihovimi vodniki in prvoboritelji, izsledoval jih je, toda pri tem je ohranjal lastno kritično stališče.
Dosti znaten odmev je našel pri Tyršu Schopenhauer. S Schopenhauerjem pa deli Tyrš njegov pesimizem le radi zadevnega nagnjenja svojega značaja. Kajti oni Schopenhauerjev pojav volje in hotenja, vedno nezadovoljivega, nikdar nehajočega in brezsmotrenega, ki vodi pri Schopenhauerju do utesnjujočih čuvstev in bolesti, je nasprotno Tyršu sredstvo za to, da premaguje svoj prirojeni pesimizem. In tako postaja teza Schopenhauerjeve filozofije — volja — za Tyrša opora življenja, kakršnega navdušen prlzna-vavec in občudovavec Je Tyrš postal. Nasledkom volje filozofa — pesimista prihaja Tyrš na polje optimističnega delovanja in vztrajnosti ter k stremljenju, pri-
speti do postavljenega smatra.
Da se je Tyrš resno bavil s Schopen* hauerjem, dokazuje njegov spis iz 1. 1864: »Historische Einleitung in die Philosaphie A. Schopenhauers«. Od ostalih nemških' filozofov ni imel nobeden posebno velikega in zato tem manj odločujočega vpliva. Edini Feuerbach je napravil na Tyrša vtis s svojo revolucionarnostjo, katera se odraža v TyrŠevi študiji »Mohamed in njegov nauk«.
Filozofija Schopenhauerjeva, ki je s svojim pesimizmom vodila v praksi k letargiji, ni mogla zadostovati Tyršu ter njegovemu stremljenju po udejstvovanju in življenju. Zato pripojuje Tyrš pomembni postavi Schopenhauerjevi ter njegovemu nauku o volji, katera nekaj hoče, česar ni, a se vendar zahteva, nauk angleškega učenjaka Damina. Razvojna teorija ter nauk o »boju za življenje« in o »prirodnem izboru« sta bila ono, kar se je Tyrša tako doimilo. Tyrš ne vidi vtem nauku le prirodoznanskih, temveč tudi filozofske prvke, iz katerih izvaja njih veliki pomen za filozofijo zgodovine. In tako ter kljub temu, da je sprejel v veliki meri Daminove nazore za svoje, ni zavrgel Schopenhauerja, samo da je dal filozofiji tega drugačen sklep, ki pomeni aktivnost ter silno voljo do življenja.
(Nadaljevanje sledi.)
Spomenik bivše avstrijske česa-rice v Budimpešti,
Madžari ne morejo pozabiti na
Habsburžane in na svojo nekdanjo moč, zgrajeno na suženjstvu Slovanov in Romunov. Zato so te dni odkrili v svojim glavnem mestu nov spomenik pokojni avstrijski cesarici in ogrski kraljici Elizabeti, ženi cesarja Franca Jožefa I., ki ga kaže naša slika. Dokaz, da kriza še ni tako velika, kakor tožijo po svetu!
>£di se mi, da sem odkril
JUecce £oti:
£otiiemzemlea
Roman
Te zabave, katerih so se udeleževale vse papetske žene in dekleta, so se prirejale najčešče pred dvorno teraso. Kraljica in kneginje so prihajale iz svojih sob in kot nebrižne gledalke legale .v, mesečini na mehke asure.
Tahičanke so ploskale z rokami in spremljale tamtam z zborovim petjem, ki je bilo naglo in omamno. Vsaka plesalka je izvajala posebno figuro. Ples in godba, sprva počasna, sta postajala vedno hitrejša in glasnejša in sta naposled prehajala v popolno omamljenost. Kadar je katera plesalka obnemogla obstala, je na znak bobna prihitela na njeno mesto druga, ki jo je v divjanju in nesramnosti še prekosila.
Deklice s Pomotuških otokov so tvorile druge skupine, še bolj divje in so navadno vedno porazile Tahičanke. Okrašene z nenavadnimi venci iz tatule, razgaljene kakor omamljene, so plesale po nepravilnih ritmih, nenavadnih za naša ušesa, pa vendar tako lepo, da človek ni mogel reči, kaj mu bolj in kaj mu
mani ugaja.
Rarahu je strastno ljubila te prizore, da ji je od njih kri zavrela, sama pa vendarle ni plesala. Oblačila se je kakor druge mlade žene, spuščala je po plečih
svoje goste lase, krasila se je z redkim cvetjem in presedela dolge ure poleg mene na stopnicah kraljičinega dvorca, očarana in nema.
Odhajala sva razžarjenih lic; vračala sva se v najino hišo kakor opijanjena po kretnjah plesalk in pristopna za vse mogoče nenavadne senzacije.
Ob takih večerih je izgledala Rarahu čisto drugače, kakor sicer. Upa-upa je budila v njeni nekultivirani duši mrzlično strast m divjaštvo.
Rarahu se je oblačila po običaju domačink. Nosila je tunike brez života, ki so jim pravili »tape«. — Njene, ki so bile tako dolge, da so se vlek,e po tleh, so bile skoraj tako okusne kakor evropske.
Kmalu, zelo kmalu se je navadila ločiti lepo od grdega; ločila je razne kroje in si izbirala vedno samo tiste, ki so ji najbolj pristojali. Bila je že olikana ženska in koketa.
Po dnevu je nosila velik klobuk iz fine bele tahitske slame, ki si ga je potiskala čisto na oči. Vrh klobuka, ki je bil raven kakor mornarski, je polagala vence iz naravnih listov ali cvetov.
Živeč v mestu, je kmalu postala bolj blede polti. Da ni imela tetoviranega čela,, čemur so se drugi smejali, meni je pa ugajalo, bi bil človek skoraj lahko rekel, da je dekle belega plemena. Toda pri žarki svetlobi so se kazali na njenih licih mrki odtenki prelivov eksotične barve rdečkastega bakra, kar me je še
vedno spominjalo na njeno maorsko pleme, sorodno rdečekožim plemenom ameriškim.
Papetčani so jo smatrali vedno bolj za pošteno in pravo Lotijevo ženo, in na dvornih zabavah me je kraljica, ko mi je v pozdrav prožila roko, vedno spraševala: »Loti, kaj dela Rarahu?«
Na ulici so se vsi ozirali za njo; novi priseljenci so poizvedovali po njenem imenu; osvajale so jih že na prvi pogled njene tako žive oči, lica in lasje.
Mimo tega je postajala vedno bolj prava žena; telo ji je postalo lepše in polnejše. Le včasih je imela okoli oči modre kolobarje in rahel kašelj, suh kakor kašelj male princeske, ji je kdaj pa kdaj vznemirjal oble grudi.
V moralnem pogledu je doživljala veliko spremembo, in razvoj njene inteligence sem še sam komaj komaj dohajal. Bila je že toliko civilizirana, da ji je ugajalo, če sem jo imenoval »divjakinjo«; razumela je, da mi to zelo ugaja in da ne bi ničesar pridobila, če bi se skušala ravnati po navadah belih žen.
Zelo mnogo je čitala Sveto Pismo, in sijajni obeti evangelijev so jo zanašali v ekstazo; njena vera, je bila strastna m mistična; srce ji je bilo polno najbolj nasprotujočih si stvari, zamršenih in docela pomešanih; nikdar ni bila niti dva dni enaka.
Stara je bila komaj petnajst let. Njeni pojmi so bili o vsem pogrešni in otročji, a njena velika mladost je dajala silen
čar zmedi njenih misli in njenih pojmovanj.	..
Bog mi je priča, da sem jo v.meia svoje slabe vere z veliko ljubeznijo o vajal na vse ono, kar se mi je zdelo
bro in pošteno. Bog mi je priča,
nikoli nobena moja beseda ali s11®11* omajala njene vere v večnto življenje zveličanje, in dasi mi je bila samo bica, sem vendar postopal z njo ka& s pravo zakonsko ženo.
Moj prijatelj John je preživljal P naju del svojih dni; često pa so na! obiskovali tudi drugi prijatelji z »Renm* ja« in uradniki francoske koloniain j j uprave. Ugajalo jim je pri nama, uga.18 v najini mirni, prijazni hišici... Veic® ma niso razumeli jezika domačinov, to mil in ljubek glas Rarahin jih je OsvaJ^ kljub temu. Vsi so jo ljubili in ji klonjeni, kakor neki odlični osebnosti, ima vse pravice do spoštovanja, kaK bela žena...
Jezik, ki so ga govorili prebivalci o morskih naselbin,' sem govoril že dav« popolnoma, toda ta jezik je tako r2"' čen od pravega tahičanskega jezika, "J-‘ kor zamorska francoščina od pansK' Polagoma pa sem se pričel izražati ta* pravilno in tako gladko, da se je kralJ1 Pomare čudom čudila in kramljala menoj zelo dolgo. Tako sta me dve os j bi učili tega jezika, ki bo kmalu i^ s sveta: Rarahu in kraljica Pomare.
Izhod iz krize
Prometni ček kot plačilno sredstva
Številne gospodarske konference nam doslej radi mnogih nasprotujočih si teženj prizadetih držav niso in nam tako kmalu tudi ne bodo prinesle resničnih olajšav. Ker držav: radi mednarodnih obvez in kvarnega uvaževanja zlatega kritja ni mogoče povečati obtoka in tako dati na razpolago gospodarstvu novega impulza in kar končno tudi ne bi bil idealen izhod, je nastalo vedno večje pomanjkanje denarja. Ljudje so pričeli zadrževati gotovino doma in dvigati prihranke iz zavodov, ki so zopet odgovorili z ukinitvijo kredita sploh in delnih odpovedi posojil ter z zmanjšano izdajo vlog. Rešitev, oziroma izhod iz tega nevzdržnega stanja, ki nas vsak dan bolj obubožava, more biti dober le, če je preprost in zavarovan z zaupanjem najširših slojev.
Brez denarja, oziroma posredovalnega javnega plačilnega sredstva, kar so pri nas skoro samo bankovci, izhod iz krize ni mogoč. Bankovcev pa vedno bolj zmanjkuje. Gospodarstvo si bo moralo pomagati samo. Moralo si bo pomagati z izdajo lastnega plačilnega sredstva, zakonito neomejenega, s kritjem vložnih in premoženjskih vrednot, in ši-cer prometnega čeka. Ta bi bil bolje krit in za vskdanjo potrebo prožnejši ter bi si kmalu osvojil neomejeno zaupanje ljudstva. Ta način se izvaja že 90% v ameriškem poslovnem svetu, kot preprostejše plačilno sredstvo kakor bankovci, in to popolnoma legalno. Bankovci bi se sicer vporabljali samo za plačila davkov In ev. drugih državnih dajatev, dokler se država sama ne uverl o praktični uporabi in ga sama končno ne prizna.
Marsikdo bi zato vprašal, zakaj se to preprosto plačilno sredstvo, seveda v nekoliko popolnejši in spremenjeni obliki, ni uvedlo v drugih, tudi prizadetih državah? Na to lahko odgovorimo sle-
deče:	Vse druge včje države imajo
neprimerno večji obtok bankovcev, kot mi in se tam uporabljajo čeki in preknji-ženja že v večjem obsegu, končno že obstojajo z največjim uspehom večje sklenjene organizacije z lastnim plačilnim sredstvom, toda tudi ti že iščejo pota splošne poenostavljene uvedbe takih plačilnih sredstev. Poenostavljenje in splošno uvedbo enotnega plačilnega sredstva prevzame v zvezi z mednarodno zvezo Unija za povzdigo svetovnega gospodarstva v Luganu (Švica), ki bo kmalu tudi pri nas osnovala sekcijo.
Med tem se more osnovati pri nas zadruga, kateri se bodo prej ali slej gotovo pridružili vsi bančni zavodi. Ta bo sprejela vloge, izdajala posojila in izkoristila vezane bančne vloge. Gospodarstvo, ki bo sodelovalo, si bo opomoglo. Omogočilo se bo številno zaposlenje nezaposlenih vseh slojev. Nova volja do boljšega življenja bo omogočila izvedbo
poslednjih konsekvenc tega preprostega predloga. Kdor to iskreno želi, naj premisli ta predlog ter se pridruži delu s prijavo za sodelovanje. Predavanja se že pripravljajo, sicer se pa javnost opozarja na izvrstno delo »Novo plačilno sredstvo« dr. Jurija Jana, ki nudi vso podlago za uresničenje omiljenja krize in oživ-ljenje gospodarstva. — Fran V o r š i č, Maribor, Bendiens World Service.
Konkurenca klepetalcev.
V Ameriki imajo te dni nenavadno tekmo, ki jo pač mogoča le v zlati dolarski deželi onstran velike luže. Poseben odbor v Chicagu je priredil natečaj za najboljše klepetaice sveta in določil naslednja pravila: Oni, ki kandidirajo za naslov »Kralja klepetalcev« in na bogato denarno nagrado, morajo govoriti polnih 130 ur, to se pravi skoro pet in pol dneva z le enournim odmorom vsak dan. Iz-
i
vzemši te kratke odmore, v katerih bodo konkurenti mogli krepiti svoj S' z izpiranjem grla in z zavživanjem j* stil, bodo ves čas morali govoriti. jim bo pač padlo na pamet, lahko P2 b.. do tudi kričali, peli, šepetali ali žviŽIt"; Glavni pogoj natečaja je pač ta, da M® iz njihovih ust neprestano prihajati K * kršenkoli človeški glas. Sodniki bo«0 hronometrom v roki nadzorovali vS.a ’ tudi najmanjši znak slabosti in bodo d' kvalificirali vsakogar, ki bi rabil za havanje zraka več kakor tri sekiri. Na tej tekmi pa smejo konkurirati sa”1 moški — to je pa'č nečloveški pb2°J' je vsekakor močno razžalostil mnPŽ0 številne ženske na vsem svetu.
Amsrikanci proti brezposelnosti
Da izdatno omili veliko br
v Združenih državah, je ameriška v
tem najdaljši most na svetu. Strdki preračunani na 62 milijonov db:arje^
sklenila zgraditi v zalivu San Francij _________• ________________________________^	in	5
ogromeii most, ki, bo dolg 7.200 m ^
Oddam stanovanje, sobo In kuhinjo
Tržaška cesta 82.	3301
Prazno sobo s posebnim vhodom, električna luč, peč, oddam takoj poceni posamezni osebL Kuhati ni dovoljeno. Stritarjeva ulica 5/1.	3399
Lepo masivno spalnico
z vložki in madracami. rdeče plišaste odeje in druge stvari zelo poceni na prodaj. Ruška c. 29.	3374
Iščemo mladega spretnega pakerja!
Osebne prijave Gregorčičeva ulioa 24, pritličje, v soboto od 10. do 12. ure
predpoldne.
čedno in pošteno sprejmem za dopoldne. Naslov v upravi »Večemika«.
3000
Stanovanje 4 sobe s kabinetom in drugimi pritiklinami oddam s 1. novembrom. Vprašati Cvetlična ulica 29 I, levo,	3393
Joa. Tichjr I Dr.
Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul, 16, tel. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, »vetilk, elektro-instatacijskega b laga po konkurenčni ceni.	1603
Najlepše razglednice
mariborske, umetne, Salon de Pariš
1. t. d. kupujte v papirnici knjigarne
Tiskovne zadruff®
Maribor, Aleksandrova 13
ledaja konzorcij »Jutra« v Uubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik
STANKO DETELA v Maribora