Telefon št 119.
Poštnina plačana v gotovini.
PoBaaMKna številka 1*25 Bin.
DELAVSKA
POLITIČEN DNEVNIK
St. 19. V Ljubljani, sobota 23. januarja 1926. Leto I.		
lakaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Uprava: Ljubljana, Breg 12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 30'— Din, po raznašaleih izven Ljubljane 22 — Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov tTgovskega značaja, stane beseda 1‘— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 3 — Din. Pri večjem številu objav popust.
Kongres Socijalistične partije Jugoslavije.
V ponedeljek, dne 18. t. m. je kasno v noč zaključil svoja dvodnevna zborovanja drugi kongres SP J. Kongresa se je udeleževalo 49 delegatov. Več organizacij se iz gmotnih vzrokov kongresa ni udeležilo, nekatere so izročile pooblastila drugim organizacijam. Glavno vodstvo stranke je zastopalo 9 članov, kontrolo stranke 3 člani, strankino časopisje 4 zastopniki, žensko sekcijo 1 zastopnica in zvezo socijalistične mladine l zastopnik.
Kongres je otvoril v „Del. domu" s. Blagoje Bračinac, ki se je v svojem nagovoru najprej spominjal pokojnih sodrugov Vilima Bukšeka, dr. Miljutina Zivkoviča, Velje Stojanoviča, pred 25 leti umrlega Tucoviča ter sploh vseh članov, ki so se izza zadnjega kongresa ločili s tega sveta. Po njegovem nagovoru se je zbor konstituiral.
Za predsednika zbora je bil izvo-t*®*1 s. Korač. S. Živko Topalovič je ^?dali po^°čilo o glavnem vod-st stranke in orisal najvažnejše dogodke v gibanju stranke, kakor tudi v splošnem političnem življenju.
S. Divac je očrtal razmere znotraj strankine eksekutive, s. Sava Muzikravič je pa govoril o odnošajih med stranko in strokovnimi organizacijami z zgodovinskega stališča. Nastopil je za najožje sodelovanje stranke in strokovnih organizacij.
Govori vseh poročevalcev so bili sprejeti z živahnim odobravanjem; debata je bila izredno živahna. Po zaslugi vodilnih činiteljev strokovnih organizacij je bila pozno v noč sprejeta nastopna resolucija:
»Dosledno stališču sklepov prvega zedinjevalnega kongresa z dne 18. dec. 1921 potrjuje drugi kongres SP J, da je za zdravo gibanje delavstva potrebna akcijska in duševna skupnost vseh njegovih oblik. Dalje potrjuje kongres svoječasni sklep, da hoče stranka dejanstveno podpirati zgradbo enotnih delavskih razredno-bojnih strokovnih organizacij v Jugoslaviji, ki stoje pod organizatorič-nhn in duševnim vodstvom mednarodne zveze strokovnih organizacij v Amsterdamu. SPJ zato zavrača vse obtožbe, da je katerikrat dala povod za cepljenje delavskih strokovnih organizacij. Nasprotno hoče tudi v bodoče pri vsaki priliki gojiti porajanje cim popolnejše strokovne enotnosti delavskega razreda in njegov popoln organizatorični ustroj.
SPJ se smatra za del splošnega delavskega pokreta v Jugoslaviji in bo kot taka podpirala vse strokovne akcije Zedinjene zveze delavskih strokovnih organizacij v Jugoslaviji ter skrbela za širjenje socijalistične razredne zavesti v delavskih vrstah. Kongres obsoja vsako stremljenje, ki gre za tem, da stvori iz socialističnega delavskega strokovnega gibanja podlago za nov političen po-kret ter pozivljc vse člane stranke, jiaj se ne dajo zavesti od takih poizkusov.
Medtem se je kongres odločil za °rmuliranje gospodarske in socijalne
Protiljudska vlada.
Belgrad, 23. jan. Svetovalec radikalov Aea Stanojevič se posvetuje v Bel gradu s posameznimi ministri in pripravlja duhove na vladne i»promembe. Vise to dela v očitnem dogovoru s Pašičem, ki se bo 'baje, kmalu vrnil domov. Pašič želi, da bi takoj po svojem povratku izvršil iz-premembe v vladi.
Ralzmotrivanja o novi vladi slone isamo na ugibanjih in nihče — tudi najbolj zaupni radikali ne ve-.do ničesar konkretnega. Gotovo je le, da Maksimoviča in Stojadinoviča ne bo več v novi vladi. To pa ibo tu- ,
di ponovni neuspeh Pašičevega ab-sotutizina.
Belgrad, 23. jan. Po vo jnem proračunu so predelali v finančnem odboru proračun ministrstva za promet.
Celokupni proračun znaša nad 3 milijarde, iseveda pa železničarjem ne bodo zboljšali plač in ne rešili najbolj perečih isocijalnih železničarskih zahtev.
Proračun je izdelan brez načrta, o ismotreni železniški politiki v proračunu ni niti govora.
Madžarski socijalisti nadaljujejo boj.
Budimpešta, 23. jan. Vsa javnost živi sedaj pod vtisom absolutne zmage neustrašene socijalistične parlamentarne frakcije v ogrskem parlamentu. Vsaj je Bethlen pristal na sestavo parlamentarne preizkovalne komisije na odločen pritisk socijal-nih demokratov. Sooijalni demokrati bodo v parlamentarni komis'sodelovali, izdali pa so takoj manifest, v katerem izjavljajo, da bodo svoje zastopnike odpoklicali iz te komisije takoj, kakor hitro bi se opazilo, da hoče vladna večina zavleči in preprečiti popolno razčiščenje afere.
Ta manifest pa vsebuje tudi naj-odločnejšo napoved nadaljncm boja socijalistične stranke. V tem manifestu zagotavljajo socijalisti, da bodo vodili najbrezobzirnejši boj dotlej, da pade sistem. Zahtevajo pa, da se ukine takoj Horthyjevo mesto državnega upravitelja, mesto tega izvoli državni svet, sestavi nova vlada, ki naj se izvoli na podlagi novih volitev potom splošne, enake in tajne volilne pravice. Manifest je vzbudil senzacijo, obenem pa le še povečal strah oslabele kontrarevolucionarne Bethlenove vlade.
Avstrijski socijalisti in druga Ramekova vlada.
Dunaj, 23. jan. Za novo vlado je podal najpireje Ramek isaim vladni program. Sedaj pa je o svojih načrtih govoril tudi novi finančni minister 'Kollmann. Vsa obečanja ih vsi doslej napovedani načrti pa iso povsem nezadostni in neprimerni, da bi mogli odstraniti grozno krizo, v kateri ise Avstrija nahaja.
Socijalisti so izdelali — kakor smo že svoječatsno poročali, samostojen golspodarski program, ki pa sta ga seveda obe vladni stranki s krščanskimi socijalisti na čelu, odklonili.
Zato so seveda socijalisti v najhujši opoziciji in z novo vlado v naijhujšem 'boju.
Na podlagi svojega gospodarskega programa so izdelali spomenico, ki vsebuje 14 točk in jo včeraj izročili v večji Reputaciji, ki jo je vodil dunajski žuipah s. Seitz, (kanclerju Ram ek u.
Med najvažnejšimi točkami se nahaja zahteva po takojšnji ureditvi ekspertne trgovine s sovjetsko Rusijo, zahteva po 'znižanju obrestne mere, po takojšnji oddaji Vseh del, ki jih ima po proračunu izvršiti 'republika, V pogledu omilitve brezposelnosti pa zahtevajo energično akcijo za produktivno preskrbo brezposelnih, da se pospešuje emigracija delavstva, podaljša šolska doba in izvede starostno in ohe-moglolstno zavarovanje.
politike, v smislu referata in resolucije, ki jo je predložil s. Bogd|b Krekič. Kongres je oboje soglasno odobril. Resolucijo s. Krekiča objavimo prihodnjič.
Glede zvišanja članskih prispevkov glavnemu odboru, ki ga je predlagala finančna kontrola, katera je nato odstopila, se je določilo: Odslej se obračunava glavnemu odboru od 2.50 Din 1 Din, od 5 Din 2 Din, od 10 Din 3 Din, od 20 Din 4 Din, od 30 Din 5 Din.
Lokalna organizacija Maribor je predlagala, da se v zmislu sklepov pokrajinskega strankinega zborova-nj?,?a Slovenijo osnuje agrarna ko-m ji n « končno veljavno izdelavo socijalisticnega agrarnega programa. 1 redlog je bil sprejet z vsemi proti 1 glasu. Novoizvoljeni glavni odbor stranke bo sestavil to komisijo. Kongres je pooblastil novoizvoljeno vodstvo stranke, da posveti največjo po-
zornost ženskemu in mladinskemu gibanju.
Bo predlogu verifikacijskega odseka, ki je bil poverjen s sestavo kandidatne liste, so* bili v glavni odbor stranke izvoljeni nastopni sodru-gi: Vitomir Korač, Nedeljko Košanin, Živko Topalovič, Ivanič, Luka Pavi-čevič, Sima Kotur, Nedeljko Divač, Sava Muzikravič, G. Bukšeg, v nadzorstveni svet pa Stojilkovič, Brkič, Miloš Timotič (vsi iz Belgrada).
V razširjeni odbor odpošljejo okrožne organizacije še po enega zastopnika, pravtako žensko tajništvo in Zveza socijalistične mladine.
Debate na kongresu so bile silno živahne, vendar je zmagala pri vseh uvidevnost in ljubezen do stranke, ki želi, da bi sedanje zedinjevalno delo v delavskem pokretu dvignilo in ojačilo strokovno, politično in duševno razredno moč socijalistič-nega pokreta v celi državi.
Pri predaji spomenice iso zahtevali socijalisti skorajšnjega odgovora. Ker bo vlada nedvomno vsaj večji deti zahtev odfclomilla, lahko pričakujemo tekom prihodnjih mesecev srditih in ostrih bojev v parlamentu in v javnosti.
UJEDINJENJE ČEŠKIH IN NEMŠKIH STROKOVNIH ORGANIZACIJ.
Praga, 23. jan. V Reichenbergu so se vršila pod predsedstvom tajnika Amsterdamske internacijonale s. Oudeegesta pogajanja, da se uješ dinita nemška in češka strokovna zveza. Načelno ujedinjenje so sklenili že leta 1925. Na teh pogajanjih pa se je dos’egel sporazum tudi v vseh podrobnih vprašanjih. Ta sporazum morata odobriti še kongresa obeh centralnih zvez. Ujedinjena strokovna zveza bi štela nad pol milijona članov.
OTVORITEV DELAVSKE VISOKE ŠOLE NA DUNAJU.
Dunaj, 23. jan. Nedavno bo otvo-.rili tukaj z naj večjimi slovesnostmi delavsko visoko šolo. Otvoritveni govor je imel s. Danebeng. Delavska visoka šola ho trajala po 6 mesecev in v prvem letu bo obiskovalo šolo 30 sodrugov iz vseh krajev Nemške Avstrije. Tako si st operna ustvarja predpogoje, tla črpa znanost i;n vedo. 'Obiskovalci te šole bodo za časa šolanja popolnoma oskrbovani, delavsko gibanje pa bo .potom te šole lahko postavilo na odgovorna in bojna mosta izšolane in izobražene zaupnike in bori tel j e.
FRANKI — MODA — HABSBURG.
Budimpešta, 23. jan. Drž. pravd-ništvo je zaslišalo lastnico enega največjih ženskih modnih ateljejev. Pri tej šivilji in trgovki je naročila koncem novembra lanskega leta Iza-bella Habsburgova nebroj plesnih toalet in modne konfekcije za približno skupno svoto 100.000 fiankov. Pri naročilu pa se je izrecno pogodila kraljevska potomka Izabela, da bo plačala račun v francoskih frankih. Ko pa so razkrinkali falsifika-torje, je Izabela nenadoma to naročilo odpovedala. Sedaj raziskuje državno pravdništvo, če ni tudi Izabela Habsburgova udeležena pri falzifi-katorski aferi.
FRANCA JOŽEFA SO POKOPALI.
Varšava, 23. jun. V mestu Zablo-towu 'so morali odlstnmiti 'spomenik Franica Jožefa. ISpomenik iso odstranili z vsemi častmi in 'slovesnostmi. Pripeljali so k spomeniku šolsko mladino, gasilce, žalujoče ljudstvo, po govorih istarih veteranov so položili spomenik v krsto, okrašeno s cvetjem in jo ob sviranju Rariccki-jeve koračnice položili k večnemu počitku.
POŽAR V SMODNIŠNICI. Varšava, 23. jan. V laboratoriju Granstove tovarne, v kateri izdelujejo ročne granate, se je vnel smodnik. Požar je povzročil veliko škodo podjetju, pri tem pa se je težko ponesrečilo nad 40 delavk. Dobile so hude in smrtno nevarne opekline.
Delavska enotnost zmaguje!
Reakcija besni.
Slovenska reakcija, črna, bela in modra besni. Dan za dnevom bruha najogabnejše napade na .Združeno strokovno organizacijo in skuša z vsemi sredstvi kakorkoli odbiti težak udarec, ki ga bo prav gotovo dobila 2. februarja.
Bevolucijonaren proletarijat zbira svojo armado, ki je bila leta in leta raztresena, razcepljena in -brez moči. Pod geslom dosledne razredne borbe stopa po dolgih letih neuspehov k prvim zmagam nad združeno buržua-zijo. In že padajo prvi težki udarci žu-ljavih rok po sovražniku, ki začenja šele slutiti važnost in pomen naše nove strokovne politike. Proletarijat, organiziran do sedaj v nešteto strokovnih in stanovskih organizacijah, je likvidiral svoje večjidel brezpomembne in škodljive frakcije in grupe in se strnil pod »zastavo enotnosti v močno bojno falango z revolucajonarnimi parolami. Vrgel se je z vso silo in svežostjo v borbo za Delavsko zbornico. Naloga najzavednejšega dela našega proleta-rijata, da združi vse razrednozavedne delavce v enotno močno fronto, je naravnost zgodovinskega pomena. Združeno delavstvo bo pohodilo brezobzirno in neusmiljeno vse svoje nasprotnike in po zmagi v DeL zbornici bo razvilo še intenzivnejšo delavnost v vseh smereh, za vse najnujnejše potrebe delavnega naroda. Ta enotni, že sedaj hrupno zmagujoči pokret ne more več oslabeti ali razbiti nobena javna ali tajna sila. Zato besni vsa pisana družba naših nasprotnikov, ker ve, kaj jo čaka. Boje se konsolidacije revolucijonarne-ga pokreta, boje se posledic.
Zmaga v Delavski zbornici bo po »O banani« prva naša večja zmaga.
Na pohodu smo, še par dni in jasno bo vsakomur, da smo nepremagljivi.
Sodrugi, vkup! Z vso silo na delo, da bo uspeh tem veličastnejši!
Delavska zbornica — delavcem!
Kapitalističnim hlapeem vseh branž posmeh in zaničevanje!
Sodrugi - pozor!
Povejte vsem volilcem, da so glasovnice, katere pošljejo po pošti krajevnim volilnim odborom, n e v e 1 j a v n e ! Kra jervni volilni odbori so opravičeni sprejemati glasovnice na dan 2. februarja od volilcev, ki bodo glasovnice osebno oddali.
Glasovnice, katere prejme Glavni volilni odbor za volitve v Delavsko zbornico pred 2. februarjem 1928, bodo ■ eveljavne.
Vse volilce pozivamo, da oddajo glasovnice našim zaupnikom. Te glasovnice bodo predstavniki »Združene delavske strokovne zveze« osebno oddali glavnemu volilnemu odboru v času med 2. in 7. februarjem 1926.
Ne trgajte oddajnih listbv s kuvert! V kuverti mora ostati rjava gla-
sovalna legitimacija in naša tislkana glasovnica: Glasujem za listo »Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije.«
Volilni odbor ZDSZ.
Pribičevič, Žerjav, zakon o zaščiti države, Zaloška enota, Trbovlje in »Del. zbornica.« Na nedeljskem shodu se je Pribičevič med drugim tudi potrkal na svoja državotvorna prea in rekel, da je ponosen na to, da je sodeloval pri ustvaritvi zakona o zaščiti države. Te njegove besede je treba podčrtati in razširiti med delavstvo ob času, ko se Žerjav pod firmo »Neodvisnih« v zveži z g. narodnimi socijali-sti bori za Delavsko zbornico. Pribičevič je duševni oče zakona proti revolucionarnemu proletarijatu, Žerjav je eksekutor tega zakona in Juvan s svojo »stranko« je glasoval za ta zakon v parlamentu. Delavci ne pozabite tega, in ne pozabite tudi Zaloške ceste in 1. junija v Trbovljah — vsi so vas morili, vsi vas morijo, demokrati in klerikalci. Uničite vse te vaše zaklete sovražnike!
Žerjav, Korošec, Pucelj.
Vsi ti trije gromovniki so se prijateljsko objeli. Vsi iščejo pri reakci-jonarni RR vladi rešitev pred ljudskim obračunom. Vsi trije se pritožujejo pri Pašiču, da delavstvo ne mara voliti ne črno, ne belo, ne zeleno, ampak rdeče. Vsi so zlezli pod eno mare-
lo.	Toda delavska sapa je močna in bo odpihnila črno-belo-zeleno marelo z vsemi tremi ptički pod njo.
Tudi delavke so jim odpovedale.
Klerikalci so se zanašali, da bodo n asi opariti vsaj ženske, ki imajo v Mr volitvah volilno pravico. Pa tudi tu so se urezali. Tako je n. pr. v tržiški predilnici zaposlenih največ žensk. Naša lista pa je dobila tako v tržiški predilnici kakor tudi v vseh tovarnah v Tržiču absolutno večino glagov. In ker so tu klerikalci zopet popolnoma poraženi, bodo aopet kričali o — terorju.
Maribor — rdeč.	r
Niso še popolnoma končane volitve v Mariboru in okolici, toda gotovo je to, da bo zmagala lista ZDSZJ z absolutno večino glasov, da bodo poražene temeljito vse tri meščanske liste. To je rezultat discipliniranega in organiziranega dela mariborskih sodrugov. Živelo rdeče mariborske okrožje.
Koroška glasuje za ZDSZJ.
Tudi na Koroškem bo dobila lista ZDSZJ absolutno večino glasov. Delavci ne marajo glasovati ne za meščanske liste, ne za Bernotovsko, ker tudi ta indirektno podpira podjetnike s tem, da razbija delavsko enotnost. Bernot je mislil, da bo razbil rudarje. Pa bodo rajši rudarji razbili in pokopali razkolniški bernotizem. Guštanjski delavci so vsi za ZDSZJ, rudarji v Crni, Mežici in Prevaljah isto tako. Vsi delavski
glasovi na Koroškem gredo v znamenju sloge za listo združenih strokovnih organizacij, ki so edino upravičene, da upravljajo bodočo Delavsko zbornico v interesu delavstva.
Pozor!
Vse kuverte se morajo zbrati na onih zbirališčih, ki jili je določil glavni volilni odbor v svoji zadnji okrožnici. Vse kuverte bo prišel osebno iskat delegat glavnega volilnega odbora. Nobene kuverte po pošti!
Na razna vprašanja sporočamo, da bodo gotovo še dobili delavci kuverte v vse one kraje, kamor se doslej še niso dostavile. Saj za dostavljanje kuvert je časa še skoraj teden dni.
Glavni volilni odbor ZDSZJ.
Kurioza škodljivega birokratizma.
Železničarsko (bolniško zavarovanje.
Pri železničarski bolniški blagajni imajo navado ali predpis, kar je pa vsekakor nespametno in nemoralno, da stavljajo v proračun znesek, ki se bo porabil za bolniško podporo ali hranarino. In seveda, če je proračunska postavka v proračunu za tekoče leto izčrpana, morajo bolniki čakati, dokler pristojni minister ne odobri naknadni proračun, kar traja lahko nekaj mesecev. Tako ravnanje je birokratizem, ki ®e ne da z ničemer opravičiti, ki pa vendar kruto oškoduje zavarovane železničarje. Vlada si je pridržala pravico, da potrjuje volilne uradnike in jih službeno zaprisega, pa kljub temu uvaja take neopravičljive ovire izvrševanju socijal-nega zavarovanja. Čas bi že bil, da se odpravijo podobne nesmiselnosti.
Delavska zbornica.
Sporedna Delavski zbornici je podjetniška Trgovska in obrtna zbornica. Za Delavsko zbornico prispevajo delavci sami od svojega zaslužka. Za trgovsko in obrtno zbornico sicer plačujejo direktno tudi obrtniki in trgovci, toda indirektno pa delavci in konšumenti. Trgovska in obrtniška zbornica sme sicer razpolagati v tekočem poslovnem letu k zneski po oblastno odobrenem proračunu, toda odloča pa samostojno o svojem imetju in svojih rezervah, dočim Delavska zbornica ne sme. Proračune, ki jih predlaga (delavska Zbornica v odoibre-nje popravlja ministrstvo po svoje in po svoje določa, kam naj se nalagajo rezerve. Zakaj je potrebno za Delavsko zbornico tako kuratorstvol Ali smo delavci manj vreden element v državi. Tn to kl jub vsemu temu, da so tudi tukaj vodilni uradniki »potrjeni« od ■ministrstva,
Socijalno zavarovanje za delavce.
Socijalno zavarovanje za delavce (doslej imamo samo bolniško in nezgodno) ni prav nič na boljšem. Vo-idlne uradnike in sploh nameščence potrjuje in zapriseza državna oblast,
toda, če kdo kihne, ima že opravka "z ministrom za socijalno politiko.
*
To so kurioza birokratizma, ki jih dobra stvar ne more prenesti. Uvedeni birokratizem ovira izvajanje nalog teh ustanov, povzroča nečuvene krivice delavstvu ter ustvarja iz socijal-nih in delavskovarstvenih ustanov ne-boglene uradne aparate mehanične lenobe. Takega kuratorstva delavstvo v moderni, napredni državi ne potrebuje.
Zopet preganjanje.
iV Belgradu so začele oblasti znova na debelo zapirati in preganjati komunistično misleče delavstvo in inteligenco. Zaprti so bili vsi znani bel-grajski komunistični voditelji in mnogo priprostih pristašev komunistične stranke. O tem najnovejšem pogromu smo v našetn listu že pisali. Aretiranih je bilo doslej menda do sto komunistov. Oblasti nočejo povedati, kaj je bilo vzrok temu nenadnemu, absolutno neutemeljenemu ukrepu. Znano je, da je komunistično gibanje v naši državi vsled zakona o zaščiti države na tleh. Ono ne more javno nastopati, poleg tega se bije v komunističnih vrstah hud boj med posameznimi frakcijami. Že zaradi te svoje sedanje nemoči ne more biti torej komunistično gibanje prav nič nevarno državi, ne glede na to, da ima v vsaki res demokratični in konstituci jonelni državi vsaka stranka pravico do udejstvovanja. Najnovejše reakcijonarne mere belgrajskih oblasti niso torej prav nič utemeljene. Procesov je bilo že dovolj, preganjanj in obsodb tudi. Kaj še hočejo čuvarji reda? Še več žrtev, še več obsodb? Dovolj je bilo reakcije, dovolj preganjanj. Vse zavedno delavstvo vabimo, da se zdruzi tudi zato, da brani svoje preganjane sobojevnike, da, btani svobodo, da zlomi všako reakcijo.
Navodilo za udeležbo pri , pogrebu s. dr. Periča
* Ljubljansko delavstvo, ki se udeleži pogreba blagega pokojnika, se naj ravna tako-le:
1. Udeleženci pogreba se zbero ob 3. uri popoldne v Dalmatinovi ulici, kjer se uredi izprevod.
2. Organizacije in korporacije s prapori in venci' se uvrste v izpre* vodu pred križem.
3. Vodstvo rediteljske shjzbe je poverjeno sodr. Vrankairju. Reditelji bodo nosili oznake rdeče barve na rokavih. Udeležence prosimo, da slede njihovim navodilom.
Poživljamo vse ljubljansko delavstvo, da se udeleži pogreba pokojnika’ in mu s tem izkaže čast, ki jo zasluži kot eden najidealnejših prvo-boriteljev za proletarske interese in kot kremenit značaj.
Slava njegovemu spominu!
Charles Dickens:
19
Božična pesem
v prozi.
V trenotku, ko položi roko na kljuko, ga pokliče tuj glas po imenu in mu veli vstopiti. On uboga.
Njegova soba je. O tem ni nobenega dvoma. A čudovito se je spremenila. Na stenah in stropu visi toliko zelenja, da je pravi gaj; povsod se iskrijo svetle, biserne jagode. Gladko listje bodič-ja, omele in bršljana odbija svetlobo liki tisočera raztresena zrcala; navzgor po dimniku buči tako mogočen plamen, kakor ga ni videla in slišala ta bedasta okamenina nikoli v času Scroogeja alt Marleya ali mnogo, mnogo minolih zim. Na tleli so nakopičeni v obliki nekakega prestola: purani, gosi, divjačina, perotnina, ogromne krače, prašički, dolgi venci klobas, paštete, pudingi iz rozin, sodčki ostrig, žareči kostanji, rdečelična jabolka, sočne pomaranče, tnedenosladke hruške, velikanski kolači in lonci vrelega punča, da je soba polna prijetnega vonja. Lagodno zleknjen sedi na tem prestolu v vsem veličastvu veseljak ogromne postave; v roki drži gorečo plamenico, po obliki slično rogu obilnosti, visoko pred sabo, da obsije njena svetloba Scroogeja, ko pogleda izza vrat.
»Vstopi!“ mu ukaže duh. »Vstopi in me spoznaj bolje, človek!"
Scrooge plaho vstopi in povesi glavo pred duhom. Nič več oni trmasti Scrooge, kakor je bil;
dasi sijejo oči duha jasno in ljubeznivo, se noče z njimi srečati.
»Jaz sem duh letošnjega Božiča," de prikazen. »Poglej me!“
Scrooge stori to z vso spoštljivostjo. Duh je odet s preprostim zelenim plaščem, obšitim z belo kožuhovino. Ta obleka visi na njem tako ohlapno, da so njegove široke prsi gole, kakor da jun je za malo, umetno se varovati ali prikrivati. 1 udi noge, vidne med širokimi gujg,mi obleke, so gole; na glavi nosi za pokrivaldPsamo venec bodičja, obloženega tuintam z leskečimi svečami. Tcmno-rjavi kodri so dolgi in odkriti; odkriti, kakor njegov vedri obraz, iskrene oči, odprta roka, zvonki glas, neprisiljeno vedenje in dobra voljta. Opasan je s starodavno nožnico; a meča ni v njej in nožnica sama je vsa zarjavela.
»Ti še niso videl meni podobnega!" pravi duh-
»Nikdar," odgovori Scrooge.
»Se niso nikdar občeval z mlajšimi člani moje družine; mislim svoje starejše brate (kajti jaz sem zelo mlad), rojene zadnja leta?" nadaljuje prikazen.	.	.
»Mislim, da ne," reče Scrooge. »Obžalujem. Si imel mnogo bratov, duh?"
»Več kakor osenmajststo," odvrne prikazen.
»Strašna družina, kdor zanjo skrbi! zagode Scrooge.
Duh letošnjega Božiča vstane.
»Duh," pravi Scrooge ponižno, »pelji me, kamor ti drago! Minolo noč sem še! prisiljen in zve-
del sem nauk, ki zdaj učinkuje. Ce me imaš nocoj česa naučiti, hočem to priliko izrabiti."
»Dotakni se mojega plašča!"
Scrooge stori, kar mu je ukazal, in ga trdo zgrabi.
Bodičje, omela, rdeče jagode, bršljan, purani, gosi, divjačina, perotnina, meso, prašički, klobase, ostrige, pastele, pudingi, sadje in punč, vse mahoma izgine. Izgine tudi soba, ogenj, rdeča žerjavica, noč, in oba stojita božičnega jutra na mestnih ulicah, kjer svtra, sicer ne umetna, vendar živahna in prijetna godba kopač in lopat, strgajočih sneg s tlaka pred stanovanji in streh, odkoder ropoče na cesto in prši v umetne male me-teže.	i
Pročelja hiš so dovolj črna in okna še po*j v nasprotju z gladko belo snežno odejo streli m 00 Ij zamazanim snegom tal, ki je razoran od teziah koles voz in vozičkov v globoke brazde, razde, ki se na križiščih velikih cest ^sekajo msekajo stoterokrat in zavijajo žlebe, ki se rublja jo v gostem, žoltem blatu in ledeni vodi. c bo je zastrto in najkrajše ceste izginjajo v umazan, megli, pol tali, pol zamrzli, koje težji dc c dezijo v plohi sajavih drobcev, kakor bi sc vneh soglasno vsi dimniki Velike Britanije in plapolali po svoji nuli volii Nič posebno veselega m ne na podnebju, ne na mestu, a čez širno plan se razliva neka blaženost tuja najčistejšemu poletnemu zraku in najsvetlejšemu poletnemu solncu.
(Dalje prik.)
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drania.
nedelja, 24. jan.: Ob 15. »Zapeljivka«, ljudska predstava po znižanih cenah, izv. — Č)b 20. »Draga mladost«, ljudska predstava po znižanih cenah, izv.
Opera.
nedelja, 24. jan.:	»Eva«,	ljudska
predstava po znižanih cenah, izv.
Ako ni posebej omenjen čas, se vrše predstave v drami ob 20., v opei i ob 19.30.
Premliera v ljubljanski operi bo, kakor smo že naznanili, v soboto dne 23. t. m. ob pol. 8. zvečer. Vprizori se prvič na slovenskem odru komična opera slavnega italijanskega skladatelja VVolfa-Ferrarija ..Zvedave ženske".
Na nedeljsko predstavo v ..Narodnem gledališču" v Ljubljani opozarjamo izven-ljubl.iansko publiko. V nedeljo, dne 24. t. m., bodo tri predstave, in sicer dve v drami in ena v operi, Popoldne ob treh je v vsakem gledališču ena predstava. V operi se poje Foersterjeva opera „Eva“. V drami se začne prav tako ob treh nova Golarjeva štiridejanska igra ..Zapeljivka", kjer igra naslovno vlogo ga. Juvanova, ki je obhajala s to igro .svojo petindvajsetlnico. V ostalih vlogah nastopijo najboljši člani dramskega ansambla. Zvečer ob 8. bodo igrali v drami češko veseloigro ..Druga mladost", ki je žela pri vseh dosedanjih vprizoritvah mnogo smeha in zabave.
II.	muzikalno predajanje, .ki n oni naslov »'Glasba Francozov«, se bo vršilo v nedeljo, dne 24. januarja ob 11. nri dopoldne v dvorani »Filharmonične družbe«. Točke sporeda tvorijo izključno skladbe francoske glasbe. Pri tem muzikalnem predavanju sodelujejo: koncertna pevka ga. Cirila Škerlj-Medvedova, pianist dr. Danilo Švara in člani opennega orkestra Bravničar (gosli), Šušteršič (gosli), Jeraj (vijo-la), Miiller (čelo), Mally (kontrabas), Edelmann (trobenta). Uvodtno besedo o francoski glasbi govori g. Matija Bravničar. Spored predavanja samega Je izredno pester in zanimiv, posamezne točke navedemo še v našem listu. Koncertni spored stane 2.50 Din, predavanje samo je namenjeno izključno mladini srednjih šol 'ljubljanskih. Predprodaja sporedov v Matični knjigami.
Petdesetletnica Kettejevega rojstva. Dne 19. jan. 1876. se je rodil na Premu (na Notranjskem) učitelju Ketteju sin Dragotin, ki so mu določile rojenice usodo pesniku. Na znotraj tako bogato, na zunaj pa proletarsko življenje, je izdihnil v grobnici naših poetov — v stari ljubljanski »oukrar-ni«. Umrl je star 28 let Da je živel dalje, bi imeli Slovenci v njem brez dvoma enega največjih pesnikov. Petdesetletnice njegovega rojstva se ni spomnil noben slovenski ljšt. Bodi na tem mestu izrečena slava njegovemu spominu!
Gledališče v Rusiji. Na dan deka-brističnega jubileja (28. decembra, po čemer je imela ta stranka ime), so uprizorili v moskovski »Veliki operi« Zolo-tarjeve »Dekabriste«. Godba nove opere pa občinstvu ni ugajala. Pravtako ni našla dopadanja publike znana igra Bex-gerjeva »Vesoljni potop«, ki jo je uprizorilo židovsko gledališče »Hubi-ma« v Moskvi. Moskovsko operno gledališče, ki nosi ime Šaljapina, je pred kratkim predstavljalo Musorgskega nedovršeno oporo »Soročinskaja jar-marka«.
PLANIŠKI PLES
l. februarja 1926 a
v Narodnem Domu!
Reakcija ali — diktatura nad svobodo znanosti?
Lani menda, je bilo upokojenih več zagrebških vseučiliščnih profesorjev. Pa ni bilo posebnega odpora v javnosti. Sedaj je pa bilo že zopet vpokojenih devet profesorjev na istem vseučilišču. iZadnjič so bili odstavljeni štirje profesorji zaradi politike; kakšen vzrok pa ima sedaj Radič in njegova vlada za tak korak, to je uganka. Javnost ima pravico, da zahteva pojasnilo. Ves kulturni svet stoji na stališču, da mora biti znanost svobodna. Če so nekdaj sežgali Galileja ali Bruna, še to ni razlog, da bi smeli dangs molče justificirati znanost namesto znanstvenikov. Resnica je sicer, da se znanost in veda ne ujemata z nazori in prakiso reakcijonarnih politikov in narodnih gospodarjev, toda s tem še ni postavljena resnica na glavo, da bi imele klike s starimi svetovnimi naziranji prav, znanost pa ne. Znanost in veda se razvijata na podlagi študija in praktičnih izkušenj ali tez ter kažeta pot razvoju. Družba ali država, ki tega ne razume, je sterilna, je do mozga konservativna in reakcijonar-na, ki meni, da bo s svojim naziranjem in s svojimi klikarskimi intrigami ustavila napredek. Toda taki upi so za bodočnost — prazne sanje. Proti taki prosvetni politiki moramo najodloč-nejše protestirati. Gotovo je že sedaj, da ako se ne bo javnost uprla, bodo sledili usodi zagrebških profesorjev tudi ljubljanski in drugi.
Križem sveta.
Najdragocenejša železnica na svetu
se nahaja v Mehiki. Tračnice so postavljene na mahagonski les, za zgradbo mostov in državnih poslopij so uporabili 'bel mramor. Na neki stranski rahljali ebenovino, ki so jo okovali s srebrom (če je ile resi). Seveda tega niso delali radi potrošnje (luksuza), temveč ker je tam takega materijala v izobilju.
Turške telefonisti nje stavkajo. Turške telefonistinje so bile nameščene še-le pred 'kratkim na svojih mestih, a so se takoj potegnile za svoje soci-jalne pravice in to v zelo astri obJilki. Telefonski monopol v Carigradu iana neka angleška družba, ki svoje name-ščenke plačuje skrajno slabo. Nastopile so stavko in zahtevale Zboljšanje svojega gmotnega stanja. Telefonski promet v Turčiji počiva.
Delavski tisk. V Zedinjenih državah ameriških izhaja preko 600 delavskih listov, od katerih jih največ izdajajo sindikalne zveze. Ameriška federacija dela izdaja štiri osrednja glasila.
Mile zime. Zgodovina, ki popisuje vremenoslovje, se predvsem zanima za ekstreme; tako segajo poročila o muhavosti vremena d'o šestega 6toletja po Kristus. Baje je meseca januarja 1. 582. cvetelo drevje. Tudi leto ,1172. je bilo izredno toplo; cvetja je bilo polno po Franciji in Nemčiji, da ne govorimo o Italiji .L. 1287. so se dečki kopali vi Bodenskem jezera. Nato so sledile same mile zime, in 1. 1289. je o Božiču cvetelo drevje kot v maju. V letu 1302 je bilo samo dva dni mraz. V devetnajstem stoletju sta bili posebno topli leti 1806. in 1811., v dvajsetem pa iz-vzemši par dni letošnje zime skoro ne poznamo mrazu.
Ko so 1. 1600 znašli tkalski kroj na kolesih in z mehaničnim pogonffc, ki je znatno olajšal in poenostavil proizvodnjo tkanin, so nastopile proti njemu civilne oblasti. Cesarska pisarna v Nemčiji je ponovnoma izdajala naredbe, ki prepovedujejo uporabo tkalnega stroja v Nemčiji. Najprej so ga priznali na Saškem, ko je trebalo vzpostaviti gospodarstvo, ki je toliko trpelo vsled sedemletne vojne. Torej poldrugo stoletje so potrebovale oblasti, da so spoznale pomen tako važne iznajdbe.
Ljudnka visoka šola v Ljubljani.
Prvo predavaje je v nedeljo, 24. t. rn. ob 11). uri dopoldne v univerzitetni zbornici. Predava g. dr. 1. Pregelj »O moderni literaturi«. Vstop prost, prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo.
Dnevne
• t, ' .<•> )'' rtu ; • -f	:■	i	i	JJi<	-
, Ob mrtvaški postelji župana s. tir. Periča. Na mrtvaški postelji z rdečim šopikom v rolki počiva prvi ljubi jamski .delavski župan. Z bolestjo se.poslavljajo od njega rodbina, sorodniki, pa tudi delavstvo indrugo občinstvo, ki ga je poznalo in ve, da je bil kremenit značaj v življenju. Načeloval je občini ljub-ljainiski nad 1(3 mesecev ob neprestanem pregainjaju, ob neprestanem oviranju v komunalnem delu in ob neprestanem klevetanju in demagogiji naperjeni proti njemu in njegovemu delu. In vendar, če prelistamo izgodovino njegovega delovanja, njegove načelnosti, ne najdemo nikjer madežev, ki so mu jih podtikali. N i biila ne lepa ne častna ona kampanja nasprotnikov, nobenega dokaza, ni bilo za njihove očitke. Še danes, ob mrtvaški postelji skušajo ti listi, ki jih ta dan nočemo imenovati, pokazati sodr. Periča kot človeka,, ki je imel druge lastnosti kaikor jih je imel, in to z očitnim namenom, da zasenčijo spomin nanj, spomin na njegovo sooijalno /delo v Ljubljanski občini in v delavskem polkretu. Sodr. Perič ni bil v svojem značaju mehaik, v stranki je bil vedno za močan in zaveden delavski sooijalistični pokret. Naprednjak je bil, toda naprednjak v soeijalističnem zmislu. 'Spoštoval je vedno disciplino napram sebi in na-pram naši organizaciji. Vi pa tam okolo, ki ste vodili boj proti njegovemu koristnemu delovanju in stremljenju skoro štiri (leta, dvignite se vsaj v tem treinotiku vsa j za ped višje iz čustvenih in miselnih nižin, v katerih živite. Na mrtvaški postelji počiva naš Perič, s šopkom rdečih rož v roki. Mi vemo, kakšen in kdo je 'bil. Zato ga ohranimo v najlepšem spominu kot človeka in kot sobojevnika.
Vse sodruge vabimo ponovno, da se korporativno udeležijo pogreba sodr. Ljudevita Periča, !ki bo danes ob pol 4. pop.
Odbor dobmovoljsike organizacije v,abi vse dobravoljce, da se polnoštevilno udeleže pogreba tovariša dolbro-voljca dr. Periča, ki se ibo vršil v soboto 23. ob pol štirih popoldne.
Prvj semester zaključijo po pdred-bii prosvetnih oddelkov za ljubljansko in mariborsko oblast osnovne šole dne 23. jan., meščanske šole pa radi uvedbe novega učega reda dne 30. jan. ter prično drugi tečaj dne 3. februarja.
Delavska akademija. Mesto običajnega ; predavanja je priredila ..Delavska akademija" 21. t. m. ob 7. zvečer v „Mestneni domii" recitacijski večer s sporedom iz slovenskega pesništva. Večer je otvoril s. Kočevar, ki je uvodoma posvetil nekaj besed preminulemu s. dr. Periču, kateremu; je zbrano delavstvo zaklicalo trikrat „Slava“. Nato je spregovoril par besed kot uvodni komentar k pesnikom, ki so bili v sporedu. Kot prvi recitator je nastopil s. Bitežnik z dobro naštudirano Aškerčevo pesmijo: ..Delavčeva pesem o premogu". Nato je sle-diip gdč. Gabrijelčičeva s pesmijo Mileta Klopčiča: »Plamteči okovi", Lepo umevanje pesmi je dovedlo recitacijo do velikega . efekta. S. Klinčeva je izvrstno podali »Krizantemo" istega pesnika, kakor tudi ljubko »Zupančičevo »Dete čeblja". Sledila je Zupančičeva humorja polna pesem »Kvarto-perci", ki jo je efektno recitiral s. Bitežnik.
: Kot zadnji je nastopil g. Debevec. Temeljito znanje in mirni globoki glas mu je omogočil, da je dovršeno recitiral črtico »Otroci in starši" iz Cankarjevih »Podob iz sanj". Istotako je dovršeno podal Seliškarjevo pesem »Pogreb", pri kateri je na koncu tudi glasovno podčrtal oni znani prelom. Zadnja točka je bilo recitiranje refleksije ameriškega delavca, pesnika Mola, ki jo je isti recitator izvrstno podal. Po sopredu je delavski zbor zapel par lepih pesmi. Vse točke so žele burne aplavze. Navzočih je bilo kakih 150 delavcev in delavk.
Državnega pravdnlka kličejo na pomoč, da bi se oprali. Tajnik narodnih socijalistov, gospod Kravos, ki kandidira tudi na neza-visni listi narodnih socijalcev in demokratov, je ovadil s. Vernika, ker je pri Bonaču vzel glasovnice, s katerimi so hoteli manipulirati narodni socijalci, ter jih oddal v strokovni komisiji, ki jih je potem poslala glavnemu volilnemu odboru s primernim opozorilom ter priporočilom, da jih osebno
novice.
vroči zopet delavcem in delavkam, katerim jih je pobrala, neka nameščenka. Posledica tu ovadbe je bila ta, da se je izvršila včeraj dopoldne v strokovni komisiji sodna preiskava, ki pa ni- ugotovila nič drugega, kakor da je strokovna komisija proti potrdilu oddala vse glasovnice, ki jih je prejela, glavnemu odboru na razpolago. Čuden običaj imajo torej narodni socijalci, da iščejo pravico pri oblasti tudi tedaj, če jim kdo meša štreno pri njihovih manipulacijah, v varstvo poštenosti pri volitvah v Delavsko zbornico.
Vezilje, ki so vajene vezti z zlatom, naj javijo svoj naslov po dopisnici Državnemu osrednjemu zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4/1. Ker gredo razne velike dobave v inozemstvo, se bo skušalo organizirati delo doma, iker imamo precej spretnih vezilj,i ki bi lahko prevzele razna naročila.
Kako je na Veliki Planini? Ker mnoge turiste, zlasti pa naše smučarje in ostale zimske športnike zelo zanima, kako je na Veliki Planini, podajamo kratko situacijsko poročilo iz Velike Planine (1555 m) od 20. t. m.: Snega na Veliki Planini je sedaj dovolj; snežilo je močno od 14. do 17. t. m. popoldne. Padlo je 80 cm snega, deloma na 20 cm staro podlago. V .snegu je Pršič, smuka idealna. Vreme 20. t. m,: Nebo oblačno, ..malo severa. Velika Planina brez megle. Pot na Veliko Planino je dobro shojena, tako da pride na Veliko Planino lahko vsak pešec brez smuči. Koča je dobro preskrbljena z vsemi živili in vedno oskrbovana. ..	-	-	■
Koliko kovalnega drobiža je stranka dolžna naenkrat prejeti? Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Po ČL 8 »pravilnika o kovanju uradnega zlatega denarja in o kovanju drobiža« z dne 18 novembra 19t24. 1. br. 34.010 niso niti državne niti samoupravne blagajne in tudi ne dragi vezani, sprejemati izplačilo nad 100 Din v novcih po Din 0.50, nad Din 200 v novcih po 1 Dinar in nad 500 Din v novcih po 2 Din. Po čl. 5 »Zakona o kovanju drobiža iz nikla in gance« z dne 30. decembra J921. niso primorani sprejemati ne posamezniki ne državne blagajne ob istem izplačilu drobiža po 10 para več nego za 10 Din in drobiža pa 5 para ne več nego za 5 Din, Pravil-in zakon sta dobesedno objavljena v »Uradnih listih« št. 116-366 z dne 13. decembra 1924. in št. 114-368 z dne 4. novembra 1922.	.	.	.	.
BOS
je najboljša žitna kava!
Taivžent rože, lipov cvet d ulit«', ajbiš tuldi iraiGjgemu je všeč, vendar zdaj isipoana.1 je svet: »Buddha« čaj je cvetov cvet! 75
Premetena tujka, še mlada in dokaj lepa, z angel jskim imenom Angela, je goispej Heleni Kokalj v, Celju ukrala 1 modro obleko z belimi štiri-kotniki, 1 belo spodnje krilo s čipkami, 1 ročno torbico iz rjavega usnja z gotovino 25 Din, 1 malo ogledalo in 1 žepni robec v skupni vrednosti 800 dinarjev. Tatica se je znala spretno izogniti zasledovanjem in je policija še do 'dančs ni mogla ujeti.
Premeten »trgovec« je vsekakor Crtanec, doma v bližini Viča. Ponudil se je posestniku Kozamerniku iz Stranske vasi pri Dobravi, da mu preskrbi jako poceni' železne, pocinkane cevi za vodnjak, in sicer v Šiški. Za take manipulacije je pa treba denarja. Zato si je na račun vzel 1000 Din, nato pa še 625 Din. Za 21. januar sta se domenila, da cevi dobi v Šiški in naj ga počaka pred šišensko cerkvijo. Kozamernik se je pripeljal z vozom in čakal 'in čakal. Črtanca ni bilo od nikoder. Ko ga je iskal na domu, so mu povedali, da je že zgodaj zjutraj izginil, seveda z denarjem.
Polialj4k& kronika. Dne 22. jan. t.
1.	so bile izvedene sledeče aretacije: 1 radi pijanosti in zasledovanja v policijskem dnevniku, 1 radi •zasledovanja v policijskem dnevniku in vložene sledeče ovadbe: 1 radi tatvine premoga, 1 radi goljufije, l radi pretepa, 2 radi
Stran 4.
.DELAVSKA P O L1 T 1 K A"
Štev. 19.
kaljenja nočnega miru, 3 radi lovenja ptičev pevcev, 16 radi prestopka cestno policijskega reda, 1 radi prekoračenja policijske ure, 1 radii prekoračenja obrtnega reda, 4 radi prekoračenja predpisov o poslovnih urah v trgovinah, 1 radi anonimnega pisma,
Šport.
Proletarski mladini!
Po težki krizi, ki je za nami, hočemo pričeti v letošnji sezoni z resnim delom tudi na športnem polju. V vseh naprednejših državah je šport med delavstvom že globoko razvit: čas je, da se zganemo i mi ter pokažemo, da smo bili majhni, keT smo se sami zaničevali.
Proletarska mladina!
Sila velikih idej, ki nas vežejo, zahteva trdnih tal, zdravih in močnih ljudi, če naj postane resnica. Tega se zaveda danes ves svetovni pimletari-jat ter posveča zato čim večjo skrb ravno telesni vzgoji.
Česa potrebuješ bolj ko solnca, zraka, ti ki delaš v temnih, zatohlih prostorih, ki koplješ pod zemljo in vi vsi ostali mladi roboti, ki prodajate svoje 'zdravje za vsakdanji kruh? Česal
Za vse dovolj gorkote' ima solnce, pravična narava ne odteguje zraka nikomur, tudi tebi ne, revnemu delavcu!
Solnca, luči, je treba nam, mladim proletarcem, da vzrastemo močni in zdravi. Da spoznamo sebe in življenje okoli nas, da doživljamo to spoznanje, da bomo sami silni, neomajni hrasti, ki bomo znali kljubovati in hoteli zmagovati.
Podpisani pripravljalni odbor si je nadel nalogo, da zbere okoli sebe vse delavske športne klube Slovenije v enotno zvezo, popolnoma ločeno od sedanjega meščanskega saveza, in je razposlal v teh dneh tudi že splošen načrt svoje zamisli delavskim klubom, ki so mu znani. Klube, ki tega načrta niso dobili, prosimo, da nam sporoče v to svrho svoj naslov. Vsak klub naj ta načrt, ki je gotovo še nepopolen, natančno preštudira in nam najkasneje do 15. februarja javi svoje načelno stališče, svoje event. pomisleke in dodatne predloge. Na podlagi vsega tega ibomo skušali ustvariti čim trdnejši temelj za uspešen razvoj delavskega športa.
Izrecno pozivamo pri tej priliki tudi še vsakega posameznega izmed vas, sodrugi, ki ima razumevanje in
resno voljo, da nam pomore pri tem delu. Prav posebno dobrodošli oni, ki bi se hoteli aktivno udejstvovati v nogometu, lahki in težki atletiki itd. Prijavite se!
S skupnim močmi bomo in moramo dvigniti delavski šport tudi pri nas v ponos proletarskega razreda.
Na delo, sodrugi!
Pripravljalni odbor »Delavske športne zveze« »Svoboda«. (Vprašanja, prijave ete. je pošiljati do naslednjega na naslov: Milan Vičič, Ljubljana, Jurčičev trg 2-II).
Zagorje ob Savi.
Naznanilo. Vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije v Zagorju ob Savi, je z ozirom na razne pritožbe, ki prihajajo od strani upokojencev, vdov in sirot, da so eni dobili običajno izredno podporo od pokrajinskega pokojninskega sklada za rudarje, drugi pa zopet ne, posredovalo pri imenovanem uradu in je dobilo od istega sledeče pojasnilo:
1. V smislu tozadevnega sklepa sosveta se imajo dovoljevati podpore le onim staro-upokojencem, vdovam in sirotam, ki razun pgkojnine in doklad iz Pokrajinskega pokojninskega sklada, nimajo drugih .vzdrževalnih sredstev. Izključeni imajo torej' biti vsi, ki imajo neprimičnine, pridobitno delo, prevžitek, podporo svojcev itd. Torej vsi prizadeti, ki nimajo spodaj navedenih dohodkov se naj direktno obrnejo na Pokrajinski pokojninski sjriad za rudarje v Ljubljani ali pa na vodstva Z. R. J. v posameznih podružnicah. —
2. Z ozirom na sedanji odpust vseh staro-upokojencev pri Tih, družbi ali event. tudi pri drugih rudnikih je tudi podpisano vodstvo posredovalo pri imenovanem uradu in je dobilo sledeče pojasnilo:	Draginjska doklada teh staro-upokojencev se izposluje od Pokrajinskega pokojninskega sklada najhitreje na ta način, da dotični od-puščeni-upokojenci pošljejo na upravo tega sklada potrdila obratnega vodstva dotičnega obrata katerega dne so bili odpuščeni od dela. Ali pa če pošljejo ta potrdila na vodstvo Zl R. J. po podružnicah ali pa na centralo v Zagorju. — Vodstvo.
Razno.
Vinograd
z zidanico blizu Litije se proda Piama pod »Zidanica* na upravo lista.	48
SodaviČarska naprava
se proda. Piama pod »Soda-vičar na upravo lista. 46
Sod*
od 1500 1 do 3000 1 kupim. Ponudbe pog .Sodi* na upravo lista.	7g
Kupim dobro, pristno belo in rdeče	49
vino
dolenjskih in štajerskih goric. Ponudbe pod ,Vino“ na upravo .Delavske Politike*.
Pozor delavci
Pozor dolavci
njim sporedom: 1. R, Erlenberg: J’pen-se, gavota, svira orkester; 2. člani: skupine na stolih; 3. V. Purmo: Bela Ljubljana, valček, svira orkester; 4. člani: devetorka, skupinske proste vaje; 5. J. Verbič:	Večerno žuborenje, ro-
manca, svira orkester; 6. vad, abor: vaje po francoskem načiu boksa; 7. V. Kovačnici, svira orkester. — Odmor. — 8. Fidelio Finke: Modra vijolica, svira orkester; 9. Marmornati kipi (žive -slike), novost; 10. J. Fučik: Sanjski ideal, svira orkester; 11. Delavec Trpin, alegorična slika; 12. J. Fučik: Triglav, koračnica, svira orkester. Nato ples, godba, prosta zabava. Vstopnina 10 dinarjev. Začetek o!b 8. uri zvečer. — K obilni udeležbi vabi	Odbor.
Prekmurske novice.
Ljutomer. V nedeljo se je vršil pri nas dobro obislkan protestni shod, na katerem so navzoči ogorčeno protestirali proti nameravanemu dtemomtira-njn socijalne politike ter ukrenili vse potrebno, da bo delavstvo pri volitvah v DeL zbornico zmagalo. Na shodu je biila soglasno sprejeta naslednja resolucija: »Delavstvo iz Ljutomera in okolice, zbrano na javnem shodu, dne 17. januarja 1926., najenergičneje protestira proti nameri -belgrajske vlade, da se odpravijo posredovalnice dela, zaščita deee, mladine, zaščita vdov in sirot in sploh okrne socijailino politične ustanove in pridobitve. Zahtevamo od centralne vlade, da vse že obstoječe inštitucije obdrži, ter jih po modernih socijalmih principih reorganizira, da bodo odgovarjale vsem predpisom moderne socijalne zakonodaje. ‘Zahtevamo, da se take in enake ustanov« vpostavi tudi v okrajih, kjer še ne obstojajo, ozir. kjer to del. interesi zahtevajo. Delavstvo iz Ljutomera pozi vi je vse delovno ljudstvo v svoji okolici, da skupno z ostalim delavstvom v državi brani vse po vojni pridobljene praviee, ki so vsled reakeijo-narnih meščanskih vlad resno ogrožene.« — Glede volitev v Del. zbornico, pozivljemo vse delavee-trpine brez razlike spola in stanu, da glasujejo za listo:	»Združene	delavsko	strokovne
zveze Jugoslavije«, ki je edina zastopnica delavstva in njegovih interesov.
Delavsika atkindemija. »Del. tel. in kulturna zveza Svoboda« v Črni priredi skupno s črnskim salonskim orkestrom v soboto SO.jan. 1926. v vseh gornjih prostorih gostilne Franca Krule-za v Črni veliko akademijo z nasled-
Klnb bivftih občinskih odbornikov S8J v Ljubljani! naznanja, da je v četrtek, 21. t. m. ob 10 uri dopoldne preminul aodrug
Dr. Ljudevit Perič
bivši župan ljubljanski in član Kluba občinskih odbornikov SSJ v Ljubljani.
Preminulega prvega ljubljanskega delavskega župana in
odličnega komunalnega sodelovalca ohrani v trajnem in častnem spominu
Klub občinskih odbornikov SSJ v Ljubljani.
ŽIMNICE
Matr.ee, poateljne mreie, telesne po.tel|e (aloiljlve), otomana, divani in tapetnlike iidelke
nudi najceneje
RUDOLF RADOVAM.
tapetnik
Krekov trjf štev. 7
poleg Mestnega doma
Nadalje poziviljemo vsakega delavca, nameščenca im uslužbenca, da pristopi k svoji strokovni organizaciji, da si združeno z ostalimi, delavstvom iizvo-jutje svoje pravice in sploh boljše živ-ljeniske pogoje.
Hrastnik.
Z ozirom na notico objavljeno v »Slovencu« z dne 17. jan. pod naslovom »Boj za trboveljsko občino«, odgovarjamo glasilu (S)lovenskih (L)jud-skili (S)leparjev, da ste se pri sedanjih volitvah v Del. zbornico vsaj pri nas v Hrastniku nepričakovano razblinili v nič in da vas pri nas nič več ne bo. Dopisnika dotične notice je globoko v srce zadela zlasti hrastniška mladina organizirana v svoji proletarski kulturni organizaciji »Svobodi«, zato hoče ta človek na indirekten, prikrit način opozoriti polit, oblasti na našo »Svobodo«, češ, da ona nekaj odločuje o smernicah in o delu, ki se tiče splošnega delavskega gibanja in ki je več ali manj političnegaznačaja. Pravimo, da ako vsak posamezni član »Svobode« poleg dela v svoji kulturni organizaciji, izpopolnjuje še ostala za delavske interese važna opravila, ni še rečeno s tem, da se »Svoboda« sama vtika v politične posle in zadeve, pa čeprav izvršuje to delo njen najagil-nejši član. Vaše indirektno denun-ciranje ne more torej doseči svojega čednega namena. Zlasti, ker hrastniška »Svoboda« ni sklepala nikakršnih kompromisov z nobeno stranko, niti jih nikomur prekriževala, ker je ona zaenkrat še samo kulturna organizacija, ki stremi le za vzgojo značajnih borcev za lepšo in boljšo bodočnost. Tako je pri nas, če je tako tudi pri vaši omladinski buržujski lažikulturni organizaciji, je za nas postranska stvar. Rečemo pa vam: izkoriščano razredno-zavedno delavstvo maršira danes enotno in ponosno z bistrim duhom in vedrim čelom za svojo rdečo zastavo, za svojim ciljem. In to kljub vsemu! Kljub raznim klerikalnim in demokratskim demagogom in zavajalcem, vkljub reakciji in bedi. Nič vas ne reši več: ne dopisi, ne ovadbe, ne Zaloške ceste. Porazili vas bomo, ker smo sedaj enotni in zato močni.
TORINO
Glavno zastopstvo:
J. KREK Ljubljana, Voinjakova ulica 4
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. —
/j	1 s r, ,	1 \ , t i.ihiiani Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
Izdaja konzorcij »Delavske Politike** (odgovoren Josip .Pastorek) v Ljubljani. 1
tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.