Sklepni vrh Evropske unije pod slovenskim predsedstvom II ¡111 J ■ /3 ! „3 M ' ! i Sveti Ivan: razstava kot uvod v praznovanja ob 150-letnici cerkve pjj ¿i Tatvine na gradbiščih: uspešna akcija tržaške prometne policije Primorski ČETRTEK, 19. JUNIJA 2008_ Št. 145 (19.235) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Kje je v resnici ves ta kriminal? SandorTence Statistike, torej številke, jasno pravijo, daje Furlanija-Julijska krajina med najbolj varnimi italijanskimi deželami. Organiziranega kriminala, ki bi imel družbene korenine, pravzaprav ni. In tisti, ki je, prihaja od zunaj. To še ne pomeni, da so naši kraji stoodstotno varni, gotovo pa ni raz lo gov za alarm, ki ga nekateri po nepotrebnem zganjajo o tem vprašanju. Tržaški prefekt Balsamo, ki je tudi vladni komisar, je včeraj jasno povedal, da decembrska odprava meje s Slovenijo ni povzročila nobenih problemov na področju varnosti. O tem govorijo številke, nekateri pa so še ved no pre pri ča ni, da kriminalci prihajajo le z Vzhoda in da je treba nekdanje meje zastražiti. Tudi o tem je bil Balsamo jasen: policija in kara-binjerji naj delajo na celotnem teritoriju. Občani ne dojemamo problema varnosti takšnega, kot v resnici je, temveč po naših občutkih, ki so večkrat varljivi. Za to imamo velike odgovornosti novinarji, velike krivde pa nosijo tudi politiki, ki nam varnost oziroma nevarnost predstavljajo kot enega najbolj perečih družbenih in političnih problemov. Še zlasti takrat, ko so kriminalci priseljenci, še rajši pa ile gal ni. Morda bi bilo koristno, da bi naši deželni svetniki prebrali pretresljivo knjigo Roberta Saviana Gomorra ali si ogledali istoimenski film, ki ga v tem času predvajajo tudi pri nas. Gotovo bi bili previdnejši pri oceni varnosti v naših krajih. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,S0€(191,71 SIT) TRST - Staiišče prefekta Giovannija Baisama Padec državne meje ne ogroža varnosti Problem pa ostaja v ospredju deželne politike trst-gorica - S pisno nalogo iz slovenščine začetek mature V ospredju meja in delo Letošnji višješolski maturanti so se večinoma odločili za pisanje eseja ali članka TRST, GORICA - S pisanjem prve naloge iz slovenščine se je včeraj dopoldne na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu in Gorici začel letošnji zaključni državni izpit. Tudi letošnji maturanti so se povečini odlo- čili za pisanje kratkega eseja ali časopisnega članka, pri čemer se je večje število kandidatov posvetilo razmišljanju o meji ter o delu med produktivnostjo in varnostjo. Nekateri so izbrali analizo besedila pesmi Otona Župančiča oz. sploš- no nalogo o posredovanju čustev preko novih oblik sporočanja. Za zgodovinsko nalogo o Jugoslaviji se ni odločil nihče. Naslove pisne naloge objavljamo tokrat na naši spletni strani www.primorski.it. Na 7. in 17. strani TRST - Decembrska odprava meje med Italijo in Slovenijo ni prinesla nobenega porasta kriminalnih dejanj. To je na včerajšnji konferenci o javni varnosti povedal njen sklicatelj Giovanni Balsamo, tržaški prefekt in vladni komisar za Furlanij o-Julijsko krajino. Problem varnosti pa ostaja še naprej v središču deželne politike. Pred sed nik De že le Ren zo Ton do za -upa na tem področju vlogi občin in zlasti županov, svoj varnostni "paket" pa je predstavila tudi levosredinska opozicija v deželnem parlamentu. Na 5. strani Levica: Desnica zavira razvoj tržaškega pristanišča Na 5. strani Zgoniški občinski svet odobril obračun za leto 2007 Na 8. strani V Krminu iščejo novo namembnost za odsluženo kasarno Na 16. strani Predsednik dežele kandidiral Gorico za sedež evropskega inštituta za inovacijo Na 16. strani VELIKA BRITANIJA - Po burni razpravi Lordska zbornica potrdila Lizbonsko pogodbo LONDON - Britanska lordska zbornica je včeraj pozno zvečer po dolgi in vroči razpravi z zadnjim, tretjim branjem brez glasovanja ratificirala Lizbonsko pogodbo. Da bo ratifikacija formalna, jo mora sedaj potrditi še britanska kraljica Elizabeta II., vlada premiera Gordona Browna pa računa, da naj bi bil ta proces predvidoma končan že danes zjutraj, še pred vrhom EU. Člani nevoljene lordske zbornice so pred potrditvijo zakona o ratifikaciji nove, reformne pogodbe EU zavrnili amandma, v skladu s katerim bi bilo treba z zadnjim korakom ratifikacije pogodbe v britanskem parlamentu počakati vsaj do 20. oktobra. To naj bi spodnjemu domu britanskega parlamenta omogočilo, da znova razmisli o svoji podpori dokumentu, ki ga je ratificiral že pred irskim "ne". Proces ratifikacije Lizbonske pogodbe v Veliki Britaniji je do prejšnjega tedna potekal relativno neopaženo, po zavrnitvi pogodbe s strani irskih volivcev na referendumu minuli četrtek pa je bilo dogajanje v Londonu v središču pozornosti evropske javnosti. Britanski premier Brown je včeraj v v spodnjem domu parlamenta, kjer je odgovarjal na vprašanja poslancev, branil odločitev vlade, da kljub irskemu "ne" nadaljuje proces ratifikacije Lizbonske pogodbe. italija Vlada odobrila gospodarsko-finančni načrt RIM - Na predlog gospodarskega ministra Giulia Tremonti-ja je ministrski svet sinoči odobril triletni finančno-gospodarski načrt. Triletni manever bo predvidoma znašal 34,8 milijarde ev-rov, in sicer 13 milij ard v letu 2009, 7,1 milijarde v letu 2010 in 14,6 milijarde v letu 2011. Tre-motni je povedal, da bo manever slonel predvsem na krčenju javnih izdatkov in le v manjši meri na novih davčnih prihodkih. Krčenja bodo prizadela predvsem krajevne uprave, zdravstvo in šolstvo. Na 2. strani NEURJE - V noči s torka na sredo Glinščica narasla in povzročila težave TRST - Med močno nevihto, ki je v noči na sredo zajela Trst in okolico, se je Veliki trg spremenil v laguno, Glinščica pa je močno narasla in ponekod prestopila bregove ter povzročila mnogo težav, k sreči pa hujše škode ni bilo. V Dolini Glinščice je voda zlomila lesen most, ki so ga postavili pred kakim mesecem, do usadov pa je prišlo v Križ-po tu in na ces ti med Pre be ne gom in Dolino. V industrijski coni je Glinščica zaradi nekaterih zamašenih cevi prestopila bregove in poplavila prostore številnih podjetij. Mnogo dela so imeli gasilci in redarji iz Trsta, Milj in Doline. Na 6. strani 2 Četrtek, 19. junija 2008 IZLET ZADRUZNE KRAŠKE BANKE / POLITIKA - Triletni manever bo predvidoma znašal 34,8 milijarde evrov Vlada odobrila triletni finančno-gospodarski načrt Manj davkov in več krčenja javnih stroškov - Prizadeti zlasti zdravstvo, šolstvo in krajevne uprave EVRO RIM - Na predlog gospodarskega ministra Giulia Tremontija je ministrski svet sinoči odobril triletni finančno-go-spodarski načrt. Triletni manever bo predvidoma znašal 34,8 milijarde evrov, in sicer 13 milijard v letu 2009, 7,1 milijarde v letu 2010 in 14,6 milijarde v letu 2011. Tremotni je povedal, da zaradi šibkega gospodarskega gibanja primanjkljaj v letu 2009 ne bo padel pod 2,5 odstotka, kot je upala vlada, ki si bo zaradi tega prizadevala za ukrepe za spodbujanje gospodarstva. "Brez razvoja ni sanacije primanjkljaja," je pojasnil minister. Državni proračun naj bi bil izenačen leta 2011. Tremonti je pred zasedanjem vlade skupno z drugimi pristojnimi ministri predstavil finančno-ekonomski načrt socialnim partnerjem. Poudaril je, da bo manever slonel predvsem na krčenju javnih izdatkov in le v manjši meri v novih davčnih prihodkih. Davčni ukrepi, katerih glavne tarče bodo banke ter zavarovalne in naftne družbe, naj bi v državne blagajne v letu 2009 prinesli dodatne štiri milijarde evrov. Tremonti trenutno pripravlja uredbo, s katero bi bil dobiček velikih naftnih koncernov in kreditnih zavodov višje obdavčen in ki jo nekateri imenujejo »Robin Hood davek«. Pri transakcijah na področju nepremičnin so predvideni višji davki za finančne institucije, dodatni prejemki, do katerih bi prišli na ta način, pa bi financirali zniževanje davkov na bencin. Veliko bolj boleče pa je poglavje krčenja javnih izdatkov. Lokalne uprave bi se morale prihodnje leto sprijazniti zmanjšanjem sredstev v višini 3,4 milijarde evrov. Varčevalnih ukrepov pa naj bi bila deležna tudi zdravstvo, kjer naj bi varčevanje prineslo milijardo evrov, in šole. Vse kaže, da bo treba za zdravstvene storitve spet plačati tickete, ki jih je Prodi-jeva vlada ukinila. Ob tem še vedno potekajo pogovori o zmanjšanju števila učiteljev, ki pa bi se jim povišale plače. Poleg tega vlada načrtuje okrepljen boj proti utaji davkov, v okviru katerega bi posodobili sistem nadzorovanja davkov ter okrepili število davčnih inšpektorjev. Zveza industrijcev Confindustria je vladni načrt pozitivno ocenila. »Kočno se govori bolj o o krčenju izdatkov kot o novih davkih,« je dejal podpredsednik Alberto Bombasei. Bolj kritični pa so bili sindikati. Po njihovem bo krčenje izdatkov prizadelo predvsem zdravstvo, šolstvo in socialo, kar bodo občutili zlasti odvisni delavci in upokojenci. PREVOZI Kriza Alitalie se vse bolj zaostruje RIM - Kriza v Alitalii se zaostruje. Zaradi porasta stroškov goriva ustvarja družba več kot dva milijona evrov izgube dnevno. Poleg tega utegne Alitalia kmalu dobiti stečajnega upravitelja, kot je bil leta 2003 primer z družbo Parma-lat. O morebitnem stečaju letalske družbe se je vodstvo družbe v torek pogovarjalo s predsednikom banke Intesa San Paolo Corradom Passero. Vlada je banko zadolžila, da najde kupca za letalsko družbo. Z imenovanjem stečajnega upravitelja bi lahko Alitalia svojo dejavnost razbremenila dolgov. Vlada je maja Alitalii odobrila premostitveno posojilo v višini 300 milijonov evrov, da bi nacionalnega letalskega prevoznika rešila pred bankrotom. EU je v zvezi s tem že sprožila preiskavo. Dolgovi Alitalie so se medtem nakopičili že v višini 1,36 milijarde evrov. Vlada v Rimu želi sicer Alitalio pri-vatizirati, vendar doslej za svoj 49,9-od-stotni delež ni mogla najti kupca. Pred nekaj meseci je propadel poskus prevzema s strani francosko-nizozemskega prevoznika Air France-KLM. Z desne minister Giulio Tremonti, podtajnik Gianni Letta in minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola na včerajšnjem srečanju s socialnimi partnerji ansa senat - Demokratska stranka in Italija vrednot zapustili dvorano Senat izglasoval popravek za zamrznitev procesov I RIM - Senat je včeraj z glasovi desno- sredinske večine odobril popravek k odloku * o javni varnosti, ki predvideva zamrznitev vseh procesov za kazniva dejanja, storjena pred letom 2002 z izjemo hudih kaznivih dejanj, kot so terorizem in mafijski zločini. Kot je že znano, se bo na ta način premier Silvio Berlusconi lahko izognil obsodbi na protikorupcij-skem procesu, ki je v teku na milanskem sodišču. Zaradi vztrajanja večine pri tem amandmaju so senatorji Demokratske stranke in Italije vrednot v znak protesta zapustili dvorano v trenutku glasovanja. V njej so ostali senatorji stranke Udc in radikalci, ki so glasovali proti popravku. »Danes se piše črna stran, toda ostala bom v dvorani, da glasujem proti in ker si hočem ta dogodek zapomniti,« je s tem v zvezi povedala Emma Bonino. Popravek je bil tako odobren s 160 glasovi, medtem ko je proti njemu glasovalo 11 senatorjev. Da ne bo Demokratska stranka sodelovala pri glasovanju, je bila napovedala načel-nica njenih senatorjev Anna Finocchiaro. Zaradi tega normativa bo postalo delo italijanskih sodišč še bolj težavno, je poudarila. Prava škoda, je dodala, ker je Berlusconi zamudil edinstveno priložnost, tj. gradnjo novega bipolarizma v Italiji in torej obnove države. V senatu se je v bistvu ponovila stara zgodba, taki politiki pa bi se najraje izognili, je še naglasila Finocchiarova. Da se je »nova« klima dejansko končala, je dokazala izjava vodje senatorjev Severne lige Federica Bricole: »Če ostanete v dvorani ali jo zapustite, je za nas vseeno, ker bomo itak spremenili Italijo tudi brez Načelnica Demokratske stranke Anna Finocchiaro govori v senatu ansa KARABINJERJI Zasegli 1000 steklenic lažne penine MILAN - Agentje javne varnosti so v severni Italiji zasegli okoli 1000 steklenic ponarejene penine, pri čemer je predstavnik karabinjerjev Giovanni Iacobazzi na tiskovni konferenci povedal, da so steklenice vsebovale ceneno vino, ki pa ni bilo nevarno za zdravje. Iacobazzi ni hotel izdati, za katero znamko penine je šlo, je pa povedal, da so se nalepke na steklenicah le rahlo razlikovale od originalnih, in sicer v barvi črnila in velikosti črk. Steklenice vina, ki so ga najverjetneje proizvedli v severni Italiji, so zasegli na tovornjakih na avtocesti, pošiljka pa je bila namenjena v klube na priljubljeni italijanski obali ob Jadranskem morju. Predstavnik karabinjerjev Iacobazzi še dodal, da so zaradi goljufije sprožili preiskavo proti štirim ose bam. evroparlament Tajani potrjen za evropskega komisarja STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj na zasedanju v Stras-bourgu podprl predlog o imenovanju dveh evropskih komisarjev, ki svoje naloge opravljata že od maja. Dosedanji komisar za promet Jacques Barrot je prevzel področje pravosodja, svobode in var nos ti, An to nio Taj ani pa po -dročje prometa. Oba komisarja sta tudi podpredsednika Evropske komisije. Za imenovanje Barrota je glasovalo 489 poslancev, 52 jih je bilo proti, 19 pa se jih je vzdržalo glasovanja. Francoski komisar je na položaju nasledil Italijana Franca Frattinija, ki je po zmagi desnosredinske koalicije Silvia Berlusconija na parlamentarnih volitvah v Italiji postal zunanji minister. Položaj in zadolžitve komisarja za promet zdaj tudi uradno prevzema nekdanji evropski poslanec Antonio Tajani. Evropski poslanci so njegovo imenovanje potrdili s 507 glasovi za, 53 proti in 64 vzdržanimi glasovi. (STA) 1,5493 $ +0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. junija 2008 valute evro (povprečni tečaj) 18.6. 17.6. Popravek je ostro obsodilo tudi združenje sodnikov in javnih tožilcev, po oceni katerega naj bi ukrep zamrznil kakih 100 tisoč procesov. Javna tožilka na milanskem sodišču Laura Bertole Viale pa je medtem v zvezi s procesom Mills-Berlusconi povedala, da Berlus-conijeva zahteva po zamenjavi sodnice Nicolette Gandus, češ da mu je iz političnih razlogov sovražna in mu ne more torej soditi nepristransko, ni sprejemljiva. V prvi vrsti, ker ni »sovraštva«, ki mora biti »osebno«. Izjave Gandusove proti nekaterim zakonom, ki jih je bila pripravila Berlusconijeva vlada v obdobju 2001-2006, je naposled odobril parlament. Zato ni mogoče govoriti o »osebnem sovraštvu«. Po drugi strani so premierovi odvetniki vložili zahtevo po nadomestitvi sodnice z veliko zamudo. Za to je namreč 3 dni časa po ugotovitvi morebitnih razlogov za »osebno sovraštvo«. Berlusconi pa se sklicuje na besede, ki jih je Gandusova izrekla leta 2006. ameriški dolar japonski jen 1,5493 167,62 10 6624 1,5477 167,59 10 6660 kitajski juan ruski rubel Hane^a krona 10,6624 36,6650 7,4593 10,6660 36,6360 7,4584 UC1I IjIVa M Ulici britanski funt krona 0,79330 9,3838 0,79440 9,3581 JVCUJNO M UI1C1 norveška krona 8,0405 24,000 8,0235 24 194 LOl\a MUI IG švicarski frank estonska krona madžarski forint rtolieki 7 At 1,6160 15,6466 243,44 3,3779 1,6169 15,6466 246,34 3 3821 UUIIjM LlUL kanadski dolar av/cfralcU Holar 1,5797 1 6461 1,5816 1 6472 avjUaDM UUlol bolgarski lev rnmi meh 1,9558 3,6643 1,9558 3,6600 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona litovcKi lifac 30,360 3,4528 30,310 3,4528 IILUVJM 11 LC13 latvijski lats nra7lMCKI rAal 0,7044 2,5015 0,7058 2,5062 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti irika lira 126,28 1 9041 123,74 1 9034 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2460 7,2442 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 18. junija 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,4818 LIBOR (EUR) 4,48 LIBOR (CHF) 2,475 EURIBOR (EUR) 4,487 2,8025 3,1937 4,9562 5,1237 2,9208 3,0575 4,962 5,126 3,5775 5,4275 3,35 5,427 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 1 18.495,51 € +240,07 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 18. junija 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 33,40 IMTCDCI IDr»DA ~>Q ÍV3 -0,62 +0 18 KRKA 1 1 IKA KOPER 90,06 58 01 -0,84 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 237,62 +0,24 -0,74 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 550,44 242,19 -3,92 -0,98 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 92,12 DELO PRODAJA -ETOL 185,00 ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 80,52 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 27,99 MLINOTEST -KOMPAS MTS - MIl^A 1 A DA -0,18 -4,49 -1,82 -0,32 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 77,00 38,00 680,00 +0,72 -0,05 TERME ČATEŽ ŽITO 391,27 226,50 -2,84 +1,98 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 18. junija 2008 -1,65 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,45 7,4 -0,37 -1,33 -1 28 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 20,9 11,71 1 775 -1,43 -1 17 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 6,70 1 596 -1,32 EDISON ENEL ENI 6,73 -0,44 -0,49 -1 78 FIAT FINMECCANICA 24,25 12,85 174 -2,41 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 22,28 2513 -3,96 -2,19 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 3,46 -0,32 +0,77 -1 14 LOTTOMATICA L MYOTTICA 3,73 18,48 1607 -1,65 LUAO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,497 1045 -3,04 -3,32 PARMALAT PIREMI e C 1,715 -3,94 -2,72 -1 49 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,47 27,78 -1,80 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,26 7,39 1 3 -0,58 -3,97 TENARIS TERNA 19,93 -3,20 -3,25 -1 12 UBI BANCA MNICREDITO 2,83 15,34 -0,90 -1 71 UNICREDIIO MNIPOL 4,03 1,642 +0,61 ■ SOD NAFTE J >> ■ (159 litrov) ^^^^^^ ■ 136,33 $ -0,26 IZBRANI BORZNI INDEKSI 18. junija 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 7.815,08 1 728 03 -1,24 -1 28 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 5.462,43 116,04 -0,64 -0,45 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka 3.711,87 1.786,09 -2,61 -0,43 DlnJ, Dal IIaIUKC1 FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 3.570,17 1.863,02 -0,69 -0,38 DCICA 1 J, L>o_>y 1 CIU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 1.041,12 4.337,50 -0,69 -1 13 Dir a, jai ajevu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 20.087,13 5.168,57 +0,10 -1,75 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.024,17 1.949,88 -1,12 -1 16 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF mn I nnrlnn 1.335,30 1.468,74 6.728,91 -1,16 +0,08 -0,99 -1 79 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.756,90 4.618,75 4.193,73 -1,44 -1 77 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.623,7 3.507,97 -0,61 -1 34 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 14.452,82 3.040,09 23.325,80 2.941,11 15.422,31 +0,73 +0,39 +1,16 +5,24 -1,75 vas.« / SLOVENSKO PREDSEDOVANJE EU Četrtek, 19. junija 2008 3 EVROPSKA UNIJA - Danes in jutri bo Evropski svet zasedal v Bruslju Drugi in hkrati sklepni vrh pod slovenskim predsedstvom Poleg posledic irskega referenduma v središču pozornosti visoke cene nafte in hrane, Zahodni Balkan in povezovanje s sosedi BRUSELJ - Evropski voditelji bodo danes in jutri v Bruslju še zadnjič zasedali pod vodstvom Slovenije. Namen srečanja, ki ga bo vodil predsednik Evropskega sveta, slovenski premier Janez Janša, je dokazati, da EU gre naprej kljub zavrnitvi Lizbonske pogodbe na Irskem in da se je zmožna soočiti z resnimi prob-le mi, kakršni so visoke cene hra ne in naf -te. Usoda Lizbonske pogodbe, ki jo EU potrebuje, če želi delovati učinkoviteje in imeti vplivnejšo vlogo v svetu, bo po zavrnitvi pogodbe na irskem referendumu minuli četrtek v ospredju razprave, saj mora EU najprej razčistiti notranje probleme, če se želi uspešno soočiti z drugimi izzivi: globalizacijo, podnebjem in revščino. Vendar pa bodo želeli evropski voditelji dokazati, da zavrnitev Lizbonske pogodbe ni zavrla načrtov EU, med katerimi je v ospredju iskanje odgovorov na resna vprašanja, ki jih sprožajo vse višje cene hrane in nafte. Unija želi pomagati najbolj prizadetim, ne da bi pri tem oškodovala gospodarstvo, poudarjajo v EU. Drugi in sklepni vrh slovenskega predsedstva pa bo tudi priložnost za predstavitev Slovenije, ki EU predseduje kot prva novinka. Če bi Lizbonska pogodba začela veljati 1. januarja prihodnje leto, kot je bilo načrtovano pred irskim referendumom, bi bila Slovenija tudi edina novinka, ki bi EU predsedovala na tak na čin. Predsedstvo ob vsakem srečanju evropskih voditeljev posebej za to priložnost okrasi palačo Justus Lipsius ob Schu-manovem krožišču v Bruslju, kjer evropski vrh kroji politiko EU in s tem usodo približno 500 milijonov Evropejcev. Evropska palača bo tokrat slovesno odeta v zelene odtenke, so razkrili organizatorji. Na prvem, marčnem vrhu so bili prostori stavbe Justus Lipsius okrašeni v barvah slovenske zastave, belo-modro-rde-če. Ideja in postavitev sta bila delo cvetličarjev Marjana Lovšina in Franca Lan-dekerja iz cvetličarstva Breg iz Ljubljane in, kot so pojasnili pri predsedstvu, bodo ti cvetličarji palačo okrasili tudi tokrat. Predsedstvo bo voditeljem in ministrom ter komisarjem v skladu s tradicijo ob takšnih priložnostih podarilo protokolarna darila, vendar pa še ni želelo izdati, s čim bo presenetilo najvišje politike. Na prvem, marčnem vrhu pod slovenskim predsedstvom so voditelji prejeli čajni komplet iz porcelana, zunanji in finančni ministri ter komisarji pa svečo. (STA) vrh eu - V središču pozornosti posledice irskega glasu Kako rešiti Lizbonsko pogodbo po zavrnitvi na irskem referendumu BRUSELJ - Današnje in jutrijšnje srečanje evropskih voditeljev v Bruslju pod vodstvom predsednika slovenske vlade Janeza Janše bo osredotočeno na iskanje rešitev za Lizbonsko pogodbo, ki so jo minuli četrtek na referendumu zavrnili Irci. Leto po tem, ko je EU napovedala, da je končno konec notranje krize, se sedaj ponavlja zgodba zavrnjene ustavne pogodbe. Pred letom dni, po vrhu med nemškim predsedovanjem, je EU sporočila, daje z dogovorom o mandatu za pogajanja o novi, reformni pogodbi, ki je pozneje dobila ime Lizbonska pogodba, dosegla institucionalni preboj in se izkopala iz krize, v katero jo je pahnila zavrnitev ustavne pogodbe na referendumih v Franciji in na Nizozemskem leta 2005. EU ima "poenostavljeno, ne mini pogodbo", ki ni "dogovor za vsako ceno", je po enajstih urah pogajanj poudarila tedanja predsedujoča EU, nemška kanclerka Angela Merkel. Po težavah z Veliko Britanijo in Poljsko je EU uspelo oblikovati naslednico zavrnjene ustavne pogodbe, po mnenju nekaterih sicer le preoblečeno ustavno pogodbo, ki naj bi ji omogočila učinkovitejše notranje delovanje in s tem vplivnejšo vlogo na svetovnem odru. Reforma namreč krči vpliv posameznih držav na račun močnejše, nad-nacionalne EU. Reformno pogodbo je decembra lani med portugalskim predsedovanjem v Lizboni slovesno podpisalo vseh 27 držav članic in dokument je po kraju dogovora in podpisa dobil ime Lizbonska pogodba. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, tedaj predsedujoči EU, portugalski premier Jose Socrates in prihodnji predsedujoči Janša so poudarili, da je zdaj čas, da se EU obrne navzven. Nihče ni preveč govoril o pasteh ratifikacijskega procesa, ki so pogubile ustavno pogodbo. EU si je oddahnila, ko so se države, ki so veljale za najbolj problematične, Francija, Nizozemska in Velika Britanija, odločile za ratifikacijo v parlamentih. Na koncu je bila edina, ki bo pogodbo potrje- Predsedujoči Evropskemu svetu, slovenski premier Janez Janša vala na referendumu, Irska, ker jo k temu zavezuje njena ustava. Po ratifikaciji v parlamentih 18 držav - Slovenija je Lizbonsko pogodbo ratificirala druga, takoj za Madžarsko - so bile vse oči uprte na Irsko, vendar nihče ni prav zares pričakoval, da bodo Irci novo pogodbo res zavrnili, čeprav so v preteklosti že zavrnili en temeljni dokument EU, in sicer leta 2001 Pogodbo iz Nice. O rešitvah bodo razpravljali evropski voditelji drevi na večerji v Bruslju. EU bo najprej prisluhnila Irski, od katere pričakuje pojasnila, zakaj so Irci rekli ne pogodbi, o kateri je 27 držav tako težko doseglo dogovor. "Najprej bomo kolega, predsednika irske vlade Briana Co-wena prosili, naj nam pojasni razloge za zavrnitev Lizbonske pogodbe na referendumu. Nato bomo skupaj preučili poti naprej," je Janša pojasnil v vabilu. Hkrati EU poudarja, da se ratifikacija nadaljuje, da je reforma živa. Za zdaj tako ni govora o obdobju premisleka, kije sledil zavrnitvi ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem. Po drugi strani pa se je tudi leta 2005 rati- fikacijski proces najprej nadaljeval, šele čez čas se je EU odločila, da o stvari še enkrat dobro premisli. Po irskem "ne" miza na sklepnem vrhu slovenskega predsedstva torej še ni "počiščena", a levji delež bremena bo prevzelo francosko predsedstvo. Večina članic poudarja, da je o konkretnih rešitvah prezgodaj govoriti, nekateri mogoči scenariji pa se že omenjajo. Najbolj naravna pot naprej bi bil drugi referendum na Irskem, kot v primeru danske zavrnitve Maastrichtske pogodbe leta 1992 in irske zavrnitve Pogodbe iz Nice leta 2001, je v ponedeljek menil portugalski zunanji minister Luis Amado. Za čimprejšnji drugi referendum naj bi se zavzemalo tudi francosko predsedstvo. Vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn pa je predlagal podpis posebne izjave, v kateri naj EU Irski zagotovi, da pogodba ne bo vplivala na njihovo zakonodajo o splavu, davkih in vojaški nevtralnosti. Ta vprašanja naj bi namreč pred irskim referendumom povzročala največ skrbi med irskimi volivci. (STA) vrh eu - V ospredju zasedanja tudi odnosi s sosednjimi regijami Širitev evropske povezave na zahodni Balkan ter povezovanje s Sredozemljem in vzhodno Evropo BRU SELJ - Skle pni evrop ski vrh pod slovenskim predsedstvom bo potrdil, da je prihodnost Zahodnega Balkana v EU. Predsedstvo je izpolnilo pomembne cilje: Srbija in BiH sta podpisali ključna sporazuma, na Kosovo pa je EU po razglasitvi neodvisnosti napotila misijo Eulex. Napre dek dr žav Zahod ne ga Bal -kana na poti v EU je ena od rde čih ni -ti slovenskega predsedovanja. Slovenija, ena šestih republik nekdanje Jugoslavije, ki je leta 2004 prva in doslej edina med njimi postala članica EU, si je, ko je prevzela žezlo EU, zadala nalogo, da bo poskušala tudi drugim bivšim jugoslovanskim republikam in Albaniji pomagati na poti v unijo. Najpomembnejši dogodek med slovenskim predsedovanjem je bila zagotovo dolgo pričakovana razglasitev neodvisnosti Kosova 17. februarja, po kateri je EU na območje napotila svojo največjo civilno misijo doslej, Eulex. Z razglasitvijo neodvisnosti Kosova se je zaprlo zadnje odprto poglavje zgodbe o razpadu Ju- goslavije, so v EU poudarili februarja. Cilj misije je kosovskim institucijam pomagati pri vzpostavljanju pravne države, zaradi česar ji nasprotuje Srbija, ki neodvisnost Kosova še vedno ostro zavrača. Evropski vrh bo predvidoma potrdil obljubo EU, da bo igrala vodilno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti na Kosovu, ki je ključna tudi za varnost celot ne regije. Voditelji EU pa bodo na današnjem in jutrišnjem zasedanju Evropskega sveta govorili tudi o povezovanju unije s sosednjimi regijami, natančneje s Sredozemljem in državami vzhodne Evrope. Pobudo za oblikovanje Unije za Sredozemlje je dala Francija, medtem ko Poljska in Švedska kot protiutež predla gata vzhod no partner stvo. Kot je v vabilu na vrh zapisal predsedujoči EU, slovenski premier Janez Janša, bodo v okviru razprave o evropski sosedski politiki pregledali napredek v Barcelonskem procesu: Uniji za Sredozemlje, obravnavali pa bodo tudi predlog o vzhodnem partnerstvu. (STA) Evropska zastava pred palačo Justus Lipsius, sedežem Evropskega sveta VRH EU Visoke cene nafte in hrane visoko na dnevnem redu BRUSELJ - Vse višje cene nafte in hrane povzročajo zaskrbljenost ne le v EU, ampak povsod po svetu. Visoke cene nafte imajo pomemben vpliv na gospodarstvo, medtem ko visoke cene hrane prizadenejo predvsem ljudi z najnižjimi dohodki. O tem in možnih ukrepih unije za ublažitev razmer bodo govorili voditelji na vrhu EU. Cene nafte so se v zadnjih mesecih zelo povečale in so realno dosegle najvišjo raven od konca 70. let prejšnjega stoletja. Posledično so šle navzgor tudi cene kmetijskih proizvodov, ki se dejansko zadnjih 15 let sploh niso povečevale. Oboje pa je posledica strukturnih premikov v globalnem povpraševanju: povpraševanje po naftnih derivatih in prehrambenih izdelkih raste predvsem zaradi vse večjih potreb Kitajske in Indije. Ker gre za strukturne in ne le začasne spremembe, je lahko učinkovit odgovor le strukturne narave. Evropska komisija je za vrh EU pripravila poseben dokument o cenah nafte, v katerem predlaga nekaj ukrepov na kratek, srednji in dolgi rok, opozarja pa, daje učinkovit odgovor predvsem v polnem izvajanju energetskih in podnebnih predlo gov Brus lja. Gre za večjo energetsko diverzifika-cijo, zanesljivost oskrbe ter energetsko učinkovitost. Skratka, porabiti moramo manj energije, pri tem pa si prizadevati, da tisto, kar porabimo, porabimo na čim bolj učinkovit način. "Moramo prihraniti energijo in diverzificirati vire oskrbe. Če bomo hitro in odločno ukrepali, lahko zmanjšamo ranljivost državljanov in podjetij, s tem pa podpremo kakovost življenja in gospodarsko konkurenčnost," je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Baros-so. Komisija se v svojem prispevku za Evropski svet sicer najprej sprašuje, zakaj so cene nafte narasle, nato analizira vpliv na evropsko gospodarstvo in končno predlaga ukrepe. Bruselj ugotavlja, daje dvig cen nafte del strukturne spremembe, saj prihaja do vse večjega povpraševanja v svetu. Glede vpliva na evropsko gospodarstvo pa komisija izpostavlja predvsem inflacijo. Komisija podaja konkretna priporočila državam, o čemer bodo govorili voditelji. Glede takojšnjih ukrepov predlaga ciljne ukrepe za najšibkejše skupine z najnižjimi dohodki ter organizacijo "svetovnega naftnega vrha" med glavnimi državami proizvajalkami ter porabnicami nafte. Na srednji rok komisija predlaga okrepljen dialog s ključnimi dobavitelji nafte - Norveško, Rusijo in Organizacijo držav izvoznic nafte (Opec) ter spremljanje konkurence, predelave, proizvodnje in prodaje nafte in naftnih derivatov ter večjo preglednost in pogostejše objavljanje podatkov o komercialnih zalogah nafte. Na dolgi rok pa Bruselj predlaga, naj najprej države do konca leta potrdijo odločenost za sprejem pravno zavezujočih ciljev glede obnovljivih virov energije in boja proti podnebnim spremembam, saj obstaja po njenem mnenju razkorak med političnimi zavezami in dejanskimi ukrepi v praksi. Predlogov, kako bi se spopadli z visokimi cenami nafte, je sicer več. Nedavno je Francija predlagala zamrznitev davka na dodano vrednost (DDV) na naftne derivate. Z vse višjimi cenami energentov se namreč povečujejo tudi davčni prilivi v nacionalne blagajne, ki bi jih po mnenju Pariza lahko namenili za pomoč tistim, ki so jih visoke cene najbolj prizadele. Vendar pa odzivi na davčne ukrepe, ki jih je imela v mislih Francija, niso bili pozitivni. Finančni ministri so opozorili, da so se že leta 2005 dogovorili za učinkovit usklajen odziv na naraščajoče cene nafte, pri čemer pa so se strinjali, da se je treba izogniti enostranskim fiskalnim in drugim posegom, ki onemogočajo potrebne prilagoditve. (STA) 4 Četrtek, 19. junija 2008 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Slovenski Taras Bulba JoiZe Pirjevec / Taras Kermavner je bil zvest svojemu imenu. Bil je velik človek, z velikimi apetiti in veliko življenjsko silo. Nekakšen slovenski Taras Bulba. Rad je govoril, rad je polemiziral, najrajši je pisal. Spominjam se, da me je pred leti povabil, naj na ministrstvu za kulturo podprem njegovo prošnjo za štipendijo. V podkrepitev svoji vlogi je navedel tisoč in več člankov, da ne govorimo o samostojnih monografijah. Samo svoji priljubljeni temi -slovenski dramatiki - je verjetno posvetil več kot sto knjig. Prejšnji teden je nepričakovano prišla boleča novica o njegovi smrti. Vedeli smo, daje že dolgo bolan, vendar tako nenadnega konca nismo pričakovali. Zdelo se nam je celo, da se Taras iz svojega avberskega ermitaža, kamor se je zaprl v nekakšno klavzuro, vrača spet v javno življenje, saj Bil je ortodoksen marksist, z revijo »Perspektive«je sprožil opozicijo Titovemu režimu, v osemdesetih letih je zbujal furore v Srbiji s članki, v katerih je oporekal beograjskemu centralizmu. Po osamosvojitvi se je spreobrnil in postal goreč kristjan, prav kmalu pa se je oddaljil tudi od uradne Cerkve in se zatekel v osebni dialog z Bogom. je začel redno objavljati v sobotnem Delu, pa tudi na tem ali onem kongresu je baje nastopil. V resnici je šlo za način, s katerim se je Taras poslovil od nas. Z njim nisem imel pogostih stikov, a prisrčne. Spoznal sem ga v sedemdesetih letih v Trstu, kamor je večkrat prihajal predavat na večere, ki jih je prirejala revija Most. Spominjam se tistih intelektualno razgibanih in zahtevnih nastopov, ki so v marsičem obogatili našo mladost in vnašali vanjo nekaj svetovljanskega prepiha. Taras je sicer govoril o slovenskih problemih in ljudeh, o Vidmarju, Kocbeku in Rožancu, pa še o kom, vendar ne iz provincialne perspektive temveč z zamahom človeka, ki je široko razgledan po sodobni evropski filozofski misli. V tistem času in pozneje sem ga parkrat obiskal na njegovi domačiji v Avberju, kamor se je zatekel z ženo Alenko. Našel si je staro podrtijo, jo obnovil in spremenil v nekakšno kmečko trdnjavo z borjačem, ki je bil tako visoko obzidan, da bi bilo treba imeti celo vojsko, če bi hotel stopiti nanj brez gospodarjevega dovoljenja. Pod hrastom, kjer nas je Taras v poletnih mesecih gostil, je pravil, da so stari Kraševci na tak način varovali najdragocenejše, kar so imeli. Štirno s pitno vodo. Še drug spomin me veže na tiste daljne obiske v Avberju. Tarasu se imam zahvaliti, da sem v vaški cerkvi, kjer je nekoč župnikoval Virgilij Šček, odkril čudovite freske, ki jihje na njegovo pobudo naslikal Tone Kralj. Ze takrat jih je načela vlaga. Vprašujem se, v kakšnem stanju so danes, če za njihovo rešitev ni poskrbel zavod za varstvo kulturne dediščine. V svojem življenju je Taras previ-haril vse mogoče politične in ideološke etape. Bil je ortodoksen marksist, z revijo »Perspektive« je sprožil opozicijo Titovemu režimu, v osemdesetih letih je zbujal furore v Srbiji s članki, v katerih je oporekal beograjskemu centralizmu. Po osamosvojitvi se je spreobrnil in postal goreč kristjan, prav kmalu pa se je oddaljil tudi od uradne Cerkve in se zatekel v osebni dialog z Bogom. Kot sem na začetku rekel, je pisal eruptivno, verjetno preveč, da bi bilo mogoče vse prebrati. Pisal je o obskurnih gledaliških delih slovenskih pisateljev, od katerih mnoga niso nikoli prišla na oder in jih je verjetno poznal samo on. Toda v tej magmatični gmoti je pogosto mogoče odkriti refleksije o slovenski kulturno-poli-tični sceni povojnih let, ki so prava zakladnica za razumevanje obdobja in njegovih ljudi. Mene je med Tarasovimi zadnjimi teksti, ki sem jih prebral, najbolj presunil obračun z očetom Dušanom. Brez pardona, a z veliko sinovske pietete. VREME OB KONCU TEDNA Izboljšanje vremena bo trajalo dalj časa Darko Bradassi_ Že res, da so nekateri predalpski predeli v Julijcih med najbolj deževnimi ali celo najbolj deževni v državi, toda količine padavin v letošnjem juniju ob vznožju Mužcev daleč presegajo mesečno ter letno povprečje. Samo predvčerajšnjim je tamkajšnja postaja Deželne meteorološke opazovalnice ARPA-Osmer namerila okrog 100 litrov dežja na kvadratni meter, v juniju pa že več kot 300 litrov. Da ne govorimo o letni količini padavin, ki že presega 2250 mm, to se pravi več kot dva metra in petindvajset centimetrov ali 2250 litrov na kvadratni meter. To je več kot dvakratno letno povprečje, ki ga navadno namerimo v Trstu. Torkove, predvsem pa sredine padavine so bile v številnih naših krajih obilne. Nevihtni pas se je v torek zaradi jugovzhodnega vetra dalj časa zadrževal nekaj desetin kilometrov severozahodno od obale, tako da je na Tržaškem, kljub poslabšanju drugod po deželi, povečini prevladovalo spremenljivo vreme. Poslabšanje je zajelo večji del tržaške pokrajine šele v noči na sredo, ko je naše kraje prešla vremenska fronta. Pojavljale so se nevihte. Jakost padavin je bila ponekod občasno visoka, tudi količine dežja so bile zato precejšnje. V naših krajih je med torkom in včerajšnjimi dopoldanskimi urami največ dežja padlo v Červinjanu, kjer je Deželna meteorološka opazovalnica namerila več kot 70 mm, v Trstu okrog 60 mm, v Zgoniku in na Goriškem povečini več kot 40 mm, v Čedadu okrog 30 mm, na Trbižu pa kakšen milimeter manj. V zadnjih tednih so se kar nekajkrat pojavile nevihte z razmeroma visoko ja-kostjo padavin, kar gre pripisati predvsem zelo vlažnemu zraku, ki je proti nam pogosto pritekal iznad Sredozemlja, v preteklem koncu tedna pa se je ozračje ob spustu arktičnega zraka tudi občutno ohladilo. Radiosonda iz Campoformida je v soboto na višini 1463 m v prostem ozračju namerila le 2,8°C, kar je okrog 8°C manj od dolgoletnega povprečja. Podobno tempera- turo je radiosonda letos zadnjič namerila prve dni v maju. Zrak se je občutno ohladil tudi v prizem-lju, zaradi zmerne burje pa je bil občutek mraza še izrazitejši. Zračni tlak se nad Sredozemljem postopno krepi. Kaže, da bo toplejši in bolj suh subtropski zrak postopno, toda solidno zajel večji del Sredozemlja in bo vsaj v bližnji prihodnosti uspel zaustaviti vdore hladnejših severnih zračnih gmot. Zaradi azor-skega anticiklona se bo zračni tlak okrepil tudi od zahoda, kar bo tudi ugodno vplivalo na stanovitnost. Nova vremenska slika zato kaže na povsem verjetno dolgotrajnejše izboljšanje, lahko bi kar zapisali, da je pred nami, vsaj prehodno, pravo poletje. V tem koncu tedna bo prevladovalo sončno vreme z občasno spremenljivostjo. Nekaj več oblačnosti bo predvsem v popoldanskih urah v gorah, kjer bodo lahko nastale posamezne krajevne plohe ali nevihte, ki se bodo ponekod obrobno in prehodno lahko spustile do nižin. Iz dneva v dan bo topleje. V soboto in v nedeljo bodo temperature v nižinah dosegle 30°C, ob morju bo zaradi hladnejšega morskega vetra nekoliko manj vroče. Na sliki: vremenska fronta se je včeraj pomaknila proti Balkanu. Za njo se nad Sredozemljem krepi zračni pritisk. SENAT JE Krško: vprašanje Pegorerja RIM - Furlanski senator Demokratske stranke Carlo Pe-gorer želi od vlade izvedeti, če na mera va Ita li ja, kot na po ve du -jejo nekateri, res financirati drugi reaktor krške nuklearke. Pego-rer je to vprašanje naslovil okolj-ski mi nis tri ci Ste fa nii Pres ti gi a -co mo in zu na nje mu mi nis tru Francu Frattiniju, sopodpisnika vprašanja sta Flavio Pertoldi in Ro ber to Del la Se ta. Sled nji je vodja demokratov v senatni komisiji za okolje. Pegorer želi izvedeti, če je bila Berlusconijeva vlada pred-hod no ob ve šče na o sta liš čih, ki jih je predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo zagovarjal na nedavnem uradnem obisku v Ljubljani. Tondo je, kot znano, po srečanju s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom govoril tako o možnosti italijanskega sofinanciranja novega krškega reaktorja, kot tudi o italijansko-sloven-skem sodelovanju na področju jedrske energije. Nekateri italijanski časopisi so objavili novico o skorajšnji ustanovitvi italijansko-sloven-ske mešane družbe o jedrski energiji. ZBOROVSKO PETJE - Tabor slovenskih zborov v Šentvidu pri Stični v soboto in nedeljo Na prireditvi bo Zvezo slovenskih kulturnih društev predstavljal MoPZ Matajur iz Špetra STIČNA - Verjetno ni slovenskega zborovskega pevca, ki še ni slišal za Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, tradicionalno množično vsakoletno srečanje pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. V prvem polletju 2008 bo Tabor vključen v uradni kulturni program, ki spremlja predsedovanje Republike Slovenije Evropski uniji. Ogledali si ga bodo najvišji predstavniki vseh evropskih držav članic EU in Evropske komisije, ki bodo v tistem času zasedali v Ljubljani. Na Tabor so organizatorji povabili tudi pevske zbore iz vseh držav članic EU. Na predvečer Tabora bodo imeli koncerte po Sloveniji, kjer bodo predstavili svoje ljudske pesmi, na Taboru pa se bodo nekajkrat pridružili izvajanju skupnega sporeda. Koncert slovenskih zborov iz drugih držav, ki ga bo oblikovalo devet zborov, bo odvijal v soboto, 21. junija, ob 20. uri v Osnovni šoli Šentvid pri Stični. Zvezo slovenskih kulturnih društev iz Italije bo na koncertu predstavljal Moški pevski zbor Matajur iz Špetra v Benečiji (na arhivskem posnetku) pod vodstvom zborovodje Davida Clodiga, ki je za priložnost pripravil priredbi skladb Tam gori za našo vasjo R. Maistra in slovenske ljudske Preljubi sv. Lienart ter venček ljudskih Preliepa je naša dolinca Antonia. PRIIMKI SLOVENSKIH RODBIN NA TRŽAŠKEM Priimek Colja Najverjetneje se priimek navezuje na osebo, ki je na kakšen način imela opravka z mitnico ali mitnino (iz nemškega Zoll), kot sorodni Coljar, Colnar, Colnarič ipd. Izvor in prve omembe Prvič se priimek pojavi leta 1494 v urbarju za Gorjansko, Brje, Sveto, Ivan-ji in Volčji Grad (v zapisu Steffan Zoll). Tu je mogoče tudi njegov izvor. Priimek pa je že dolga stoletja prisoten v različnih krajih tržaškega in slovenskega Krasa, med temi tudi v Sama-torci, kjer sta v arhivih tržaške občine ob prehodu od 16. na 17.stoletje omenjena Andrej (1593) in Jurij (1606). V matičnih knjigah je leta 1633 zabeležena poroka Gregorja Colje z Uršulo Barbot. Oba zakonca sta iz Samatorce, v tem kraju pa ni sledu o njihovih potomcih. Razširjenost Priimek je po začasnem slovarju slovenskih priimkov (ur.F.Bezlaj), ki se nanaša na podatke iz let 1931-48, razširjen praktično povsod po Sloveniji -Kranju, Murski Soboti, Novem Mestu, Mariboru Postojni, Ljubljani, Tolminu, Novi Gorici, Ilirski Bistrici in Sežani. Verjetno gre za kasnejše selitve s Krasa. V Trstu se priimek pojavi v drugi polovici 18.stoletja, ko se mesto začne širiti in privablja priseljence iz Krasa. Začetni rodovnik Kmalu po že omenjenem Gregor- ju je v matičnih knjigah zabeležen Štefan (okrog 1617- 1689), ki je mogoče njegov brat, oba pa sta verjetno v sorodu z omenjenima Jurijem (njun oče?) in Andrejem (stari oče ali stric?). Štefan je vsekakor prvi gotovi skrajni prednik rodbine. Nasledita ga sinova Luka in Blaž. Lukova veja se izsuši v nekaj generacijah, vitalni Blaž (1645-1727) pa od svojega 25. do 63. leta zaplodi vsaj 15 otrok z dvema ženama. Rod nadaljuje sin iz drugega zakona, Peter (rojen 1702), za njim pa sinova Matej (r.1732) in Andrej (r.1723). Ob začetku 19.stoletja sta njuni veji edini prisotni v Samatorci: še živeči Matej na številki 1, Andrejev sin Gašper pa na številki 2. Marko Oblak Estrellito nagradilo portugalsko občinstvo SETUBAL - Celovečerni film Estrellita - pesem za domov režiserja in scenarista Metoda Pevca je na pravkar končanem 24. mednarodnem filmskem festivalu Festroia v portugalskem mestu Setubal prejel nagrado občinstva za najboljši film. Zirija, ki ji je predsedoval znani francoski režiser poljskega rodu Andrzej Zulawski, je kot najboljši film nagradila češke Povratne steklenice Jana Sveraka, posebno nagrado je namenila estonskemu filmu Razred režiserja Ilmarja Raaga, nagrado za najboljšega režiserja pa srbskemu avtorju Srdanu Golubovicu za njegov celovečerni film Past. / ALPE-JADRAN Četrtek, 19. junija 2008 5 trst - Stališče prefekta Giovannija Balsama »Padec meje ne povzroča problemov z varnostjo« Tondo: Župani so čuvaji na teritoriju - Zakonska pobuda deželne opozicije TRST - Čeprav je Furlanija-Julijska krajina med najbolj varnimi deželami v Italiji, postaja tudi pri nas varnost izrazito politično vprašanje. Na Prefekturi v Trstu je tako včeraj zasedala deželna konferenca javne varnosti, levosredinska koalicija pa je predstavila novinarjem deželni zakonski predlog o teh zadevah. Sklicatelj konference tržaški prefekt Giovanni Balsamo je poudaril, da nedavna odprava meje med Italijo in Slovenijo ni na tem področju povzročila težav, saj ni opaziti nobenega porasta kaznivih dejanj. Na srečanju na prefekturi je sodeloval tudi predsednik Dežele Renzo Tondo. Priznal je, da pri nas problem varnosti ni tako kočljiv kot drugod po Italiji, te problematike pa se je treba vsekakor resno lotiti, da ne bo jutri mogoče prepozno. Predsednik se je pohvalil, da ima nova deželna uprava zelo pri srcu mirno življenje občanov. Po Tondovem prepričanju bi morali biti župani neke vrste čuvaji na teritoriju, saj najboljše poznajo razmere v lastnem okolju. Zaradi tega pri vprašanju varnosti računa na pomoč in sodelovanje občinskih uprav, katerim bo tudi predala ustrezne pristojnosti in tudi primerna finančna sredstva. Za to bo poskrbela odbornica Federica Seganti, ki bo v prihodnjih dneh predstavila načrte deželnega odbora na tem področju. Tondo je vsekakor prepričan, da morajo biti politike v zvezi z varnostjo povezane s pozornostjo institucij do družin, v okviru katerih večkrat nastaja osebno in družbeno nelagodje. S problematiko javne varnosti se ukvarjajo tudi v opoziciji, ki je včeraj predstavila zakonski predlog o teh vprašanjih. Med podpisniki predloga so načelniki deželnih svetnikov Demokratske stranke Gianfranco Moretton, Mavrične levice Igor Kocijančič in Občanov-Ita-lije vrednot Piero Colussi. Njihov zakonski predlog v glavnem povzema usmeritev Illyjeve uprave, da je treba vprašanja varnosti reševati skupaj, to se pravi državne in lokalne institucije ter uprave. Deželna uprava naj bi igrala vlogo koordinatorja in povezovalca, temeljne pristojnosti za zagotavljanje varnosti občanov pa morajo ostati v rokah države in njenih za to poklicanih organov. Kocijančič in kolegi predlagajo, da bi lahko tudi v naši deželi poskusno uvedli t.i. lokalno policijo. In to na osnovi sporazuma, ki ga je tedanji predsednik FJK Riccardo Illy podpisal z notranjim ministrom Giulianom Amatom. Ta dogovor je danes mrtva črka na papirju. Vladni komisar za FJK Giovanni Balsamo s predsednikom Dežele Renzom Tondom pred sestankom na prefekturi, spodnja slika pa je s tiskovne konference leve sredine o varnosti kroma Župan in podžupan Pulja sta se srečala s Tondom TRST - Predsednik Furlanije-Ju-lijske krajine Renzo Tondo je včeraj sprejel župana in podžupana Pulja Borisa Miletiča in Fabri-zia Radina. Govorili so o sodelovanju med Puljem in deželno upravo. Gosta iz Istre je spremljal Primo Rovis, častni občan Pulja. Slovenski TV spored RAI: v nedeljo posnetek koncerta Harmonikarskega orkestra Glasbene matice iz Šetra TRST - Slovenska televizija RAI bo v nedeljo zvečer, po tv dnevniku, predvajala posnetek koncerta Harmonikarskega orkestra Glasbene matice iz Špetra, ki ga je zunanja ekipa RAI posnela v cerkvi sv. Jurija - san Giorgio in Vado - v Čedadu, na slavnostni zaključni akademiji šole, v torek 10. junija. Publiki se je predstavilo 20 glasbenikov, med katerimi naj kot gosta navedemo kitarista Franka Rejo in pianistko Paolo Chiabu-dini, ki jim je pod vodstvom dirigenta Aleksandra Ipavca uspelo ustvariti prijeten in živahen večer. Orkester je nastal jeseni leta 1997 in se je na nastopih in koncertih v naši deželi in zunaj nje lepo uveljavil in dosegel odlične rezultate. Rezultat več kot desetletnega dela je lanskoletna že druga cd plošča z naslovom "Deset let kupe". Presenečenje bo gledalcem predstavljala tudi izbira programa, za katerega so se odločili pri orkestru, saj vsebuje skladbe od klasičnega repertoarja do sodobnih del slovenskih ustvarjalcev. Ponovitev televizijske priredbe koncerta bo na sporedu v četrtek, 26. junija, približno ob 20.50. Pestra vsebina današnje Izostritve po koprski TV KOPER - V današnji oddaji »Izostritev« ob 18. uri po koprski TV bodo gostili predstavnika slovenskega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Teme pogovora so predsedovanje EU, visoke cene kmetijskih pridelkov, krčenje obdelovalnih površin - še posebej na obali, novi davki za ol-jkarje, čebelarje in še koga, ne-vla-ganje v namakalne sisteme, akontacije in subvencije, sprejem uredbe o prodaji rib, zaščita drobnice in še kaj. Posebno pozornost bodo posvetili tudi kupovanju briških vinogradov s strani Italijanov. Ponovitev oddaje je prav tako danes ob 22.50. trst - Obtožba Igorja Kocijančiča »Koper se razvija, desna sredina pa • • V VI • m »v v zavira razvoj tržaškega pristamsča« TRST - Desna sredina izvaja politično obstrukcijo, ki ima za cilj zaviranje razvoja tržaškega pristanišča. V to je prepričan Igor Kocijančič, vodja deželne skupine Mavrične levice, ki navaja zadnja dogajanja v odnosih med Trstom in Koprom. Zgovorna sta primera lesnega pristanišča in tovornega terminala pri Fer-netičih. Tržaška desna sredina se močno trudi, da bi Luka Koper ne bila soudeležena pri upravljanju lesnega terminala in obenem zavira razvoj nekdanjega mejnega postajališča v repentabrski občini. Medtem ko Koprčani v Sežani oblikujejo enega največjih logističnih terminalov v srednji in vzhodni Evropi, se pri nas zavira razvoj Fernetičev in tudi nasprotuje, da bi Luka Koper odprla svoje predstavništvo v Trstu. Vse to je neverjetno, a žal resnično, ugotavlja Kocijančič. Med nove »stratege« razvoja tržaške pristaniške dejavnosti zastopnik Mavrične levice uvršča deželnega svetnika Ljudstva svobode Maurizia Bucci- Tržaško pristanišče tudi zaradi stališč desne sredine ne preživlja najboljših kroma ja in Antonia Paolettija, predsednika Trgovinske zbornice. Paoletti je, kot znano, eden glavnih nasprotnikov razvojnega projekta, ki ga v zvezi s terminalom na Fernetičih načrtuje predsednik pri- staniške oblasti Claudio Boniciolli. Namesto vseh teh polemik, bi se morali vsi potruditi, da bi staro tržaško pristanišče končno spet dobilo železniško povezavo, ugotavlja še Kocijančič. / TRST Četrtek, 19. junija 2008 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 |)o) l L fax 040 772418 trst@primorski.it neurje - V noči med torkom in sredo huda ura Dež, Glinščica in morje povzročili vrsto poplav Večje škode ni bilo - Veliki trg in nabrežje kot v Benetkah, Glinščica preplavila industrijsko cono V torek zvečer je nevihta zapretila, povzročila je kak kratek stik, to pa je bila samo napoved velikega neurja, do katerega je prišlo v naslednjih urah. Obilne padavine so povzročile vrsto nevšečnosti zlasti v mestnem središču in v Bregu. Morska plima in deževje sta se združila ter poplavila Veliki trg in tržaško nabrežje, ki sta bila za vozila nedostopna, pešci pa so imeli na Velikem trgu vodo do gležnjev. Medtem je reka Glinščica močno narasla in pokazala svojo moč: v istoimenski dolini je podrla lesen most, ki so ga slovesno postavili letos spomladi. Voda se je dvignila za več kot meter in zlomila most na dva, en kos je odnesla, preostalega pa porinila za pol metra naprej. Deroča voda je razdejala tudi kamenje, kije sestavljalo strukturo mostu oz. pešpoti. Glinščica pa je še največ škode povzročila v industrijski coni. V Miljski ulici blizu Frankovca je preplavila prostore tamkajšnjih podjetij. Skale in les so namreč zamašili cevi, ki jih je pred časom namestila družba Collini - slednja gradi tržaško hitro cestno povezavo. Voda je prerasla bregove in povzročila povodenj. Podobno se je zgodilo pri gradbišču blizu Lakotišča. Dolinska županja Fulvia Premolin, ki so jo prebudili ob 2. uri zjutraj in je takoj tekla na teren, je dejala, da je Občina Dolina naredila vse, kar je bilo v njenih pristojos-tih. Pri industrijski coni je med drugim pred tednom dni na lastne stroške očistila cestišče, na katerem se je redno pojavljala velika luža, včeraj pa sta isto območje prekrila voda in blato. Cesta sodi v državno domeno, očiten problem bo treba čim prej rešiti. Županja je obenem pohvalila delo Pokrajine Trst, ki je včeraj naglo poskrbela za očiščenje cest. Pri Križpotu, na cesti med Prebene-gom in Mačkovljami, je prišlo do usada. Zaradi naliva se je namreč z neke poljske poti usulo blato, ki je prišlo do bivšega mejnega prehoda Osp. Voda je preplavila nekaj kleti, hujših posledic k sreči ni bilo. Do manjšega usada je prišlo tudi na pokrajinski cesti med Prebenegom in Dolino. Na delu so bili vseskozi miljski gasilci, ki so med 2.30 in 8. uro našteli sedem posegov, trije (!) dolinski mestni redarji pa so bili včeraj zelo zaposleni in so opravili marsikatero naduro. V Trstu so gasilci našteli kar 23 posegov zaradi deževja, dve drevesi sta padli na Furlansko cesto in na Ul. dello Scoglio. (af) Desno podrti most pri vhodu v Dolino Glinščice, spodaj popolnoma poplavljeni Veliki trg kroma Jutri bo znan zmagovalec nagrade Zlato zrno 2008 Zlato zrno je ime nagradi, ki jo Sklad Sergij Tončič v Trstu podeljuje letos prvič. Z njo želi izpostaviti in odlikovati mlade umetnike iz naše dežele, ki so s svojim ustvarjalnim delom v zadnjih dveh letih pomembno prispevali k oblikovanju in prenovi kulturnega izraza teh krajev. Z bogato popotnico tradicije, ki jo predstavljajo imena Gradnik, Gruden, Kosovel, Spacal, Černigoj, Kogoj, Jože Babič in drugi umetniki 20. stoletja, odražajo mladi rodovi 21. stoletja nekon-vencionalni utrip slovenstva teh krajev, tega prepišnega sveta ob Mediteranu. S svojimi stvaritvami obenem samozavestno posegajo v kulturno vretje današnjega sveta. Prav je zato, da jim domače okolje izkazuje pozornost in jih podpira pri uveljavljanju svojih ustvarjalnih ambicij, saj s tem tudi sebi omogoča prepoznavnost in veljavo na stičišču narodov in kultur. Kot temelj lastne identitete in kot jamstvo za živo odzivanje na tokove časa. Sklad ugotavlja, da je na razpis prispelo ustrezno, dokaj veliko število predlogov z različnih ustvarjalnih področij; več je bilo tudi mul-timedialnih umetniških ustvarjalcev. Ugoden je bil odziv strokovne javnosti, čeprav bi lahko pričakovali več predlogov in utemeljitev s kulturnih ustanov in univerzitetnih sredin. Velja pa izpostaviti velikodušne denarne prispevke za nagradni sklad - ta znaša 3.500 evrov - ki so jih k sredstvom Sklada primaknili Zadružna kraška banka, KB 1909 in Koprska banka. Žirija za nagrado Zlato zrno, ki jo sestavljajo ugledne osebnosti različnih ustvarjalnih profilov, se je pri svojih izbirah ozirala na izvirnost, pogumno iskanje prenovitvenih kali ob osebni in svetovljanski izkušnji, na umetniško prepričljivost, na estetsko strogost, ki gleda preko dopadljivosti pri občinstvu, preko medijske ali ideološke izrabe umetnosti. Na osnovi teh vodil je razglasila nominirance za letošnjo nagrado. Ti so: Riccardo Baldassarri za fotografijo in design, gledališka igralka Nikla Petruška Panizon, skladatelj Patrick Quag-giato in filmski avtor Martin Turk. Prejemnik nagrade Zlato zrno 2008 bo znan jutri, 20. junija, ko bo ob 18. uri v Narodnem domu v Trstu slovesnost, na kateri bodo s svojimi stvaritvami predstavljeni letošnji nominiranci, izročena bodo priznanja in razglašen nagrajenec. sv. alojzij - Včeraj dopoldne nesreča na delu Usad povlekel za seboj bager in delavca Cementni zidek popustil pod težo blatne zemlje po obilnih padavinah - 55-letni srbski delavec takoj pod kirurški nož, tvegal je delno amputacijo spodnjega dela noge Deževni mesec junij in torkovo nočno neurje sta posredno povzročila tudi hujšo nesrečo na delu. 55 let star delavec, srbski državljan, j e včeraj nekaj pred poldne upravljal manjši bager na nekem vr tu sre di sta no vanj skih po slo pij v Ul. Felluga 43/3 pri Sv. Alojziju. Ne na do ma je pri šlo do usa da, ba -ger se je nagnil na levo in padel na spod njo vrt no te ra so. Ne sreč ne ga delavca so odpeljali v katinarsko bol niš ni co, kjer so mu ki rur gi sku ša li re ši ti po me čka no no go: tvegal je celo delno amputacijo spodnjega dela noge. Delavec se je ukvarjal s preurejanjem vrtičkov sredi stanovanj skih po slo pij v Ul. Fel lu ga, na dokaj strmem območju nedaleč od no go met ne ga igri šča pri Sv. Aloj -ziju. Včeraj se je z manjšim bagrom znamke Neuson nahajal na vrtičku, na katerem stojijo tudi tobo gan in dru ga igra la, ob vr tu pa leži spodnja vrtna terasa. Obe parceli ločuje zid iz cementa, preskok z ne ga vr ta na dru ge ga zna ša pri -bliž no dva me tra. Med na li vi zad -njih tednov, še posebno pa v torek ponoči, se je zemlja močno preob-li ko va la in vče raj ne kaj pred pold -ne je pri šlo do ne var ne ga usa da. Gmota zemlje je pritisnila na cement in ga pre bi la, od lo mil se je pet metr ov dolg kos zidu, ki j e zgr mel na spod njo ze le no te ra so. Delavec se ni mogel izogniti pad cu z ba grom: stroj je zdrsel navzdol in pristal na levem boku, dva metra nižje. Ponesrečenec se ni mogel premakniti, saj se je pod sil no te žo ba gra znaš la nje go va le -va no ga. Pri hi te li so ga sil ci, ki so ga potegnili na varno, služba 118, ki ga je odpeljala na urgenco na Katinaro ter policija in inšpektorji za var nost na de lu. Po na lo gu sodstva je policija zasegla oba vrtova z bagrom vred. (af) Posledice usada kroma / TRST Četrtek, 19. junija 2008 7 DRŽAVNI IZPIT - Včeraj na višjih srednjih šolah prva pisna naloga iz slovenščine V ospredju predvsem problematiki meje in dela Večina maturantov se je odločila za pisanje kratkega eseja ali članka padriče Brez panike: znamenite besede dobrega vojaka Švejka so si včeraj maturanti na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem očitno vzeli za svoje geslo pri soočenju s prvo pisno preizkušnjo v okviru letošnjega državnega izpita. To je vtis, ki bi si ga človek včeraj ustvaril, če bi obiskal štiri slovenske višje šole pri Sv. Ivanu ter se pogovarjal s predsedniki komisij in dijaki. Prva pis na na lo ga je bi la kot obi čaj no po sve če na slo ven šči ni, pri če mer so ime li kan di da ti na raz po la go ši ro ko pa le to raz lič nih na slo vov oz. ti po lo -gij naslovov, kjer je po splošni oceni vsak do lah ko na šel tis to, kar mu je ustrezalo. Tudi letos so bile na voljo štiri tipologije naslovov: tip A je zahteval analizo literarnega besedila, pri čemer j e tokrat priš el na vrst o pesnik Oton Župančič s pesmijo Umetnik in ženska. Tip B - izdelava kratkega eseja ali časopisnega članka - je obsegal štiri področja: tema li-terarno-umetnostnega področja je bila Gore kot vir umetniškega, filozofskega in duhovnega navdiha, tema socialno-ekonomskega področja je bila Delo med produktivnostjo in varnostjo, tema zgodovinsko-politič-nega področja je bila Živeti mejo - živeti brez meje, tema tehnično-znan-stvenega področja pa Pojmovanje znanosti v tehnološkem razvoju človeške družbe. Tip C je obsegal zgodovinsko nalogo, ki je letos od kandidata zahtevala prikaz zgodovinskega razvoja Jugoslavije od nastanka leta 1918 do razpada v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Tip D pa je obsegal splošno nalogo, pri čemer je mo ral kan di dat, ki je iz bral to te mo, razviti razmišljanje o posredovanju emocij preko novih načinov sporočanja, kot so SMS sporočila ali elektron ska poš ta. Kot običajno: večina pisala N.V. • VI I |si esej oz. članek Glede izbire tipologije naslova se slika v primerjavi s prejšnjimi leti ni spremenila, saj se je velika večina kandidatov odločila za pisanje kratkega eseja oz. časopisnega članka. Tako je bilo na Liceju Franceta Prešerna, kjer se je za to tipologijo naslova odločilo enajst maturantov naravoslovno-multimedijske in znanstveno-fizikalne smeri in sedemnajst kandidatov jezikovne in klasične smeri. Analizo besedila so pisali trije kandidati naravoslovno-multimedijske in znanstveno-fizi-kalne smeri ter dva kandidata jezikovne in klasične smeri, razmerje pa je ravno obrnjeno, če vzamemo v poštev pisanje splošne naloge. Kot sta povedali predsednici izpitnih komisij, prof. Milena Padovan za nara-voslovno-multimedijsko oz. znan-stveno-fizikalno smer in prof. Mihaela Pirih za jezikovno oz. klasično smer, so bili dijaki mirni, pa tudi zadovoljni ob seznanitvi z naslovi, saj so bili slednji privlačni in aktualni, zlasti v primeru tem o delu in meji. Dosegljiva je bila tudi literarna naloga, medtem ko je bila zgodovinska naloga očitno zahtevna in se ni nihče odločil zanjo. Zanimivo bo, kako bodo kandidati pri ustnem delu izpita utemeljevali napisano, sta dejali Pa-dovanova in Pirihova. Na podobno sliko je človek naletel na Poklicnem zavodu Jožefa Ste-fana, kjer so vsi kandidati razen treh izbrali pisanje članka oz. eseja, trije pa splošno nalogo. Po besedah predsednice izpitne komisije prof. Flavi-je Bezeljak so bili maturanti na začetku sicer nekoliko napeti, ko pa so izvedeli za naslove, je nastopilo olajšanje. Gre namreč za naslove, o katerih se da lepo pisati, dijaki pa so se tudi lepo pripravljali med letom. Na sliki zgoraj: pisanje naloge na zavodu Ž. Zoisa Na sliki spodaj: maturante liceja Prešeren je ob vstopu v šolo pozdravljal tale napis kroma Na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa ni bilo kdovekako drugače, kjer predsednik komisije prof. Igor Sancin tudi ni zaznal večje živčnosti. Kar šestnajst kandidatov (trinajst na pravno gospodarsko podjetniški smeri in trije na oddelku za geometre) je izbralo nalogo tipa B in le trije (eden na pravno gospodarsko podjetniški smeri, dva pa na oddelku za geometre) splošno nalogo. Da so naloge lepe, se je strinjala tudi prof. Patrizia Samar, ki je notranji član komisije na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška. Tudi tu so se kandidati lotili pisanja brez živčnosti, profesorji pa so opazili tudi nekaj napak v besedilih naslovov. Kot na ostalih šolah, se je tudi na liceju Slomšek večina kandidatov očitno odločila za pisanje naloge tipa B, le manjši del je izbral analizo besedila ali splošno nalogo, medtem ko je tudi tu zgodovinska naloga ostala sirota. Maturanti: Naslovi so nudili veliko izbiro Kaj pa so o nalogah menili kandidati sami? Za Kevina Segulina, maturanta oddelka za tehnike elektronskih industrij zavoda Stefan, so bili naslovi lepi in zanimivi. Sam je izbral tip B, točneje je pisal o problematiki dela med produktivnostjo in varnostjo, ker je bila to edina tema, ki mu je najbolj ležala zaradi aktualnosti vprašanja. Na vprašanje, ali mu je naloga delala težave, pa je odgovoril, da je to odvisno, na kakšen način človek razmišlja. Tudi Nastja Gherlani, maturantka jezikovnega liceja Franceta Prešerna, je izbrala tip B, le da se je odločila za problematiko meje, ki je v tem trenutku aktualna, kandidat pa je imel na razpolago tudi dosti gradiva. Drugače so bili tudi zanjo naslovi dobri: lepa je bila npr. analiza Župančičevega besedila, prav tako zanimivo pa je bilo po njenih besedah vprašanje dela, čeprav je opozorila, da so si letos pri pisni nalogi čakali Trubarja zaradi aktualnosti petstoletnice njegovega rojstva. Podobnih misli je bil maturant znan-stveno-fizikalne smeri liceja Prešeren Daniel Košuta, ki je pisal esej o pojmovanju znanosti v tehnološkem razvoju človeške družbe, ki mu je najbolj ustrezal. Pri naslovih je bilo po njegovih besedah precej izbire, vsakdo je lahko našel svojo temo, poleg tega so pri pouku vadili na podlagi naslovov preteklih matur. Za Irino Počkar, kandidatko pravno gospodarsko podjetniške smeri zavoda Zois, je bila tematika meje najbolj dostopna. To problematiko so obravnavali tudi v teku šolskega leta, obenem so se dijaki z njo srečali tudi na jesenskem kongresu Slavističnega društva Slovenije, ki je potekal ravno v Trstu. Glede ostalih naslovov je dijakinja dejala, da so bi- li vsi precej dosegljivi razen analize Župančičevega besedila, a panike ni bilo, saj je vsakdo našel temo, o kateri pisati. Podobnega mnenja je bila tudi maturantka pedagoške smeri liceja Slomšek Jasna Komar, za katero naslovi niso bili ne pretežki niti enostavni. Tudi sama se je odločila za pisanje eseja oz. članka o problematiki meje, ker ji je slednja najbližja, poleg tega je lansko decembrsko odpravljanje fizične meje med Italijo in Slovenijo spremljala preko medijev. Dijake čaka danes druga pisna naloga, ki bo specifična za vsako šolo oz. smer posebej, medtem ko bo po nekajdnevnem premoru v ponedeljek na sporedu tretja pisna naloga v obliki večdisciplinskega testa, nakar bo prišel na vrsto ustni del izpita. Ocen v stotinkah letos ne bodo objavili Med novostmi letošnjega državnega izpita je tudi ta, da zaključnih ocen v stotinkah ne bodo objavili. Na oglasni deski posamezne šole bo tako pisalo le, ali je kandidat izdelal ali ni izdelal, izjema bodo tisti kandidati, ki bodo morebiti prejeli stotico s pohvalo. Tako je namreč v svoji marčni odredbi, kjer so navedena navodila za potek letošnjega državnega izpita, določil sedaj že bivši minister za šolstvo Giuseppe Fioroni. Ivan Žerjal Od jutri praznovanja 110-letnice društva Konec tedna bo na Padričah pestro in živahno. Člani kulturnega društva Slovan so ob praznovanju 110. obletnice društva organizirali vrsto kulturnih in športnih prireditev. Že jutri bo na sporedu 9. nočni orientacijski pohod »Po sledeh merjascev«. Vpisovanje bo v prostorih Gozdne zadruge na Padričah (na cesti proti Gropadi) od 20.30 do 21.45. Zaradi omejitve števila nastopajočih skupin (do 30) organizatorji svetujejo pred-vpis (po telefonu 3497386823 - v ve čer nih urah - ali po e-poš ti slo -van@fastwebnet.it). Prva skupina bo startala ob 22. uri. V soboto bo v prostorih Gozdne zadruge na Padričah na ogled veseloigra Srčni mrk, v priredbi dramske skupine iz Rovt in Kolonkovca (režija Ingrid Verk). Slavnostna »veselica« ob 110. obletnici Slovana bo v nedeljo v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. Od 18. ure dalje bodo nastopali domači mešani pevski zbor Slovan Skala, mešani pevski zbor Lipa, otroški pevski zbor Slomšek iz Bazovice ter folklorna skupina Kraški šopek iz Sežane. Slavnostni pečat bo prireditvi dala godba na pihala s Proseka. Organizatorji pozivajo, da se na prireditvi zbere čim več na rod nih noš. V po ne -deljek, na predvečer Svetega Ivana, bo na vaškem trgu »pr štjrni« živahno že v popoldanskih urah (ob 17.30), ko bodo prišli na svoj račun otroci. Risali bodo na temo Čarovnica na vasi. Ob 21. uri, pred prižigom kresa, bodo na vaškem trgu nagradili zmagovalce orientacijskega pohoda in najlepši ven-ček, ki mora biti sestavljen izključno iz poljskega cvetja in ne sme vsebovati nikakršnih sintetičnih materialov. Po nastopu pevskega zbora Slovan Skala, ki ga vodi dirigent Herman Antonič, se bodo vaščani in ostali udeleženci podali do »Zad za kala«, kjer bodo prižgali tradicionalni svetoivanski kres. S tem ne bo vseh slovesnosti konec. 6. julija bo na Padričah opasilo ob praznovanju zavetnikov Sv. Cirila in Metoda. Praznovanje bo letos nekoliko bolj slovesno, saj padriška cerkvica praznuje 110 let. (jng) JUTRI V Devinu lutkovna delavnica V tem tednu je na sedežu devin-skih zborov kar živahno. Tudi letos je namreč OPZ Ladjica pod pokroviteljstvom Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in ob pomoči Zadružne kraške banke z Opčin priredil enotedensko delavnico Devinski vrt ustvarjalnosti, ki je posvečena lutkovnemu ustvarjanju. Delavnico letos vodi priznana lutkarica, gospa Ksenika Ponikvar, ki deluje v okviru lutkovnega gledališča Tri iz Kranja. Mali devinski lutkarji, gre za skupino dvanajstih osnovnošolcev, pa ne izdelujejo le lutk, ampak so tudi sooblikovalci predstave, ki jo bodo uprizorili in prikazali, kakšno moč ima prijateljstvo. Pripravljajo pa tudi sceno in izbirajo pesmi. Delavnica se bo končala jutri, v petek, 20. junija. Prva predstava, namenjena otrokom devinskega otroškega vrtca, bo v dopoldanskih urah, popoldne ob 18. uri pa bo na sedežu devinskih zborov premiera igrice Moč prijateljstva, na katero pa niso vabljeni le starši in bratje, ampak širše občinstvo. 8 Četrtek, 19. junija 2008 IZLET ZADRUZNE KRAŠKE BANKE / zgoniški občinski svet - Obračun za leto 2007 Zgonik: vsa dela opravljena! Odobren zapisnik o izročitvi Zgoniški občinski svet je na torkovi seji z glasovi levosredinske večine odobril obračun za leto 2007, medtem ko so se svetniki Slovenske skupnosti in Nacionalnega zavezništva vzdržali. Letni obračun se je zaključil s preostankom 588 tisoč evrov. Zupan Mirko Sardoč je pojasnil, da gre za seštevek starih ostankov v višini približno 285 tisoč evrov in večj ih, nepredvidenih deželnih prispevkov v višini približno 180 tisoč evrov ter manjših od prvotno predvidenih stroškov. Občinska uprava je lani prejela od dežele Furlanije-Julijske krajine 32 tisoč evrov za ureditev sedeža civilne zaščite, 8.800 evrov za cestne znake in 15 tisoč evrov za prevajalske naprave, od tržaške pokrajine pa nekaj več kot 61 tisoč evrov za ureditev območja Frušovce v Zgoniku in 3 tisoč evrov za nakup športne opreme. Del upravnega presežka (skupno 160 tisoč evrov) je bil namenjen za zbirna mesta zabojnikov za odpadke (15 tisoč evrov), za ureditev sedeža civil- nekdanje vojašnice Dardi pri Briščikih, ki naj bi jo zgoniška občina »prevzela« v kratkem ne zaščite (8 tisoč evrov), za ureditev območja Frušovce (16 tisoč evrov) ter za razna vzdrževanja občinskih poslopij in cest (121 tisoč evrov). Sardoč je poudaril, da so bila izpeljana vsa predvidena javna dela: ureditev sedeža civilne zaščite, namestitev cestnih znakov, prevajalska naprava, drugi sklop del na območju Frušovce v Zgoniku in razna vzdrževalna dela na občinskih poslopjih. »Obračun se je izničil pri približno 5 milijonih 500 tisoč evrov. 40 odstotkov stro škov je bi lo na me nje nih za osebje; občinska uprava je namenila 10 odstotkov stroškov za posege na socialnem področju, 7 odstotkov za kulturo in šport ter skoraj 11 odstotkov za šolstvo. V razpravi je svetnik Nacionalnega zavezništva Nicola Guarrino vpra šal, za kaj ob či na ko pi či to lik šen preostanek in kateremu sektorju bo posvetila v bodoče največjo pozornost. Sardoč j e ocenil, da gre za pametno in gospodarno odločitev uprave, kar je pojasnil s primerom. Občinska blagajna bo z letošnjo ukinitvijo Mirko Sardoč davka ICI na prvo stanovanje ob približno 270 tisoč evrov. Če ne bi imeli v blagajni zadostnega preostanka, bi se - zaradi tekočih stroškov - znašli v krizi, kajti vprašljivo je, ali bo država pravočasno posredovala občinam »nadomestilo« za ukinjeni davek. Zgoniški župan je nadalje napovedal, da bo njegova uprava posvetila v bodoče pozornost ureditvi cestnega omrežja; del sredstev bo posredovala kmečkim obratom za čiščenje ze le nih povr šin; sep tem bra bo ste kel natečaj za občinskega redarja, nova služba pa bo tudi nekaj stala; nadalje bo morala občina urediti katastrske papirje ob bližnjem prevzemu nekdanje vojašnice Dardi pri Briščikih, kar bo predstavljalo tudi lep strošek. Ob čin ski svet je za tem odob ril prav zapisnik o izročitvi oziroma »prenosu opuščene državne nepremičnine Vojašnice Dardi pri Briščikih v občinsko premoženje. Načelnik svetniške skupine Slovenske skupnosti Dimitrij Zbogar se je zahvalil občinski upravi za dobro opravljeno delo ob tej nelahki zadevi, in ocenil »pridobitev« nekdanje vojašnice kot »uspeh te uprave«. Tudi Guarrino (-NZ) je pozitivno ocenil prevzem nekdanje vojašnice in zastavil vprašanje koriščenja tega obsežnega prosto ra. Zu pan Sar doč je po uda ril, da bo za to po treb no so o če nje, ki pa bo steklo potem, ko bo vsa zadeva urejena. »Prevzem nove nepremičnine bomo praznovali šele po podpisu predaje,« je previdno napovedal. Ta bo - predvidoma - že čez nekaj tednov. Ob čin ski svet je vse ka kor odob ril za -pisnik o izročitvi nekdanje vojašnice so glas no. M.K. Videokamera na Velikem trgu kroma TRŽAŠKA OBČINA - Po namestitvi številnih videokamer v ulicah in na trgih Pravilnik o video nadzoru v mestu Videokamere za nadzor prometa in proti vandalskim dejanjem na 25 mestih - Zahodnokraški rajonski svet pozitivno ocenil dokument Tržaška občina je že pred časom uvedla sistem video nadzora v nekaterih mestnih predelih. Videokamere nadzorujejo ulice in trge predvsem v središču mesta in na nabrežju, po nameri občinske uprave predvsem za »zaščito občinskega premoženja pred vandalskimi dejanji, za sproten neposreden pregled nad prometom in za večjo varnost občanov«. Nadzorovanje celih mestnih predelov zastavlja vrsto zelo delikatnih vprašanj. Prvo se nanaša na zaščito zasebnosti, saj posnamejo videokamere ljudi, delčke njihovega zasebnega življenja. Video posnetkov ne gre zlorabiti, zato se je mestna uprava odločila, da pripravi pravilnik o uporabi sistema video nadzora. Dokument določa način zbiranja podatkov, njihovo uporabo in hranjenje. Ob tem tudi zelo jasno predvideva, kdo ima dostop do video posnetkov, kdo jih lahko uporabi, pa tudi kdo lahko posnetke pregleda, poveča posamezne kadre in jih ponovno zavrti. V 6. členu pravilnika je zapisano, da morajo biti »ljudje, ki vstopajo v nadzorovano območje, obveščeni o prisotnosti videokamer.« Ob prisotnosti večjega števila videokamer je treba na območju namestiti več informativnih tabel z ustreznimi opozorilnimi napisi. Uporaba videokamer je dovoljena le za nadzor nad javnimi površinami. Občinska uprava se je odločila, da jih namesti v najbolj prometnih ulicah, da bi služile za nadzor nad prometom in bi - ob potrebi - omogočile hiter poseg mestnih redarjev, in ob javnih stavbah, da bi služile kot preventivni ukrep pred morebitnimi vandalskimi dejanji. Pravilniku je priložen seznam krajev, v katerih je občina že namestila videokamere oziroma jih namerava še namestiti. Skupno jih bo 25, in sicer na Trgu Goldoni, v Ul. Carducci (na treh križiščih), na Trgu Dalmazia, v Ul. Cavour, na Korzu Italia, na Velikem trgu, na Trgu Garibaldi, Na Trgu Liberta, v Ul. Bat-tisti, na nabrežju pri deželni palači, na Se-nenem trgu, v Ul. Roma, v Ul. Coroneo, v podhodu pri železniški postaji (štiri video kamere), na Drevoredu Gessi (dve vi-deokameri), na Trgu Oberdan, na trgu pred sodiščem in na trgu Pestalozzi. O pravilniku so v preteklih tednih razpravljali rajonski sveti. Zahodnokraški rajonski svet je na zadnji seji izdal pozitivno mnenje o dokumentu, in sicer z glasovi desnosredinske opozicije in delom levosredinske večine, medtem ko so svetniki Ivo Starc (Slovenska skupnost), Niko Tenze (načelnik Demokratske stranke) in Roberto Cattaruzza (Stranka komunistične prenove) glasovali proti. M.K. SESLJANSKI ZALIV - Start krožne regate po Italiji - Giro d'Italia Znamenita jadralna predstava v objemu apnenčastih sten Sesljanski zaliv bo konec tedna kot amfiteater, v katerem se bo odigrala spekta-kularna jadralna predstava. V objemu slikovite apnenčaste stene, ki se spušča proti prostranemu zalivu, bodo glavno vlogo odigrale kraljice morja, protagonistke jadralne krožne regate po Italiji (Giro d' Italia). Dušo regate, jadralca Cina Riccija, je Sesljanski zaliv namreč tako očaral, da se je odločil, da bo letošnja, 20. izvedba startala ravno od tod. Petnajst jadrnic bo v mesecu dni objadralo italijanski škorenj, spremljala pa jih bo vrsta pobud za vse okuse in vse starosti. Če se osredotočimo na dogajanje v naših krajih, lahko napovemo, da bo kar pestro. Ze danes bo namreč v Sesljanski zaliv priplula velika večina tekmovalnih jadrnic in ob 18.30 se bo slovesno začela prireditev v režiji društev Diporto nautico Sistiana in Velaitalia v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina, Pokrajino Trst in Pristaniškim poveljstvom ter s finančno podporo Zadružne kraške banke in družbe Several Broker. Obetajo se štirje dnevi v znamenju športa in zabave. Ob raznoraznih stojnicah bo danes ob 19. uri radijska predstava Arrivano i mostri z Androm Merkujem, ob 20.30 bo nastopila pevka Enkeleida, ob 22. uri pa bo Blues Mobile Band. Dogajanje se bo jutri začelo ob 14. uri z ogrevalno regato, v popoldanskih urah pa bo plesna selekcija za natečaj Sanremo Danza 2009. Po koncertu zbora Rilke v sesljanski cerkvici sv. Jožefa, bo ob 21. uri na sporedu nočna regata po zalivu; na svoj račun pa bodo prišli tudi pevci, saj bodo priredili selekcijo za natečaj Mia Martini 2009. V soboto bo ob 12. uri regata, v popoldanskih urah pa spet plesna selekcija. Ob 20.30 bo na sporedu nočna regata Sesljan-Piran-Sesljan v priredbi domačega društva Čupa. Kdor bo ostal na kopnem pa bo lahko sledil glasbeno-plesnemu spektaklu I migliori anni della no-stra vita. V nedeljo se bodo ob 11. uri na morju pomerili najmlajši, medtem ko bo ob 12. uri spet regata po Sesljanskem zalivu. Večer pa bo posvečen nagrajevanju posameznih regat in poslovilnemu koncertu šole Punto musicale Zavoda združenega sveta iz Devina,skupine Angel & the Sensations ter Gypsy Quartet Remake. Jadrnice se bodo poslovile v ponedeljek ob 10. uri in jo mahnile proti drugi etapi - Ravenni. Med njimi bo tudi jadrnica tržaškega konzorcija Baia di Sistiana, na njej pa bo poleg krmarja Maura Pelaschierja tudi slovenski jadralec Jaro Furlani. (sas) Od sonca do zvezd V galeriji ADA (Dunajska cesta 17a) na Opčinah bodo danes ob 19. uri odprli razstavo »Od sonca do zvezd«, na kateri se bodo predstavile akademska kiparka Milena Braniselj (zodiak v bronu), floristka Vivijana Kljun (zvezdni šopki) in zbirateljica in interpretatorka starodavnih ljudskih pesmi Ljoba Jenče. Dogodek bo povezovala likovna kritičar-ka Polona Škodič. Dokumentarec Nazirock Na pobudo združenja Studenti Co-scioni bodo v veliki dvorani tržaške univerze (stavba H3) jutri ob 21. uri predvajali dokumentarec o skrajni desnici »Nazirock«. Slednji je vnel veliko polemik s strani skupine Forza Nuova, ki je celo preprečila njegovo predvajanje. Film bodo istočasno predvajali v Rimu, kjer bosta prisoten režiser Claudio Lazzaro in evropski poslanec Forza Nuova Roberto Fiore; debati, ki bo tam sledila, bodo udeleženci večera lahko sledili po frekvencah Radiaradicale. Med fosili v botaničnem vrtu V sklopu pobude Zahodi v botaničnem vrtu bo jutri ob 20.15 na vrsti še zadnje srečanje oziroma paleontološki sprehod v iskanju fosilov, ki ga bo vodila Debora Arbulla. Udeleženci bodo spoznavali tla in zemljo, kamenje in sledove živali, naposled pa jih bo čakala še delavnica fosilov. Vstopnina znaša 1 evro. Regata po Tržaškem zalivu Pristaniško poveljstvo sporoča, da bo v soboto, 21. junija, v Tržaškem zalivu med 14. in 19. uro potekala jadralna regata »Lei e Lui« - razred Open. Prireja jo tržaški klub Lega Navale Italiana. Na območju bo torej prepovedano jadranje, kopanje, potapljanje in ribarjenje. Spoznavajmo opereto Fundacija gledališča Verdi vabi ob evropskem prazniku glasbe na brezplačni ogled vaj za opereti Cin ci la Carla Lombarda in Virgilia Ranzata, ter Scugnizza Carla Lombarda in Maria Coste. Obe bosta zaznamovali letošnjo izvedbo mednarodnega festivala operete, ki se bo začel 27. junija. Opereto Cin ci la si bo mogoče ogledati v soboto ob 20. uri v gledališču Verdi, Scu-gnizzo pa ob isti uri v dvorani de Ban-field Tripcovich. Muzikal »Notte di Beltane« Tržaška akademija Musical Theatre prireja v soboto, 21. junija, ob 20.30 v gledališču Silvio Pellico v Ul. Ananian 3 ogled muzikala »Notte di Beltane« v spomin na tržaškega režiserja in igralca Uga Amodea. Prireditelji (z leve) Vecchiet, Romita in Fabris na včerajšnji predstavitvi kroma / TRST Četrtek, 19. junija 2008 9 SVETI IVAN - Včeraj odprli razstavo ob 150-letnici domače cerkve Prikaz preteklosti kot poskus obnove skupnosti Razstava kot uvod v praznovanja - Na ogled liturgični predmeti, dokumenti in slike Prikaz preteklosti kot obnavljanje nekega občestva: to je bil cilj, za katerega so zagrizeno delali pripadniki slovenske in italijanske komponente župnijske skupnosti pri Sv. Ivanu pri pripravah na razstavo, katere včerajšnje odprtje je predstavljalo uvod v praznovanja ob 150. obletnici izgradnje in posvetitve župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika. Izgradnja cerkve, ki jo je 27. junija 1858 posvetil takratni tržaško-koprski škof Jernej Legat, predstavlja namreč enega od dosežkov takrat že precej močne krajevne slovenske skupnosti, ki je bila v polnem razmahu. Čeprav danes že v manjšini, pa so svetoivanski Slovenci še vedno pomemben dejavnik življenja krajevne skupnosti, kar prihaja do izraza ravno na razstavi, ki bo do 29. junija na ogled v kapeli za glavnim oltarjem župnijske cerkve in v Marijinem domu. V kapeli so razstavljeni liturgični predmeti, kot so npr. nekatere zastave, monštrance, misali in keli-hi, ki pričajo o navezanosti Svetoivančanov na lastno cerkev in o njihovih prizadevanjih, da bi bilo svetišče čimbolj opremljeno in okrašeno. Marijin dom pa gosti zgo-dovinsko-etnografski del razstave, kjer so na ogled predvsem fotografije in dokumenti, ki pričajo o življenjskem utripu slovenskega dela župnijske skupnosti. Razstavo, ki stajo pripravila Italijansko žensko središče in društvo Marij Kogoj, so kot že rečeno odprli včeraj popoldne v domači cerkvi in v Marijinem domu, pri čemer je svetoivanski župnik Fabio Gol-linucci poudaril, kako pri tej razstavi ne gre samo za nostalgijo, ampak za spodbudo za napredovanje v veri na poti do boljše prihodnosti, medtem ko je podpredsednik škofijske komisije za sakralno umetnost Roberto Gherbaz pozitivno ocenil ovrednotenje liturgičnih predmetov, ki se zaradi sprememb v bogoslužju ne uporabljajo več. Razstavo sta uredili Maria Grazia Greblo in Bogomila Kravos: prva je opozorila, kako so želeli skupnosti vrniti liturgične predmete, ki pripadajo njenemu zgodovinskemu spominu, druga pa je poudarila pomen priložnosti za poskus obnove krajevne skupnosti, ki je bila v preteklosti razdeljena in pri tem opozorila, da tudi Slovenci sami večkrat premalo poznajo svojo lastno krajevno zgodovino. Kot že rečeno, je razstava bila uvod v praznovanja ob 150-letnici cerkve, ki bodo dosegla vrhunec v nedeljo s procesijo in mašo, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Ev-gen Ravignani. Že jutri in v soboto pa se bosta zvrstila dva lepa kulturna dogodka in sicer koncerta zbora Cappella Tergestina in Komornega zbora Ave iz Ljubljane. Ivan Žerjal Razstavljeni liturgični predmeti in dokumenti pričajo o življenjskem utripu svetoivanske, zlasti slovenske, župnijske skupnosti v preteklosti kroma ds - Trg Foraggi Obnova predora buri duhove Dela za obnovo predora, ki pelje od Trga Foraggi proti Valmauri, so neobhodno potrebna, in s tem soglašajo vsi. Toda na zaprtje predora je treba biti pripravljeni, ker bo drugače v mestu prevladal kaos. To sta v tiskovni noti poudarila občinski in rajonski svetnik Demokratske stranke Alessandro Carmi in Michele Meier, ki sta ustrezni vprašanji že vložila v občinskem oz. pristojnem rajonskem svetu. Vsi zatrjujejo, da so nujna obnovitvena dela, pravita svetnika. Vendar nihče ni še povedal, kaj se bo zgodilo na urbanističnem področju. Pred obnovitvenimi deli bo treba namreč poskrbeti za alternativne poti za avtomobile, za avtobuse in za vsa druga vozila. Svetnika zato pričakujeta, da bodo odgovorni na vse to pomislili in s tem tudi pravočasno seznanili občane, ker bo drugače prebivalcem Ul. Bai-amonti, Istrske ulice in Drevoreda DAnnunzio trda predla. prometna policija - Dvanajst aretiranih v FJK, Venetu in Lombardiji Kraja težkih vozil donosen posel Italijansko-romunska tolpa prodajala ukradene bagre, tovornjake in skreperje v Romuniji - Milijonski dobički, med vodilnimi možmi podjetnik iz Verone pokrajina - Poleti zelena številka za starejše (800 544 544) Za aktivno druženje in ohranjanje umskih sposobnosti Tudi tržaška pokrajina je pozorna do svojih starejših. V sodelovanju s tržaško občino in Zdravstvenim podjetjem je namreč v preteklih mesecih sko va la vrs to po bud, ki so na me nje ne njihovemu aktivnemu druženju, vključevanju v skupnost oziroma ohranjanju njihovih intelektualnih sposobnosti. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci poudarila pokrajinska odborni-ca za socialne politike Marina Gugliel-mi je skrb za ostarele primarnega pomena. Tudi letos bo torej v poletnih mesecih stekel t.i. Projekt Amalia z zeleno številko 800 544 544. Lani j e to brezplačno številko zavrtelo nad 300 starejših občanov, ki je tako izvedelo, kaj vsega se zanje dogaja v tržaški pokrajini in predvsem, kako lahko koristijo določene ponudbe (gledališke, filmske in glasbene predstave, izleti, srečanja). Naj opozorimo na prijetno dejstvo, da se bodo na brezplačni zeleni številki oglašali tudi slovensko govore- Utrinek z včerajšnjega srečanja na tržaški pokrajini kroma či operaterji. Tiskovna konferenca na sedežu prometne policije v Rojanu, v ospredju nekateri zaseženi predmeti kroma skrbi policije Brez telefonov ošibljen boj proti kriminalu Pri tržaški prometni policiji je bilo včeraj nekaj malodušja. Zakonski osnutek, ki napoveduje zelo omejeno uporabo prisluškovanj, je zaskrbljujoč. Italijanske sile javnega reda tako ali tako ne razpolagajo z obilnimi sredstvi. Nazoren primer je tržaška policijska šola, kjer so se zaradi pomanjkanja sredstev začeli tečaji s šestmesečno zamudo. Zakonski osnutek pa omejuje največje in pogosto edino orožje v boju proti kriminalcem. Včeraj je bil govor o tolpi, ki je izvažala ukradena vozila v tujino: z novim zakonom bi ne mogli ujeti vrha združbe. Enako velja za tihotapce, roparje, ugrabitelje, izkoriščevalce prostitucije itd. Prisluškovanja so draga (leta2007so v Trstu potrosili 4 milijone evrov), morali bi jih uporabljati previdno, včasih pa so edino sredstvo za zbiranje dokazov. Italijanski sodniki so opozorili na zgovorno protislovje: vlada zagovarja trd boj proti kriminalu, medtem pa odvzema preiskovalcem glavno orožje. (af) Večje organizacije tatov se vse pogosteje usmerjajo na področje gradbeništva. Ukradena težka vozila, kot so bagri, skreper-ji, viličarji ali tovornjaki, nanesejo na črni borzi velike vsote, vsako vozilo je vredno od 45 tisoč do 150 tisoč evrov. V primegavi z ukradenimi avtomobili, ki veljajo v povprečju 10 tisoč evrov, je posel res donosen. Poleg tega pa je težka vozila lažje ukrasti: gradbišča so konec tedna navadno zapuščena in nenadzorovana, dva ali trije različni ključi pa omogočijo odpeljati skoraj vse tovrstne stroje... Tržaška prometna policija je prejšnji teden zaključila tretjo preiskavo v zvezi s tatovi težkih vozil v zadnjih dveh letih. Vse se je začelo decembra z aretacijo Romuna Iona Andrasa pri Moščenicah (vozil je ukraden tovornjak). Na koncu so aretirali 12 ljudi (preiskovanih je bilo 22) in zaplenili 20 vozil, ki bi kriminalcem prinesla več kot dva milijona evrov. Najdražji je bil tovornjak iveco magirus, vreden celih 350 tisoč evrov. Namestnik komisarja Sergio Collari je na včerajšnjem srečanju z mediji povedal, da so vozila vrnili lastnikom, priznal pa je, da gre samo za majhen del ukradenega; večino vozil je tolpa že prodala v Romuniji. »Prometna policija le ne more ustaviti vsakega tovornega vozila: policistov in sredstev je odločno premalo,« je dejal. Združbo so sestavljali italijanski in romunski državljani, ki so bili dejavni na gradbiščih v Venetu (okoli Verone in Belluna) in Lombardiji. Strojem so ponaredili registrsko tablico, številko šasije in dokumente, nato pa so jih skrite v tovornjakih prevažali skozi FJK, Slovenijo in Madžarsko v Romunijo. V mestih Baia Mare in Borsa, v pokrajini Ma-ramures, so jih predali poslovnežem, ki so se ukvarjali s prodajo. Romunski člani tolpe so bili v Venetu in Lombardiji zadolženi za tatvine, ki so jih opravljali ob petkih ponoči. Med soboto in nedeljo je 43-letni avtoklepar Paolo Soso v kraju S. Bonifacio pri Veroni ponarejal tablice ter prebarval vozila, ki so jih šoferji nato prevažali v Romunijo. Med vodilnimi je bil 40-letni italijanski podjetnik iz Asiaga Mauro Marini, lastnik velikega prevoznega podjetja iz S. Bonifacia. 58-letnega avtoprevoz-nika Alda Dal Cera so aretirali dvakrat v enem tednu, v Avstriji in Sloveniji. Med tatovi sta bila 24 in 28 let stara brata Florin in Ioan Danci: mlajšega so policisti prijeli po slikovitem teku po strehi nekega poslopja. Odločilno je bilo sodelovanje slovenske, avstrijske in romunske policije, delo preiskovalcev (koordiniral ga je tožilec Federico Frezza) pa je temeljilo na težavnih telefonskih prisluškovanjih. Poslušali so 10 tisoč pogovorov, kriminalci pa so ob vsakem koraku telefone uničevali in jih zamenjali z novimi. (af) 1 0 Četrtek, 19. junija 2008 TRST KRIŽ - Razstava domačina Danila Košute V Domu Alberta Sirka začetek Kriškega tedna SKD Vesna je to priljubljeno prireditev posvetilo Mateju Lachiju V kriškem domu Alberta Sirka bodo drevi v sklopu Kriškega tedna odprli razstavo domačega slikarja Danila Košute kroma BANI - Jutri in v soboto v priredbi SKD Grad Stari običaji za praznik sv. Ivana SKD Grad pri Banih vzorno skrbi za obujanje starih običajev, saj je skoraj vsaka društvena prireditev vezana na zgodovino vasi in na spomine starejših vaščanov. Tudi praznik sv. Ivana bo letos potekal v znamenju tradicije. Na predvečer praznika se na Krasu še pojavljajo tipični svetoivanski krancli poljskega cvetja, ki so jih nekoč postavljali na vhod na vra ta do mov, da bi ob varovali družine pred nesrečo. Kdor bi se že lel nau či ti ve zati te poseb ne šop -ke po starih »pravilih«, se lahko jutri prosto udeleži srečanja oz. sproščene delavnice, ki jo bo društvo priredilo v Ovčarjevi hiši pri Banih ob 17. uri. Pod vodstvom spretne domačinke bodo vse udeleženke sestavi- le svoj svetoivanski šopek. Da ne bi zmanjkalo cvetja, se organizatorji priporočajo, da zainteresiranke pri-ne sejo s seboj raz ne polj ske cve ti ce (»brd'vičnik, j'vančice, mndrjance, ruse gartrože in bršljan«) in jeseno-vo vejico. Praznik se bo nadaljeval še v soboto zvečer na dvorišču »pri Ču-kaveh«, kjer bo pod pokro vitelj -stvom Tržaške pokrajine glasbeno-gle da liš ki spo red. Naj prej bo nas topila dramska skupina Prosvetnega društva Štandrež z veseloigrama »Grem v teater« in »Stari grehi«, nato bo prvič zapel domači mešani pevski kvartet »Grad«, ki je nastal za to priložnost. V primeru slabega vremena se bo kulturni program odvijal v društvenih prostorih. V Križu se bo drevi začel Kriški teden, ki ga SKD Vesna posveča prezgodaj preminulemu odborniku Mateju Lachiju. Pokrovitelji te priljubljene prireditve so Združenje za Križ, podjetje Adriaker in Zveza slovenskih kulturnih društev. Uvod v Kriški teden bo razstava domačega slikarja Danila Košute, ki jo bodo v Sirkovem domu odprli ob 20. uri. Umetnik (po domače Beljan) je v Križu znana osebnost, v zadnjem času pa se je posve til predvsem karikaturam in vinje -tam. Za glasbeno kuliso drevišnje otvoritve bodo poskrbeli ženski in moški pevski zbor Vesna, dekliški pevski zbor Kraški slavček in mešani pevski zbor Rdeča zvezda. V soboto ob 20.30 bo na igrišču pod Sirkovim domom koncert v spomin na Mateja Lachija, na katerem bo nastopila skupina Freak Waves. V nedeljo bo v Križu nastopila dramska skupina Jaka Štoka s Proseka-Kontovela z igro Dese Muck "Neskončno ljubljeni moški". Kriški teden se bo nadaljeval v ponedeljek, 23.6. (cirkuška skupina Micro-circo iz Imperije), zaključil pa v petek, 27.6. s koncertom "Legenda simfonika" iz Kopra. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 19. junija 2008 JULKA Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 22.02 in zatone ob 5.19. Jutri, PETEK, 20. junija 2008 SILVERIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,5 stopinje C, zračni tlak 1014,9 mb raste, veter 3 km na uro se-vero-zahodnik, vlaga 86-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,4 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. junija 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave (040 361655), Ul. Felluga 6 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte udi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ALCIONE - 17.00, 19.10, 21.15 »Mongol«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'incredibile Hulk«. ARISTON - 21.30 »Margherita - gior- ni e nuvole«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un amore di testimone«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.15, 22.00 »E venne il giorno«; 16.00, 17.00, 18.15, 19.15, 21.00, 22.00 »L'incredi-bile Hulk«; 16.00, 18.45, 21.30 »Sex and the city«; 16.00, 18.30, 21.30 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.15 »Il di-vo«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.30, 21.00 »Noi due sconosciuti«. FELLINI - 17.00, 18.40, 20.20 »Il resto della notte«; 22.00 »Sangue pazzo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un amore di testimone«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.20, 19.40, 22.00 »Gomorra«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 19.00, 22.00 »Sex v mestu«; 17.50, 19.50, 21.50 »Dogodek«; 17.10, 19.20, 21.30 »Dva dni v Parizu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »E venne il giorno«; Dvorana 3: 16.30, 18.10, 20.00, 22.15 »Sex and the city«; Dvorana 4: 16.30, 20.30, 22.15 »Quando tutto cambia«. SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »L'incredibile Hulk«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.10 »E venne il giorno«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »Un amore di testimone«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 5: 17.30 »Sex and the city«; 20.10, 22.15 »Il divo«. S Izleti PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 22. junija, izlet v Benečijo - Čedad in okolica. Odhod iz Boljunca, ob 8. uri. Podrobnejše in- formacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. SINDIKAT UPOKOJENCEV ITALIJE SPI - CGIL za Kraško območje organizira ob 10. obletnici pobratenja s Sindikatom Upokojencev Hrvaške - Suh iz Roča, izlet v Roč v nedeljo, 22. junija, za potrditev prijateljstva in solidarnosti med sindikalnima organizacijama. Za prijave in informacije tel. ob uradnih urah na sledeče številke: Nabrežina 0402024053, Opčine 040-214222, Rojan 040-420622. SPLAVARJENJE PO REKI DRAVI SPDT vabi v nedeljo, 22. junija, na srečanje s pobratenim PD Integral iz Ljubljane. Odhod avtobusa iz Trsta, s trga Oberdan bo ob 7. uri in z Opčin, izpred hotela Danev, ob 7.15. V Ljubljani se bomo pridružili ljubljanskim prijateljem in skupaj odpeljali na Koroško, na obrežje reke Drave na Gortini, malo pred Trbon-jskim mostom, kjer se bomo vkrcali na splav. Člane in prijatelje vabimo, da se čim prej prijavijo na tel. 040-220155 (Livio), 040-2176855 ali 333-5994450 (Vojka). PD NOVA GORICA vabi v nedeljo, 6. julija, na izlet na Pisimoni (1880m), Monte Crostis (1894m) - Karnijske alpe - Italija. Izlet je organiziran v sodelovanju z SPD Gorica, na zeleno piramido nad dolino Bele. Zahtevna označena pot, potrebna zelo dobra kondicijska pripravljenost, predvideno je od 11 do 12 ur hoje z 2000 m višinske razlike. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 3. julija, ob 18. uri. Vodi Miranda Čotar. SKUPINA 85 VABI NA IZLET PO POTEH PRIMOŽA TRUBARJA V TUEBINGEN (Nemčija): 4. julija odhod avtobusa iz Trga Oberdan ob 16. uri; nastanitev v hotelu 3. kat.; predvidena cena izleta je 360,00 evrov. Ogledali si bomo naslednja mesta: Muenchen, Ulm, Tuebingen, Rottenburg. Povratek v Trst 7. julija v večernih urah. Za dodatne informacije in vpise poklicati na tel. št.: 348-5289452 ali 040-772545. H Čestitke NADJA FURLAN iz Nabrežine slavi danes 60 let. Obilo zdravja in veselja ji želijo iz srca mama Albina, sestra Klara in Pino, mož Elvio, hči Alessandra in sin Andrea ter teta Silvana. Draga SLAVICA, danes boš tvoj 80. rojstni dan praznovala, ker pa si z leti malo gluha postala, ti na ves glas zakričimo v družini vsi, vse najboljše in še mnogo takih dni! 0 Prireditve SKD F. PREŠEREN vabi na ogled razstave domačih slikarjev »Utrinki», do 23. junija, v občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Urniki razstave: od ponedeljka do petka od 19. do 21. ure, ob sobotah od 18. do 21. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in od 18. do 21. ure. GALERIJA A.D.A NA OPČINAH (Dunajska cesta 17/a) vabi danes, 19. junija, ob 19. uri, na otvoritev razstave »Od sonca do zvezd«. Predstavile se bodo akademska kiparka Milena Braniselj-Zodijak v bronu, flo-ristka Viviana Kljun - Zvezdni šopki, zbirateljica in interpretatorka starodavnih ljudskih pesmi Ljuba Jenče. Dogodek bo povezovala likovna kritičarka Polona Škodč. SKD VESNA - KRIŠKI TEDEN 2008 Danes, 19. junija, v Domu Alberta Sirka, ob 20. uri, otvoritev razstave likovnika Danila Košute. Nastopajo: ZePZ Vesna, MopZ Vesna, Dekliški pevski zbor Kaški slavček in MepZ Rdeča zvezda. V soboto, 21, junija, v Domu Alberta Sirka, ob 20.30, koncert za Mateja; izkupiček večera bodo oddali v dobrodelne namene. V nedeljo, 22. junija, v Domu Alberta Sirka, ob 20.30, premiera dela Dese Muck »Neskončno ljubljeni moški«, igra SDD Jaka Štoka - Mladinska skupina, režiser Gregor Geč. V ponedeljek, 23. junija, v Domu Alberta Sirka, ob 20.30 »Mali cirkus«, sledi svetoivanski kres pri Procj'sji. SKD VALENTIN VODNIK iz Doline vabi v petek, 20. junija, ob 21. uri na -/ tretji »Junijski večer«. Na socer-bskem gradu bo koncert irske glasbe, skupine Girotondo d'arpe. TREBČE POD ZVEZDAMI »KONCERT ZA VSE OKUSE« v organizaciji SKD in AŠD Primorec bo v petek, 20. junija, ob 20.30, na športnem igrišču v Trebčah. Nastopata Quebra molas z afrobrazilskimi ritmi in Mars on lion z rock glasbo. Vabljeni vsi ljubitelji glasbe!!! DRUŠTVO MARIJ KOGOJ, SVETOI-VANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST IN MARIJIN DOM v okviru praznovanj 150-letnice posvetitve župnijske cerkve, vabijo v soboto, 21. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu na celovečerni koncert komornega zbora Ave, pod vodstvom Andraža Hauptmana. Koncert omogočajo Slovenska prosveta, Zadružna kraška banka in Oprema Korsič. EKSPLOZIVNA KOMEDIJA BLACK OUT! vabimo vas v soboto, 21. junija v kinodvorano v Bazovici, ob 20.30 na uspešnico 3.A razreda liceja Prešeren. 100% zabava! SKD FRANCE PREŠEREN IZ BOLJUNCA obvešča, da bo tradicionalna Šagra na Jami zaradi slabega vremena prenešena na soboto, 21. junija in nedeljo, 22. junija. V soboto bodo delovali kioski z najrazličnejšo ponudbo, v nedeljo pa bodo kioski odprti od 10.00, saj se bo na ta dan od 9.00 dalje vršil tudi 4. Miting gor-skga teka brez meja v organizaciji občine Dolina in društva CAI-CIM. Ob 17.00 se nam bo predstavila skupina Tolooloose (ska in irska glasba), ob 20.00 pa bomo zaplesali z ansamblom Erazem. Toplo vabljeni! SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO GRAD OD BANOV vabi na praznovanje svetoivanskega praznika. Nastopili bodo Dramska skupina Prosvetnega društva Štandrež in domači mešani pevski kvartet GRAD. Prireditev bo v soboto, 21. junija, ob 20.30, na Brjaču pri Čukaveh. V slučaju slabega vremena pa v društvenih prostorih. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo letos nastopil na Taboru slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični Moški pevski zbor Matajur (dir. David Clo-dig) v soboto, 21. junija, ob 20. uri, v osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu, na koncertu slovenskih pevskih zborov iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. V nedeljo, 22. junija, pa bo v jutranjih urah pro-menandni koncert. KD SLOVAN iz Padrič vabi ob svoji 110-letnici v soboto, 21. junija, ob 21. uri v prostore Gozdne zadruge na ogled veseloigre Srčni mrk v priredbi dramske skupine Rovte-Ko-lonkovec in v režiji Ingrid Verk. V nedeljo, 22. junija, pa prireja veselico ob 18. uri na dvorišču Gozdne zadruge na Padričah. Nastopajo MePZ Skala-Slovan Padriče- Gopada, MePZ Lipa iz Bazovice in OPZ A.M. Slomšek iz Bazovice, folklorna skupina Kraški Šopek iz Sežane in godba na pihala s Proseka. V ponedeljek, 23. junija, bo pa na sporedu tradicionalno kresovanje: od 17.30 dalje bo na vaškem trgu otroški ex tempore Čarovnice na vasi; ob 21. uri nagrajevanje in nastop MePZ Slovan-Skala ter prižig kresa Zad za kalom. Vljudno vabljeni! SDD JAKA ŠTOKA pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst in Zahodno-kraškega rajonskega sveta vabi na premiero igre Dese Muck »Neskončno ljubljeni moški« (režija Gregor Geč, glasba Igor Zobin, kostumi Betty Starc ), ki bo v okviru Kriškega tedna v nedeljo, 22. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v soboto, 28. junija, ob 20.30, v Kraško hišo v Repen, na koncert pevske skupine Musicum »Od Gallusa do Čukov«. Pevci bodo predstavili izbor resnih in... manj resnih skladb iz svojega repertoarja od renesanse do sodobnosti. Koncert bo tudi priložnost za predstavitev nove cd plošče. ZCPZ TRST vabi na koncert Slovenskega komornega zbora, ki bo v četrtek, 26. junija, ob 20.30 v Lute-ransko evangeličanski cerkvi v Trstu. Zbor vodi Gregor Klančič. Na sporedu bo sakralna zborovska literatura iz slovenske in svetovne zakladnice. / KRIŠKI TEDEN 2008 Danes, 19. junija - dom Alberta Sirka ob 20.00 OTVORITEV KRIŠKEGA TEDNA 2008 Otvoritev razstave likovnika Danila Košute Nastopajo: Ženski pevski zbor Vesna Moški pevski zbor Vesna Dekliški pevski zbor Kraški slavček Mešani pevski zbor Rdeča zvezda Pokrovitelji: Pokrajina Trst, Rajonski svet za zahodni Kras, ZSKD, Združenje za Križ. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: biološki »Morska zvezda« v Piranu, do 21. junija (od 4. razreda dalje); krasoslovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, najkasneje do 30. junija, Uradu za slovenske šole v ulici S. Anastasio, 12, predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka. Pridobljeno specializacijo za podporni pouk lahko do 1. julija Uradu za slovenske šole predstavijo tudi kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazce za predstavitev prošnje lahko Interesenti dobijo na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. □ Obvestila POKRAJINSKA SEKCIJA SDGZ Gorica prireja za gospodarstvenike in tudi za kolege s Tržaškega in Benečije družabnost, ki bo v Kulturnem centru Danica na Vrhu (v občini Sovodnje ob Soči) v soboto, 21. junija, od 17. ure dalje. Goriški člani se lahko prijavijo v gostilni Devetak na Vrhu (tel. 0481882488), tržaški in ostali pa lahko kličejo na tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-6724824). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata »Poletni Net point« v Nabrežini. To je brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik. Polenti Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800-002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 17. ure. TPK SIRENA obvešča, da bo razstava »Pozabljeni spomini preteklosti« na ogled do 22. junija, zjutraj od 10. do 13. ure in popoldne od 15. do 19. ure. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koračnic po vaseh. Danes, 19. junija, ob 20.30, bo godba nastopila v Praprotu. SRENJA RICMANJE vabi svoje člane na Redni občni zbor danes, 19. junija, v prvem sklicanju ob 20.30 in v drugem sklicanju ob 21.00 v Kulturnem domu v Rimanjih. Dnevni red: odobritev bilance. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali email: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. KD SLOVAN s Padrič, organizira 9. nočni orientacijski pohod »Po sledeh merjascev...«, ki bo v petek, 20. junija, ob 22. uri. Vpisovanje v prostorih Gozdne zadruge na Padričah (na cesti proti Gropadi), v petek od 20.30 do 21.45. Zaradi omejitve skupin vam svetujemo predvpis skupine po telefonu 349-7386823 ali e-pošti slo-van@fastwebnet.it. SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi na slovesno podelitev nagrade »Zlato zrno« za umetniške dosežke. Na njej bodo s svojimi stvaritvami predstavljeni letošnji nominiranci: Riccardo Baldas-sarri, Nikla Petruška Panizon, Patrick Quaggiato, Martin Turk. Imenovan bo nagrajenec leta 2008. Vabljeni v Narodni dom, Ul.Filzi 14 - v petek, 20. junija, ob 18. uri. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špa-dici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnasti-ca 72 (Tel.: 040573141). VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 21. in 22. junija »34 šagro v Pra-protu«. V soboto, 21. junija, ob 15. uri odprtje kioskov in tekma v briškoli, ob 15. ure dalje taborniški kotiček z »RMV« - gozdna šole, igre in animacije za otroke; od 23. ure ples z ansamblom »Kraški kvintet in Braco Koren«; v nedeljo, 22. junija, ob 14. uri odprtje kioskov; ob 19. uri nastop otroške plesne skupine »SKD Vi-gred« in mladinske plesne skupine »AŠKD Kremenjak«; ob 20. uri ples z ansamblom »Modri Val«. ŠD PRIMOREC prireja športni praznik na nogometnem igrišču na Griži v TRST Trebčah v soboto, 21. in v nedeljo, 22. junija, ko bo ob 18. uri na sporedu koncert vaške Godbe Viktor Parma. Ples z ansambli Suvenir in Oasi. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni! GLASBENA MATICA vabi na glasbeno delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 30. junija do 6. julija v Ljudskem domu v Trebčah v sklopu 10. festivala kitare »Kras«. Delavnica je namenjena začetnikom od 7. leta dalje, ki bodo spoznali hkrati kitaro in angleški jezik z igranjem, petjem, recitiranjem in likovnim ustvarjanjem. Delavnico vodi Dario Viviani s sodelavkami in ani-matorkami. Prijavnice zbirajo na Glasbeni matici do 22. junija. KRUT obvešča, da za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 22. junija do 2. julija sta prosti dve mesti (dvoposteljna soba). Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasi-jo čim prej na sedežu krožka, Ul Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. OBČINA DOLINA IN NARAVNI REZERVAT DOLINE GLINŠČICE v sodelovanju s CAI-CIM prireja v nedeljo, 22. junija, v Boljuncu »4. Miting v gorskem teku - Glinščica 2008«: ob 10. uri start gorskega teka na kolesarski stezi; ob 12. uri vpisovanje za Baby trail (tek za otroke od 0 do 12 let); ob 14. uri nagrajevanje vseh udeležencev; ob 16.uri kulturni program; ob 17. uri koncert skupine Tololoose (irska-ska glasba); od 19.30 dalje ples s skupino Erazem; od 10. ure dalje bodo na Jami delovali dobro založeni kioski v organizaciji SKD F. Prešeren. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Čer-neta vabita v ponedeljek, 23. junija, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, v Trstu, na predstavitev Bibliografskega kazala Mladike 1957-2006. Sodelujeta dr. Rozina Švent in avtorica kazala Magdalena Pahor. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili Slovensko bibliografijo za Kanado (18322007), ki jo je uredil Marjan Pertot in je izšla lani pri založbi Mladika. Začetek ob 20.30. MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN SKD F. PREŠEREN vabita na Svetoivansko noč v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na Jami v Boljuncu. Nastopata Tam-buraški ansambel SKD F. Prešeren, pod vodstvom Ervina Žerjala in s pevko Marjetko Popovski ter etnomuzi-kološka skupina Šavrini in anka Šavrinke. Sledil bo kres. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 23. junija, ob 21. uri na šempolajski kal na tradicionalno kresovanje. SKD ŠKAMPERLE prireja v ponedeljek, 23. junija, ob 21.15, na Stadionu 1. maja, nastop svetoivanskih osnovnošolskih otrok in kresovanje. Vljudno vabljeni. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno sedišče »Kratkohlačnik 2008« na Proseku od 7. julija do 1. avgusta, od 8. do 17. ure. Informacije in vpis do 23. junija v jutranjih urah na Sklad Mitja Čuk - Proseška ul. 131 -tel. 040-212289. AŠD MLADINA obvešča, da bo v torek, 24. junija, v Domu Alberta Sirka v Križu, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. OPENSKI JUS sklicuje redni občni zbor v torek, 24. junija, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. ŠD KONTOVEL vabi na tradicionalno »Ribado«, ki bo v torek, 24. junija, od 19.30 dalje, na odprtem igrišču na Kontovelu. Nastopile bodo najmlajše ritmičarke, sledil bo športno-glasbe-ni program. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v sredo, 25. junija, ob 18. uri, nastop na Predmeji. Odhod avtobusa iz Pa-drič ob 16. uri. AŠD POLET vas vljudno vabi na 40. redni občni zbor A.Š.D. Polet, ki bo v četrtek, 26. junija, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju, na kotalkališču na Pikelcu, Re-pentabrska ulica na Opčinah. Dnevni red je naslednji: Poročilo upravnega sveta, poročilo odgovornih za sekcije, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, pozdrav gostov in razprava, izvolitev novega odbora, razno. Sledila bo skromna zakuska. SK DEVIN sklicuje 34.redni letni občni zbor, ki bo na sedežu društva v Sliv-nem v petek, 27.junija 2008. Prvi sklic ob 20.uri, drugi ob 20.30. Toplo vabljeni vsi! URADI ZSKD bodo zaprti v petek, 27. junija, od 11. ure dalje. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 27. junija, ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen, na odprtje likovne razstave Jasne Merku' »PANTA REI«. Avtorico in dela bo predstavila prof. Elena Ber-tocchi. Glasbeni uvod Andrejka Možina in Gianluca Suriale. ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu namerava v sodelovanju z mladimi animatorji iz Slovenije in s šolskimi sestrami De Notre Dame organizirati »Oratorij« za osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v Sv. Križu. Vsi, ki se zanimate za ta oratorij se priglasite čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili vse ostale informacije. Lahko si Slomškov dom pridete tudi ogledat. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Vabimo člane, prijatelje in simpatizerje naj se čimprej javijo na tel.št. 349-7597763 (Nastja) ali na info@cheerdancemillenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici pri Banih v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel. št. 04 -226332 ali na info@cheerdancemil-lenium.com. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom od ponedeljka, 30. junija do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka, 28. julija do četrtka, 14. avgusta. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 7. do 14. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v Ana-grafskem Uradu od 16. do 30. junija s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15, ponedeljek in sreda popoldne od 14.30 do 16.45. Stroški letovanja v breme udeležencev se določajo na podlagi dohodkov. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: Kopijo davčnih dohodkov za leto 2007 (730/2008 ali UNI-C0/2008 ali CUD/2008); kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR sporoča, da bo v prostorih otroškega vrtca na Colu v obdobju od 30. junija do 11. julija, poletni center namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 040-327335. VINOTEKA V ZGONIKU vabi na ogled fotografske razstave »Schengenska meja - zgodovinski december 2007«. Razstavljata: Boris Prinčič in Bogdan Macarol ter na ogled razstave kamnitih izdelkov Sandija Šuca. Razstava bo odprta do 30. junija, od 18. do 21.ure, razen v ponedeljkih. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Kosir vabi člane in prijatelje na redno sejo v petek, 4. julija, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20. Obveščamo vas, da se bomo kasneje podali na zasluženi dopust. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča domače ustvarjalce na področju slikarstva, fotografije, oblikovanja kamnitih izdelkov in drugih del, ki želijo sodelovati na razstavi krajevnih umetnikov in ustvarjalcev v sklopu Praznika terana in pršuta v Duto-vljah (16. in 17. 8.), da se prijavijo na občinskem tajništvu najkasneje do četrtka, 10. julija letos. ARTEDEN/08- mednarodni likovni teden v organizaciji SKD Lonjer-Kati-nara, v njegovem okviru tudi likovna delavnica za osnovnošolce od 14. do 18. julija v jutranjih urah v ŠKC v Lon-jerju pod mentorstvom umetnice Vesne Benedetič. Informacije in vpisovanje na tel. št.: 333-5062494. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Četrtek, 19. junija 2008 Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626). KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za desetdnevno skupinsko bivanje v Termah Radenci konec avgusta. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 31. avgusta do 7. septembra. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. Mali oglasi KUŽEK SREDNJE RASTI išče novega gospodarja. Tel. 040-200210 ali 3332084985. LJUBITELJU ŽIVALI podarim, 2 meseca staro mucko, samičko, črne barve. Tel. na št.: 333-9448295. ODDAM opremljeno stanovanje v novi samostojni hiši - velikost 115 kv. metrov (2 spalnici, 2 kopalnici, velika dnevna soba, kuhinja, 2 terasi) in 90 kv. metrov podstrešja in del vrta z lastnim vhodom, za 500,00 evrov mesečno + stroški z možnostjo odkupa. Stanovanje se nahaja v Divači! Prosto od 20. junija. Tel.: 346-0441133. PODARIM SIMPATIČNE MUCKE ljubitelju živali. Tel. št. 040-9278193. PRODAM AVTOMOBIL peugeot 206 CC. Tel. 040 - 291143. PRODAM BOX GARAŽO za dva avtomobila v bližini komercialnega centra Il Giulia. Primerno tudi kot skladišče. Telefonirati ob uri obedov na št. 040566353. PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE s prostorno kuhinjo, kopalnico in širokim hodnikom v centru Rojana. Tel. 329-0267529 od 12. do 15. ure. PRODAM staro pando v dobrem stanju, cena po dogovoru. Klicati ob uri kosila (od 12. do 14. ure) na tel.: 040392886. V JAMLJAH DAJEMO V NAJEM starejšo hišo z vrtom. Zainteresirani pokličite na tel. 0481-419993 ali 3358006548 v večernih urah. 3 Poslovni oglasi Hi Osmice OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. Toplo vabljeni! DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. IVO IN ANDREJ sta v Slivnem odprla osmico. Tel.: 040-200415. OSMICO je odprla družina Briščak v Praprotu 19. OSMICO smo odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah 30. PRI ŽUPANOVIH je osmica, Medja Vas 1 . Tel. 040-208367. V REPNIČU PRI REBULOVIH je odprta osmica. Vabljeni! V REPNU na orešju, ima družina Ška-bar odprto osmico. Tel. 040-327044. Toplo vabljeni! V SALEŽU n'Puljh je Just Fabjan odprl osmico. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. VSAKOLETNA OSMICA NA KATINA-RI PRI NADLIŠKOVIH je odprla svoje duri, Margaret in Boris Mihalič skupaj z družino bomo veseli vsakega obiska. Prispevki V spomin na Marija Štoko daruje družina Leone 20,00 evrov za God-beno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Branka Žerja-la darujeta Drago in Milena 20,00 evrov za KD France Prešeren. V spomin na drago kolegico Vlasto Le-giša daruje Darja Zidarič 30,00 evrov za OŠ Virgil Šček iz Nabrežine. Za SKD Igo Gruden darujejo Marija, hčerka Iga Grudna, 100,00 evrov, Sara in Mitja Terčon 50,00 evrov ter Ne-venka Gruden 50,00 evrov. STANOVANJE OPČINE prodajamo. Tel. 347-8042683 12 Četrtek, 19. junija 2008 IZLET ZADRUZNE KRAŠKE BANKE / PEUGEOT - Poganja ga že znani 1600-kubični bencinski motor Za limuzino 308 ABSURDI Z brazilsko tudi športna različica GT policijo Z dvostopenjskim turbopolnilnikom zmore 175 KM Ob prihodu na trg peugeot 308 ni požel tistega navdušenja kupcev, ki so se ga v tovarni nadejali, pač pa je kupce je razdelil na dva bregova. Nekateri so nad njim izjemno navdušeni, drugi niti najmanj, naj po gos tej ši je oči tek tis tih, ki se sprašujejo, ali je bilo treba tako hitro zamenjati njegovega predhodnika, se pravi 307. Zato so Francozi poleg dose-da njih mo de lov tris to os mi ce, da -li na trg še naj bolj po skoč ni mo -del te serije, THP, ki se bo v Italiji imenoval GT. Poganja ga isti motor, ki poganja tudi 207 RC, mini cooper S in clubman cooper S: 1,6-litrski bencinski motor diha s pomočjo dvostopenjskega turbo polnilnika in zmore 175 KM. Zaradi teže avto mo bi la so pos peš ki si cer ne ko -li ko slab ši, kot pri manj ši ses tri, osnovne lastnosti pa ostanejo. Odzivnost, zmogljivost in volja do vrtenja. Naj bolj žlah tna tris to os mi ca pa je bo ga tej ša še za nov us njen volanski obroč, novo prestavno ročico, aluminijaste stopalke, manjši spojler in nov nos. Tako je, tristo os mi co bos te od zdaj lah ko sre -čali s kar tremi različnimi odbijači. Lega na cesti se težko primerja s tisto, ki jo ponudijo športne različice konkurentov, pa tudi konjev manjka. Lega na cesti je dobra, (v primerjavi z navadno tristo-osmico je avto nižji za centimeter, vzmetenje je za odtenek čvrstejše), veliko oprijema in motor, ki se voljno in brez obotavljanja ter z veseljem zavrti v višje vrtljaje. Novi šeststopenjski ročni menjalnik odlično opravlja svoje delo. 308 GT pospeši od 0 do 100 km/h v 8,3 sekunde, medtem ko dosega najvišjo hitrost 225 km na uro. Po preč no po ra bi Peugeo tov športnik 7,6 l bencina na 100 km, pri če mer iz pu šča vsak ki lo me ter 180 gr CO2 v ozračje. Prav pred krat kim so pri la go -dili ceno skoraj vseh peugeotov: GT sedaj velja 22.900 evrov. ni šale... Brazilija je dežela hudih prometnih kazni - za še hujše prekrške. Najnovejši na seznamu je inženir po imenu Andrade Almeida, ki je dobil kazen za prehitro vožnjo. S svojim VW golfom 1.0 j e vozil, tako trdi brazilska policija, 880 km/h. Prometni oddelek policije v Niteroiu, Rio de Janie-ro, pa kljub temu, da je taka hitrost povsem nemogoča, noče niti slišati o oprostitvi. Brazilija je imela podoben primer že pred sedmimi leti, ko je odvetnik Ju-celei Menezes dobil kazen za kar 4800 km/ h. Me ne zes, ki je vo zil ne ko li ko močnejšega golfa 1.6 (kar seveda odlično razloži razliko v hitrosti), se je pritožil in seveda so oblasti kazen z nas-me hom na us tih str ga le in vr gle v koš. Zgodba bi bila še ena v vrsti, če ne bi policija v Niteroiu zavrnila pritožbo Almeide kot neutemeljeno. Ni znano, kako se je dogodivščina za nesrečnega inženirja končala, najbrž je šel na sodišče v upanju, da so sodniki razumnejši od policajev. PROMET - Izvedenci opozarjajo Gume potrebujejo veliko pozornost, saj pri tem ne gre samo za varnost voznikov Stran pripravil Ivan Fischer V začetku meseca sta obe organizaciji, ki združujeta vse proizvajalce pnevmatik v Italiji, Assogomma in Federpneus, na dirkališču v kraju Va ra no de Me le ga ri pri Par mi zgo vor no pri ka za li, kak šna je raz li -ka med ne po vsem ne opo reč ni mi gu ma mi in gu ma mi v per fekt nem stanju. Namen je bil opozoriti potrošnike na nevarnost, ki jo predstavljajo obrabljene ali nepravilno, se pravi premalo ali preveč, napol-nje ne gu me. Raziskave so pokazale, da je vse premalo potrošnikov, ki skrbijo za to, da so pnevmatike njihovih vozil v neoporečnem stanju: statistika pravi, da poprečni voznik kontrolira tlak v gumah enkrat vsakih deset mesecev. Če pomislimo, da pnevma-ti ka iz gu bi vsak me sec pri bliž no 0,1 bar tlaka, j e na dlani, da bomo po enem le tu vo zi li na gu mah, ki bo do ime le le ne kaj več kot po lo vi co pred pi sa ne ga tla ka, kar je ne sa mo nevarno, temveč tudi negospodarno, saj av to, pri ka te rem so gu me pre -ma lo na pol nje ne po ra bi od loč no več goriva kot tisti, ki ima pravilno na pol nje ne gu me. Prav ta ko je ze lo ne var no vo zi -ti z obrabljenimi gumami, ker bo avto drsel na mo krem ces ti šču in v ovin kih, mi mo te ga, da bo po ra bil mnogo več goriva, kot če bi imel brez hib ne gu me. Gle de po ra be so pri ka za li ze lo zanimiv preizkus: z manjšega klanca so spustili avto, ki je imel prvič pravilno napolnjene gume, drugič pa so pnevmatike imele 1 bar manj tla ka. Mo tor je bil priž gan in v pro -stem te ku in voz nik se ni do tak nil zavor: s pravilno napolnjenimi guma mi je av to pre vo zil 20 odst. po ti več kot s praz ni mi. VARNOST - Uspeh češke tovarne Petzvezdic za Škodin superb Na neodvisnih poskusnih trčenjih Euro NCAP je novi Škodin superb prejel najvišjo možno oceno - pet zvezdic. Veliko zaslug za ta rezultat ima tudi zračna blazina za koleno. Mednarodna organizacija za presojo varnosti novih vozil Euro NCAP je v komentarju k oceni med drugim izpostavila visoko stopnjo zaščite za kolena in stegna potnikov. Škodin superb je najvišjo možno oceno prejel tudi pri simulaciji bočnega trčenja in trčenja v drog. Skupaj je tako zbral 35 točk za zaščito odraslih potnikov in 40 točk za zaščito otrok. Na visoki ravni je tudi varnost pešcev v primeru trčenja z vozilom. "Novi superb smo razvili ob upoštevanju čim večje varnosti potnikov. Veseli me, da so rezultati poskusnih trčenj neodvisne organizacije Euro NCAP potrdili naša prizadevanja. Razvili smo vozilo, ki ga ne odlikujeta le funkcionalnost in udobje, temveč tudi varnost, ki je za potnike temeljnega pomena," je povedal dr. Eckhard Scholz, član uprave družbe Škoda Auto in odgovorni za tehnični razvoj. V novi Škodi superb j e na voljo do devet zračnih blazin ter še drugi elementi za maksimalno varnost, kot npr.: nova generacija karoserije z bolj togo konstrukcijo, sistem prilagodljivih žarometov in pa sprednja sedeža, ki v primeru naleta od zadaj potnikom nudita boljšo zaščito v predelu vratnih vretenc. TEHNIKA - Omogoča doseg 500 kilometrov Pri BMW razvijajo nov rezervoar za vodik AVTOPRALNICA BAR-BIFE GORIVO "S i E BMW-jev oddelek Forschung und Technik je razvil rezervoar za vodik nove generacije. S tem bo BMW še korak bližj e k uveljavitvi pri vozilih na vodik. Skupaj s partnerji Air Liquide, Daimler AG, Dy-netek in Ford so razvili nov rezervoar iz kompozitnih materialov, kije precej bolj varen od prejšnjega dizajna. Z novimi materiali rezervoar tehta samo še tretjino običajne teže, kompozitni material pa omoča poljubno oblikovanje za katerikoli avto. Napolnjen z 10 kilogrami vodika bi lahko zagotavljal več kot 500-kilometrski doseg, trenutni BMW-jev izdelek na osnovi sedmice zagotavlja dobrih 150 km. BMW bo v ZDA zraven svojega domovanja v New Jerseyu postavil črpalko z vodikom, ki bo polnila njihovo novo službeno floto. inerai y ADRIAENERGY - OMV ZRAVEN OBRTNE CONE "ZGONIK" - Tel. 040-225007 / KULTURA Četrtek, 19. junija 2008 13 torre del lago - Odprli novo letno gledališče uspeh Pianistka Tamara Novo poglavje polstoletne zgodovine Puccinijevega festivala Mžem v Veliko slavje v čast 150-letnici rojstva znamenitega skladatelja Montecarlu Z dprtjem novega poletnega gledališča v Torre del Lago se je odprlo v nedeljo tudi novo poglavje 54-letne zgodovine festivala Puccini. V toskan-ski vasici ob jezeru, kjer je skladatelj preživel trideset let življenja in ustvarjanja, je Fundacija znanega, njemu posvečenega festivala počastila letošnjo, 150-letnico skladateljevega rojstva z uresničitvijo velikega projekta, novega prostora, kjer bo Puccinijeva glasba zazvenela v prihodnjih desetletjih za mno ži ce obo že val cev z vse ga sve ta. Novo gledališče je nastalo z gmotno podporo raznih toskanskih javnih ustanov (a brez državnih sredstev), lokalnih in državnih podjetij, ki so sodelovali s koordinacijo Odbora za počastitev Puccinijeve obletnice. Poletno gledališče ob jezeru Massaciuccoli, v neposredni bližini skladateljeve vile, je stalo 17 milijonov evrov. V velikem am-fiteatru v odtenkih sinje in modre barve lahko sedi 3200 poslušalcev, dodatnih 500 pa v spodnjem, pokritem avditoriju, ki bo omogočil prirejanje kulturnih dogodkov tudi po poletnem obdobju. Fojer gledališča je lepo urejen travnik oz. Park skulpture in glasbe Gi-acoma Puccinija, ki ga bodo kmalu obogatile umetnine svetovno priznanih kiparjev in slikarjev (med temi Igor Mi-toraj, Arnaldo Pomodoro, Jean-Michel Folon, Pietro Cascella, Nall), ki so nastale v prejšnjih sezonah za uprizoritev raznih Puccinijevih oper. Dež, ki j e v teh dneh obilno namočil novo strukturo, je na otvoritvenem, gala večeru pomilostil organizatorje in številno publiko. Trak je pred začetkom prerezal župan mesta Viar-eggio Luca Lunardini. Kot se takemu dogodku spodobi, je večer imel svoj institucionalni in mondeni lesk s prisotnostjo mnogih uglednih gostov, med katerimi so bili italijanski minister za kulturo Sandro Bondi, predstavniki toskanskih javnih oblasti, a tudi Francesco Saverio Borrelli, operna pevka Mirella Freni, modna kreatorka Regina Schreker, filozof Stefano Zecchi in pevka Ornella Vanoni. Iz prve vrste je koncertu sledila skladateljeva vnukinja Simonetta Puccini (ekskluzivni intervju z gospo Puccini za Primorski dnevnik in poglobljene informacije o festivalu in o projektih ob skladateljevi obletnici boste lahko kmalu prebrali v ru-bri ki Fo kus). Na odru ni bilo govorov, glavno be se do je ime la glas ba in še pred kon -certom tišina, ki je spremljala projekcijo lepljenke arhivskih video fragmentov z naslovom »En dan s Puccinijem«. Posnetki iz leta 1915 z utrinki iz skladateljevega vsakdana (odkrili so jih po naključju v skrinji na skladateljevem domu) so prikazali skladatelja v prostem času na jezeru in v vili, v družbi prijateljev. Po dragocenem video pričevanju je oder preplavila glasba koncerta z naslovom »Inquietudini moder-nis te«. Po klon mo der ne mu du hu skla -datelja, ki je znal tolmačiti in izražati vzdušje, umetniške in intelektualne usmeritve svojega časa, je oblikoval in vodil dirigent Riccardo Chailly. Operni gala so izvedli poleg solistov člani Fil-harmoničnega zbora in orkestra gledališča Alla Scala iz Milana. Koncert se je pomenljivo pričel z nežnimi toni preludija iz opere Elgar, ki bo letos prvič na festivalskem programu. Prve pevske note na novem odru pa so bi le tis te ope re La bo he me in priljubljenega prizora iz prvega dejanja, v katerem se Mimi in Rodolfo predstavita drug drugemu. Izbira je bila po pu lar na in obe nem po vsem pri -merna za to priložnost, saj so obče znane melodije prevzele publiko in so vtisnile najbolj prepoznaven pečat italijanske ga oper ne ga moj stra. Za bolj sentimentalne poslušalce je sugestije glasbe gotovo povečalo še okolje, ko se je po besedah, ki jih pesnik Rodolfo namenja svoji ljubici v pariškem podstrešju »...e qui la luna l'abbiamo vici- Dirigent Riccardo Chailly je za to priložnost vodil filharmonični zbor in orkester gledališča Alla Scala iz Milana na«, luna resnično prikazala sredi oblačnega nočnega neba nad gledališčem. Dejstvo, da se glasbeno dogajanje odvija pod milim nebom nadgrajuje glasbo s sugestijami narave, obenem pa nekoliko pogojuje akustiko, predvsem v zgornjih sektorjih amfiteat-ra, medtem ko je pogled na celoto odra zagotovljen s kateregakoli sedeža. Tenorist Massimiliano Pisapia se je izkazal z odlično dikcijo, čistim glasom, natančno in elegantno izvedbo. Tu di bol gar ska li rič na so pra nist ka Svetla Vassileva je prepričala z mehkim fraziranjem. Njej je bila nato poverjena izvedba tehnično in interpretacijsko zahtevnega finala iz opere Suor Angelica, kjer je pevka pokazala solidno obvladanje pevske tehnike, a ne dovolj poglobljeno interpretacijo vznemirljivih vsebin. Dru gi del kon cer ta se je pri čel z izvrstno medigro iz opere Manon Lescaut. Milanski dirigent Chailly, ki je velik poznavalec Puccinijevega opusa, je z občutenim vodenjem ovrednotil bogato harmonsko tkivo in raznolikost orkestrskih barv skladateljevega sloga, kar je zanesljivo omogočila izvedba članov tan ko čut ne ga or ke stra in mo goč -ne ga zbo ra. Na mes to bolj obi čaj ne ga pot pur -ija znanih arij in duetov, je program koncerta obsegal daljše prizore, med katerimi je sklepni počastil poslednjo, nedokončano Puccinijevo opero Tu-randot. Z ostrinami izvajalsko izredno zahtevne partiture se je soočil celotni ansambel nastopajočih. V prizoru enigme je tem pe ra ment na so pra nist ka Martina Serafin nastopila kot glasovno prodorna princesa Turandot. Tenorist Antonello Palombi pa je kot princ Calaf energično, a brez izostrenega občutka za gladko fraziranje, zaključil koncert s triumfalno, zelo strmo arijo »Nessun dorma«. Oder novega gledališča bo od julija meseca zaživel z operami na sporedu letošnjega festivala: najprej Turandot v režiji Maurizia Scaparra, nato Tosca, Madama Butterfly in Edgar. Rossana Paliaga V začetku junija seje zamejska pianistka Tamara Ražem predstavila občinstvu v Montecarlu in tako obogatila svoj kurikulum z novim pomembnim nastopom. Na odru prestižne opere v Montecarlu je nastopila s sopranistko Ilario Zanetti v okviru festivala Mastervoices. V čudoviti pozlačeni dvorani operne hiše, ki ima izredno akustiko sta se obe umetnici izkazali: sopranistka Ilaria z lepo zaokroženo barvo glasu, pianistka Tamara z izredno nadarjenostjo in sposobnostjo v izvajanju in interpretaciji, tako, da je bilo številno občinstvo nadvse prevzeto. Glasbenici sta izvajali liederje nemških skladateljev F.Mendelssohna, C.Schumanna, ruskih ustvarjalcev P.I.Čajkovskega, S.Rachmaninova, D.Šostakoviča. Sledile so operne arije skladatelj ev G .Verdija, G .Donizettija, E.Wolf-Ferrarija. Po uspešnem letu na pedagoškem in koncertnem področju ima Tamara Ražem na programu za mesec julij še dva koncerta, najprej v Piranu za otvoritev obalnih večerov, nato pa še v okolici Benetk. tk galerija - Razstava Venerina os odprta še do sobote Visoko kultivirana likovna govorica umetnice Ani Tretjak V prostorih galerije Tržaške knjigarne je še do sobote na ogled razstava novejših likovnih stvaritev akademske slikarke in cenjene likovne pedagoginje Ani Tretjak z naslovom Venerina os. Umetnica preko ustvarjalnega procesa in vizualizaci-je raziskuje duhovne plati in se pri tem poslužuje samodejne risbe ter asociativnega kolaža, pri postavitvi pa upošteva energetsko razsežnost kraja, kar ji dovoljuje celostno doživljanje ustvarjalnega procesa v tesni navezi s specifiko prostora. Umetnost postane v tem smislu važno sredstvo ozaveščanja, ki pomaga človeku, da prav preko ustvarjalnega procesa dviguje svojo raven zavedanja, predvsem pa odkriva pri tem zapleteno soodvisnost različnih pojavov in globlji smisel življenja, ki se razodevajo v času in prostoru. Razen tega, da se Ani Tretjak poslužuje visoko kultivirane likovne govorice ima za sabo v tem smislu tudi zelo bogata izkustva, ki jih v času nadgrajuje z novimi pogledi, ki jih prav njena slikarska pot nenehno odpira. Intuicija jo vodi pri prodiranju v globine nezavednega, predstave doživlja v podobi arhetipov, ki hranijo v sebi bogato sporočilnost raznoterih pomenov. Podobo Venerinega očesa je Ani Tretjak prvič ugledala leta 1991 in odtlej je sledila pot raziskovanja ženskega principa, ki je zadobil ob izjemnem astrološkem dogodku prehoda planeta Venere pred Soncem leta 2004 do-datnen pomen. Gre za pojav, ki se uresniči le vsakih 122 let in v preteklosti, ko se je to pripetilo, so astronomi dognali možnost meritve para- Eno izmed umetniških del Ani Tretjak lelne osi planeta ter na tej osnovi določili astronomsko enoto za določanje razsežnosti celotnega planetarnega sistema. Vsak nov prehod ponuja nove možnosti. Tudi zadnji prehod je pomenil prelomnico, saj je spremljal pojav impresionizma, ki je zaznamoval prehod v novo dobo na različnih področjih in je obenem vplival prav na postopno raziskovanje notranjih fizičnih, psihičnih in mentalnih sfer. Naš čas prinaša spet nove izzive v tem smislu, globalizacija je sprožila nove integrativne procese na več ravneh, ki terjajo od človeka nove preizkušnje. Pri tem postaja čedalje bolj pomembno, da ohrani človek svojo individualnost v skladu s svojim specifičnim življenjskim poslanstvom in obenem v skladu s planetarnim sistemom. Pomembno je tudi ohraniti smi- sel za globlje življenjske vrednote in jih sistematično vnašati v naše življenje. Ustvarjalnost postane v tem smislu še bolj pomembno vodilo pri raziskovanju in razmišljanju, Ani Tretjak pa nam ponuja prav preko svojega plodnega slikarskega izkustva, ki ga slike na razstavi zgovorno izpričujejo, oseben pristop do problematike. Lepljeni elementi prestopajo večkrat slikarsko polje platna in se s svojo reliefnostjo prav tako dinamično vključujejo v prostor z vzpostavljanjem dialoga. Osnovna struktura kompozicije s svojo geometrijsko nastavitvijo in harmonijo pro-porcev daje vtis ubranosti in skladnosti, medtem ko je živahna in žareča paleta barv prijetna videzu in ogrejje dušo, ima pa obenem tudi bogato simbolično valenco. Jasna Merku 14 Četrtek, 19. junija 2008 IZLET ZADRUZNE KRAŠKE BANKE / privlačna izletniška pobuda za člane v okviru celoletnega praznovanja stoletn Dvakrat po tri stotnije izlet in prijateljskem križarjenu _ Letošnji prvi junijski dnevi so se prav gotovo trdno zapisali v spomin vsem, ki so se udeležili prijetnega križarjenja po Jadranu ob stoletnici Zadružne kraške banke. Mali Lošinj, Zadar, Šibenik, Kor-čula, vdelani kot bleščeči diamanti v žlahtni pas obale, posejane s čarobnimi zalivčki in tisoči otoki in otočki kot neštetimi dragimi biseri in posinjele od blage modrine neba in morja ter pozlačene od krepkih sončnih žarkov, so sprejeli potnike z vsem bliščem, kar sta jim ga vlili bogata preteklost in pestra sedanjost, ter z vso vedrino in prijaznostjo, ki sta značilni za kraje in ljudi ob vzhodnih obalah Jadrana. Gledani s strani morja dobijo ti kraji še posebno privlačnost, ki se rada vtisne v srce vsakogar, ki ga pot zanese v ta čudovit predel sveta. Sicer pa je pogled z morske perspektive že sam na sebi doživetje, kajti ne le kvarnerska ali dalmatinska obala z vsemi svojimi naravnimi krasotami se pokažeta potniku v drugačni podobi, temveč celo rodni Trst in njegov videz doživimo z morske strani povsem drugače, s povsem novimi občutki, kot ga doživljamo sicer. Tako se je doživetje začelo že ob vkrcanju na ladjo. Pogled na Veliki trg, na mes to okrog nje ga in na ze le no kraš ko gričevje, ki ga obdaja, je s palube ladje Dalmacije deloval nadvse bodrilno in obetavno. Nato se je mesto počasi oddaljilo in pozornost potnikov so pritegnile nove vizije, od gradeške in še dlje beneške lagune na desni, do členovitih rtičev in zalivov slovenske in hrvaške obale na levi. Sledili so štirje nepozabni dnevi, preživeti delno na krovu Dalmacije, delno v že omenjenih štirih dalmatinskih pristanih z ogledom glavnih mestnih zgodovinskih zanimivosti in naravnih lepot. Ponudilo se je nešteto priložnosti za nabiranje doživetij in vtisov, ki neizbežno zapustijo sled v zavesti in spominu potnika. Pa tudi samo ladijsko okolje, pozorno in prijazno, sprostitveno, pestro in zabavno, predstavlja za slehernega potnika svet zase, katerega čaru se ne da ubežati. Na krovu Dalmacije, ki se predstavlja kot biser dalmatinskega potniškega ladjevja, je doma vse, kar lahko zadovolji tako zahtevnega kot bolj lenega potnika, od izvrstne kulinarične ponudbe in možnosti za družabnost in razvedrilo, do prijaznosti osebja, s katerim se kmalu počutiš tako kot med prijatelji. Za to večdnevno pomorsko potovanje je, kot rečeno, poskrbela Zadružna kraška banka. Izletniške pobude za člane, do katerih je openska zadružna ustanova od vselej izredno pozorna, so sicer ustaljena tradicija v delovanju ZKB. Vsak izlet predstavlja pomemben trenutek druženja in rasti občutka pripadnosti za- družni banki. Gre za neposreden stik med ravnateljstvom in upravitelji banke in številnim članstvom, kar spodbuja medsebojno poznavanje in izmenjavo mnenj. Kot stalno poudarja vodstvo banke, so člani njeno največje bogastvo, ki ga velja še naprej skrbno razvijati in bogatiti. Ta vsestranska skrb za članstvo se izkazuje že v samem podatku, da se je v zadnjih nekaj letih članstvo povečalo za skoraj dvajset odstotkov, kar pomeni, da šteje danes banka skoraj 1500 članov in kar hkrati izpričuje tudi stalno rast zanimanja za ponudbo ZKB. Med raznimi pobudami za člane so zato vsako leto v tem pomladnem času, ali tudi v drugih mesecih na vrsti brezplačni članski izlete v ta ali oni kraj sosednjih dežel, ki so v glavnem enodnevni. Septembra lani je na primer ZKB priredila kratko križarjenje po Kvarneru. Po avtobusnem prevozu do Reke, so se izletniki vkrcali na ladjo in ob-jadrali Krk in sosednje otoke. Letos, ob celoletnem praznovanju stoletnice delovanja banke, pa je hotelo dati vodstvo slo-vesnejši značaj tudi izletniški praksi, in od tu odločitev o večdnevnem množičnem križarjenju po Jadranu. Odziv je bil res množičen, saj se je že januarja nabralo skoraj šesto prijav in ker ladi a zmore ie nekaj manj kot tristo potnikov, je bilo treba poskrbeti za dve izmeni. Tako je ladja Dalmacija odpeljala na rajžo v istoimensko obmorsko deželo dvakrat po tristo potnikov. Prva skupina se je vkrcala na tržaški pomorski postaji 31. maja pod večer in odplula naravnost proti Zadru, kamor je priplula naslednje jutro. Sledile so etape Šibenik, Korčula, Mali Lošinj in v torek, 3. junija povratek v Trst. Druga skupina je odplula iz tržaškega pristana v sredo, 4. junija in se po obisku najprej malega Lo-šinja, nato Korčule, Šibenika in Zadra izkrcala v soboto, 7. junija v Benetkah. Značilnost prvega odhoda je bila v tem, daje bil bolj družinskega značaja, kar pomeni, da so se vkrcale pretežno cele družine članov z otroki. Prav v ta namen so bili za potovanje izbrani praznični dnevi, tako da so se križarjenja lahko udeležile družine s šolarji in dijaki, ki na ta na- čin niso izgubili pouka. Temu tako imenovanemu družinskemu križarjenju je sledilo »prijateljsko« križarjenje. V obeh primerih je bilo počutje enkratno. Razlika je bila le v tem, da je imela prva skupina ves čas potovanja izredno ugodno, naravnost idealno sončno vreme s povsem mirnim morjem, tako da je šlo vse kot po olju. Za drugo izmeno pa se je sonce rado šlo skrivalnice z oblaki, hujšega pa ni bilo. Le med vkrcanjem v Šibeniku se je nekoliko vlilo, drugače je vreme tudi »prijateljem« prizaneslo. Če odmislimo vremenske razmere, ki niso v dometu človeka in če naj z besedico omenimo organizacijo obeh križarjenj, ne moremo mimo spodbudne ugotovitve, da je vse potekalo brezhibno. Organizacija potovanj takšnih razsežnosti namreč ni enostavna zadeva in prav zato se malo katera ustanova spušča v takšne pobude. Na bančniškem področju v naši deželi "dalmatinska" pobuda ZKB prav gotovo nima primere. Veliko zaslugo za vse to pa gre pripisati potovalni agenciji Aurora iz Trsta, ki ji je ZKB poverila organizacijo križarjenja. Aurora je svojo nalogo izpolnila na najboljši način, pri čemer je prav gotovo imela oporo tudi pri sami posadki ladje Dalmacija, ki se na pomorska križarjenja pač razume kot malokdo in je kot malokdo razpoložljiva, prijazno ustrežljiva in na roko, kot bi po domače rekli. Vzdušje na ladji je bilo zaradi vsega tega nadvse prijetno. Družabnost, ki se je razvijala v sila ugodnih okoliščinah, je privedla tako daleč, da se je v okviru prve skupine na krovu izoblikoval celo manjši pevski zbor, ki je imel nato pod vodstvom glasbenika in pevovodje Bogdana Kralja pravcate nastope na ladji in na kopnem v splošno zadovoljstvo in občudovanje sopotnikov in domačinov. Če so se na krovu ob prijetni družabnosti, tradicionalni loteriji, ob plesu in zabavi ter prijetnih kramljanjih ustvarjala poznanstva in utrjevala prijateljstva, je ob izkrcanjih v dalmatinskih mestih prišlo na svoj račun zlasti oko. Pa tudi uho, saj je bilo slišati iz ust veščih in razgledanih vodičev veliko zanimivega in poučnega. Zanimivosti in lepot, vrednih ogleda, je na pretek. Mali Lošinj je očaral s svojim prikupnim videzom nasmejanega mesteca sredi globokega naravnega zaliva in vzbudil zanimanje s svojo zgodovino. Ta danes tako odročni kraj je bil včasih zelo pomembno pomorsko središče, vozlišče trgovskih poti in predvsem sedež ene prvih pomorskih šol, ki so proizvedle svetovno znane kapetane. Dobrega pol dneva je zahteval tudi ogled Zadra, nekdanje dalmatinske prestolnice, s svojimi znamenitostmi iz rimskih in poznejših časov, pa tudi z objekti iz današnjih dni, kot je na primer novi "pojoči" pomol, ki so ga tako oblikovali, da se bučanje valov preliva v harmonično glasbo, kadar butajo vanj. Druga skupina je Zadar doživljala še bolj intenzivno, ker je v njem potekalo glasno in živahno proslavljanje zmage proti Splitu in osvojitve državnega košarkarskega naslova. Med postankom v Zadru se je na ladjo vkrcala Dekliška klapa iz Zadra, ki jo sestavlja šest mladenk in ki je očaranim tržaškim potnikom zapela splet čudovitih in otožnih dalmatinskih pesmi. Tudi Šibenik s svojim dolgim naravnim kanalom, ki ga povezuje z morjem in s svojimi belimi kamnitimi ulicami, ki dihajo veličino preteklosti in pripovedujejo o minulih časih, je zapustil v izletnikih globok vtis. Še več vtisov pa so odnesli z otoka Korčule in njegove istoimenske prestolnice, v kateri naj bi se rodil svetovni potnik Marco Polo. Ogled njegove domnevne rojstne hiše je doživetje zase, kot / IZLET ZADRUZNE KRAŠKE BANKE Četrtek, 19. junija 2008 15 ice zadružne kraške banke nikov na družinskem po čudovitem Jadranu je bilo doživetje ogled znamenite viteške igre-plesa Moreška, ki uprizarja boj proti Turkom. Nekdaj je bila igra zelo razširjena daleč naokrog po Sredozemlju, danes pa se je ohranila samo še na Korčuli. Tisti, ki so se na koncu križarjenja izkrcali v Benetkah, so lahko s palube uživali v občudovanju mesta v laguni, ki ima z morske strani še privlačnejši videz. Sicer pa so se tudi drugi, s podobnimi nepozabnimi občutki, približevali tržaški obali. Po vsem tem lahko mirno zapišemo, da je Zadružna kraška banka ob svojem pomembnem jubileju odlično postregla svojim članom in z njimi navezala še trdnejše in trajnejše stike, ki prinašajo v času vedno dobre obresti in velike medsebojne koristi. Željo o ohranitvi in nadaljnji utrditvi teh vezi sta na ladji v pozdravnih in zahvalnih nagovorih naglasila tako predsednik Sergij Stancich, kije vodil družinsko križarjenje, kot podpredsednik Adriano Kovačič, ki je bil na čelu drugega prijateljskega križarjenja. Oba sta tudi napovedala še druge pobude, ki čakajo Zadružno kraško banko in njeno članstvo v naslednjih mesecih v počastitev častitljive stoletnice. D. Kalc zanimanjem ogledali staro viteško igro Moreško (levo) 1 6 Četrtek, 19. junija 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it V bivši kasarni Amadio v Krminu so do pred nedavnim marširali vojaki in se urili v uporabi orožja, zdaj pa bi občinska uprava v opuščenih prostorih rada uredila park in postavila igrala z otroke. »Krminska občina je postala lastnica kompleksa nekdanje vojašnice aprila, takoj zatem pa smo deželo zaprosili za prispevek, s katerim bi sklicali forum Agende 21. Na njem bi prisluhnili predlogom občanom in skupaj z njimi odločili novo namembnost vojašnice,« je včeraj pojasnil krminski župan Luciano Patat. Za sklicanje foruma Agende 21 bi bilo potrebnih približno 40.000 evrov, od katerih bi jih 30.000 zagotovila dežela, ostali del zneska pa občina. Župan je razložil, da bi radi čim prej vrnili mestu vsaj del vojaškega kompleksa in na njem uredili parkirišče, vendar tudi tako navidezno majhen projekt zahteva veliko vsoto denarja. Strehe vojašnice so namreč iz azbesta, zato pa bi treba vsak poseg na območju vojašnice opraviti z največjo pozornostjo. Župan je poudaril, da bodo na forumu Agende 21 prisluhnili vsem predlogom, sam pa bi najraje v nekdanji vojašnici uredil park, postavil otroška igrala in speljal kolesarske poti. Katerikoli poseg je sicer po besedah župana vezan na finančna sredstva, ki jih krminska občina seveda nima v izobilju. Zaradi tega bo za preureditev kasarne potrebna pomoč dežele in države, dobrodošel pa bo tudi doprinos krajevnih in zunanjih gospodarskih operaterjev. Ker je območje kasarne v neposrednem središču Krmina in meri 60.000 kvadratnih metrov, se baje zanj zanimajo tudi velika trgovska in gradbena podjetja; prva bi rada zgradila komercialni center, druga pa nove stanovanjske hiše. Proti obema zamislima so se včeraj izrekli krminski trgovci iz zveze ASCOM. Po njihovih besedah bi treba nekdanjo vojašnico ovrednotiti iz arhitektonskega vidika, saj ima stavba leseno streho in druge znamenitosti. Problem predstavlja azbestna kritina, medtem ko je zelo lep park, čeprav se je v zadnjih letih zaradi pomanjkanja vzdrževanja nekoliko zarasel z rastlinami. Krminski trgovci predlagajo, da bi v vojašnici uredili male obrtniške delavnice in trgovine s krajevnimi proizvodi, na ploščadi, kjer so bili nekoč rezervoarji za gorivo, pa bi zgradili postajališče za avtod-ome in prikolice. Ker je v krminskem podzemlju prisotna žveplasta termalna voda, bi dolgoročno v nekdanji vojašnici lahko zgradili tudi termalno zdravilišče s hotelom, restavracijo in wellness centrom. Ta projekt bi po mnenju trgovcev nedvomno zahteval veliko finančno investicijo, zato pa bi se morali za njegovo uresničitev skupaj prizadevati krajevni upravitelji in gospodarstveniki. (dr) ŠTANDREŽ - Obnova vaškega trga »Načrt pripravili brez domačinov« Osnutek načrta prekvalifikacije osrednjega štandreškega trga je sprožil val kritik in neodobravanja s strani vaških trgovcev in gostincev, nikakor pa ne prepriča niti Davida Peterina, rajonskega svetnika Demokratske stranke. »Zanimivo je, da predsednik štandreškega rajonskega sveta Mario Brescia iz vrst Slovenske skupnosti trdi, da je trg pred cerkvijo v Štandrežu življenjskega pomena za vas, istočasno pa podpira načrt, ki obsoja trg in celotno vaško jedro na smrt,« piše v tiskovnem sporočilu Peterin in nadaljuje: »Brescia pravi, da je treba sodelovati s trgovci pri pripravi načrta za prekvalifikacijo vaškega središča. Svojevrstno pa je, daje predsednik Brescia sklical srečanje z vaškimi trgovci, ko je bil načrt že izdelan. Ob pripombi enega izmed trgovcev, da bi se morali načrtovalci pred začetkom projektiranja srečati s krajani, zato da bi pridobili vse potrebne informacije za uspešen in kakovosten načrt, je načrtovalec odgovoril, da so se že dvakrat srečali s predsednikom rajonskega sveta Brescio in z vaškim župnikom Karlom Bolčino. Ne da bi zmanjšal pomena župnijske ustanove pri življenju vasi, sem prepričan, da so še druge sredine, ki so ravno tako pomembne pri ohranjanju življenja v vasi, kot so trgovine ter športna in kulturna društva. Trga namreč ne smemo prenoviti v interesu župnika ali cerkve, temveč v interesu celotne vasi in vseh, ki se na njem vsakodnevno srečujejo.« Peterin pravi, da je o načrtu izvedel iz pogovorov z vaščani, ne pa na zasedanju rajonskega sveta, kjer bi se po njegovem mnenju morali pogovoriti o tako pomembni zadevi. Po besedah Peterina je bil Bresciov pristop do problematike »diktatorski«. »Predsednik rajonskega sveta je upošteval izključno potrebe interesne naveze Brescia-Bolčina in ni bil pripravljen na demokratično soočenje,« trdi Peterin in nadaljuje: »Po zaslugi va-ščanov, ki po dolgi družinski tradiciji vodijo trgovske obrate, vaški trg ohranja značaj Štandreža, ki bi bil sicer že sivo in vsebinsko prazno predmestje Gorice. Ob usklajevanju različnih potreb in zahtev je treba upoštevati, da brez prevoznosti in parkirišč bi štandreški trg, razen ob nedeljah po maši, umrl. Namenjeni denar za prekvalifikacijo trga lahko uporabimo za njegovo olepšavo, novo tlakovanje, razsvetljavo, nakup klopi, to se pravi za posege, ki ne prinašajo tako radikalnih sprememb. Ob prihodnjem načrtu bo vsekakor primerno vključiti vse vaške sile v opravljanje izbir, ki so najbolj koristne za celotno vaško skupnost.« Čeprav predvideva tudi prenovitev kamnite ploščadi pred spomenikom padlim in namestitev nove razsvetljave ob obeležju, načrt za prekvalifikacijo štandreškega trga ni povsem po godu niti članici krajevne sekcije VZPI-ANPI Vilmi Brajnik. Po njenih besedah bi bil osrednji vaški trg po prenovi nedvomno lepši, krčenje števila parkirnih mest pa bi hudo oškodovalo trgovce in gostince, ki imajo svoje trgovine in obrate ob križišču med ulicama Tabai in San Michele. Brajnikova se je skupaj s članom sekcije VZPI-ANPI Dinom Ronerjem udeležila predstavitve osnutka načrta za prekvalifikacijo trga, ki je potekalo prejšnjo sredo na sedežu štandreškega rajonskega sveta. »Na trgu pred cerkvijo parkirajo ljudje, ki se odpravljajo v trgovine, in tudi starši, ki spremljajo otroke v osnovno šolo, pred katero ni parkirnih mest,« pravi Brajnikova in pojasnjuje, da s trga vodi ob župnijski dvorani prehod do osnovne šole, te poti pa se poslužujejo šolarji. Bolj kot nov trg po mnenju Brajnikove v Štandrežu potrebujejo omejitev težkega prometa. V dopoldanskih urah in popoldne vozijo po ulici San Michele veliki tovornjaki, ki povzročajo hrup in tresljaje. »Prehod po središču vasi je prepovedan za tovornjake; ne glede na to drvijo sredi hiš, namesto da bi vozili po Ma-jencah,« opozarja Brajnikova. Kar se tiče ureditve spomenika, je povedala, da načrt predvideva prenovo ploščadi in zelenice, hkrati pa namestitev nove razsvetljave. Na spomenik bi namreč usmerili 22 luči, ki bi spominjale na 22 padlih Štan-drežcev. Osnutek načrta bodo danes dopoldne uslužbenci tehničnega urada goriške občine predstavili županu Ettoreju Romoliju, ki si ga bo ogledal, zatem pa odločal o morebitnih spremembah. Njegovo mnenje je namreč obvezujoče za nadaljevanje postopka, ki vodi k prekvalifikaciji trga. (dr) Franco Frattini kroma Predsednik deželne vlade Ren-zo Tondo je na italijanskega zunanjega ministra naslovil pismo, s katerim ga prosi naj podpre goriško kandidaturo za odprtje enega izmed sedežev Evropskega inštituta za inovacijo in tehnologijo. Gre za ustanovo, ki jo je Evropska komisija predlagala državam članicam EU v okviru Lizbon-ske agende leta 2006. V teku je ustanavljanje inštituta. V pismu, ki so ga včeraj posredovali iz kabineta župana Ettoreja Romolija, Tondo navaja, daje Gorica že sedež smeri mednarodnih in diplomatskih ved Tržaške univerze. »Izbira mesta ni bila naključna: Gorica je raznoliko in kompleksno mesto, v katerem so - v različnih obdobjih - sobivale in se medsebojno vplivale nemška, slovenska, furlanska in italijanska kultura,« pravi Tondo. »Do padca mejnih pregrad pred nekaj meseci je mesto delil zid. Kot znano, je le-ta 60 let ločeval Gorico od Nove Gorice. Odstranitev zadnjega zidu v Evropi je zato iz Gorice naredila simbol najbolj zahtevne širitve Evropske unije, namreč širitve na območje nekdanjih socialističnih držav. Iz vseh teh razlogov je Gorica najbolj primeren sedež Evropskega inštituta za inovacijo in tehnologijo,« zaključuje Tondo in Frattinija prosi, naj goriško kandidaturo podpre. V istem pismu predsednik deželne vlade poudarja, da se je v zadnjih letih Furla-nija-Julijska krajina uveljavila v državnem in mednarodnem merilu ravno zaradi številnih akademskih ustanov, angažiranih na področjih znanstvenega raziskovanja, zaradi katerih je Trst postal »mesto znanosti«. KRMIN - Aprila je občina postala lastnica odslužene kasarne Amadio Namesto vojakov park in igrala za otroke Patat:»Namembnost območja bomo določili z Agendo 21« - ASCOM predlaga termalni center TONDO-FRATTINI Inštitut za Gorico SOVODNJE - Čavdek Namakalni sistem in politična oportunost Sovodenjski občinski svetnik Julijan Čavdek v imenu opozicijske svetniške skupine Združeni odgovarja na izjave župana Igorja Petejana. Po njegovih besedah morajo javni upravitelji svojo službo opravljati javno in v javno korist, medtem ko mora opozicija javno opozarjati na nerešene vozle, saj so le-tako občani seznanjeni z upravljanjem skupnega premoženja. »Zaradi tega me čudijo izjave župana Petejana, ki delovanje opozicije tako omalovažuje,« pravi Čavdek in nadaljuje: »Ko sem kot predstavnik sovodenjske občine Sovodnje v razširjenem odboru Trgovinske zbornice dobil dnevni red, v katerem je bila točka za podaljšanje posojila za obrtno cono v Malniš-ču, sem najprej o zadevi povprašal župana Petejana. Nato sem se obrnil do funkcionarjev Trgovinske zbornice, ki so me seznanili z namenom, da bo prošnja za podaljšanje zavrnjena in bo potrebno denar obeh sklopov vrniti. O tem sem tudi predhodno obvestil sovodenjskega župana. Ali je tako ravnanje člana opozicije volilna vročica?« Župan po besedah Čavdka pravilno navaja vzroke za zamude, ki so pripeljale Trgovinsko zbornico do zavrnitve prošnje za podaljšanje posojila za obrtno cono pri Mal-nišču. »Z vrnitvijo denarja Trgovinski zbornici pa se bosta verjetno oba postopka zaključila in bo potrebno, ko bo vse pripravljeno, začeti nov postopek z novo dokumentacijo, kar ni le pretok denarja iz ene blagajne v drugo,« opozarja Čavek in poudarja, da bo sovodenjska občina ostala tudi brez aktivnih obresti, ki jih je prejemala, dokler je bil denar v njeni blagajni. Pri tem pa je po mnenju Čavdka glavno vprašanje, kakšno bo stanje v tehničnem uradu. »Kot je povedal sovodenjski župan, je bilo več menjav v osebju in posledičnih zamud. Ravno tehnični urad, skupaj z občinskim tajnikom, je temeljna struktura za razvoj občine in njenega teritorija. Ali bo v doglednem času tehnični urad kos tem zahtevam,« se sprašuje Čavdek in nadaljuje: »Da si opozicija prizadeva v korist občinske skupnosti, je dejstvo. Seveda to dela kot opozicija. Kaj več je težko narediti, saj za razne občinske pobude izvemo le iz časopisov. Konkretno pa bi rad citiral dosežek, ki smo ga kot opozicija dosegli z vključitvijo deželne postavka 1.800.000 evrov za izgradnjo namakalnega sistema za kmetijstvo v občini Sovodnje. Za začetek postopka pridobitve teh sredstev in realizacije javnega dela je zdaj na vrsti sovodenjska občinska uprava. Na zadnjem občinskem svetu sem glede tega javno vprašal župana Petejana, ki je potrdil, da sedanja uprava nima namena začeti ta postopek; med razlogi je župan navedel tudi politično oportunost zaradi prihodnjih volitev. Sedaj naj občani sami presodijo, ali svetniki opozicije v Sovodnjah res mislijo samo na lasten vrtiček in korist.« DEŽELNI SVET FJK Iztok Mlakar po Molierovih motivih produkcija Gledališče Koper v sodelovanju s SNG Nova Gorica Režija: VITO TAUFER v četrtek, 19. junija, ob 20.30, Kulturni doni (zitalijanskimi nadnapisi) avtobus Poljane-gostilna (19.20) - Doberdob-cerkev (19.25) - Romjan-cerkev (19.30) Tržič-S.Polo (19.40) - Tržio-b.č. Shell (19.45) - Stivan-nad gostilno (19.50) Jamije-gostilna (20.00) - Gabrje (20.05) Sovodnje-pri lekarni (20.15) z obrazi svojega časa pokrovitelj IfBS. C f* t* sezone v Gorici VID vv^ll Lv^-L Brandolin: Izvolitev v skladu z zakonom Pristojna komisija deželnega sveta je včeraj začela preverjati zakonitost izvolitve deželnih svetnikov. Med drugim je vzela v pretres izvolitev Giorgia Brandolina na goriški kandidatni listi Demokratske stranke, kije po mnenju nekaterih pravno vprašljiva. Brandolin naj bi namreč prepozno odstopil z mesta predsednika letališča v Ronkah, kar interesent zanika in pravi, da je vse potekalo v skladu z zakonskimi pravili. Komisija je včeraj vzela v pretres pravna mnenja, sklepe oziroma predloge pa naj bi sprejela prihodnji teden. Zadnja beseda o izvolitvi Brandolina, kot ostalih deželnih svetnikov, pripada deželnemu parlamentu. V primeru, da bi Brandolinu odvzeli deželni mandat, bi njegovo mesto prevzel Mirio Bolzan, prvi med neizvoljenimi na listi Demokratske stranke. Kot znano, je Brandolin na aprilskih deželnih volitvah nastopil v goriškem volilnem okrožju in med kandidati Demokratske stranke dosegel najvišje število preferenc. Na vest, da je njegova izvolitev vprašljiva, pa je že aprila pripomnil, da je njegovo ime očitno zmeraj kamen spotike. GORICA - Proti krčenju kuhinj Podpise zbirajo v ljudskem vrtu Dvesto staršev je že podpisalo peticijo, s katerim zahtevajo preklic občinskega sklepa o krčenju števila kuhinj otroških vrtcev ter ustanovitev omizja med družinami, mestno upravo in pristojno komisijo v občinskem svetu. Zahtevo je oblikoval odbor staršev »Mangiar sano«, ki bo podpise zbiral tudi danes in v soboto, in sicer med 8.30 in 12.30 pred vremenoslovnim stebričem v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu v Gorici. Do 3. julija nameravajo zbrati vsaj petsto podpisov. Prepričani so, da občina ne bo mogla ignorirati zahteve tolikih staršev in somišljenikov. Peticijo lahko podpiše, kdor je dopolnil 16. leto starosti. Ni potrebno, da živi v goriški občini, dovolj je, da tu dela ali študira, pojasnjujejo pobudniki in vabijo k množičnemu odzivu. Po njihovem prepričanju je ukrep krčenja kuhinj neutemeljen, predvsem pa sporen, ker naj bi bil namenjen varčevanju na koži otrok. Starši namreč vseskozi poudarjajo, da sedanji sistem delovanja občinskih menz za vrtce zagotavlja kakovostno prehranjevanje otrok, kar mora občina prednostno upoštevati. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 19. junija 2008 17 GORICA - S pisno nalogo iz slovenščine se je začel državni izpit Padec mejnih pregrad zaznamoval maturo Večina dijakov se je »spopadla« z življenjem brez meje - Po Jugoslaviji ni nostalgije Slovenski maturantje tehničnega in licejskega pola med včerajšnjim pisanjem prve naloge bumbaca Padec mejnih pregrad z vstopom Slovenije v območje izvajanja schengen-skega sporazuma je bil nedvomno pomemben zgodovinski mejnik, številnim dijakom zadnjih razredov slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice pa bo ostal v spominu tudi zaradi maturitetne naloge. Prav življenju ob meji in življenju brez meje je bil namreč posvečen eden izmed naslovov včerajšnje pisne naloge iz slovenščine, s katero se je začel letošnji državni izpit. Največ dijakov tehničnega in humanističnega pola je na papir izlilo prav svoja razmišljanja o širitvi Evropske unije, prostem prehajanju iz ene države v drugo, pravičnosti mejni črt, hkrati pa tudi o občutkih, ki so jih doživljali decembra lani, ko so se po obmejnih krajih goriške pokrajine zvrstila praznovanja ob ukinitvi mejnih kontrol med Italijo in Slovenijo. Peščica dijakov licejskih smeri je izbrala analizo pesmi Otona Župančič Umetnik in ženska, medtem ko so nekateri maturantje tehničnega pola pisa li na lo gi o de lu med pro duk tiv nost -jo in varnostjo oz. o spremembah v komunikaciji, pri kateri so SMS sporočila in e-maili skoraj povsem nadomestili pisma. Maturantje so imeli na voljo tudi esej a o gorah kot viru umetniškega, filozofskega in duhovnega navdiha in o pojmovanju znanosti v tehnološkem razvoju človeške družbe. Niti en dijak se ni odločil za zgodovinsko nalogo, ki je bila posvečena Jugoslaviji, od ustanovitve kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov do njenega razpada leta 1992. Takrat so imeji letošnji maturantje samo tri leta, zato pa verjetno med njimi ni nikogar, ki bi se z nostalgijo spominjal na nekdanjo federativno republiko. Kot so povedali predsedniki in profesorji maturitetnih komisij, se je državni izpit začel brez nikakršnih zapletov. Zaplenili niso nobenega mobilnega telefona ali prepovedane elektronske naprave, noben maturant pa ni bil zasačen med prepisovanjem. Petošolcem je bilo naklonjeno tudi vreme, saj so bile temperature kot nalašč za pisanje nalog, tudi deževno vreme iz prejšnjih dni pa je pripomoglo k bolj intenzivnemu učenju, ki ga ni prekinila skušnjava po kopanju sredi morskih valov. Da je prva pisna naloga potekala brez večjih težav, sta potrdila Fabiola Torroni in Matevž Čotar, maturanta družboslovnega liceja Simon Gregorčič, ki sta bila nad napisanim kar zadovoljna. Pisno nalogo sta zaključila nekaj pred iztekom šestih ur, nato pa sta pred vhodom v slovenski šolski center pričakala sošolke Loredano in Pamelo Perdec ter Sadmiro Talic, s katerimi sta izmenjala vtise ob zaključku pomembne življenjske preizkušnje. Maturantje so povedali, da so si naslov o padcu mejnih pregrad pričakovali, tudi varnost na delovnem mestu pa ni predstavljala presenečenja. Da je bila izbira naloge vsekakor težavna, je povedala Irene Costariol, dijakinja klasičnega liceja Primož Trubar. Po njenih besedah je bil vsak naslov po svoje zanimiv, hkrati pa so bile med priloženim gradivom tudi tematike, ki so jih le delno obravnavali med šolskim letom. Danes se bodo maturantje preizkusili v drugi pisni nalogi, ki je različna za vsako smer. Svoje znanje na področju go- spodarskega poslovanja bodo morali pokazati dijaki trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois, na tehničnem industrijskem zavodu Jurij Vega pa bodo pisali nalogo iz informatike in računalniških sistemov. Na klasičnem liceju Primož Trubar bodo prevajali besedilo iz grščine, na družboslovnem liceju Simon Gregorčič pa bodo pisali nalogo iz družbenih ved. Na znanstveno-tehnološki smeri liceja Gregorčič se bodo maturantje spoprije- li z matematiko, na tehničnem zavodu za turistične dejavnosti Ivan Cankar pa z nalogo iz upravne in turistične tehnike. Multidisciplinarni test, na katerega so se petošolci s simulacijami že pripravljali med letom, bo v ponedeljek, 23. junija. Nato bodo komisije popravile pisne naloge, nekaj dni kasneje pa bo objavljen še spored ustnih izpitov, ki jih dijaki - kot so včeraj sami povedali - pričakujejo z veliko napetostjo. (dr) GORIŠKI LOK Mladi in politika Goriški lok prireja danes ob 18.30 v čitalnici knjižnice Damirja Fe-igla v KB centru klepetalnico na temo Mladi in politika. Gostje bodo David Peterin, član Demokratske stranke v Gorici, Andrej Gergolet, tajnik Demokratske stranke v Doberdobu, Marko Baruca, predsednik Mladega foruma Socialnih demokratov Slovenije, Petra Remec, predsednica Evropskega Foruma Nova Gorica, in Tomaž Horvat, podpredsednik Evropskega Foruma Nova Gorica. Spregovorili bodo o angažiranosti mladih v politiki in o povezovanju v goriškem čezmejnem prostoru, ocenili pa bodo tudi politični utrip. To bo hkrati priložnost za pogovor o novih izzivih za politiko, o začasni ali dokončni izgubi simbolov, ki so zaznamovali 20. stoletje, in o pričakovanjih mladine. Poseben poudarek bo namenjen težavam, s katerimi se mlajše generacije spopadajo. Sogovorniki bodo tudi omogočili razumevanje organiziranosti mladih tako v Gorici kot v Novi Gorici. V slogu kle-petalnice bo tudi tokrat mogoče prosto postavljati vprašanja gostom. Ne nazadnje bo z večera tudi izšlo, če in kako poteka sodelovanje ter katero vlogo lahko odigrajo mladi pri izboljšanju čezmejnih odnosov. Sodnica Gandus po rodu Michelstaedter V Milanu živi zadnja potomka Carla Michelstaedterja v Italiji. Po poklicu je sodnica ter hrani dragocene dokumente in zapise - tudi še neobjavljene - goriškega filozofa in poeta. Pripravljena jih je odstopiti Gorici pod pogojem, da jih bo mesto ovrednotilo. To je idealna priložnost za uresničitev literarnega parka, posvečenega Michelstaedterju, ki bi lahko prispeval k turistični promociji goriške večkulturne identitete. Tako meni Donatella Gironcoli, občinska svetnica iz vrst Državljanov za Gorico. Gironcolijeva je z zadnjo potomko seznanila javnost že pred nekaj meseci, vendar je tedaj zamolčala njeno ime. Dogajanje zadnjih dni pa je potisnilo v ospredje sodnico iz Milana. Gre namreč za Nicoletto Gandus, nad katero se je znesel predsednik vlade Silvio Berlusconi in zahteval njeno zamenjavo v provesu »Mills«, češ da mu je iz političnih razlogov sovražna. »Upam samo, da njene ponudbe o Michelstaedterjevi zapuščini ne bo odklonila goriška mestna uprava, ki je iz dneva v dan vse bolj samovoljna, vedno bolj desničarska in manj sredinska,« pravi Donatella Gironcoli. GORICA - V Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju bodo danes odprli fotografsko razstavo Slovenske podobe italijanskih ujetnikov Utrinke vsakdanjega življenja na ljubljanskem gradu je posnel Peter Naglič, amaterski fotograf, ki ga je krhko zdravje rešilo pred fronto V obhajanje devetdesetletnice zaključka prve svetovne vojne je vključena tudi razstava, na kateri bodo postavili na ogled fotografije, ki jih je med prvo svetovno vojno posnel slovenski fotograf Peter Naglič. Razstavo bodo odprli danes ob 18. uri v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici, na njej pa ne bo posnetkov s frontne linije, pač pa fotografije italijanskih vojnih ujetnikov. Nagliča (1883-1959) je namreč pred odhodom na fronto obvarovalo slabo zdravje, zato pa so ga zadržali za potrebe vojaške službe v Ljubljani, kjer je na gradu opravljal različne zadolžitve, od straženja do usposabljanja vojnih ujetnikov v ščetkarskem poklicu. Naglič je med služenjem vojaškega roka tudi veliko fotografiral, tako da bodo v Pokrajinskih muzejih z današnjim dnem na ogled fotografije, ki prikazujejo vsakdan italijanskih vojnih ujetnikov, avstrijskih vojakov in drugih, ki so po vstopu Italije v prvo svetovno vojno prebivali na ljubljanskem gradu. Nagličevi posnetki ne prikazujejo le trpljenja vojnih ujetnikov, pač pa tudi glasbene in obrtniške dejavnosti, ki so jih italijanski vojaki gojili na pobudo poveljnika karantenske postaje Karla viteza von Kerna. Razstavo z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča« prirejajo goriški Pokrajinski muzeji in pokrajinsko odbor- ništvo za kulturo v sodelovanju z Mestnim muzejem iz Ljubljane. Razstava, ki je povezana s projektom Kras 2014+ in bo odprta do 31. avgusta, je že bila na ogled v Ljubljani, kjer so izdali tudi dvojezično publikacijo z Nagličevimi fotografijami in njegovim dnevnikom. Italijanski vojni ujetniki na ljubljanskem gradu (levo, foto Ed. Frankl), mlad avstrijski vojak v polni bojni opremi (desno, posnetek Petra Nagliča) 1 8 Četrtek, 19. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - V nedeljo posvetovalni referendum Večina županov podpira samostojno pokrajino Različna mnenja o imenu, v ospredju razvojne priložnosti, pomisleki pa na račun financiranja Goriška statistična regija oz. severna Primorska bi po vladnem predlogu postala samostojna pokrajina, o imenu katere bodo v nedeljo na posvetovalnem referendumu odločali volivci. Tudi severnoprimorski župani imajo o imenu različna mnenja, nekateri pa podpirajo idejo o oblikovanju Primorske pokrajine, torej velike regijske enote na zahodu Slovenije. Večina severnoprimorskih županov podpira predlog vlade o členitvi Slovenije na trinajst pokrajin, saj jim samostojna pokrajina ponuja veliko priložnost za razvoj in črpanje evropskih sredstev pri večjih projektih, pravi župan Bovca Danijel Krivec. »Smo kot devica, ki si želi otroka. Dajte nam otroka in mi ga bomo vzgajali,« ga slikovito dopolnjuje župan Kanala ob Soči Andrej Maffi. »Podpiram oblikovanje samostojne Goriške pokrajine, o imenu pa naj odločijo ljudje,« je stališče novogoriškega župana Mirka Brulca, ki opozarja, da v predlagani pokrajinski zakonodaji ostaja odprto vprašanje financiranja oz. prenosa pristojnosti. »Zakonodaja je v marsičem nedorečena in ponuja premalo odgovorov,« je prepričan Brulc. Po njegovih besedah so izračuni prihodkov in odhodkov bodočih pokrajin, ki so jih pripravili v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, »preveč okvirni«. Proračun Severnoprimorske oz. Goriške pokrajine, kjer živi 120.000 ljudi, bi tako znašal 73,5 milijona evrov, na pokrajino pa bi z državne ravni prenesli okoli 250 delovnih mest. Ustanovitev samostojne pokrajine na severu Primorske podpira tudi župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Ma-rušič. »Ime pokrajine niti ni tako pomembno,« meni in dodaja mnenje, da bo samostojna pokrajina s 120 tisoč prebivalci lahko zelo uspešna. »Trinajst županov, ki smo sedaj združeni v svetu regije, že sedaj zelo dobro sodelujemo, zato menim, da bi bilo tako tudi znotraj samostojne pokrajine,« zaključuje Marušič. Župan Šempetra-Vrtojbe Dragan Valenčič kratko in jedrnato pove, da se zavzema za Goriško pokrajino. S tem odgovarja tako na vprašanje glede najprimernejšega imena kot tudi glede samostojnosti. »Glede imena obstaja veliko zgodovinskih razlogov,« pojasnjuje svoje stališče, »absolutno pa se mi zdi bolje, da je na severnem koncu Primorske samostojna Goriška pokrajina, saj ima to območje toliko specifik in raznolikosti, da bi svoje prioritete veliko lažje uresničevali samostojno kot pa znotraj enotne Primorske pokrajine. Ime navsezadnje niti ni tako bistvenega pomena,« zaključuje Valenčič. Vladnim obljubam, da regionalizacija ne prinaša krčenja mreže upravnih enot ter slabše dostopnosti in kakovosti upravnih sto- TRŽIČ - Nesreča Otrokovo v • ■ • • življenje na nitki Desetmesečnega A.C., kije bil ranjen v težki prometni nesreči v Tržiču, so sprejeli v bolnišnico na Katinaro, kamor so ga prepeljali iz tržaškega Burla Garofala. Včeraj so ga operirali, vendar je njegovo stanje izredno hudo, zato so pridržali prognozo. Isto velja za 20-let-nega otročičevega očeta G.C., medtem ko je 21-letna mamica G.G. na zdravljenju v tržiški bolnišnici San Polo. Do nesreče je prišlo v torek okrog 22. ure na križišču med ulicama Teren-ziana in Isonzo. Povzročil naj bi jo 39-letni A.T. iz Tržiča, ki je privozil iz ulice Canaletto. S svojim audijem naj ne bi upošteval prednostne smeri. Zaletel se je v fiat punto z mlado družinico, ki se je pripeljala iz Štarancana v smeri Tržiča. Hiteli so v tržiško bolnišnico z otrokom, ki ga je bila obšla slabost. V silovitem trčenju se je fiat punto zapičil v cementno kabino železniške proge, ki pelje v ladjedelnico. V trku je tako očeta kot dojenčka vrglo iz avta. Hudo ranjena sta pristala na cesti. NOVA GORICA - Poziv k udeležbi na ljudskem posvetovanju Forum za Goriško pripravljen na kompromis o imenu V Forumu za Goriško so prepričani, da bi s samostojno Goriško oziroma Severno Primorsko pokrajino v bodoče sami zagotavljali hitrejši razvoj pokrajine, »saj nismo na privilegirani osi Ko-per-Ljubljana-Maribor, ki ji centralistično upravljanje nove slovenske države omogoča nagel razvoj na račun zaostajanja vseh ostalih pokrajin«. Pri Forumu, ki poziva k udeležbi na nedeljskem referendumu, so najbolj naklonjeni imenu Goriška za bodočo pokrajino, pripravljeni pa so tudi na kompromis in sprejeti druga imena, kot na primer Goriško-Primorska pokrajina, da le ne bi prišlo do razcepljenosti glede vprašanja o samostojni pokrajini, pojasnjuje predsednik Boris Nemec, kije prepričan, da bi s samostojno pokrajino v bodoče v večji meri tamkajšnji prebivalci sami krojili lastno prihodnost in pripomogli k ustvarjanju boljših gospodarskih Z leve Sergij Pelhan in Boris Nemec iz Foruma za Goriško foto k. m. in socialnih temeljev ter uspešen razvoj pokrajine. Sicer pa je Nemec »zelo razočaran«, ker Socialni demokrati niso podpirali ustanavljanja pokrajin in se niso obnašali »državotvorno«. Prav tako je kritičen do LDS in Zares; stranke, ki pozivajo k bojkotu referenduma, so po njegovih besedah storile »veliko napako«. »Pred več kot desetimi leti smo se ustanovili, da dobimo svojo pokrajino in s tem se potrjuje naša navezanost na naše rojake onstran meje, ki imajo svojo Goriško pokrajino,« pa dodaja član Foruma Sergij Pelhan, ki ime Goriška utemeljuje iz zgodovinskih in socioloških vidikov, »nima pa kakšnih ideoloških predznakov ampak gre za pokrajino, ki ima dejansko v temelju slovensko ime - Goriška je edino etimološko slovansko ime od vseh pokrajin v Sloveniji«. (km) ritev, ne verjame župan Tolmina Uroš Bre-žan. »Imamo slabo izkušnjo z obljubami ob racionalizaciji davčne uprave. Bojim se, da bomo izgubili delovna mesta na upravni enoti in drugih državnih institucijah, zato sem proti vzpostavitvi pokrajin na način, kot je predviden,« je povedal. Brežan meni, da bi območje Tolmina in Posočja s sprejetjem vladnega predloga pokrajinske zakonodaje več izgubilo kot dobilo. Prav občine, kjer so sedaj sedeži upravnih enot, po regionaliza-ciji pa tam ne bi bilo sedežev pokrajinskega sveta ali drugih ustanov, največ izgubljajo, je poudaril. Pri obljubi o prenos 250 delovnih mest z državne ravni gre lahko zgolj za prenos služb, ki so že zdaj v regiji, v pokrajinsko središče, je opozoril. Po njegovem mnenju je koncept ustanavljanja pokrajin napačen, saj hkrati na nove enote prenaša preveč nalog. »Pokrajine bi morali ustanavljati počasi in jim naloge dodajati postopoma. Bistveni so razvojni projekti, upravljanje s prostorom in ravnanje z odpadki,« je pojasnil. Vladnega predloga ne podpira niti ajdovski župan Marjan Poljšak, kije prepričan, da se »pokrajine ne bodo uresničile, ker jih bo preprečila gospodarska kriza«. Sam sicer podpira idejo o enotni Primorski pokrajini, zato se bo najverjetneje odzval pozivu civilne iniciative za Primorsko in se posvetovalnega referenduma ne bo udeležil. »Če že bodo pokrajine, potem naj jih bo manj. Vprašanje pa je, če so pokrajine sploh potrebne ob današnjih možnostih komuniciranja,« je poudaril. Zagotovila, da bodo s pokrajinami območja dobila več denarja, so po njegovih besedah neutemeljena. »V pokrajino pride toliko denarja, kot ga dovoli politika. Politika vlade je lahko naklonjena razvoju podeželja, kar lahko stori tudi brez pokrajin. Je pokrajina nujno potrebna, da se denar prerazporedi? To ni res,« je oster Poljšak. (STA, km) Nesreča pri Petovljah V torek po 22.30 se je 29-letni E.P. iz So-vodenj ponesrečil na pokrajinski cesti št. 8 pri Petovljah. Mladenič se je vračal z delovnega mesta s svojim avtomobilom seat ibiza, ko naj bi med vožnjo po ovinku zavozil v obcestni žleb, izgubil naj bi nadzor nad vozilom, ki se je nazadnje prevrnilo na streho. K sreči je pristalo na desnem voznem pasu in ni ogrozilo prometa iz nasprotne smeri. Na kraju so posredovali karabinjerji iz Gradišča in osebje hitre službe 118, ki je sovodenjskega fanta odpeljalo v goriško bolnišnico; njegovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. EMAC dokončno razpuščen Kot je bilo napovedano 5. maja letos, je skupščina članov zgodovinske gledališke ustanove EMAC iz Gorice na svojem zasedanju 12. junija soglasno sprejela sklep o razpustitvi. Zadnji predsednik EMAC-a Alessandro Fabbro je povzel zasluge ustanove in povedal, da kot poslednje dejanje namenjajo lastna finančna sredstva goriškemu pokrajinskemu svetu za kulturne dejavnosti, ki bodo organizirane v spomin bratov Agati, v preteklosti predsednika ustanove. »Še enkrat EMAC nič ne vpraša, temveč da,« je zaključil Fabbro. Kongresni dokument SKP Na dvoru Darko Bratina na goriškem Travniku bo jutri ob 20. uri javna predstavitev kongresnega dokumenta Stranke komunistične prenove, ki ga je prvi podpisal Nichi Vendola. Dokument, ki je naslovljen »Manifesto per la Rifondazio-ne«, bo predstavil Michele De Palma, ki je v državnem vodstvu SKP poverjen za gibanja in krajevne uprave. Z njim bodo razpravljali Giulio Lauri, bivši deželni tajni stranke, levičarska zgodovinarka Anna Di Gianantonio in Massimo Masat iz sindikata Fiom-CGIL. Uvedel bo Marjan Sosol iz goriškega krožka SKP. Forma viva na Lokvah Med 20. in 22. junijem bo na Lokvah potekala Forma viva, ki jo organizirata Turistično društvo Lokve in društvo Planota. Udeležili se je bodo umetniki iz Slovenije in Italije ter izdelovali skulpture iz lesa. Jutrišnji bo začetek delavnice, v soboto se ob 21. uri obeta koncert ljudskih pesmi, ob 22. uri pa bo tradicionalni nočni pohod na Lazno z baklami v organizaciji jamarskega društva Bojan Krivec Lokve. V nedeljo se bo tridnevno dogajanje zaključilo z razstavo lesenih izdelkov domačih mizarjev in fotografsko razstavo lanskoletne Forme vive. (km) Pojem Goriške in Primorske Danes ob 18.30 bo v dvorani Obrtne zbornice Nova Gorica interaktivno predavanje, naslovljeno Pojem Goriške - Pojem Primorske. Osrednjo besedo bosta imela Andrej Malnič, zagovornik pojma Goriške, in Pavle Gregorčič, zagovornik pojma Primorske; dogodek organizira KUD Krea. (km) NOVA GORICA - Opozicija poziva župana k zamenjavi načelnika za okolje in prostor »Finančno stanje alarmantno« »Ljudje, ki že vrsto let čakajo na možnost, da bi gradili hišo, razočarani odhajajo, selijo se v Ajdovščino ali celo v Gorico« Novogoriški mestni odbor LDS in Lista Roberta Goloba (LRG) - obe sedita v no-vogoriškem mestnem svetu na opozicijski strani - župana Mirka Brulca pisno opozarjata na po njunem mnenju nevzdržno stanje na področju prostorskega načrtovanja v občini, prav tako pa dajeta pobudo za sklic izredne seje mestnega sveta zaradi domnevnih likvidnostnih težav občine. V pismu županu Matej Arčon v imenu mestnega odbora LDS in Mitja Trtnik kot vodja svetniške skupine LRG opozarjata na »nevzdržno stanje na področju prostorskega načrtovanja v občini«. Župana pozivata, naj resno razmisli o zamenjavi načelnika za okolje in prostor, saj naj bi ta v več primerih zavajal javnost: vztrajno naj bi ponavljal, da do zamud pri sprejemanju prostorskih aktov sploh ne prihaja. Po mnenju obeh pošiljateljev pisma trditev načelnika ne drži. To utemeljujeta z županovim sklepom o pričetku priprave občinskega prostorskega načrta, ki določa, da mora biti osnutek občinskega prostorskega načrta pripravljen v decembru 2007, ugotavljata pa, da do konca letošnjega maja še ni bil. Na- Matej Arčon foto k. m. Mitja Trtnik foto k. m. čelnik naj bi tudi trdil, da po juliju 2004 v nobeni slovenski občini ni bila sprejeta strategija prostorskega razvoja. Tudi to po njunem mnenju ne drži: sprejele naj bi jo vsaj štiri občine, veliko število občin pa je že vložilo osnutek občinskega prostorskega načrta. Za načelnikovo trditev, da je »v občini trikrat več zazidljivih zemljišč kot jih v resnici potrebujemo«, pravita sicer, da formalno lahko sicer drži, vendar pa da so v resnici v planih opredeljena stavbna zemljišča iz drugih razlogov neprimerna za gradnjo. Na zadnji seji mestnega sveta naj bi načelnik na vprašanje, ali je oddelek v skladu s terminskim načrtom resornemu ministrstvu poslal osnutek prostorskega akta, pisno pojasnil, da je bilo to že storjeno v maju. »Minil j e maj, a se to žal ni zgodilo,« opozarjata Arčon in Trtnik, ki še dodajata, da mestna občina glede vsega naštetega zaostaja za drugimi okolji, potencialnim graditeljem pa da občina postavlja dodatne materialne zahteve, ki ne temeljijo na zakonu ali odlokih mestnega sveta. »Ljudje, ki že vrsto let čakajo na možnost, da bi gradili hišo, delavnico ali kak drug objekt, razočarani odhajajo. Selijo se v okolja, kjer so do njih prijaznejši, v Ajdovščino ali ce- lo čez mejo v Gorico,« dodajata mestna svetnika in pozivata h korenitim spremembam na področju prostorskega načrtovanja. Drugi pereč problem, na katerega opozarjata v imenu svoje liste oziroma stranke pa so likvidnostne težave občine, ki naj bi jih uprava skušala prikriti. Na to temo bosta predlagala tudi sklic izredne seje. »Po informacijah, ki jih dobivamo s strani zaposlenih, javnih zavodov in upnikov, je stanje likvidnosti občine zaskrbljujoče. Takega stanja v občini še ni bilo, pa tudi v kateri drugi občini v Sloveniji ne,« opozarja Arčon. Po njegovih podatkih naj bi na občini zamujali z izplačili, celo majske plače naj bi zaposleni dobili z nekajdnevno zamudo, javni zavodi, ki naj bi po zakonu dobivali od občine 100-odstotno financiranje za plače, pa naj bi v preteklem obdobju dobivali le po 88 odstotkov, razliko naj bi morali pokriti sami iz svojih virov. »Ocenjujemo, da je preko 2 milijona evrov neplačanih obveznosti, uprava pa hoče to prikriti,« opozarja Arčon. Na izredni seji pričakujejo poročilo župana o finančnem stanju občine. (km) GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 19 . junija 2008 1 9 /— MORAROCK Štiridnevno rockersko rajanje V Moraru se nocoj začenja festival Morarock, ki bo hkrati uvod v deseto izvedbo glasbene prireditve Squ-arci Rock. Štiridnevno rockersko rajanje bo tudi letos, kljub negotovemu vremenu, privabilo v furlansko vas več tisoč poslušalcev. Nocojšnji prvi večerje posvečen ska in punk glasbi. Z začetkom ob 20. uri se bodo predstavile domača punkrock skupina Squadra Volante in dve slovenski skupini, bolj rockovski Tide, ki na domačih tleh deluje komaj tri leta, a ima za sabo daljši staž v tujini, ter dobro poznani primorski ska bend Elvis Jackson. Na jutrišnji in sobotni večer najbolj pričakujejo ljubitelji heavy metala. V goste bosta prišli tudi evropsko uveljavljeni skupini, zaradi česar so uvedli zmerno vstopnino. Jutri bodo zaigrali »težkometalci« Blackraven, izjavalci rock power glasbe Derdian, metal / folk skupina Elven-king, »težkometalci« Whiteskull in milanski progressive power bend z 20-letnim stažem Vision Divine. V soboto se bodo nastopi začeli ob 17. uri. Na potezi bodo goriška hard rock skupina Overtures, tržaški »metalci« Steel Crown, »težkometalci« Skanners, hardcore-trash bend Extrema in nemški heavy metal bend Primal Fear. Morarock, ki sodi v niz koncertov Squarci Rock, se bo zaključil v nedeljo, ko se bodo od popoldanskih ur dalje na odru ob nogometnem igrišču zvrstile mlajše skupine, ki sodelujejo v natečajnem delu glasbenega festivala. Le-ta poteka pod pokroviteljstvom odborništva za kulturo dežele FJK in goriške pokrajine. Priložnost igranja pred številno publiko in s solidnim ozvočenjem bodo letos imeli mladi glasbeniki skupin No reason, Blind Town, SNP, M.C. Kay V, Bed Signe in Killjoy. (aw) SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES SLOVENIAN WORLD CONGRESS CONGRESSO MONDIALE SLOVENO KONFERENCA ZA ITALIJO COMITATO PER L'lTALIA v sodelovanju s krožkom »ANTON GREGORČIČ« iz GORICE in ZVEZO VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO vabi na TRADICIONALNO PROSLAVO OB OBLETNICI OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE JUTRI, 20. junija 2008 ob 20.30 POD LIPO v ŠTEVERJANU (Klanec 14) Večer bodo oblikovali: • Trobentač-veteran • Pozdrav v imenu Svetovnega slovenskega kongresa: prof.Tomaž Pavsič • Pridiga Primoža Trubarja: dramski igralec Božo Tabaj • Predstavitev knjige JEKLENO SRCE, tigrovstvo Stanislava Antona Kamenščke Stanka. Predstavila jo bosta dr. Juiijan Čavdek v imenu Krožka »Anton Gregorčič«, ki je delo izdal, in avtor M.Terpin • Srečanje bo obogatil MPZ Kras-Opatje selo, ki ga vodi pevovodja prof. Pavel Pahor • Večer bosta povezovali Franka Padovan in Martina Valentinčič Vabljeni CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »L'incredibile Hulk«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »E venne il giorno«. Dvorana 3: 17.45 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; 20.00 - 22.00 »Quando tutto cambia«. CORSO: zaprt. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »L'incredibile Hulk«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »E venne il giorno«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Un amore di testimone«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«. Dvorana 5: 17.30 »Sex and the City«; 20.10 - 22.15 »Il divo«. Razstave MESTNA GALERIJA NOVA GORICA vabi ob 10. obletnici delovanja do 30. junija na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletjana. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. V GALERIJI A RS NA TRAVNIKU v Gorici je po urniku Katoliške knjigarne na ogled razstava o življenju operne in operetne pevke Gabrijele Mrak. OBČINA KANAL OB SOČI vabi na ogled stalne razstave etnološko-rez-barske zbirke Franca Jerončiča v Me-linkih št. 5 pri Kanalu. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ PRIMOŽA BRECLJA z naslovom Sledi spominov bo na ogled do 29. junija v kavarni Caffe Trieste na trgu Oberdan 1 v Ronkah. V CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo danes, 19. junija, ob 20. uri odprtje razstave slikarke Svetlane Jakimovske Rodic z naslovom Nedoločljivost horizonta. V HIŠI MORASSI v goriškem grajskem naselju bo do 22. junija na ogled razstava del sedeminpetdesetih slikarjev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije, ki so se udeležili likovnega natečaja v spomin na Daria Mulitscha. Razpis že drugič prireja istoimensko kulturno društvo Dario Mulitsch v sodelovanju z goriškim kulturnim centrom Tullio Crali. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo še danes, 19. junija, med 9. in 13. uro in med 15. in 18. uro na ogled razstava likovnih del članic Društva upokojencev za Goriško Silve Stantič in Emilije Mask. V OBČINSKEM CENTRU V LOČNIKU, trg San Giorgio 37, bo v soboto, 21. junija, ob 18.30 odprtje skupinske fotografske razstave z naslovom »Portfolio a Lucinico«; na ogled bo do 29. junija, ob delavnikih med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. in 12.30. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo v petek, 20. junija, ob 20. uri odprtje slikarske razstave Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici; na ogled bo do 18. julija od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 12. julija enodnevni izlet na Pokljuko za proslavo ob 23. prihodu pohodnikov s Triglava. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 6.45, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štan-drežu. Ob vračanju se bodo ustavili na Bledu; vpisi čim prej pri poverjenikih Ani Kuzmin, Ivu Tomsiču, Emi Braj-nik, Saveriju Rožiču; na račun 20 evrov. KULTURNO DRUŠTVO DANICA organizira tradicionalni izlet v Laško na praznik cvetja in piva, ki bo 12. in 13. julija. Poskrbljena sta avtobus in pre-nocišče; vpisovanje do 30. junija na tel. 339-7484533 (Dolores). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja 21. junija nočni pohod ob polni luni na Krn, iz planine Kuhinja bo vzpon v večernih urah po »klasični poti« na vrh Krna, z nočitvijo v koči. Naslednji dan bo sestop mimo Bato-gnice in jezera v Lužnici nazaj na izhodišče. prevoz bo z osebnimi avtomobili, vodil bo Aldo Šuligoj; sestanek z udeleženci bo danes, 19. junija, ob 18. uri na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030. SPDG obvešča, da planinski izlet na Veliki Koritnik (Creta di Aip) napovedan za 22. junij, odpade. □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v nedeljo, 6. julija, v okviru srečanja »V moji deželi Starosta Mali princ«, na izlet v Vipavski Križ za ogled vseh zanimivosti in na koncertno revijo v Krom-berku. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 8. uri, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štan-drežu. Kosilo bo v Zaloščah. Osrednja prireditev z nastopi zborov bo ob 15. uri; prijave čim prej v čim večjem številu pri poverjenikih Ani Kuzmin, Ivu Tomsiču, Emi Brajnik, Saveriju Rožiču. 36. NOČI NA JEZERU 2008 potekajo na Mostu na Soči 19., 20., 21. in 22. junija; informacije na tel. 0038653887397, 0038641-743646, www.je-zero-doo.si. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na 16. redni občni zbor volilnega značaja, ki bo v petek, 27. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Sodelovale bodo plesalke plesnih skupin ŠKD Vigred iz Šempo-laja in AŠKD Kremenjak. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita na tradicionalno svetoivansko kresovan-je v ponedeljek, 23. junija, od 20.45 dalje. Družabni večer bo potekal v prireditvenem prostoru v Selcah. Sodelovala bo dramska skupina društva Kras iz Opatjega sela in harmonikaš Vilko Frandolič. Nagradili bodo tudi najlepše vence. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Terza Armata - petek, 20. junija, 9.30-11.30; ul. Don Bosco - torek, 24. junija, 15.00-18.00; Sve-togorska ul. - četrtek, 26. junija, 9.3011.30; ul. Lungo Isonzo Argentina - sobota, 28. junija, 15.00-18.00. KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Ga-brij zbira prijave ekip, ki bodo sodelovale pri 22. izvedbi priljubljenega turnirja v malem nogometu. Na turnir, ki bo glede na število vpisanih moštev potekal med 10. oz. 14. julijem in 27. julijem, se lahko zainteresirane amaterske ekipe vpišejo do 20. junija (tel. 3387754821). Društvo prireja turnir za šestčlanske moške in sedemčlanske ženske ekipe. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo od 30. junija do 5. septembra odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure; zaprto 4. in 16. avgusta. MLADINSKI FILHARMONIČNI ORKESTER ALPE JADRAN IZ GORICE obvešča, da so odložili rok za prijavo na razpisu, na podlagi katerega bodo omogočili udeležbo na glasbenih delavnicah; po novem bo rok zapadel 15. julija, medtem ko se bodo delavnice začele 28. novembra; informacije na in-fo@cimalpeadria ali na tel. 0481240159, na razpolago je tudi nova spletna stran centra za glasbena srečanja Alpe Jadran, www.cimalpea-dria.it/nuovo. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU obvešča, da bo do 25. junija zaprta. POKRAJINSKA SEKCIJA SDGZ Gorica prireja za gospodarstvenike in tudi za kolege s Tržaškega in Benečije družabnost, ki bo v Kulturnem centru Danica na Vrhu v soboto, 21. junija, od 17. ure dalje. Goriški člani se lahko prijavijo v gostilni Devetak na Vrhu (tel. 0481-882488), tržaški in ostali pa lahko kličejo na tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-6724824). RUMITRSKI JUS vabi v soboto, 21. junija, na Jeremitišče, kjer bo v družbi prijateljev in znancev potekalo že tradicionalno kresovanje. SKGZ z včlanjenimi organizacijami vabi na družabno srečanje z naslovom Poletni solsticij v petek, 20. junija, od 19. ure dalje na dvorišču KB centra v Gorici. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo potekalo letošnje poletno središče Krat-kočasnik 2008 v otroškem vrtcu v Doberdobu od 30. junija do 1. avgusta od 8. do 13. ure; informacije in vpisi do 23. junija na tel. 040-212289 v jutranjih urah in na tel. 335-5952551 (Damiana) v popoldanskih urah. SLOVENSKA SKUPNOST, na povabilo koroške Enotne liste, vabi v soboto, 28. junija, na družabno srečanje in pohod na Kočo pod Skuto. V primeru, da bo število udeležencev zadovoljivo bo organiziran prevoz z avtobusom, v drugačnem primeru pa bo prevoz z osebnimi avtomobili; informacije in prijave na tel. 335-8011948, gorica@slo-venskaskupnost.org. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da bo sedež v ul. Cipriani 71 v Gorici (tel. 0481-523153) do 31. avgusta odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. ~M Koncerti SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: v petek, 20. junija, ob 20. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju koncert z naslovom »V dvoje« (Clara Bensa -violina, Aleksander Sluga - violončelo, Irina Ovtchinnikova, klavir); informacije na tel. 0481-532163, scgvko-mel@tin.it; vstop prost. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 24. junija, ob 20. uri bo v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert komornih skladb Saše Šantla. Nastopili bodo študentje Akademije za glasbo v Ljubljani. GORIŠKI KONCERT NA MEJI bo letos v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na trgu Evrope - Transalpini. Nastopili bosta popularni skupini Avtomobili in I Nomadi. MEPZ LOJZE BRATUŽ IN ŽUPNIJA SV. IVANA vabita na Zaključni koncert v soboto, 21. junija, ob 20.30 v cerkvi Sv. Ivana v Gorici. Nastopila bosta MePZ Lojze Bratuž in Tadeja Kralj (harfa). PEVSKA SKUPINA MUSICUM bo v organizaciji prosvetnega društva in MePZ Štandrež nastopila v nedeljo, 22. junija, ob 21. uri v župnijskem parku v Štandrežu s koncertom V pozdrav poletju: pevska skupina Musicum ob predstavitvi nove zgoščenke. Ob slabem vremenu bo koncert v bližnji dvorani Antona Gregorčiča. V AMFITEATRU GRADU KROMBERK bo v nedeljo, 22. junija, ob 20.30 koncert Godalnega komornega orkestra iz Beograda; ob slabem vremenu bo predavanje v gradu Kromberk. ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE iz Gorice prireja v sodelovanju s kulturnim centrom Incontro iz Podturna koncert z naslovom »Canti del cuore ebraico« izraelskega dua Valeria Fubini (glas) in Sonia Mazar (klavir) v ponedeljek, 23. junija, ob 18.30 na sedežu kulturnega centra Incotro v ul. Veniero 1 v Gorici; vstop prost. 0 Prireditve 6. BREZMEJNI KULTURNI DNEVI POD GLOBOČAKOM: v soboto, 21. junija, ob 21. uri na balinišču na Kambreškem srečanje z naslovom Slovenci videm-ske pokrajine in tiskana beseda. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE prireja danes, 19. junija, ob 18. uri v dvorani Delia Torre na svojem sedežu v ul. Carducci 2 v Gorici predstavitev publikacije Maddalene Malni Pasco-letti z naslovom »La cittadella fortifi-cata di Gorizia e la Porta Leopoldina tra guerra e arte«. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev publikacije Erike Jaz-bar in Zdenka Vogriča z naslovom »Gorica - Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti« v sredo, 25. junija, ob 20.30 pod lipami v parku Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Ob prisotnosti avtorjev bosta o delu spregovorila časnikarja Ivo Jev-nikar in Jurij Paljk. GORIŠKI MUZEJ GRAD KROMBERK vabi na glasbeno predavanje Andreja Pauerja z naslovom »Jazz, blues in folk na starih lp ploščah - glasba goriške mladine v 70. letih 20. stoletja« v torek, 24. junija, ob 21. uri v amfiteatru kromberškega gradu; ob slabem vremenu bo predavanje v veži gradu. KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA vabi danes, 19. junija, ob 18.30 v čitalnico knjižnice Feigel v KB centru na korzu Verdi 51 v Gorici na večer z naslovom Mladi in politika. Sodelovali bodo David Peterin, Marko Baruca, Petra Remec, Andrej Gergolet in Tomaž Horvat. TRADICIONALNO SREČANJE OB DNEVU SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI, ki že vrsto let poteka pod lipo v Števerjanu, bo v petek, 20. junija, ob 20. uri; sodelovali bodo veterani vojne za Slovenijo in krožek Anton Gregorčič. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo ob slikarski razstavi z naslovom »Lungo i bordi - mappe di vi-cinanza / proximity maps / zemljevid bližine« v petek, 20. junija, ob 18. uri pesniško srečanje; svoja dela bodo prebirali Dora Berzan (Izola), Maurizio Benedetti (Tricesimo), Roberto Ferrari (Portogruaro), Isabella Flego (Koper), Manuela Pecorari (Šlovrenc) in Giacomo Sandron (Portogruaro), na flavto bo igral Paolo Pascolo. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Adolf Mocnik v cerkvi Sv. Ivana in na glavnem pokopališču; 11.00, Licia Adami vd. San-tin v kapeli splošne bolnišnice in na glavnem pokopališču; 12.00, Breda Mlekuz vd. Natino iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in v Spineo za upepelitev. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Elvira Canciani (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 20 Četrtek, 19. junija 2008 IZLET ZADRUZNE KRAŠKE BANKE / ZANIMIVOSTI - Poletna muzejska noč V 25 krajih po Sloveniji v soboto nad 200 dogodkov Poletna muzejska noč, skupna akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih razstavišč, poteka vsako tretjo soboto v juniju, letošnja šesta po vrsti bo sovpadala s prvim poletnim dnem 21. junija. Poleg Ljubljane bo zajela še 24 slovenskih krajev, kjer se bo od 9. ure zjutraj pa vse do polnoči in še čez zvrstilo več kot 200 dogodkov. Poletna muzejska noč je najbolj množična muzejsko-galerijska prireditev v Sloveniji, zgleduje se po podobnih prireditvah po Evropi, je na predstavitvi povedala Adela Železnik iz Moderne galerije. Velik poudarek je na zabavnih in sproščenih vsebinah, čeprav je večina dogodkov neposredno vezanih na muzejsko dejavnost. Šesto Poletno muzejsko noč bo sooblikovalo 56 institucij po vsej Sloveniji z več kot 200 dogodki. V Ljubljani se je Poletni muzejski noči odzvalo 27 muzejev in galerij, po- tekala pa bo še v Kopru, Piranu, Ajdovščini, Idriji, Beltincih, na Bledu, v Celju, Cirkulanah, Gornji Radgoni, Hočah, Kamniku, Kočevju, Kranju, Mariboru, Metliki, Mežici, Murski Soboti, Novem mestu, Pobrežju, Podsredi, na Ptuju, v Slovenj Gradcu, Škofi Loki in Velenju. Sodelujoči muzeji in galerije bodo tega dne omogočili brezplačen ogled razstav s pomočjo strokovnih vodstev, nekatere bodo tega dne šele odprli. Pospremili jih bodo številni zanimivi dogodki, največ bo delavnic, veliko pa bo tudi koncertov. Eden od namenov noči je namreč predstaviti muzeje in galerije kot prostore za sproščeno in ustvarjalno preživljanje prostega časa. Čeprav program poteka ves dan, se v zadnjih letih zgošča predvsem v večernih urah. V Ljubljani se bo začel ob 9. uri, ko bo kolesarska karavana krenila do Tehniškega muzeja v Bistri, zaključil pa se bo Zanimanje za tovrstne prireditve (posnetek z lanske »noči« v Pomorskem muzeju v Piranu) je vedno veliko in organizatorji računajo na 15 do 20 tisoč obiskovalcev s koncertoma skupine Fake Orchestra na muzejski ploščadi na Metelkovi in skupine Putrovke pred MGLC. Poletno muzejsko noč povprečno obišče od 15 do 20 tisoč obiskovalcev. Prvič so jo pripravili leta 2003 na pobudo MGLC, sodelovalo je 27 ljubljanskih muzejev, galerij in razstavišč. V naslednjih letih so se ji pridružile nove institucije, razširila pa se je tudi na druga slovenska mesta. Prireditev poteka pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije, poleg sodelujočih ustanov so jo finančno omogočili še ministrstvo za kulturo, mestna občina Ljubljana, Slovenski turistični informacijski center, Tehniški muzej Slovenije in Zuhra Handanovic (Kamerad), ki je oblikovala spletno stran www.muzejska-noc.si. Celoten program je dosegljiv tudi v dvojezični, slovensko-angleški zloženki. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Teatri a teatro Danes, 19. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču bo predstava Corrada Alva-ra »Medea e la Luna« v izvedbi ansambla Compagnia teatrale Krypton. V torek, 24. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču bo predstava »Alcesti« v priredbi gledališč La Contrada in Teatro Stabile di Trieste. V soboto, 28. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / gledališka predstava »La passione delle Troiane«. Igra gledališki ansambel Cantieri Teatrali Koreja. V torek, 1. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Eugene O'Neil: »Il lutto si addice ad Elettra« v režiji Marca Plinia in v izvedbi šole dramske umetnosti Paolo Grassi. V torek, 8. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / in v sredo, 9. julija, v devin-skem gradu / »Euridice« - povzeto po Rainerju Marii Rilkeju, Marini Cvetae-vi, Italu Calvinu in Claudiu Magrisu. V izvedbi Gledališča Rossetti, igra Daniela Giovannetti, režija: Antonio Calenda. GORICA Kulturni dom Gorica Danes, 19. junija ob 20.30 / Vito Taufer / »Duohtar pod mus«. _SLOVENIJA_ KANAL Na Kontradi Marin Držic: »Dundo Maroje« / gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v režiji Borisa Ko-bala. V sredo, 25., v četrtek, 26., v soboto, 28., in v ponedeljek, 30. junija, ob 21.00 ter v sredo, 2., v četrtek, 3. in v petek, 4. julija ob 21.00. LJUBLJANA SNG Drama Danes, 19. junija, ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard drugi«. Jutri, 20. junija, ob 11.00 in ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V soboto, 21. junija, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. Mala drama Danes, 19. junija, ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. Jutri, 20. junija, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V soboto, 21. junija, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. Slovensko mladinsko gledališče Mark Ravenhill: »Kok ti men zdej dol visiš« / jutri, 20. junija, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi ■ 39. Mednarodni festival operete Carlo Lombardo: »Cin-ci-la« / režija: Maurizio Nichetti, dirigent: Elisabetta Maschio, koreografija: Sandhya Na-graja. V gledališču Verdi v petek, 27., in v soboto, 28. junija, ob 20.30, v torek, 15., in v sredo, 16. julija, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. julija, ob 17.30. Carlo Lombardo: »Scugnizza« / glasba: Mario Costa, režija: Davide Livermo-re, dirigent: Julian Kovatchev, koreografija: Laurence Fanon, dirigent zbora: Lorenzo Fratini. V dvorani Raffael-lo de Banfield - Tripcovich v nedeljo, 29. junija, ob 17.30, ter v torek, 1., v sredo, 2., v četrtek, 3., v torek, 8. in v soboto, 12. julija, ob 20.30. Ludwig Herzer in Fritz Löhner: »Il paese del sorriso« / dirigent: Alfred Eschwe, režija: Damiano Michieletto, koreografija Sandhya Nagaraja, dirigent zbora: Alberto Macri. V gledališču Verdi v sredo, 9., v petek, 11., v četrtek, 17., v petek, 18., in v soboto, 19. julija, ob 20.30, v nedeljo, 13. julija, ob 17.30. ■ Teatri a teatro V četrtek, 3. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Comagnie Heddy Maalem: »Le sacre du Printemps«, koreografija: Heddy Maalem; glasba: Igor Stranivnskij. V nedeljo, 6. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Igor Stravinskij: »Oedipus Rex« v izvedbi Simfoničnega orkestra Furlanije-Julijske krajine in z nastopom Madžarskega državnega zbora. Režija Girgio Pressburger. V gozdiču pri Ferdinandeu ■ Triskell Festival Jutri, 20. junija, ob 21.00 Windywood (Gorica), ob 22.00 Clan Wallace (Škotska). V soboto, 21. junija, ob 21.45 Cantara (Škotska). V nedeljo, 22. junija, ob 21.15 Cécile Corbel (Bretanija). V ponedeljek, 23. junija, ob 20.15 Blu-sker Duo (Trst-Pula), ob 21.30 Gwen (Trst). V torek, 24. junija, ob 20.15 Wooden Lega (Trst), ob 21.30 Beer Belly (Slovenija) in nastop Šole irskega plesa iz Ljubljane. GORICA KONCERT NA (nekdanji) MEJI 2008 V ponedeljek, 23. junija ob 20.30 / koncert / Skupni trg Gorica - Nova Gorica / nastopata skupini Nomadi in Avtomobili. VIDEM ■ Udin&Jazz V soboto, 21. junija, ob 21.00 / San Giorgio di Nogaro - Villa Dora / Lore-na Favot in Rudy Fantin Jazz Trio. V ponedeljek, 23. junija, ob 21.00 / Cervignano del Friuli - Trg Indipen-denza / Gramelot Ensemble in Gian-luigi Trovesi. V torek, 24. junija, ob 21.00 / Tricesimo - Trg Ellero / Kenny Werner Quartet. V sredo, 25. junija, ob 18.00 / Videm -na dvorišču palače Morpurgo / srečanje z Vitalianom Trevisanom. V sredo, 25. junija, ob 19.30 / Videm -Trg Matteotti / Enzo Favatta Tentetto in Tenores di Bitti. V sredo, 25. junija / Videm - gledališče San Giorgio / ob 21.30 Living Theatre in ob 22.00 koncert skupine Pharoah Sanders Quartet. V četrtek, 26. junija, ob 19.30 / Videm - Trg Matteotti / Silvia Schiavoni in Phantabrass, dirigent Giancarlo Schiaffini (posvečeno Gergeu in Iri Gershwin). V četrtek, 26. junija / Videm - gledališče San Giorgio / ob 21.30 Living Theatre in ob 22.00 John De Leo in Gianluca Petrella. V petek, 27. junija, ob 19.30 na Trgu Matteotti Daniele D'Agro Adriatics Orchestra; ob 21.30 v gledališču San Giorgio Living Theatre in ob 22.00 William Parker Sextet. AMPEZZO V soboto, 21. junija, ob 21.00 / v sklopu festivala »Fiesta caotica« bodo nastopili Madrugha, Kosovni odpadki in Kraški ovčarji. Vstop prost. _SLOVENIJA_ PIRAN Tartinijev trg V soboto, 21. junija, ob 20.00 / EkuKO Etno Fest - nastopili bodo pevski zbor Nyiregyhazi Nepzenesz Korus iz Madžarske, pevski zbor Prachensky Soubor Starkonice iz Češke, vokalna skupina Durdevičice iz Hrvaške, pevski zbor Raluca Iurascu Vorona iz Romunije, pevski zbor Noorus iz Estonije in pevska skupina Folklornega društva Val iz Pirana. V primeru slabega vremena bo koncert v Gledališču Tartini. Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert Obalnega komornega orkestra s solisti. Dirigent: Aleksandar Spasic. V petek, 11. julija, ob 21.00 / koncert: Primož Novšak - violina, Irina Kevor-kova - violina, Mile Kosi - viola, Miloš Mlejnik - violončelo in Petra Gačnik -violončelo. PORTOROŽ Avditorij V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert: Murat & Jose, Janez Bončina Benč & Rock legende. V soboto, 5. julija, ob 21.00 / koncert: Eroica s simfoničnim orkestrom RTV Slovenije. ŠKOCJAN PRI DIVAČI V soboto, 21. junija, ob 21.00 / 12. škocjanski festival: pevski zbori kresni noči. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 30. junija, ob 20.30 / 10. Festival kitare Kras: jubilejni koncert ob 10-letnici festivala: Marko Feri, Kras Festival Orchestra, Sebastiano Zorza in zbor Obalca. ŠTANJEL Grad V nedeljo, 29. junija, ob 20.00 / večer dalmatinske glasbe v organizaciji Vipavskih tamburašev. KOSTANJEVICA Frančiškanski samostan V torek, 24. junija, ob 20. uri / koncert komornih skladb Saše Šantla. Nastopajo študenti Akademije za glasbo v Ljubljani. TOLMIN ■ Soč'n fest (jazz) V sredo, 25. junija, ob 20.00 / na mestnem trgu nastop Pihalnega orkestra Tolmin in Pihalnega orkestra Koper. V četrtek, 26. junija, ob 20.00 / na mestnem trgu nastop Jazz Punt Big Band in Big Band Jump (Ita). AJDOVŠČINA Športni rekreacijski center Police ■ Njoki Summer Festival V petek, 27. junija, bodo nastopili Mar-ky Ramone & Tequila Baby (ZDA), Elemental (Hr), Mr. T-Bone & Young Lions (Ita), Sell Out (Slo) in In-sane (Slo). V soboto, 28. junija, bodo nastopili The Bellarays (ZDA), Murat & Jose Band (Slo), Fandangle (VB), Klemen Klemen (Slo), Minotaver (Slo) in Golliwog (Slo). LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 19. junija, ob 20.00 / koncert Kraljevega filharmoničnega orkestra iz Londona. V torek, 24. junija, ob 20.00 / Linhartova dvorana / koncert: Cynthia Hopkins in Accinosco (New York, ZDA). Križanke V soboto, 21. junija, ob 20.00 / koncert predstavnika bosanske pop glasbe Ha-lida Beslica. V nedeljo, 22. junija, ob 20.00 / nastopa Rade Šerbedžija. V ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 / nastopa hrvaška retro-pop skupina Jinx. V torek, 24. junija, ob 21.00 / Egipt v Ljubljani - folklorni nastop skupine Al-Arish iz Sinaja. Hala Tivoli V torek, 2. julija, ob 20.00 / koncert skupine Status Quo. OTOČEC (NOVO MESTO) ■ Rock Otočec 2008 Od petka, 27. do nedelje, 29. junija / vsak dan koncerti več skupin od 18. ure dalje. RAZ STAV E FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. V Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6) je do 25. junija na ogled fotografska razstava »1958 - 2008. Ospedale Santorio, 50 anni di storia«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Vstop prost. BOLJUNEC V Občinskem gledališču Franceta Prešerna bo do 23. junija na ogled razstava domačih slikarjev »Utrinki« v organizaciji SKD F. Prešeren. Urnik: od ponedeljka do petka od 19. do 21. ure, ob sobotah od 18. do 21. ure ter ob nedeljah od 10. do 12. in od 18. do 21. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Do 22. junija je na ogled fotografska razstava Egona Krausa »...vsak dan je prinesel nekaj novega«. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. ZGONIK Vinoteka v Zgoniku: do 30. junija od 18.00 do 21.00 sta na ogled fotografska razstava »Schengenska meja - Zgodovinski december 2007« Borisa Prinčiča in Bogdana Macarola ter razstava kamnitih izdelkov Sandija Šuca. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: / do 30. junija bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un secessio-nista ai confini delTImpero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija NOVA GORICA Mestna galerija Nova Gorica vabi ob 10. obletnici delovanja na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletja. Razstava bo na ogled do 30. junija. V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. V Gradu Tivoli (Pod turnom 3) na ogled je razstava Sodobna slovenska arhitektura. Razstava, katero je pripravil Mednarodni grafični likovni center v sodelovanju z galerijo Dessa, bo na ogled do 22. junija z urnikom: od 11. do 18. ure. AJDOVŠČINA V Pilonovi galeriji bo v petek, 20. junija, ob 20.00 odprtje razstave slik Rudija Skočirja. Razstava bo na ogled do 11. julija. Info: 0039-5-3689177. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo v petek, 20. junija, ob 20.00 odprtje razstave slik Marka Andlovica »Malenkosti«. Razstava bo na ogled do konca avgusta. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. / SVET Četrtek, 19. junija 2008 21 BLIŽNJI VZHOD - V veljavo bo predvidoma stopil danes ob 5. uri po našem času Pozitivni odzivi na premirje med Hamasom in Izraelom Olmert: Ne delamo si velikih utvar - Na območju Gaze tudi včeraj incidenti JERUZALEM - Vodja gibanja Hamas Ismail Hanija je včeraj poudaril, da je dogovor o prekinitvi ognja na in okoli območja Gaze, ki so ga v torek dosegli Izrael in palestinska oborožena gibanja, vključno s Hamasom, v interesu vseh. Prekinitev ognja je pozdravila tudi Evropska komisija, nekoliko previdneje pa tudi ZDA. "Če se Izrael zaveže miru, mu bo to prineslo stabilnost," je dejal Hanija, sicer nekdanji premier palestinske vla de na rod ne enot nos ti. Po uda ril je, da bo ob prekinitvi ognja življenje v Gazi mnogo lažje. Vodja izraelske delegacije za pogovore s palestinskimi gibanji Amos Gilad pa je medtem dejal, da bo Izrael odgovornost za vsak napad, ki bi se zgodil izven območja Gaze, preložil na Hamas. "To ni mirovni sporazum. To pomeni, da na tem območju ni nikakršnega nasilja, in to iz katerekoli strani. Jasno je, da bodo v primeru, da nas nihče ne bo napadel, tudi naše vojaške aktivnosti skladne s tem," je dejal Gilad. Izraelski premier Ehud Olmert pa je opo zo ril, da bi bi lo lah ko pre -mirje s Hamasom kratkega veka in da je vojska v pripravljenosti, če bo propadel. "Ne delamo si nikakršnih utvar, da je to premirje krhko in bi bi lo lah ko krat ke ga ve ka. Ha mas ni zamenjal svoje kože," je dejal Olmert na konferenci v Bet Jehošui severno od Tel Aviva. "Če se bo nasilje nadaljevalo, bo moral Izrael odstranil grož njo," je po uda ril. Evropska komisija je dogovor pozdravila in poudarila, da "spoštuje prizadevanja Egipta pri njegovem posredovanju". Kot je ob tem še dodal neimenovani tiskovni predstavnik Evropske komisije, se že veselijo, da bo prekinitev ognja danes tudi uradno stopila v veljavo. Ta naj bi sicer začela veljati ob 5. uri po srednjeevropskem času. Tu di v Be li hi ši so do go vor po -zdra vi li in hkra ti iz ra zi li upa nje, da to po me ni ko nec ra ket ne ga ob stre -ljevanja izraelskih ozemelj s strani Ha ma sa. Kot je de jal tis kov ni pred -stav nik Be le hi še Gor don Johndro e, ZDA spoštujejo prizadevanja Egipta. Iz ra zil je tu di upa nje, da so pri tem res do se gli us peh. Da bi bil do go vor res us pe šen, mo ra na mreč po nje go -vih be se dah Ha mas pos ta ti za ko ni -ta po li tič na stran ka in opus ti ti te ro -rizem. "Z obojim ne morejo nadalje-va ti," je de jal Johndro e. Dogovor so pozdravili tudi na nemškem zunanjem ministrstvu. Kot je dejal tiskovni predstavnik ministrstva Martin Jäger, bi ta lahko izboljšal varnost v Izraelu, pa tudi gospodarski položaj ljudi na območju Gaze. Jäger je ob tem še dodal, da nemška vlada upa, da so dogovor sprejele vse palestinske skupine na območju Gaze in da se bo s tem končalo raketno obstreljevanje Izraela. Iz ra el in pa le stin ska obo ro že na gibanja, vključno z gibanjem Hamas, ki že leto dni nadzoruje območje Gaze, so dogovor o prekinitvi ognja na in okoli Gaze sprejeli v torek v Egiptu, ki je posredoval med stranema. Kljub dogovoru o premirju nasilje v Gazi in njeni okolici ne pojenja. Domnevni palestinski skrajneži so na izraelsko ozemlje izstrelili 38 raket in granat. Ranjena je bila ena ženska. Iz ra el ska voj ska je od go vo ri la z dve -ma zrač ni ma na pa do ma, pri če mer sta bila ranjena dva oborožena Palestinca. (STA) Izraelski tank nadzoruje mejo z Gazo ansa afganistan - Osredotočena je na južne predele države Natove in afganistanske sile začele operacijo proti talibanskim upornikom Pripadniki afganistanske vojske KANDAHAR - Sile zveze Nato in afganistanska vojska so VČERAJ začele vojaško operacijo, usmerjeno predvsem proti talibanom, ki so se zatekli na območje v okolici mesta Kandahar na jugu Afganistana. Doslej je bilo v operaciji ubitih 23 talibanskih upornikov in dva Natova vojaka. Po podatkih afganistanskih oblasti se je v ponedeljek v pokrajino Arghan-dab, kjer se nahaja Kandahar, zateklo več sto talibanskih upornikov. Konec prejšnjega tedna je sicer iz zapora v Kanda-harju po samomorilskem napadu pobegnilo okoli 1000 zapornikov, med njimi tudi talibanski uporniki. Kot je včeraj sporočil tiskovni predstavnik afganistanskega ministrstva za obrambo Mohamed Zahir Azimi, so včeraj ob 8. uri po lokalnem času začeli z operacijo, uperjeno prav proti talibanskim upornikom. Tiskovni predstavnik Nata Mark Laity je medtem pojasnil, da operacija v Arghandabu poteka v okviru operacij v Kandaharju. Laity je še po- vedal, da je v operacijo vključeno "precejšnje" število vojakov. Podrobnejših informacij tiskovni predstavnik Nata ni želel podati, saj je operacija še v teku. Medtem afganistanske oblasti poročajo, da je bilo na območju že pred tem kakih 400 talibanskih upornikov, ki so razstrelili več mostov in polagali mine. Neimenovani tiskovni predstavnik talibanov je pojasnil, da so med njimi tudi nekateri ubežniki iz kanda-harskega zapora. Medtem so bili v torek med patruljnim nadzorovanjem v provinci Helmand ubiti štirje britanski vojaki, dva pa sta bila ranjena, potem ko je v bližini njihovega vozila eksplodirala obcestna bomba. Odgovornost za eksplozijo so že prevzeli talibanski uporniki. Med štirimi ubitimi vojaki naj bi bila tudi vojakinja, česar pa pri Natu še niso potrdili. V kolikor se bo informacija izkazala za resnično, bo to prva žrtev med britanskimi vojakinjami v Afganistanu od leta 2001. (STA) Predsednik Bush naklonjen izkoriščanju nafte ob obali WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je včeraj pozval kongres, naj dovoli izkoriščanje nafte in plina ob ameriški obali in sprejme tudi druge ukrepe za znižanje cen nafte. Bush je ob tem demokrate obtožil, da so krivi za visoke cene bencina. Bushev poziv, ki ga je prebral na vrtu pred Belo hišo, je prišel dan potem, ko je v Houstonu naftnim podjetjem enako povedal republikanski predsedniški kandidat John McCain, ki je bil sicer doslej proti tako imenovanemu "off shore" vrtanju za nafto. Bush je dejal, da je nasprotovanje demokratov njegovi naftni politiki krivo za visoke cene nafte in bencina, in jih povprašal, kako bodo volivcem razložili, da niso storili nič za znižanje cen bencina, ki so trenutno višje od štirih dolarjev na galono (3,8 litra). Fidel Castro po več mesecih znova v javnosti HAVANA - Nekdanji dolgoletni kubanski voditelj Fidel Castro se je v torek zvečer, prvič od januarja letos, znova pojavil na televiziji. Kubanska televizija je namreč predvajala posnetek srečanja Fidela Castra z njegovim bratom, predsednikom Rau-lom Castrom, in venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom. 81-letni Fidel Castro je bil na posnetku videti shujšan, vendar je bil videti živahen. Oblečen je bil v trenerko v kubanskih barvah, rdeče, bele in modre barve. Castro, ki je 24. februarja letos predsedniški položaj prepustil bratu Raulu, se v javnosti ni pojavil, od kar je zbolel julija 2006. Na videoposnetku in fotografijah ga je bilo mogoče videti nazadnje, ko ga je 16. januarja letos obiskal brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Sirski predsednik al Asad na važnem obisku v Indiji NEW DELHI - Sirski predsednik Bašar al Asad, ki je v torek prispel na obisk v Indijo, se je včeraj sestal z indijskim premierom Manmohanom Singhom. V pogovorih sta izpostavila krepitev gospodarskih, trgovinskih in energetskih vezi. Dogodek je pomemben, ker gre za prvi obisk sirskega predsednika v Indiji po 30 letih. "Pogovori so obsegali temo dvostranskih in mednarodnih odnosov s poudarkom na trgovinskih in energetskih vprašanjih," je povedal predstavnik za stike z javnostmi indijskega zunanjega ministrstva. Dodal je, da so prizadevanja usmerjena v krepitev dvostranskega gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med Indijo in Sirijo ter spodbujanje skupnih podvigov na različnih področij. (STA) eu - Včeraj jih je potrdil Evropski parlament Sprejeta pravila za vračanje nezakonitih priseljencev BRUSELJ/STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj v Strasbourgu po treh letih težavnih pogajanj dokončno potrdil skupna pravila za vračanje približno dvanajstih milijonov nezakonitih priseljencev v EU. To je bil zadnji korak, potreben za potrditev sporne direktive o vračanju, ki jo morajo države članice unije v svoj pravni red prenesti v dveh letih, torej v letu 2010. Direktivo je podprlo 367 poslancev, proti jih je bilo 206, 109 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Tako jo je po torkovi živahni razpravi včeraj vendarle prepričljivo potrdil tudi Evropski parlament. Brez izjemnih prizadevanj slovenskega predsedstva ta dogovor ne bi bil mogoč, so na novinarski konferenci po glasovanju poudarili v Evropskem parlamentu. "Cilj direktive je določiti jasna, trans-parentna in poštena skupna pravila o vračanju, odstranjevanju, uporabi prisilnih sredstev, pridržanju in ponovnem vstopu, ki v celoti zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin oseb, ki jih to zadeva," poudarja slovenski notranji minister Dragutin Mate, ki je vodil po- gajanja v imenu slovenskega predsedstva. Nova pravila za vračanje se nanašajo predvsem na tiste, ki nezakonito podaljšujejo bivanje v EU po izteku vizumov, ne vključuje pa prosilcev za azil, saj to urejajo pravila o azilni politiki. Direktiva o vračanju se začne tam, kjer se vsa druga pravila na tem področju končajo, pojasnjujejo v Bruslju. Pravila države članice obvezujejo, da izberejo med tem, da tem osebam izdajo ustrezne dokumente za bivanje, ali jih vrnejo, od koder so prišle. Temeljni namen direktive je, da se EU izogne sivim poljem v politiki priseljevanja in da ne nazadnje prepreči pogosto izkoriščanje nezakonitih priseljencev na trgu dela v EU. Najbolj sporna točka v razpravi o pravilih za vračanje nezakonitih priseljencev, ki bivajo v EU, je bil čas njihovega pridržanja. Ta čas je omejen pri šestih mesecih, v izjemnih primerih pa se lahko podaljša na leto in pol. Pravila o tem se sedaj med članicami unije precej razlikujejo: v Franciji je omejen pri 30 dneh, v devetih državah pa sploh ni omejen. (STA) EVROPSKI PARLAMENT Večina za nadaljevanje ratifikacije Lizbonske reformne pogodbe STRASBOURG - Evropski poslanci so v včerajšnji razpravi o pripravah na vrh EU največ pozornosti namenili irskemu "ne" Lizbonski pogodbi. Strinjali so se, daje treba spoštovati voljo irskih volivcev, so se pa razhajali glede nadaljevanja ratifikacijskega postopka. Večina je pozvala k nadaljevanju ratifikacij, nekateri pa so menili, da je treba proces ustaviti. Med slednjimi so prevladovali tisti, ki podpirajo irski "ne". Svojo podporo odločitvi irskih volivcev so nekateri poslanci izrazili tudi s transparenti z napisom "Spoštujte glasovanje na Irskem" ali zelenimi majicami, na katerih spredaj piše "Spoštujte irski 'ne'", zadaj pa "26 državam so odrekli pravico do referenduma". Nadaljevanje ratifikacijskega procesa je podprla večina političnih skupin v Evropskem parlamentu - Evropska ljudska stranka (EPP-ED), socialisti (PES), liberalci (ALDE), Zeleni, Združenje za Evropo narodov (UEN) in Evropska združena levica - Zelena nordijska levica (GUE/NGL). Med tistimi, ki so se v razpravi zavzeli za nadaljevanje ratifikacijskega procesa, sta bila tudi evropska poslanca iz Slovenije Alojz Peterle (EPP-ED) in Borut Pahor (PES). Peterle je dejal, da ni dovolj spoštovati odločitve Ircev, moramo tudi razumeti razloge zanjo. Pahor pa je med drugim opozoril na globoko vrzel med pogledom na EU v evropskih krogih in med državljani. (STA) EU - Ministri za raziskave Sedež Evropskega inštituta za tehnologijo bo v Budimpešti BRUSELJ - Sedež Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) bo v Budimpešti. Tako so se včeraj v drugem krogu pogajanj dogovorili ministri EU, pristojni za raziskave. Slovenska ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar je poudarila, da bo lahko EIT končno postal gonilo evropskih inovacij in odličnosti. "EIT bo lahko končno postal gonilo evropskih inovacij in odličnosti v znanosti," je poudarila ministrica, ki je pogajanja vodila. "Resnično sem vesela, pravzaprav navdušena nad trudom in zavzetostjo držav članic za skupno dobro, za skupno dobro EU," ni skrivala zadovoljstva Kucler Dolinarjeva. Če prav je bi lo že ves čas jas no, da konč ne od lo čit -ve o sedežu EIT ne bo lahko sprejeti in da je verjetnost doseči soglasje v zelo kratkem času majhna, je slovensko predsedstvo pokazalo izvrstne diplomatske sposobnosti in us pe lo zbli ža ti sta liš ča dr žav čla nic, je ob tem po uda -ri lo slo ven sko pred sed stvo. Slovensko predsedstvo je hotelo doseči rešitev čim prej, in sicer zaradi več razlogov, je pojasnila Kucler Dolinarjeva. Prvič zato, ker odločitev o sedežu "pomeni podporo uveljavitvi EIT in je kazalnik resnične skupne pripravljenosti držav članic za čim prejšnji zagon inštituta". Drugič zato, "ker so države izrazile potrebo in pripravljenost po čim prejšnji vzpostavitvi sedeža". In tudi zato, "ker je vsak dan, ko bi lahko EIT že začel v polnem teku delovati, pa tega ne bi mogel, ker ne bi imel sedeža, izgubljen", je pojasnila ministrica. (STA) / TRST Četrtek, 19. junija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it EUR02008 AusUia-Swilzerland SKUPINA D - V skupini se je ob Španiji v četrtfinale uvrstila Rusija Hiddinkova četa z izvrstno _ igro popolnoma razorožila Švede Oba ruska gola sad krasnih skupinskih akcij - Hiddink v četrtfinalu proti »svoji« reprezentanci V ČETRTFINALU Nizozemci in Rusi skrbijo za spektakel Ruski medved je dodal še zadnji kamenček v mozaik četrtfinalistov Eura 2008. Hiddinkova četa se je tako pridružila elitni osmerici, ki se bo od danes do nedelje skušala prebiti vpolfinale. Četrtfinalni pari so: Portugalska - Nemčija (danes), Hrvaška - Turčija (jutri), Nizozemska - Rusija (v soboto) in Italija - Španija (v nedeljo). Prav Rusi in Nizozemci so doslej pokazali najlepšo in najbolj spektakularno igro. Še enkrat se je torej izkazala trenerska nogometna šola »tulipanov«. Marco Van Basten in »car« Guus Hiddink predvajata podobno igro: hitri protinapadi, kompaktna obramba in velika posest žoge. »Zbornaja komanda« ima še to prednost, da ima povprečno najmlajšo ekipo na EP. Komentator Raia Sandro Mazzola je daljnoviden: Rusijo je že imenoval za glavnega favorita SP v Južni Afriki leta 2010. Čeprav je Henrik Larrson (na desni) v eni izmed akcij tudi zadel prečko, je bila ruska obramba proti Švedski vedno na mestu ansa 4 Kamorkoli je šel trenirat, tam je žel uspehe. Z Avstralijo pred dvema letoma na SP-ju, tokrat z Rusijo na EP-ju. Njegova roka je v ruski igri še kako vidna. Čestitamo, Hiddink! 4 Xabi Alonso se je ves čas trudil in želel dokazati trenerju Aragonesu, da bi si zaslužil mesto v standardni postavi. Dobro je vodil vezno vrsto in večkrat nevarno streljal proti grškim vratom. Tekel je le, ko je bilo nujno, drugače je stopical po igrišču. Švedski se je še kako poznalo, da je Ibrahimovič, tudi zaradi poškodbe, igral res povprečno. Grki odhajajo domov s skupnim izkupičkom 0 (nič) točk. Pred štirimi leti je bil narodni heroj, tokrat pa Rehhaglova obrambna taktika ni bila uspešna. Rusija - Švedska 2:0 (1:0) STRELCI: Pavljučenko v 24., Aršavin v 50. RUSIJA: Akinfejev, Anjukov, Ignjaševič, Kolodin, Žirkov, Semak, Zirja-nov, Semšov, Aršavin, Biljaletdinov (66. Sa-enko), Pavljučenko (90. Bistrov). Trener: Hiddink. ŠVEDSKA: Isaksson, Stoor, Mellberg, Hansson, Nilsson (79. Allback), Elmander, Svensson, Andersson (55. Kallstrom), Ljun-gberg, Ibrahimovič, Larsson. Trener: Lagerback. SODNIK: De Bleeckere (Belgija); OPOMINI: Isaksson, Elmander, Semak, Aršavin; GLEDALCEV: 30.000. INNSBRUCK - Rusija je pometla s Švedi in se povsem zasluženo uvrstila v četrtfinale, kjer bo Nizozemec Hiddink poskusil presenetiti »svojo« reprezentanco. V prvem delu srečanja so Rusi pokazali več. Prednjačili so na sredini igrišča, kjer niso le izkoristili številčne premoči, bili so tudi veliko bolj aktivni. Semak na sredini in Aršavin na levi sta delala, kar sta hotela. V 21. minuti bi si Rusi z Žirkovom tudi zaslužili vodstvo, a strel ruskega branilca je le oplazil vratnico Isakssonovih vrat. Tri minute kasneje je bil Pavljučenko bolj preci- četrtfinale - Drevi v Baslu bo eden od favoritov odšel domov Nemčija ali Portugalska? Za Scolarija bi lahko bila zadnja tekma na klopi Portugalske - Dvoboj Podolski - Ronaldo Nekaterim starejšim ljubiteljem nogometa se še sedaj toži po starem pokalu prvakov, ker takrat ni bilo faze po skupinah. Že od prvega kroga je šlo za življenje ali smrt oziroma igral si dve tekmi, po 180 minutah je zmagovalec na pre do val v dru gi krog, po ra že nec je bil izločen. Tudi na EP-ju se je včeraj zaključil prvi del, s četrtfinalom pa so na vrsti takojšnje izločitve. Po samih 90 oziroma 120 minutah (v skrajnem primeru še s streljanjem 11-metrovk) bo zna no, ka te ra od dveh ekip na pre -duje in katera se vrača domov. Nihče ne bo odvisen več od rezultata na drugem igrišču in vsak si bo sam kroj il uso do. Dre vi ob 20.45 bo v Bas lu go to -vo izpadel eden izmed favoritov za naslov. Nemci so bili celo najbolje kotirana reprezentanca pred začetkom prvenstva, z dokaj bledimi nastopi v B skupini pa so se morali Klose in soi- Cristiano Ronaldo ansa gralci zadovoljiti z drugim mestom. Prav zato je že v četrtfinalu Nemčija na le te la na do kaj ne ugod ne ga in zah -tevnega nasprotnika, Portugalsko. Slednji so doslej pokazali veliko več in si zagotovili prvo mesto v skupini A po samih dveh tekmah. Poraz v zadnjem krogu proti Švici pa je bila posledica občutnega »turn overja« igralcev, za katerega se je odločil selektor Scolari. Slednji srčno želi zapustiti portugalsko klop z odmevnim uspehom. Pred dnevi je namreč podpisal za angleški Chelsea, tako da bi lahko bila zanj - v primeru poraza - današnja tekma zadnja na klopi Portugalske. Portugalci znova računajo na dvojico Deco - Ronaldo. Prvi je bil verjetno doslej najbolj odločilen igralec tega prvenstva s številnimi odločilnimi podajami (eno izmed teh je iz ko ris til tu di Ro nal do). Nemci lahko upajo na zmago le v primeru, da jim bo uspelo zaustaviti oba portugalska zvezdnika, odpraviti pa bodo morali tudi napake v obrambi, saj Metzelder in Mertesacker večkrat nista prepričala. V nemškem taboru obratno računajo, da bo končno uspešen Klose. Najbrž bo začetek srečanja dokaj taktičen, prav zato ker bosta ekipi poskušali tvegati čim manj, na rezultat pa bo lahko tudi vplivalo dejstvo, ali bo Portugalski uspelo vsiliti hitrejši tem po igre. zen kot soigralec in je s kirurško natančnostjo zaključil čudovito ekipno akcijo, ki se je razvila na desnem pasu. Švedi so takoj reagirali in 36-letni Henrik Larsson je v 26. minuti po lepem obratu streljal z glavo, a se je moral zadovoljiti s prečko. V navdušujočem prvem polčasu so si nevarne akcije sledile kot na tekočem traku. V 36. minuti je imel Pavljučenko novo priložnost, a rezultat je bil enak Larssonovemu: zadel je prečko. Po odboju pa je z lepim posegom rešil gol švedski vratar. Hiddink je Ruse na tekmo pripravil odlično, hitre podaje, in množična soudeležba vsaj osmih igralcev v fazi napada je spravila v hudo krizo Švede, ki niso imeli nikoli časa zadihati. Ob tem se je jasno videlo, da je Ibrahimovič trpel ob vsakem koraku. Le ob izteku polčasa sta imela najprej Ljungberg nato še Nilsson priložnost za gol, a obakrat je odločilno posegel Akinfejev. Po samih petih minutah drugega polčasa pa so z enkratnim protinapadom s samimi tremi podajami Rusi podvojili: bliskovito akcijo je zaključil Aršavin. Po prejetem golu je Lagerback igral na vse ali nič in zaključil tekmo s štirimi napadalci, a edini, ki so zamudili še vrsto priložnosti za gol, so bili Rusi, ki bi si celo zaslužili veliko bolj gladko zmago. SKUPINA D Španci zmagali na koncu Grčija - Španija 1:2 (1:0) STRELCI: Charisteas v 42., De la Red v 61., Guiza v 88. GRČIJA: Nikopolidis, Vindra, Kyrgiakos (63. Antzas), Delias, Spy-ropoulos, Basinas, Katsouranis, Sal-pingidis (86. Giannakopoulos), Ka-ragounis (75. Tziolis), Amanatidis, Charisteas. Trener: Rehhagel. ŠPANIJA: Reina, Arbeloa, Jua-nito, Albiol, F. Navarro, De la Red, Sergio Garcia, Xabi Alonso, Iniesta (58. Cazorla), Fabregas, Guiza. Trener: Aragones. SODNIK: Webb (Anglija); OPOMINI: Karagounis, Arbeloa, Guiza, Basinas; GLEDALCEV: 30.000. SALZBURG - Španski selektor Aragones ni tvegal nobenega izmed zvezdnikov svoje ekipe in hranil moči za nedeljski četrtfinale proti Italiji. Obratno je bila za Grke to v vsakem primeru zadnja tekma EP-ja, na katerem niso še osvojili niti točke. Prav zato je Rehhagel zaupal najboljšim, ki so želeli vsaj pustiti dober vtis s prestižno zmago proti nasprotniku z zvenečim imenom. Prav zato so bili v uvodnih minutah Grki zelo zagrizeni. Pravih priložnosti pa niso uspeli ustvariti. Vendar isto velja za Španijo, ki je bila še najbližja golu s Xabijem Alonsom, ki je večkrat poskušal presenetiti Nikopolidisa, tudi s strelom s sredine igrišča. A do zadetka so se kot prvi dokopali Grki. Po prostem strelu Karagounisa je najvišje skočil Charisteas in premagal Reino. V 57. minuti je Xabi Alonso znova dokazal, da si želi mesto v standardni postavi, vendar se je žoga po njegovem strelu odbila od vratnice. Štiri minuti kasneje je pritisk Špancev obrodil sadove, saj je stanje v golih izenačil De la Red, proti koncu srečanja pa je Guiza zadel z glavo, tako da Grki odhajajo domov brez osvojene točke. skupina A skupina B IZIDI Švica - Češka 0:1, Portugalska - Turčija 2:0; Češka - Portugalska 1:3, Švica - Turčija 1:2, Švica - Portugalska 2:0, Turčija - Češka 3:2 KONČNA LESTVICA Portugalska 3 2 0 1 5:3 6 Turčija 3 2 0 1 5:5 6 Češka 3 1 0 2 4:6 3 Švica 3 1 0 2 3:3 3 Portugalska in Turčija v četrtfinalu IZIDI Avstrija - Hrvaška 0:1, Nemčija - Poljska 2:0, Hrvaška - Nemčija 2:1, Avstrija - Poljska 1:1, Poljska - Hrvaška 0:1, Avstrija - Nemčija 0:1 KONČNA LESTVICA Hrvaška 3 3 0 0 4:1 9 Nemčija 3 2 0 1 4:2 6 Avstrija 3 0 1 2 1:3 1 Poljska 3 0 12 1:4 1 Hrvaška in Nemčija v četrtfinalu skupina C skupina D IZIDI Romunija - Francija 0:0, Nizozemska - Italija 3:0, Italija - Romunija 1:1, Nizozemska -Francija 4:1; Nizozemska - Romunija 2:0, Francija - Italija 0:2 KONČNA LESTVICA Nizozemska 3 3 0 0 9:1 9 Italija 3 1 1 1 3:4 4 Romunija 3 0 2 1 1:3 2 Francija 3 0 1 2 1:6 1 Nizozemska in Italija v četrtfinalu IZIDI Španija - Rusija 4:1, Grčija - Švedska 0:2, Švedska - Španija 1:2, Grčija - Rusija 0:1, Grčija - Španija 1:2, Rusija - Švedska 2:0 KONČNA LESTVICA Španija 3 3 0 0 8:3 9 Rusija 3 2 0 1 4:4 6 Švedska 3 1 0 2 3:4 3 Grčija 3 0 0 3 1:5 0 Španija in Rusija v četrtfinalu Četrtfinale - Danes, 19. junija: ob 20.45 v Baslu (25): Portugalska - Nemčija. Jutri, 20. junija: 20.45 na Dunaju (26): Hrvaška - Turčija. Sobota, 21. junija: 20.45 v Baslu (27): Nizozemska - Rusija. Nedelja, 22. junija (28): Španija - Italija. Polfinale - Sreda, 25. junija: ob 20.45 v Baslu: zmagovalec 25 - zmagovalec 26. Četrtek, 26. junija: zmagovalec 27 - zmagovalec 28. Finale - 20.45 na Dunaju. EP V NOGOMETU Četrtek, 19. junija 2008 23 italija - Zmaga proti Franciji še odmeva Donadoni ni »bebec«, Raymond Domenech pa... Francozi znova z igralcem manj, čeprav je Materazzi presedel celo tekmo DUNAJ - Italijani so znova dokazali, da so pravi dizel. Po slabem začetku, kije skorajda zaščitni znak italijanske reprezentance na vsakem velikem tekmovanju, so si »azzurri« opomogli in ob pomoči Nizozemcev, ki so pokazali zvrhano mero športnosti in premagali Romune, so si Donadonijevi varovanci zagotovili uvrstitev med najboljših osem evropskih reprezentanc. Že v nedeljo bo Italija igrala proti prvouvrščeni ekipi skupine D, to se pravi Španiji, a še prevladujejo odmevi po suvereni zmagi Italije proti svetovnim podprvakom Francozom. Za razliko od finala svetovnega prvenstva izpred dveh let, ko so si Italijani zmago zagotovili šele po streljanju enajstmetrovk, pa je bila tokrat prevlada »azzur-rov« neoporečna. Francozom pa zadnje čase proti Italiji nikakor ne uspe zaključiti tekme v enajstih. Pred dvema letoma je sicer veliko bolj odmevala izključitev Zidaneja po »igri z glavo« proti Materaz-ziju. Tokrat je moral predčasno v slačil-nice branilec Abidal, vendar je šlo za klasičen prekršek kot zadnji mož. Nobenih psovk na račun kakega ženskega člana Abidalove družine torej. Tudi zato, ker je Materazzi celo tekmo presedel na klopi za rezerve.... Torkova zmaga Italije pa ni v enem večeru odpihnila vseh dvomov na račun Donadonijeve reprezentance. Strelski post napadalcev se nadaljuje, zelo je v težavah zlasti Luca Toni. Tudi proti Franciji je Bayernov napadalec imel na razpolago vsaj tri izjemne priložnosti, vendar mu ni nikoli uspelo premagati Coupeta. V fazi zaključevanja je bil tudi je tudi Cas-sanov prispevek zelo skromen, tako da je »azzurre« rešila tokrat odlična vezna vrsta. Vendar dve tretjini standardne vezne vrste bo moral Donadoni v nedeljo zamenjati, saj bosta po prejetem opominu kaznovana tako Gattuso kot Pirlo. Zlasti slednji je bil v torek odločilnega pomena in gre v bistvu za edinega italijanskega veznega igralca, kije nenadomestljiv. Oziroma mora Italija brez njega igrati na popolnoma drugačen način. Donadoni ima še nekaj dni na razpolago, da premisli, katera bo najbolj primerna rešitev. Ena sama zmaga na apeninskem polotoku lahko tudi zadostuje za to, da se »bebec« v trenutku spremeni v heroja. Seveda mislimo na selektorja Dona-donija, ki je bil v teh dneh stalna tarča napadov tako medijev kot povprečnega na- NOGOMET DOLJAN PETTIROSSO V polfinale Španci Brežan Doljan Pettirosso ni pričakoval, da se bo Italija uvrstila v četrtfinale. »Imeli so kar nekaj sreče. Izgubiti bi morali že proti Romuniji. Proti Franciji sta odločali enajstmetrovka in izključitev Abidala. Tudi poškodba Ri-beryja je negativno vplivala na potek tekme. Francija pa še zdaleč ni tista ekipa, ki smo jo bili vajeni videti pred leti,« meni Doljan. Kje ste gledal tekmo? »Moral bi jo gledati skupaj z ostalimi prijatelji na Bregovem sedežu v Dolini. Mi ni uspelo, zato sem jo gledal doma.« Za koga pa navijate? »Všeč mi je Španija, ki je tudi eden glavnih kandidatov za končni naslov. Tekma z Italijo bo najbrž zelo izenačena. V polfinale pa bi se morali uvrstiti Španci.« Kaj pa ostali? »Portugalska in Nizozemska sta prikazali zelo lep in kakovosten nogomet. Zelo me je presenetila tudi Hrvaška, ki lahko pride zelo daleč. Tudi Romunija, ki je sicer izpadla, me je navdušila.« vijača. Vsaka izbira, ki jo je nekdanji igralec Milana in trener Livorna naredil, je bila neumestna, nerazumljiva, absurdna. Naenkrat pa je postal Donadoni najbolj bister izmed vseh selektorjev. Seveda resnica je nekje vmes, vendar so se vsi v Italiji lahko zavedali, da so zahodni sosedi na slabšem. Po zmagi proti Francozom je Donadoni znova trdno prikovan na se-lektorski stolček - predsednik italijanske nogometne federacije Giancarlo Abete je zanikal, daje bodočnost Donadonija odvisna od nedeljskega četrtfinala - kar pa nikakor ne velja za Raymonda Domene-cha. Francoska nogometna federacija (-FFF) je sicer sporočila, da bo o bodočnosti selektorja »galskih petelinov« jasna šele po sestanku 3. julija, najbrž pa se bodo Francozi odločili za zamenjavo (že kroži ime naslednika, ki naj bi bil nekdanji igralec in trener Juventusa Didier Deschamps), čeprav Dome ne cha ve že s francosko nogometno federacijo pogodba, ki se izteka šele leta 2012(!). Francija je pravi poraženec tega evropskega prvenstva, saj je v treh nastopih zbrala le eno točko in dosegla en gol. Jasen je bil vtis, da je bila francoska reprezentanca demotivirana, med igralci ni bilo pozitiv- ODBOJKA GORAN CUK Ne navijam, simpatiziram za Španijo Dolinčan Goran Čuk ne sledi redno evropskemu prvenstvu, četudi si je doslej ogledal kar nekaj tekem. »Ko imam čas in nimam drugih opravkov, prižgem televizor in si ogledam kako tekmo.« Za katero ekipo navijaš oziroma simpatiziraš? »Ne navijam za nikogar. Mogoče sim-patiziram za Španijo, ki je kar dobra ekipa.« V nedeljo bodo igrali proti Italiji. »Najbrž jih bodo Španci premagali.« Kako pa bi doslej ocenil italijanske nastope? »Na prvih dveh tekmah so Italijani razočarali. Proti Franciji pa so le nekaj pokazali in zasluženo zmagali. Razočarala pa me je Romunija, saj sem pričakoval, da bo premagala nemotivirano Nizozemsko. Italija in Nizozemska sta sicer zasluženo napredovali.« Kako pa je z odbojko pri Bregu? »Slabo. Že dve leti nimamo več moške ekipe in najbrž jo ne bomo imeli še za nekaj časa. Večina nekdanjih Brežanov igramo sedaj pri ljubiteljski ekipi QPrasc.« Raymond Domenech morda že razmišlja o svoji bodočnosti ansa nega vzdušja, vendar razlogi za izločitev so tudi posledica nekaterih nerazumljivih odločitev antipatičnega selektorja, ki pa je izbiral po simpatiji. Tako s tehničnega vidika sploh ni razumljivo, zakaj je doma ostal David Trezeguet, kije bil drugi najboljši strelec italijanskega prvenstva in je eden izmed redkih francoskih napadalcev, ki ti zagotavlja določeno število golov vsako sezono. Prav tako ni razumljivo, zakaj ni Domenech tvegal vpoklic tudi mlajših nogometašev. Tudi Romin branilec Mexes bi mu verjetno koristil. Gotovo ne bi naredil tako hudih napak, kot jih je Abidal proti Italiji. Morda se bodo tudi v Italiji po tej tekmi zavedali, da Donadoni ni tako povprečen selektor. Z Domenechom so namreč Francozi pre cej na slabšem.... Dosedanji strelci 4 goli - Villa (Španija) 3 goli - Hakan Yakin (Švica), Podolski (Nemčija) 2 gola - Sneijder in Van Persie (Nizozemska), Ibrahimovic (Švedska), Turan in Nihat (Turčija), Pavljučenko (Rusija) KOŠARKA BRUNO KNEIPP Izločitev bi bila sramotna Predsednik KK Bor Bruno Kneipp je nedvomno bolj navezan na košarkarska igrišča, a v tem obdobju rad sledi tudi nogometnim tekmam, tudi zato, ker je kar nekaj ekip, ki so je pozitivno presenetile: »Res zabavno je gledati Nizozemsko. Nedvomno so doslej oni pokazali največ. Tudi Španija je pozitivno presenetila, a poudariti je treba podvig Turčije, ki je s srčno igro uspela nadoknaditi dva gola zaostanka. Nazadnje pa bi omenil še Rusijo, ki se z mladimi in neznanimi igralci enakovredno kosa z vsemi nasprotniki.« Bi te izločitev Italije presenetila? »Prava sramota bi bila, ko jim ne bi uspelo. Taki zvezdniki, toliko plačani, morajo ciljati na odmeven rezultat. In tudi nad sojenjem se ne smeš pritoževati. Če pokažeš več, zmagaš. Tudi če sodnik zgreši.« Kaj pa Borova sezona? »Mislim, da je nadvse pozitivna, saj smo si izborili deveto mesto, čeprav je bila konkurenca ostra in ostala društva imajo precej višje proračune. Za prihodnjo sezono pa želimo najprej potrditi vse letošnje igralce, le Samec je napovedal, da bo prenehal z aktivnim igranjem.« MNENJA - Italija - Francija Italijani so zmagali zasluženo, a Jar Martini Saša Malalan SAMO KOKOROVEC Španija bo pogorela Nekdanji vrhunski kotalkar Samo Ko-korovec verjetno se ni tako potil, kot v tem obdobju, niti na kakem svetovnem prvenstvu. V polnem teku je organizacija 40-letnice Poleta, ki bo imela višek s proslavo v nedeljo zvečer. Istočasno s četrtfinalno tekmo med Italijo in Španijo. Tudi naš telefonski klic ga je zmotil ravno med deli za proslavo: »Res je, ampak menim, da imata Polet in nogomet res malo skupnega. Gotovo pa nismo namerno izbrali termina. Saj je že v teku debata, ali postaviti v en kotiček ekran, na katerem bi lahko nogometni fanatiki sledili dogajanjem na Dunaju. Vsaj prvi polčas bodo lahko gledali... « Si prvenstvu v Švici in Avstriji sledil? »Recimo, da sem informiran o tem, kar se dogaja, nisem pa imel veliko časa, da bi gledal tekme po televiziji. Vtis pa imam, da je Portugalska solidna ekipa, po zmagi Italije pa postanejo prav »az-zurri« favoriti za končno zmago. Obratno pa bodo Španci izpadli že v četrtfinalu, Portugalce pa bo zajela trema v polfinalu.« X-i-'KfrT h \ Andrej Petaros Martina Sobani Alejandro Rodriguez Diaz del Real V zvezi s tekmo med Italijo in Francijo smo zbrali nekaj mnenj: 1. Kakšni so vtisi po zmagi »azzurrov«? 2. Do kam se bo dokopala Italija? Jar Martini, nogometaš Pomladi 1. Nisem vesel. Nisem navijač Italije, predvsem zato, ker so igralci preveč zaverovani vase. Vsekakor pa je bila zmaga »az-zurrov« zaslužena. 2. Italija bo izgubila že v četrfinalu proti Španiji. Andrej Petaros, uslužbenec RAI 1. Italija si je zaslužila zmago. Občutki pa so žalostni, saj nisem navijal za »az-zurre«. Dodal bi še, da so bili Nizozemci zelo pošteni. 2. Mislim, da se bo pot Italije zaključila v četrtfinalu. Saša Malalan, košarkar Jadrana 1. Končno je Italija zasluženo zmagala. Igrala je umirjeno in koncentrirano. 2. Sem navijač Italije in zato upam, da OSTALI Sabrina Bukavec se bo dokopala čim dlje. Martina Sobani, tabornica 1. Mislim, da bi Nizozemci morali dopustiti zmago Romunom, tako da se Italija in Francija ne bi uvrstile v drugi krog. 2. Najbrž bodo »azzurri« izločeni že v četrtfinalu. Alejanrdro Rodriguez Diaz del Real, profesor španščine 1. Italija je zasluženo zmagala, čeprav sem navijal bolj za Francoze. 2. Mislim, da bo Italija premagala Španija, ker Španci na velikih tekmovanjih nikoli ne igrajo do konca. Sicer pa upam, da bodo Španci tokrat pokazali zobe. Sabrina Bukavec, odbojkarica Kontovela 1. »Azzurri« imajo vedno veliko sreče. Res pa je, da Francozi niso igrali najbolje. 2. Upam, da bo Španija zmagala v četrtfinalu. Ostali Današnja napoved Portugalska - Nemčija 2:1 Včerajšnja napoved K.Raseni Grčija - Španija 1:2 Rusija - Švedska 0:2 DNEVNI IZID 3 SKUPNO 26 Nogomet Današnja napoved Portugalska - Nemčija 2:1 Včerajšnja napoved D.Pavio Grčija - Španija 0:1 Rusija - Švedska 2:1 DNEVNI IZID 2 SKUPNO 24 Košarka Današnja napoved Portugalska - Nemčija 2:1 Včerajšnja napoved LStarc Grčija - Španija 1:2 Rusija - Švedska 0:2 DNEVNI IZID 3 SKUPNO 23 Odbojka Današnja napoved Portugalska - Nemčija 2:1 Včerajšnja napoved M. Peterlin Grčija - Španija 0:2 Rusija - Švedska 1:1 DNEVNI IZID 1 SKUPNO 19 LEGENDA: Vsak pravilno napovedan izid (po 90 oz. 120 min.) velja tri točke, eno točko pa velja pravilna napoved zmagovalca oziroma neodločenega izida 24 Četrtek, 19. junija 2008 IZLET ZADRUZNE KRAŠKE BANKE / PRI SAVOTU NA OPČINAH - Slabo vreme nagajalo množici obiskovalcev Nekaj časa po TV s kitajskim komentarjem Ob golu Pirla skoraj tako, kot da se ni nič zgodilo - Zmago nagradili z vljudnostnim ploskanjem HALO EP! Kot na odmaknjenem otočku, kjer je v ozračju pred in po tekmi prevevala posebna atmosfera. Taka, ki je v državi, kjer nogomet polni prve strani časopisov, skoraj nerealna. Le redki so se ob vprašanju, za koga navijajo, izpostavili in povedali, da so navijači Italije. Nekaj sogovornikov se je odgovorom spretno izmikalo: »Ali bom prejel kaj, če bo odgovor pravilen?«, ali pa enostavno: »Ne vem«. Spet drugi so bili bolj točni: »Navijam za Hrvaško!«, »Hočem, da gre Italija domov!« Tak je bil začetni scenarij v društveni gostilni na Opčinah - Pri Savotu, kjer se je v torek med tekmo Italija - Francija zbrala množica nogometnih navijačev in navi-jačic. Tisti, ki so se na Opčine pripeljali že pred tekmo, so si seveda prilastili mize in stole, ostali pa s(m)o tekmi sledili stoje. Vstop reprezentanc na igrišče in petje himen zmotita le nekatere. Večina nadaljuje s pogovorom s sosedom ali s hru-stanjem obilnega sendviča in cvrtih krompirčkov. Le peščica gostov že strmi v ekran, ki stoji na koncu glavne sobe, in spremlja prihod ekip: »Zakaj ni vključil Di Nataleja?« se ob vstopu igralcev na igrišče zgrozi navijač Italije, ob začetku petja himen pa se še nasmehne: »Karaoke? Zdaj mi je jasno, zakaj vsi italijanski nogometaši letos pojejo!« Vzdušje je sproščeno. Zastave ali druge navijaške pripomočke nadomešča kozarec piva ali pločevinka brezalkoholne pijače. Osrednja soba pri Savotu se ob sodnikovem žvižgu še dodatno napolni. Vsak se iz svojega kotička zastrmi v ekran (med gledalci je tudi osem gledalk), zamudniki pa si takoj najdejo svoj prostor. Manjša soba z mizami pa je skorajda prazna: le nekaj je takih, ki sledi tekmi izza miz, iz katerih je mogoče videti ekran, drugi pa v kotu nemoteno večerjajo. 4. minuta - Prva resna italijanska priložnost zdrami vse gledalce. Najglasnejši so mladi italijansko govoreči navijači, ki sedijo ob mizi, kkriki in vzdihi pa prihajajo tudi iz drugih koncev sobe. »Navijam za Ita-lijo,«prizna Savo, upravitelj društva, »mislim, da je tudi med gosti veliko takih, ki navija za »azzurre«, le da to prikriva. To sem opazil na tekmi med Nizozemsko in Italijo: ko so »azzurri« zgubljali z 2:0, so bili nekateri obrazi zaskrbljeni. Usoda Italije torej večino gostov vsekakor zanima,« pri-pomne in nadaljuje s točenjem piva. Vskli-kanja večine gledalcev se ob vsaki pri- Z očmi, uprtimi v televizijski ekran, pri Savotu na Opčinah pa je bilo ozračje povsem sproščeno kroma ložnosti Italije stopnjujejo, dokler... 24. minuta - Sodnik dosodi enajstmetrovko v korist »azzurrov« in izključi francoskega branilca. Pirlo si nastavi žogo, strelja in ... 0:1 za Italijo. Ploskanje dveh ali treh gledalcev traja mogoče sekundo ali dve, ostali pa nemo spremljajo veseljačen-je »azzurrov« na ekranu in sledijo posnetkom zadetka. Sakorajda tako, kot da se ni nič zgodilo... 33. minuta - Francoski zvezdnik Henry ima odlično priložnost za izenačenje: »Škoda, manjkalo je res malo!« vzklikne navijač, ki očitno navija za Francijo. Natakarica se po uspešni akciji Francozov za trenutek ustavi. Pogleda ekran in si privošči minuto tekme: »Ne navijam za Italijo!« se nasmehne ter spet poprime po delu in naročilih. 43. minuta - Zadnja priložnost za »azzurre« pred odmorom: Grossu je sodnik dosodil prosti strel iz ugodnega položaja, a se za to nekateri gledalci sploh ne zmenijo. Ob strelu Grossa se nekaj gledalcev namesto v ekran zazre skoz okno: naliv je najbrž privlačnejši ... Odmor - Močan dež na Opčinah prekine satelitski signal: »Ob slabem vremenu se to večkrat dogaja,« opozori Savo, ki pa se ne pusti presenetiti. Takoj nastavi zunanjo anteno, tako da se na ekranu spet prikaže prvi kanal. Najbolj »zvesti« navijači ne zapustijo svojega mesta, ampak v tišini bulijo še naprej v ekran, pa čeprav se med odmorom vrtijo le oglasi. 60. minuta - Le nekaj minut po začetku drugega polčasa naliv prekine tudi signal zunanje antene. Črn ekran pa ne razburi mirnih gledalcev, ki v tišini počakajo, da Savo poišče novo rešitev. In res: na ekranu se že čez nekaj trenutkov prikaže spet tekma. Gre za streeming program, kipred-vaja tekmo s kitajskim komentarjem. Nekdo se ob poslušanju nerazumljivih besedpo-smehne, gledalec s telefončkom posname predvajanje na ekranu, večino pa meglena slika internetnega kanala pa sploh ne zmoti. 65. minuta - »Kitajska« rešitev pa ne traja dolgo. Zaradi naliva se za nekaj minut popolnoma prekine dotok elektike, tako da osrednjo sobo osvetli le zasilna luč. Nekaj vzklikov in kratkotrajno ploskanje v znak manjšega razburjenja se hitro pomiri: » Upam, da ko se bo dotok elektrike povrnil, bo Francija izenačila,« se posmehne navijač Francije. 66. minuta - Želja francoskega navijača pa se ne uresniči: ob povratku elektrike je veselje na strani »azzurrov«: »Evvi- va! Je 2:0!« se glasno veseli mlad navijač Italije, čeprav še ni ugotovil, kdo je avtor drugega gola. In ob spoznanju, da je tudi Nizozemska povedla z 1:0, je veselje še očitnejše. 87. minuta - Nizozemska se veseli še drugega gola. Vsem postaja jasno, da se bosta v drugi krog zagotovo uvrstili Italija in Nizozemska. Ozračje pri Savotu postaja še bolj sproščeno. Nekateri se ob skranju piva sploh ne zmenijo več za tekmo in se zatopijo v pogovor s prijatelji, drugi pa ob gledanju zanjih akcij vzklikajo: »Tudi tokrat se jim je posrečilo!« 93. minuta - Sodnikov žvižg v Berni oznani zmago Nizozemcev, nekaj sekund kasneje pa se zaključi tudi dvoboj med »az-zurri« in Francozi. Ploskanje peščice ljudi je bolj vljudnostno, športno, nikakor pa ni pravo navijaško. Posebnega veseljačenja ob zmagi »azzurrov« ni (razen redkih izjem, ki so nad uspehom Italije vidno zadovoljnid-vogajo pesti), razočaranja nad porazom Francije in Romunujepa niti. Atmosfera, ki smo jo zaznali ob začetku srečanja, preveva ozračje tudi ob koncu večera. Osrednja soba se kmalu izprazni, pri Savotu ostanejo le zvesti gostje, ki si ob glasbi hrvaške skupine privoščijo miren večer v družbi in pivu ... Veronika Sossa Hrvaška tudi brez Budana Potem ko se je hrvaški nogometni re-prezentant Dario Kneževic poškodoval na zadnji tekmi Hrvaške proti Poljski, so Hrvati ostali še brez napadalca Igorja Budana, ki je že odpotoval v Italijo, kjer bo opravil artroskopijo kolena. »Budan je na zadnjem treningu spet dobil udarec v koleno in bo moral na operacijo. Zanj je bolje, da operacijo opravi čim prej,« je dejal selektor hrvaške reprezentance Slaven Bilic in dodal, da namesto njiju ne bo poklical nobene zamenjave. S tem pa ni še konec težav s poškodbami v hrvaškem taboru, saj se nad močnimi bolečinami pritožujeta tudi Dario Srna in Ivan Rakitic. Bilic še navaja, da bi se v primeru, če bi bila tekma danes, moral odpovedati njunih uslug. Ribery: večkratni zvin gležnja Eden najboljših francoskih nogometašev Frank Ribery , ki se je proti Italiji poškodoval v začetni fazi tekme, zaradi česar je moral tudi zapustiti igrišče, je utrpel večkratni zvin gležnja. Operna hiša v težavah DUNAJ - Slovita dunajska opera je zaradi evropskega prvenstva morala odpovedati eno predstavo, hkrati pa močno potožila zaradi slabega obiska v času najbolj pomembne postranske zadeve na svetu. V normalnih okoliščinah so predstave dunajske opere razprodane že mesec dni vnaprej, za najnovejšo izvedbo operne predstave Giuseppeja Verdija »La forza del destino« pa je kar 29-odstotkov sedežev v dunajski operi ostalo neprodanih, tako da so predstavo, ki bi morala biti 29. junija, torej na dan finalne tekme v avstrijski prestolnici, enostavno odpovedali. Večna lestvica Na večni lestvici najboljših držav udeleženk zaključnega turnirja nogometnih evropskih prvenstev še vedno vodijo Nemci, ki so doslej zbrali 17 zmag, 10 remijev in 8 porazov. Zelo blizu za njimi so Nizozemci s 17 zmagami ter po osmimi remiji in porazi in prav Nizozemci bi glede na prikazano na letošnjem EP lahko zasedli prvo mesto. Tretjeuvrščeni Francozi (14, 7, 7) so letos že izpadli iz igre. Nizozemska navijaška invazija »Totalni nogomet« v režiji van der Va-arta, Sneijderja, van Nistelrooya in druščine naravnost navdušuje privržence nizozemske nogometne reprezentance. »Oranje« je na uvodnih treh tekmah v Bernu z Italijo, Francijo in Romunijo na samem prizorišču podprlo skoraj 500.000 nizozemskih navijačev, prireditelji pa pričakujejo, da bo na jutrišnjo četrtfinalno tekmo s Švedsko ali Rusijo v Basel prišlo med 80.000 in 100.000 Nizozemcev. KOŠARKA - V NBA ligi po 22 letih Boston Celtics prvak Do 17. naslova prišli z rekordno visoko zmago na zadnji tekmi proti Los Angelesu - Boston najbolj športno mesto v ZDA BOSTON - Boston Celtics so pr- ' ™ __ ~ ~ ' V k| ____ --ODBOJKA Od prihodnje sezone z dvema liberoma vaki košarkarske lige NBA v sezoni 2007/08. V šesti tekmi finala Los Angeles ni bil dorasel Bostonu, kije po 22 letih prišel do novega naslova prvaka (svojega 17.) v ligi in to z najvišjo zmago v zgodovini finala tega tekmovanja. Z zmago za 39 točk je Boston zrušil lasten rekord iz leta 1965, ko je s 33 koši prav tako premagal ekipo Los Angeles Lakers (129:96). Tokratna finalna tekma pred 18.000 gledalci je bila odločena že v prvem polčasu. Košarkarji iz Kalifornije so v prvi četrtini (24:20) še sledili gostiteljem, nato pa so ti drugo polovico prvega polčasa dobili kar s 34:15, povedli za 23 točk in zmagovalec je bil znan. Tudi na šesti finalni tekmi so izstopali Paul Pierce, Kevin Garnett in Ray Allen. Garnett j e dosegel 26 košev in 14 skokov, Allen 26 točk, Pierce, ki je bil izbran tudi za najkoristnejšega igralca finala (MVP), pa je dodal 17 točk in deset asistenc. Tokrat se je veliki trojki pridružil še branilec Rajon Rondo, ki je dosegel 21 točk in nasprotni ekipi ukradel šest žog. Na drugi strani je Bostonu uspelo zadržati Kobeja Bryanta pri 22 točkah, Lamar Odom jih je dosegel 14, Jordan Farmar 12 in Pau Gasol 11. Saša Vuja- Paul Pierce je bil imenovan za najkoristnejšega igralca finala ansa čič je odigral 15 minut in zbral sedem točk, dva skoka ter po eno podajo in ukradeno žogo. Moštvo Boston Celtics je z zmago dokončno potrdilo, da je Boston vsaj v sezoni 2007/08 najbolj športno mesto v ZDA. Ne le naslov v košarkarski li- gi NBA. Boston Red Sox so prvaki profesionalne baseballske lige MLB, New England Patriots pa so se uvrstili v finale lige NFL. Po rekordni sezoni v ligi, ki so jo končali brez poraza, so jih v finalu ugnali igralci moštva New York Giants. DUBAI - Skupščina Mednarodne odbojkarske zveze je soglasno odobrila pravilo, po katerem bodo ekipe lahko štele odslej 14 igralcev oziroma igralk, od teh pa bosta dva igralca libera. Pravilo bo stopilo v veljavo šele z januarjem leta 2009, v posameznih državah pa ga bodo lahko upoštevali že z začetkom prihodnjih prvenstvih. V nasprotju z napovedmi mnogih pa bodo reprezentance na prihodnjih olimpijskih igrah v Pekingu še vedno igrale le z enim li-berom, kar pome ni, da si bo mo -ral tudi Števerjanec Loris Mania' nastop na OI šele prislužiti. Na skupščini so tudi sporočili, da bo na kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu v Italiji leta 2010 nastopilo kar 212 držav. ATLETIKA Izid sezone za Kozmusa CELJE - Brežičan Primož Koz-mus, veliki up slovenskega športa za OI v Peking,u je na mednarodni atletski ligi za veliko nagrado Vzajemne v Celju v metu kladiva zmagal z 81,46 metra in dosegel najboljši izid sezone na svetu. Kozmus je izboljšal prejšnji prvi izid, ki ga je postavil Madžar Krisztian Pars (81,29 m). PO ŠVICI - Nemec Markus Fo-then je zmagovalec pete etape kolesarske dirke po Švici. Drugouvrščeni Rus Sergej Ivanov je zaostal 50, tretjeuvrščeni Švicar Markus Zberg pa 57 sekund. V skupnem seštevku še naprej vodi Španec Igor Anton (Euskaltel-Euskadi). KLEPAČ - Slovenska teniška igralka Andreja Klepač se ni prebila v tretji krog kvalifikacij za tretji letošnji turnir za grand slam v Wimbledonu. Za Klepačevo je bila usodna Rusinja Regina Kulikova, ki je slavila s 6:3 in 6:3. OLIMPICJI - Slovenski dvojni četverec z Janezom Zupancem, Janezom in Jernejem Juršetom ter Gašperjem Fistravcem si je na veslaških olimpijskih kvalifikacijah v Poznanu na Poljskem z drugim mestom za posadko Be-lorusije zagotovil pot na OI na Kitajskem. / ŠPORT Četrtek, 19. junija 2008 25 NOGOMET - Predsednik v odstopu Pro Gorizie Fabrizio Manganelli »Izbrali smo ime, ki bo zadovoljivo za vse« r\ •• • v* • • | v v • • v || | I v | v • , Pro Gonzia sinoa na svoji skupsani ze dala zeleno luc za zdruzitev Oseminštiridesetletni podjetnik Fabrizio Manganelli, predsednik nogometnega društva Pro Gorizia, ki je skupaj s kolegom v Juventininem taboru Marcom Ker-panom (in odgovarjajočima odboroma), dvignil toliko prahu v Gorici zaradi napovedi, da kluba razmišljata o združitvi, ne vidi ovir na skupni poti obeh društev. Tudi narodnostnih ali jezikovnih ne, saj je to problem, pravi Manganelli, ki se tiče »kvečjemu še koga iz moje generacije, ne pa mlajših.« Pro Gorizia je zdrav klub, voditi nogometni klub na določeni ravni pa zahteva danes ogromno napora in finančnih sredstev, zato je po njegovem potrebno združevati moči. »Pogovore z vodstvom Juventine bi ocenil kot zelo pozitivne in konkretne. Oba odbora sta podprla združitveni načrt in doslej zapletov ni bilo. Sinoči sem na občnem zboru Pro Gorizie dobil soglasje vseh članov, da grem lahko naprej. Nihče ni bil proti. Ne vem, morda bo kakšna težava v Štandrežu (kjer bodo jutri imeli izredni občni zbor, op.ur.), vendar upam, da ne,«pravi Fabrizio Manganelli bumbaca podjetnik iz Gorice. »O tem se sicer pogovarjamo že dve ali celo tri leta. To je edina pot za goriški nogomet, ki je že tako na zelo nizki ravni. Tudi kar se tiče imena, je vse že definirano. Odločili pa smo se, da bomo ime novega društva dali v javnost šele na predstavitveni tiskovni konferenci. Našli smo naziv, ki bo zadovoljil vse,« je prepričan Manganelli, ki je sicer pri Pro Gorizi-i predsednik v odstopu in ne namerava več kandidirati. Predsedniško mesto novega kluba, je še povedal Manganelli, naj bi zavzel dosedanji prvi mož Juventine Marco Kerpan, za podpredsednika pa so predlagali Paola Bressana, dosedanjega drugega moža Pro Gorizie. Sam Manganelli je pripravljen skupni projekt podpreti kot sponzor. Manganelli je sicer zelo znan in uspešen goriški gospodarstvenik. Leta 1994 je ustanovil družbo Sweet, ki je za multinaci-onalko Ferrero drugi največji proizvajalec čokoladnih jajčk na svetu. »V tovarni v štandreški industrijski coni je zaposlenih 70 oseb 22 različnih narodnosti,« je posebej poudaril Manganelli, ki je tudi podpredsednik goriških industrij-cev. Malo poznana podrobnost je tudi ta, da je Manganelli prva dva razreda osnovne šole opravil na slovenski šoli v Gorici, čeprav nima nobenih slovenskih korenin. »Nisem se znašel, saj nisem obvladal niti besede, zato so me starši prepisali na italijansko šolo, vendar sem ohranil stike s sošolci in mi je tudi ta izkušnja pomagala v življenju,« je še povedal. TENIS - Carr service V dvojicah izpadel tudi B. Plesničar Na teniškem turnirju tržaškega društva Tennis club Triestino so zaradi slabega vremena večji del tekem včerajšnjega sporeda mednarodnega ITF turnirja Carr service (10.000 dolarjev) odigrali na sosednjih Gajinih igriščih, vendar jih dež pošteno tepe. V igri dvojic je v 2. krogu izpadel tudi Borut Plesničar, ki je skupaj s Hrvatom Mariom Saričem z 1:6, 4:6 izgubil proti italijanskemu paru Fa-va/Viola. Kar se tiče bojev med posamezniki so doslej odigrali le vse tekme 32-tine finala in nekaj dvobojev 16-tine finala. Včeraj je bilo v krožku TCT slavnostni sprejem ob 110. obletnici tr-žaš ke ga klu ba. NAMIZNI TENIS - DP v Traminu Krasovki Tjaša Doliak in Elisa Rotella »bronasti« v dvojicah 4. kategorije Krasovki Tjaša Doliak (letnik 1992) in Elisa Rotella (1995) sta na državnem na-miznoteniškem prvenstvu v Traminu pri Bocnu osvojili bronasto medaljo v dvojicah 4. kategorije. V konkurenci 38 dvojic sta uspešno prestali štiri kroge in nato šele v polfinalu po štirih setih klonili pred kasnejšima zmagovalkama Lauri Galiano in Ro sa ri- i Mauriello. Rezultat je vsekakor nepričakovan in predstavlja za lepo uigrano Kra- TJAŠA DOLJAK sovo dvojico primerno plačilo za velik trud, ki ga obe igralki vlagata v šport. Obe sta nastopili tudi med posameznicami in se uvrstili iz kvalifikacijske skupine. Elisa je na glavnem turnirju izpadla v 1. krogu, Tjaša pa je premagala Ano Šercer, hčerko nekdanjega Krasovega trenerja Matjaža, v naslednjem krogu pa jo je šele po petih setih izločila Romunka Dirlea. Za ženski odsek je razočaranje pomenil včerajšnji nastop Eve Carli in Martine Milič v dvojicah 2. kategorije, saj se jima je pričakovan boj za medalje ponesrečil. V 3. kategoriji je najdlje pristala veteranka Sonja Milič (med 16), Elisa Rotella in Irena Rustja pa sta se uvrstili med 32. Med moškimi predstavlja lep uspeh uvrstitev mladega Stefana Rotello med 64 IZOLA - Jutri in v soboto 32. srečanje športnikov iz obmejnih dežel Za športno potezo bi lahko podelili nagrado za »fair play« Elisa Rotella najboljših v konkurenci kar 578 igralcev 4. kategorije. V tej kategoriji so za Kras nastopili tudi Tom Fabiani, Simone Gior-gi, Michele Rotella, Edi Bole, Sandro Ri-dolfi in Vinicio Divo Tradicionalno, 32. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki ga prireja Komisija za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije, bo jutri in v soboto v Izoli. Srečanja se bo letos udeležilo 180 mladih športnikov (v starosti do 15 let) iz Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenske športne zveze iz avstrijske Koroške in Zveze Slovencev na Madžarskem, tekmovali pa bodo tudi domači športniki iz Izole. Mladi se bodo pomerili v v nogometu, odbojki, namiznem tenisu in košarki. Svečana otvoritev bo že jutri ob 19. uri ob bazenu v hotelskem naselju Belvedere, kjer bodo vse ekipe tudi nastanjene, tam bo po skupni večerji tudi prijateljsko druženje. Naslednje jutro bo predstavnike športnih združenj na Občini sprejel župan Tomislav Klokočov-nik, tekmovanja pa se bodo odvijala med 9. in 12. uro na mestnem nogometnem stadionu, v športnih dvoranah Kraška (odbojka) in OŠ Livada (košarka) ter v telovadnici Arigoni (namizni tenis). Predsednik Slovenske olimpijske akademije Miroslav Cerar bo na srečanju pri- sotnim predstavil vrednote »fair-play-a«, na zaključni slovesnosti pa podelil nagrado za fair-play, v primeru, da bi udeleženec (ali ekipa) izvedel posebno športno potezo. Reprezentanca ZSŠDI KOŠARKA - Tadjan Skerlj, Luca Zaher, Luca Dellisanti, Riccardo Longo, Domen Frandolič, Ivan Zudek, Niko Danev, Jan Kraus, Giacomo Toffolutti, Mitja Pertot. Trener: Mario Gerjevič ODBOJKA - Tina Ravbar, Barbara Ferluga, Melina Colsani, Gaia Gia-comini, Ivana Milic, Mateja Zavadlav, Mateja Petejan, Maja Černic, Veronika Colovatti, Nika Skerlavaj, Valentina Ci-bic, Katerina Cesari. Trener: Martin Maver NAMIZNI TENIS - Tjaša Doljak, Katarina Milič, Michael Piapan, Tomaž Milič. Trener: Milič Sonja NOGOMET - Erik Brass, Erik Cadez, Luca Carli, Pietro Cerkvenic, Daniel Hoffer, Erik Kuret, Peter Mattias-sich, Gabriel Pahor, MInej Purič, Alex Rossone, Manuel Tenze, Francesco To-sone, Virgilio Viviani, Igor Zerjal, Luca D'Oronzio. Trener: Mile Ljubojevič PLANINSKI SVET Splavarjenje po reki Dravi SPDT vabi v nedeljo, 22. junija 2008 na srečanje s pobratenim PD INTEGRAL iz Ljubljane. Odhod avtobusa iz Trsta, s trga Oberdan bo ob 7.00 uri in z Opčin, izpred hotela Da-nev ob 7.15. Pot bomo nadaljevali do Ljubljane, kjer se bomo pridružili planincem PD Integral, ki so letošnji organizator srečanja. Skupaj bomo nadaljevali pot do obrežja reke Drave na Gortini (malo pred Trbonjskim mostom), kjer nas bo v Pristanu koroških splavarjrv, sprejel kormoniša in nas pogostil s kruhom in soljo ter domačim žganjem. Nato bo začelo spla-varjenje po reki Dravi. Za animacijo med plovbo bodo poskrbeli flosarji, flosarske frajle in muzikantje z zanimivim pevskim, glasbenim in animacijskim programom in flosarsko malico. Sledil bo ogled Libelič ( muzejske zbirke o Koroškem plebiscitu in tisočletja stare kostnice, ogled prave črne kuhinje in kmečkega muzeja) in krajši sprehod. Na avtobusu so še prosta mesta. Člane in prijatelje vabimo, da se čimprej prijavijo na tel. 040/220155 (Livio) ali tel. 040/2176855 ali 3335994450 (Vojka). (V.K.) Srečanje v Tumovi koči na Slavniku SPDT obvešča člane, da bo v petek, 20. junija 2008 ob 19. uri, v Tu-movi koči na Slavniku srečanje v spomin na 150.letnico rojstva dr. Henrika Tume, ki ga prireja Obalno planinsko društvo Koper. Program: zbiranje udeležencev, kulturni program (ob 19.30) in družabnost. Na kulturnem programu bodo sodelovali: dr. Branko Marušič, dr. Tone Wraber, Dušan Tuma, Ful-vij Živec, Darko Butinar, Tanja Brsti-lo, Maruška Lenarčič in učenci Glasbene šole Koper. Udeležbo je treba obvezno prijaviti na tel. 0038641771752 (Maruška Lenarčič) ali 00386-56273060 in 00386-31292565 (ob torkih i n četrtkih med 17. in 19. uro OPD Koper. (V.K.) Konferenca slovenskih planincev in gornikov iz sveta In Slovenje SPDT obvešča člane in planince, da bo Slovenska koferenca Svetovnega slovenskega kongresa priredila na Bledu 1. Konferenco slovenskih planincev in gornikov iz sveta in Slovenije. Potekala bo od 26. do 29. junija 2008 v kongresni dvorani Triglavskega narodnega parka na Bledu. Program, četrtek, 26. junija 2008 - začetek konference z predavanji po programu; petek, 27. junija 2008 - dopoldanska predstavitev slovenskih planinskih organizacij iz sveta; popoldanski program s ''planinskim kosilom'' in odprtje razstave v Zg. Radovni; sobota, 28. junija 2008 - študijska pot v Bohinj in s kabinsko žičnico na Vogel in vodeni pohod na Triglav odhod iz doline Radovne; nedelja, 29.junija 2008 - zaključni program in kosilo v Aljaževem domu. Izčrpni program, prijave in stroške udeležbe dobite na spletni strani HYPERLINK "http://www.slo-kongres.com" www.slokongres.com. (V.K.) Vabilo PD Nova Gorica PD Nova Gorica vabi v nedeljo, 6. julija, na izlet na Pisimoni (1880m), Monte Crostis (1894m) - Karnijske alpe - Italija. Izlet organiziran v sodelovanju z SPD Gorica, na zeleno piramido nad dolino Bele. Zahtevna označena pot, potrebna zelo dobra kondicijska pripravljenost, predvideno je od 11 do 12 ur hoje z 2000 m višinske razlike. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 3. julija, ob 18. uri. Vodi Miranda Čotar. JADRANJE Alex Moccia: dobre uvrstitve članov TPK Sirena V soboto in nedeljo so se kadeti Sirene podali v Sesljanski zaliv, kjer je navtični klub Pietas Julia priredil tradicionalni memorial Alex Moccia. Lepo število (49) najmlajših jadralcev je hra bro odjad ra lo na regat no polje. Med njimi so bil i tudi Marta Curri, Max Zuliani in Marco Marzo Magno (vsi TPK Sirena). V rahlem vetru se je odlič no izkazala Mar ta, ki je z osmim in desetim rezultatom zasedla skupno sedmo mesto. V svojem letniku je bila celo prva. Tudi Max je pokazal velik napredek, a rezultat mu je pokvarila diskvalifikacija zaradi prezgodnjega starta. Tako je Max zasedel le 42. mesto. Tudi Marco ni imel sreče in je bil 41. »Naši« so sedaj že na Gardskem jezeru, kjer bodo nastopili na regati Srebrni Optimist. KOLESARSTVO Nepravilno oviran na drugem mestu Najmlajši kolesarji SK Devin ZKB so preteklo nedeljo sodelovali na cestni dirki v Manzanu pri Vidmu. Kolesarski klub Pedale Manzanese je privabil 119 kolesarjev, ki so tekmovali za 2. Pokal najmlajših. Proga je bila zaradi rahle višinske razlike zahtevna. V kategoriji G4 je uspel beg petim kolesarjem, ki so pri-vozili do cilja, v končnem sprintu pa je bil najhitrejši Lorenzo Grandis iz Latisane. Devinovec Tomaž Crisman-cich je stalno zasledoval in osvojil povsem zadovoljivo osmo mesto. Tudi v kategoriji G5 se je glavnina razdelila v več skupin. V sprintu je zmagal Christian Butto (Latisana), Lorenzo Batti-stutta pa jedosegel 11. mesto. Kot se je večkrat zgodilo v tej sezoni, je tudi tokrat devinovec Matteo Visintin v kategoriji G6 stalno vodil. V končnem sprintu ga je njegov tekmec Giulio Pestrin nepravilno oviral, kljub temu pa je Visintinu uspelo osvojiti 2. mesto. □ Obvestila SK BRDINA obvešča, da bo jutri 20. junija, ob 20. uri, nformativni sestanek o društvenem delovanju in tekmovalni sezoni 2008/09. Sestanek bo na sedežu društva v Merčedolu na št.38. Toplo vabljeni vsi člani. ŠD JUVENTINA obvešča, da bo jutri, 20. t.m. na nogometnem igrišču v Štandrežu izredni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ŠD KONTOVEL vabi na tradicionalno RIBADO, ki bo v torek, 24. junija od 19.30 dalje na odprtem igrišču na Kontovelu. Nastopile bodo najmlajše rit-mičarke, sledil bo športno-glasbeni program. KD SLOVAN s Padrič, organizira 9. nočni orientacijski pohod »Po sledeh merjascev...«, ki bojutri (20. t.m.) ob 22. uri. Vpisovanje v prostorih Gozdne zadruge na Padričah (na cesti proti Gro-padi), v petek do 20.30 do 21.45. Zaradi omejitve skupin vam svetujemo predv-pis skupine po telefonu 3497386823 ali e-pošti slovan@fastwebnet.it. AŠD MLADINA obvešča, da bo v torek, 24. junija v domu A. Sirk v Križu redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Vabimo člane, prijatelje in simpatizerje naj se čimprej javijo na tel.št. 349-7597763 (Nastja) ali na in-fo@cheerdancemillenium.com SK DEVIN sklicuje 34. redni občni zbor, ki bo na sedežu društva v Slivnem v petek, 27. junija 2008. Prvi sklic ob 20, drugi ob 20.30. KOŠARSKARSKI KLUB BOR vabi starše, da čimprej vpišejo svoje otroke na košarkarski kamp, ki bo od 24. do 31. avgusta v Gorenju. Za vse informacije sta na razpolago Stojan Corbatti 3391788940 in Robi Jakomin 338-3764446. Četrtek, 19. junija 2008 VREME, ZANIMIVOSTI PLIMOVANJE Danes: ob 5.14 najnižje-63 cm, ob 11.55 najvišje 29 cm, ob 16.57 najnižje -3 cm, ob 22.36 najvišje 41 cm. Jutri: ob 5.46 najnižje -61 cm, ob 12.33 najvišje 29 cm, ob 17.37 najnižje -1 cm, ob 23.03 najvišje 37 cm. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalniceARPA OSMER ŠPANIJA - Rabila sta ga 5 do 6 ur dnevno Najstnika zasvojena od mobilnega telefona FRANCIJA 35 let čakala na elektriko PARIZ - Francozinja Michele Meyer je v svoji podeželski hiši, ki je od Lyona oddaljena približno 50 kilometrov, prvič po 35 letih dobila elektriko, je v teh dneh po ro čal pa riš ki čas nik Le Pa ri sien. Meyerjeva je dolga leta zaman upa la na mest ni elek trič ni priključek, nato pa na koncu names ti la elek trič ni agre gat na sonce. "To ima v sebi nekaj magičnega, nenehno vključujem in izključujem stikalo ter se veselim kot otrok," je povedala 75-letna Meyerjeva. "Sve če in pe tro lej ke so udob ne, ven dar mi je bi lo s sta -rostjo pri takšni luči vedno težje brati ali plesti," je dejala Francozinja. Njen vnuk ji je pred kratkim podaril tudi hladilnik. "To poletje se moje maslo ne bo stalilo," je še dodala Meyerjeva. Končno je modernizacija prodrla tudi do Meyerjeve, s svojimi svetlimi, a najbrž tudi sen čni mi stran mi. HRVAŠKA - Mešanci psov in volkov "Volčji psi" skrbijo prebivalce Dalmacije MADRID - V psihiatričnem centru na severu Španije zdravijo fanta, stara 12 in 13 let, zaradi odvisnosti od mobilnega telefona, je poročal španski časnik El Mundo. V centru v Lleidi je na zdravljenju zaradi odvisnosti od interneta 20 otrok in najstnikov, omenjena fanta pa zdravijo tudi zaradi odvisnosti od mobilnega telefona. Kot je povedal direktor centra Maite Utges, sta fanta v center prišla zaradi odvisnosti od interneta, potem pa so ugotovili, da sta odvisna tudi od mobilnega te le fo na. Mladeniča, ki sta imela mobilni telefon leto in pol, sta na njem preživela med pet in šest ur dnevno. Njuni starši so povedali, daje bilo njuno telefoniranje tako moteče, da se jima je celo poslabšal šolski uspeh. Po besedah Utgesa je to navado težko odpraviti in da se bosta morala fanta zdraviti vsaj dve leti. Povprečno dobijo v Španiji otroci svoj prvi mobilni telefon v starosti med 12 in 14 letom, čeprav strokovnjaki priporočajo, da bi morali biti otroci stari vsaj 16 let. Španska vladna agencija ocenjuje, da je kar deset odstotkov najstnikov v Madridu odvisnih od interneta ali mobilnega telefona, je še navajal El Mundo na svoji spletni strani. (STA) INDIJA Na newdelhijskem letališču Zaradi živali na stezi preložili letalske polete NEW DELHI - Na vzletni stezi na glavnem letališču v New Delhi-ju so se po obilnem deževju v ponedeljek pojavili šakali, varani in ptice roparice, zaradi česar so nekatere letalske polete morali preložiti, je sporočil tiskovni predstavnik letališča. Živali so iskale kraj, kjer bi se posušile in ogrele, potem ko je indijsko prestolnico zajel prvi monsun, njihov prihod pa je prisilil oblasti, da so za kakšno uro odpovedale vzlete in pristajanje letal, je v izjavi sporo- čil tiskovni predstavnik mednarodnega letališča Indira Ghandi Arun Arora. Dodal je še, da so bili med varani nekateri dolgi skoraj meter. Medtem ko v izjavi ni povedal, koliko letov so preložili, naj bi se po poročanju časopisa Hindustan Times število gibalo okoli 100. V se zo ni mon su nov, ki se raz -teza od junija do septembra, je zaradi močnega dežja vsak dan pre-lo že nih več le tal skih po le tov po vsej Indiji. (STA) ZAGREB - Prebivalci področja ob planini Biokovo v Dalmaciji so zaskrbljeni zaradi novic o pojavu nenavadnih mešancev med volkom in psom, je na spletni strani poročal zagrebški Jutarnji list. Kot dodaja, sledi živali, ki niso podobne ne navadnem psu niti volku, raziskujejo strokovnjaki zagrebške veterinarske fakultete. "Trenutno so primerki dlake na genetskem testiranju, po končani analizi bomo videli za kaj gre", je povzel Jutarnji list izjavo profesorja Josipa Kusaka iz Zavoda za biologijo omenjene fakultete. Pojasnil je, da do mešanja volkov in psov prihaja, ko volkovi pridejo na določeno območje na katerem ni dovolj drugih volkov, ter se potem mlajši samci in samice mešajo s psi. Kot je dodal, se volčji psi hitro integrirajo v volčjo čredo in po nadaljnjem mešanju z volkovi, postajajo pravi volkovi, ki jih je težko razlikovati od navadnih volkov. Volkovi so v Dalmaciji bili na robu izumrtja pred 15 leti, sicer pa se je potem njihovo število hitro zvišalo. Strokovnjaki domnevajo, daje že takrat prišlo do mešanja s psi. Nekateri so tudi potomci mešanja sibirskih volkov in psov, ki jih gojijo v Zagrebu, navaja Jutarnji list in dodaja, da so nekatere izmed omenjenih mešancev prodali v Dalmacijo kot domnevno boljše čuvaje živine. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 19. junija 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Peli so za nas: Šavrinske pupe in re-gaconi 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Hit poletja (r. M. Pevec) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate(vo- dita E. Daniele in L. Giurato) 9.40 Aktualno: Dieci minuti di...pro- grammi dell'accesso 9.55 Film: La ragazza made in Paris (kom., ZDA, '66, r. B. Sagal, i. L. Jourdan) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Nan.: Julia 14.55 Nad.: Incantesimo 15.50 Nan.: L'ispettore Derrick 16.50 Aktualno: Parlament 17.00 Dnevnik 17.15 Nan.: Cotti e mangiati 17.20 Nan.: Le sorelle McLeod 18.50 Kviz: Alta tensione 20.00 23.00, 0.40 Dnevnik 20.30 Evropsko prvenstvo v nogometu 2008 20.45 Nogometna tekma za EP: četrtfi-nale 23.05 Šport: Evropske noči 0.00 Aktualno: XXVII Nagrada Grinza-ne Cavour V^ Rai Due 6.30 Dok.: Panorama a un filo di terra tra due oceani 6.45 Dnevnik - Zdravje 7.00 Variete: Random 9.45 Nan.: 8 semplici regole 10.05 Aktualno: Un mondo a colori - Magazine 10.20 Dnevnik 11.20 Aktualno: Ricomincio da quie 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Šport: Evropski Dribbling 14.40 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 15.30 Nan.: The District 16.20 Nan.. A proposito di Brian 17.00 Nan.: Kevin Hill 17.45 Nan.: Tutti odiano Chris 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, rubrike 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan.: Friends 20.20 Risanke 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Heartbreakers - Vizio di famiglia (kom., ZDA, '01, r. D. Mir-kin, i. s. Weaver, J. Love Hewitt) 23.15 Dnevnik 23.30 Film: Tutto su mia madre (dram., Šp., '99, r. P. Almodovar, i. C. Roth) ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Film: Scuola elementare (kom., It, '54, r. A. Lattuada, i. R. Billi) 10.45 14.50 Aktualno: Cominciamo bene estate 12.00 13.00, 14.50 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.10 Nan.: Wind at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 15.05 Variete: Trebisonda, sledi Screensaver 15.45 Nan.: Geni per caso 16.30 Športna odd.: Pomeriggio sportivo 17.15 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.00 Geo magazin 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved, športne vesti 20.00 Evropsko prvenstvo v nogometu 2008, Euro sera 20.30 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Pane, amore e gelosia (kom., It, '54, r. L. Comencini, i. V. De Sica, G. lolobrigida) 22.50 Deželni dnevnik, sledi Primo Piano 23.25 Dok.: Doc 3 0.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.40 Aktualno: Off Hollywood 2008 Rete 4 Aktualno: Pregled tiska Nan.: Kojak Nan.: Robinsonovi Dok.: Appuntamento con la storia Nan.: Charlie's Angels Nan.: Miami Vice Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Distretto di polizia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Il fuggitivo Nad.: Sentieri Film: Prima pagina (kom., ZDA, '74, r. B. Wilder, i. J. Lemmon, W. Matthau) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in tv Nan.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: Nikita (triler, Fr., '90, r. L. Bes-son, i. A. Parrilaud, J.-H. Anglade) Dnevnik in vremenska napoved Film: Yuppies 2 (kom, It, '86, r. E. Oldoini, i. M. Boldi) 18.55 19.35 19.50 20.20 21.10 22.40 23.50 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.45 17.50 18.50 20.00 20.30 21.10 i Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik - Mattina Nan.: Tutti amano Raymond Film: Attenti a quei tre (kom., Dan./Šve./Norv., '02, r. H. F. Wullenweber, i. J. Zangenberg) Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Nan.: My life Film: Rosamunde Pilcher: ieri, og-gi... e per sempre (dram., Nem., '03, r. A. De Roche, i. F. Sztavjanik, K. Martinek) Nan.: Men in Trees - Segnali d'amore Kviz: Jackpot - Fate il vostro gioco (vodi E. Papi) 22.00, 1.20 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Film: L'amore infedele - Unfaithful (triler, ZDA, '02. r. A. Lyne, i. D. Lane, R. Gere) 23.35 Film: Se ti investo mi sposi? (kom., ZDA, '04, r. J. Zwick, i. K. Basinger) O Italia 1 6.20 Nan.: Otto sotto un tetto 6.55 13.40, 17.15 Risanke 9.55 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.25 Nan.: Buffy 11.20 Nan.: Smallville - Gli inizi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Kviz: MotoGp 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Falcon Beach 15.55 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 22.05 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan: Friends 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La tv della realta' 21.10 Film: Hulk (fant., ZDA, '03, r. A. Lee, i. E. Bana, J. Connely) 23.50 Nan.: Heroes 1.55 Dnevnik - Športne vesti ^ Tele 4 7.00 7.20 8.10 9.00 9.30 10.30 12.55 13.30 14.00 15.40 19.00 20.00 20.30 20.55 23.35 0.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 17.00 Risanke Pregled tiska Aktualno: Domani si vedra' Dokumentarec o naravi Nad.: Io e il Duce (r. A. Negrin, i. A. Hopkins, S. Sarandon, B. De Rossi, F. Testi) Proza: L'inferno Aktualno: ... A tutto gas Aktualno: La Tv delle liberta' Sport 2000 - Speciale Europei Musa TV Lavoro donna Deželni dnevnik Nad.: Police rescue Dialogo con ... Nan.: Una storia italiana (r. S. Rea-li, i. G. Gemma, S. Ferilli, R. Bova) LA 6.00 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 0.15 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne cesti Aktualno: Omnibus Aktualno: Punto Tg - Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: La guerra di Troia (zgod., It/Fr, '61, r. G. Ferroni, i. S. Reeves, H. Vessel) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e mondi Nan.: Murder Call I.05 Dnevnik 1.30 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Stargate SG-1 Nan.: Sex and the City Dok.: Delitti (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00,15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 15.45 Risana nanizanka 9.35 Kviz: Male sive celice(pon.) 10.20 Nan.: V dotiku z vodo 10.50 Dok. odd.: Široki vrh (pon.) 11.40 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Tv serija: Začnimo znova (pon.) 13.45 Kviz: Piramida (pon.) 15.10 Mostovi - hidak 16.10 Kratki dok. film: 100-odstotno piramida 16.25 Enajsta šola 17.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Oddaja: Jasno in glasno 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Referendum o pokrajinah 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Film: Čas želja (Nem., r. R. Schubel) 1.10 50 let Televizije (pon.) (t Slovenija 2 6.30 9.30, 1.00 Zabavni infokanal 7.10 Hri-bar (pon.) 8.55 Seja državnega zbora (prenos) 18.00 Dnevnik Tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Z glasbo in plesom 19.15 Zapojte z nami 19.35 Plesalci plesne šole Mojce Horvat 20.00 Nemški film: Poletje pod balkonom (Nem., i. I. Friedrich) 21.45 Zvezde slovenskega filma 23.20 Nad.: Po rušo 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Iz arhiva po vaših željah 15.10 Biker Explorer 15.40 Odmev 16.10 Srečanje z ... 16.40 City Folk 17.10 Pogovorimo se o ... 18.00 22.50 Izostritev (program v slovenskem jeziku) 18.35 0.00 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.55 Glasb. odd.: In orbita 20.25 Avtomobilizem 20.40 Film: Skrivnost vile Drake (pust., ZDA, '83, r. D. E. Jackson, i. D. McKennon, G. Wynne) 22.50 Pomagajmo si 23.25 Izostritev 0.05 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Odprta tema (pon.) 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.45 Rally magazin 19.15 Mladi @ - a + e 19.55 EPP 20.20 Kultura 20.30 Kmetijska oddaja 21.30 Estrada 22.45 Kulturni utrinek (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.30 Prva izmena 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D - Soncu naproti; 12.00 Istrska srečanja; Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Kajeta Kovič - Pot v Trento (25. nad); 18.00 Glasbeni slovarček; 19.20 Na-povednik, sledita Slovenska lahka glasba in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev, planinski vodnik, kino; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do Repa, hip hop in Valte-rap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci 20.00 Večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Malčki o...; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutran-jica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Mercator EUR 6,49 Junčje pleče brez kosti, postreženo, cena za kg EUR 5,99 Mesna grill plošča pleskavica in svinjski zrezek, pakirano, MDK cena za kg EUR EUR 0,32 Jogurt sadni 1,3 % m.m., Ljubljanske mlekarne 0,94 Kruh dvojček beli, postreženo, 500g EUR 5,99 Sir Jošt lahki, 35% m.m. Ljubljanske mlekarne EUR Mercator Pika kartica Komu je namenjena? Namenjena je Mercatorjevim kupcem, ki plačujejo z gotovino. Omogoča zbiranje bonitetnih pik, ki poleg prihranim (popust v blagu) prinašajo možnost sodelovanja v nagradnem žrebanju. Uporaba modre gotovinske kartice Mercator Pika: Ob plačilu z gotovino predložite gotovinsko kartico in pridoPite bonitetne pike. Stanje pridobljenih pik je razvidno iz slipa ob nakupu, Pridobitev gotovinske kartice Mercator Pika: Za pridobitev gotovinske kartice izpolnite priloženo pristopnico in jo oddajte v najbližji Mercatorjevi poslovalnici ali pošljite na naš naslov Izdelano kartico vam bomo poslali na vaš domači naslov Pravila bonitetnega sistema -zbiranje in u novce nje bonitetnih pik: Zbiranje in unovčenje pik je možno na vseh prodajnih mestih, označenih z nalepko kartice Mercator Pika in opremljenih s POS terminali. Nakup nad 4 e prinaša pike, ki se zbirajo na vaši kartici. Skupno število zbranih pik se ob vsakem nakupu izpiše na slipu. Večje število pik prinaša večji prihranek oziroma popust v blagu. Bonitetno obdobje je časovno omejeno na 6 mesecev. Traja od 1. februarja do 31. julija in od 1. avgusta do 31. januarja. Bonitetne pike lahko zbirate in unovčite v okviru enega bonitetnega obdobja in niso prenosljive v novo obdobje, Pridobite jih lahko le ob plačilu z gotovino, ne morete pa jih pridobiti pri plačilu z plačilnimi karticami, vključno z debetnimi, Kje zbirate pil«? Pike prinašajo nakupi živil in izdeikcv dnevne oskrbe, kozmetike, oblačil, obutve, športne opreme, nakupi v prodajalnah s tehničnim blagom, pohištvom in gradbenim materialom. Kal«) unovčite pike? Do konca bonitetnega obdobja izberite Mercatorjevo poslovalnico in blago v vrednosti dosežene bonitete. Zaposlene na blagajni opozorite, da boste unovčili pike in za plačilo blaga prejmete bon. Ob izpisu bona se število unovčenih pik odšteje od vsote pik na vaši kartici, Preglednica bonitet 9D 250 ( j « papu5iä"|""j Pristopnica za pridobitev modre - gotovinske kartice Mercator Pika 1. Prosimo, pišite s črnim pisalom, čitljivo in z velikimi tiskanimi črkami. 2. Pri vpisu v kvadratke upoštevajte tudi presledke in ločila. 3. Samo čitljivo vpisani podatki omogočajo hitro izdajo kartice! Ime in priimek: Ulica: vilka: L Poštna številka: I Datum rojstva: L Telefonska številka: L Mobitel: L Elektronski naslov: I Kraj: I J Np Primer: Npr.: 0 r : HH 0 3 t Z 2 3 Spol: M Izjava prosilca: Dovoljujem, da Mercator, d.d. navedene osebne podatke iz Pristopnice obdeluje za namene poslovanja s kartico Mercator Pika, za obveščanje imetnikov o novostih poslovanja in ponudbe Mercatorja, za obveščanje partnerjev v sistemu Mercator Pika kartice ter jih hrani do preklica te izjave oziroma do poravnave vseh obveznosti pri poslovanju s kartico Mercator Pika. S podpisom potrjujem, da sem seznani en (a) s pogoji poslovanja ter pravili bonitetnega sistema in da so vsi navedeni podatki resnični. kraj in datum:_podpis:_ VINTERSPORT ^ Terme Dobrna Poleg pridobivanja pik so imetniki modre kartice Mercator Pika deležni tudi posebnih Pikinih popustov, ki jih pripravljajo naši partnerji v sistemu (npr.: TrgoAvto, Kompas, DZS, Mobitel, prodajalne Hural, Postojnska jama Hotel Kanin, Plesno mesto Ljubljana, HousingCo, Hoteli LifeClass, Terme Dobrna, AlpinaŽiri, Mestna optika Ljubljana in prodajalne Urko), ■ Avenija M sroator - Emba ® I PLESNO /fflPŠTOl MKQMPASHOUDAYS HOusiriG 5L_ Moreni ^■■oroal sçawQVÇ OmEssnn opsihb A TigoAvto Sa Mercator Spletna trgovina Si Hotel M , DZS URCH Ffc_, .. 0,49 Ledeni čaj dva okusa: limona-lime in breskev, 1,5 litra, PET Fructal, Ajdovščina Mercator center Nova Gorica ¡ja - self service KOSILO samo 3y 80 EUR Vabljeni v: Mercator Center Koper Dolinska cesta 1 a, 6GGG Koper Tel.: +386 5 66 36 83G Odpiralni ~as: od ponedeljka do petka: sobota: nedelja: sreda, 25.6. (praznik): od 9.00 do 21.00 ure od 8.00 do 21.00 ure od 8.00 do 15.00 ure od 8.00 do 15.00 ure Mercator Center Nova Gorica Industrijska cesta 6, 5000 Nova Gorica Tel.: +386 5 33 43 300 Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote: od 9.00 do 21.00 ure nedelja: od 9.00 do 15.00 ure sreda, 25.6. (praznik): zaprto Mercator Center Koper II Ljubljanska cesta 5, 6000 Koper Tel.: +386 5 66 26 906 Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote: nedelja: sreda, 25.6. (praznik): od 8.00 do 20.00 ure od 8.00 do 13.00 ure od 8.00 do 13.00 ure