Posamezna številka 6 vinarjev. ŠlBV. 272. Izven Ljubljane 8 vin. v LiuMjsDi, v iorefc, 26. novelira m LCIO XL s Velja po pošti: ss Za oelo lato upre] . K 28'— sa pol leU „ . „ 13 — sa četrt leta „ . „ 0-50 ■a en meseo „ , „ 2*20 sa Nemčijo celoletno „ 29'— sa ostalo lnosemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo le.o napre) . K 24 — sa pol leta „ . „ 12'— sa c«trt leta „ . „ 8'— sa en meseo „ . „ 2 — 1 oprail projeman meieino K 1-70 i Inseratl: asBBB Enostolpna petltrrsta (72 aa): sa enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa veftkrat primeru pop nt Poslano ln reki. notice: enostolpna petltrrsta (72 na) 30 vinar]**. e Izhaja:; vsak dan, lsvsemii nedelje ta prasnlke, ob 5. ari popollM, ifcf Drednlitvo ]e r Kopitarjevi ullot »ter. 6/m. Rokopisi se ne rračsjo; netranklrans pisma m ne = sprejemajo. - Uredniškega teleiona iter. 74. = Političen list za slovenski narod. OpravnlStvo je r Kopitarjevi nllol štev. B. Arstr. poštne bran. račnn st. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn it. 26.5U. — Upravntžkega telefona st 188, Dana5nia š(evl'ka obseea 6 strani. Zakaj se pogajanja pri MM nadaljujejo ? (Od zelo poučene strani.) Del naše javnosti, zapeljan po kombinacijah nemškega, časopisja, gleda. dejstvo, cla se mirovna pogajanja pri Čataldži nadaljujejo, z nekakim vznemirjenjem. To vznemirjenje pa ni opravičeno, marveč postopa Bulgarija v popolnem sporazumu .s svojimi zaveznicami le premišljeno Id modro. Pomisliti je predvsem, da za balkansko zvezo stoji tripei>tenta, ki je balkansko zvezo pravzaprav ustvarila. Tripeletenta balkansko zvezo v polni meri podpira. Vsak dvom o tem dokazuje le popolno nepoučenost. Tripeletenta je sklenila likvidacijo Turčije ter ji hoče. za zda j pustiti ln Carigrad z zaledjem, sicer pa misli že na razdelitev azijatske Turčije, pri čemer bi velik del Male Azije pripadel Rusiji, Sirija Franciji, Arabija Angliji, ki bo preje izrekla seveda ane.ksijo Egipta. Bulgarija in njene zaveznice nastopajo pri pogajanjih pri Čataldži z vso diplomatično podporo tripeletente, kar je veliko jamstvo za vspeh. Forsiranje Čataldže za vsako ceno bi pomenilo Is brszkoristno prelivanje krvi, ker je mod balkansko zvezo in Iripeletonto ugotovljeno, da. se ima Turčiji zazdaj zaledje Carigrada do ča-taldške črte na vsak način pustiti. Čemu torej zastonj prinašati žrtve, ko je dosti upanja, da se Turčija uda in bi prodiranje preko te črte Bulgariji nobene teritorialne koristi ne prineslo? Negle.de na to, cla nima Turčija nobene diplomatično podpore, razun morda od strani Avstrije in Nemčije, pa tudi ne more na nobeno ofenzivo več mislili in, kakor Bulgariji ni tr ba čez čataldško črto. tako Turčija čez to črto ne m ?re. »Akcije« njenega brodovja so le »bluff«, Dardanelle resno ogrožajo Bulgari in Grki. Sicer pa, ako Turčija ne odneha, kar je zelo neverjetno, je položaj bulgarske armade še vedno tak, da tnrško obrambno črti kljub nekoliko Spremeni enim razmeram lahko razbije. Kar se tiče ojačenj, ki jih jc Turčija iz Anatolijo pritegnila, niso tako eksorbitantna, kakor se ponekod misli, nadaljnja ojačenja pa bi, kakor hitro bi mogla postati opasna, balkanska zveza, ako bi se dotedaj premirje še ne sklenilo, preprečila s tem, da bi zopet udarila, dokler je vspeh še gotov. Pri tej stvari bi utegnila tudi grškemu brodovju pripasti važna vloga. Vso druge domneve so napačne in pohajajo od tega, da se avstrijska nemška javnost in morda tudi avstrijska diplomacija glede vloge Rusije temeljito vara ali so je vsaj do danes varala. Ruska diplomacija uživa izmed vseh to prednost, da sc njeni nameni do zadnjega težko odgonetajo. Tako tudi topot. Lahko se reče, da bi v skrajno neugodnem slučaju Rusija, diplomatično podprta od Francije in Anglije, v nadaljnji tok dogodkov na Balkanu aktivno posegla. Sicer pa so more z največjo verjetnostjo reči, da ho balkanska zveza delo. ki je ie začela, tucli do konca izvedla in sicer, kakor je upati, kmalu. Š55? Pismo Strašimira Lj. Miletiča, predsednika akademskega kluba Slovenski Jug«, Priština, v novembru 1912. Vojni načrt Arnavtov je bil, da napa-padejo srbsko mejo 18. oktobra zjutraj. Ta načrt so izvršili. Arnavti so bili na vseh krajih odbiti in jih je tu mnogo padlo. Po bitki pri Lisici so se Arnavti iz okoliških vasi spustili v divji beg proti Prištini. S seboj so vzeli najpotrebnejše stvari, vse drugo so popustiti. Tu in tam je ostal kak Arnavt, ki je iz zasede streljal na četaše in vojake. Vasi takih Arnavtov, ki so nam povzročili mnogo žrtev, so razrušene do tal. Četaši so se podali z Lisice 20. oktobra ob štirih zjutraj čez Gubovac proti Čeči-kolu in so dospeli drugi dan v Prištino. Pri Prištini je bil slab odpor. Vojaštvo je prišlo hitro z raznih strani v mesto. Vojaštvo je zasedlo višine, četaši pa so zavzeli me-sto. Tedaj sc je pričelo razoroževanje Arnavtov. Priština ie mesto z več nego 20.000 prebivalci. Vendar je bolj podobna veliki vasi, polni blata, da bi človek v njem utonil. Ulice so strašno slabo tlakovane s pločami, pa tudi to so le nekatere. Hiše so iz slabega gradiva, obdane z visokim zidovjem. V sredini mesta sc nahaja »Se-raj«, zelo lepa, nova in moderna hiša s stebri in stopnicami iz belega mmarmorja. V tej hiši sta sc nastanila štab in okrožno načelništvo. Lep vtisek napravi na opazovalca tudi nova tronadstropna zgradba za turško gimnazijo, ki jc dozidana že do strehe. Drugo jutro po dohodu smo si šli na vse zgodaj gledat mesto. Od srbske metropoli^ do turške vojašnice vodi še precej ravna ulica, po kateri so semtertje prihajali zvezani Arnavti, ki bodo sojeni zavoljo odpora. Množica drugih mozlirnov razne starosti vrela je od načelništva na kraj mesta. Da bi se razločevali od Arnavtov so si Srbi prisili bele križe na fese ter so navdušeno pozdravljali vsakega vojaka in četaša. Mnogo je vrglo fese stran in jih zamenjalo z raznimi kapami. Trgovina je v Prištini v rokah Srbov, Arnavtov in Židov. Vsa jc osredotočena na »čaršiji« (trgu), kjer so preproste prodajalne z najrazličnejšim, večinoma najpotrebnejšim blagom. Po prihodu srbskega vojaštva jc bila vsa čaršija zaprta. Ko se je bila izdala naredba, da sc morajo vse prodajalne odpreti, so Srbi in Židje odprli svoje trgovine, Arnavti pa niso imeli poguma. Središče čaršije tvori bezistan«, kjer se nahajajo majhne prodajalne z zaklop-nirai okni. Tu so ulice zakrivljene in pokrite z deskami. Ravno tedaj, ko smo začeli hoditi po mestu, je padal silen dež. Stopili smo v Bezistan ter si ogledali vsako malenkost ter nakupovali, kar nam je bilo najbolj potrebno. Pa tudi v bezistan je prihajal skozi streho dež in je bilo v njem blata do kolena. V neki židovski prodajalni smo zahtevali srajc. Gospodar nam jc pokazal blago in zahteval za srajco 9 frankov. To nas je toliko razburilo, da smo začeli temu trgovcu srdito pojasnjevati, kaj je Srbija storila zanje, in da je žalostno, cla njene sinove, ki so prišli, da jih osvobode, na tak način odirajo. Žid se je prestrašil, izpreminjal barvo in se začel opravičevati, kako drago da je blago. Šli smo dalje. Naleteli smo na prodajalne, kjer sc prodajajo »pamuklije« (srajce tkane iz bombaža). Gospodar trgovine je bil Srb. Lepo nas je sprejel ter nam ponudil kave in duhana. Bri njem srno vzeli nekaj bombažnih srajc, ki nam jih je po svojem okusu izbral in prav poceni prodal. Eden pomočnikov je delal srajco, pokrito z lepo zeleno, progasto svilo. Pokazal nam je svoje delo in rekel, da je to za nevestoj ki se bo čez nekaj dni poročila. — Pa kaj, poroka v tem vojnem času? smo vprašali začudeno. — Šele zdaj se pri nas občuti blagoslov svobode. Ženin tc neveste ni smel preje napraviti ženitve, ker je moral računati na to, da mu bodo besni Arnavti nevesto prvo noč zakona odpeljali. Sedaj sc hoče v svobodi poročiti, da potem nadaljuje skupaj s srbsko armado boj proti Arnav-tom, ki so nas od Kosovega vedno morili. Priština je bila polna vojaštva, vse ulice pa je zapiralo vozovje. Arnavti se niso mogli zadosti načuditi tako lepim velikim volom in konjem. Dva velika vojna avtomobila sta stala pred poveljništvom in ljudstvo jih je z začudenjem ogledovalo, kajti še nikdar niso videli voza, »ki sam gre«. Na potu smo srečali Arnavte z nekimi trakovi na levi roki, ki so imeli predstavljati srbsko trobojnico. Pred par dnevi šc oholi, ponosni, besni in neizprosni —-pripognili so zdaj glave in ko so šli mimo našega vojaka ali četaša, dajali so desno roko na prsi in s tem pozdravljali. Toda ža na obrazu se jim je bralo, da jim ta pozdrav ne gre od srca. Čisto ob pamet so in še ne morejo verjeti, da jim bo zdaj srbska oblast gospodovala. Kaj, torej raia«, do včeraj suženj, da more zdaj postati gospo« dar?! To je vprašanje, na katero si niso mogli nikakor pravilno odgovoriti. Mnogo Arnavtov je prišlo iz vasij v Prištino, da bi se tam bojevali proti Srbom, pa so prišli prepozno. Pravijo, da so jim v teh bitkah mnogi upi šli po vodi. — Borili smo se z askeri« (turškimi rednimi vojaki), tepli smo se s Črnogorci, Bulgari, Rusi, a nikdar nismo bili tako te-peni, kakor zdaj na Lisici! so žalostno pri« povedovali Arnavti. Pri pobiranju orožja so se godile čudne reči. Marsikdo je sam prinesel in izročil, a nihče mu ni verjel, ampak je oblast ukazala, da sc morajo preiskati vse hiše. Topot pa so se Arnavti uprli. Prištinske hiše, obdane z visokim obzidjem, so zelo pripravne, da se iz njih napada. Kakor hitro se jc kak četaš prikazal skozi vežna vrata, so Arnavti iz hiše začeli nanj streljati. Na ta način je padlo mnogo Srbov, a tudi tr- ilf Hože sveid. Angleški spisal H. R. Ilaggard. (Dalje.) Rozamunda jc to opazila in ko sc je spomnila, da dal povelje privesti tudi njo k njemu, je spoznala, cla se ji ni treba ničesar bati. S to mislijo in pa ker je Hasan živel, se je tolažila. »Končano je,« je rekel poveljnik s hladnokrvnim glasom. »V morje s temi psi, ki so sc drznili ustavljati sc Al Džobalovemu povelju.« In pobrali so jih, mrtve in žive skupaj ter jih pometali v vodo, kjer so potonili, izmed ranjenih Saracenov pa tudi nikdo ni prosil milosti. Tudi svoje mrtve so vrgli v morje, ranjene pa so vzeli seboj na suho. Poveljnik nato stopi v kabino, rekoč: »Gospica, pojdite, pripravljeni snio, da odrinemo.« Rozamunda je nema šla ž njim. med notoma pa je vskliknila, videč mrtva trupla na morju. »Slabo se je godilo njim, ki so me ukradli, in slabo so bo godilo tucli tebi, služabnik Al Džebalov.« Poveljnik pa ni odgovoril ničesar, molče jo jc peljal skupaj z jokajočo Marijo in princom llasanom v čoln. Kmalu so bili na bregu. Tukai so odtrgali ocl nje Marijo in Rozamunda ni nikoli izvedela, kaj se je zgodilo ž njo, ali je uboga ženska, kda.j našla svojega moža, ki ga je šla iskat, tako daleč. XI. POGLAVJE. V AL Džebalovem mestu. »Prosim, nehajte,« je rekel Godvin, »samo mala praska ocl levjih krempljev jc. Sram me je, da uporabljate svoje lase za take malenkostne potrebe. Daj mi malo vode.« S to prošnjo se je obrnil do \Vulfa, pa Masuda je vstala in prinesla vodo, v katero jo. namcšala malo vina. Godvin jo je izpil in slabost ga je kmalu minila, tako da je mogel vstati in premikati roke in noge. »Veste kaj,« je rekel, »saj to ni nič, samo malo pretresel sem sc. Levinja mi ni prizacljala prav nobeno rane.« »Pa si jo ti levinji!« je rekel Wulf in se nasmejal. »Pri sv. Čedu, dobro si jo zadel!« in pokazal jc na dolgi moč, ki jo tičal notri do ročaja v prsih zverino. »Veš, povem ti, cla bi tudi jaz ne mogel bolje meriti.« »Mojc mnenje je, cla je to levova zasluga« odgovori Godvin. »Jaz sem samo moč držal naravnost. Potegni, brat, meč iz prsi zveri, jaz som šc vedno za to preslab.« Wulf se jc uprl z nogo oh levja prsa in s trudom izvlekel tucč, rekoč: »Jaz neumnež; ves čas som spal in sem se prebudil šele. ko me jc Masuda prijela za lase in zagledal tebe na tleli, na tebi pa zleknjeno io zver. Ker sem mislil, da jc bila še živa, sem .jo udaril s svojim mečem; ako bi bil popolnoma zbujen, dvomim, da bi imel dovolj poguma za to.« »Gospa Masuda,« vpraša. Godvin, »ko sem vas prihodnjikrat videl, ste viseli v levinjinem žrelu. Ali sto ranjeni?« »No,« jo odgovorila, »kajti jaz nosim oklep kakor vi iu zobje so odleteli oh njem, tako da mu je držala samo za jopič. Oderimo zver iu ponesimo kožo gospodu Al Džobalu v dar.« »Dobro,« jo rekel Godvin. »kremplje pa dam vam, da jih nosite kot ovratnico.« »Bodite prepričani, cla jih bom nosila.« odgovori, ter pomaga Wulfu pri delu, Godvin pa. jc počival. Po končanem dolu jo vstopil Wulf v votlino, pa jc naenkrat priletel iz nje. »Slišite!« je rekel, »tu notri jih je šc več. Videl som, kako so jim bliskale oči in slišal, da so renčali. Dajte mi ogorek in pokazati i i hočom, brat, tla nisi ti edini, ki se zna boriti z levom.« »Pusti to. bedak,« mu Masuda sežo v besedo. »Brez dvoma so mladiči; ako jili pobi ješ, poj d c. samec miljo daleč za nami; ako jih pa. pustimo pri miru, oslanc pri njih, da jili hrani. Pojdimo odtod kar najhitreje moremo.« Odjezdili so navzdol v noko dolino, kjer jo bilo dobiti vodo. ali nobenega drevja. Ker jc Godviu potreboval po- čitka, so sc ustavili en dan in še naslednjo noč; lovi jih niso nadlegovali, bili so pa kljub temu zelo oprezni. Drugo jutro so odrinili dalje v globoko sotesko, ki so jo na obeh straneh obdajalo visoke goro. »To .je dohod do Al Džebala,« je rekla Masuda; »in odtod imamo en dan ježe do njegovega mesta.« Jezdili so dalje in zagledali veliko zgradbo z visokim ozidjem, ki se je vzdigovalu na obronku sotesko. Kakor jc vse kazalo, so jih tukaj pričakoval^ kajti ljudje so jim hiteli naproti, pozdravljali Masudo in radovedno gledali brata, zlasti še. ko so čuli o dogodku z levom. Niso jih pa peljali v grad, marveč v nekako krčmo zadaj za gradom, kjer so jim dali živeža iu jih prenočili. Drugi dau so jezdili po gorati pokrajini, po lepih in rodovitnih dolinah. Jezdili so dve. uri, šli mod potoma skozi več vasi, kjer so temnooki ljudje delali na polju. Prod vasmi so jim prijezdili jezdeci nasproti ter jih ustavili; Masuda jo odjezdila naprej in nagovorila vodjo. Ta so je dotaknil z roko svojega čela in priklonil z glavo, in jezdi* li so nemoteni daljo. Zdaj vidita,« jo rekla, ko so bili tako četrtič' ustavljeni, »kako bi bila priši« do Masijufa brez vodnika. Povem vama, brata, cla bi bila mrtva, prodno bi s.e bila prerinila skozi vrata prve utrdbe. (Dalje.) moglayi divjaki so za to dobili zasluženo I nagrado. Iz neke hiše, v katero so stopili vojaki, da pobero orožje, prinese Arnavt -martiko« in jo izroči vojakom, zatrjuje jim, da nima več orožja. Vojaki pa, ki jih je že izkušnja izučila, nc verjamejo njegovim prisegam, marveč gredo noter in najdejo v šobi žensko, ki se je v postelji bolečin zvijala. Neki vojak je neveren Tomaž in vzdigne odejo. Vsi ostrine, ko zagledajo pod odejo poleg ženske tri brzostrelne puške. Arnavt, ko vidi, da se je ujel, začne milo prositi, naj ga ne ubijejo, ženska pa skoči zdrava ko sina pokonci in kliče obupno v arnavtskem jeziku na pomoč. Toda vojakov to ni zbegalo: odgnali so oba pred vojno sodišče. V Prištini smo našli ogromno skladišče turške obleke in mnogo druge vojaške opreme, obuval itd. S padcem Prištine jc padel ves vzhodni blok Arnavtov. Pet stoletij so Turki vladali v teh krajih in v tej dobi so uničili vse, kar je nekdaj krasilo ta mesta. Srbija bo rabila zdaj mnogo časa in truda, da napravi iz Prištine moderno, evropsko mesto. Pismo s Celinja. Srbski izhod na Jadransko morje in Črnagora. Cetinje, 21. nov. Te dni sc je po listih razširila neka vest, ki ima svoj izvor v isti kuhinji, v kateri sc jc skuhala tudi vest o črnogorskih katoličanih, ki jo je prinesla »Reichspošta«. (O tem šc spregovorimo!). Ta vest, se tiče izhoda Srbije na morje. Nekdo je velikim časopisom in agencijam javil, da je Črnagora sama nasprotna temu, da bi Srbija dobila izhod na morje v Lješu ali Medui; v dokaz so ti listi celo navajali citate iz pol-uradnega »Cetinjskega Vjesnika«. To vest so prinesli celo nekateri slovanski listi, čeprav z veliko rezervo. Ta vest ni drugega nego laž, ki je bila vržena v svet z očividno tendenco, da se napravi razdor med Srbijo in Črnogoro. Vrhu tega jc imela ta vest namen, potolažiti tiste, ki Srbiji na noben način nočejo privoščiti izhoda na Jadransko morje in jim dati priliko, da nastopijo proti temu celo v imenu srbske zaveznice Črnegore. Ravno tisti čas pa. ko so inozemski listi priobčili to izmišljeno vest, je »Ce-tinski Vjesnik« — ki preje ni prav nič pisal o tej stvari — priobčil članek pod naslovom: »Srbi na Jadranskem morju«, ki jc razkrinkal in temeljito ovrgel laž o nasprotstvu med Srbijo in Črnogoro. Pripominjam pa, da je »Cet. Vj.« glasilo tukajšnjih političnih krogov in javnega mnenja ter sc v njem zastopa mnenje vlade same. V navedenem članku se torej ta list bavi z vprašanjem srbskega izhoda na Jadransko morje ter navaja različna mnenja in predloge, ki so zadnji čas v tem oziru prišli na dan. Članek končuje z naslednjimi besedami, ki jih je uredništvo podčrtalo: »Srbske čete so izšle na morje in ga K svojo krvjo oblile. Ni je sile, ki bi jih spravila od tu. S krvjo so ga oblile, s krvjo ga bodo dale. Kar se z mečem pridobi, se more samo meču odstopiti.« Avtonomija Albanije. O avtonomiji Albanije piše »Cet. Vjestnik« v posebnem članku. Kakor tolmač tukajšnjega javnega mnenja odločno odklanja vsako najmanjšo misel o ustanovitvi neodvisne Albanije za mohamedanske Arnavte; nasprotno pa bi nihče ne nasprotoval kaki posebni uredbi v korist katoliških Arbanasov in Malisorov, ki so privrženci Črnegore. Toda mohamedanski Arnavti so svojo osodo zvezali z osodo Turčije, zato sedaj nimajo nobene pravice zahtevati, da jim meri z drugo mero, nego Turčiji. List nadaljuje: »Čemu ustvarjati težkoče medtem, ko so balkanske države še v boju s Turčijo? čemu končno ovirati Črnogoro in Srbijo, da zavzameta tiste primorske pokrajine, ki so že sestavni del Tur-čke? Kaj se hoče s tem doseči? Črnagora ima res že svojo luko, toda nji na naravna meja gre ob Bojani nizdol, kjer stojita Leš in Sv. Ivan dl Medua. Srbija pa že od davna teži za izhodom na morje, ker je to zanjo živ-Ijonsko vprašanje. Ali more telo živeti brez pluč? Ali naj bo gospodarsko vedno odvisna od koga drugega? Razun Švice ie Srbija edina, ki nima te koristi.« Tako piše »Cetinjski Vjesnik« in lako je mnenje cele Črnegore. | i«r Ako še niste, I ; pošljite naročnino! J Pred odrinom. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Musafa paša, 16, nov. Pri vas jc zdaj sneg in pravi zimski mraz, pri nas v MustaCa paši, odkoder vam to pišem, pa sije junijsko solnce, ki tako greje, da so naši vojaki mehanično začeli po vrsti odlagati svoje oklepe«': najprej najprej kožuh, potem >pamuklijo« (neke vrste jopič), pa telovnik iz kameline dlake in končno šc jegrovke (volnene jopice). No, in ko smo se že slekli, treba porabiti priliko, da se na tem lepem vremenu ubije kaka — uš! Da, dragi moji, ni sicer este-tično govoriti o ušeli, toda ta stvar je v vojni neizbežna. Prvi mesec vojne jih ni bilo, toda sedaj so sc pojavili legioni tega nevarnega sovražnika, ki ne navaljuje samo na čete, ampak tudi na gospodo v štabu. V sedanjem lepem vremenu je čete prevzel izboren humor — čeprav se nahajajo pod utrjenim Odrinom. Dični Belgraj-čani II. poziva sploh ne govore drugače kakor v dovlipih. Le-ti doslej še niso bili v ognju in sc jim prav hihko zgodi ta neprijetnost, da se boelo vrnili v Belgrad, ne da bi bili okusili boja. Čudna reč! Nikjer se do danes ni porabilo toliko municii'.1 — pehotne in artilerijske — kakor tukaj, a nikjer se čete ne čutijo mirnejših kakor ravno tukaj. To prihaja najbrže odtod, ker sc večalimenj strelja tjevendan; kajti kakor so Turki varni za svojimi železobetonskimi utrdbami, tako so tudi zavezniške armade na svojih pozicijah izvrstno zavarovane. Mini! je žc teden dni, odkar je na naši strani prenehal vsak napad. Nam se nikamor ne mudi in na vsak način lažje čakamo, nego tisti, ki so v Odrinu obkol,eni in oblegani. Prej jih bomo mi dočakali v svoji sredi nego oni nas. In dr njim res ni za čakanje, priča najbolje de r. ' o, da so nas — ko so dva dni zaman č; ; ' na napad od naše strani —začeli r.opc' laoadati. Vsako noč, kroj; dveh , ii štirih zjutraj, se prične v Odrinu topovska godba. Časih pa tudi zvečer in traja na to celo noč. Tako je bila v noči od 15. na 16. november jako energična kanonada. Kakor hitro pa Turki začutijo našo artiljerijo, se nemudoma umaknejo nazaj v trdnjavo. Ne more se vedeti, koliko mrtvih in ranjenih je bilo na turški strani, ker do zore očistijo polje pred mestom, a na srbski strani je bilo ves čas, odkar se srbske čete udejstvujejo pred Odrinom, nekaj nad 200 mrtvih in ranjenih. To število se pa ne bo mnogo povečalo, ker tudi mi nismo začetniki v fortifikaciji in imamo časa in priprav v izobilju. Gotovo je, da je bilo dostikrat več artiljerijske mu-nici,e požgane nego je žrtev. In doklerkoli se bo boj nadaljeval na ta način z nočnimi izpadi Turkov, ne bo večjih žrtev. Samo v slučaju celokupnega izpada Turkov iz Odrina ali v slučaju našega odločilnega naskoka na trdnjavo bi znalo biti še veliko žrtev, toda lo bi bil pa tudi konec Turkov in Odrina. Nedavno je naša vojska grozno potegnila Turke. Le-ti namreč vsako noč z re-Ilektorji iščejo oblegovalne čete. Tedaj so pa neko noč naši vojaki ob Marici napravili več ognjev, da bi tako markirali tabor. Turki so lepo tiho čakali do treh zjutraj, da so se jim vojaki odpočili, nato so pa začeli grozovit bombardement na te ognje. V tem trenutku pa jim zavezniške čete padejo v bok in jim prizadenejo — nedvomno — velike žrtve. Turki so se hitro umaknili nazaj v mesto. Pismo slovenske usmiiieie m UoBo. P 1 o v d i v , 13. nov. Kraljeva bolnišnica. Sestra Adelheid Podlesnik je poslala iz Bulgarije sledeče pismo: Dragi stariši! Prejmite srčne pozdrave iz daljne Bulgarije. Vojska, to Vam je nekaj strašnega; človek, ki tega sam ne vidi, si ne more niti predstavljati, kaj se vse tukaj godi. Tukaj imamo tri barake, ki so vse prenapet- j njene z ranjenci, med tem ko zunaj razsaja zima, sneg in dež. Vsako tretjo noč imam nočno službo in treba je ponoči v blatu, dežju in snegu v temi prehoditi pot i7 ene barake v drugo. Silno sem utrujena, a. kaj je to s trpljenjem, ki ga morajo prenašati naši ranjenci. Veliko operacij sem žc videla, a tako ogromnega števila in kaj tacega še ne. To kar režejo noge, roke in čistijo možgane v glavi. Nisem mehkega srca, a si moram vendar često brisati solze, ko vse to gledam. Imamo med nami tudi mnogo turških ranjencev, ki so zelo divji. Enemu izmed njih je naša sestra prevezala ramo in ker ni mogel druzega, jo je ugriznil v roko in ji odgriznil kos mesa. V našo bolnišnico prinašajo ranjence, ki so jim Turki izkopali oči, odrezali ušesa, nos itd. Veliko grozovi-tosti sem slišala od Turkov, a nisem verjela. Sedaj pa vidim, da jc vse resnično. Večkrat moramo tucli lakoto trpeti, ker ne. dobimo jesti. Svojega življenja nisem gotova; če mi ne preti nevarnost ocl Turka, mi pa od bolezni, ko se človek tukaj vsled te hitre spremembe mrazu in vročine tako lahko prehladi. Ležim pa med štirimi stenami, narejenimi iz papirja; na eni strani leže ranjenci, na drugi strani imam pa za sosede — mrliče, kar ni prav posebno prijetno. Mnogo bi Vam imela še pisati, a si pridržim za prihodnjič. To Vam pišem v naglici, da veste, kje sem. Bog daj, da pridem kmalu zopet nazaj v domovino. Ostanite zdravi! Vojsko eil mir? VSE ZA MIR. EN TEMEN OBLAK NA OBZORJU. Mednarodni položaj se je naenkrat znatno izboljšal. Vzrok jj zmerno in pametne stališče, ki ga zavzema Nemčija. Soglasno se poroča, da je c.?sar Viljem na avstrijskega prestolonaslednika vplival v zmislu mirne rešitve avstrijskega s-ora. Službeno glasilo kanclerja »Norddeutsclie Allg. Zeitung« to indirektno potrja, ko sc obrača proti onim, ki javnost se senzačnimi vestmi vznemirjajo, ker da si velesile prizadevajo »vsekakor težavna vprašanja« (v prvi vrsti je težavno albansko) mirno rešiti. Nemčija je tako hitro opravila svoje posredovalno delo, cla ruski ofiziozi danes zagotavljajo, da jc tudi njim, »slejkoprej« seveda, na tem, cla'se mir ohrani. Zdaj pa se kar naenkrat zopet oživi afera Prochaska. Poroča se namreč, da delajo srbske oblasti Edlu, ki je poslan, da ga poišče, težave. Obenem se vladna »Samouprava« nekako opravičuje in namiguje na to, cla nosijo krivdo le vojaške oblasti, ako se je Procha-ski res kaj zgodilo. Mi upamo, cla ni nič hudega, a odkrito rečeno, je naše upanje majhno. Ako se je Prochaskemu kaj 7lega pripetilo, jc krivda gotovo obojestranska. Zeli se nam gotovo, da je Procliaska Albance proti srbski armadi ščuval, zakaj sicer bi mu Srbi čisto gotovo ne bili nič naredili kakor tudi ostalih konzulov po drugih krajih niso nič šikanirali ter jim zgolj odrekali priznanje posebnih privilegij, ki so jih uživali. Na drugi strani pa. srbske vojaške oblasti niso imele pravice proti njemu postopati, saj hi se morale zavedati, kakšne posledice hi to moralo imeti. Tudi če bi bil Procliaska stal direktno na čelu albanskega odpora, bi ga bili morali po premaganem odporu pustiti pri miru, oziroma ga iz Prizre-na odsloviti in obenem napraviti poročilo. Kakšno orožje bi v tem slučaju imela Srbija proti nam! Mogoče je Prochaski storilo kaj zalega srbsko vojaštvo. Tudi to je obsodbe vredno in je jako obžalovati. Pač pa ni razumljivo, zakaj srbska vlada to tako prikriva in zakaj ni zadeve takoj pojasnila. Odlašanje utegne vse za Srbijo tako ugodne šanse mednarodnega položaja temeljito pokvariti. Avstrija ima v slučaju, cla je Procliaska res umorjen vse karte v rokah in lahko zdaj na Srbijo pritisni, da se glede al-banskega vprašanja uda. Kajti to jc glavna stvar, ki je zdaj po neprevidnosti srbskih vojaških krogov na kocki. Vendar upamo, da stvar ni take huda. Mogoče je še eno: da bo Avstrija na Srbijo hudo pritisnila, da bo pa Srbija dala zaradi Prochaske dovoljno zadoščenje, nikakor pa ne bo hotela v lo afero vplesti političnega vprašanja jadranskih pristanišč. Če bi pa Avstrija pritiskala daljo, utegne Rusija to pograbili, češ. Avstriji je Procliaska le dobrodošel povod, da doseže svoje politične namene na Balkanu. In tako bi naša diplomacija zopet na odpor zadela. Čudno jc tucli, da Pašič, ki gotovo ve, kaj je s Procliasko, še vedno tako energično govori. Pri Čataldži se mirovna pogajanja, kakor se vidi, ugodno nadaljujejo. XXX PRED MIROM? Sofija. »Agence telegrapliique bulgare« poroča: Dne 25. t. m. ob 1. uri popoldne se snidejo turški in bulgarski poverjeniki za sklepanje premirja v Ragdžikbju, ki leži v nevtralni coni pri Bujuk—Čekmedžu. Carigrad. Listi poročajo, da ima general Nazim paša dalekosežna pooblastila za pogajanja o miru. Sklenjeno je že osemdnevno premirje. Carigrad. Turški ministrski svet je 24. t. ni. clo 10. ure zvečer razpravljal o navodilih za mirovna pogajanja. Še preclno se je ministrski svet končal, je Rešid paša odpotoval v glavni stan. London. »Daily Express« poroča iz Berolina, cla je sprejel nemški cesar Viljem lastnoročno sultanovo pismo, v kalerem ga sultan prosi, da naj posreduje za boljše mirovne pogoje z Bolgarijo. Sultan spominja nemškega cesarja na prijateljstvo med Berolinom ln Carigradom. Carigrad. Trozvezne države so sklenile, cla njih vojaki Carigrad za-puste. Ta sklep jc na turške kroge zelo ugodno vplival. Sofia. Balkanske države se s Turčijo ne pogajajo zdaj več o premirju, marveč že o miru. X X X AFERA PROOHA.SKA SE RESNO ZA« PLETA. Dunaj. Konzul Edl se je 23. t. m. pripeljal v Skoplje. Spremljal ga je srbski državni tajnik Rakič. V Skoplju je obiskal Edl srbske oblasti. Ker o Prochaski v Skoplju ni bilo nobene sledi, sc je Edlu reklo, da Prochaska potuje iz Pfizrena v Skoplje. Edl je čakal en dan. nakar je izjavil, cla odpotuje v Prizren. Njegov srbski spremljevalec Rakič. je pa izjavil, da se ne more ž njim peljati, ker cla mora razne zasebne posle rešiti. Edl je nato še en dan čakal, nakar je izjavil, cla tudi brez spremljevalca potuje v Prizren. Srbske oblasti so izjavile, cla ne nasprotujejo načrtu, a da ker so prometne razmere slabe in ker je proga na več krajih poškodovana. ne morejo jamčiti, da pride Edl v Prizren. Edl je izjavil, da hoče na vsak način v Prizren. Belgrad. Srbsko časopisje ignorira afero konzula Prochaske. Dunaj. Poroča, se, da biva konzul Prochaska v Prizrenu in da je nevarno bolan. Dunaj. »N. W. Journal« pravi, da ve; da je Prochaska bil umorj.n. Srbski vojaki so uclrli v konzulat, poklali tam zbrane Albance ter tudi konzula. Srbska vlada hoče zato preiskavo preprečiti. Belgrad. »Samouprava« izvaja, da obžaluje, ker del avstro-ogrskega časopisja napada Srbijo radi Prochaske. Če bi tudi srbske vojaške oblasti odredile kaj, kar h! ne bilo upravicljivo, bi bilo potrebno počakati izida preiskave, ker kakor Prochaska lahko greše tucli srbske vojaške oblasti. Pr iskava d >žene, kdo je kriv. Srbija ni Avstro-Ogrsko in svojih sosedov nikdar šikanirala in ni imela nobenega interesa, da bi se konzulu Prochaski kaj neprijetnega pripetilo in srbske vlade zato ne m re zadeti odgovornost. Če preiskava dokaže, da so napravile srbske vojaške oblasti napake, so zanje te oblasti tudi odgovorne. XXX AVSTRU5KO-SRBSKI SPOR. — NEM-ČIJA ZA MIRNO REŠITEV. — NA DUNAJU VZTRAJAJO NA SVOJEM STA-LIŠČU. Berolin. -Neue Freie Presse« poroča, da je prestolonaslednik Franc Ferdinand izjavil, da jc - ozirom na dogovore 7. nemškim cesarjem in 7. merodajnimi nemškimi politiki popolnoma zadovoljen. Opazilo sc je, ker se je prestolonaslednik dolgo časa razgovarjal z Belhmann Hollwegom in z načelnikom nemškega generalnega 1 štaba Moltkeiem. Berolin. »Nordd. Al'g. Zetfurg«, službeni list nemškega kanclerja, graja raz-širjevalce vznemirjujočih poročil v trenutku, ko vse velevlasti resno na to delujejo, da'se vsekakor težavna vprašanja mirno r8S 'p a r i z. V resnih berolinskih političnih krogih sodijo, da se je položaj nekoliko izboljšal. Nemčija na Rusijo pomirjevalno vpliva. Sodi se, da se že čez nekaj dni sedanji napeti položaj omili. Peterburg. (Oficielno.) Vodilni krogi zavračajo dele evropskega časopisja, ki očita Rusiji, da hoče vojsko. Zanikava se, da so se avstrijsko-ruske razmere poslabšale. Ruska vlada sodi, da se spor Avstrije s Srbijo po dokončani vojski na Balkanu m rno reši. Kolin. »Wossische Zeitung« ob,avl)a članek »Hladna kri«, ki izvaja, da so na Dunaju mirno in hladnokrvno vzeli nazna-nje poročila, da Rusija ob avstrijski meji mobilizira. Belgrad. Ruski poslanik pl. Hart-wig se je 25. t. m. več časa posvetoval s srbskim kraljem Petrom. Sodi se, da je Hartwig obvestil kralja o važnih sklepih ruske vlade. Vladni krogi so zelo dobro razpoloženi. Peterburg. Vodilni krogi ruske dume ne verujejo, da izbruhne avstrijsko-ruska vojska. Sazonov je nasproti nekemu voditelju ruske dume izjavil, da so razmere Rusije z Nemčijo tako ugodne, da je vzrav-navanje nasprotstev med Rusijo in Avstrijo mogoče. Pariz. Rusija je baje Angležko naprosila, naj intervenira med Avstrijo in Srbijo. Budimpešta. Dne 25. t. m. je zboroval ministrski svet, ki se je posvetoval o položaju. V klubu vladne stranke so ministri izjavljali, da je položaj zelo resen. Dunaj. Položaj se ni veliko izpre-menil. Poročila, da Rusija mobilizira, so v Srbiji zelo ugodno vplivala in vlado opogumila upirati se avstroogrskim zahtevam. Srbski politični krogi trdijo, da je mobilizacija Rusije Avstrijo presenetila in da bo zato glede na jadransko pristanišče odnehala, Dunajski listi pa Srbiji groze, da sc moti, kar se bo Srbiji na nedvomen način dokazalo. Velevlasti se pozivajo, naj na Srbijo pomirjevalno vplivajo. Rim. »Tribuna« piše: Italijo vodijo glede na Albanijo zgolj narodni razlogi. Pogodba z Avstrijo se je sklenila zato, da nobena država albanskih pristanišč vojaško ne zasede. Laške koristi se popolnoma križajo z avstr jskimi. Rim. Bivši minister Orlando je govoril daljši govor, v katerem je slavil naroden preporod balkanskih narodov. Govornik želi, da bi se albansko vprašanje mirno rešilo in da ne gre, da se še kaka tretja ve-levlast utrdi v Jadranskem morju. London. »Westminster Gazette« sodi, da ne gre, da bi se pričela radi jadranskega pristanišča avstro-ruska vojska, ki lahko zaplete v vojsko tudi Nemčijo, Francijo in Anglijo, Anglija je toplo pozdravila geslo: Balkan Balkancem, in je podpirala, zato pa zaveznike svari, naj ze ekscesiv-nimi in nemogočimi zahtevami ne spravljajo v nevarnost, kar so pridobili, Berolin. Neki diplomat, ki se je mudil ob lovu v Springu, je nekemu časnikarju izjavil: Državnih tajnosti vam ne smem izdati, a to lahko izjavim: Položaj je resen, a zato ni treba bodočnosti mračno presojati. Avstro-Ogrska je sicer prisiljena se pripravljati, ker se zdi, da Srbija ne odneha, ker srbski ministrski predsednik še ni odgovoril. Upravičenim željam monarhije Srbi nočejo ugoditi, kakor se zdi, a upa se, da se kmalu iztreznijo, če uvidijo, da smatra Avstrija stvar za resno in če morebiti zasede Belgrad. Rusija šele nastopi, če vidi, da hoče Avstrija Srb jo s silo ukrotiti, kar se pa ne bo zgodilo. Ruske vojaške priprave so le strašilni streli. Upala si ne bo napasti Avstrije, ker bi izzvala svetovno vojsko, ki sc pa tako lahko ne provzroči. Nemčija za zdaj zavzema rezervirano stal šče, ker so razmere zdaj z Rusijo boljše, kakršne so bile ob bosenski krizi in se je medtem sklenil z Rusijo dogovor v Potsdamu. Tudi diplomatično se Nemčija drži v ozadju in pusti Avstrijo samo nastopati. Če bi zdaj Nemčija pričela groziti, bi se splošen položaj le poslabšal. Nemški cesar je zato tudi avstrijskega prestolonaslednika pomirjeval, če bo potrebno, bo Nemčija tudi Rusijo pomirjevala, za kar pa zdaj ie direktnega povoda ni. Belgrad. Položaj se kritično presoja, Merodajni krogi sodijo, da pri diploma-tičnih pogajanjih sosedna monarhija ne bo odnehala. London, »Times« objavljajo zelo energično izjavo srbskega ministrskega predsednika Pasiča, ki izvaja: Najmanje, kar zahtevamo, je, da postanemo gospodarsko neodvisni in da se z ostalimi balkanskimi državami sklene carinska zveza. Nadalje zahtevamo prost in primeren dohod k Jadranskemu morju. Srbija mora dobiti približno 50 km obmorskega obrežja od Lesa do Drača, Pomorjc naj sc zveže z nekdanjo Staro Srbijo skozi teritorij iz Drača do Ohridskega jezera južno in iz Leša do Djakova na severu. Srbiia ima zgodovinske Na Balkanu se bijejo junaški boji zveznega krščanskega vojaštva proti razpadajoči Turčiji. Človeška zgodovina ne pomni vojske, ki bi bila zahtevala toliko nade-polnih mladih življenj in ki bi v tako kratkem času dosegla toliko velikih uspehov. V par dneh so štrli Slovani moč ogromnega turškega naroda tako, da bo v kratkem izginila vsaka sled za Turčinom v Evropi. Cel svet se čudi Slovanom in zasleduje z največjo napetostjo to vojsko, kaj šele mi Slovenci, na katere utegne uspeh te vojske odločilno vplivati. Ker smo pa vezani samo na kratka poročila v časopisju, ki si večkrat nasprotujejo, je pač upravičena želja, da se izdajo dogodki sedanje vojske v posebni knjigi, ki jo bomo brali mi in naši potomci z zanimanjem še poznejša leta; saj jamči že prvi sešitek in jamčita imeni gg. autorjev, da bo to knjiga trajne vrednosti. Kniigo sta sestavila c. kr. profesorja Anton Sušnik in dr. Vinko Šarabon pod naslovom cela knjiga bo veljala 3 — 4 krone. Prvi sešitek te knjige je ravnokar izšel, drugi sešitek sledi že v začetku prihodnjega tedna, nadaljevanje pa v tedenskih presledkih. Prvi sešitek obsega predzgodovino te vojske, ki je za umevanje poznejših dogodkov neobhodno potrebna. Najzanimivejša in najbolj privlačna tvarina o novih vojnih dogodkih in operacijah sledi v prihodnjih sešitkih. Naročniki naj se takoj zglasijo, da nam bo mogoče določiti visokost naloga za poznejše sešitke in vse potrebno pripraviti za točno razpošiljanje. Istočasno priporočamo: Pod svotodnin Mum KE Ta roman je po enoglasni sodbi vseli literarnih krogov najlepše slovensko leposlovno delo in je ravno danes posebno aktualen, ker nudi najboljši vpogled v zgodovino Balkanskih narodov. Vsfcja ŠMerbepB. KW;11m " Škcnderbeg jc največji krščanski junak, kolikor sc jih jc kdaj rodilo na Balkanu in se njegovo ime ravno sedaj večkrat imenuje v časopisju. On je rešil domovino turškega jarma in ta povest o Škender-begovi vstaji jc silno zanimiva in poučna. Dr. E. I>we. C ena R 41, mm K 6'-. Vtisu m Daljnim Mm Ob tej priliki opozarjamo tudi na to velezanimivo knjigo, ker je važno primerjati sedanjo vojsko na Balkanu s predzadnjo med Rusi in Japonci. pravice do ozemelj, ki leže šc bolj južno meje, ki jo zase reklamiramo, Usoda Albanije južno od črte Drač—Ohridsko jezero se lahko prepusti velevlastem, dasi avtonomija tega dela Albanije ni v interesu Albanije in tudi no v interesu Evrope. »Times- dostavlja, da mora Pasič imeti močne zaslombo, ako tako določno govori, Berolin. »Lokalanzeiger« poroča iz Belgrada: Srbski ministrski svet se je posvetoval pod kraljevim predsedstvom o vprašanju jadranskega pristanišča. Sklenili so izjavdi, da končno ne odgovore, dokler vojska ne bo končana in dokler se o vprašanju ne zjavijo balkanske zvezne države. Ko se sklene mir, se zadeva tako reši, da bo Avstrija zadovoljna, XXX PRIPRAVE ZA RESNI TRENUTEK. Belgrad. Belgrajsko trdnjavo se 24. t. m, civilistom zaprli. Na ukaz srbske vlade so municijske zaloge s posebnimi vlaki zvozili iz Belgrada v Niš. V Belgrad pripeljejo te dni še 30 velikih topov. London. Nekemu vplivnemu mestu se iz Pcterburga poroča, da jc rusko baltiško brodovje, ki se ob rednih razmerah že dolgo ob tem času nahaja v zimskem pristanišču v ICronstadtu, zasidrano v baltiškem pristanišču v Libavi in so kotli zakurjeni, tako da lahko rusko vojno brodovje vsak trenutek odjadra. Peterburg. Križarici prostovoljnega brodovja »Voroneš« in »Peterburg« je ruska vlada v Odesi proglasila za vojni ladji, ki, kakor se trdi, odjadrata s tajnimi ukazi baje proti Carigradu. G e n e v a. Tukajšnji listi poročajo, da je Francija naročila svojim rezervistom do letn ka 1888, naj bodo za vsak slučaj pripravljeni, Višjim železniškim uradnikom je ukazano, kam jih v slučaju vojske odpošljejo. Posta,enačelnikom je ukazano, naj tovorne vozove takoj, ko jih izpraznijo, odpošljejo na tiste postaje, za katere so ob mobilizaciji določeni, Berolin, Rusija izjavlja, da zbira svoje armade zato ob gališki meji, ker se boji, da se narodno-poljska protiruska propaganda iz Galicije prenese tudi v Rusijo. XXX ALBANSKO VPRAŠANJE. Dunaj. Princ Ahmed Fuad, ki kandidira za albanski prestol, je došel na Dunaj. Ahmed Fuad je čisti Albanec, zdaj je rektor alb. univerze v Kairi in egipčanski podmaršal. Služil jc tri leta tudi v laški armadi. Bruselj. Tu sodijo, da kandidira za albanski prestol princ Viktor Napoleon. Bulgarski car Ferdinand da se zavzema zan,, ž njim simpatujc tudi laški dvor, tudi Poincare bi pod gotovimi pogoji ne nasprotoval. XXX PRED ČATALDŽO. — V CARIGRADU. -PRED ODRINOM, Sofija. Vpoklicani bulgarski rekruti letnika 1913 se po končani vojaški izobrazbi odpošljejo na bojišče. Carigrad. Listi pišejo, da se nahaja med Kurai, ki so došli pred Čataldžo, veliko žena, ki so se prostovoljno prijavile. Berolin. Vojni poročevalec »Berli-ner Tageblatta« si je ogledal turške čete v čataldških utrdbah. Piše, da se mu zdi, kakor da vidi drugo turško armado. V fronti so zdaj tudi aktivne čete. Vojaki več ne stradajo in upajo na boljši končni izid vojske. G a 1 a c. Neki rumunski trgovec, ki sc je vrnil iz Carigrada, pripoveduje: Sultan je šel v spremstvu štirih gardistov peš v pristanišče, da vidi, ko se je 1200 redifov ukrcalo v ladje, ki so jih peljale proti ča-taldškim utrdbam. Ljudstvo je spremljalo sultana in neprestano klicalo: »Zakaj bitke izgubljamo!« »Zakaj beži armada pred Bulgari!« Sultan jc zelo hitro šel, da se je umaknil množici. Carigrad. »Alemdar« poroča, da so zasedli Turki mesto Čataldža in da so pri Kavatliju zarubili topove, ki da so jih Bulgari pustili. (Ta vest je gotovo navadna laž, ker jc »Alemdar« najbolj lažnjiv turški list.) Belgrad. Iz Odrina došli ranjenci poročajo, da iz Odrina dezertira vsak dan veliko turških vojakov, ker stradajo, XXX SRBSKI USPEHI. — SRBSKE DIVIZIJE ODHAJAJO PROTI ODRINU IN ČATALDŽI. — PRODIRANJE PROTI ORAČU. Belgrad. Prestolonaslednikova armada je zaplenila v Bitolju 51 turških topov. Srbi so dozdaj zaplenili Turkom 200 topov. V Bitolju je 10.000 turških vojnih ujetnikov. Belgrad. Ker smatrajo Srbi z zavzetjem Bitolja svojo glavno nalogo za končano, sta zopet dve srbski diviziji odrinili pred Odrin ln pred Čataldžo. Cetinje. Iz Sv. Ivana di Medua se poroča: Srbske čete prodirajo proil i Draču. Ob reki Mat so Srbi zadeli na Turke, ki so S3 uprli, a sc končno umaknili Srbi predirajo dalje proti jugu. London. Mohamedanci v Draču so naprosili avstrijskega konzula za ob--anibo v slučaju, če Srbi Drač zasedejo. XXX ČRNOGORCI OKOLI SKADRA. Rjeka. Kralj Nikolaj se je 21. t. m. vrnil nazaj iz Bara. Konfcriral je več časa z generaloma Martinovičcm in Vu-kotičem. Celo noč. se je čulo gromenje topov turških baterij na Tarabošu in na ostalih gričih okolu Skadra. Črnogorska artiljerija je molčala najbrže zato, ker z municijo varčuje. Zdi se, da se pripravljajo Črnogorci na resna podjetja, da se končno tudi na tem bojišču doseže končna odločitev. Dunaj. »Jugoslovanska korespondenca« poroča iz Skadra. Skadrski poveljnik Riza-bej izjavlja, da o predaji Skadra ni govora. V Skadru je 26.000 vojakov, živil je za tri mesece. Utrdbe na Tarabošu se nahajajo v dobrem stanju, municije je dovolj, samo kuriva manjka, kar je ob sedanjem mrazu neprijetno. Črnogorci Taraboš zopet bombardirajo, a brez uspeha. V Skadru so zbrali veliko granat laške provenience, ki so padle v mesto, ne da bi razpočile. Kroglje so že stare. X /s GRŠKE OPERACIJE. Atene. »Agence d' Athenes« poroča: Grške oblasti so zasledile v Solunu resno zaroto ujetih turških častnikov za izpremembo sedanjega reda. Častniki so s potnimi listi turških beguncev odpošiljali ujete turške vojake iz Soluna, da bi tvorili čete, ki bi kalile mir in red. Med temi častniki je tudi znani voditelj turške revolucije tir. Nazim bej, ki je kot član »Rdečega polumcsca« ostal v Solunu. Grki so zato sklenili, da prepeljejo vse ujete turške častnike na Grško. Belgrad. Del turških čet, ki so po bitki pri Bitolju bežale proti Kosturju, so zadele na grške vojaške oddelke, ki so Turke porazili. Srbi poročajo, cla je padlo 1000 Turkov in cla so Grki 21 topov zarubili. X RAZLIČNE VESTI. S mirna. Vojni ladji -Nadvojvoda Franc Ferdinand« in »Radecki« in torpedovki »Scharfschiitze« in »Uskok« so zapustile Smirno in se vrnejo domov. Angleške ladje so že pred nekaj dnevi iz Smirne odjadrale na Malto. Ker so balkanske zvezne države zasedle že tudi Solun, Kavalo in_ Sv. Štefan in vlada povsod mir, se z ozirom na visoke stroške pozove brodovje domov. Domov se vrne tudi vojna ladja »Zrinjski« in rapidna križarica »Admiral Spaun«. Pred Carigradom ostane le križarica »Cesarija in kraljica Marija Terezija«, pred Solunom pa križarica »Aspern«. Budimpešta. Med Orsovo in Mol-davo so aretirali 68 srbskih dezerterjev, ker so osumljeni, da so vohunili. S o b o t i c a. Pooblaščenec neke bel-grajske banke je pri tvrdki Vojnicki naročil 2000 parov črevljev. Tvrdka je prevzela naročilo s pogojem, da bo odškodovana, če zabrani ogrska vlada dobavo. K e č k e m e t. Dva pooblaščenca srbske armade sta nakupila nad 100 konj, ki so jih v Rab odpeljali. Pariz. Kongres splošne delavske zveze je proglasil 24urno splošno stavko kol protest proti vojski. Splošna stavka naj bi se 16. decembra pričela. Varšava. Ruski dijaki so nameravali zopet demonstrirati pred avstro-ogr-skim konzulatom. Policija je demonstracijo Ereprečila, 20 dijakov aretirala in trajno onzulat zastražila. XXX RUSIJA POD OROŽJEM. Dunaj, 25. novembra. Rusija je ukrenila do sedaj sledeče vojaške odredbe: Zadnji letnik službujočih vojakov, ki bi moral iti oklobra meseca na dopust, ker je svoja leta odslužil, jc pridržan pod orožjem do meseca maja 1913. Nadalje jc mobilizirala že v začetku balkanske vojne v štirih zahodnih vojaških distriktih 500.000 vojakov. Če prištejemo tem še druge vojaške oddelke in kozake ob Donu, je povišano število vojaštva v mirovnem stanju ravno za 1 milijon vojakov. Vsega skupaj ima sedaj Rusija pod orožjem 3 milijone vojakov. Kaj je namen teh izvanrednih priprav? Rusija pravi, da se vrše samo poizkusne mobilizacije in vojaške manevri. Mogoče, da je to res, jc pa sila neverjetno! Takih stroškov si nc bi nobena država naprtila na svoja ramena samo zaradi »vojaških manevrov«. Rusijo stane v mirovnem stanju vsak vojak 1300 K na leto; če upoštevamo da stane mobilizacija vsakega vojaka ravno tako visoko vsoto, potem so stale te vojne priprave samo za en mesec že poldrugo milijardo kron. Te vojaške odredbe pa ne veljajo Turčiji ali balkanskim zaveznikom, ampak so v orvi vrsti naperjene proti zapadmm sosedom. Vojaške čete sc zbirajo namreč na meji proti Avstriji in Nemčiji. Na tem ozemlju ima Rusija sedaj 10 do 12 vojaških korov, ki štejejo z drugimi vojaškimi oddelki vred do 600.000 vojakov. Zelo pomenljivo znamenje je tudi dejstvo, da je izvoz ruskega žita skozi Dardanele popolnoma izostal, čeravno je bila letos žitna letina v Rusiji jako bogata; ravno tako pojema tudi izvoz ruskega žita čez Vzhodno morje in zapadno mejo. Nadalje jc zelo sumljivo, cla je ruski finančni minister položil več sto milijonov rubljev v banke v Londonu, Parizu in Berolinu pod pretvezo »sanacije ruskih bank«, v resnici pa naj bi bil ta denar garancija za vojaške pošiljatve za balkanske države. Poleg tega se je začelo gibati tudi rusko brodovje v Črnem morju. Res da ni veliko vredno, ali za strahovanje Rumunije in za varstvo Bulgarije bo že zadostovalo, medtem ko bo francosko in angleško brodovje ščitilo balkanske države v Jonskem, Egcjskem in Jadranskem morju. Tako Pijeva korespondenca, kateri prepuščamo odgovornost za resničnost teh izvajanj. REVOLVERSKI NAPAD NA DALMATINSKEGA NAMESTNIKA GROFA ATTEMSA? T r s t, 26. nov. Hrvaška korespondenca poroča: Tu se trdi, da so bile 24. t. rn. zvečer v Zadrti velike demonstracije proti dalmatinskemu namestniku grofu Attemsu. Demonstrirala da je laška demokratična stranka. Na čelu demonstrantov je korakal voditelj stranke dr. Boxich. Demonstrantom so se pridružili nekateri italijansko - misleči Albanci iz Borga Erizza. Demonstracija proti grofu Attemsu da je bila zelo nevarna. Po nekontroliranih govoricah so demonstranti namestnika ranili, nakar da je skušala državna policija demonstrante razgnati. Policija se je spopadla z Italijani. Ob spopadu je bil baje clr. Boxich ustreljen. »Hrvaška korespondenca« pristavlja: Tukajšnja mesta, ki bi lahko pojasnila, če so Lahi na grofa Attemsa streljali, niso hotela ničesar pojasniti. Na. brzojavno vprašanje dopisniku korespondence odgovor ni došel. Italijanskim dijakom iz Zadra se je o dogodkih v Zadru zasebno poročalo. SKLEPI DALMATINSKIH OBČIN. Spljit, 26. nov. V soboto in v nedeljo so imeli skoraj vsi občinski sveti v Dalmaciji izredne seje, v katerih se je soglasno sklenilo, da se protestira, ;ker sta razpuščena občinska sveta v Šibeniku in v Spljilu. Občinski sveti izjavljajo. cla so solidarni z razpuščenima občinskima svetoma. Občinski sveti so izjavili svoje simpatije svojim po krvi sorodnim bratom na slovanskem Balkanu in jim žele popoln končni uspeh. DEMONSTRACIJE V SPLJITU. Ko so se vračali 24. t. m. zvečer poslanci in župani iz Zadra skozi Spljit domov, so se vršile velike demonstracije. Oblasti so proti demonstrantom nastopile z orožniki in z eno stotnijo vojakov, ki so demonstrante razkropili, a razkropljena množica se je hitro zopet zbrala in naprej demonstrirala. Ko se je pripeljal parnik s poslanci in z župani iz Zadra, se je na parniku prepevala črnogorska himna, kar so demonstranti na obrežju burno odobravali. Policija je več oseb aretirala. Dnevne novice. -j- Shoda Kmečke zveze za višnjegor- sk' sodni, okraj. V nedeljo sta se vršila dva shoda K. Z. za višnjegorski sodni okraj. Prvi shod je bil ob 11. uri dopoldne v Za-tičini v samostanu. Predsedoval je shodu, na katerega je prihitelo nad 400 mož, tajnik K. Z. župan Erjavc, poročal pa je o notranje- in zunanje-političnem položaju deželni odbornik dr. Ivan Zajec. Shod je izrekel zaupanje S. L. S. in njegovim poslancem. — Drugi shod je bil ob treh popoldne v Dednem dolu pri Višnji gori. Predsednik K. Z. g. župnik Tekster je poročal o delovanju K. Z., nakar se je izvoli nov odbor. O delovanju dež. in državnega zbora ter o balkanski vojski in nje vplivu na našo državo je poročal deželni odbornik dr. Zajec. — Poslancem S. L. S. je bilo izrečeno zaupanje. -j- Pametni nemški glasovi in Mo-riz grof Attems. V »Marzu« dne 23. t. m. objavlja II. F. Hclmolt članek o srbsko-avstrijskem konfliktu, v katerem se vprašuje, kaj bi Avstrija dosegla, ako se ji posreči Srbijo od jadranskega morja odvrniti. Nakopala bi si sovraštvo balkanskih Jugoslovanov, česar pa si z ozirom na lastne Jugoslovane ne more želeti, nadaljnja posledica pa hi bila, da ji Srbija pot v Solun res zapre, ker Sandžak ostane na vsak način srbski. Kar pa se pristanišč sv. Ivana, Lesa in Drača tiče, nam ne bodo nič koristila, ker bo žc Italija glodala, du v neodvisni Ubaniji ne bo Avstrija za-dobila nobenega vpliva. Čemu torej vojska? Dve srbski pristanišči ob Adriji svetovne vojske res nista vredni. Iz članka »Marža« odseva brez vsakega dvoma mnenje velike večine v nemški državi. Nemci v rajhu so pač realni politiki, dočim naši avstrijski Nemci resno mislijo, da bodo mogli povzdigo jugoslovanskega elementa preprečiti in sami Adrijo zasesti. Zato neki Moric grof Attems v »Zeit« nekako predlaga, naj država energično proti jugoslovanskim »rovarjem« nastopi, potem se bo videlo, koliko še počiva patriotizma v Avstriji! Ta grof Moric Attems mora ros zanimiv človek biti. -f Preganjanje poslanca Stj. Za« gorcn. Iz Zagreba sc poroča: Na Čuvajev nalog se je v župnišču v Koprivnici izvršila hišna preiskava proti župniku in poslancu .Stj. Zagorcu. Enaka preiskava se jc vršila tudi v stanovanju koprivniških meščanov Jakoba Varo-viča in Gjure Ožegoviča. Našlo se ni ničesar. Policija jc zaslišala nad 30 koprivniških meščanov. Gre sc za letak s podpisom vlč. g. Zagorca, v katerem se govori o nepostavnem razpustu kopriv-niškega mestnega zastopa. Proti Zagorcu jc i zelano zaporno povelje. — Predmetni letak s podpisom Stj. Zagorca. je na uvodnem mestu priobčila šibeniška »Hrvatska Rieč«, obenem pa članek še posebej natisnila in ga razposlala po Banovini in drugod. Cuvai je radi tega alarmiral tudi avstrijsko policijo. -f- Wolia označuje »Alldeutsches Tag-blatt«, glasilo njegovih bivših tovarišev, v številki 22. t. m. tako-le: »Pomilovanja vreden komediant, kojega notorično nagnjenje k podkupljeniu. njegove patriotične govore zadostno razloži.« + Osebna vsti. Koncipist deželne vlade, Evgen marki Gozani, je imenovan za okrajnega komisarja; deželno-vlaclni konceptni praktikant g. clr. Fr. Ogrin ie imenovan za dežclnovladncga koneipista. * Prvi sešitek Vojske na Balkanu, bo Katoliška Bukvama jutri (v sredo) razposlala. Naročniki, ki bi sešitka pravočasno ne prejeli, naj ga reklamirajo takoj na ondotni pošti. Račune bomo razposlali za več sešitkov skupaj. + Izpustitev dreadnoughta »Princ Evgen« v m?rje. Prestolonaslednik Franc. Ferdinand in vojvodinja Ilohen-berg sta odpovedala udeležbo ob slav-nostih, ko se izpusti v morje clread-nought »Princ Evgen«. — Poročil se je g. Niko Loboda, gostilničar in organist v Mekinjah z gospico Emo Čefarin iz Kranjskega. Mlademu paru iskreno čestitamo! — Vojaška straža ustrelila vojaka. Iz Zagreba se nam poroča: Desetnik 70. peš-poika Stevan Petrič je minolo nedeljo zve- j čer s svojima tovarišema Pavlom Jovičem in Dušanom Josimovičem pil v kavarni pri • Sidru-. Krog 3. uri zjutraj je prišla v lokal straža 53. pešpolka pod vodstvom desetnika Hciča. Ta je pozval Petriča in tovariše, da mu pokažejo dovoljenje, da smejo čez uro ostati zunaj. Petrič je nato osorno odgovoril, da on pozna samo stražo, ki jo pošlje 70. pešpolk. Hoič stopi par korakov nazaj in na Petriča pomeri s puško. Petrič in Jovič sta skočila proti Hoiču, ki ga je Petrič z bajonetom ranil na ramo. Medtem je prišla v kavarno policija, nakar so Petriča in Joviča razorožili, Josimovič je pa ušel na ulico. Za njim je stekel član vojaške str?že Josip Herceg in ga hotel prijeti. Ker se je Josimovič branil z bajonetom, jc Herceg sprožil puško in kroglja je Josimo-viča smrtonosno zadela v glavo; zgrudil se je nedaleč od nadškofi'skega orfrnotrofija. Preneljsli so ga v bolnišnico, kjer je naslednje jutro umrl. Vojaške oblasti so takoj uvedle strogo preiskavo. — Mrtvega v zapuščenem vinogrpdu so našli dne 19. t. m. med Vel. Sabljami in Vrtovčami 60letnega Filipa Vrtovec iz Šmarij. Sodi se, da je bil ondi mrtev osem dni, a ga nikdo ni pogrešal. — Zopoi n sreča na lovu. V nedeljo, je na lovu streljal na lisico g. Anton Kordiš, posestnik in odbornik posojilnice v Travniku. G. Kordiš jc lisico ob-strelil, ker je pa poizkušala bežati, jc zagrabil za dvocevko in jo s kopitom udaril. Pri tem se je sprožila druga cev in .je strel zadel g. KordiŠa tako nesrečno, da je obležal mrtev. — Zahvala. Podpisano vodstvo se najiskreneje zahvaljuje odboru Vincen-cijeve konference v Sp. Šiški, vsem dobrotnikom, zlasti pa gospej rev. Boršt-narjevi in g. p. Marijofilu, ki so omogočili, cla je bilo dno 17. t. m. toliko šol. otrok obdarovanih z gorko zimsko obleko, obuvalom in šol. potrebščinami. —- Vodstvo deške in dekliške osemraz-reclnice v Sp. Šiški, clnc 18. novembra 1912. -- Aretirani lastnik hotela. V Gradežu so zaprli solastnika hotela »Lido« Ottavia Quornmlotto, ker ga sumijo, da je som povzročil požar hotela. V vodo skočil, ker je bil sin vpoklican v vojake. »Grascer Tagblut.k jav- lja iz Ljubnega, da je ondi skočil v Muro 60 let stari delavec Franc Kos, ker je bil njegov sin nenadoma vpoklican v vojake. Sin je bila edina opora očetu. Posrečilo se je obupanega moža rešiti iz valov. — Vlak je skoč 1 s tira. V petek zjutraj je skočil med postajama Nomenj in Sotesko vlak s tira. Pet vagonov je močno po-' škodovanih. Vlaki so imeli zamude. — Umrl je v Trstu trgovec I vanj K n a u s. VLOŽNIKOM DENARJA V HRANILNICAH IN POSOJILNICAH. Nekateri brez vest neži trosijo okolu vesti, da je denar, ki j a v d narnih zavodih. v nevarnosti, aki izbruhne vojska. To ja vse obsodbe vredno beganje ljudstva, kajti denarja, ki je naložen v hranilnicah, ne more vzeti nihče, tudi vojska ne. Denar v denarnih zavodih j s varen in im a občinstvo le škodo, ako dviga d?nar. LjiiUipske novice. lj Danes ob 8. uri zvečer jc v Ljudskem Domu predavanje gospe Ivanke K 1 e m e n č i č : O balkanskem slovanskem šfenstvu. Vstop prost. lj Pri cerkvenem koncertu, ki ga priredi Cecilijino društvo za stolno župnijo v Ljubljani v s olnici jutri, 27. t. mes,, ob pol osmih zvečer, se bo nudila zopet enkrat vsakomur ugodna prilika slišati nove stolne orgle, dovršene meseca februarja lega leta od domačega mojstra, g. Ivana Mi-lavca. Največje in najpomembnejše delo, ki se bo izvajalo pri tej priliki, je Rheinber-gerjev koncert za orgle v G-molu, ki ga bo izvajal g. profesor Franjo Dugan iz Zagreba in oddelek orkestra »Slovenske Filharmonije«. Tudi ostale orgelske in pevske točke so jako lepe in bo cenjeno občinstvo tudi od njih imelo brezdvomno naj-plemenitejši vžifek. Vstopnice za koncert se prodajajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. lj Bulgarski kurz S. K. S. Z. Pouk bul-garščine se prične jutri v sredo ob 8. uri zvečer v Slovenski trgvoski šoli. Pouk se bo vršil vsako sredo od 8. ure do pol 10. ure zvečer. Prijavilo sc je doslej nad 50 oseb. Slušatelji naj danes prineso seboj zvezke in denar za vplačilo. lj Pastoralna konferenca za meste Ljubljano se vrši v četrtek, 28. t. m. v Alojzijevišču. Začetek točno ob 5. uri. lj Znanstveni v-čeri Leonove družbe. V četrtek ob pol osmih predava dr. Anton Breznik »O izgovarjavi slo-v nskega jezika«. Člani in pa njih vpeljani gosti dobro došli. Lokal: Hotel Union srebrna dvorana v prvem nadstropju. lj Sam'* v Ljubljani mogoče. Revni časi so sedaj, doli na jugu krvave naši bratje, s severa pa prihajajo vznemirljive vesti. V tem času namerava prirediti I. državna gimnazija v soboto, 30. t. m., plesni venček. Ali bi ne bilo umestno, da sc ta prireditev z ozirom na resni čas opusti? Plesni venček v teli časih je samo v Ljubljani mogoč. lj Predpriprave za ustanovitev c. kr. n dfcijske direkcije v Ljubljani so so že pričele in jc v ta namen dospel v LjubPano sinoči c. kr. pol. nadkomisar dr. M. Skubl, ki je določen za bodočega namestnika ravnatelja, pol. clirek-ci je. lj Poročil se je c. kr. sodnik .T. Koč na Vrhniki z gdčno Karlo Jiiger, hčerko kavnrnavia v Kranju. lj Muzejska predavanja. V petek, dne 29. t. m. ob 6 uri zvečer sc vrši v muzejski predavalnici uvodno predavanje. Govoril bode ravnatelj deželnega muzeja, g. prof. dr. Josip Man-tuani o »Smotrih in nalogah dežcl-nega muzeja«. Vhod z Blei\veisove ceste št. 24. lj Na opazovalni oddelek so včeraj odpeljali delavca Ivana Kapljo, kateri je obolel na umu. ij Zopet en voz turških ujetnikov se je danes ponoči peljalo mimo Ljub-linrn roti Budimpešti. V X X IZF ; D LJUBLJANSKEGA POROTNEGA SODIŠČA, 70 let stari mož ubil svojo ženo. Na zatoženi klopi se je danes moral zaradi umora svoje žene zagovarjati 70 let stari Jurij O s r e d k a r , preužitkar v Vrzdcnu. Obdolženec jc v zadnjem času živel s svojo ženo Terezijo v neslogi. Nasprotstvo med zakonskima se je pa poostrilo, ko se je njegova 201etna hči Marijana nepričakovano vrnila domov. Hotela sc je podati v Ameriko, a je bila zavrnjena, kar jc Osrcdkarja še bolj razkačilo. Obdolženec so je v nedeljo, dne 1. septembra t. 1. kmalu popoldne podal v Pet vi če vo gost ilno, od koder so je šele ob 6. uri zvečer vrnil domov. Mati in hči sta na kuhinjskem pragu sedeli, ko je obdolženec stopil v vežo. Osorno reče svoji hčeri, da naj gre služi L nakar ic mati omenila, du naj ostane hči doma s pristavkom, da ne bode preveč snedla. Takega odgovora Osredkar ni pričakoval. Razjarjen se obrne iz kuhinje, katere vrata trdo za seboj zaloputne. Ženski sta slišali, kako obdolženec v tistem važnem kotu, kjer se nahaja shranjeno razno orodje, nekaj premetava. Takoj sta uganili, cla se oborožuje, zato ita zbežali skozi ku-uinjske duri na pro\to. Žena je šla okolu hiše pred glavni vhod gledat, kaj mož dela. Tedaj je pa prihrumel obdolženec iz veže, oborožen s težko sekiro in ko je dohitel svojo ženo, jc z obema rokama visoko dvignil sekiro in jo usmrtil. Po storjenem dejanju so našli obdolženca mirno pri peči sedečega. Na vprašanje, kaj da jc nčinil, je odgovoril, da jc svojo ženo tri leta prepozno ubil. Osredkar je s početka dejanje tajil, češ, da se je žena pri slučajnem padcu ponesrečila, končno je pa le vse in z vsemi posameznostmi priznal s pripombo, cla vsled velike jeze in zavžite pijače ni vedel, kaj da dela. Na predlog zagovornika je sodišče sklenilo, da se preišče duševno stanje obtoženčevo ter se je obravnava preložila. mam in »lavna poročila. PROCHASKA ŽIV. tNFAMNA GONJA NEMŠKEGA ČASOPISJA RAZKRITA. NAPETOST OMILJENA. VELIKA POBITOST MED VOJNIMI HUJSKAČI. Dunaj, 26. novembra. (Oficieino.) Konzul Edl je iz Skoplja nujno brzoja-vil zunanjemu uradu, cla je konzul Prochaska iz Prizrrna dosp 1 živ in zdrav v Skoplje, vsled česar njemu ni bilo Ireba odpotovati v Prizren. Ta v llko razburjanja in velikanskih stroš-kov. Posebno pa so blamirani nemški nacionalci in žal z njimi združeno kr-ščanskosocialno časopisje. NEMČIJA NAS ZAPUŠČA. NEMČIJA NOČE KONFLIKTA Z RUSIJO. BALKAN NI VREDEN KOSTI PRUSKEGA GERNADIRJA. GLASILO NEMŠKE VLADE HOČE, DA SE AVSTRIJSKI SPOR REŠI ŠELE PO VOJSKI. Dunaj, 26. novembra. (Od posebne strani.) Tukajšnje merodajne kroge je stališče Nemčije, katero je prestolonasledniku Francu Ferdinandu pojasnil nemški cesar, oziroma Betbmann - Holhveg in Kiderlen-Wachter, zelo presenetilo, dasi tega ne dajo še čutiti. Že de<'stvo, da se jc sklenilo, da se o sestanku ne izda komunike, je vzbudilo pozornost. Danes pa izvem, da je Nemčija decidirano izjavila, da glede jadranskega in albanskega vprašanja ne more še zavzeti prec znega stališča, dokler se glede tega ne poizkusi doseži sporazum med ve-levlas'mi, oziroma dokler se nc izve, kaj misli glede tega Rusija. Šele potem bo mogoče storiti nadaljnje korake. Nemčija je opozorila prestolonaslednika no to, da je nemško-rusko razmerje od Poisdama sem jako prisrčno in da bi utegnil konflkl ogroziti jako važne interese Nemčije. Z ozirom na to, da je ruska vlada izjavila, da se more avstrijsko-srbski konflikt šele pc končani vo'ski sporazumno med vsemi ve!e-vlastmi rešit", Nemčija resno premišlja, nc bi li ta rešitev bila res najprimernejša, Nemška vlada je o tem svoiem stališču vplivnejše liste, oziroma politike, žc preje v glavnem informirala, tako da razun vse-nemških listov vsi drugi 1 sti povdarjajo potrebo mirnega sporazuma. Dunaj, 26. novembra. Vest, cla se poda pr nc Henrik v Peterburg posredovat med Avstrijo in Rusijo, se dementuje. Nemčija je uverjena, da sc bo avstrijsko-rusko-srb-ski konflikt poravnal potom rednih dogovorov med vsemi Velesilami ter zato ni potreba izvanrednih korakov, ki bi utegnili položaj lc ooslabšati. Magdeburg. 26. novembra. »Magdeb. Zeitung« piše: Ne moremo kaj, da ne bi opomnili, cla imamo v Nemčiji vtis kakor da avstrijska politike preveč iačun3 na Nemčijo, Dobro je. čc sc spomnimo Bis-marekovega reka, da Balkan ni vreden kosti enega samega pomoranskega grenn-dirja. Koliu, 26. novembra. »'Kolnische Ztg,« citira razn.- izreke Bismarcka, s katerimi dokazuje, u;i sme Nemčija riskirati vojsko le tedai, ako bi res nemški interesi bili ogroženi. Vsenemci, ki napadajo Kidcrlen-Wachterja, kateri ne želi spora z Rusijo, nimajo prav in se zlasti nc morejo sklicevati na Bismarcka. Frankobrod, 26. novembra. Frankfurter Zeitung« sc spričo obiska avstrijskega prestolonaslednika pri cesarju Viljemu iz-prašuje, zakaj se neki Avstrija tako protivi, da bi sc njen spor s Srbijo rešil na mednarodni konferenci. List svari Avstrijo pred tem, da bi Srbiji grozila, ker bi bila potem svetovna vojska neizogibna. Berolin, 26. novembra. Lokal-Anzei-ger« dementira vest, da' je Nemčija mobilizirala zbora v Konigsbcrgu in Allensteinu. Berolin, 26. novembra. Službeno glasilo nemškega državnega kanclerstva, »Norddeutsche AUgemeine Zeitung«, izjavlja, da ni res, da Avstrija namerava Srbiji izročiti ul imatum, ker so se velevlasti že deiinit vno sporazumele, da pride vprašanje albanskih pristanišč pred evropsko konlerenco. Peterburg, 26. novembra. Minister Sazonov je nasproti nekemu vplivnemu politiku dume izjavil, da so nemško-ruske razmere tako prijateljske, da je veliko upanja, da se eventualni avstrijsko-ruski spor mirno poravna, Sazonov je nadalje dejal, da ruska vlada vztraja na tem, da je mogoče vsa balkanska vprašanja šele po končani vojski rešiti. Njegova politika da je bila vedno dosledna. URADNI DEMENTI RUSKEGA ZUNANJEGA MINISTRSTVA. Peterburg, 26. novembra. Zunanji urad izjavlja, da so vesti o sovražnih namerah Rusije proii sosednim državam in vojaških priprave h • s vrli o popolnoma neutemeljene. S , E Z ITALIJO? Par z, 25. novembra. Nek bivši diplomat izvaja v Figaru«, da je laška diplomacija v vei;kih škripcih. Na eni strani bi Italiji na bilo neljubo, ako bi Srbija postala tudi jadranska oblast, na drugi sc Italija Avstr je, katera bi bila od Jadrana in Balkana eliirinirana, tudi nekoliko boji. Bivši diplomat sodi, da bo Italija Avstrijo diplo-matično kolikortoliko podpirala, če pa pride do resrega, jo bo zapustila. Avstrja da skuša svoj vftliv na Balkanu ohraniti s silo, Itali'a pa ima simpa+iie balkanskih narodov za sabo. Javno mnenje v Italiji da perhores-cira skupno vojaško akcijo z Avstrijo. DVOUMNA PISAVA LAŠKEGA OFI-CIOZNF.GA LISTA. Rim, 26. novembra. Z ozirom na vest nemških avstrijskih listov, da je »Tribuna« izjavila, da se laško in avstrijsko stališče glede Albanije popolnoma krijeta, je treba pripomniti, da temu ni tako »Tribuna« te fraze ne rabi, pač pa bolj dvoumne. Mccl drugim precizira svoje stališče tako: »Kar se tiče jadranskega vprašanja, je to tesno združeno z albanskim. Italija misli, da je treba konvencijo glede Albanije (med Goluchovvskim in Visconti - Venosta) prilagoditi novim razmeram. Italija hoče podpirati Srbijo- v kolikor ta teži za gospodarsko neodvisnostjo. Italija je v prisrčnem razmerju tudi z Avstrijo itd. »Resto del Corlino«/piše, da je Italija tako prijateljica Avstrije in Nemčije kakor ostalih velesil. Zato posreduje in upa na mirno rešitev. MIROVNA POGAJANJA PRI ČATALDŽI SE UGODNO RAZVIJAJO? Soiija, 26. novembra. Tu se govori, da se mirovna pogajanja ugodno razvijajo. Vendar se pa opozarja i na to, da skušajo Turki pogajanja z imenovanjem novih posredovalcev zavlačevati. Bulgari so pa za vsak slučaj dobro pripravljeni. London, 26. novembra.Dopisnik »Ti-mesa« poroča, cla so Turki pri Čataldži zgradili tri obrambne črte, katere gradi 10 tisoč mož rezerve. Med armado vlada zdaj red. Kar se tiče zadnjih bojev, so Bulgari lc izvršili demonstracijo, iorej niso bili poraženi, marveč so Turki odbili le navaden brezpomemben bulgarski manever. Kolera pojemlje. Pariz, 26. novembra. ->Petit Parisien poroča iz Sofije, da sc bo mir kmalu sklenil. Baje se pogaja finančni minister Todo-rov, ki jc tudi odpotoval v Čataldžo, žc za vojno odškodnino. Atene, 26. novembra. (Ofic.) Bulgarsko sedmo divizijo so iz Soluna prepeljali proti Dardanelam na 29 grških ladjah, MIROVNA POGAJANJA ZADEVAJO NA TEŽAVE? Carigrad, 26. novembra. Tu se govori, da so mirovna pogajanja zopet zadela na težave, ker Bulgarija zahteva odstopitev Odrina, v kar pa Turčija nc more privoliti. BULGARI SE PRIPRAVLJAJO ZA VSAK SLUČAJ. Pariz, 26. novembra. »Tempsu« poročajo iz Sofije: Bulgarija je pripravila 50.000 popolnoma svežih če:, dn odrinejo, če treba, proti Čataldži. DEMENTIRA NE NEMŠKE IZMIŠLJOTINE. Peterburg, 26. novembra. Ve« r, da Kitajska in Japonska proti iS mubii>?' ratc. so naravnost izmišljene. PROTI MLADOTURKOM, Carigrad, 26. novembra. Vojno sodišče jc izdalo komunike, v katerem izjavlja, da je odkriti komplot mladoturkov imel namen izvršiti bombne atentate proti sultanu, Nazim-paši in drugim dostojanstvenikom ter da jc mladoturški komite vojake na bojišču hujskal ter demoralizirai 400 zarotnikov je poslanih v dosmrtno pregnanstvo v Konio. Carigrad, 26. novembra. Preganjanje mladoturkov se nadaljuje. Zaprli so tudi rekiorja vseučilišča Samy beja. NOV GRŠKI USPEH. London, 26. novembra. »Reuter« poroča, da so Grki zasedli otok Chics. FOSLANSKA ZBORNICA. Dunaj, 26. novembra. V današnji seji poslanske zbornico sc jc začelo 2. branje predloge o razredni loteriji. Vlada je predložila 6 mesečni budgetni provizorij. Predsednik sc je spomnil veselega dogodka v cesarski hiši. Hr-vatskoslovenski klub je vložil int rpe-lacijc zaradi razpusta dalmatinskih občinskih svetov. PROTEST PROTI JUGOSLOVANSKI OBSTRUKCIJI. Dunaj, 26. novembra. Tu se jc vršil protestni shod proti jugoslovanski obstruk-ciji. Govorili so Friedinann, Markhl, Bach-mann, Licht, Dehmel, Kraft, Einspinner, Wedra, Knirsch in Denk. Sklenili so resolucijo, v kateri zahtevajo, naj vlada nedvoumno izjavi, da se ta obstrukcija zlomi. BALKANSKA DEMONSTRACIJA V DALMACIJI. Sinj, 26. novembra. Tu sc je vršila manifestacija vseh strank za balkanske zmage. Na čelu sprevoda so korakali dr. Sesardič, Hrisogono in Mazov-čič. V sprevodu so nosili bulgarske, srbske in hrvatske zastave. Sesardič je slavil balkanske zmage in protestiral proti Cuvajemu režimu. NEMŠKI NACIONALCI PRIREDILI PA- TRIOTIČNO MANIFESTACIJO. Dunaj, 26. novembra. Danes so priredili na univerzi nemškonacionalni burši skupno z nekaterimi krščanskosocialnimi dijaki in celo z nekaterimi Lahi patriotično manifestacijo. Potem, ko so odpeli »Die Wacht am Rhe n«, so dostavili cesarsko pesem. VELIKE OBČINSKE DEFRAVDACIJE. Peterburg, 26. novembra. V Poltavi de-fruvdirali so občinski svetniki 35 milijonov rubljev. r se veliko lažje prestoje, ako se nekaj časa zavživa Scottova emulzija in s tem dovaja telesu nove moči. Učinek Scottove emulzije je tako pripoznan in preizkusen, da jo zavživajo mnogi odrasli in otroci v času nevarnosti za prehlajenje ali pred nastopom slabega vremena, da se izognejo prehlajenju. Telesna odpornost se s tem nenavadno poveča, česar je posebno želeti slabotnim osebam, ki imajo pri vsaki vremenski premembi opraviti s prehlajenjem. Iz najčistejših in najbolj učitikujočih sestavin in po posebnem Scottovem načinu prirejena lahko prebavljiva in okusna Scottova emulzija, je zanesljivo in pripravno sredstvo za hitro in trajno utrditev zdravjij. Cenil originalni steklenici 3 K 50 vin. Dobi sc v vseh lena nah. t\dor p;>šlje 5J vin. v znamnah na SCO I T Si BuWNE O. m. b. H.. Dunaj Vil., in se srfiicuje na ta časopis, dostavi se mu 1 poSiljatev potom lekarne za poškuSnjo. J fHesečno sobo za takoj, iščeta dva zakonska. Ponudbe s ceno na upravo lista. 3718 Stanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje in pri« tiklin iščeta dva zakonska brez otrok za takoj ali januar. Ponudbe s ceno na upravo lista. 3719 Iščejo se 3713 na vseh krajih monarhije marljivi provincijalni agenti za razne novosti religijozne vrste, ki se lahko razpečavajo. Dopisi na: Kat. Devotian. Institut Dunaj, 105. Postfach. 'i-^jš.*-' m s Mesto vsakega pesebnega obvestila. 3725 Potrti najglobokeje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srce pretresujočo vest, cla je naš predobri in iskrenoljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod Fr&ine Orožen c. kr. profesor itd. danes zjutraj ob pol peti uri po mučni bolezni in sprejemši svete zakramente mirno zaspal. Pogreb se vrši v sredo dne 27. t. m. ob pol četrti uri iz hiše žalosti Sv. Petra nasip št. 37 na. pokopališče k Sv. Križu. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 20. novembra 1912. Hilda Orožen roj. Zeschko, soproga. — Fran in Janko, sinova. — Vsi ostali sorodniki. I. slovenski pogrebni zavod Jos. Turk. E22 mm I m Učiteljski zbor c. kr. učiteljišč v Ljubljani javlja tux.no vest, da je njega ljubi tovariš, gos|)od -raneisek u rožen g. k p. profesor VII. einovnega razreda v torek, dne 20. novembra, po mučni, kratki bolezni, previden s sveto-tajstvi za umirajoče, v 59. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika bo v sredo, dne 27. novembra, ob pol 1. uri iz hiše žalosti, Sv. Petra nasip št. 37. Izvrstnemu in vestnemu učitelju, najboljšemu prijatelju mladine, vrlemu in ljubeznjivemu tovarišu ostani blag spomin! V Ljubljani, dne 26. novembra 1912. 3727 it. sir ». * FMnosll o bilki pri Kumanovem. Jurij Zenčič, postaven mož, star ti() let, ki je bil minister pokojnega kralja Milana, pograbil je tucli za puško in šel nad Turka. O boju pripoveduje sledeče: To ni bil boj, ampak mesarsko klanje. Bil sem med prvimi, na čelu čete, ki smo dospeli v Kuinanovo potem, ko smo razgnali gruče Albancev, ki so branili uliode v mesto. Od Kumanove-ga clo samostana sv. Jurija, v daljavi 15 km, je vse pokrito z mrliči. Na gričih. ki so jih držali Turki, ko se je boj vnel, jih je kar na sežnje. Našim konjem so delali kupi prave verzeli, ki so bile tu in tam presekane ocl naše arti-Ijerije in lo težko smo se prerili skozi kupe tega človeškega mesa. Zlasti pa so bili ti kupi veliki okrog turških baterij. Heči se mora cla so ostale turške baterije brez hrambe, ker vsi topničar-ji, častniki in moštvo, popadali so eden na drugega, zadeti ocl naših topov. Le tako so umolknile sovražne baterije. Bilo ie velikansko, grozno mesarsko klanje. Za nekim turškim okopom, dolgim blizo pol kilometra, bili so vsi mrtvi. Sprejeti so bili ocl naše infante-rije ocl dveh strani in vsak nizam ležal je vznak na svojem mestu. Povedati ni mogoče, kako so se vrgle naše čete na sovražnika. Neki regiment, ki je napadel neko sovražnikovo pozicijo, bil je, ko je bil le 600 metrov oddaljen, brez municije. Nato pa se je spustil v tek, vzklikajoč in peva-joč. naskočil je okope in premagal sovražnika z bajoneti. Strašen a sijajen dan. Imeli smo mnogo mrtvih in ranjenih, a padlih sovražnikov jc na tisoče. Za vse krivice in nasilja, ki so bila zakrivljena nad našim ljudstvom, ie prišel čas maščevanja. Ni si mogoče niti predstavljati. kaka grozodejstva so vprizar-jali ti psi. Od meje naprej, koder smo prodirali, v vsaki vasi, v vsaki krist-janski koči, našli smo sledi njih krvoločnosti. Plenjenje, požiganje, strašno mučenje, maščevali so se v begu nad šibkimi, nedolžnimi, ki se niso mogli braniti. Iz gor so nam prihajale nasproti jokajoče žene in otroci, kamor so se poskrili in nam kazali njih požganc hiše. razdrobljena vrata, hiše, kjer so ležali njih dragi z razparanimi trebuhi, iztaknjenimi očmi, odrezanimi ušesi in nosovi, sežgani. Predno so turške čete zapustile Kumanovo. naskočile so hiše in masakrirale kristjane. Z lastnimi očmi sem videl v mali hišici 11 mrličev, med katerimi so bile tudi ženske. A maščevanje se je pričelo. Ne odnehamo. Hočemo iti do konca. ZA MIKLAVŽA. Našim malim. Vzgojne slike iz svetega pisma, posebno iz Kristusovega živlejnja. Slike z besedilom 90 vin. Kdor hoče svojim malim napraviti res veselje, naj jim podari to knjigo, ki bo po svojih krasnih slikah in ljubkem besedilu blažila otroško dušo in navduševala srce za vse dobro in lepo. Poučno besedilo pojasnjeno s slikami bo olajšalo tudi kate-hetski pouk. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Slovenski A-B-C v podobah. Velja broš. 80 vin., vez. 1 K 20 vin. Na podlagi te knjige se bodo otroci igraje in mimogrede naučili brati, še predno prično hoditi v šolo. Povsod je upoštevan pristni otročji razum, tako da otrok sam ne ve, kdaj kako črko spozna in si jo zapomni.. Dobi se v ^-Katoliški Bukvarnie v Ljubljani. * Psalmi. Preložil Ivan Vesel. Cena 2 K. To ni sicer nova knjiga, toda izreden biser v slovenski poeziji, ki je nezasluženo zašel v pozabljen.,e. S tem delom je predavatelj Slovencem podal v vsakem oziru dovršen prevod naj-krasnejše poezije, ki jo je kdaj pisalo človeško pero. Prevod je sad dolgoletnega truda in je tako lahko umljlv ter natančen, cla služi lahko kol komen- tar onim, ki hočejo čitati psalme v latinskem ali kakem drugem jeziku. Vsem, ki se hočejo seznaniti z vzvišeno lepoto svetopisemske poezije, priporočamo. da si nabavijo to krasno knjigo, ki jim bo nudila preobilo dušnega užitka. Dobi in naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Posebno za častito duhovščino bo Veselov prevod psalmov izredne važnosti; po novem psalteriju pridejo na vrsto vsi psalmi, katerih latinska prestava je pa izredno težko umljiva, medtem ko Veselova, posebno dobro pogodena slovenska prestava ne potrebuje komentarja. ki izgledajo zdravo in čvrsto, jc odgojila moja žena po mojem navodilu s Sladnim čajem. To naznanjam jaz Ubald pl. Trnkoczt), lekarnar v Ljubljani. Na stot>ne mater mi je hvaležnih, ker posnema;o moj vzgled, ki sloni na Štirinajstletni izkušnji. Medtem ko stanejo vsa diurja redilna sredstva za otroke po 1 2 kroni in sc v par dneh porabijo, stane sladni čaj zavitek V« kg samo 60 vinarjev; s tem se lahko hrani dojenček 20 do 30 dni. Kri, moč, zdravje, mirne živce, mirno spanje, 50 °/0 prihranka na denarju, najboljši zajuterk dosežejo, dobe tudi odrasli, ki pijo namesto neredilne, razburljive kave, čaja, sladni čaj znamka .Sladin". Posebno priporočljivo za bolnike in slabotne. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in pri trgovcih Sladni čaj znamka .Sladin', izdelan po dr. pl. Trnkoczy-ju se ne sme zamenjati s sladno kavo. Tovarniška naloga pri lekarnarju pl. Trnkoczjj v Ljubljani Kranjsko. Po pošti takoj najmanj 5 zavitkov 4 K. franko, postni zavoj s 5 kg vsebine, 15 zavitkov, K 10"— franko. Na Dunaju v lekarnah: Trnkoczt) V. S c h 8 n -brunnerstr. 109; III. Radeč ktjplatz 4; VIII. Josefstadterstr. 25; v Gradcu, Sackstrasse. 1. 3266 Pozor vrtnarji! Na novo LJXn z velikim vrtom, ki se zgrajena dobro obrestuje, se pro- da pod prav ugodnimi pogoji. Pojasnila se dajo na Rimski cesti št. 11 v Ljubljani. Zastopstvo io zalogo pisalniti strojev V. ' T?.. ■ v *; ... - ^A^ijjjiftjaa; T^. O. Smitl> Ac 'SFšrojfji urv i > Eit woo t > „CORONA" cena K 375 (na obroke). OGLJENI PAPIB (od K 10 naprej). BARVNI TRAKOVI za vse sisteme. PISARNISKE OPRAVE (amerikanskl pulti itd VSE PISARNISKE POTREBŠČINE. i1 Telefon št. 38. 3354 Ha znanje! v • v 3606 J* (Riharjevi in drugi napevi). E tej zbirki so ravnokar izšli posamezni glasovi. Partitnra K 1.-20, posamezni glasovi ii 30 vin. V zalogi so tudi še: Marijine 01- natis.) Partitura K 2-~, glasovi a 30 vinarjev. Postne in Misijonske, Partitura K 2-30, glasovi a 40 vinarjev. Velikonočne, (II. natis.) Partitura K 1'— (samo še nekoliko komadov.) Lavretanske litanije (Semeniške), partitura 30 v. Litanije sv. Jožefa, partitura 20 vinarjev. Narodne (moški zbor) 1. Bratom Orlom, II. Slov. Straža. III. Slavček, partitura (prej 50 vinar.) sedaj samo 30 vinarjev. Naroča se pri skladatelju in v Katoliški bukvami v Ljubljani. II £ £ > Znana restavracij* „Pri Lipi v sredini mesta se takoj odda o najem. Resnim reflektantom daje pojasnila zalega jtSua Reining-haus, SfSka. 3723 Žitno kavo, najpopolnejši izdelek zad njega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 3 kg v lepi platneni vrečici za K 4 — po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki se priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i, dr. porabni predmeti in prav lepi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite .se zaupno na tvrdko Jos. Veseljr, Praga VIL 588 Češko. 3016 n > 1 i Tovarniško podjetje oa deželi iS£e 3690 njlsovodio ki bi bil oei£ slooenskega, nemSkegi in Italijanskega Jezika o gouoru Tu pisani. Prednost imajo prosilci, ki so žt nekoliko Izvežbant v mizarski stroki. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo Slovenca" pocl Si. 3690. (Znamka za odgovor. Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Hla-ma-Kilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 251< (Kaschais)S. 12/160, Ogrsko. Za paradižnike za ukisanje, zelje, karfijole in drugo zelenjavo, sadje dobre kakovosti postanem stalen odjemalec. Zastopniki se iščejo. 'I5ifli — Ponudbe na upravo posestva Ombla Vilj. Lerch v Gruža-Lapad, Južna Dalmacija. 3663 Hdvokat &OBLER otvoril je svojo pisarno v Ljubljani, Sodna ulica št. 4 (Vodnikova hiša). ---.— Pozor trgovci! i Od sobote, dne 9. novembra, dalje se prodaja galanterijsko blago in j pletenine iz konkurzne mase Ludovlka Dollenza v Prešernovi ulici pod . tovarniško ceno. 3529 za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini W 2934 f M 22s ŽŽZSŽS utbe. Vsled sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z dno 19. novembra 1912 razpisuje se pri mestni zastavljalnici služba cenike* dragocenosti in efektov z letno plačo K 1600'- Službo nastopiti je takoj. Od prosilcev za to službo zahteva se, da so izučeui zlatarji, da nimajo svoje lastne obrti in da si prisvoje sposobnost za cenitev efektov. Pri nastopu službe je položiti kavcijo v znesku K 1000-— Pravilno opremljene prošnje z dokazili o dosedanjem službovanju ter o vsposobljenosti za razpisano službo vložiti je najkasneje do 14. decembra f. I. pri predsedstvu mestnega magistrata. Prekasno vložene ali nezadostno opremljene prošnje se ne bodo vpoštev ale. Mestni magistrat ljubljanski, dne 21. novembra 1912. 3"09 (2j Župan: Dr. Ivan Tavčar 1. r. i? deželnem duorcu | elitni v feposki nllci 2. Obrestuje hranilne vlope po 47» /> brez vsakega odbitka Obresti so pripisujejo glavnici poluictno. Vloge v tekočem, g iro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. t^tKma^mm^mmmmmmammmmmmmiuMtmKm Izdaja konzorcij »Slovenca«. Dale komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v komunalnih zadolžnicah. Hipotekama posojila v zastavnih listih po 47,7. Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilaruo-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste. Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska. Uradne ure za siranke nsak dsiaunilif od pol 9. ure dopoldne do I. ure popoldne. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Mika Moškerc.