AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNINi DAILY NEWSPAPER
AMERICAN HOME
CLEVELAND. 0., MONDAY MORNING, APRIL 12, 1943
LETO XLVI. - VOL. XLVI,
Mi potrebujemo vaše pomoči!
AFRIKA — Zavezniki se zgrinjajo proti pristanišču Sous-se v Tuniziji in mestu Kairo-uan, ki je znano muslimansko sveto mesto. Sousse leži 70 milj južno od pristanišča Tunis, kjer bo zadnje pribežališče osiških armad.
ITALIJA—Adolf Hitler in Benito Mussolini sta bila zadnji teden štiri dni skupaj, da napravita načrte proti invaziji. Ž njima so bili vojaški in di-plomatsski uradniki. Italijansko in nemško časopisje poroča, da sta se diktatorja sporazumela na vseh točkah.
RUSIJA—Po dolgih mesecih so začeli ruski letalci zopet napadati nemške kraje. V soboto so izvedli strahovito bombardiranje Koenigsberga, glavnega mesta Vzhodne Pru-sije.
PACIFIK — Zavezniški letalci so zbili na tla 23 izmed 45 japonskih letal, ki so hoteli napasti zaliv Oro na Novi Gvipeji.
IOtoška letala, ki so vozila gazolin v Afriko, j.SeVzletela. Dve najboljši italijanski križar-
150	uničeni. Angleži so osvojili Sfax in gonijo
. Naproti severu.
i^h . -----
5? AMERIŠKIH bombnikov, ki so uvedli napad, ni bil niti eden izgubljen
i sUii .	-
re8o ^aveznikov v Afriki, 10. apr. — Ameriške zračne pinQ01n,es razbile dve najfinejši italijanski križarki, [fetoli r'Zia ter sklatili 27 osiških transportnih letal, ki so \J v Afriko. S tem so ohromili osiško dobavo v Afri-
armadi upanje, da se bo rešila iz Afrike. |fji izvršili ameriški ^Vh6 da bi iz£ubili pri
Kin bnik' dasi JeS0"
Nav h u do 100 zra"
rVbrw, ,rez običajnega
S?*11 letal.
^stanZračna sila med Iti Se ° napada osiško \ lin..8k^a ustaviti v (Nira 1J1, Angleška ar-
fohort!Verno od Sfaxa
S J0® pod okriljem Hv!ra£ne trdnjave, ki
NCHd,kot sep°r°-
N razl^lh formacij, so ,, e v direktnem JSr^i križarki Trii
Ntn t Se Skriva-p\)\ TL1 U Maddelena
r'neK° Sta že dve b°j" mogli poma-
l armado iz Tu-
I. Verigi.
L Pa s zračne tr-NžnihPazile skupino 30 f Voz,]. transP0'Wnih le-
Elv fmv .gazolin in °lie
fc 2!!4jo- Američani D'Vrv , ne da bi sami
letaio.
151	'Z na'et6li na so-£ 4k nv°.l nad Sicilijo Er Vs-tZraka kot lon-
v % ti osišk° ietai°>
;Se -)e razletelo ^Cnaciio in iz nje-iji^ J, °*njeni zublji. *> ° letala vozila ga-
iSSi«^ imata v
KSZ1 llemška leta-
\ ®kl Pilot ima na L Po e"0 osiško le-
„lkrlžarki, ki so sta imeli
SiNiiu pomeni> da
J,-Abe kratkem odpluti r <lru2adele prvo kri" Vuiti lna vso moč n tudi njo L p°nierjene bom-
iVH
bili pri-
iiNeh?1 križarki na
Ril a ZgTaiena le-
1 NŠoleta 7oi
NOVI GROBOVI
Joseph Zabukovec
V soboto popoldne je po kratki bolezni umrl dobro poznani rojak Joseph Zabukovec, star 56 let. Stanoval je na 576 E. 152. St., kjer je vodil gostilno in restavracijo od leta 1925. Doma je bil iz vasi Straža, fara Št. Rupert na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 30 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Rozalijo roj. Russ, sina Jošepha in Stanleya ter dve hčeri, Justine Fabec in Mildred Ivanovich. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ, podružnice št. 3 SMZ, strelskega kluba Euclid Rifle Club ter odbornik zveze prodajalcev liker-
Pogreb bo v četrtek zjutraj od devetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Andrew Knaus
Kot smo žel poročali je bil v soboto lubit od avtomobila Andrew Knaust star 61 let. Stanoval je na 1194 E. 170. St. Doma je bil iz vasi Ravne pri Blokah, odkoder je prišel v Ameriko pred 42 leti. Zadnjih 35 let je bil zaposlen pri NYC železnici kot kotlar. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Julijo, roj. Oswald, tri sinove: Andrew, Louis in August, ki služi pri mornarici kot podčastnik in se nahaja nekje v Južni Ameriki, dve hčeri, Mary poroč. Novak in Julia poroč. Kompes, v stari domovini pa zapušča sestro Nežo Pakiš.
Bil je član društva sv. Janeza Krst. št. 71 ABZ. Pogreb bo v torek zjutraj ob devetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in potem na Kalvarijo. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje.
ur a je UKazaia za vse restavracije enotne cene
Washington.—Administrator cen, Prentiss M. Brown, je ukazal vsem lokalnim uradom za kontrolo cen, da postavijo maksimalne cene v vseh restavracijah, hotelih ter drugih javnih prostorih, kjer servirajo jedila in točijo pijačo. %
Kot baza za te cene naj bi služila doba med 4. in 10. aprilom. To se pravi, da naj bodo cene, kot so bile zadnji teden. Lastniki restavracij in hotelov morajo predložiti pri lokalnem odboru cene, ki so jih računali zadnji teden.
Mussolini je ukazal pripraviti prevozna letala, da bodo preselila vlado iz Rima
48 urni delovnik je določen za Greater Cleveland na 16. maja
Robert Goodwin direktor za delovno silo v tem okraju, je določil, da mora iti vsa industrija z 16. majem na 48 urni delovnik. Ta odredba zadene ves okraj Cuyahoga, okraj Lake in del okraja Geauga.
Vsak delodajalec, ki ima zaposlenih osem delavcev ali več, bo moral od 16. maja' obratovati svoje podjetje najmanj 48 ur na teden. Ako iz tega ali onega razloga tega ne bo mogel izvršiti, bo moral vzroke povedati uradu >2a delovno silo v Union Commerce poslopju.
Noben delodajalec ne sme odpusti del svojih delavcev radi daljšega delovnega tedna, dokler ti delavci ne dobe zaposlitve drugje.
V Lorainu so spustili v vodo dve ladji
Lorain, O. — V soboto je lo-rainska ladjedelnica spustila v vodo dve novi bojni ladji, pobiralca min Lance in Logic. Vsaka je dolga 180 čevljev. V teku 18 minut sta bila obe ladje v vodi ob igranju godbe in brlizganju parnih .piščali z ladij in tovarn.
Nekaterim klobasam je vlada znižala vrednost v točkah.
Washington. — Urad za kontrolo cen je znižal vrednost točk gotovim mesnim izdelkom od 14 do 50 odstotkov. V tem so vključene vinarice, bologna, mesene klobase ter svinjina z vratu in hrbtenice.
Vzrok je, ker ljudje premalo kupujejo te izdelke, ki ne stoje dolgo. Odredba je stopila v veljavo včeraj.
Ta odredba pa ne zadene siu-hih in napol posušenih klobas, salam in enakih posušenih izdelkov.
-o—-—-
Mr. Grdina počaščen
Sinoči so imeli pri fari sv. Nikolaja svečanost v počast vojakom. Program je vodil župnik msgr. Tomislav Firis. V imenu HBZ je govoril gl. odbornik Daniel StakiČ. Anton Grdina; je pa kazal premikajoče slike. Cerkveni odbor je pri tej priliki izročil Mr. Grdini krasen šopek cvetlic v priznanje za usluge, ki jih od časa do časa stori za fara ne. Udeležba je bila velika. Prireditev je bila v cerkveni dvorani. Fara pod sedanjim g. župnikom prav lepo napreduje in nima nobenega dolga več.
Premestitev seje
Društvo Danica št. 34 SDZ bo obdržavalo prihodnjo sejo v nedeljo 18. aprila, ker je na 4. nedeljo Velika noč. članstvo naj to blagovoli upoštevati.
Direktorska seja
Jutri večer ob osmih bo direktorska seja SND na St. Clair Ave. Vršila se bo v novem poslopju, dvorana št. 2. Vsi direktorji naj bodo navzoči.
Anglija bo plačala potne stroške županu Lauschetu
Angleški urad za vojne informacije bo plačal za potne stroške župana Lauscheta, ki bo v nekaj tednih obiskal angleško otočje. Razen potnih stroškov pa ne bo dobil Mr. Lau-sche nobene odškodnine za svoj čas, ki ga bo zmudil v Angliji.
Dolenjska grča
Frank Paulin, ki vodi gazo-linsko postajo na vogalu St. Clair Ave. in 61. cesta, sicer ni več mlad, pa je še trden, prava dolenjska grča. Za .Rdeči križ je dal že dvakrat kri in registriral se je že za tretjo dajatev. Mr. Paulin ima dva sinova v armadi.
Sedma obletnica
V todek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Louis Kovačičem. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Vesela vest
Družini Mr. in Mrs. Nicholas Sovich so prinesle vile rojenice zalo hčerko prvorojenko. , Materino dekliško ime je bilo Josephine Fajdiga, hči Mr. in Mrs. Andrew Fajdiga iz 1187 E. 172. St. Oče svoje novoro-jenke še ni videl, ker služi pri mornarici in se nahaja trenutno nekje v Afriki.
Volitve pri Fisher Body
Unija št. 45 pri Fisher Body Co. bo imela volitve za svoj izvršni odbor. Volitve se bodo vršile v torek in sredo v glavnem stanu unije na 140. cesti in Coit Rd. Vsak,. ki hoče glasovati, mora prinesti s seboj dokaz, da je dobro stoječ član, unijsko izkaznico ali potrdilo, da je plačal asesment.
Danes je pričela vlada Zedinjenih držav s kampanjo, v kateri namerava dobiti od riaroda 13 bilijonov dolarjev posojil«. To je toliko, d« pride na .vsakega otroka, na vsako žensko in na vsakega moškega po $100. Društva "in posamezniki, vsak naj posodi svoj zadnji cent vladi, ker drugače ne bomo dobili te vojne.
Stric Sam nas ne prosi darov, ampak nas prosi posojila, za katerega bo plačal dobre obresti. Vsak cent, ki je naložen pri Stricu Samu, je varno naložen. Nobena druga investicijami bolj varna. Dajmo, posodimo'
vno pisanje o dogovorih na tem I sestanku.
Mussolini namerava preseliti J vlado iz Rima v Florence ali Bo-j logna. Poročila tudi zatrjujejo, ; da italijansko prebivalstvo beži iz pristanišč in obrežja v južni Italiji, ker pričakuje vsak čas invazije zaveznikov.
--o--
Delavci grozijo s stavko
Delavci, ki so zaposleni jjri clevelandskem vodovodnem oddelku, 125 po številu, zopet grozijo s stavko. Pred .šestimi tedni so stavkali, toda so se vrnili na delo na apel župana Lauscheta. Zdaj pravijo, da ne bodo več čakali na izboljšanje plače. Zahtevajo, da se jih postavi v razred $2,400 na leto. Zdaj dobivajo $1,900.	_i
London. — Reuterjeve depeše iz Evrope zatrjujejo, da Hitler ni hotel ustreči prošnji Benito Mussolinija, da bi poslal v Italijo več topov in letal za obrambo Italije v slučaju invazije zaveznikov. Zato je ukazal Mussolini, da stoje pripravljena prevozna letala, ki bodo lahko v trenutku odpeljala vladno uradni-štvo iz Rima.
Kot trdijo poročila, je Hitler pripravljen poslati več vojaštva v Italijo, očividno z namenom, da dobi še boljši opri jem nad Italijo. To je pa Mussolini odklonil.
Depeše iz Švice javljajo, da je Popolo DTtalia poročal o sestanku med Hitlerjem in Mussolini-jem na prelazu Brenner. Cenzu-ra pa je prepovedala vsako ja-
jsel bo, če se ga oh priliki spomnijo s par vrsticami. Njegov naslov je: Pvt. Frank Lavrich, 31st, S. S. U. Camp San Louis Obispo, California.
m m Pas Te dni je č5s, da pošljete vojakom kako kartico za velikonočne praznike. Gotovo bodo veseli, če dobe kako lepo razglednico od doma, od prijatelja ali znanca. Mnogo jih je, ki bodo obhajali velikonočne praznike prvič od doma.
Korporal H. E. Kerzic, sin Mrs. Jennie Kerzic iz 1152 E. 61. St. pošilja vsem prijateljem in znancem v Clevelandu najlepše pozdrave in se jim priporoča za kako kartico. Njegov naslov je: Cpl. H. E. Kerzic, Hqs. Btry 383 C. A. Bn. (A. A.) Fort Bliss, Texas. Henry piše; da je prav zadovoljen v vojaškem stanu.
fSU les
Najlepše pozdrave pošiljs vsem prijateljem in znancerr Pvt. Frank Lavrich. Prav ve-
Naši
vojaki
h ženski koledar za racioniranje
-
IV0 3} 4llamka št. 12, ki kupi 5 funtov sladkorja, je |ly\ amI{a št. 26, ki kupi en funt; kave, je veljavna
P .
§'^r>Na amka št- 17 ki ^"P1 en par čevljev, je veljav-
I ^Z,
1% ^'lamka št. 5 iz A knjige je veljavna do 21, 1%,. *~~Plave D, E in F znamke so) veljavne do 30
l|yu in dr
ifjv^čii U&a živila—Rdeče znamk* A, B in C so sedaj IN ,<i0 ve|Zl1iimka D bo veljavna z 18. aprilom. Znamke \ 2l.,avo<i do 30. aprila. ■ Rdeča znamka E bo ve • krilom.
Zelo važna seja
Podružnica št. 18 SŽZ ima zelo važno sejo v torek 13. aprila v navadnih prostorih. Vse članice naj se gotovo udeleže.
-u-
Delavski voditelj trdi, da bo kmalu 650,000 delavcev izgubilo zaposlitev
Washington.—-Philip Murray, predsednik CIO, je izjavil, da bo v prihodnjih mesecih izgubilo več kot 650,000 delavcev delo, ki so zdaj zaposleni na vojni produkciji. Murray trdi, da je ameriška produkcija napravila več vojnega materiala, kot ga pa morejo Združeni narodi rabiti. )
"Možno je pa tudi," je rekel Murray, "da bo 10,000 delavcev brez dela v teku treh mesecev potem, ko bodo prenehale sovražnosti. Premirje lahko pride nenadoma, kot je prišlo leta 1918."
Murray trdi, da so Zed. države izdelale šestkrat toliko bomb, kot jih morajo ponesti vsa letala Združenih narodov v tem času.
_n_
sadke. Gorizia je bila pa že enkrat torpedirana od Angležev in sicer 29. junija 1941. Križarka Trieste se je pogreznila, kot se ugotavlja.
Maršal Rommel, ki je moral zapustiti pristanišče Sfax, drugo največje mesto v Tuniziji, beži proti severu. Kot zavezniki .sodijo, se bo ustavil 100 milj severno od Sfaxa ali 50 milj južno od Tunisa.
Zavezniki, to je Američani, Angleži in Francbzi napadajo zdaj osišče od treh strani in ga gonijo v kot v severno Tunizijo, po dobro premišljenem načrtu.
General Montgomery, poveljnik osme angleške armade, je izdal danes dnevno povelje na svoje čete z geslom: Naprej proti Tunisu! Poženimo sovražnika v morje!
i briški letalci so razbili 27 osiških
Sortnih letal in dve križarki
AMERIŠKA
DOMOVINA
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
• 117 St. Clair Ave.
JAMBS DEBEVEC. Editor HEndereon 0628
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
7.a Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaialcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00
______Poaamema številka 3c_
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year D. S. and Canada $3,50 tor 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months
Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for S months
_____Slngl« copies 3c_
Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
No. 86 Mon., April 12, 1943
Katoličani in politika
(Nadaljevanje
II. Katoličani imajo poplno prostost, da si svobodno ustvarijo svoje osebno mnenje v političnih zadevah. To svobodo jim daje katoliški nauk, da v dvomljivih rečeh ni potrebna popolna edinost.
Znana je beseda sv. Avguština: "Potrebna je edinost v nujnih rečeh, ni pa potrebna v manj nujnih." (Unitas in necessariis, diversitas in contingentibus.) Katoliška javnost se je držala tega načela skozi mnoga stoletja. Katoličani vedo, da je edinost nujna glede nadnaravnih verskih vprašanj, prav tako pa vedo, da so svobodni v svetnih, zlasti političnih rečeh. Na tej pozornici posamezno mnenje toliko velja, kolikor tehta.
Z vso pravico rečemo tole: Ravno radi svojega avtoritativnega stališča in nauka o Bogu' in človeški naravi Cerkev dobro ve, da morajo imeti njeni ljudje popolno demokratično svobodo za ustvarjanje osebnega mnenja v političnih zadevah. Isto velja glede vseh drugih zgolj posvetnih rečeh.
Menda svet malo ve o tem, da vsakdo lahko najde najboljše dokaze zoper totalitarni sistem ene same politične stranke ravno v spisih najbolj "uradnega" filozofa katoliške Cerkve, sv. Tomaža Akvinskega. Ta veliki učenjak je živel in pisal svoje knjige v 13. stoletju, pa so še danes njegova načela splošno priznana v predavanjih na katoliških univerzah in v katoliških kolegijih.
Father Delos, salvni francoski socialni filozof na univerzi v Quebecu, takole obrača nauk. sv. Tomaža na današnja politična gibanja, zlasti na demokratično obliko politike: "Demokratični režimi se lahko imenujejo vladavine ljudskega mnenja . . . ne smemo pa pomešati zdravega in patologičnega javnega mnenja. Kako se ustvarja zdravo javno mnenje? Tako, da razumen človek razmišlja o stvareh, ki niso sprva same na sebi jasne, in si potom razmišljanja napravi neko gotovost v svoji glavi. V političnih rečeh ne sme veljati absolutna vera, pa tudi znanstveno se ne mov re dognati njihova pravilnost. Državljani se dokopljejo dc nekega določnega mnenja na svojo odgovornost. Seveda pri tem upoštevajo splošno priznane ideje o narodovem blagru in sploh o tem, kako bi bilo za ljudstvo najbolje. Ko je neko mnenje dozorelo v večini glav, stopijo ljudje skupaj in si začrtajo delovni program za vodstvo svoje politike. Tako nekako pride do demokratičnih oblik vladavin. Zato je vsaks prava demokracija pozidana na sistem, ki dopušča več političnih strank."
"Načelo, da je edino prav, če je v državi več političnih strank, izvira iz prepričanja, da v politiki ne gre odločevati "ex cathedra." V politiki niso na mestu dogme, dokler ni očitno, da je politika v navzkrižju z verskimi načeli. Ravno radi tega vidimo, da se cerkvene oblasti večinoma jako ogib-I jejo odločilnih izjav v zgolj političnih rečeh. Če se spuste politiko, narede to na splošno le kot privatni državljani, ne v imenu Cerkve.
Niti najslabši papeži, ki ve o njih povedati cerkvena zgodovina, niso izrabljali svoje duhovne oblasti v to, da bi v političnih zadevah uveljavljali pogubna načela. Svojih nasprotnikov niso izobčevali zgolj radi političnega nasprotovanja. Kadar so jih, so jih zato, ker je bilo kolikor toliko tudi kako versko načelo prizadeto .z delovanjem svetnih mogočnjakov, ki so papežu nasprotovali.
Zlasti je to načelo Cerkve prišlo do izraza v današnjih dneh. Papež je javno obsodil zlo fašizma in nacizma. Ni pa nikjer izjavil, da je Vatikan kot uradni predstavnik papeža, duhovnega oblastnika, tudi član v družbi Združenih narodov. Papež prepušča posameznim državljanom raznih dežel, da sami premislijo razne njegove izjave in si potem po svoji lastni vesti ustvarijo osebno stališče.
Čemu torej te stvari rode toliko političnega fanatizma v naših d.neh, kakor da so vsi oni, ki ne drže z nami, ne lc pripadniki neke druge politične smeri, ampak pravi krivo-verci? Ali ni zanimivo opazovati, da bi ravno tisti politi-karji bili radi najbolj dogmatični, ki drugače nimajo nobene lepe besede za dogmatičnost (v verskih rečeh) katoliške Cerkve? Ali nista ravno fašizem in komunizem stare šole zapadla v najhujše skrajnosti izobčevanja in tiste toliko osovražene — inkvizicije? Pa naj zdaj še demokracije padejo v podobne skrajnosti?
Resnica je ta: Katoličan, ki se podreja Cerkvi v verskih rečeh, je glede političnih vprašanj najsvobodnejši človek na svetu. Nihče ne razume tako dobro kot on, jakaj je tako svoboden v rečeh, ki niso na prvi pogled jasne.
Za tiste, ki nočejo biti katoličani, pa velja tole: Nikar ne zahtevajte preveč! Ne zahtevajte, de bi se Cerkev nikoli ne mešala v politiko, in obenem, da bi preklinjala vse tiste, ki so drugačnega mnenja v politiki kot vi! Zakaj naj bi se Cerkev samo takrat mešala v politiko, kadar to pričakujejo od nje njeni nasprotniki, ko pa v isti sapi prav ti njeni nasprotniki kriče, da se Cerkev sploh nima mešati v politiko? Kako naj vam revica —ustreže?
(Konec prihodnjič.)
BESEDA IZ NARODA
Podružnica št. 18 SŽZ
Zadnja seja naše podružnice ni bila nič kaj preveč dobro obiskana, ko so bile volitve za delegatinjo, ki bo zastopala našo podružnico na šesti redni konvenciji naše Zveze. Izvoljena je bila predsednica in za namestnico pa tajnica. Želim, da bi prihodnja konvencija sprejela kar največ dobrih sklepov, ki bodo v korist organizaciji in članstvu.
Članice naše podružnice pa se moramo sedaj posebno potrudit za praznovanje 15 letnice obstanka naše podružnice, katero bomo praznovale 11. maja v navadnih prostorih. Ker pa živimo v vojnem času in ker je težko dobiti jestvin kakor tudi pijače, zato bomo imele na ta dan najprej slikovno predstavo in nato pa nam bodo Štrukelj fantje zaigrali par poskočnih, da se bomo malo bolj razveseliPi. Oddane bodo tudi dve nagradi.
Upam, da bomo vse tako uredile, da bo prav za stare in mlade. Vsi se bomo lahko zavrteli, da bo veselje. Vstopnina bo samo 30 centov, kar je jako malo v teh časih. Za lačne in žejne pa bomo poskrbele kar najbolje bo mogoče, kajti naša tajnica, Mrs. Praust je jako skrbna in bo že vse tako uredila, da bo prav.
Vas, sestre, pa prosim, da gotovo pridete na sejo, ki se vrši 13. aprila, kajti še precej važnih zadev imamo na dnevnem redu, posebno kar se tiče naše 15 letnice, ker prihodnji mesec ne bo seje pred prireditvijo, zato pa imamo sedaj vse na rokah in moramo na prihodnji seji vse potrebno ukrenit. Torej, pridite všečna sejo, da bomo res vse delovale. Pregovor pravi: Brez dela ni jela. Ce ne bomo vse delale, tudi uspeha ne smemo pričakovati. Pozdravljene.
Mary Strukel, predsednica. -o-
Prva seja podr. št. 2 SANS
Chicago, 111. — Zastopniki dr. štev. 86 SNPJ in zastopnice kluba "Bled" so se dne 13. februarja sešli na pomenek z namenom, da si Slovenci in Slovenke na severni strani čikaške-ga mesta ustanovijo podružnico Slovenskega ameriškega narodnega sveta ter tako tudi dejansko sodelujejo v našem skupnem prizadevanju za rešitev prelepe Slovenije. Z dobro voljo so to tudi dosegli ter izvolili novi podružnici br. Louisa Skrbinka za predsednika, Johna Morsija za tajnika, Johna Turka za blagajnika in Franka Teropšiča pa za zapisnikarja.
Prv seja te podružnice se je vršila dne 14. marca. Udeležba je bila zadovoljiva in vpisalo se je tedaj v podružnico 29 članov in članic. Domala vsi ti so se obvezali plačevati najmanj po 50 centov na mesec. In še posebnih izrednih prispevkov se je nabralo.
Podružnični predsednik br. Skrbinek je prav spretno vodil to zborovanje, na katerem se je pokazalo, da so Slovenci na severu tega mesta zelo zavedni ljudje in da se poleg vsega drugega prav živo zanimajo tudi za usodo nesrečnega slovenskega naroda onostran Atlantskega morja.
Pazno so sledili br. Vincentu Cainkarju, ko jim je v poljud-nhi besedah razlagal pomen in namene'tega našega vzajemne-i ga gibanja za rešitev in osvoboditev naših bratov in sester v zasuženjeni stari domovini. S prav takšno napetostjo in takšnim zanimanjem so poslušali pisca teh vrstic- in na njihnih resnih obrazih se je razodevala vsa tista dobra volja, ki je tako nujno potrebna v ^tem zgo-
dovinsko pomembnem delovanju narodnega sveta.
Prvo zborovanje podružnice štev. 2 SANS je bilo uspešno v vsakem oziru in tako se lahko pričakuje, da bodo tudi vse njene nadaljnje seje dajale lep zgled slovenske Zavednosti in človekoljubnosti.
Prihodnja redna seja se bo vršila dne 17. aprila o polosmih zvečer na 1638 N. Halsted Si.
Vsi tisti, ki ste bili na seji v marcu, pripeljite s sabo vsak vsaj po enega človeka več na sejo, pa nas bo najmanj sto na zborovanju dne 17. aprila. Ko bomo končali, se bomo pa prav po domače malo pozabavali ob okusnem prigrizku in hladnem okrepčilu, kar vse nam bodo pripravile gostoljubne članice obeh organizacij.
Za podr. štev. 2 SANS,
Zvonko Novak, član.
Podružnica št. 35 JPO-SS
Cleveland, Ohio. — Gori imenovana postojanka ponovno beleži uspeh za mesec marc, na katerega se to poročilo nanaša.
Tu sledijo imena darovalcev in nabiralcev, oziroma .nabiralk in sicer so objavljena imena po redu potrdilnih knjižic. A. JANKOVlC, nabiralec: $10.00: — Mr. in Mrs. Za-verl (Metta Ave.); $5.00: Mr. in Mrs. F. Žagar; $3.00: Mr. in Mrs. Luka Slejko, Mr. in Mrs. Jos. Skočaj, Mr. in Mrs. A. Jankovič; $2.00: Jos. Polanc, Mr. in Mrs. Jos. Ivančič, Anto-nia Zanko, Andrew Zupane, Mr. in Mrs. Jos. Kovič, Mr. in Mrs. Jos. Cinkole. Skupino $36.
MRS. M. VIDRICH, nabiral-ka:
$2.00: Frank Barbie in Leo Grajzar; $1.00: Frank Vidrich, John Koss, Frank Zafred, Lud-wig Ogrinc, Fred Holards, Fr. Zakrajšek, Mrs. Dobida; 50c: Mrs. Bogataj, Girard, O., Mrs. Selak, Girard, O., Mary Godec in John Bolek. Skupno $13.00. MRS. LUSTIK, nabiralka: $3.00: Mr. in Mrs. Jos. Vene; $2.00: Mr. Frank Jelarčič; Po $1.00: Mrs. Vesel, Mrs. Pernuš, I Mrs. Struna, Prijateljica, Mrs. j Turk, Mrs. Ferlin, Mrs. Mila-| nič, Mrs. T. Williams; 50c: Mrs. Mivšek; 25c: Neimenovana. — Skupno $13.75. J. F. DURN, nabiralec: $3.00: Mr. in Mrs. John Ces-nik (Huntmere Ave.); $2.00: Mrs. J. Jerše, Mrs. Jos. Okar; $1.50: Frank Zaverl, E. 169 St.; $1.00: Matt Smith, Gasper Je-lovšek, Mrs. J. Zaje. — Skupno $11.50.
MRS. F. BUCAR, nabiralka: $3.00: Matt Klemen; $1.00: Mrs. A. Bartolj, Miss Bartolj, Jos. Kodrich, John Jamnic, Fr. Pozar, Frank Muren, Harry Dolič. — Skupno $10.00. MRS. COPRIČ, nabiralka: $2.00: Anton Leskovec; $1: Louis Lemunt, Jos. Stražisar, Jos. Samsa, Mrs. J. Perme, Mrs. Frances Tegal, Mihael Lah, Fr. Pucelj; 50c: A. Bene-dect, Jos. Ogrin, C. D. Price (ali Pire); 25c: W. Perušek. — Skupno $12.75.
ANDREW BOZlC (zidar), nabiralec:
$3.00: Mr. in Mrs. J. Sere-žin; $2.00: Mrs. Giatz (hčerka nabiralca). — Skupaj $5.00.
Mr. in Mrs. John Zaje sta darovala $5.00, društvo "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ pa je poslalo $60.00, ki predstavlja preostanek priredbe, ki jo je priredilo društvo v ta namen.
Skupnih prostovoljnih prispevkov je prišlo (v blagajno zadnji mesec $167, kar je že lepa svota, katero je le nekaj zastopnikov zbralo. Upamo, da bodo tudi ostali zastopniki te postojanke storili svojo dolžnost za mesec april in da se bodo pridružili gori imenovanim
nabiralcem pri izvrševanju tega humanitarnega dela, v prid trpeče Slovenije.
Tudi naša zadnja prireditev bo prilično dobro izpadla. Natančnega zaključka še ne morem podati, ker je še nekaj vstopnic zunaj, pričakujem pa da bo okrog stotak in pol ostal, kar ne bo tako slabo če pomislimo, da je bila bolj pičla udeležba. Je pač še veliko nezavednosti med nami, pa kaj hočemo — to je bilo in bo menda tudi še v bodoče, da pade narodno bre-nie le na ene in iste delavce.
Gasi so preresni, da bi vse to gledali le od strani. Ves slovenski narod v Ameriki bi se moral danes dovolj zavedati svoje narodnosti in dolžnosti napram krvnim bratom in sestram, ki trpijo v Sloveniji, in vsak bi moral doprinesti svoj delež v olajšanje trpečemu narodu v domovini. Na vse to bi morali gledati le iz stališča kot sovenski sinovi in hčere matere Slovenije.
Torej, v imenu odbora in organizacije kot tudi v imenu trpečih v naši pomandrani rojstni domovini, najlepša hvala vsem za pomoč. Upamo, da to ni vaš zadnji prispevek, ampak da boste še posegli v vaš žep in po svojih močeh prispevali v to koristno akcijo.
L. F. Durn, tajnik.
Obletnica 5. aprila
V spomin druge obletnice za-vratnega napada na Jugoslavijo, je Jugoslovanski Informacijski Center včeraj priredil kratko svečanost, katere so se udeležili predstavniki ameriških časopisov, radio komentatorji, ter zastopniki Office of War Informations, Interallied Information Center-a, Freedom House-a in drugih institucij. Slavnosti so prisostvovali tudi bivši minisetr-ski predsednik, g. Bogoljub Jev-tie; bivši ministri, g g. Franc Snoj, Sava Kosanovič in dr. Branko čubrilovič; dalje dr. Riba r in drugi številni predstavniki Jugoslovanov v New Yorku. V dvorani, okrašeni s krasnimi fotografičnimi posneti iz domovine, je bil ob spremljanju narodnih melodij pokazan technic-color film Jugoslavije, ki je prisotnim prav posebno ugajal.
Slavnost je otvoril poslovodja Jugoslovanskega Informacijskega Centra: g. dr. Stojan Gavrilo-vič, z naslednjim govorom:
Dovolite mi, da našim današnjim gostom naslovim par besed predno se posvetimo naši slavnosti v spomin druge obletnice brutalnega in krutega napada na Beograd, moritve neobo-roženega civilnega prebivalstva jugoslovanske prestolnice, napada, katerega so se udeležili naši ^avratni sosedje Italija, Madžarska in Bolgarija, s katerimi so nas vezale svečane in redne pogodbe, obsojajoče agresijo in zaobljube večnega prijateljstva.
Moj prvi in prisrčni pozdrav naj velja zastopnikom ameriškega časopisja in drugih institucij, katerih prisotnost nam je ob tej priliki posebno draga. Zelo me veseli, da imam priliko spoznati znamenite služitelje javnega mnenja te veljke zavezniške dežele, kajti moja prijetna dolžnost bo, z njimi stopiti v tesnejše stike. Drago mi je to tembolj, ker sem šele pred nekaj dnevi prišel v New York, in imam zdaj priložnost, da se z vami seznanim in tako začnem sodelovanje, katerega cilj bo pospeševanje uresničenja principov, katerim smo vsi posvetili svoje sile.
V kolikor gre za našo domovino, so široke množice jugoslovanskega naroda javno in odločno glasovale zanje v okoliščinah, ki so zares edinstvene v zgodovini sedanje vojne Tako v trenotku narodne revolucije v Beogradu, ki nas je uvrstila med zedinjene narode, kakor v času, ko je bila naša država že zasedena od fašistov in nacistov, in pozneje, o priliki junaškega odpo-
ra, ki se je pod okupacijo odločno in uspešno razvil kljub premočnim sovražnim silam — naš narod je vstrajno in neomajno sledil tem načelom, kljuboval vsem oviram na tem potu in prenašal vse krute posledice tega svojega držanja. Naš narod je odklonil politiko, ki ga je hotela odvesti drugam. S preziranjem je zavrgel najhujše grožnje orjaškega in zavratnega sovražnika in njegovih številnih podlih pomagačev. žrtve so bile neizmerne. Toda kljub temu se ni niti uklonil nevrednim in sramotnim zahtevani sovražnikov, niti upognil pod krutim zatiranjem ; tudi za trenotek se ni nehal boriti in giniti za svobodo, demokracijo in liberalizem, ki so bili vedno njegov ideal.
Kadarkoli pišete ali govorite o Jugoslaviji in o jugoslovanskem narodu, upam, da se boste spominjali teh preprostih toda važnih dejstev. Vi vsi veste, kakor mi sami, da vsak boj na življenje in smrt, kakor sedanji boj našega naroda ob strani vaše velike in mogočne dežele in naših drugih zaveznikov, nosi vedno za seboj oblake prahu, ki vsepovsod raznašajo škodljive bacile malodušnosti, prevare in nerazumevanja, bodisi kot nezdrave posledice nevarne sovražnikove propagande, ali zablod ali pa malenkostnih osebnih ambicij, čas je, da posvarimo javnost pred žalostnimi in škodljivimi pojava-mi in da z vso jasnostjo pokažemo prepad, ki jih deli od čudovitega in nadčloveškega odpora vsega našega naroda v domovini ; pokazati moramo, da so zločinske, ako gledamo nanje skozi mračno zaveso trpljenja in ne-številnih žrtev, za katerimi žalujemo danes in za katerimi naš narod ne bo nikdar prenehal žalovati .dokler bo živ.
Prepričan sem, da moramo v teh usodnih časih, v katerih živimo, gledati bolj daleč in bolj globoko. Treba nam je bolj širokega in bolj jasnega obzorja. Po zadnjih slavnih zmagah naših ruskih zaveznikov na vzhodu in sijajnih ameriških in angleških uspehih v Afriki, smo navda hnjeni z novim upanjem, ,da se bo strašno trpljenje našega naroda v zasedenem ozemlju kmalu končalo. Toda naj ta, za nas vse srečni trenotek napoči kadarkoli, želel bi, da ste prepričani, da nam bo naša globoko ukoreninjena narodna tradicija, naše močno zgodovinsko stremljenje in razumevanje naše resnične potrebe, pod vodstvom našega kralja, ki je iz naše mlajše generacije, pomagala do rezultatov, ki morejo edini napraviti iz Ju goslavije in jugoslovanskega naroda ono močno orodje miru, reda in napredka na Balkanu in v centralni Evropi, s politično, socialno in gospodarsko konstituci-jo, ki bo slonela na najboljših in na najvišjih demokratičnih in liberalnih načelih
V teh velikih dneh preizkušenj, ko je vsak najmanjši atom razpoložljivega doprinosa potreben za zmago, naj vam naslovim resen in prijateljski poziv — da ohranite polno in neomajno vero v bodočnost Jugoslavije, za katero streme vširoke mase Srbov, Hrvatov in Slovencev, za katero se bore, ker jo smatrajo za predpogoj svojega narodnega življenja in svoje svobode; ko naglašam važnost, katero polagamo na pomoč naših velikih za-
veznikov pri resevaW1! problemov, ki nas č*>f nehote
razmišljevati
uslugah, ki bi jih a«* pisje vsake vere in s v sedanjem P°ložaJj nam in splošnosti. upam, da ne Pretirav\ ob zaključku prosim, <j» skrbno premislite m ^ mu narodu pomagaj in ga ohrabrite Prl , nju njegove težke 111 N ge v enem izmed "aJ stavljenih delov Evr0J dozemlja. Obenem P8 f bi grešil proti svoji ako ne bi uporabil te£ zaprosim naše amer ^ ge prijatelje, naj"« namenih Srbov, \ vencev v pogledu
je, in bo vedno osta'8^ ( movina; opozarjam ^
čno dejstvo, da oW. A govore drugače ^ svojo največjo ža'<>s ^ rili prilikah opazi' -jjjj žijo resničnim 'n » jj| resom Srbov, Hrvat" cev, niti ne tolmač njihovih stremlj«^ ^ zagotovo tudi sla ^ skupnim ciljem ^ dov.
še en odgovor Jj[
Miss"1"
New York. (^H našnji New Yo«"*■ ^ bune objavlja naj.
"Kaj bi mis'1" ako bi se
goslovanskiduP^^
Mitchell in zame $ ne države izloč«0 da so očividno v f talo Ameriko, i" ma tuje?	.. $
»Kaj bi d«» od/ ako bi Jim bila v ^ izjava kot dog** ^
ni resničnosti 111 ^
k ploh ne bi bilo V
ti; končno, kaj 'jjjjj1
ta jugoslovanska pJ
nujno pozivala bi zato, da	^
povojnem svet"? f> razdeljena in sp., to vsi uvideli, d« J škodljivo in JJ^J in ciljem zed«« ^ ^ "Prav tako , Miss Mitchell D našim sovra^ j;l za tem, da bi neslogo in P°te"
bi izvirala za "JV' rov, črpali no*" \ same sebe.
»Podpisana^/
rikanka, por°ce J
Iv
nom.	limit M
Mrs. V^Km ___NewY<gš^JJJ
Jk/M
/I
rial zil I
"Ali si slisj
o Matevževih ■ ,» f
"Ne, kaj	I
"Eden od	M
umrl."
"T° je P*J t>
"Da, pa .hjia to ker sta f»	1
bna-se I
napačnega & t v;|
"Nežika," sj>''lJ,;f dinja novi > s1,, L sem videla, objemala pollC
"Veste gosp;0 da se ne sm^ policiji." * /
John. kje Pa t park?" v
"Kako P» ime?" vpras: -bilo res J ob" ,t>rH ;/. "No, ug»?llie / 'Potem P* p// Euclid Betice John in m" 0
HONOR THE FLAG
UPHOLD ITS IDEALS
Y
i
i
'sedov Peterček
i »'ček ni maral i zgodilo v isti-tako živo, da em, ker so ga
1	čmrlji . . .
ne sva sedela la sva, a vede-razmišljava o ene je mučila nisem upal 'jo. A ni odne-me je dan na »povsod, Ni-
Pogledal pre-nekoliko in ® bi se bal in Pa mu jih!" es zvečer, kaj 'ečer." _ "Ko Hižava zgoraj vzemeva." — > opazil?" _ t biti
•jen. A pri sr->ič kaj prijet. lju težke migala, prihaja-nama izpod-naju Janez '1 je star že *an, zato sva
nevalo počasi va pričakovale storjeno!" venomer. Pe-menda pta 5 nemiren gri-
'a?" - "Kam : v«š, kje pri hiši (jf S z>Tn> "ajdejo jih >	jih gor v
noaeo : —■ "Dobro!" J !M J!h sk"jeva." J "-e? f0sčo. A šele ju-
č N00*oči ne p°Jdeva
J Nož*aSači najulah-
S L*.
/ S n ^-Do jutn jih
1	. irr Pričako-
0	iNim;Srci in vznemir-
tfjk1\ g0 Ku sva se napo-
1	I%ala — da]je n0"
(ef^ki * Zav°ljo gozdne-tJLH >J Za večerjo de-Jijk. ajcenovi njivi. ;'!|?Uli f°gled°vala pol
^INa ! Videla kje Ja-
if-THstj. JUgeSa. Janeza lA0m aPec Tine je fjJ1^m kupu slame i1 l^tte v krPele. Čakala , Jt /N se nama dozde-Fjl \0 az«dnje je Tine m, ' m'(ha Pa k čmr-
ll.CWko sem priJei
iJHii^0 Pod njim. A J®* la Jn'lb'ta h kolom,
^Hit^^ti kolčke."-
•4^N30ral previden,
K,šCTfdaše zl°-
ffi rok i Je tem iJ0čas-
1	sem ves tre-
Jl|j	Jenja in stra-
J Poteeni krepke-Mu^puščajo . . ."
fti] \ Ul«va onesvetila
A ;ic bil-ki jc
2	razjarjenim
< ||tS?/*VnokM kolčke na tata! —
2ašumelo mi 'mk% a ^ sa-i res, -
Ž' ^SVy* v travo, da
f f^VSki ie hitel proti vasi,
K' va ul°Zdni mož"
,	ze dobim o
, v,M.!/ ' 1'ata'"
/ St\\ L,^11" jezve-
S HlSf?11 zvonovi'
l8dl 1« napol in
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
...e ni vznemirjala posebno . . .
Odtedaj nama Janez ni bi] več poseben - prijatelj. Storil nama sicer ni ničesar, tudi za-tožil naju ni pri stariših, kakor sem se bal. Le ko smo se srečali kje v vasi, naju je pogledal zbočki: "Tata!"
Bilo naju je vselej zelo sram. Zato sva se mu ognila, kadar je bilo le mogoče.
O čmrljih pozneje nisva govorila rada. Krasti pa tudi nisva poskusila nikoli več . . . *
Ob veliki noči je bilo spet. Jaz sem bil tedaj star osem, Peterček šest let. Ravno se je pripravljal, da začne hoditi v šolo. Začetne črke je že poznal, naučil sem ga jih jaz. — Velikonočni torek je bil odločen za vpisovanje.
A prišlo je . drugače ... V petek popoldne sva šla molit k božjemu grobu. Pihal je močen in mrzel veter, zato naju iz-prva niso hoteli pustiti. A moledovala sva tako dolgo, da so nama dovolili.
Peterček je bil oblečen tenko in se je prehladih V soboto ga je bolela glava. Vendar je pre-prosil mater, da ga je pustila z Minko k vuzemnici.
A .ob ognju ga je zeblo, da je ■trepetal, zato ga je 'odpraVil stric kovač kmalu domu . . . "Saj vidiš, da si bolan, Peterček, kaj zmrzuješ tukaj." — "Naj še ostanem, stric!" — "Ne!" — se je razhudil dobri mož. — "Ženi ga domov, Min-ka, in naj gre takoj v posteljo."
Velikonočno popoldne sem bil pri njem. Govorila sva o božjem grobu ,o vuzemnicah, o, streljanju.
"A v šolo ne bom mogel, če bom ležal bolan."
"Ne, ne, kaj pa je to — za kak dan mine. In hodila bode-va skupaj ..."
Drugo jutro nisem vstal tudi jaz.
Bolezen se je hujšala, da sem ležal dva dni brez zavesti — vobčeso bolehali otroci tiste pomladi izredno in tudi umrlo jih je več že pred veliko nočjo.
Ko sem se spet zavedal, sem povprašal po Peterčku. Da mu jc boljše, so rekli. Crez nekaj dni pa mi je povedal brat, ko sva bila sama v sobi, da je Peterček umrl.
"Umrl?" — "Danes zjutraj so ga pokopali ..."
Obrnil sem se k steni in pla-kal dolgo in bridko. Bilo mi je hudo, kakor bi mi umrla rodna mati. In da ga nisem več videl pred smrtjo aili vsaj pred pogrebom, me je težilo najbolj.
"In ne vidim ga nikdar več ne bova posedala ob potoku in stavila mlinov, nikoli več se ne bodeva veselila skupaj klopot-cev, nikoli več ne pojdeva skupno iskat darov tic na Valentinovo, nikdar več ne greva molit Skupaj k božjemu grobu, ob vuzemnicah ne bodeva sedela nikoli več drug ob drugem, ne se veselila skupaj plamenečih kresov, ne se čudila gromečim strelom . . . nikoli več ne . . .
Plakal sem bridko in dolgo se
nisem dal potolažiti.
. *
Ko sem zahajal pozneje domov v počitnice, sem biskaval redno grob Peterčkov. Dolgo sem ostajal ob njem in sem mislil na prijatelja mojih mladostnih dni . . .
Mnogo let je minilo že od one lepe dobe, mnogo vode je poteklo med tem po potoku kraj domače vasi. Življenja valovi so me odnesli daleč od rodnega se-la, mnogo prevar sem doživel v širnem, mrzlem svetu, izkusil sem mnogo bridkosti; pozabil dni, mnoge, ki so mi bili nekdaj sem mnogočesar izza mladih dni, mnoge, ki so mi bili nekdaj dragi, sem izbrisal iz knjige spominov, ker niso bili vredni moje ljubezni, ne. vredni, da
APRIL
18. (Cvetna nedelja) — Jugoslovanska pomožna akcija, slovenska sekcija št. 2, priredi dobrodelno predstavo, katere ves preostanek bo šel za pomoč našim v stari domovini.
26.—Skupni krožki Slovenske ženske zveze, ples v SND.
MAJ
1.—Dr.	Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ, ples v SND.
2.—Najnovejše	vojne slike v cerkveni dvorani sv. Kristine pod avspicijo dr. Najsvetejšega Imena.
2.—Mlad. pevski zbor SDD, Waterloo Rd. priredi koncert v avditoriju SDD nia Waterloo Rd.
2.—Jugoslovanski vojni veterani, predstava v SND.
2.—Mladinski pevski zbor Črički prirede v SND na 80. cesti ob štirih popoldne koncert,
jim hranim udano srce . . .
A tebe, mali moj Peterček, nepozabni drug najsolnčnejših dni življnja mojega, se spominjam čestokrat in spominjam se te z ljubeznijo. —
Spominjam se te, in postane mi mehko in otožno. A ne — čemu otožnost po tebi? Saj ti je bila usoda tako mila! Ni pustila, da bi videle tvoje vedno ve-« sele oči brdikosti in prevare življenja in bi se okalile s solzami pekoče bolesti. Krasan cvet te je utrgal angel smrti in je ponesel tvojo lepo dušo med zbore angelske nad zvezde. Ni ti treba plakati na trnjevih in ka-menitih potih življenja kakor plakam jaz; tvoje srce ne čuti gorja, ki ga> je- prepolno moje srce ...	•
Blagor ti, mali moj Peterček, nepozabni drug moje mladosti, zvesti prijatelj najlepših dni mojega življenja . . . blagor ti stoterokrat!
(Konec.)
zvečer pa ples.
8.—Prisland	Cadets, št. 50 SŽZ, ples v SND.
9.—Pomladanski	koncert pevskega zbora Zvon v SND na 80. cesti.
9.—Duquesne universa, tam-buraški koncert v SND.
15.—Častna	straža SDZ, ples v SND.
16.—Skupni	pevski zbori, koncert za ruski relif v SND.
22.—Federacija ZSZ, ples v SND.
30.—Katoliški dan in program v cerkveni dvorani sv. Lovrenca priredi Zveza društev Najsvetejšega Imena.
NOVEMBER
14.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti, zvečer pa ples.
BLAGOVESTNIKA
Povest iz pokristjanjevanja Slovencev. Spisal Ivo Pregelj Tujec.
velel Svitozori, naj pristopi.
"Otrok moj, tvoj oče umira, ali mu moreš odpustiti?"
"Ti si mi bil vedno dober, ničesar ti nimam odpustiti, samo ne umri mi."
"Dete," advrnil je mehko starec, "z Bogom, dete."
Nepokor je pristopil :
"Položi na me in na njo svojo roko, najina srca so zvezana!"
"Ljubita se!" rekel je Kruti-boj in padel na ležišče. Zaprl je oči, kakor bi spal. Medtem so stopili v sobo Metod in ljudstvo in vse je strmelo na čuden prizor.
Njegova duša odhaja," dejal je Ciril bratu.
"In ti si mu prinesel miru?" odvrnil je Metod.
"Miru in življenje, hvaležno bodi ime Gospodovo!"
Starec je odprl oči in pogledal po ljudeh. Nasmehi j alo se mu je lice in' šepetal je:
"Z Bogom, bratje, jaz grem, ker sem truden; ljubite se in odpuščajte!"
"Ljubite se in odpuščajte!" ponovila je množica. Starec pa je zaprl oči, vztrepetal in vzdih-nil, visoko so se dvignile prsi— Krutiboj je umrl.
"V miru počivaj, brat!" dejal je Ciril, in vsi so pokleknili
in so molili zanj.
* •
Odšla sta sveta brata n bla-govestnik Ciril je kmalu za Krutibojem odšel v nebeško kraljestvo; vrnil se je Metod in sej al seme ljubezni v srca Slovenov. Nikoli več ga niso videli naši znanci, ne Stregomil ne žena njegova, Radoslava, ne Nepokor, ne Svitozora. V Miri-šču pa je zavladal Bog ljubezni in iz src ni izginil spomin na brata, ki sta bila donesla luč svete vere Slovenom. Verno slovensko ljudstvo ju časti in jima je hvaležno, velikima, priproš-n j ikoni a Slovencev — svetima bratoma Cirilu in Metodu.
. ,.KQNEC.
Na sliki vidimo enega davnih 88 mm Rommelovih topov, kakršni so ropotali v bojih pri El Aroima v Tuniziji. Svoje delo je dovršil in sedaj ga bodo odvlekli med staro železo.
Na'sliki vidimo ameriške vojake, ki v prostem času igrajo tenis s kitajskimi dekleti v Čungkingu na Kitajskem. Igrišče je ograjeno z hambusovimi palicami, da žoge ne odle-tavajo izven igrišča.	v
hitra zmaga.
DELO DOBIJO
IZUČENI OPERATORJI BORING MILLS
(Horizontal In vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL
Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite.
WELLMAN ENGINEERING
7000 CENTRAL
(86)
Dodatna zahvala
V	zahvali za pok. Mary Skod-lar, so bila pomotoma izpuščena sledeča imena: Mr. in Mrs. Joseph Pike Sr., Mr. in Mrs. Stanley Baraga, Mr. in Mrs. Joseph Primosh in Mrs. Angela Gole, ki so darovali za sv. maše. Dalje najlepša hvala članicam društev Svete Neže, Srca Marije (staro) in podružnice št. 25 SŽZ in posebna hvala nosilkam krste. Še 'enkrat vsem prav iskrena hvala.
Frank Skodlar, soprog, sinovi in hčere.
Stanovanje v najem
V	najem se odda stanovanje 6 sob in garaža. Moderne sobe
v dobrem stanju na Grovewood Ave. Pokličite ENdicott 9542. _(88)
Peelarja iščem
Rad bi dobil tovariša na sta-(novanje. Katerega veseli peč-I lati, naj se zglasi na 15317 Hale
Ave. po 5 uri popoldne. (86)
i ■■ ■
Domača fronta
Office of War Information Washington, D. C.
Zaklad nični departmen otvarja na domači fronti drug( večjo kampanjo za vojno posojilo. Svrha tega prizadevanja je prodaja 13 bilijonov dolarjev \ vojnih obveznicah (war bonds) hranilnih zadolžnicah za plačevanje davkov (war savings notes) in zakladničnih obveznicah (Treasury notes). Zakladni-ški department pozivi je vse Amerikance na sodelovanje, kako naj se pomaga našim fantom na bojni fronti potom financiranja boja preko morja.
Do sedaj Amerikanci vseh izvirov so bili primeroma srečni, da še velika borba širom sveta ni prebojevala na tleh Zruženih držav ameriških. Srečnejši smo bil kot naši britanski, ruski, kitajski in drugi zavezniki, ki so videli, kako se je vojna mašina Osišča pomikala čez njihova lastna tla, vničujoč njihove hiše, razdejajoč njihove njive, raz-streljujoč njihova mesta, njihove kulturne ustanove, njihove domove.
Treasury Department pričakuje popolno sodelovanje s strani vsakega delničarja v borbi za svobodo. Kot delničar se smatra vsakdo, ki danes živi v Združenih državah. To pomenja vsakogar, ki je zadosti srečen, da je v Ameriki, mnogo tisoče milj daleč od dejanskega bojevanja.
Stroški za osvobojenje podjar-rnljenih dežel, stroški, da se osvobodijo Čehoslovakija,- Polj-; ska, Norveška, Danska, Grška,' Jugoslavija Nizozemska, Fran-1 eija, Belgija in zasedene pokra-j jine Rusije od tolp Osišča, bodo' veliki. Cena osvoboditve bo visoka v merilu življenj in krvi. Cena, ki se od nas zahteva v denarju, je mnogo manjša. Od nas
se zahteva, da kupimo letala,1
i
tanke, topove in ladije v svrho., da se vzdržuje velika ofenziva' za osvobojenje. Od nas se zahte-( va,. da kupimo gazolina in-da priskrbimo potrebni živež, da ohra-! nimo borilnost svojih zaveznikov.
O splošnem naporu naših fantov preko morja ni nikakega dvoma. New York Times od 25.' marca je nosil članek svojega; lopisnika z ameriškimi silami v Severni Afriki. Dopisnik opisu-1 je, kako pogumni so naši vojaki — ne da bi kdo dvomil o tem.
Pripovedoval je, kako so Rom-melovi pancerji vprizorili mogo-■no ofenzivo in so se Hitlerjevi i.akozvani nepremagljivi oklopni odi zagnali proti ameriškim silam. Povedal je, kako so se ameriški fantje nadalje bojevali -— bojevali in bojevali — četudi so '> j i I i obkoljeni.
"Gledal sem, kako se je bitka ribala sem pa tja," rekel je dopisnik New York Times-a, "in mislil sem, kakor so mnogi drugi, da trdni nacijski oklopni vod prodere skozi. Videl sem pogum navadnih vojakov, kako so tičali poleg svojega orožja in na svojih pozicijah, ustavili naval in prevzročili težke škode sovražniku. Očividno tem Amerikancem ni nikdo rekel, da ti izbrani, vse-nemški oklopni oddelki so baje nepremagljivi.
New York Times je pravil, kako so ti fantje zopet in zopet napadali v povračilo. Za besedo "nazaj" niso znali. Oni so znali, zakaj se borijo. Oni so znali, da so se borili za osvoboditev zatiranih narodov, za svoje padle sobcrilcc, za svoje pobratime v
Hiša naprodaj
Na 910 E. 75. St. za eno družino, 4 spalnice. Nobenega popravila potrebno; furnez pravkar inštaliran; škriljeva streha, garaža za 2 avta. Lastnik raz-kaže hišo podnevi ali zvečer. Lahko se takoj vselite.
M. & S. Liebenthal 919 National City Bldg.
MA-0336. (86)
GOTOV DENAR
za vaš
AVTO
Plačamo najvišjo ceno.
C. J. HARMON, INC.
2926 Mayfield Rd.
(En blok zahodno od Superior.) FA-8357
(88)
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
IIIUIIIIUIIIIIIIIHIHIHUIIIIIIIIUIIlllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIir.
I ZA BOLJŠO OBLEKO!
% Prinesite svojo obleko k nam, da jo r. sčistimo^in zlikamo, da bo izgledala kot | nova. Ako nas pokličete, pridemo iskat | obleko na vaš dom in jo pripeljemo = nazaj. Mi obratujemo svoje lastno = podjetje.
1 SON CLEANERS & DYERS | 1 406 E. 156. St.	IV 5252 |
^iiiiiliiiiiliiiiiiiimiiiiiuuiiiiiMiM...........................................
MALI OGLASI
1943		APRIL			1843
M (4	Mo r ?	iTo T	j£ t M i 28	no	£||b Jj[3j ms
m i	E 19 26	i 120 27		m i si	ta m 300
Mladenič je molčal. Svitozo-a je bila prebledela.
"Stregomil," dejal je Kruti-oj s prosečim glasom, "koliko em trpel, in po pravici sem bil ezen nanj, toda sedaj mi je al!"
"Bog ti je odpustil, ker si se esal," dejal je Ciril.
"Hvala, hvala!" viknil je [rutiboj in pritisnil apostolo-o roko na svoje ustnice.
"Ali mi odpustis,'Stregomil ? lovori, glej, bliža se trenotek, o mi bo oditi!"
Mladenič je bil zajokal in po-avljal:
"Umri v miru, stric, umri v liru!"
' Tedaj se je zravnal starec in
in komu bo to v prid, le d'"""' me, saj nosim našega Gospoda." V tistem hipu je močno zapihal veter skozi odprtino stolpa, in joj — groza! Luč je ugasnila v svetiljki.
"Za božjo voljo," je šepetala Štefana. Smrtni strah jo je obšel. "Angel varih, sedaj pa le hitro pomagaj !" Kakor začarana je stala na stopnicah, z roko se je držala za vrv in ni vedela, kam naj obrne nogo. Okoli in okoli nje je črna tema. Proseče je vzkliknila: "Gospod Albert!" v nadi, da se bodo kje odprla vrata, toda vse je ostalo
Nastopila je noč in v cerkvi so odmevali zadnji glasovi večerne molitve patrov. Tedaj je prišla iz sobe za paramente Štefana, potem ko je gori v sobi ugasnila luč. S previdnim korakom je stopila v samotni hram božji. Samo luna, ki je vzšla visoko na nočnem nebu, ji je svetila na poti.
Ko je prišla do Bertoldovega spomenika, je pokleknila in .je v goreči molitvi pričakovala patra Ertelija, da pride ponj o.
Iskreno je prosila Boga, da bi ubogli kužni bolnik še pravočasno prejel sveto popotnico, da bi pater Albert ostal čvrst in zdrav, da bi kuga ne prišla v štajer in da bi tudi sama ostala zdrava: zaradi matere ter bratcev in sestric. Nato je obudila tri božje čednosti, vero, upanje in ljubezen ter popolni kes, da bi mogla čista, brez najmanjšega znanega prahu greha sprejeti Gospoda v svoje roke . . .
V zvoniku je ura bila četrt na deset, tedaj je zaškripal ključ v cerkvenih vratih. Štefana se jc dvignila. V zibajočem se sviti svetiljke je prihajala menišk? postava, ki je metala predse zda. majhne, zdaj zopet velikanske sence. Bil je pater Ertelij, ki jt nosil čez ramo plašč. Štefana mi je šla nasproti.
"Štefana," je zašepetal, da j( strahovsko odmevalo v zapušče ni cerkvi, "te tudi sedaj še n strah?"
"Nič," je veselo odvrnila de klica.
"Se hočeš res podati v smrtni nevarnost, nihče te ne sili."
"Hočem," je odločno rekla šte fana, "dajte mi mojega ljubegs Gospoda, duhovni oče, prosin vas iz srca."
"Pojdi z menoj!" Šel je k ob hajilnemu oltarju, ona je stopa la za njim.
"Štefana," je zopet izpregovo ril, glas se mu je močno tresel "podaš še na prepovedan kraj kjer boš ti, devica, sama z dve ma moškima. Eden. je svetnik drugi je na smrt bolan. Sicer b te nikakor ne pustil tja iti. Toda zaradi tvojega in duhovniko vega dobrega imena svet nikdai ne sme izvedeti, da si ponoči šla v celico enega izmed naših patrov. Naj Bog razkrije pozneje, kaj si storila, sebi in tebi v čast; ti pa nikomur tega ne pripoveduj, zakaj svet je poln hudobije in nesramnosti."
Štefana je kakor angel zrla v patra s svojimi nedolžnimi očmi, v katerih se je zrcalila večna luč, in je rekla:
"Nikomur ne bom pravila, nihče ne bo vedel kakor vi, pater Albert in pa moj Jezus."
Sedaj je duhovnik odprl ta-bernakelj, ki ga je rdeče obsevala večna luč, in je postavil ciborij na oltar. Štefana je pobožno pokleknila na stopnico pred oltarjem. S tresočimi se prsti je vzel pater Ertelij sveto hostijo iz ciborij a, jo zavil v korporate ter jo je spravil v burzo. Nato je rekel: "Vstani."
Štefana je vstala ter je s sklonjeno glavo in z na prsih pobožno sklenjenimi rokami stopila preden j. Vzel je burzo, ki je visela na zlatih trakovih, ter jo je deklici obesil za vrat. Tresoč se je molil latinske molitve, ona pa je bleda in nepremična stala tu v mesečini, ustnice pa so ji šepetale: "Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presveto Režnje Telo." Pater Ertelij je vzel plašč ter ji ga je obesil okoli ram; nato ji je dal ključ rekoč: "To je ključ od stolpa," nazadnje je vzel svetilko, ki jo je bi postavil na oltar,
nemo in temno. Sklenila je ro-in je vzkliknila: "Jezus, moj Jezus! Oj, kdo mi pride na pomoč!" . . . Glej, tedaj je nekaj mehko prtplahutalo z višave doli; dvoje zelenih oči ji je liki dve lučici sijalo nasproti. "Luč, luč!" je zavpilo dete. "Čuk, ti si, ti mi hočeš pomagati; o, vse ponočne ptice, hvalite Gospoda!" Vedela je ,da ta čuk mora sedeti ali na kaki deski, ali pa na zidcu, saj so oči nepremično sijale vedno z istega mesta.
Počasi se je vzpenjala in tipala naprej po stopnicah — proti zelenim lučicam. Oj, hvala Bo-
gu, sedaj je v drugem nadstropju. Iz špranje vrat tam-le sije žarek luči. čuk je sedel zgoraj na okvirju vrat in ji je svetil z očmi. še tri stopnice, in bila je gori. Tesneje je privila k sebi plašč, poiskala je kljuko, in je nalahno odprla. Skozi meglo mrtvaškega vzduha in gosti dim kadila je zagledala dve bledi goreči svečij in modročrni obraz, ki je počival na blazini poleg njega pa je videla visoko suho Albertovo postavo ki je sedela ob postelji. Za trenutek je postala ob vratih vsa se je tresla tako je bila spehana.
Tedaj se' je dvignil Albert s stola. Štefana je zaslišala kako je /.'zkliknip: "Deo gratias .— Hvala Bogu!" Približal se je in je pozdravil dozdevnega redo-^ vnega sobrata: "Ave frater — Zdrav bodi, brat!"
Nakrat je ostrmel: Kaj jej to? To ni duhovnik! — To je dekle ! — Štefana! . . .
"Kaj je to?" Kakor železno k/adivo udarja glas, ki je bil ra-j vnokar vesel in ljubezniv — ne-j izmerno visok je stal Albert v megli dima in je jezno raztezal roko proti Štefani: "Kako prideš ti semkaj —če;
si ti in nisi sam hu(lic' od todi!" je ves bled in srda kazal proti v ■ Štefana se trese P® votu. Saj ima vendar v rokah, jo pa zrne«' ne ve, koga nosi na Sramežljivo je »el grnila plašč na la s tresočo se otr& burzo, in je rekla t** "Hvaljeno in češcen° bo presveto Rešuje .Dalje prihod"!1
Kupujmo obramb"« in znamKe
ter; jo ji dal v roke. Prekrižal jo je še z velikim križem in jo je hotel blagosloviti, pa ni mogel iz pregovoriti besede . . . "Pojdi z Bogom," je rekel, "in se zdrava vrni. . . vsi angeli. . ." Tedaj mu je zastal glas.
Stopila je po stopnicah doli, obsevala jo je lu svetiljke, in njena senca se je zdela zdaj kakor senca otroka, zdaj kakor senca angela sodnega dneva, pred katerim se trese svet.
Stari duhovnik se je zgrudil na tla in je ihtel. V mrtvaški nočni tišini je stopala Štefana z lahnimi, tihimi koraki čez pokopališče prot samostanskim vratom, ki so bila zaprta. Vse njene misli so bile pri Jezusu, ki je počival na njenem srcu. ' Vase vtopljena je šla skozi odprta vrata in je na levo ob samostanskem zidu krenila proti stolpu. Iz okna v stolpu je padel žarek na bezeg, ki se je J pod stolpom majal v nočnem j vetru.
I Vtaknila je težki ključ v i ključavnico železnih vrat; škri-l pa j e se je dvakrat obrnil, vrata so se odprla. Zopet jih je zaprla za seboj, visoko je dvignila svetiljko, da bi videla, kje so I stopnice. V tistem trenutku jo je objel grozni kuižni smrad, j kakor bi bilo zavelo iz odprtega j groba. Ni je obšel stud, ni je j bilo groza; pre\?eliko je bilo i njeno sočutje z možem, ki zgoraj umira in hrepeni po Gospodu.
Povzpela se je po stopnicah gori, v eni roki je imela svetiljko, ki je trepetajoč obsevala razpokane, napol razpadle stene stolpa, z drugo se je prijemala za vrv, ki je bila mesto ograje razprta vzdolž stopnic.
Stopnice so bile silno strme, i morala je zelo paziti, da ni napačno stopila. Zdelo se ji je, da visi med dvema prepadoma. Toda stopnice so postajale še strmejše, skoraj kakor lestva. Ni mogla razločiti, kje se začenja novo nadstropje. Niti ni vir dela kake luči, niti ni slišala človeškega glasu, samo frfota-, nje ponočnih ptic ji je udarjalo J v ušesa. "Ljubi Jezus!" je molila, "zdaj mi pokaži pot, o angel varih, stoj mi na strani, da ne padem!"
Mislila je, da se začenja novo nadstropje," toda prijela je v prazni zrak. Višje ko je pri-! šla, bolj je pihal veter okoli nje —. Stopala je višje in višje, no, hvala Bogu, sedaj je res prvo nadstropje. Za trenutek je postala, z utripajočim srcem je sklenila roke okoli svetiljke in je molila "Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presveto Rešnje Telo. Jezus, tebi živim, Jezus, tebi umrjem, Jezus, tvoja sem živa in mrtva." Ko je stala tu ograjena s črnim plaščem, z burzo na deviških prsih in je od svetiljke ožarjeno glavo sklanjala v pobožni molitvi, so visoko v tramovju gori jeli frfotati netopirji, sove in čuki, pripla-hutali so in zrli, kaj je doli na stopnicah. Kakor hitijo vešče k luči, so frfotali z višave netopirji in čuki in so molče v lepih krogih krožili okoli belo in zlato se lesketajočega svetišča, ki je počivalo na dekliških prsih.
Štefana je spela naprej po stopnicah, ki so postajale vedno strmejše in so se kakor lestva majale pod njo. Vedno močneje je pihal veter, vedno stru-penenje jo je bodel okuženi zrak.
"Angel varih," je reklo dete, ki se je malce treslo vsled strahote, ki jo je obdajala od vseh strani, "sedaj me pa le krepko drži, krepko, sicer bom padla,
\l LADA ZEDINJENIH DRŽAV nas
vpraša, da bi ji posodili 13 bilijonov dolarjev v prihodnjih par tednih. Mi to lahko stor'mo in mi MORAMO to sto-riti. Vsak Američan se mora zavedati naslednjega:
V tej vojni, v tej silni vojni, smo začeli dobro. Trenirali smo dosti mož, izdelali smo dosti orožja in zgradili mnogo ladij.
Toda to je šele začetek. Nihče izmed nas, noben moški in nobena ženska, bi ne bila niti za trenutek zadovoljna s trditvijo, da smo storili že dovolj za zmago.
ZGRADITI MORAMO ŠE VEČ!
Prekosili smo vse rekorde, ko smo prošlo leto zgradili 8 milijon ton ladjevja. Toda odlo-
l	'.J
13 bilijonov se mora nabr
eni možje pri armadi in mornarici vam bodo povedali, da niti 18 MILIJONOV ton, ki jih bomo zgradili to leto, šE NE bo devolj!
NAŠ BOJ BO ŠE VEČJI!
Odslej pa do zmage mora biti Amerika na ofenzivi. V vedno večjem številu bodo odhajali vaši sinovi, bratje, zakonski možje v bojno linijo. Naše izgube so se že začele množiti in ne bedo manjše.
ZATO MORAMO KUPITI ŠE VEČ BONDOV!
Seveda, mi tudi sedaj kupujemo bonde. Toda pomagati moramo plačati za večje bojevanje in produkcijo ... Mi moramo storiti vsaj toliko, po svoji najboljši moči, kot znašajo žrtve tistih Američanov, ki se borijo in potijo znoj na dMcat frontah — nabolj krvave šele pridejo, živa resnica je: ako hočemo, da se bo vrtel naš bojni! stroj naprej, moramo dobiti 13 EKSTRA bilijonov dolarjev ta mesec. 13 bilijonov dolarjev nad našim rednim kupovanjem vojnih bondov.
TA OGLAS JE DALA BREZPLAČNO
V teku prihodnjih par iskal eden izmed tisočev prostov 81 li na razpolago svoj čas in na^.^jte! njo. Toda ne čakajte nanj. ^ da predno bo ta kampanja kfl®* tf na bližnjo banko, pošto ali Pr?.. gVojf jejo vojne bonde in boste stoH"' m In pri tem ne pozabite: s tem, 0 ^jil dolžnost, napravite sebi eno svojem življenju!
Bondi Zedinjenih sticija na svetu. Nobena ni sticija, ki se prilaga vašemu tudi priliko, ki je samo naročite in dobite take hočete živeti po tej vojni, žite v vojne bondie sedaj, bo rati dosti zaposlitve v miru za nas.
Za blagor svoje'domovine^
samih — INVESTIRAJTE VS* TE.
Ameriška Domovina, slovenski dne
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PREVEL DR. JOS. JERŠE
<