rm> SL TRGOVSKI LIS Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. im.I. -. —... II. i ———11^——mmmmm—«——mmm——i Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon št. 30-69. l*to XVI. V Ljubljani, v soboto, dne 29. julija 1933. štev. 85. hauU ComIohsUg UanfeccHCC Minister I. Mohorič je objavil v »Sl. N.« izredno zanimiv članek o londonski konferenci in o nadaljnjem rarzrvoju svetovnega gospodarstva. Med drugim pravi minister Mohorič v svojem članku: Že kratek sprehod po Londonu pokaže, da je prešlo Angležem geslo: Angleži ku-Pujte le angleško blago! — že v meso in kri. Vsak predmet ima znak, da je britanskega izvora in samo predmeti s tem znakom se kupujejo. Obenem pa se z vso doslednostjo pospešuje domača produkcija na vseh poljih. Veliki nasadi hmelja od frovera do Londona bodo kmalu Angleže Čisto osamosvojili od uvoza tujega hmelja, °d katerega se itak že pobira 100 odstotna carina. Z vso odločnostjo se pospešuje živinoreja in tudi tu bo avtarkija kmalu posežena. Vse tuje blago se mora žigosati |n odkar je uvedeno žigosanje jajc, ni šlo Jugoslavije v Anglijo niti eno jajce, ^akor v Angliji, 'taiko raste avtarkistrč-n° gibanje v Franciji, Nemčiji, Ameriki ln jasno je, da bo svobodna trgovina vedno bolj padala. In s to resnico moramo računati tudi pri nas. Hote ali nehote moramo spoznati, da se moramo v gospodarstvu postaviti čisto na svoje noge, da bo izvoz tudi deželnih pridelkov vedno težji. Naša produkcija se mora zasnovati na potrebah notranjega trga, ker izvoz bo postajal vedno bolj izjema. Zaradi tega tudi mi ne bomo več mogli dopuščati prost uvoz vsakomur, teiniveč silediti bomo motali primeru Turčije, ki se je odločila za Politiko reciprocitete. Kdor uvaža naše Pridelke, tega izdelke bomo uvažali tudi tt**. Na temi principu se imora zgraditi naša Politika. Ta potrba je tem bolj nujna, ker Moramo računati s tem, da bodo koloni-jalne države še na vso moč gospodarsko dvignile svoje kolonije, kjer so tla za ne-lzčrpna bogastva industrijskih sirovin in deželnih pridelkov. Proti tej konkurenci agrarne države južnovzhodne Evrope ne bodo mogle vzdržati. Neuspela pogajanja za žitni sporazum s° dokazala, da bo Amerika z vso odločnostjo vztrajala na zmanjšanju proizvodne in ker so njeni produkcijski stroški g ko naši, se bo tej ameriški zahtevi le ° upirati. Prišlo bo do kvotizacijc eks-portov in temu se bo morala prilagoditi ‘Udi produkcija. Iz vsega tega pa nujno sledi nauk, da Moramo posvetiti glavno pozornost izgrad-*ji in organizaciji našega domačega trga. Pri tem pa moramo računati le na lastno in se ne smemo niti najmanje zanašati na tujo pomoč. Tudi javna dela bomo J^ogli izvesti le z lastnimi sredstvi in treba je, da se v tem oziru ravnamo po zgledu Češkoslovaške, ki je z velikim no-ranjim posojilom zbrala sredstva za velika investicijska dela. Enako dela Italija, | M juh že skoraj stomilijairdnemu notra-nJem dolgu z nezmanjšano silo gradi nove ceste in nove stavbe. Organizacija domala trga je tem bolj potrebna, ker je P°rzna špekulacija že pognala kvišku cene ^dustrijskih sirovin, ki jih moramo mi uvažati in se bo s tem naša industrijska Produkcija podražila. Poleg organizacije domačega trga pa je treba doseči tudi intenzivno gospodarsko ^delovanje držav Male antante, ker nam •ttore nuditi to sodelovanje obilo koristma in praktičnega za gospodarski napredek naših ferajev. To eo v glavnem izva-ministra Mohoriča. K tem izvajanjem i dodali: Nauk londonske konference je torej ^»dvsem opomin, da z lastnimi silami izvedemo popolno organizacijo domačega r8a, da skušamo na vseh potih doseči P^Polno gospodarsko osamosvojitev in da ® takoj pričnemo pripravljati za čas, ko izvoz postal skoraj nemogoč, da bo na-el naš izvoz odjem doma. Jz tega nauka pa izvira ona stara za-teva naših gospodarskih krogov, da se vendar že enkrat sestavi za vso državo veljaven in do podrobnosti izdelan gospodarski načrt. Absolutno nemogoče je, da bi kdajkoli prišli do gospodarske osamosvojitve, če ne ustanovimo podjetij, ki nam še manjkajo. Celo vrsto novih podjetij zahteva naša gospodarska osamosvojitev. Toda ta nova podjetja morajo nastajati tako, da bo eno novo podjetje omogočalo nastanek novega. Ne sme se zgoditi, da borno nakrat izdelovali blaga ene vrste v izobilju, a blago druge vrste bomo morali še uvažati. Po točnem načrtu morajo nastajati nova podjetja, da bo tudi v resnici naša gospodarska osamosvojitev vsako leto večja. To delo bo pri nas še posebno težko, ker nam primanjkuje denarnih sredstev. Toda vseeno se morajo ta dela izvršiti, pa čeprav bi morali najti za ta dela čisto nov in našim razmeram primeren način financiranja. Vedno ostrejša medsebojna konkurenca vlada po vsem svetu in kdor ne zagrabi z obema rokama za delo, ta je izgubil bitko. Pri nas pa ljudje še nočejo razumeti te ostrosti boja, pri nas še vedno ni onega smisla za delo, ki je .potreben, če hočemo vzdržati v konkurenčni borbi. Samo nerazumevanje resnosti položaja je tudi vzrok, da se še nihče ne meni za sestavo vsedržavnega gospodarskega programa. A med tem ko drugi delajo, pridno in z vso vnemo delajo, čakamo mi na neznanega rešitelja. Jasno je, da bo tem težji naš položaj, čim dlje bomo čakali. Zato pa v gospodarsko aktivnost, zato v slogi na delo, da ne bo Jugoslaviji ugrabljeno ono mesto na solncu, ki bi ga mogla imeti po svoji legi in naravnem bogastvu. za ucadniške M-bai/tial- zadcufre Minister za šume in rudnike je predpisali režijske cene, po katerih bodo dobivate uradniške nabavijalne zadruge, ki so včlanjene v Savezu, premog iz državnih premcgovmiikov. Te cene se gibljejo od 150 do 200 Din /a tono.‘ V /jv©za s tem je izdal min. za gozdove in rednike §9 pravilnik o prodaji premoga 'iz državnih premogovnikov za nabav.ljal-me zadruge drž. nameščencev. Po tem pravilniku bodo' nabavljalne zadrug© kupovale premog za svoje člane iz državnih premogovnikov po režijskih cenah. Cene bo objavljalo od časa do čas« ministrstvo za gozdove in rudnike. Zadruge :pa smejo kupovati ta premog samo za Stalne .potrebe svojih članov m za lastno u,porabo v svojih stanovanjih, podjetjih in hišah. Za posamezne člane zadrug i9o določene na leto te količine: Oseba, ki vzdržuje več ko tri osebe ima pravico na 8 ton premoga, kdor vzdržuje tri ali manj oseb dobi 7 ton, če vzdržuje le ženo 6 ton, če nikogar 2 in pol tone. V nobenem primeru ne sme zadruga prodati svojemu članu večje količine premoga. Zadruga je dolžna, da vsakih 3 ali 6 mesecev javi ravnateljstvu drž. rudarskih podjetij v Sarajevu svojo približno potrebo. Količina premoga, ki pripada zadrugar- ju, je njegova osebna pravica, ki se ne more prenesti na drugo osebo, brez ozira, če je ta članica zadruge ali ne. Zadružnik, ki svoj premog odstop: dragemu, izgubi /a leto dni to ugodnost. Polg tega mora ravnateljstvu plačati raalko med znižano in nominalno ceno. Če zaikri vi to zadruga, jo zadene ista kazen. Zadruga, ki se pcsluži te ugodnosti, mora voditi posebno knjigo o naročilih, ravnateljstvo drž. rudarskih podjetij v Sarajevu pa ima pravico do kontrole nad uporabo premoga. Kdor proti vsem predpisom odstopi svoj privilegij tretji osebi, izgubi za eno leto to pravico in plača razliko v ceni. Praktično pomeni to, da sploh ne bo kaznovan, ker razliko bo plačala tretja oseba, premoga pa itak ne potrebuje, ker ga oddaja naprej. Vendar nas pa veseli, da je vsaj spoštovan zadružni princip, da sme privilegij zadruge uživati samo član zadruge osebno, da se izrečno pravi, da je privilegij osebna in neodstopljiva pravica člana. To smo tudi mi vedno zahtevali in veseli nas, da je ta princip enkrat tudi uradno sprejet. Upamo, da bo ta princip uveljavljen tudi povsod drugod, tudi za zadružne prodajalne in krčme! SušfHMrii/t v UcuzhdnicaU Poljska vlada je sklenila, da bo kaznjence, ki se dobro obnašajo, naselila na Pomor jamskem. Vsak kaznjenec bo dobil nekaj zemlje in kaznjenci se bodo uporabili za ,produktivno delo. Vse mizarske, čevljarske in druge dclavnice v kaznilnicah pa bo poljska vlada opustila, ker niso nič drugega, ko samo nedovoljena konkurenca obrtnikom. Tudi pri nas se neprestano množe pritožbe obrtnikov proti šušmarstvu, ki se uganja v kaznilnicah in drugih državnih delavnicah. A vse te pritožbe so le bob v steno, ker nihče se ne ozira na nje in šušmari se še nadalje. In za te pritožbe se nihče ne zmeni, čeprav je že notorično, da je položaj obrtnikov tako težaven, da je vedno več obrtnikov brezposelnih! Obrt, ki je pogoj vsakega gospodarskega napredka, ki je bila doslej še najbolljše sredstvo proti brezposelnosti, propada zaradi šušmarstva, a nihče noče nič ukreniti proti temu. Odločujoče kroge bi prosili, da se samo enlkrat zamislijo v položaj poštenega obrtnika, ki mora zapreti svojo delavnico, ker mu je delo kaznjencev odvzelo zaslužek. Ali ni pojmlljivo, če vzdihne obrtnik pri tej veliki krivici, ki se mu godi, da ni zanj druge rešitve, da še sam postane kaznjenec, ker potem bo vsaj lahko tudi on šušmaril, ko pa mu je onemogočeno, da bi si služil kruh kot pošten obrtnik! To je pač tudi eden tistih paradoksov, ki ubija vse naše gospodarstvo. Upamo zato, da bo vzgled poljske vlade tudi pri nas učinkoval in da se bodo kaznjenci uporabljali le za dela, ki ne bodo v škodo drugim stanovom! Šušmar-stvo v kaznilnicah pa se mora nehati in prav tako tudi v vseh drugih državnih in občinskih podjetjih. Če ne bo tega šušmarstva konec, bo moral pasti »tudi donos davkov, pa naj bi bila davčna praksa še tako ostra. Kajti jasno je, če ubija šuš-marstvo obrt, če obrtnik propada, potem tudi ne more plačevati davkov. Zato pa naredite že konec šušmarstvu, in sicer temeljito! Predavanje o sadjereji in sadnem izvozu Združenje sadnih izvoznikov in sadnih trgovcev v Dravski banovini in Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pri trgovinskem ministrstvu priredita štiri strokovna predavanja in sicer: v nedeljo, dne 30. julija v Ljutomeru ob 8. zjutraj in v Središču ob Dravi ob treh popoldne; v nedeljo, dne 6. avgusta ob 8. zjutraj v Vidmu in ob pol treh popoldne v Rogaški Slatini. Zaradi velike važnosti teh predavanj in posebno še zaradi bolj uspešnega sadnega izvoza vabi Združenje vse trgovce, produ- cente in izvoznike sadja, da se teh preda- šušmarstvo na stroške davkoplačevalcev! vanj udeleže polnoštevilno. ftf. Vel. Ucati m Btedu Po triumfalnih dneh v Liki je odpotoval v četrtek Nj. VeJL kiraJj v avtomobilu skozi Belokrajimo v Slovenijo na Bledi Povsod, kamor je prišel, ga je navdušeno pozdravljat narod in mu priredil nad vse prisrčne in iskrene ovacije. Zlasti v Sloveniji, kjer so že zvedeli za, kraljev prihod* so bile v vseh inesitah zbrane velike množice naroda, da (pozdravijo svojega kralja in mu Aziraz/ijo svojo vdanost. V Ljubljano je prispel Nj. vel. kralji ob pol 3% pop, in od Dolenjske ceste naprej so neprestano ocirnevali navdušeni žAvio*kMcii kralju. Skozi mesto se je vozil kralj, zelo počasi' in nad vse prijazno odzdravljal ljudem, Znova se je mogel Nj. Veli kralj prepričati, kako iskreno so mu vdani vsi Slovenci .in kako danes vsa Slovenija želi samo eno, da bi potekli Nj. Vel. kralju in Nj. visoki rodbini v Sloveniji čim lepše in čim prijetneje. Živel naš kralj in njegov visoki dom! 7’jcywiMUL spocaiuun Hladiacsto Med mnogimi mednarodnimi konvencijami, ki jih je sprejela Narodna skupščina na svojem zadnjem zasedanju, je bil tudi trgovinski sporazum z MadjarskO. Ta sporazum je bil podpisan že 15. maja in je takrat tudi stopil v veljavo in ga je bilo torej treba sedaj le uzakoniti. Kakor druge države, tako je tudi skušala Madjarska doseči ugodnejšo trgovinsko bilanco z uvedbo kontingentov in povišanjem carin. Tako je lansko leto izdala dekret o kontingentiranju uvoza. Ta dekret je zadel zlasti naš izvoz, ker je kon-tingentiral skoraj vse predmete, ki smo jih izvažali na Madjarsko. S sklenjenim sporazumom pa se je za nas položaj zboljšal. Z novim sporazumom se je uredil plačilni promet na temelju zaračunavanja medsebojnih terjatev, ki nastajajo od izvoza blaga iz ene države v drugo. Sklenjen je bil, z drugimi besedami, kompenzacijski sporazum. Obe stranki sta se obvezali, da bosta dopuščale gotove kompenzacijske posle z nekaterimi izjemami. Mi smo izvzeli iz kompenzacijskih poslov izvoz rud in sirovih kovin, ker moremo za te predmete dobiti vedno devize, Madjari pa so izveli izvoz oljnatih proizvodov, semen in sirovih kož. Od posameznih kontingentov so nam dovolili Madjari za to izvozno sezono: 90 vagonov češpelj, orehov in jabolk, 4500 vagonov drv, 480 vagonov oglja, 2600 vagonov raznih lesnih izdelkov, 36 vagonov kalcijevega karbida in 2 vagona lesenih žebljičkov. Treba je pripomniti, da ostali predmeti, ki jih izvažamo na Madjarsko* niso kontingentirani. Tako moremo še vedno prosto izvažati amonijak in kavstič-ne soli ter razne kemične proizvode, za katere je Madjarska prav važen trg. Sporazum določa, da se v primeru nesoglasij o izvajanju sporazuma sestavi mešana komisija, ki rešuje ta nesoglasja. Ta komisija je obenem pooblaščena, da proučuje možnosti o razširjenju sklenjenega sporazuma, Sporazum je sklenjen za dobo enega leta in preneha dne 14. maja 1934. Rooseveltov poziv je imel uspeh Rooseveltov poziv podjetjem^ da min javijo, da so pripravljeni zimžati delovni čas na 40 ur tedensko in plačati delavcem najmanj 15 dolarjev na: teden, je imel popoln uspeh. Vsak dan se prijavlja na stotini podjetij, ki hočejo na ta način pomagati, da se doseže Rooseveltov obnovitveni načrt in da zopet zavlada proepferity. Doslej se je že prijavilo nad 10.000 podjetij, nove prijave pa prihajajo Se neprestano. Na .podlagi teh prijav je izjavil vodja vsedržavne gospodarske obnove, da bo dne 1. septembra v Združenih državah nn novo zaposlenih 5—6 milijonov brezposelnih. Haša cuutcutja tc^ovina Naš izvoz je znašal v mesecu juniju 256.628 ton v vrednosti 262,2 -milijonov dinarjev. Lansko leto je mašal v juniju izvoz le 199.558 ton, v vrednosti 246.7 milijonov Din ki se je torej povečal izvoz za 67.070 ton, :po vrednosti pa za 5,5 milijonov. Vsled padca oen se je .izvoz povečal po količini za 35.37 odstotkov, po vrednosti pa le za 2-23 odstotka. V prvem letošnjem polletju smo izvozili 1,308.952 ton blaga v skupni vrednosti 1.434,1 milijonov Din. Lani smo v prvih šestih mesecih izvozili blaga le 1,083.538 ton iv vrednosti 1.372,1 milijonov Din. Izvozili smo torej letos 225.414 ton blaga več ali za 20-80 %, a po vrednosti za 62 milijonov ali za 4-52 odstotkov več. Glavni predmeti, ki smo jih izvozili v juniju so bil!: koruza za 52-6 milijonov dinarjev, svin|je za 11,3, jajca za 12,8, gradbenega lesa za 55*6, drv za 1-8, lesenih izdelkov *a 6*2, cementa za 4-1, bakra za 23 3 in drugih rud za 6-6 milijonov dinarjev. Tudi naš uvoz se je v juniju dvignil. V juniju smo urvomli 78.574 ton blaga v vrednosti 250 milijonov Din, to je za 6.036 ton In ul 47 milijonov Din več ko v lansikein juniju. Uvoz se je po teži povečal za 8 94 odstotkov, po vrednosti pa za 23-18%, kar znova kaže na nezdravo razmerje med cenami uvoznih in izvoznih predmetov. V prvih šestih mesecih t. 1. se je uvoz v primeri z lanskim dvignil za 1.524 ton, dočim pa je po vrednosti padel za 95 milijonov Din. Uvozili smo skupaj v prvem polletju 343.477 ton v vrednosti 1295,3 milijonov Dim. Glavni izvozni predmeti so biM: bombažno predivo za 24-4 milijonov Din, bombažne tkanine za 18,0, ovčja volna za 5,6, volneno predivo za 5,1, volnene tkanine za 5,1, svileno predivo za 5,3, sirova nafta za 5, sirova kava za 7, premoga vseh vrst za 6, strojev in aparatov za 6,2 milijona Din. Trgovinska bilanca je bila v letošnjem juniju aktivna za 2,2, dočim je v lanskem juniju znašala 33,7 milijonov Din. Mnogo bolj ugodna pa je slika naše trgovinske bilance v prvem polletju v primeri z lanskim. Letos je bila naša trgovinska bilanca aktivna za 138-8 milijonov, dočim je bila lani pasivna za 18-2 milijonov. 0ydi*ytvze*yt na pariški froczi Močno nazadovanje tečajev v Newyorku ni diosti vplivalo na pariško borzo, kaikor tudi ne na druge borze. Francoski finančni krogi imajo zelo slabo .mnenje o sedanji ameriški finančni politiki in zato se je tudi zanimanje za ameriške papirje zelo zman(jša)lo. 'Posebno neugodno je vplivalo na Pariz, da ni mogla ohraniti Amerika niti s težavo doseženih žitnih oen. V Pairizu so mnenja, da »možganski trust«, ki daje vse nasvete Rooseveltu, ne obvlada več položaja. Transakcije deviz dokazujejo, da deluje zlati blok dobro. Francoska banka pošilja še naprej »lato na Nizozemsko in namenoma drži holandski goldinar nad zlato -pariteto, da prepreči vsako ponujanje goldinarja. Francoska banka pa je tudi že dosegla, da se je Anglija odmaknila od ameriške finančne politike, 'kar je povzročilo začasno stabilizacijo funta na podlagi 85. Pozicija držav z zlato valuto se je uifcr-diila, zanimanja za dolar pa ni, čeprav je vse prepričano, da bo Roosevelt prej ali slej prisiljen, da stabilizira dolar. Na borzi so ostali tečaji v glavnem ne-izprainenjeni, zelo pa se je dvignilo zanimanje za ruske papirje, ki so deloma narasli za 100 odstotkov. Dvig papirjev je v zvezi z novimi pogajanji s sovjeti. Tudi se mnogo govori o velikih naročilih sovjetov za francosko industrijo. Tako v Parizu, ko v Londonu ,pa se opaža močna špekulacija v kavčuku. Poročila o gospodarskem položaju Francije so bolj ugodna. Zunanja trgovina se je zboljšala, dohodki železnic se dvignili, produkcija je zlasti v kovinski stroki narasla in brezposelnost se je zmanjšala. Zelo pa se je dvignila tudi premogovna produkcija. Vsled tega optimizem stalno narašča, kar se je videlo tudi na velikem uspehu razpisanega državnega posojila. Opaža se nadalje, da se tezavrirani denar polagoma vrača v gospodarstvo. Se vedno pa je pri ljudeh za okoli 15 milijard denarja v bankovcih, v zlatu pa za več ko 10 milijard. Bednostni fond Dravske banovine Ministrski svet je odobril ustanovitev bednostnega fonda za Dravsko banovino v višini 11,250.000 Din. Prvotno je bil določen bednostmi fond na 20 -milijonov, a ga je tinančni-minister reduciral na 11,250.000. Novi bednostni fond pomeni novo in znatno obremenitev gospodarstva. Bednostni fond bo dobival svoje dohodke iz teh davščin: Industrijski in obrtni delavci plačajo cd svoje -mezde pol odstotka, njihovi delodajalci pa od .izplačil 1 odstotek. Efekt znaša 6,500.000 Din. Uvede se izredni davek na dobiček delniških družb, ki znaša 5 odstotkov od državnega davka na -izkazani čisti dobiček, ako ta dobiček ni višji kakoT 6 odstotkov v ipodjetje investirane glavnice. Poviša se za četrt odstotka do 8 odstotkov čistega dobička in sicer do najvišje vsote 6-5 odstotka in 16 odstotkov čistega dobička. Podjetja in obrti iz -prve -skupine čl. 142 zakona o neposrednih davkih plačajo pol odstotka od državnega davita na čisti dobiček, če znaša 120000 Din, in 1 odstotek, ako je dobiček večji kakor 200.000 Din. Efekt tega davka se računa na 2-5 -milijona Din. Podjetja, -obvezana za jamo -polaganje računov, plačajo od tamtijem, dnevnic, sejnin in drugih nagrad 10 odstotkov. Efekt se računa na 200.000 Din. Tuji državljani plačajo od svojih plač in -pokojnin, ako znašajo najmanj 2500 do 3500 Din, 1 odstotek, za vsakih nadaljnjih 1000 Din 'pa še .pol odstotka. Efekt se računa na 2 milijona Din. Za izkoriščanje vodnih sil se plača 40 Din na leto od vsake konjske sile, odnosno ipri električnih .podjetjih 2 pari od vsake proizvedene kilovatne ure. Efekt se računa na 800.000 Din. Z ‘bednostnim fondom bo razpolagal pod nadzorstvom -poseben odbor po posebnem pravilniku, ki bo naknadno objavljen. Qd/tla, praSekje. VEČJI LESNI IZVOZ V juniju se je .izvoz gradbenega lesa povečal na 7372 vagonov, dočim je znašal v maju le 7258 vagonov, v aprilu 5748, v marcu 5942, februarju 4525 in v januarju 4169 vagonov. Tudi v 'primeri z lanskim junijem se je dvignil izvoz lesa in sicer za 2899 vagonov. Vrednost izvoženega lesa znaša 55-6 milijonov, dočim je znašala vrednost v lanskem juniju izvoženega lesa le 29-4 milijone. ZAVAROVANJE VALUTE ZA IZVOZ SVEŽEGA SADJA Finančni minister je odredil, 1. da se morejo izdajati izjemno s členom 6 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami izk azila o zavarovanju valute za izvoz svežega sadja -iz naše države v tej sezoni z začasno vezanimi terjatvami, -nastalimi od uvoza blaga tiste države, v katero se sveže sadje izvaža, če dotična država nima z Jugoslavijo klirinškega dogovora, odnosno dogovora o plačilnem prometu. 2. da se ukineta odloka št. 11-88.858 z dne 26. julija 1932 in št. II.-95.278 z dne 11. avgusta 1932, ki se nanašata na izvoz svežega -sadja, vina, hmelja, suhih in svežih sliv, čebuljčfcov itd. v pretekli sezoni Vrečo kupufe In prodala ALOJZ GREBENC, Ljubljana TyrSeva (Danajska) cesta 36 M. T. Z. IN LONDONSKA KONFERENCA Izvršilni odbor Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu je razpravljal na svoji zadnji seji o poteku Londonske konference. Z ozirom na nesoglasja, ki so se pojavila na londonski konferenci, je sklenil odbor, da povpraša vse nacionalne odbore, kakšne učinke so povzročila ta nesoglasja na mednarodno trgovino. Na podlagi odgovorov bo M. T. Z. sklepala v oktobru o potrebnih ukrepih, da se izvedejo sklepi dunajskega kongresa za odpravo gospodarske krize. NAŠE NARODNO GOSPODARSTVO V JUNIJU 1933. (Po statistiki OUZD v Ljubljani.) Zaposlitev delavstva v posameznih industrijah je bila v mesecu juniju v glavnem stacionarna. Nobena industrija ni tekom meseca v večjem obsegu niti napredovala niti nazadovala. Z ozirom na mesec maj so relativno najbollj napredovale »gostilne, kavarne in krčme«. Napredovanje znaša okroglo 6% ali 192 uslužbencev. Vzrok je brez dvoma v začetku sezije v kopališčih, zdraviliščih itd. Največji absolutni celomesečni prirast izkazuje »gozdno-planinska industrija«, in sicer 424 delavcev. Vsled deževja je »industrija kamenja in zemlje« kakor tudi »gradnja nad zemljo« (le neznatno napredovala. Iz istega vzroka je »gradnja cest, železnic in vodnih zgradb« (regulacije Ljubljanice) od vseh industrij najbolj nazadovala, in sicer za 153 delavcev. Napredovala je tudi »tekstilna industrija« za nadaljnjih 176 delavcev. Radi sezije so nazadovale tudi »oblačilna industrija in čiščenje« za 75 delavcev in »predelovanje kože in njenih surogatov« za 52 delavcev. Zadnji dve industriji se boste popravili, ko bo postala jesenska moda aktualna. 0 Industrijska skupina Gozdno-planinska industrija Goetilne, kavarne in krčme . . Industrija kamenja in zemlje . Gradnje nad zemljo .... Higiena............................. Zasebna prometna podjetja . . Tekstilna industrija .... Denarni in zavar. zav., samostojne pisarne...................... Gradnja prevoznih sredstev Industrija hrane in pijače . . Industrija za predelavo lesa in rezbarstvo . ................... Kovinska industrija................. Industrija papirja................. Rudarstvo........................... Hišna služinčad..................... Industrija tobaka................... Ind-ustrija kože in gume . . . Grafična industrija................. Trgovina ........................... Gledaiiš&a, svob. -poki. in razno Poljedelstvo........................ Javni promet Oblačilna industrija in čiščenje Kemična Industrija.................. Predelov, koie in njenih surog. Občinski obrati z vodo . . . Centrale za .proizvajanje sile in za preskrbo....................... Gradnja cest, železnic in vodnih zgradb............................ Skupaj ............................. ga g a M > 03 ^ > ® N ° 7.011 3.131 3.978 5.546 1.738 847 10.189 560 325 N2š © s a 'S.-® P« n >a 424 192 + 212 -- 230 -- 67 -- 15 176 -- 8 -- 4 3.454 -- 36 3.676 + 32 6252 + 53 1.790 6 + 15 — 11 858 — 3 1.528 — 6 1.101 — 6 3.601 — 20 1.176 — 7 547 — 4 562 — 9 4.366 — 75 1.534 — 27 2.917 — 52 1.234 — 42 500 20 2.034 78.566 -153 + 1030 KIKEIE V&l/l'W&4r flO \l alihtii . najSdidiiejh KlliARNAfT-DEU IJUBLlAHA-DAlMATlHOVAll ■r# fa »TRGOVSKI TOVARIŠ« Izšla je dvojna številka te naše odlične gospodarske revije, ki jo že deset let ureja predsednik Zveze trgovskih združenj Josip J. Kavčič. Novo dvojno številko odlikuje zlasti aktualnost vseh člankov, zelo bogat pa je tudi listek. Vsebina dvojne številke je ta: A. Železnikar: Kongres Mednarodne trgovinske zbornice in londonska svetovna konferenca; D. Potočnik: Regula-tivne hranilnice v letih 1930. do 1932; Dr. Albin Ogris: Trgovinske razmere v Srbiji in srbska trgovinska politika v letih 1830,—1914.; Žir.: Francoske velebanke 1932.; V. Šarabon: Rusija v svetovni petrolejski borbi; D. P.: Gospodarstvo doma in po svetu ob času londonske konference; V. Š.: Boljše cene za sve-tovnotržno blago; To in ono: Stečaji in prisilne poravnave v maju in juniju 1933., Slike s svetovne gospodarske konference v Londonu, Svetovna industrijska proizvodnja, Naše železnice, Poljske državne banke v letu 1932.; Društvene vesti: XXXIII. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani, Ustni zaključni izpiti na enoletnem trgovskem tečaju STD v Mariboru, Zapisnik I. redne seje STD v Mariboru, Darilo. »Trgovski tovariš« se naroča pri Trgovskemu društvu »Merkur« v Ljubljani, Trgovski dom, .in velja za vse leto samo Din 36—. Naročajte in čitajte našo prvo gospodarsko revijo. &4vetu N j. Vel. kralj je odredil, da se na njegove stroške zgradi v Korenici v Liki bolnica za prvo pomoč s šolsko polikliniko, kopališčem in pestoval iščem za matere in otroke. Narodna skupščina je.sprejela 11 mednarodnih konvencij -in zakon o verskem pouku. Nato je bila odgodena. Murska Sobota dobi zopet popolno realno gimnazijo. Znana italijanska tekstilna tvrdka Brun-ner ustanovi v Čakovcu svojo tekstilno tvomioo. 150 plemenskih bikov bo nakupilo kmetijsko ministrstvo v Švici. Biki najboljše vrste se bodo prodajali po 5500 Din, druge -vrste po 4000 Din. Živinorejske zadruge bodo dobile 25 odstoten popust.' Francosko-ruska vojaška pogodba je bila plenjena po poročilu lista »Daily Ex-press«. Za sklenitev pogodbe sta se zlasti prizadevala poljski in francoski generalni štab. Gre predvsem za oboroževanje sovjetske vojske in bodo sovjeti v ta namen dobili dolgoročne kredite. Albanski kralj Zogu je zbolel, kakor poročajo -listi. Albansko poslaništvo pa te vesti demantira in pravi, da je imel kralj le brezpomembno bolezen v želodcu Še pred potekom roka za premirje, ki so ga postavili makedonstvujušči, je prišlo v Plovdivu do novega atentata makedon stvujušnih. Za novega francoskega poslanika v R* mu je biil imenovan grof de Chambrun. Pod predsedstvom MacDonalda je bila v četrtek zadnja seja londonske konference. Večina govornikov je konstatirala njen popoln neuspeh, le nekateri so svarili pred prevelikim pesimizmom. Koncem seje je bilo prebrano Rooseveltovo pismo, v katerem se pravi, da so Združene države še vedno -pripravljene sodelovati pri reševanju svetovne gospodarske konference. Pismo ni napravilo nobenega vtisa, razen par sarkastičnih pripomb. Hendersona, angleškega socialističnega voditelja, -ki še ni bil dolgo od tega predsednik II. internacionale, ostro napada »Neue Weltbll-hne<, ker dela na to, o štela 300 C00 mo/ in ki bodo vsi vojašk » izvežbani. Strah pred komunisti je v Nemčiji vedno večji. Nemška vlada je sedaj izdala nemškim občinam navodila, kaj naj ukrenejo, če bi celi mestni okraji prišli v roke upornikov. Pripraviti morajo vse potrebno, da bi -mogli te okraje odrezati od plina, elektiričnga toka in vodovoda. Sterilizacijski zakon so dobili v Nemčiji. Dedno obremenjenim bodo z operacijo odvzeli spolne žleze. Sterilizacija se more po sodniški razsodbi izvršiti tudi proti volji prizadetih. Z zmago hitlerjevske aveie »NemSk* kristjani« -pri cerkvenih volitvah so upravno izenačene tudi vse nemške protestan-tovske cerkve. Zmaga je bila izsiljena 2 vplivom oblasti. Sveto leto bo podaljšano do binkošti, ki bodo 20. maja 1934. PK Ki nje va j Usu Po« Nal< beti dite kod: i -1 do i tuji Ufe izk-1 ki Qov več sre giri dru »e 571 je ®e po 01 51 v« Sa Hi ?a tti bc ia *** ? dettocdvo- PRIVILEGIRANA pomorska banka Ker je sedaj na dnevnem redu vpraša-n)e revizije subvencij, ki jih plačuje drža-v& paroplovniui družbam, je objavila »Poll-članek, v kaiterem priporoča, da se Ust*Oovi za boljše podpiranje pomorstva P°®ebna Pomorska privilegirana banka. "®t°ga te banke bi bila predvsem preskr-T®W pomorstvu dolgoročne in cenene kire-~te, ker 90 ti za razvoj pomorstva neob-“°dno potrebni. Nadaljnja naloga banke bila izvesti zavarovanje ladij, ker gre-~° danes ogromne vsote našega denarja v tujino za zavarovalne premije. Ce bi se |®kšna zavarovalnica dobro organizirala, ni pljučen o, da bi mogla s svojimi dohodki naše pomorstvo siubvencioniirati. Ustavni kapital te nove banke bi se moral 'dimoma dobiti iz državnih in banovinskih 8fedstev, nekaj pa tudi od naših privile-?lTanih denarnih zavodov, paroplovnih ^hižb in zasebnikov. TEČAJI NAŠIH PAPIRJEV V NEW Y0RKU 11. 7. 18.7. 7°/o Blair 21*75 22-— 8°/o Blair 2250 24-— 7°/o Seligman 26-50 28-— R<* zadnjem izkazu č«I. Narodne banke ^ je zmanjšal obtok bankovcev za 0*2 na .‘99 milijonov KČ, kritje bankovcev pa se t6 Povečalo od 38-7 na 38’8 odstotkov. ^*ata in devizna podloga nemške Držav-a® bank« ee je po iakaizu z dne 23. t. m. R®^ala 7j& i3-9 na 312-4 milijonov mark. °k bankovcev se je znižal od 5319 na - t milijonov mark, kritje pa se je po-Ve^al°.od 8-9 na 9'6 odstotkov. Na japonskih borzah so zelo padli teli večine industrijskih papirjev. Finanč-bi minister je sicer Izjavil, da ni nobenega vzroka za vznemirjenje, vendar pa se Jbisli, da so padli tečaji, ker s.» japonske borze zelo udeležene na ameriških papirjih. Že v 24 urah barva, plesira ln ke-tnilno znali obleke, klobuke Itd. Skrobi t* ivetlolika srajce, ovratnike in manšete, ^ere, tuši, monga in lika domete perUo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selebnrgova ni. 8. Telefon it. 18-78. Nezaposlenost po svetu pada frvič po izbruhu svetovne gospodarske r‘ze navaja poročilo Mednarodnega urada delo zmanjšanje brezposelnosti. Naj- jj°'j se je zmanjšala brezposelnost v in-bstrijskih državah. Padanje ali naraščanje brezposelnosti v posameznih državah ’ drngem getrtietju letošnjega leta in ilan-vin.8a ^evilke v oklepaju) kažejo te šte-"«e: Nemčija 5,039.512 (5,582.620); Av-Ir,Ja 320.955 (271.481); Vel. Britanija in ®ev. Irska 2,636.319 (2,821.840); Belgija /°0-l43 (153.441); Danska 84.201 (77.658); holandska 150.530 (153.510), Švica 113.273 '103.082); Čehoslovaška 296.491 (195.076); Avstralija 109.182 (120.454); Kanada 37 tlsJoč 730 (40.963); Švedska 107.356 (79 ti-J* in 1); Bolgarska 23.288 (29.462); Fran-,‘Ja 314.242 (322.320); Madžarska 65.793 —,, Mija 1,000.128 (968.456); Jamska 444.032 (458.886); Palestina 18.000 '.‘•100); Poljska 258.599 (339.773); Rumu-^45,71 (57.606); Jugoslavija 19.671 ZAPOSLENOST V ANGLIJI , Mauchesiter Guardian, 14. jul. Po poro-Y1 delovnega ministra jo bulo 26. junija v ®‘- Britaniji zaposlenih pribl. 9,793.000 -Jovanih oseb mod 16. in 64. lotom sta-Jr*1- To jo bilo za 135.000 več ko mesec J"! in. 461.000 več ko pred lotom dni. Istega jo bilo število prd borzah dela regi--ranih brezposelnih v Vel. Britaniji: 322 stalno brezposelnih, 463.712 za-n brezposelnih in 90.074 priložnostnih klavcev — skupaj toTej 2,438.108. To je . 0 za 144.771 manj ko 22. maja 1933 in ^ 309.235 manj kakor pred letom dni. lii^ihnija je bilo med brezposelnimi 2 mi-16.341 moških, 51.709 dečkov, 334.379 in 35 679 deklet. ZVIŠANE CARINE a poveča ameriško proizvodnjo je Roo v jlt zvišal carino na blago, ki se uvaža 1 Arneriko. Ni še bilo konec londonske er^nce, ko so bile v Amerik-' carine Brez vsake pietete se je izvršil 6b londonske konference npouzaiD', Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet Din 2,853.489-12. Tekoči teden je zaključil s skoro isto-tolikim skupnim deviznim prometom kakor pretečeni teden (2,909 tisoč dinarjev); nazadovanje znaša le 56.000 dinarjev. Dnevni devizni promet se je na poedi-nih borznih sestankih gibal tako-le: Dne 24. julija Din 278.858-69 Din - Dunaj. Dne 25. julija Din 1,346.649-41 Din. Dne 26. julija Din 117.091-52 Din — Dunai. Dne 27. julija Din 796.481-63 Dunaj — Din- Dne 28. julija Din 314.407‘87 Dunaj. Iz gornjih prometnih številk je razvidno, da je zaključil torkov borzni sestanek 7. največjim, sredin pa z najmanjšim dnevnim prometom, dočim so na posameznih borznih sestankih prevladovali zaključki v dinarski devizi in deloma tudi v avstrijskih šilingih. Narodna banka je intervenirala v skrčenem obsegu in dala na razpolago Curiha za 85.000 dinarjev, a Londona za 54.000 dinarjev, tedaj skupno 139.000 dinarjev. Gros zaključkov tvori tudi to pot dinarska deviza, katere je bilo potom privatnega kliringa nabavljeno za 1874.000 Din, torej za 54.000 dinarjev manje nego v minulem tednu. Največji promet v inozemskih dinarjih izkazuje torkov borzni sestanek, na katerem je bilo perfektuirano zaključkov za nič manje ko 1 milijon in 125.000 dinarjev. Tudi promet v avstrijskih šilingih (potom privatnega kliringa) je bil v tem tednu celo živahnejši napram prejšnjemu tednu, ker izkazuje porast prometa za nad 163.000 dinarjev. Najmočnejši promet v avstrijskih šilingih je bil v četrtek, ker znašajo zaključki samo tega borznega dne nad pol milijona dinarjev. Od ostalih deviz je najbolj padel promet v angleških funtih, ker jih je bilo tokrat nabavljeno za 225.000 dinarjev manje ko v minulem tednu. V ostalem je razvrstitev deviz glede skupnega v tem tednu doseženega prometa — oziroma porast ali padec njih prometa napram pretečenemu tednu (številke v oklepajih, vse v tisočih dinarjev) sledeča: Din. deviza 1874 (1928), avstr. šil. v priv. klir. 705 (542), Curih 85 (101), London 70 (295), Berlin (priv. kli-ring) 41 (0), Madrid 30 (0), Pariz 24 (5), Amsterdam 16 (11), Newyork 8 (27). V bonih grške Narodne banke ni bilo niti prometa niti notic. Promet avstrijskih šilingov v privatnem kliringu se je vršil skozi ves teden na tečajni bazi 8-85. Tečajnica tekočega tedna očituje slabljenje tečajev malone vseh na tukajšnji borzi beleženih deviz izvzemši Curiha, ki je bil na vse borzne dneve trgovan po tečaju 1108-35 za denar in 1113-85 za blago. Amsterdam in Praga sta na včerajšnjem borznem sestanku beležila ob ponedeljkovih tečajih, dočim je včeraj deviza Newyork nenavadno visoko beležila napram ponedeljku (24. t. m.) in znaša njen totedenski tečajni porast celih 222-22 točke. Nasprotno je tekom tega tedna oslabel tečaj Berlina za 1-11 poena, tečaj Londona za 1-56 poena, tečaj Pariza za 0-28 poena, a tečaj Trsta za 0-45 poena. Devizi Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležila, notic ostalih deviz ni bilo. 24. julija 1933. 28. julija 1933. najnižji najvišji najnižja najvišji Din Din Din Din Amsterdam 2314"85 2326-21 —•— __•— Berlin 1364-58 1375-38 1363-47 1374-27 Bruselj 800-52 804-46 799-13 803-07 Curih 1108-35 1113 85 1108-35 1113-85 London 191-42 193-02 189-86 191-46 Newyork 3986-05 4014-31 4208-27 4236-53 Pariz 224-38 225-50 224’10 225‘22 Praga 169 79 170-65 169-79 170 65 Trst 302-13 304-53 301-68 304-08 Efektno tržišče. Tendenca stalna. Izmed industrijskih papirjev je beležila na četrtkovem borznem sestanku edinole Kranjska industrijska družba in sicer v povpraševanju in ponudbi Din 800-— ter je na tej bazi došlo tega dne tudi do manjšega zaključka v tem papirju. Tendenca v Vojni škodi, 7% inv. posojila, v 8% Blairu in v Agrarnih obveznicah je bila začetkom tedna mirnejša, proti koncu tedna pa čvrstejša, dočim je pri drugih na tej borzi notiranih državnih efektih ostala skozi ves tekoči teden stalna. Notice označujejo večinoma povpraševanja, medtem ko so bili ponudbeni tečaji samo v ponedeljek (7% inv. posojilo 47—, Vojna škoda 225-—) in v torek (8% Blair 34-—, Vojna škoda 223-—). Investicijsko posojilo je od ponedeljka na včeraj okrepilo svoj denarni tečaj za eno točko nalik 8% Blairu in deloma Agrarnim obveznicam, medtem ko je Vojna škoda učvrstila v četrtek svoj ponedeljkov tečaj (221) za celih pet točk. Na včerajšnjem borznem sestanku je bil po dolgem presledku perfektuiran zaključek v 2 54% loter. drž. renti za vojno škodo in sicer po tečaju Din 221-— za 1 komad. Beglučke obveznice, 7% Blair in Selig-manove obveznice so med tednom tečajno oscilirale, na petkovem borznem sestanku pa pretežno beležile ob ponedeljkovih tečajih. Denarne notice so bile te: 24. t. m. 28. t. m. Investicijsko posojilo 45-— 46-— 8% Blair 34— 35— 7 y, Blair 32— 32— Seligmanove obveznice 47-— 47— Agrarne obveznice 26-— 27-50 Beglučke obveznice 36-— 36— Vojna škoda 221— 221— Lemo tržišče. Tendenca nespremenjeno mlačna, promet samo 1 vagon mecesnovih plohov. Povpraševanja: 1 vagon brstovih plohov, neobrobljenih, lep monte I., II., III., 60 in 70 mm debelih, 2-50 in 2-60 m, odn. 5 in 5-20 m dolgih, od 20 cm (na ožjv strani) širine naprej, kolikor mogoče suho. Franko vagon itali-jansko-jugoslovanska meja. 2 velika vagona rezane brstovine, obrobljene, s toleranco malih, zdravih grč in zaprtim srcem v raznih dolžinah od 1-16 do 6-10 m, v širinah od 50 do 190 mm in v debelinah od 40, 45, 50, 60, 65, 70, 75, 80 mm, gl. komisijona. Dobava september 1933. Franko vagon italijansko-jugo-slovanska meja. 1 vagon brstovih neobrobljenih desk, 24 mm debelih, od 1-50 dolžine naprej, od 18 cm širine naprej, monte, I., II., III. — Franko vagon italijansko-jugoslov. meja. Rezana brstovina, obrobljena, brez srca, s toleranco malih, zdravih grč in sicer: 5500 kom. 1-17 m, 60 X33 mm; 1200 kom. 1T7 m, 60X53 mm; 600 kom. 0-46 m, 85X53 mm; 2750 kom. 0-46 m, 85X33 mm. Franko vagon italijansko-jugoslov. meja. 1 vagon ca. 20 m3 smrekovih desk, suhih, od 8 cm do 17 cm širokih, 24 mm debelih, 4 m dolgih, tombante. Cena franko vagon prihod Reka. 1 vagon rezane mecesnovine, 4 m, od 16 cm naprej, I., II., v debelinah 18, 48 in 58 mm. Cena franko vagon nakladalna postaja. 60 m3 jelovih madierov, 75/220 mm, od 3 do 8 m z ‘/j vmesnih dolžin (3-33, 3-66 itd.), 75% I., II., III., monte, 25% IV. 30 m3 jelovih remeljnov, 50/70 mm, od 3 do 6 m z Vi vmesnih dolžin. JESENSKI LIRSKI SEJEM 1933 Začetek dne 27. avgusta AA Vsa pojasnila daje: //y\' ING. G. TČNNIES, LJUBLJANA Dvofakova ulica 3/II. — Telefon 27-62 15 m3 jelovih madierov, 75/110 mm, od 3 do 6 m z V« vmesnih dolžin. 50 m3 jelovih desk, podmernih, 3 m, 24 mm debele, paralelnih vezanih. 50 m3 jelovih desk, podmernih, 3-50 m, 24 mm debele, paralelnih vezanih. 35 nia jelovih desk, podmernih, 5 m 24 mm debele, paralelnih vezanih. 50 ms jelovih desk, podmernih, 6 m, 24 mm debele, paralelnih vezanih. 2%% m3 jelovih madierov, 75/220 mm, od 3 do 6 m z V» vmesnih dolžin. Vse franko vagon prihod Sušak pristanišče. Bukovi testoni 2-20 m, od 10—30 cm širine v navadnih kvalitetah franko Sušak, dobava po dogovoru. Bukovo oglje in cannello franko meja čez Postojno. e domače Vanilin sladkor in- Prašek pecivo: Za naš u-j k«p«i«f« hM <»■»!! proli**4li ' praick trn ptdrc, vaaRk rameni!« la pmMmt prstki •ADRIA. alt ZVANIČNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA Beograd. Knez Mlhajlova 33 TROOVCI, forsirajte naie domače proizvode, mi jamčimo za nojboljio kakovost istih. Mednarodni borzni indeks Padec točajev na ameriških borzah je vplival tudi na vse evropske borze in z izjemo Berlina, Prage in Curiha »o skoraj na vseh evropskih borzah v preteklem tednu papirji nazadovali, kakor kažejo te številke: Kancem leta 1. 7 8. 7. 15.7. 22. 7. 1927 = 100% 1933 London 64-9 696 70-1 67-0 Pariz 65-6 69-7 68 2 67-2 Bruselj 32-7 34-3 34-7 34-3 Amsterdam 35-7 36-0 35-7 35-4 Stockholm 11-3 11-4 12-0 11-6 Berlin 31-2 30-3 30-5 30-9 Curih 49-4 48-3 47-9 47-9 Dunaj 34-6 35-2 35-0 34-1 Praga 54-6 561 56-2 57-2 Newyonk 60-3 65-9 56-3 53-2 Na podlagi tečajev desetih svetovnih borz izračunani borzni indeks je v preteklem tednu padel od 45-6 na 43-9%. RUSKI UVOZ IZ AMERIKE »Manchester Guardian« poroča, da pričakujejo Američani tekom prihodnjih mesecev formalno obnovitev diplomatskih od-nošajev imed Združ. državami in Rusijo in sioer z ozirom na dejstvo, da je Reoon-struotion Finance Corp., ki je -podjetje ameriške vlade, dovolila ruskemu uradu za zunanjo trgovino posojilo ca 4,000.000 doil. za nakup ameriškega bombaža. Pričakuje se, da bodo temu posojilu sledila še druga, da financirajo ruske nabave bakra in poljedelskih strojev. Reconsitruction Finance Corp. ima na razpolago mnogo milijonov dolarjev, ki bi jih lahko porabila v ta namen in g. Lifvinov je rekel ob pričetku londonske konference, da je Rusija pripravljena kupiti blaga v vrednosti 1.000,000.000 dol., ako hi mogla dobiti kredit. Po Reuterju bo prvo posojilo financiralo nabavo 60—80.000 bal bombaža. Posojilo je izdano v enoletnih notah po 5% po sovjetski trgovinski organizaciji v USA in garantirano po sovjetski državni banki. Sovjeti bodo plačali ob prevozu 30 odstotkov v gotovini. Iz zadružnega registra Vpisala se je Živinorejska selekcijska zadruga za okolico Škofje Loke, r. z. z. o. z. Izbrisala se je »Produkcija«, osrednja zadruga za nakup, proizvajanje in prodajo. Likvidacija zadruge je končana. 7e&avtH fywpodac$UL fešUe- Ni le slučaj, da je notranji politični položaj Grške tako napet, da se kar neprestano govori o možnostih nove revolucije in movuh državnih preobratov. Kajti vse te notranje težave so le posledica silno težkega gospodarskega stanja Grške, ki pritiska vse življenje i.n žene ljudi iz enega ekstrema1 v drug ekstrem. Kakor vse druge balkanske dTŽave, tako trpi tudi Grška od tega, da ne more izvoziti svojih deželnih pridelkov. Toda razr lika med Grško in drugiimi balkanskimi državami je v tem, da izvaža Grška le luksuzne in polluksuzne predmete, dočim izvažajo druge balkanske države neobhod-no potrebna živila. Balkanske države niso zato nikdar v nevarnosti, da se ne bi moglo prehraniti njih prebivalstvo, ker imajo živil v izobilju, Grška pa nima zadosti živil in jih mora uivažati. Pirav tako mora G iška uvažati les in kurivo, kar je ne-obhodmo potrebno in zato tudi Grška ne more zmanjšati svojega uvoza v tej meri, kakor druge balkanske države. Posledica tega je, da je trgovinska bilanca. Grške stalno deiicitna r.n da ni nobenega upanja, da bi ta deficit v doglednem času .padel. Še Leta 1922 je znašal deficit grške trgovinske bilance le 680 milijonov drahem, a že naslednje leto je nanaslel na 3.518, 1. 1924 .na 5767, L 1925 na 5.668, I. 1928 cei!o na 6.399 in je nato pričel padati, da je znašal v letu 1931 še 4.624, lani pa 3112 milijonov drahem. To zmanjšanje deficita pa je bilo doseženo le s tem, da je Grška manj uvozila, kakor kažejo te številke: Izvo® Grške je znašal v letu 1931 589.036 ton v vrednosti 4759 milijonov drahem, leta 1932 pa 511.985 ton v vrednosti 4202 milijonov drahem. Izvoz je torej nazadoval z ozirom na njegovo dolarsko vrednost za 36-5 %. Uvoz Grške je padel od 2,540.486 ton v vrednosti 8826 milijonov drahem v letu 1931 na 2,372 024 ton v vrednosti 7871 milijonov drahem v letu 1932, ali’ za 42 odstotkov (po dolarski vrednosti). Splošno nazadovanje svetovne trgovine, vsesplošne uvozne omejitve ter dejstvo, da mora Grška uvažati živila, les in kurivo, izvažati pa v glavnem le luksuzne in pol-luksuzne predmete, vse to je vzrok, da bo grška zunanja trgovina še naprej pasivna. Druga silna 'težava, ki pritiska na Grčijo je problem naseljencev. Po nesrečni vojni s Turčijo, je morala Grška sprejeti poldrug milijon izseljencev, dvakrat težka naloga za državo, ki je že preje morala uvažati hrano za svoje prebivalstvo. Velik del teh izseljencev je prišel ob vse in treba je bilo za nje -zgraditi stanovanja in jim dati najnujnejša sredstva za obstanek. Tega ni mogla izvesti Grška brez dolgov. 'Ti so vSled tega narasli na 407 milijonov dolarjev in samo za njih obresti je potrebnih letno 30 milijonov dolarjev, kar pomeni 81 odstotkov vseli dohodkov od grškega izvoza. Na drugi struni pa je prenehal ogromni dohodek, ki- ga je imela Grška od svojih irzseljenoev v Ameriki, Egiptu in vseh deželah Levante. Še leta 1930. so poslali ti izseljenci 3.315 .milijonov drahem, a ameriški poloun ter splošna gospodarska kriza in deloma tudi napačna odredba o prisilni konverziji drahme, vse to je ustavilo dptok denarja izseljencev. Grška je čisto pomorska država, ki je imela razvito trgovino in razvito trgovinsko mornarico. Zastoj vse svetovne trgovine je skrčil tudi ta grški dohodek, ki je bil vedno važna postavka v grški plačilni bilanci. Kot pomorska država je bila Grčija od nekdaj v najožjiih stikih z angleškim gospodarstvom in zato je bil tudi funt od nekdaj na Grškem najbolj cenjena in iskana valuta- Nepričakovan padec funta je bil zato za Grško prava katastrofa. Ne samo Grška banka, temveč tudi zasebniki so imeli zello veliko kapitala naloženega v funtih iin padec funta je vse te kapitale močno zreduciral. 'Zboljšanje grškega gospodarskega -položaja je v veliki meri odvisno od zboljšanja splošnih svetovnih gospodarskih prilik. Neuspeh londonske konference zadene zato Grško še v posebni meri, ker pač oddaljuje rešitev, .pa naj 'bo grški kmet še tako delaven in skromen iin naj se grške vlade še tako prizadevajo, da izboljšajo gospodarski položaj Grške. NAJEMNINA ZA TRGOVSKE LOKALE V ZAGREBU PADLA : Jutarnji list« piše, da stalno padajo najemnine za trgovske lokale v Zagrebu. Ne samo, da je preveč lokalov v ulicah, ki nimajo pravega prometa, temveč je tudi preveč trgovin ene in iste stroke in zato primanjkuje kupcev. Dočm je bil še pred dvema letoma pravi lov z.a lokali, je te danes težje oddati ko stanovanja. Ne samo v periferiji, temveč tudi v centrumu mesta se lokali le težko oddajo in nekaterih ni mogoče oddati niti za polovično najemnino. SLABA H MELJSKA ŽETEV NA POLJSKEM Vsled slabega vremena računajo na Poljskem na zelo slabo žetev hmelja. V Votlin i j i bo znašala žetev komaj 20—30% normalne. Boljši izgledi so v dublinskem olcraju, kjer računajo, da bo dosegla žetev 60 odstotkov. STARI HMELJ BODO UNIČILI NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Iz leta 1930 je preostalo na Češkoslovaškem še 60.000 centov hmelja. Od teh so ga prodali 5000 centov, od preostalih 55.000 pa bodo eno desetino uničili, ker je hmelj že pričel gniti. Vlada je že dovolila, da se ta hmelj uniči. jijua profili MARIBORSKI SEJEM Na trg z dne 25. julija je bilo prignanih 8 konjev, 12 bikov, 206 volov, 345 krav in 26 telet, skupaj 597 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od 4—4-60, poldebeli volli 2-75—3-75, plemenski voli 3 do 3‘75, biki za klanje 3'50—4, klavne krave debele 2-50—4, plemenske krave 2-50 do 2'75, krave za klobasanje 1'50—2, molzne 'krave 3-25—3-50, breje krave 3'25—3'50, mlada živina 3—4-25, teleta 4—5'50. Proda- nih je bilo 373 komadov, od teh za iP' v Italijo 24 komadov. Mesne cene : Volovsko meso I. vrs 10—-12, II. vrste 8—10, meso od bik« krav, telic 5—7, telečje meso I. vrste 19 12, II. vrste 6—8, svinjsko meso sveže do 16 Din za kg. ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM Vsded sejma v Dugem selu je bil za<& zagrebški tedenski sejem nekoliko m* obiskan, ko prejšnji. Velik pa je bil dog konj. Živina se je največ Iskala za doni* potrebo. Cena dobrim volom se je dvig® za 75 par. Cene zaklanih sremskih svi pa so padle za 50 par. Dogon: Na trg je bilo prignanih: 19 1 kov, 274 krav, 60 junic, 94 volov, 34 j® cev, 134 telet, 317 konj in žrebet, 1 ko* 472 svinj in 102 pujska. Cene: biki po 3'50—3-75, krave za ki nje po 2-75—3, za klobase po 2-15—2^ junice zn klanje po 3'25—3-75, voli I. vrs* po 5—5-25, II. vrste po 3'50—4, junci 3-50—4, nepitane svinje po 6'50—7 0' za kg žive teže, pujski po 130—190 ždi® ovce po 80—130, konji po 3000—6000, ž® beta po 1000—1500, konji za klanje P 0-50—0-75, sremske svinje po 11—11-50, i® šave po 11—11-50, žava. teleta po 3-50 < 5-50, zaklana po 7—8 Din za kg. Detelja po 40—50, seno po 40—45, ima za krmo po 35 Din za 100 kg. "•asU,^ JVavcdilo tut eo; ne co; na nu v va za kuhanje SV« 2 liter v ode (hladne, ne vrele) 3 žlice Kathreinev Kneijpgove sladne kave in 2 žlico pravega »Frančkov ega44 kavnega dodatka 1 Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Jvan Je Ljubljana Zaloga sveie pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. ločna in solidna postrežba 1 — Zahtevajte cenik! J. HLEBS, UUBUANA DRUŽBA Z O. Z. CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19 Sobo-trkoslikarstvo in pleskarstvo Vsa dela izvršuj« z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 50-70. D. Z O. Z. LJUBLJANA Karlovška c. 2 Volarski pot 1 TV0RNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«! £ Pleskarsko In sobo-slikarsko delo 0 izvršuje po najugodnejših pogojih Ivan Genussi Ljubljana Igriška ulica štev. 10 i Telefon 22-67 ^Brzojavi: Sirispercoloniale X/ubl/ana — ‘Gelefon st. 2263 Ant. Krisper Coloniale Lastnik: Jos ‘Veletrgovina kolom- šlf«l)IfMMM 2>aloga špirita, jalne robe. raznega žganja in Velepražama kave. /7\________ . 03 konjaka. jMlini za dišave. JjlinCtJSka. CCStCl JJ ^Mineralne vode. ‘Gočna postrežba. ‘Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago rceva sladna Lava je prvovrsten domač izdeteL, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovskodnduatrijeko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.