PnStnlna plačana v fotovtnL Leto XIII., štev. 145 Ljubljana, četrtek 23. junija 1932 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Teleton št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, \Vien št 105 241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122. 3123 3124. 3125 in 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje. Kocenova ul. 8 Te! št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. enova vlada grozi z Izjemnim stanjem Sestanek notranjih ministrov nemških dežel —_ če ne pride do sporazuma, se bo vlada poslužila izjemnih pooblastil Berlin, 22. junija M. Dopoldne so se sestali v Berlinu notranji ministri deželnih vlad iz vse Nemčije, da razpravljajo z državnim notranjim ministrom baronom Gay-lom o raznih ukrepih. Sestanku pripisujejo v političnih krogih odločilno važnost za nadaljnji razvoj notranjepolitičnih razmer v Nemčiji. Kakor znano, so se zlasti juž-nonemške deželne vlade uprle poslednji zasilni uredbi državne vlade, ki ukinja prepoved napadalnih oddelkov Hitlerjeve stranke in nošenje uniform. Notranji minister je sklical to konferenco predvsem zaradi tega, da bi prisilil deželne vlade, da ukinejo svoje separatne prepovedi. Vlada se je napram Hitlerju obvezala, da mu bo zagotovila popolno akcijsko svobodo. če 5e posamezne deželne vlade tej zahtevi državne vlade ne bi hotele ukloniti, namerava državna vlada za vso Nemčijo proglasiti izjemno stanje in se poslužiti vseh pooblastil, ki jih daje za tak primer wei-marska ustava. S tem bi dobila državna vlada pr polno ingerenco na sklepe deželnih vlad. Ta svoj ukrep bi državna vlada utemeljila s tem, da deželne vlade niso znale preprečiti krvavih spopadov, ki so zadnje dni na dnevnem redu po vsej Nemčiji in so zahtevali že mnogo žrtev. Zdi se, da narodni socialisti z namenom izzivajo spopade s komunisti, socialnimi demokrati in s po-1 c jo, da bi dali vladi tem več povoda za izvedbo svoje namere. V narodno socialističnih krogih odkrito govore, da bo v najkrajšem času pre glašena vojaška diktatura. Narodno socialistični tisk ostro napada vlado zaradi njene »popustljivosti« napram meščanskim in levičarskim strankam ter jo naziva »vlado slabičev«, ki si ne upa pokazati močne roke. če vlada ne zna zaščititi narodnih socialistov pred napadi, piše Gobbels v svojem listu, potem bodo narodni socialisti sami napravili red. »Berli-ner Tageblatt« piše, da narodni socialisti namenoma izzivajo vlado, da bi položaj še poostrili in čim prej izzvali ukrepe, ki bi jim zasigurali absolutno oblast v vsej državi. Tudi »Deutsche Alige-neme Zeitung« poroča, da se po zanesljivih vesteh pripravlja proglasitev izjemnega stanja. Bavarska odločno odklanja vmešavanje države v njene notranje zadeve. Današnja »Staatszeitimg«, uradni organ bavarske vlade, pravi, da ne bodo ne generali, ne prisilni ukrepi mogli izpremeniti, do česar ima Bavarska pravico. Medtem se je v Nemčiji razvila prava državljanska vojna. Spopadi so na dnevnem redu. tako da jih ni mogoče niti več kontrolirati. Izredno nevaren je položaj v Po-renju in v Šleziji. Tudi v Berlinu so se preteklo noč spopadli z narodnimi socialisti, Eden izmed poslednjih je bil ubit. To je že peta žrtev v tem tednu. Nemška spomenica lausannskl konferenci Nemčija vztraja na zahtevi po popolnem ukinjen ju reparacij — Kočljiv položaj v Lausanni Lausanne, 22. junija, g. Kriza na reparacijski konferenci je izbruhnila prej, kakor so se bali. l'o brezuspešnih Herriotovih poizkusih, d-a bi angleškega ministrskega predse dn ka Macdonalda odvrnil od ideje eno stavnega črtanja rcparacii. in spričo dejstva, da se je v kratkem pričakovala predložitev francoskega načrta, je nemška delegacija podvzela protiofenzavo. V spomenici, ki jo je davi nemški zunanji minister Neu-ra.h izročil ministrskemu predsedniku Mac-donaldu, nag aša nemška vlada ponovno, da je neobhodno potrebno, da se raparaci-jc takoj in brezpogojno črtajo. Spomenica nastopa proti razglasitvi novega moratorija, kakor tudi proti uvedbi sistema z odplavili. Kazen tega zavrača tudi najetje kakor-šmhkoli hipotek na državne naprave, posebno pa na državne že!eznice. S to spomenico protestira nemška vlada v naprej proti načrtu francoskega finančnega ministra Ger-mama-Martina. ki ie na tihem pripravljal zaplembo čistega dobička nemških državnih železnic. Nemška spomenica se v glavnih potezah naslanja na izjave državnega kancelarja o priliki njegovega pozdravnega govora pred konferenco. Minister Neurath navaja ves gospodarski in finančni položaj Nemčije in govori o težavnih razmerah v Nemčiji, o katerih pričajo že same nemške državne odredbe. Baselski strokovnjaki sami so ugotovili, da so dosegle te odredbe največjo obremenitev nemških davkoplačevalcev. Minister Neurath je končno v svojih pripombah naglasil. da je Nemčija pripravljena z vsemi svojimi silami sodelovati pri gospodarski obnovi Evrope, vendar pa ni ničesar predlagal za nadaljnjo usodo reparacijskega problema. Razen dejstev, ki jih je o položaju Nem-o ie orisal v svojem govoru državni kancelar Papen, vsebuje nemška spomenica še vrsto novih važnih predlogov, ki so vsi so-c'a>ni v tem, da se reparacijski dolgovi popolnoma črtajo, vendar pa se zagotovi Franci ji z gospodarskimi prednostmi del izgubljenega imetja. To tem predlogu naj bi bile obe državi v tesnejšem gospodarskem sodelovanju, kakor sta r,. pr. Belgija in Ho-landska. Obe državi naj bi se razen tega za dal jšo dobo obvezali, da ne bosta poviševali carin, izdajali irvoznnh ali izvoznih omejitev ali prepovedi, uvajali deviznih omejitev itd. Obenem so v tem predlogu mišljene tudi trgovsko-politične koncesije v drugem smislu. Ker kljub Herriotovim poizkusom ni bilo mogoče doseči vsaj začasnega sporazuma s Francijo in Ang':jo. je ostro nasprotje med francosko in nemško tezo ustvarilo na konferenci tragičen položaj. Na drugi strani so napravile velik vtis tudi vesti, da je ameriška delegacija v Ženevi zahtevala takojšnje sklicanje g'avnega odbora razorožitvene konference za danes popoldne. da bi na njej obvestila člane odbora o spomenici predsednika Hoovera. Te vesti so zone t zbudile vso bojazen, ki so jo povzročili nočni sestanek v Morgesu in telefonski razgovori Macdonalda in Gibsona z Belo hišo. Čuje se namreč, da išče predsednik Hoover za svojo voliVio kampanjo za vsako ceno veliko senzacijo in da se pri tem ne bo ustrašil žrtvovati neznatnih izgledov za sporazum v Ženevi in Lausanni. Predsednik lausannske konference Mac-c*ona'd ie noslal delegacijam \Seh držav, ki n'so pristale na re.«olnc;io. kater<> so prejš-Tii; teden «preiel«» velesile o vprašan in re-r-"-ar55skeea problema, nismo, v katerem i;h poziva, na i mu sporoči ?o svoia s+ališ^a in priromhe. Neka+ere delegac;?e so spre-}„ie resolucijo, med njim? tudi Češkoslovaška, druge, med njimi jugosloven&ka, ru- munska in portugalska pa niso dale še nikakršnega odgovora. Francoski komentarji Pariz, 22. junija AA. Zastoj v angleško-francoskih razgovorih v Lausanni še vedno zelo zanima francoske liste. Tako pravi »Ordre«, da se dogodki v Lausanni razvijajo nekako tako, kakor da bivši francoski zavezniki obžalujejo, ker je stiska, ki je zadeia del Evrope, doslej prizanesla Franciji, in je Nemčija nekaka svetinja, zaradi katere bi bilo treba žrtvovati vse druge države. Saint-Brice piše v »Journalu«, da so Angleži morali izprevideti, da ne gre enostavno črtati reparacij, kar zahtevajo samo Anglija, Italija in Nemčija, dočim so vse druge države proti. V takih okoliščinah je treba najti kompromisno rešitev aii pa sprijazniti se s popolnim neuspehom lausannske konference. >;L' Homme libre« pravi: če se Francija pope Inoma odreče reparacijam, bo izročena Zedinjenim državam na milost in nemilost. Goba se nahaja na drugi strani Oceana in tam visi tudi velika računska tabla. »L' Ere Nouvelle« naglaša, da nihče ne bi mogel konkurirati Nemčiji v mednarodni trgovini, če se iznebi reparacijskih dajatev. Rešena reparacij bi Nemčija, katere železnice so brez vsakega dolga, mogla prevažati svoje blago in ga prodajati po cenah, ki bi izključevale sleherno konkurenco. V tem primeru bi se morale druge države zavarovati pred Nemčijo edino s postavitvijo carinskih mej in v tem primeru bi ne moglo biti več govora o nor-malikiranju svetovnih gospodarskih razmer. List: v splošnem trdijo, da Francija ni predložila še nikakega dokumenta, v katerem bi obrazložila francosko tezo. Nekateri naglašajo, da francoski krogi zahtevajo, naj se moratorij podaljša na tri do pet let in reparacijska plačila nadaljujejo kakor hitro bo to mogoče in v skladu z nemško prosperiteto. Odmev v Angliji London 22. junija. AA. Vesti, ki so včeraj popoldne prispele o razgovorih, ki sta jih imela Herriot in Boncour v Morgesu z Gib-sonom, so povzročile pravcato senzacijo. »Star« ir. »Evening Standardi pravita, da pomeni ta razsovor vstop Zedinjenih držav v reparacijska pogajanja. Nekaj ur v političnih in finančnih krogih sploh niso diugeSa govorili, kakor o tem dogodku, čigar pomeri se vsem zdi izredne važnosti. Politični krogi vidijo v tem nastopu Zedinjenih držav sporedno. če ne enako akcijo, kakršno je podvzela angleška vlada, ki že nekaj časa skuša postaviti formulo, ki naj poveže reparacijski, razorožitveni in dol-govni problem. Zdi se. da Washington že račna z možnostjo znižanja vojnih dolgov. To vest pa je Stimson formalno demantiral, kar je napravilo prav tako globok vtis, kakor poročilo o sestanku v Morgesu. Glede na tako nasprotujoča si poročila so politične osebnosti postale zelo rezervirane in malone skeptične. Upanje, ki je nastalo v zvezi z domnevano ameriško intervencijo, je dokaj odgovarjalo čedalje občutnejšemu zavzemanju angleške javnosti za istočasno črtanje reparacij in vojnih dolgov ter čim večje znižanje oboroževanja na suhem in v zraku. Stimso-nov demanti je sedaj prekrižal te račune, vendar politični krogi te misli še niso opustili. Vsekakor so poročila iz Švice povzročila veliko nejasnost. Washinston. 22. junija. AA. Državni tajnik za zunanje zadeve Stimson je izdal komunike. ki demantira poročila, po katerih bi se bili zastopniki Zedinjenih držav v Evropi udeležili v Ženevi in Lausanni razgovorov o vojnih dolgovih. Hoovrova razorožitvena poslanica Hoover zahteva znižanje armad za tretjino in stavlja konkretne predloge o omejitvi oboroževanja na kopnem, na morju in v zraku Ženeva, 22. junija, s. Na pobudo ameriškega delegata Gibsona je bil danes popoldne nenadoma sklican glavni odbor razorožitvene konference na javno sejo, Za sejo je vladalo med občinstvom kakor tudi med zastopniki tiska izredno zanimanje. Predsednik razorožitvene konference Henderson je otvoril sejo in dal takoj besedo vodji ameriške delegacije, poslaniku Gibsonu. Govornik je svoj govor, ki so ga zborovalci poslušali z velikim zanimanjem, pričel z obvestilom, da je dobil od ameriškega predsednika nalog, naj sporoči glavnemu odboru razorožitvene konference njegovo izjavo. Predsednik Zedinjenih držav se vdaja veliki nadi, da se bo objava njegovega predloga smatrala kot poziv vsem narodom in privedla do splošne in temeljite proučitve razorožitvenega problema. Poslanik je nato preeital Hoovrovo poslanico, ki je najvažnejša v onem stavku, kjer predlaga, naj se oboroževanje vseh držav na svetu zmanjša približno za tretjino. Predsednik Hoover naglaša v svoji poslanici, da je prišla sedaj ura, ko je treba brez oklevanja pričeti zniževati uničujoča oborožitvena bremena. Na ta način bi bil storjen najvažnejši korak za obnovo svetovnega gospodarstva. Razorožitev bi odpravila bojazen in medsebojno nezaupanje. Hoovrova poslanica razvija nato v podrobnem razorožitveni načrt, ki ima to temeljno misel, da pomeni od vseh držav podpisana Kelloggova pogodba, da nameravajo države svoje oboroževanje uporabljati samo v obrambne namene. Oboroževanje na kopnem, v zraku in na morju tvori celoto. Zaradi tega je treba tudi ameriški predlog smatrati kot nedeljivo celoto. O oboroževanju na kopnem določa Hoovrov načrt popolno ukinitev tankov, kemične vojne in mobilnega težkega topništva. Po številu vojaštva naj se armade znižajo za tretjino. Vsaka država bi smela po tem načrtu v bodoče vzdrževati samo toliko vojaštva, kolikor bi ga potrebovala iz razlogov notarnje važnosti in da se ubrani napadov. Kot temelj za izračunanje števila vojaštva v vsaki državi naj bi se vzela moč armade, ki jo je versailleska pogodba določila za Nemčijo. Na polju oboroževanja v zrakn zahteva Hoover popolno ukinitev bombnih letal ter prepoved bombardiranja iz zraka. Glede oboroževanja na morju priporoča Amerika znižanje v pogodbah določenih številk in celotne tonaže oklop-nih ladij za tretjino, matičnih ladij 7a letala, križark in torpednih rušilcev za četrtino ter podmornic za tretjino. Celokupna tonaža podmornic naj bi na nobeni strani ne presegala 35.000 ton. Hoovrova poslanica ugotavlja h koncu. da bi ameriški načrt močno znižal izdatke za nove gradnje in popravila vojnih ladij ter ustvaril vsakemu narodu možnost velikih prihrankov. Vsaka država naj po svojih močeh pomaga pri skupnem delu, kajti nesmiselno je, če se hoče svet še v bodoče izčrpavati z vojaškimi izdatku Po prečitanju poslanice je podal poslanik Gibson še nekatera pojasnila glede načrta in naglašal še enkrat, da je Amerika tudi s svoje strani pripravljena mnogo žrtvovati na polju oboroževanja. Prihod ameriške delegacije v Lausanne Laurnnne, 22. junija, d. Po sestanku Herriota z ameriškim delegatom na razorožitveni konferenci Gibsonom v vasi Morges na poti v Ženevo, do katerega je došlo v ponedeljek zvečer, je včeraj zbudilo veliko senzacijo dejstvo, da sta ameriška delegata Gibson in Daviš nepričakovano pri-soela v Lausanne ter se zglasila v hotelu Beaurivage v Ouchvju pri angleški delegaciji. Po razgovoru z Johnom Simonom sta odšla k Macdonaldu, pri katerem sta ostala do 4. popoldne, ker je za ta čas napovedal svoj poset Herriot. Prihod ameriške delegacije v Lausanne zbuja razne kombinacije, zlasti še zaradi tega, ker je Amerika doslej vedno nagla-šala, da se ne bo vmešavala v reparacijska pogajanja v Lausanni Na ameriški in angleški strani sicer oporekajo, da so na včerajšnjem sestanku razpravljali o vprašanju dolgov, in trdijo, da so govorili .e o razorožitvenih zadevah, ki se sedaj obravnavajo v Ženevi. Ker pa je ameriška vlada v zadnjem času že ve "krat napol oficijelno poudarjala zvezo med možnostjo črtanja vojnih dolgov in obširnejJo razorožitvi",c. se pač more smatrati, da so govorili o obeh vprašanjih. V ostalem naglašajo v ameriških krogih, da je bil sestanek Herriota z Gibsonom v Morgesu največjega pomena, ker se ja zgoddr. prvič, da so na ameriški stran' povsem odkrito poudarili zvezo med raz-orožitvenim in reparacijskim vprašanjem Gibson je baje Herriotu izjavil, da brsz daleikiosežnejšega zmanjšanja vojaških pro- računov v Evropi ni pričakovati, da bi Zedinjene države postale naklonjene zmanjšanju ali črtanju vojnih dolgov. Po razgovoru z ameriškima delegatoma se je zopet pričel dopoldne prekinjeni večurni razgovor Herriota in Macdonalda. ki sta se ga udeležila tudi finančna ministra Francije in Anglije. Na angleški strani zatrjujejo, da so rodili ti razgovori kljub težkočam dobre uspehe in da je sedaj ustvarjena možnost zbližanja v vprašanjih zrakoplovstva. omejitvi vojnih proračunov. števila vojaštva ter kemičnega in bakteriološkega oboroževanja. V tukajšnjih krogih govore, da ie pri iPOgajanjih v Ženevi prišlo med Paulom Boncourjem na eni ter Johnom Simonom in Gibsonom na drugi strani, do ostre debate. Ameriška delegata sta izrazila svoje nezadovoljstvo nad počasnim potekom razorožitvenih pogajanj ter sta zagrozila, da se bosta umaknila z razorožitvene konference, ako ne bo prišlo do pozitivnih dogovorov. Zahtevala sta. naj se Francija izreče predvsem o ameriškem načrtu, ki se tiče redukcije vojaštva in je bil svoječasno predložen delegacijam velesil. Po tem predlogu bi bila francoska vojska zmanjšana za približno 100.000 mož. Vojni minister Paul Boncour je poudarjal, da francoski generalni štab še ni do konca proučil tega načrta, Johnu Simonu pa je izjavil. da je sporazumen le z zmanjšanjem vojaških izdatkov kakor tudi števila težkega topništva in bombnih letal. Angleški zunanji minister je nato poudarjal, da se ne sme opustiti njegova misel c kvalitativni razorožitvi, ki ima namen prepoved ali pa internacionalizacijo ofenzivne-ca orožja. Francoskim in ameriškim zastopnikom je predložil zato nov načrt, ki zagovarja kvalitativno razorožitev v skromnejšem obsegu, kakor pa je bila prvotno nameravana. Zaradi teh nesoglasij je bil nato dogovorjen nočni sestanek v Mor- gesu. Delni sporazum London, 22. junija, s. »British United Press« zatrjuje, da se je Francija z Ameriko in Anglijo sporazumela glede takojšnjega znižanja vseh izdatkov za oboroževanje. Razen tega je bilo baje sklenjeno, da se odpravijo težka artiljerija in velika bombna letala. Ženeva, 22. junija AA. Francoska, angleška in ameriška delegacija so se sporazumele v glavnih točkah glede redukcije kemičnega in bakterijskega vojevanja ter znižanja nekaterih vrst napadalnega orožja. Francoski delegat de Jnuvenel je obrazložil tezo o intemaciijonalizaciji civilnega letalstva. Predsednik razorožitvene konference Henderson je sklical generalno komisijo konference na sejo za danes popoldne. Komisija je odgodila svoje seje prejšnji teden, da počaka rezultatov privatnih razgovorov med voditelji delegacij, ki so se takrat začeli in so se tudi danes nadaljevali. Sodelovanje Francije in Jugoslavije Dr. Marinkovic o namenu lausannske konference in o stališču Jugoslavije v reparacijskem vprašanju Pariz, 22. junija r. Pariški listi objavljajo obširna poročila svojih posebnih poročevalcev ,iiz Lausanne ter podčrtavajo, da razvija, zlasti predsednik jugoslovenske delegacije, ministrski predsednik iin zunanji ■minister dr. Voja Marimkov.ič v Lausanni živahno akcijo za obrambo pravic Jugoslavije do reparacij odnosno za priznanje gotove odškodnine v primeru, da bi se črtale reparacije. Pri tem se zopet kaže, naglasa >Temps«, da zavezništvo med Jugoslavijo in Francijo ni le platoniono, marveč je vseskozi živa in resnična vez iskrenega prijateljstva. Ne da se zaniikaiti, da predstavlja dr. Marinkovic v Lausanni močno oporo Francije zlasti pri reševanju tega težavnega problema. Interesi obeh zaveznic se popolnoma krijejo in je zato tesno sodelovanje, iki se je ra/zvilo med Herriotom .in dr. Marinkovičem v Lausanni, tudi razumljivo. Opaža se, da se Herriot o vseh načelnih vprašanjih posvetuje z dr. Marinkovičem, s katerim sita .iimela vse zadnje dni pogoste in dolgotrajne sestanke. Tudi med francoskim finančnim ministrom Ger-maiinom-Martimom in dr. Marinkovičem so se vršili važni razgovori. Na poznejših sestankih je Herriot obvestil dr. Marinkovi-ča o svojih razgovorih z ostalimi državniki, zlasti z Macdonaldom in Gibsonom, dočim je dr. Marimkovdč s svoje strani obvestil Herriota o razgovorih, ki jih je imel s posameznimi državniki 'im o stališču, ki ga je zavzela Mala antanta. »Temps« objavlja tudi daljši razgovor z ministrskim predsednikom dr. Marimkovi-čem. Dr. Marinkovic naglaša v svoji izjavi, da je bila lausannska konferenca sklicana v prva vrsti za to, da ugotovi, kaka bremena lahko prenese Nemčija, ne da bi se s tem ogrožalo nemško gospodarsko ravnotežje, kakor tudi, katera bremena se Nemčiji v bodoče ne bi smela naložiti. To vprašanje, ki ga je naglasil tudi odbor baselskih strokovnjakov, mora predvsem rešiti lausannska .konferenca. V svoji nadaljnji izjavi raizmotriva dr. Marinkovič predlog za črtainje reparacijskih plačil im na- glaša, da so strokovnjaki svetovnega slovesa mnenja, da Nemčija lahko plača., ako le hoče. Jugoslavija nikakor ne more pri. stati na enostavno črtanje reparacij, ker je bila v svetovni vojni najbolj prizadeta ter se je morala zadolžiti, da bi mogla obnoviti opustošene pokrajine in vsaj delno popraviti škodo, ki je nastala zaradi svetovne vojne. Tri dolgovi pa se me morejo enostavmo črtati. Govoreč o drugem predlogu, po katerem bi se morale reparacije preurediti, je naglasil dr. Marinkovic, da je to edina stvar, o kateri lahko sklepajo evropske države, ki so 'zadolžene v Ameriki. Zaman bj dokazovali Ameriki, češ, mi srno črtali reparacije, ,pa nam še ti črtaj dolgove. Povsem druga pa, je stvar, a.ko se Evropa sporazume in stopi pred Ameriko s predlogom: Mi smo uredili reparacijska plačila, pa sedaj še vi uredite voome dolgove po plačilni sposobnosti evropskih držav, če bi se sklenilo črtanje reparacij, bi to izgledalo kot n^kak afront proti Zedinjenim državam. Kot zastopnik Jugoslavije vsekakor ne bi mogel na to pristati, kajti položaj bi lahko postal za nas nevzdržen. Če Jugoslavija ne bi mogla zadostiti svojim obveznostim, dvomim, da bi bili maši upniki tako potrpežljivi, kakor so napram Nemčiji, če pa bi Jugoslavija pristala ma črtanje reparacij. bi tako rekoč skozi o.kmo vrgla denar, ki ga potrebuje za plačilo svojih dolgov. Upravičeno bi potem naši upniki lahko rekli, da smo prekršili svoje obveznosti in da nismo dovolj ščitili svojih pravic. Zaradii tega Jugoslavija ne sme iin ne more pristati na črtanje reparacij. Včeraj se je vršila v stamovamju dr. Mar rinkoviča triurna konferenca voditeljev delegacij držav Male antante, na kateri so razpravljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z lausanmsko konferenco. Ugotovljeno je bilo, da vlada med državami Male antante popolno soglasje im da bodo kakor doslej tudi v bodoče solidarno bramile svoje interese. Poslanec Kerrl predsednik pruskega deželnega zbora Centrum se je vzdržal glasovanja — Volitev pruskega ministrskega predsednika bo šele po parlamentarnih volitvah v Nemčiji Berlin, 22. junija. A A. V nemških politič- Berlin, 22. junija, s. V pruskem deželnem zboru so se danes vršile volitve končnove-1 javnega predsednika deželnega zbora. Za predsednika je bil s i°7 glasovi izvoljen narodno-socialistični poslanec Kerrl, pri čemer se je centrum vzdržal glasovanja. Socialni demokrati so postavili kot kandidata poslanca Wittmacka. ki je dobil 91 glasov, dočim je na komunističnega kandidata Kasparia odpadlo 53 glasov. Pri volitvah ni bilo nobenih incidentov. Šef nove pruske vlade bo do'očen šele po parlamentarnih volitvah v Nemčiji. nih krogih sodijo, da se nahaja nemška vlada glede na vprašanje Hitlerjevih napadalnih čet v zelo delikatnem polcžaju, ker je zaradi njega prišlo do resnih nasprotij med državno vlado in južnor.emškimi deželami. Nacionalistični list- zahtevajo energičen nastop nasproti tem zahtevam južnonemških dežel, nekateri listi, kakor n. pr. »Deutsche Allgemeine Zeitvng«. pa predlagajo celo proglasitev obsednega stanja. Pričakuje se. da bo nastop min strov nemških dežel napravil konec sedanjemu sporu. Turško-bolgarsko-grška trozveza? Carigrad, 22. jumija M. List s-Sonposta^ poroča, da se bodo v kratkem sestal' v Carigradu turški, bolgarski in grški dele gati. da pričrno pogajanja o sklenitvi trsro vinskega sporazuma med vsemi tremi državami Ta sporazum naj bi ustvaril tesnejše medsebojne gospodarske stike, ki naj bi se razvito v politično zvezo. To akcijo zlasti podpira Italija. Obsojeni mariborski oficirji vložili priziv Beograd, 22. junija, p. Včeraj so zagovorniki vseh sedem v znanem procesu zaradi komunistične propagande v Mariboru obsojenih oficirjev vložili zoper sodbo vojaškega sodišča priziv na višje vojaško sodišče, ki bo te dni razpravljalo o tej zadevi. Strašna smrt pastirčka Splezal jc na električni drog ter zgorel nesreči elektrarno Falo, Maribor, 22. junija. Prebivalcem Limbuša in okolice je še v spominu groma smrtna nesreča, ki se je pripetila lam, ko je neki otrok splezal na električni drog in ga je ubil električni tok. Slična smrtna nesreča se je pripetila tudi danes okoli 17. V bližini Limbuša je na travniku ob Dravi pase! krave 12 in pol leta stari Tonček Klobasa, sin posestnika iz Laznice. Na travniku stoji železni električni drog daljnovoda Fala - Maribor Deček je splezal na drog. ko pa jS prispel do vrha, je prišel po nesreči v dotik z žico, v kateri je bila visoka napetost. Učinek je bil grozen. V hipu je obviselo na žioi izoglenelo truplo nesrečnega otroka. Od daleč je nesrečo opazi! posestnik Ro-bič, ki je brž odhitel v Limbuš Ln telefo- nično obvestil o da so tok prekinili in takoj z avtomobili odhiteli na kraj dogodka. Tu so videli še eroznejši prizor, kakor so ga pričakovali. Na drogu je med žicami viselo samo še r.ekaj ostankov otrokovega trupla, v bližini na tleh pa je ležala nezavestna otrokova mati. ki je prihitela na kraj nesreče in se v grozi onesvestila. Ob električnem drogu je ležala tudi ubita krava, ki je prišla v dotik z železnim drogom, ki ie bil sklenjen z električnim tokom'. Uslužbenci elektrarne l"ale so brž sneli ostanke trunla z droga, nesrečno mater pa so naložili na reševalni avto. ki je med tem časom tudi že prispe! na kraj grozne nesreče, in jo prepeljali v mariborsko splošno bolnico. Atentatorji Fašistične salve, ki so v petek zjutraj v rimski okolici vzele življenje dvema mladima Italijanoma, so odmevale daleč po Evropi. Ves tisk se bavi s to justiti-kacijo in s procesoma, ki sta justifikaci-jo utemeljila. Ne morda zato, da bi sim-patiziral z ustreljenima atentatorjema, saj pač ves kulturni svet soglaša v obsojana bombaštva in revolverstva, marveč zato. ker je ta žalostna afera zopet enkrat močno osvetila razmere v Italiji. Po sodbi fašističnega izrednega sodišča sta bila ustreljena trgovec Bovone in zidar Sbardellotto. Slednjega zadeva je znana. Bil je v Rimu aretiran, ko je po lastnem priznanju ravno ogledoval teren in iskal prilike, da bi umoril Mussolinija. Bovone je bil pa obtožen in obsojen kot vodja zarotniške družbe, ki je deloma povzročila, deloma poskušala povzročiti po Italiji celo vrsto atentatov proti fašističnemu režimu. Sodna razprava se je vršila proti obema ločeno, tvorila pa ie v bistvu enoto. Tako Bovarte kakor Šbardellotto namreč nista bila atentatorja na lastno iniciativa, temveč sta bila v službi protifašističnih italijanskih emigrantov in sta ravnala po njihovem nalogu. Pri procesu se je pokazalo, da so ti zakleti nasprotniki fašizma v inozemstvu dobro organizirani in da razpolagajo z ogromnimi denarnimi vsotami, sai so poročali fašistični listi, da je bilo med drugim dokazano, da so na primer na Mussolinijevo glavo razpisali nagrado v ziie.sk u 1 milijona lir. Proti tem emigrantom sta bila v glavnem naperjena tudi oba rimska procesa, čeprav seveda zaradi tega sodba za neposredna krivce ni bila nič bolj mila. A glavni obtoženci so vendar bili voditelji protifašistične emigracije, silno ostri očitki pa so padli v sodni dvorani sami, še bolj pa v vsem fašističnem tisku proti francoski vladi in francoski javnosti, češ da sta sokriva zločinov, ker trpita v Parizu nemoteno delovanje antifašističnega vodstva. Inozemski listi so poročali in razpravljali o tem. Razpravljali pa so obenem o razmerah v Italiji in o razmerju med fašizmom in italijanskimi emigranti: priobčevali so ob tej priliki tudi razne izjave emigrantskih voditeljev, kojih imena uživajo v svetu še danes velik ugled. Konstatirali so dalje, kako se je na rimskih razpravah izvedelo za celo serijo izvršenih ali poskušenih atentatov. o katerih prej ni ničesar prodrlo v širšo javnost. Taki komentarji so bili fašističnemu tisku seveda zelo neprijetni. Njegova skrb je bila zaradi tega pred vsem, da obrne pozornost domače, po možnosti V Službenih Noviiiab« je objavljena pogodba. sklenjena med našo državo in Češkoslovaško o reguliranju plačil iz blagovnega prometa kakor tudi po drugih obveznostih med obema državama. Ta pogodba, ki je bila sklenjena 8. t. m. v Pragi, in stopi v veljavo 22. t. m., vsebuje naslednje določbe: Plačevanje medsebojnih terjatev se ima vršili preko zbiralnih računov, in sicer preko zbiralnega računa naše Narodne banke, ki se bo vodil pri Zemski banki v 1'ragi in preko zbiralnega računa češkoslovaške Narodne banke, ki se bo vodil pri naši Narodni banki. Oba računa se morata voditi v češkoslovaških kronah. Za obračunavanje di narsliih terjatev v češkoslovaške krone, sc niora vzeti kot podlaga zaokrožena valutna pariteta obeh valut, to je: 1110 I>i«i enako 59.444 Kč ali 100 Kč enako 168.22G Din. Medsebojne terjatve, ki so glasijo nu kako drugo valuto, se obračunajo prav tako v češkoslovaških kronah po zakonski valutni pariteti: če gre za ne-itabilizirane valute, se ima izvršiti prfračunanje na podlagi borznega tečaja v Curihu zadnji dan pred vplačilom dolične terjatve na zbiralni račun. V primeru spremembe paritetnih tečajev, ki tvorijo podlago za obračunavanje, se imajo ustaviti, plačila na zbiralne račune na obeh straneh, dokler se ne doseže sporazum o potrebnih spremembah pogodbe, pri čemer £ e morajo tedaj izvršena vplačila na zbiralni? račune še izvršiti v smislu te pogodbo. Jugoslovenski dolžniki morajo plačali obveznosti nasproti češkoslovaškim upnikom za uvoženo blago na zbiralni račun pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije v korist češkoslovaškega upnika, nasprotno pa morajo češkoslovaški dolžniki plačati obveznosti nasproti jugoslovenskim upnikom za uvoženo blago iz Jugoslavije na zbiralni račun Narodne banke kraljevine Jugoslavije, ki so vodi pri Zemski banki v Pragi, v korist jugoslovenskega upnika Pri tem ni delati ni-kake razlike, ali ere za obveznosti, ki so nastale pred uveljavljenjem te pogodbe ali pozneje. Narodna banka kraljevine Jugoslavije *n Zemska banka v Pragi se bosta medsebojno obveščali o izvršenih vplačilih s prošnjo, da se izvrši izplačilo upniku, na čigar korist |e bilo vplačilo izvršeno. Upnik ima pravico zahtevati takoj izplačilo odgovarjajoč'? vsote. odnosno izvršenie izplačPnega na!o?a samo tedaj, kadar zbiralni račun, ki se vodi v njegovi državi, izkazuje dobroimetje; v nasprotnem primeru se izplačilo izvrši šele tedaj, ko prideio na dotični zbiralni račun nova vplačila. Obe novčanični banki si pridržujeta pravico sporazuma glede prednostnima izplačila npkaterih terjatev v izrednih primerih. Dolžniki, ki so položili denar na zbiralni račun, se v tem trenutku še n» osvobodijo svojih obveznosti, nego šele tedaj, kadar je upnik prejel odgovarjajočo vsoto za poravnavo svoje terjatve. Glede ostalih medsebojnih obveznosti, ki np izvirajo iz blagovnega prometa, se bosta obe novfanifni banki sporazumeli, katere vrste teh obveznosti se bodo poravnale v klirinškem obračunu. Prav tako se bosta obe novčanični banki od primera do primera sporazumeli o tpm. da se dovoli direktno obračunavanje in plačanje med jugoslovanskimi in češkoslovaškimi izvozniki in uvozniki na podlagi medsebojnih odnošajev. tli in tam pa tudi inozemske javnosti v drugo smer. Nič se ne čudimo, da so fašistični »prijatelji« v to svrho posegli zopet po Jugoslaviji. V zadnjih dneh §o italijanski listi polni najbolj bedastih izmišljotin iz Jugoslavije, a tudi po nekaterih drugih evropskih listih se pojavljajo vesti, ki nosijo na sebi viden pečat fašističnega in frankovskega izvora. Ne razburja nas ta praksa, saj smo jo že vajeni. Tudi resno inozemstvo ji ne bo nasedlo, ker predobro pozna razmere v Italiji in ve, da so v vsakem pogledu neprimerno slabše, kakor so razmere v Jugoslaviji, o katerih prinašajo fašistični listi cele kolone pod kolikor mogoče kričečimi in senzacionalnimi naslovi. Jugoslavija bi se morala že davno sesuti v prah in pepel, ako bi bil resničen vsaj majhen del senzacij, s katerimi zalaga fašistični, zlasti provincial-ni tisk svoje čitatelje. Vendar pa so pojavi. ki smo jih videli in iih še opažamo v zvezi z justirikacijo Bovona in Sbar-dellotta v marsikaterem oziru zelo zanimivi in poučni tudi za našo javnost. Naloga izrednega sodišča v Rimu ni toliko ščititi Italijo, ki je nihče ne ogra-ža. kakor ščititi fašistični režim. Njegove sodbe so kljub temu vedno drako-nične. Vsa fašistična javnost jih odobrava vsaj navidezno. In časopisje ne ve, kako bi dalo ostrejšega izraza svojemu zgražanju in obsojanju nasprotnikov fašizma, ki v njegovih očeh sploh niso več ljudje. Francozom fašisti ne morejo odpustiti, da ne pozapro vseh v Franciji živečih antifašistov in jih ne izroče italijanskim oblastem. Pri tem pa isto časopisje z naslado objavlja zločinske pamflete. ki jih proti Jugoslaviji izdajajo frank ivski emigranti in ki poveličujejo bombe, peklenske stroje in revolverje. Ti emigranti, Pavelič in Perčec in njuna kompanija, ki niso morda nasprotniki tega ali onega jugoslovenskega režima, marveč zakleti sovražniki države kot take. torej veleizdajalci v najhujšem pomenu besede, vsi ti ljudje uži-vaio neprikrivane simpatije fašističnega tiska in celo dejansko podporo fašizma. O njih je sodba vse drugačna kakor o italijanskih emigrantih, dasi so ti po svoje gotovo ravno tako dobri italijanski patrijoti kakor katerikoli fašistični voditelj. Antifašisti so gnusne propalice, frankovski izdajalci pa junaki in mu-čeniki. Sličnih paralel bi lahko navedli še več, a že samo omenjene govore dovolj zgovorno. Tako stanje jemlje fašističnemu tisku vso pravico zgražati se nad drugimi državami, ker ne pozapro vseh antifašistov, a tudi moralno kvaliteto, pisati in soditi omalovažujoče o notranjih razmer kateregakoli drugega evropskega naroda. Vprašanje likvidacije salda, ki se bo pokazal po preteku pogodbe na eni ali drugi strani, se prepušča poznejšemu sporazumu, če se tak sporazum v 15 dneh po preteku pogodbe ne doseže, se ima saldo izravnati z nadaljnjim vplačevanjem na zbiralni račun v oni državi, kjer so bila vplačila manjša in v čije korist gre ta saldo. Pogodba stopi v veljavo 22. junija in bo veljala tri mesece. Lahko se odpove 15 dni pred potekom veljavnosti, če pa se ne odpove, se avtomatično podaljšuje za mesec dni. Protokol o tujskem prometu V isti številki »Službenih Novin«, v kateri je objavljena pogodba o kliringu s Češkoslovaško. je objavlje.i tudi protokol o tujskem prometu med kraljevino Jugoslavijo in češkoslovaško republiko sklenjen 2. junija v Pragi, ki se na podlagi pooblastitve iz zakona o uvelavljenju mednarodnih pogodb začasno uveljavlja. Ta protokol pravi med drugim: Finančno ministrstvo kraljevine Jugoslavije dovoljuje v smislu tega protokola po splošnih veljavnih deviznih predpisih jugoslovenskim denarnm zavodom, menjalnicam in potniškim uradom, da izdajajo potnikom, ki gredo v češkoslovaška kopališča in v češkoslovaške klimatske ali turistčne kraje. tuje valute v vrednosti 5000 Din za oSebo, in sicer brez posebnega dovoljenja na podlagi veljavnega potnega lista in vozovnice za potovanje tja in na/a i. V Češkoslovaški je sedaj dovoljeno izvoziti brez posebnega odobrenja na podlagi veljavnega potnega lista znesek oJ 1000 Kč efektivno ali v tujih valutah na osebo in mesec, pri čumer vozovnice za potovanje tja in nazaj v tem znesku niso vračunane. Obe državi se obvezujeta, da potnikom v smislu sedanjih in bodočih predpisov, ne bodo stavili telkoč pri nabavi prej označenih vsot, prostih za izvoz. Za nabavo odnosno za izvoz v&ot preko te svobodne meje je v Jugoslaviji potrebno dovoljenje finančnega ministra, v Češkoslovaški pa dovoljenje češkoslovaške Narodne banke. Za potovanje v jugoslovenska kopališča in v jugoslovenske kbmatske in turistične kraje, bo dajala češkoslovaška Narodna banka plačilna sredstva iz vezanih češkoslovaških terjatev v Jugoslaviji, ki jih bo v ta namen uporabila v sporazumu z Narodno banko kraljevine Jugoslavije. Češkoslovaška Narodna banka bo pri dajanju teh plačilnih sredstev v svrho potovanja v Jugoslavijo postopala zeio naklonjeno: enako naklonjeno bo postopalo tudi finančno ministrstvo kraiievine Jugoslavije pri izdajanju dovoljenj za nakuo plačilnih sredstev posetnikom češkoslovaških kopališč. Češkoslovaška Narodna banka, kakor tudi iu-goslovensko finančno ministrstvo, ki izdajata dovoljenja za nabavo tujih plačilnih sredstev preko svobodne meje. si pridržujeta pravico, da pri reševanju prošenj za izdajo takih plačilnih sredstev zahtevata dokaze o cilju potovanja (potrdila o trgovskem, službenem ali znanstvenem potovanju zdravniška potrdila in slfčno). Plačilna sredstva, ki se bodo v svrho turističnega prometa izdajala iz češkoslova- ških vezanih terjatev v Jugoslaviji, ee bodo dajala v o-Iiki akreditivov, kreditnih pisem, čekov in slično. Te dokumente bodo češkoslovaške banke izdajale na jugoslovenske b^nke v breme češkoslovaških vezanih terjatev. O tem. katere češkoslovaške vezane terjatve v Jugoslaviji bodo uporabljene v to svrho. se oosta sporazumeli obe novčanični banki. Turistična organizacija, ki bo posebno pooblaščena po jugoslovenskih predpisih od finančnega ministrstva ali od Narodne banke kraljevine Jugoslavije. bo lahko izdajala »travellers« čeke. hotelske br.ne in s'ična nakazila, ki se bodo v Češkoslovaški prodajala za potovanja v Jugoslavijo in se bodo hono-rirala iz sporazumno določene pavšalne vsote češkoslovaških vezanih terjatev v Jugoslaviji. Obe novčanični banki se bosta sporazumeli o obliki tehnične izvedbe tega na-kizi'nega prometa. Jugoslovensko finančno ministrstvo odnosno Narodna banka kraljevine Jugoslavije in češkoslovaška Narodna banki si bodo prizadevale, da se odredbe deviznih pravil-n;kov za potnike izvajajo tako. do pomnikom ne ivovzrn^ifl preveč te/koČ. Ju^oSIo-veftfki po<-rtniki T V vseso^^ke^a zlettj v Pra!ači'"'m? sredstvi r"-eskrbl'e": i? vezanih jtiSoslovensUK terjatev v češkoslovaški na pod'atfi posebnega sporazuma rned ob^ma novčanifmma bankama. P "t'« profrVoi <.tooi tako' v v1 'a. vo in velja potem do konca tekočega leta. Krščanstvo in politika Pod tem naslovom objavlja zadnji »Domoljub« članek, ki v njem navaja citate iz majske okrožnice papeža Pija XI. Med drugimi citira naslednje stavke: »V javnem življenju se teptajo v blato tista sveta načela, ki bi morala voditi vsako socialno sožitje. Trdne podlage pravice in zvestobe, ki bi na njih morala biti zgrajena država, se rušijo in mašijo se viri tistega starega in častitljivega izročila, ki je smatralo vero v Boga in zvestobo njegovi postavi kot najzanesljivejšo podlago za resničen napredek narodov«......»Kar velja med posameznimi ljudmi za vredno obsodbe, se smatra za dovoljeno in hvale vredno, ker se vrši v imenu pretiranega narodnjakarstva. Na mesto velike zapovedi ljubezni in človeškega bratstva, ... stopa sovraštvo, ki je vse spravilo na rob propada.« Lepa so ta načela in iskreno je treba želeti, da bi se jih vzeli k srcu vsi, pred vsem pa tudi vsi tisti, ki so v prvi vrsti poklicani, da izvajajo navodila papeža, vrhovnega poglavarja katoliške cerkve na svetu. V skladu s papeževim klicom po morali tudi v političnem življenju, je v citatu iz papeževe okrožnice prevedena beseda »nacionalizem« z »narodnjakar-stvom«, ki ima po terminologiji »Domo-ljubovega« kroga čisto drugačen pomen. Morda so tak prevod izbrali tudi zato, da ne bi kdo pomotoma nanašal ostre papeževe obsodbe tudi na gonjo, ki se v zadnjih mesecih zanaša med slovensko ljudstvo. Docela v skladu z zahtevo po izvajanju modernih načel v politiki je dalje v isti številki »Domoljuba« objavljeno poročilo »Senat se je zopet sestal.« Zadnji stavek te vesti je ta-le: »Dne 16. junija je odgovarjal minister za gozdove g. Pogačnik na vprašanje, tikajoče se velikih goljufij pri podpisovanju pogodb z inozemskimi podjetji za nakup bosanskih gozdov.« Niti z besedo »Domoljub« ne namigne, da je šlo za stare afere, ki so se vse zgodile že pred 6. januarjem 1929; zato je pač jasno, kako si bodo »Domoljubovi« čitatelji to poročilo tolmačili. Da, da: besede in dejanja. Vodstvo Kmetijske družbe Na nedavnem občnem zboru Kmetijske družbe izvoljeni glavni odbor se je konstituiral na svoji prvi seji, ki ie bila te dni v Ljubljani. Izvolil si je predsedstvo in se razdelil v strokovne odseke. Vostvo KmePjske družbe je sedaj sestavljeno tako-le: predsednik: Oton Detela, veleposestnik v Preddvoru; podpredsedniki: Fran Trček, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug: Lovro Petovar, posestnik in narodni poslanec: Ivo Sancin, bivši načelnik kmetiiskega oddelka: odborniki: Franc Hočevar, poaestmk in župan v Strugah; Ivan Ažman, posestnik in župan v Lescah; Ivan Pipan, posestnik v Vižmarjih; Ivan Piber, župnik v Šenčurju, in Josip Lenarčič, veleposestnik na Vrhniki; pravni odsek: dr. Fran Spiller - Muy*. bivši komisar za agrarne operacije; Ivo Sancin in Fran Trček; odsek za organizacijo prodajnega oddelka: Martin Bajuk, posestnik v Božiakovcu pri Metliki- JoŠko Prijatelj, posestnik in trgovec v Tržišču pri Mokronogu; Franc Goričan, posestnik in bivši kmetijski učitelj v Višnji vasi pri Celju; Štefan Kiihar. posestnik v Puconcih v Prekmurju: Josip Lenarčič, Ivo Sancin. Franc Trček. Ivan Pipan. Milan Mravlje in Franc Hočevar; živinorejski odsek; Joso Ravtar. veterinar v Kamniku; inž. Mikuž. vodja semenogojske stanice v Beltincih; Franc Goričan. Franc Hočevar, Josip Lena-čič, Lovro Petovar m Ivan Ažman. Tragičen konec alkoholika Jesenice. 22. juniia. > V noči od nedelje na ponedeljek se je obesil v svoji sipalnici 611etni čevljarski pomočnik Andrej Brežun. zaposlen pri čevljarskem mojstru g. Francetu Rabiču na Jesenicah. Brežan. ki je bil doma iz Za-tolmina, občina Tolmin v Julijski Krajini ^ tipkaj pristoien. je delal pri raznih čevljarskih mojstrih na Jesenicah kakih 20 let Zadniih 12 let je bil zaposlen pri Rabiču kot pomočnik ter je veljal kot dober delavec. Pač pa je bil hudo vdan alkoholu, ki mu je čisto razkrojil živce. Vsaka nedelja. ponedeljek in največkrat tudi torek so bili dnevi, posvečeni alkoholu. Zadnje štiri mesece je možak tako opešal, da ni mogel vršiti dela. Kljub temu mu je dajal mojster brezplačno hrano in stanovanje, dokler si ni sam z vrvjo končal žalostnega življenja. Njegovo truplo eo po zdravniškem pregledu prepeljali v mrtvašnico jeseniškega pokopališča. Izprememba uredbe o dravinjskih dokladah drž. upokjencev Beograd, 22. junija. AA. .Ministrski svet je r.a predlog finančnegi ministra odobril izpremembe in dopolnitve uredbe o dra-ginjskih dckladah državnih upokojencev z dne 14. marca 1932. leta. Po teh izpremem-bah in dopolnitvah je čl. 6. uredbe dopolnjen tako, da velja tudi za upokjence, ki so bili upokojeni s službeno doklado v 4. in 5. skupini 2. kategorije in 1. in 2. skupini 3. kategorije. Čl. 10. uredbe je bil izpopolnjen tako, da pripada rodbinskim upokojencem, ki jim je bila pokojnina odmerjena po 5 letih prispevanja in ne pred dovršenimi 10. leti prispevanja, odgovarjajoča draginjska doklada, kakor da je bila eseba, ki od nje izhaja pokojninska pravica, upokojena z 10 leti pokojnine. V čl. 21. uredbe je izoreme.nje.no to. da ima upokojenec, ki mu hči vodi gospodinjstvo, pravico do draginjske doklade do niene omožitve. Izprememba čl. 25. uredbe določa, da imajo osebni upokojenci, upokojeni po štirih zakonih, ki so veljeli pred L septembrom 1923. leta. pravico do dragini-ske doklade ne glede n? količino dohodka od nosestva sli osebnega dela. ako so bili unckojeni po končanih 20 letih efektivne službe, priznane jim v Dokofnino. Ta določba velja tudi za rodbinske upokojence po strrih zekonih, in sicer ne glede na življenjska leta. ' Izprememba čl. 26. uredbe določa.^ da ima;o osebni in rodbinski upokojenci po starih zakonih pravico na draginjsko doklado ne «!ede na to. ali opravljajo samo; to^no delo ali svobodno profesijo, ako so dokončali 65. leto življenja. Druge izpremembe te uredbe so zgolj upravne in tehnične. Patrijarh Varnava o svojem prvem posetu v Sloveniji Beograd, 22. junija, p. Davi se je vrnil- iz Ljubljane patrijarh Varnava. Kmalu po prihodu v patri jaršijo je sprejel novinarje ter jim podal izjavo o svojih vtisih s prvega poseta v dravski banovini. Ta moj obisk v Sloveniji mi je dal priliko, je dejal, da se bližje seznanim s poštenim, kulturnim, a siromašnim slovenskim ljudstvom, ki jc s ko'.i stoletja ohranil svoj jezik in svoje tradicije v borbi proti asimilacijskemu nasilju neslovanske rase. Čutil sem sc pri tem prvem svojem srečanju 6 Slovenci izredno srečnega, zlasti pa, ker mi je bilo kot nasledniku sv. Save usojeno, da položim prve temelje novi pravos'avni cerkvi v Ljubljani in da posvetim prvo pravoslavno cerkev v Celju, tako nujno potrebne za naše pravoslavne vernike, ki 60 bili dosedaj brez primernega božjega hrama, k.ier bi se mogli pomoliti Bogu. Cerkvene občine, ki sem j h našel v Mariboru. Celju in Ljubljani, so z veliko vdanostjo :n pobožnostjo sprejele to Bogu dopadljivo delo m jim moram izraziti vso zahvalo. Vračam se iz te zemlje molitve zadovoljnega srca in vzhičm nad nepričakovano lepim sprejemom, ki sem ga bil deležen povsod. Mirno lahko rečem, da moj prvi pose t ne bo zadnji poset bratom Slovencem. Odlikovanja Beograd. 22. junija, p. Na predlog ministra socialne politike je Nj. Vel. kralj odlikoval z redom sv. Save [V. stopnje zdravnike banovinske bolnice v Celju dr. Ivana Rajšpa, dr. Emila NVasko. dr. Frana Steinfelserja ter upravnika bolnice in narodnega poslanca Ivana Prekorška, z zlato kolajno pa prednico usmiljenih sester celjske bolnice Adeli.no Kumerjevo. — Za zasluge na humanitarnem in kulturnem polju je bila odlikovana z redom sv. Save V. stopnje gdč. Manica Komanova. Gustav Perčec v Budimpešti Budimpešta, 22. junija. M. Iz madžarskih krogov so se zadnje dni razširile vesti, da je znani voditelj raznih zločinskih akcij proti Jugoslaviji, frankovski emigrant Gustav Perčec, zapustil Budimpešto in se pre-s^Jifr neznano kam. Kmalu pa se je pokazalo, da je Perčec še vedno v madžarski prestolnici in da je samo menjal svoje stanovanje, da bi mogel nemoteno nadaljevati svoje zločinsko početje. Sedaj se je nastanil v Pecsi utca št. 5. V njegovo stanovanje redno prihajajo tudi akti%ini madžarski oficirji, preko katerih dobiva Perčec podporo madžarske vlade za svoje pristaše, ki so raztreseni po vsej Madžarski. Glavno zvezo med njim in madžarsko vlado pa vzdržuje neki major Klar, ki tudi pomaga Perčeeu pri sestavi načrtov za razne atentate in druge zločinske podvige. Od organizacije bolgarskih makedonstvujuščih je Perčeeu prideljen Dimitrij Avramov, eden najožjih sotrudnikov Vanče Mihajlo-va. Njegova naloga je, ga vzdržuje stalno zvezo med Perčecem in bolgarskimi zločinskimi organizacijami, ki rovarijo proti Jugoslaviji. Uspeh Jugoslovena na mednarodni goslarski tekmi Dunaj, 22. junija AA. Na mednarodni goslarski tekmi je dobil prvo nagrado v znesku 2000 šilingov Jugosloven Karel Le-nasi. Razen denarne nagrade do »t Lenasi Se častno nagrado, in sicer gosli, ki jih je Izdelal slavni dres*1ensk! mojster Koch in so vredne okeli 1500 šilingov. Odgoditev seje poslanskega kluba JRKD Beograd, 22. junija p. V ku-loarjih Na-rc tne skupščine je bila uanes objavljena službena objava predsedstva, poslanskega kluba JRKD. da je klubova soja, ki je bila določena za soboto, 25. t. m. odeodena za nedoločen čas. Seja bo sklicana pismeno. Kakor znano, je bila seja kluba sklicana r.a željo ministrskega TCis-ednika dr. Marnkoviča, ki je mislil, cla se bo do takrat že vrnil iz Dausanne. Ker pa je zaradi važnih razgovorov, k.i se vrše baš te dni na lausamnski konferenci, zadržan in klub v njesovi odsotnosti no želj razpravljati o zadevah, ki so na dnevnem redu, je bila seja odgodena. Pričakuje se. da se bo ministrski predsednik vrnil v Berrad soboto ali nedeljo, nakar se bo seja vršila najbrže 29. t. m. V obrambo človeškega dostojanstva Ljubljanski Penklub .nam je poslal v objavo resolucijo, ki je bMa sprejeta na lanskem mednarodnem konsresu v Haagu in ki poziva vse vlade sveta, naj varujejo človeško dostojanstvo v ravnanju z jetniki, ki so trMi obsojeni zaradi .prestopkov iz političnih ali verskih razlogov. Nedavni mednarodni kongres Penklubov v Budimpešti je ponovno podčrtal važnost teh načel in so mnogi listi ob tej priliki objavili tudi dansko resolucijo. Glasi se: :.-Podpisani član,i in častni člani nepolitične mednarodne zveze pisateljev z imenom P. E. N.-kiuib, ki zastopa okrog 4000 pisateljev v 3-5 državah, si dovoljujemo spoštljivo opozoriti vse vlade na sledeča misli: Od časa do časa žalijo in vznemirjajo svetovno vest poročila, sedaj ia te potem iz on« države, kako grdo ravnajo z ljudmi, ki i-o iz političnih ali verskih razlogov v zapi/ru. Opozarjamo, da so vlade v takih primerih še prav posebno dolžne pariti, da s s v ravnanju s takimi jetniki ne žalijo zakoni človeškega dostojanstva. Nadalje vlade nujno pozivamo, naj se zavedo, da nič ne vzbuja, nevolje sveta proti, taki državi tako. kot poročila o grdem ravnanju s političnimi An verskimi jetniki; dandanes tudi takega ravnanja ni mogoče prikriti, tenvveč mora postati prej ali slej fiT-lošno znano.« Poziv so podpisali -zastopniki 20 držav, za Jugoslavijo gg. Oton Župančič, F. S. Finžgar, Ivan Meštrovič, Vladimir Nazor, P. Popovič in Izidor a Sekulič. Premestitve v carinski službi Beograd, 22. junija p. Z odlokom finančnega ministra so premeščeni: H glavni carinarnici v Beogradu cariniki Blagoje Ni-količ z Rakeka. Dušan Gjurič iz Ljubljane in Nikola Djukanovič iz Maribora: h glavni carinarnici v Dubrovniku carinik Peter Midjor iz Ljubljane; h glavni carinarnici v Ljubljani Ivan Punčuh iz Beograda in Ivan Brajan iz Zagreba; h glavni carinarnici v Maribcru Dragutin Paljaga iz Soluna, Josip Amon iz Subctice, Mladen Nikolič iz Koprivnice in Julij Vapa iz Radgone; h glavni carinarnici v Novem Sadu Vasilij Lazič iz Maribora; k carinarnici I. reda v Dravogradu—Meža Oskar Koiar iz Prahova: k carinarnici I. reda na Jesenicah Anten Berlot iz Maribora in Alojzij Jarc iz Splita; k carinarnici I. reda v f-'-beniku Zvcnko Tadeje vi č iz Ljubljane: k carinarnici H. reda na Rabu Fran £ic iz Maribora. Šahovski turnir v Sliaču Sliač, 22. junija, h. V današnjem 9. kolu mednarodnega šahovskega turnirja sla b.:1. odigrani do konca samo dve partiji, in sic-er partija med dr. Vidmarjem in Opočenskim, ki se je končala remis. in partija Enge'-Maroczy, v kateri je zmagal poslednji. P;rc in Canal nista igrala, ker je Pire lahno obolel. Stanje v IX. kolu je: dr. Vidmar 6 m pol. Flohr. Spielmann 6 (1). MaroczV 5 in pol. Pire 5 (1), Bogoljubov, Canal 4 in p<>! (H. Opočenski 4. Pokornv, dr. T-eJbal 3 in p«l (1), May, Walter 3 (1), Engel 2 in pol Rohaček pol (1) točke. Jutri bodo igrali: Opočenski - Spielmann. Floir - Trevbal, Walter - Pokorny, Mav-Bocoljubov. Maroczy - Rnhaček. Canal-En-gel in dr. Vidmar - Pire. Nesrečni alkohol Novo mesto, 22. junij-*. Sinoči ob 22. sta se pojavila v Veliki Loki pred Razlcžnikovo gostilno posestnikov® sinova brata Ludvik in Lojze Šlajpah in sta hotela imeti pijačo. Ker je bila pa že pozna ura in gostilna že zaprta, sta odšla v spremstvu še enega tov aru a do gostilne Alojzija GLihe. Nedaleč cJčod pa se je iz dosedaj še neznanega vzroka blizu železniškega tira vnel prepir, tekom katerega je 20 letni Ludovik Goreč zgrabil za samokres in ustrelil 26 letnega Ludovika šlajpah a v želodčno jamico pol prsmi, tako da se je ranjenec hudo zadet zgrudil. Gasilski avto iz Velike Loke je ranjenca prepeljali v kandijsko bolnico, kjer so mu nudili zdravniki vso mogočo pomoč, vendar pa ni dosti upanja, da bi okreval. Vremenska napoved Zsgrcbška vremenska napoved za da^e«: Vreme oblačno, prehodno deževje možno, temperature zmerne. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Spremenljivo in zelo hladno. Polagoma se bo vreme z bolj šalo. Klirinška pogodba s češkosEovaško Pogodba je stopila včeraj v veljavo — Dalekosežne olajšave za tujski promet Maši kraji In Sfudje Dr. Stanko Erhartič f Celje, 22. junija. Pogreb tragično preminulega g. dr. Stanka Erhurtiča, čigar truplo bo jutri prepeljano v Celje, se bo vršil jutri — v četrtek — ob pol 16. izpred kolodvora na okoliško pokopališče. Pokojni dr. Stanko Erhartič se je rodil 18. aprila 1893 v Gornjem gradu, pravne študije pa je dovršil v Pragi 1. 1921. Svojo diplomatsko karijero je začel istega leta v ministrstvu zunanjih zadev, marca 1921. pa je bil prideljen našemu poslani- štvu v Celovcu. Pozneje je sodeloval pri raznih komisijah, ki so bile sestavljene zaradi raznih zadev in vprašanj, ki so se pojav le kot zelo nu jno rn važne ob razmejitvi med povojnimi državami. Tako je sodeloval leta 1^28. na konferenci za ureditev prometa med našo državo in Madžarsko. prihodnje leto pa je bil član delegacije. za ureditev administrativnih zadev med Rumunijo, Madžarsko in Jugoslavijo. e mesto pri dunajskem poslaništvu je nastopil v septembru leta 1930. Kakor smo že poročali, je bil pokojni dr. E-rhartič v vrstah onih jugoslovenskih do-brovoljcev, ki imajo največje zasluge za organizacijo dobrovoljskih odredov v Rusiji. Član organizacije dobrovoljcev je postal v februarju leta 1916. Kot častnik ITI. pol'-da! za 300 Din. Denar je zapil v par dnevih. nakar se seveda ni upal stopiti oied prijatelja, ki imu je harmoniko posodil, tn jo je s precej težko vestjo raje ubrai proti Ljubljani. Tu je našel novo priliko, da je muziciral zopet z izposojenimi harmonikami na velesejmu, potem pa, ko je minil veleseimski čas, je odklenkalo tudi njemu ter je taval spet brezposeln pn Ujubijanskih ulicah. Na Kralja Petrj trgu pa ga je opazil nekdo, ki je vedel za F-an-cetovo celjsko zgodbo, in tako je prišel France v zapor namesto v Celju, kjer so ga zaman iskali, v Ljubi j in i in bo zdaj najhrže delal pokoro v ljubljanskih zaporih. Utopljenec v Savi Dolinki Bled. 22. junija. Ko so se v nedeljo popoldne kopali neki otroci blizu tam, kjer se Sava Dolinka in Sava Bohinjka združita, so zagledali blizu desnega brega, da moli iz vode človeška roka. Otroci so takoj obvestili g. Zupan-ca, ki ima na drugi strani reke posestvo in žago. Z-upančev hlapec se je napotil nato k reki, se slekel in plaval k truplu. Truplo okrog 40 — 45 let starega moškega je bilo že v razpadajočem stanju. Lica in tudi hrbet so bili že precej razjedeni od rib, kar je bilo znak, da je truplo Iež'Jo že dalje časa v vodi. 1 to.pljenec je imel na sebi srajco z zavihanimi rokavi, hlače in čevlje z gumijevimi podpetniki. Truplo je dalo ribensko županstvo prepeljati v mrtvašnico farnega pokopališča v Ribnem. Kdo je najdeni utopljenec, kljub poizvedbam dosedaj ši niso mogli dognati. Pobinkoštno beograjsko pismo Izleti — Zborovanja — Krsne slave — Tekme — Nesreče Beograd, 21. junija. Pravoslavne binkošti prav za prav še niso minile. Danes se sicer dela povsod, toda v cerkveni pratiki je še praznik, tretji dan, ki se je nekdaj praznoval ravno tako svečano, kakor prva dva, pa mu je sedanji povojni lov za delom in zaslužkom odvzel praznično obeležje. Dasi se je ljudstvo že kolikortoliko privadilo temu nepraznova-nju. ki mu je zlasti v sedanji gospodarski krizi gotovo celo prav všeč, pa je vendarle treba napraviti samo par korakov iz me sta in se vidi takoj, da je narod tam zu ■naj še vedno »staroverski«. Vreme je bilo lepo, celo prelepo, če se •upošteva trudi že vse huje .pritiskajoča vročina, ki je tam zunaj na kmetih že tako osušila zemljo, da se je razpokala po ped široko, da je koruza porastla komaj čevelj visoko in je s črešenj in visenj popadalo že vse listje in žari na njih samo njih rdeči sad. Beograjčani pa so v nedeljo in ponedeljek vkljub vročini romali v ogromnih množicah tja ven iz mesta. Redni in izletniški vlaki so bili nabito polni, avtobusi in taksametri vsi zavzeti in na savskih in dunavskih parnikih se je trlo občinstva. Kdor ni mogel za dalje časa od doma. urni Zagrebško pismo Hri-Hčeva opera ^Suton«. — »Ilirski večer«. J — se o gostovanju iz Maribora. —' Vika Podgorska okrevala. — Odhod Milana Sach-sa. — l prizoritev stare dubrorniške komedije. Zagreb. 21. junija. Ob koncu sezone so v naši operi uprizorili delo beograjskega skladatelja in opernega ravnatelja Stevana Hrističa »Sutonc, po besedilu Ive Vojnoviea. Hrističeva opera je seriozno delo, prav dobro instrumentira-Tio. z mnogimi odrskimi odlikami. Hristič čuti oder in piše zanj, zato ima njegova glasba usoden učinek. Skladatelju je uspelo, da posamezne prizore prikladno karakten-zira tudi v glasbenem pogledu in je v tem dosegel vprav izredne efekte. Hrističeva glasba ni »narodna« in ne inspirirana od naroinih motivov. Hristič piše kozmopolit-sko glasbo in si prizadeva, da z nevsiljivo harmonijo in ne iskafe efektov, deluje iskreno in impresivno. To mu je v polni meri uspelo. Hristič je gotovo imel pred očmi Puccinijev vzor. ki po našem mnenju taki-Po ni pisal »nacijonalne« glasbe. — Nihče ni pri Pucciniju iskal glasbenega nacionalizma. celo Italijani ne; vsakogar je popolnoma zadovoljila njegova učinkovita gledališka glasba, ki ga je uvrstila med največje dramatike novejšega časa. Hrističeva opera je tedaj v celoti dobro delo, ki ga zaradi pripravne tehnične izdelave in melodioznosti poslušaš prav prijetno. »Suton« pa pri nas žal ni bil sprejet s tistim burnim ploskanjem, ki po navadi označil ie operne premiiere. Pa. aplavz je bil celo nenavadno mlačen. Prisotni skladatelj je vzlic temu imel priiiko, da se pokaže pred pregled zastorom, kjer eo mu izročili lovorjeve vence in cvetlice. Po Hristicevi operi so izvajali novo na-študirani balet Mihajla Fokina in Leva Baksta »Seherazada« (z glasbo Rimskega-Korsakova). To delo je imelo tudi zdaj prav velik uspeh. Drama »Ena noč — eno življenje«, eije pisec je moderni grški pisatelj Spiro Meias, je bila sprejeta z zanimanjem in z neko napetostjo, dasi so konflikti v tem delu dokaj banalni in plitvi. Dramatske umetnosti tu ne iščimo, ali pa samo toliko, kolikor dajejo nekatere uloge igralcem priliko, da se razmahnejo in postavijo. A to je našim umetnikom popolnoma uspelo. V Malem kazalištu je »Matica hrvatskih kazališnih dobrovoljacai: izvajala enodejan-ko Milana Ogrizoviča »Prve sovine« in tri-dejanko Vlad. Lnnaeka »Ilirei«. »Prve no-vine« so dramatizacija iz romana Gialske-ga^ »Osvit«. Oba komada kažeta velike ln važne momente izza ilirskega pokreta Prav pred 100 leti je Ljudevit Gaj zbiral v Zagrebu okoli sebe hrvaško mladino, a tri leta nato so izšle prve »Novine Horvazke«. Nekoliko dni pozneje ugledal beli dan leposlovni list »Danica«, ki ni spadal pod tedanjo cenzuro in je lahko v pesmih budnicah prinašal vse ono. cesar niso smele tiskati »Novine Horvazke«. To, kakor tudi strahovit pokoli na Markovem trgu 1. 1845., ko ie padlo 13 žrtev, znanih pod imenom wpanj-ske žrtve«, prikazujeta obe omenjeni drami. V gledališču je vladalo nenavadno navdušenje. Naj se še vrnemo h gostovanju mariborskih igralcev v Zagrebu. Po kritikah, ki so doslej izšle, ga nikakor ne moremo šteti med uspela gostovanja. Največji neuspeh pa nista imela baš igralca, marveč gre na rovaš režije, ki je po sodbi zagrebške kritike komad upropastila. Oboie igralcev je odrezalo še sorazmerno dobro, zlasti gospa Sava Sever-Šerbanova. ki ji ni mogoče odreči talenta in neke podobnosti z Marleno Pitrieh. Vladi-mirju Skrbinšku je kritika očitala nepone-ben pato« in nedostajanje modulatorne sile v grlu. Pač pa je vsa kritika soglasno odklonila režiserske poskuse Bojana Stupice. In vendar je izmed vsega najslabše to. kakšen vtisk je dobilo občinstvo, ki ni bilo navzoče pri predstavi. Zakaj, kdor ni bil prisoten, je inspirirpn samo po poraznih kritikah, kakor so izšle n. pr. v »Novostih«, »Morgen-blattu«, »Obzoni^- in dr. in je moral dobiti kar najneugodnejšo sodbo. Takeg? občinstva ne bo lahko pridobiti, da bi še kdaj prisostvovalo predstavi mariborskega gledališča, to pa je sila važno za vso slovensko gledališko umetnost. Občinstvo je tr°ba pridobivati, ne pa ga odbijati. Bojim se, da je zadnje gostovanje Mariborčanov odbilo občinstvo, zlasti ono. ki ni bilo v gledališču; moralo pa bi biti baš narobe: pridobiti one. ki niso bili zadnjič navzoči .. V stolnici so izvajali Zaj^evo skladbo »Missa soleninis«. To delo bi bili morali dati že pred šestimi meseci, a je šele sedaj prišlo na vrsto. Izvedbo je pripravil Milan Sach9 s pevskim društvom »Lisinski«. S tem pa je obenem že da na sodba, da je Zajčeva »Missa solemnis« stala na polni umetnostni višini. Bila ie to prva izvedba teSa Zajčeve-ga dela opus 732. Vika Podgorska, ki je bila več mesecev bolna, je že tolikanj okrevala, da ie lahko prešla v domače zdravljenje, v začetku prihodnje sezone bomo to vrio umetnico lahko že zopet pozdravili v našem Gledališča. Milan Sachs odhaja po več ko dvajsetletnem delovanju v našem mestu v Brno kjer bo prevzel me9to opernega ravnatelia. Za slovo bo Sachs dirigiral poslovilno predstavo »Prodane neveste«. Operne novitete »Bratje Karamazovi«, »Otrok zapada« in operetna revija »Pri belem konjičku«, ki se v tej sezoni niso mogle izvesti, pridejo na vrsto ob začetku prihodnje sezone. Kmalu bomo imeli še premijero stare du-brovniške klasične komedije »Ljubavnici«. Spisana je v duhu plautovsko - italijanske komedije, ki se je v prvih desetletjih XVI. stoletja razvila v Italiji pod vplivom staro-klasičnih Plautovih in Terencijevih komedij. V tej komediji se poleg bosedne komike že čedalje bolj uveljavlja situacijska komika. Snov je avtor posnel iz domačega meščanskega in vlastelskega življenja. Prav za prav ni znano, kdo je spisal to komedijo, ker v starih rokopisih nikjer ni omenten avtor. Po najnovejših raziskavanjih smatrajo, da bi utegnil biti pisec »Ljubovnikov« največji, dubrovniški komedijograf Marin Držič in ta komedija bi po vrednosti sodila med njegova najboljša dela Žiga Hirsehler. Dvajsetletnica smrti Penfa Plavejkova. Minilo je 20 let. kar je umrl v Italiji, kjer se je zdravil, eden najvefiih bolgarskih pesnikov Penča Slavejkov. Bil je v bolgarski poeziji predstavitelj čiste umetnosti. Njegovi verzi so zlasti oblikovno dovršeni. Najznamenitejše so njegove pesnitve »Sen o sreči«. »Epične pesmi«. »Na otoku blaženih«. »Krvava pesem«. Kulturna Bolgarija se slavnostno spominja te obletnice. Stanislav Moniuszko. eden največjih poljskih skladateljev, praznuje svoio ^Oletnico. Njegovo opero »Halka« so uprizorili že v mnoSih slovanskih gledališčih Shaw in Varšava. »Teatr polski« v Varšavi jp uprizoril novo Shavovo igro »Preveč resnično, da bi bilo dobro«. Bila je to za Evropo krstna predstava, zakai tega komada niso doslej ijrrali ne v Angliji niti kje na evropski celini. Nova igra je že drugi Shawov komad, ki 6e je najprej uprizoril v VaršavL si je privoščil domačo »plažo« ali on^tnm Save ali pa na Velikem Vojnem otoku. Ada Ciganlija v Savi m Ada Huja v l>u-navu sta šteli rekordno število posetnikov in so nekateri celo prespali tamkaj. Ob zakurjenem ognju, ki s svojim dimom preganja komarje, je zvečer prijetno sedeti, posebno pa še, če se je ribji lov dobro obnesel. V Beogradu samem se je vršil cel kup kongresov in zborovanj. V svečani dvorani novega vseučilišča je zboroval kongres Zveze obrtniških društev in zadrug, ki se je drugače prav lepo vrši! in ravno tai-ni na gospodinjski šoli na Jesenicah; strokovna učiteljica Marija Ko-seim-Pivko za obrtno učiteljico v [t. položajni skupini na čipkarski šoli v Železnikih, uradniški pripravnik Bogomir Ogorelec pa za obrtnega r.č telja na državni pletarski šoli v Ptuju. Arhviski uradnik Jakob Gorjup je po po trobi službe fe Novega mesta premeščen k Breskemu načelst.vu v Črnomlju. '' Spremembe v banovinski službi. Z od •>kom kr. banske uprave dravske banovine so imenovani; diplomirani pravnik Bramimir Petrovčič za banovinskega urad-trškega pripravnika pri sreskem načelst.vu v Krškem; Martin Ferja.n za banovinskega uradniškega pr "prav ritk a pri sreskem cestnem odboru v Dolnji I>endav.i; Alojzij He-r-za cestnega nadzornika-uradiniškeiga ip -'pravnika pri sreskem cestnem odboru v Krškem; Rudolf .Jenko za cestnega nadzornika pr' tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mestu; Jelka Hus za zva.ničnico v položajni skupini pri ba.nski upravi: Nežika Kos za zvaničnk-o v 2. položajni skupini pri sreskem načelstv-u v Dolnji Lendavi; Maroška Remic za zva-ničmico v 3. položajni skupini pri banski upravi; Boris Acetto za banovinskega slu-žitelja 2. položaj ne skupine pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru in Maks Kl-opčlč za služitelja v 2. položajni skupini pri banski upravi, zvaničniea .Ta.dvi.ga Uroteringanerjeva pa je na lastno prošnjo od sreskega. načelstva v Črnomlju premeščena k sreskemu načel s t vu v Novem mestu. Uspeh žene jo odvisen tudi od okusa, kako se oblači. Pražestne ženske polet -,ie opanke MAJA < ugodno dopolnjujejo lepoto ženske pojave. * Imenovanja v policijski službi. Za po- !;c jske st.ražmike-pripravnike pri upravi policije v Ljubljani v 3. skupini zvaničnr-kov so imenovani Karel Lampič. Jože škulj. Martim Za.plotnik in Alojzij žužek. * Iz zdravniške zbornice. Zdravnik d.T. T .j ude v it Čebohin v Ljubljani je bil 8. t. m. vni-san v imenik Zdravniške zbornice za dravsKO banovino, bivša sekundarij bolnice ■v Krškem dr. Valentin Ivane pa se je preselil v Pakrac v savski banovini in se zaradi tega tebr'še iz imenika zdravnikov dravske banovine. + Službeni list dravske banovine objavlja v 40. letošnji številki: Uredbo o prevedbi uslužbencev pravoslavne verske upravo v avtonomno (samoupravno) služba srbske pravoslavne cerkve: uredbo o prvem i.n občasnem pregledovanju in žigosanju meril, merilnih priprav, sodov, sitek-lenic 'n posode ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. Učiteljski tečaj za ročna dela. Obla stri-' odbor Podmladka RK v Ljubljani na.me-rara prirediti v letošnjih velikih počitnicah v času od 11. julija do 6. avgusta na tehniški srednji šoli v Ljubljani učiteljski tečaj za ročna, dela Podmladka RK po naslednjem programu: Metoda in pomon delovne šole, modeliranje, ka.rtonaža, mizarstvo in kovinstvo. pletarstvo. organizacija nolmladka RK. prva pomoč. Tečaj se bo vršil le tedaj, če se javi vsaj 40 udeležencev. Ker pa oblastni odbor nima denarnih sredstev za pouk in materijah bo moral vsak udeleženec sam plačati po 400 Din za ta namen. Učitelji (cel. ki se žele udeležiti tega tečaja, naj pošljejo svoje prijave do 1. julija na oblastni odbor Podmladka RK v Ljubljani. Vse, ka.r se tiče tečaja, bo objavljeno v listih. •> Pospeševanje tujskega prometa med Jugoslavijo in Češkoslovaško, šef oddelka za turizem v trgovinskem ministrstvu dr. Ciril ži.žek je prispel v Pra.go. da dokonča pogajanja o pogodbah, ki se tičejo tujskega promota med Jugoslavijo in češkoslovaško. Iz Pra.se pa bo odpotoval na Dunaj v s'vrh o uredbe tujskega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo. * Trgovsko bolniško in podporno društvo razpisuje tri nagrade v višini 500 Din, 300 in 200 Din za najboljše predloge za naziv sanatorija na Zaloški cesti št. 9. Predloge je vložiti do 30. t. m. pri Trgovskem bolniškimi in podpornem društvu v : Trgovskem domu - v Ljubljani. * Poroka V soboto sta se poročila v Bo-štanin učiteljica gdč. Mimi čadeževa im medieinec g. Leon Scbiffrer, oba doma iz Kočevja. Rilo srečno! " Poveljstvo zrakoplovnih čet (Komanda, vazduhoplovstva) je izdala priročno knjižico, ki vsebuje vse potrebno, kar rabi vsak začetnik, ki se namerava posvetiti letalstvu. Omenjeno knjižico dobi vsak interesent zastonj v društveni pisarni ljubljanskega Aero-kluba. * Novi grobovi. V žalni je preminil v častitljivi starosti 85 let ugledni trgovec i.n posestnik g. Josip Javor ni k. Vremensko norocilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7, vrsta padavin. 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 22. junija Ljubljana 7, 759.2, 15.6, 80. 10. 6.8, drž; Ljubljana 13, 759.4. 21.0. 60, ENB1. 0.7,__—: Maribor 7, 756.9, 18.0, 60, W5, 0.7.__—; Zagreb 7, 759.0, 17.0. 80. WNW5 0.9. 0.4. dež; Beograd 7, 758.6, 24.0, 50, mirno 0 5. —, Skoplje 7, 760.4, 24.0, 60, mirno, 0.5, —, —; Smlit 7. 760.3, 22.0, 80, mirno, 0.5, —: Kumbor 7, 761.1. 22.0, 80, USK4, 0.5, Rab 7, 760.3, 17.0, 90, S2, 0.9. 2.0, dež. Temperatura: Ljubljana 21.8, 14.0; Maribor 22 0, 15.0; Zagreb 25.0, 16.0; Beograd 35.0, 22.0; Skoplje 33.0, 11.0; Split 27.0, 19.0, Kumbor —, 17.0; Rab 16.0. Solnce vzhaja db 4.12, zahaja ob 19.51. Luna vzhaja ob 23.5, zahaja ob 8.7. Splošno spoštovanega pokojnika bodo po kopali v petek ob pol 10. na domačem ž "P nem pokopališču. — V ponedelje« popoldne je izdihnil po dolgotrajnem trpljenju na Spodnjem trgu v škofji Loki soda-vičar in posestnik g. Franc R a v n i h a r star 58 let. oPkojnik je bil pristna loška korenina, dober mož .in prijeten družabnik Preživel je vsa leta v svojem rojstnem kraju, kjer si je s pridnostjo razširil obrt po vsem okraju. Pokojnik se je živahno ndejstvoval v javnem življenju, zlasti mu je bila pri srcu godba loških gasilcev, ki «a šteje za najvnetejšega podpornika in soustanovitelja. V Celju je umrla na Obrežni cesti v visoki starosti 82 let vdova ga. Frančiška Puklov a, rojena Rob i d-o v a. _ Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Avtomobil ga je povozil. Z Bleda nam pišejo: Protekk) nedeljo zjutraj se je dogodila na Prešernovi cesti na Bledu avtomobilska nezgoda, ki bi kmalu zahtevah človeško žrtev. Ko je krojač in posestnik šliba.r z Bleda nameraval prekoračiti cesto pri vili Drini, se je hotel izogniti nekemu avtomobilu, ki je pripeljal po Prešernovi cesti. V tem trenutitu ga je avto ipodrl im g. Šlibar je padel pod njega. Avtomobil ga je vlekel več meitrov daleč ter mu prizadejal več precej hmlirh ran, posebno na glavi, šofer, k,i je vozil ne.ke goste na kolodvor Lesce, je avto takoj ustavil, ter potegnil Šliilvarja izpod avtomobila. Poškodovanca so prenesli vsega krvavega na njegov dom. Poškodbe menda niso smrt non e varn e. ♦ Požar v Veliki Pirešici. Dne 21. t. m. okrog polnoči je začela goreti v Prnovem pri g. M.artinu Siterju hiša, ki je zgorela do tal. Na pomoč so prispeli prno v.s ki gasilci in rešili sosednja poslopja. Vzrok požara ni znam. + Zagoneten umor pravoslavnega župnika. V nedeljo, na prvi dan pravoslavnih b.imkešti, je bil iz zasede ustreljen bivši narodni poslanec V asa Popovič, župnik v Vojniku pri Leskovcu. Peljal se je od svojega stanovanja v 3 km oddaljeno cerkev, da bi opravili službo božjo. Ko se je vozil čez ne.ki most, sta izza mostu skočila na cesto dva moška in hkrati ustrelila namj. Svečenik je bil takoj mrtev, morilcema pa se je posrečilo .pobegniti, čeprav je bilo na cesti več ljudi, ki so bili tudi na potu v cerkev. Zločincev še niso dobili in zato tudi vzrok za vratnega umora še ni pojasnjen Sumijo, da gre zia osebno maščevanje, •vendar pa govori proti temu dejstvo, da je bil umorjeni župnik velika dobričina in splošno priljubljen daleč na okrog. Od leta 1925. do 1929. je bil narodni poslanec, kot rezervni oficir pa se je poprej udeležil vseh osvoboditvenih vojn od 1. 1912 dalje. + Gostilne so mu zabranjene. Okrajno sodišče v Laškem je prepovedalo Stoparju Antonu, mesarju v Laškem, pristojnemu v Sevnico, zahajati v krčme za dobo enega leta, ni sicer od 11. t. m. do 11. junija 1933. ♦ Begunje - Poljče, prekrasno, mirno letovišče, postaja Lesce - Bled, nudi naj-.idealmejši poletni oddih. V petnzijonih in restavracijah cene od 40 do 45 in od 65 do 80 Din. Zahtevajte informacije in prospekte od Tujsko-proimetnega društva Begunje Gorenjsko. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. ♦ TARMOL bo ščitil najboljše vašo obleko pred škodljivim moli. »Tarmok izdeluje >Chemoteohma«, Ljubljana, Mestni trg št. 10 in se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. + »Franz-Josef« grenčica izvrstno služi pri zlati žili in bolečinah v bokih. ♦ Kdor pile sisaško mineralno vodo, ne bo trpel po visokem krvnem pritisku. Iz Linfelfaite u— Gospe Marije Bevčeve zadnja pot. Pogreb ge. Marije Bevčeve, ki se je vršil včeraj ob 17. izpred mrtvaške veže splošne bolnice, je pokazal, kako priljubljena je bila plemenita pokojnica. Na njeni zadnji poti so jo poleg njenih potrtih najožjih, spremili številni sorodniki iz mesta im de-žole, poleg njih pa velika množica občinstva. Od premnogih strani so bili poklo-njeni pokoj,nicj v počast prelepi venci. Dolga vnst.a užaloščenih je krenila .izpred mrtvašnice po Zaloški cesti in dalje po Abacljevii in šmarti.niski cesti na pokopališče k Sv. Križu, kjer so .položili pokojnico k večnemu počitku. Bodi ohramjen plemeniti ženi in požrtvovalni materi najiblažji spomin! u___ Sklepna produkcija gojencev državnega konservatorija v Ljubljani. V petek 24. t. m. bo ob 20. v dvorani Umiona koncert letošnjih absolventov ljubljanskega konservatorija. Spored bodo izvajali: absolvent srednje šole. klavirsKega oddelka g. Lipovšek Marjan, absolventka srednje šole solopevskega oddelka ga. Marčec-Olupova Mara, absolventka visoke šole oddelka za solopetje gdč. Verbičeva Milena in absolvent visoke šole violinskega oddelka g. šušteršič Vimko. Vse točke sporeda bodo s spremi j evan jem orkestra državneea konservatorija. Dirigirali bodo gojenci dirigentske šole profesorja škerjanca Lipovšek Marijan. Miiller Gustav in šušteršič Vinko. Na. to sklepno produkcijo, ki bo tako po izvajanju kakor tudi po točkah smo-reda koncert visoke umetniške vrednosti, posebno opozarjamo vse prijatelje glasbe. Poudarjamo, da bo to sklepna produkcija. Vstopnice v Matični knjigarni, in sicer sedeži od 4—10 Dim, stojišča po 2 in 3 Din. u_ Promet kopalnih vlakov. Kopalni vlak Ljub 1 j an a- škof j a Loka bo odhajal iz Ljubljane gl. kol. ob delavnikih ob 14.20 ob nedeljah in praznikih pa že ob 13.15. Povratek Kopalnega vlaka v Ljubljano gl. kol. bo vsak dan ob 1S.53 min. — Kopalni vlak L j uibl jan a-Ježica bo odhajal samo ob nedeljah .im praznikih iz Ljubljane gl. kol. ob 12.47 in se bo vračal iz Jezice ob 19.29. Kopalni vlaki bodo vozili samo ob ugodnem vremenu, če bo kaizalo. prične voziti kopailni v.laik Ljubljana - škofja Loka v soboto 25. t. m., kopalni vlak Ljuibljama-Ježica pa v nedeljo 26. t. m. Občinstvo se bo vsak dan obveščalo o prometu kopalnih vlakov s posebnimii tablicami. V veži na gl. kolodvoru im na gor. kolodvoru ter v izložbenem oknu »Putnika« v palači Ljubljanske kreditne banke na Dunajski cesti št. 1 bo vsak dan, kadar bo vozil kopata! vlak, od 9. ure dalje raizobešena tablica z napisom »Dame® vozi kopalni vlaK Ljubljana*-škofja .Loka (oziroma L ju/bl jan a- Jožica). Za kopalne vlake se bodo izdajali posebni .povratni vozni listki s 50% popu- Opozarjamo na ogled iz-loibenih oken tvrdke HED. ŠARC v Šelenburgovi ulici, kjer je razstavljena krasna nevestina oprema. 7654 stom po teh-le cenah za obe smeri, t j. za tja in nazaj: L; ubijam a-M edino 3.50, Ljubljana-Medvode 5.50, Ljubljana-Gorenja vas-Rateče 7, Ljubljana-Škofja Loka 7 in Ljubljana-Jožica 3.50 Din. u— Preporodaši! Danes je ob pol 8. članski sestanek za vse udeležence kolonije. Sestanek je zoio važen in za vse strogo obvezen. _ V soboto 25. in v nedeljo 26. t. m. se bo vršil v Celju župni kongres. Člami, ki se želijo konsresa udeležiti naj to nemudoma javijo oibe.ru. Vožnja bo če-trtinska. hrana po znižani ceni, prenočišča brezplačno. Odihod iz Ljubljane bo v soboto ob 7.18 zjutraj. _ Odbor. u— Umrl je vče.raj zjutraj po daljši bolezni g. Franc P a v.še k, upokojeni na.1-sprevodmik bivše južne železnice, v starosti 80 let. Zapušča edino hčerko, gospo Angelo. sr/pro«o g. Rudolfa Rozmana, lastnika A loma Companv. Poerob bo danes ob pol 18. iz vide ».Rude?. Pleteiršnikova 9, na pokopališče v Sv. Križu. Značajnemn in vesitmemu možu blag spomnn. ostalim iskreno sožalje! u— Starši, privedite svoje otroke na delavsko mladinsko akad-ennijo. ki jo priredi z < ftrjlm im sporedom »Svoboda- v soboto 25. t. m. ob 19. v dvorani De'avs(ke zbornice na Miklošičevi cesti. Vstopnina: sedeži po 2 Din. stojišča po 1 Dn. u— Zanimivo predavanje o temi: Uporaba nomiografiije v teoriji železobetonskih konstrukcij (rebrasti nosilec), bo imel da-neb ob 20. v poslopju tehniške fakultete na Mirju, g. docent inž. M. Fa.kin. Vabljeni vsi! u— Trgovine na Vidovdan bodo zaprte samo v času službe božje od 10. do pol 11. predtpoldne, dočim bodo na praznik sv. Petra in Pavla v sredo, ves dan zapite. — Združenje trgovcev v Ljubljani. u— Sokol na Viču priredi v nedeljo 26. t. m. javni nastop pri Pavliču (konec tramvajske proge) ob 16. Nastopijo vsi oddelki. u_ Akademska sekcija Narodne odbrane Obveščam vse člane, da bo v soboto 25. t. m. ob 20. (brez akademske četrti) v lokalu krajevne organizacije Narodne odbrane v Gledališki ulici S-IT. članski sestane«. Udeležba stropo obvezna. Bodite točni! — Načelnik. u_ Mestni vojaški urad na Ambroževem trgu 7-1. bo v ponedeljek 27. L m. zaradi snaženja uradnih prostorov zaprt. u_ Klub jugoslovenskih primorskih akademikov opozarja člane na objavo na klubov,} deski na univerzi. Radi svetovne krize znižane cene. Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE Ozdravi sigurno revmatizem, lšias, Ženske bolezni itd. Sezona od 1. maja dc 30. septembra. Hrana, kopel m stanovanje v kopališkem domu. Din 50 dnevno. Postaja: Straža-Toplice. Zahtevajte brezplačno prospekte. 186 Izbirčen jeziček liže sladoled „Petriček" MED. UNIV. Dr. MIRA FINK specialistka za ženske bolezni in porodništvo ORDINIRA SEDAJ OD 9—11 DOP. in OD 3—6 POP. LJUBLJANA, Gledališka ulica 71 Telefon 30-08 7653 Ugrabljen to je naslov sijajnega romana, ta je te dni izšel v založbi Tiskovne zadruge. — Komur je do resničnega užitka, naj postane čim prej naročnik zbirke »Mojstrov in Sodobnikov« u— V društvu »Tabor« predava drevi ob 20. v društvenih prostorih (hotel »Tivoli«) pesnik g. Albert širok o primorski umetnosti. Pridite! u— Izlet na Vrhniko z motornim čolnom priredi v nedeljo 26. t. m. drogerija Kane židovska ulica 1. za svoje odjemalce in udeležence Foto-tečajev. Izleta se lahko udeleže tudi vpeljani gostje in se sprejemajo prijave ter dajejo vse informacije do sobote, do 15. ure v trgovini. u— Odvetnik dr. Kandare Fran je naklonil iz neke kazenske poravnave 100 Dia za Društvo slepih. u— Ponesrečen kolesar, čevljarski pomočnik Miha Rozman iz Šenčurja na Gorenjskem se je peljal v torek popoldne s kolesom po Celovški cesti. Rozman, ki je vozil med tračnicami električne železnice, se je hotel umakniti nasproti prihajajočemu kolesarju, pri čemer pa je zavozil s kolesom med tračnici in padel tako nesrečno, da si je prerezal na desni roki dva prsta ni si presekal žilo. Poškodovancu je nudil prvo pomoč lekarnar g. Hočevar, ki ga je obvezal, pozneje pa so ga prepeljali v bolnico. u_ Iz policijske kronike. Eflektromeha-nik Franc Havliček, stanujoč na Sv. Petra cesti 41, je prijavil, da mu je nekdo snel s kolesa, ki ga je imel za trenutek spravlje- DARMOL ČofeoCoda za odiHi^an^e deluje Vlago in zanesljivo ' Odobrtr« * „. .. He Škoduje'. TBB^ nega v veži hiše št. 42 v Rožni ulici, 50 Din vredno gonilno verigo. _ Zidar Ivan Anžič je bil včeraj dopoldne zaposlen pr: nekih delih v palači Pokojninskega zavoda na Miklošičeva cesti, kjer mu je nekdo ukradel v kleti rjav suknjič i.n nekaj gotovine. Zidarja Antona FVkipiča je obiskal v njegovi odsotnosti v stanovanju v Mencingerjevi ulk-j neznan tat ter mu odnoeei par čevljev in klobuk v vrednosti 150 Din. Enako smolo je imel še tretji zidar Marko Zapušek, ki mu je neznanec ukradel na stavbi ob Cesti na Rožnik listnico z okrog 100 Dm. Prav dolnv> je opravil neznan navihan«; tudi v šiški na dvorišču Grčarjeve gostilne na Gasilski cesti. Polastil se je 1600 D;.n vrednega novega kolesa čevljarskega mojstra Franceta Prostorja, pustil pa mu je staro kolo brez vsake vrednosti. u— Sirov napad in razne nesreče. Brezposelni tesar 26 letni Ivan Bartolanič, doma iz Prekmu.rja, je prišel prodsinočnjim v M arijam išče, kjer je z drugimi brezposelnimi delavci prosil za večerjo. Med temi delavci pa je bil tudi neki pijanec, ki je pričel v Marija.nišču razgrajati, zaradi česar so sestre prosile ostale, naj ga postavijo na cesto. Res so pijanca spravili iz poslopja, kjer je pa ta počakal Bartola.ni-ča in ga napadel. Bartola.nič se je sicer napadalca otresel, medrtem pa je prihitel ■pijancu na pomoč neki njegov enako vinjeni sirovež in ga s kolom treščil po glavi. Bartolanič je dobil hude poškodbe im so ga morali prepeljati v splošno bolnico, dočim sta bila napadalca aretirana. _ V splošno bolnico so včeraj pripeljali tudi 18 letnega pastirja Franceta Pipana iz Klanca pri Predosljah. Pastir se je peija.l z gospodarjem na vozu. pri čemer pa jima je voz zdrknil po visokem bregu, Pipana •pritisnil k tlom ,in mu prizadejal hude notranjo poškodbe. _ Dijak Boris Zittersehla-ter, stanujoč na Sv. Petra cesta 11. je padel s kolesa in si zlomil desmo ključnico. _ Iz šutne pri Ka.mnikn so pripeljali v ljubljansko bolnico 21 letnesra Žagarja Fr. Ulčarja. na katerega je padel težak hlod in mu na lomil levo roko. NE potrebnjemo reklame, delo govori. Pralnica, likalnica in čistilnica oblek, — Mestni trg št. 8 (Haman)._230 Takoj s prvim solncem moramo pričeti s solnčnimi kopeljmi, tedaj je posebne važnosti maža z NIGGEROL OLJEM ali NIGGEKOL KREMO za solnčenje ln masažo (Patent št. 5922). Dobi se v vseh le-kajnah ln drogerijah. Drsgerija GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova št. 5. popusta Zaradi preselitve trgovine s Sv. Petra ceste št. 3 v lastno hišo na Sv. Petra cesti št. U se prodaja vse modno blago 10 % ceneje. — Se priporoča tvrdka 7625 IGN. ŽARGI. I! A \J A Dncvn0 sveža pri LEGAT Mi-iV V A klošičeva 28. Specerija, deli- katese, zajtrkovalnica. 239 PENSION STURM LETOVIŠČE POLJČE pri Begunjah uživa sloves mirnega zatočišča v krasni legi ob vznožju Karavank. Za miru-željne najidealnejši kraj. Vsa oskrba s sobo Din 65.— dnevno. 236 u— Razgrajači in napadalci. V Mostah se često pritožujejo zaradi nočnih krava-lov. ki motijo mirne ljudi. V torek pomoči so zopet dvignili velik hrup trije miadi delavci in sicer v Vodnikovi ulici. Ker kra-valov nikakor ni hotelo biti konec, se je od,ločil trgovski potnik Ivam Ja-voršek, da gre razgrajače pomirit, a je slabo naletel. Komaj je bil namreč na ulici, so ga že ugledali sirovi razgrajači, ki so ga podrli po tleh im ga začeli pretepati. Eden izmed napadalcev mu je naposled prizadejal še z nožem dve globoki rami v hrbet in ga težko poškodoval. Napadalci so pozneje zbežali, dočim so morali Javorška z reševalnim avtom odpeljati v bolnico. u_ Hudi Žagarji. V neki gostilni na žabjeku se je zbralo v torek popoldne kakih 6 Žagarjev, samih mladih ljudi, ki so bili trenutno brez posla. Kmalu za njimi je prišel v gostilno tudi stražnik, da poizve glede neke tatvine, ki je bila izvršena v obližju. Nameraval je zasiišati enega izmed Žagarjev, ni ga pozval na razgovor v vežo. čemur pa se je ta takoj uprl. Kot bi trenil, so bili pokonci tudi njegov? tovariši, ki so navalili na stražnika. Mož postave je bli prisiljen, pozvati pomoč in je ukrotil nasilneže šele z naperjenim samokresom. Tudi, ko je dospela pomoč, sta morala stražnika rabiti gumijevke, nakar so novo došli stražniki naložili uporne, že vinjene Žagarje v policijski avtobus, ki jih je odpeljal na policijsko upravo. Delavci se bodo morali zagovarjati sedaj na sodišču zaradi javnega nasilstva. u_ Šipe je razbijal. Delavec Anton T. je bil do nedavna zaposlen pri tvrdki Obnovi na šmartinski cesti, kjer so ga pa zaradi pijančevanja odpustili. T. pa je vodstvu tvrdke seveda hudo zameril in je prihajal od prilike do prliike nazaj ter nagajal. Tako se je pojavil pred poslopjem Obnove tudi včeraj okrog 1. ponoči in pri^l metati kamenje v okna. Razbil je že dve šipi, nakar ga je pregnal skladiščnik Josip Lindoer, ki ga je spoznal in izročil stražniku. u— čigava je lestev? Pred tedni je bil opozorjen lastnik pralnice in likalndce na Mestnem trgu 8, Rudolf Reichel, da je pri- če nimate sami aparatov za povečavanje filmov formata Leica, 3x4 in 4X4, Vam mi napravimo Trikopije (povečave 9X12) FOTOLABOR A TOK IJ starcrrane drogerije Kane, Ž^&vska 1 skmjena k oknu v 1. nadstropje nad 4 m visoka lestev, ki jo je uporabljal najbrže uočni vlomilec, hoteč vdreti v prostore pralnice. Ker pa je bil vlomilec najbrže prepoden, je pustil lestev na mestu. Policijske poizvedbe v okolici niso mogle dognati lastnika lestve. Zato naj se javi do-tionik. ki mu je bila sličrna lestev ukradena sam na policijski upravi, kjer dobi ie stev nazaj. u— Kopalne cbieke, damsko parilo, torbice, rokavice in nogavice ima najceneje šterk nasl. Karničnik. Stari trg 18. u_ Prof. dr. Alojzij Zalokar je začel zopet redno ord.imi.rati .popoldne od 2—3. v Maistrov;: ulici št. 6. u— V nedeljo 26. t. m. vsi v Kc#?zi:'o na žegnanjsko veselico pevskega driuVtva :Kraikovo - Trnovo^. u— Na Rožnik vabi danes ,na kresni atc-čer gostilna »Rožnik« ma r.ičet im krofe. Iz Maribora a— Jubilej m3gistratnega ravnatelja g. Kochlerja. Te dni ie praznoval magistratni ravnatelj z. Alojzij Kochier v krogu svoj*; družine 50-!etnico. Po prevratu je bil dodeljen mestnemu magistratu, kjer je organiziral slovensko uradovanje. Leta 1022. ;e bil imenovan za magistralnega ravnate';a. in vrši to funkcijo še dane-s. K iskreni).i čestitkam se pridružujemo tudi mi. a— Uradna učiteljska konferenca. Po devetnajstih letih in prvič, odkar obstoja naša država, se je zbralo včeraj dopo"Jne uoiteljstvo obeh mariborskih okrajev k uradni konferenci, ki je bila združena z učiteljskim zbor vanjem. Učiteljstvo z levega brega se je zbraio v veliki kazinski, učiteljstvo z desnega brega pa v veliki dvorani Narodnega doma. Krnferenc sva se udeležila oba okrajna glavarja dr. Ij\avic in Milan Makar. Po uradnih poročilih, ki sta jih podala za levi breg okrajni šolski nadzornik Tomažič, za desni pa okra vu šolski nadzoimik Koropec, so sledila pou",-no-psibološka predavanja. a— Izpiti na marib* rskih srednjih šejab. Pod vodstvom ministrskega odposlanca, vseučiliškega profesorja dr. Karla Oswa -da, so se vršili na tukajšnjem državnem moškem učiteljišču diplomski izpiti, ki so se včeraj končali. Izpit je polagala 47 učencev V. letnika. Od t^h je polagalo 47 pit 31 kandidatov. 9 kandidatov bo moralo izpit popravljati, sedem pa jih je bilo odklonjenih za leto dni. V soboto so se končali zrelostni izpiti na gimnazijskem oddelku realne gimnazije. Na tem oddelku so letos prvič polagali maturo po končanem osmem razredu. Bivša višja realka se je z Iclošiijim letom dejansko izpopolnila v realno gimnazijo z osmimi razred'. K izpitom. katerim je predsedoval univ. prof. dr. B. Milojevič iz Beograda, je bilo pripušč^-nih 37 maturantov. Od teh .®o bili šiirje oproščeni ustmenih izpitov. 10 je bilo rc-probiranih na 3 meseco. Predvčerajšnjim so se končaii zrelostni i?miti na reatčiv?m oddelku; pripuščenih je bilo 19 kandidatov, oproščen 1, 4 reprobirani na tri mesece. 1 padel za leto dni. a— Izredni občni zbor mariborske go-stilničarske zadruge bo danes ob 15. pri »Merami«. Na občnem zbora bodo pretresali novi trošarinski zakon in razpravljali o znižanju cen pivu. Gostilničarji, zadružniki, pridite polnoštevilno! a— Otroška olimpijada. Športni klv.b Maribor poziva starše, naj pripeljejo danes ob 16. otroke, ki se udeleže tekmovanja, na športno igrišče v Ljudskem vrtu. a—- II. državna dekliška meščanska šola (Cankarjeva ulica) priredi v ponedeljek 27. t. m. ob 17. v spomin 15-ietnice obstoja javno akademijo v zavedovi glasbeni šo":. Vstopnine ne bo. lTkrnti bo razstava otroških izdelkov iz vseh predmetov. VahDeni! a— Občni zbor Društva državnih upokojencev bo jutri ob IS. v veliki dvorani Na-bavljalne zadruge na Rotovškem trgu. Vabljeni so vsi upokojenci in upokojenke. a— »Slovanska čitalnica« ima jutri oh 18. v društvenih prostorih letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. a— Avtomobilska nezgoda. Včeraj smo poročali o avtomobilski nezgodi na Tržaški cesti pri železniškem prehodu. Kakor smo izvedeli, ie vozil šofer v jutranjem somraku z vso brzino in ni opazil, da so bile zapornice spuščene. Zapornici ie polomil. Škoda znaša 1500 Din in io bo moral povrniti železniški upravi. Poškodova' je tudi avto. Osebam, ki so bile v avtomobilu, se ni ničesar hudega zgodilo. a— Izpred sodišča. Pred malim senatom so se včeraj zagovarjali vrtnar Ivan Golob \z Gušianja, posestniški sin Ivan Koner s Preškega vrha, delavec France Voh iz Guštanja, posestniški sin Anton Buran iz Zgornje Vižinge in delavka Elizabeta Sre-botova iz Koteij pri Guštanju. Obtoženi so bili po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Razprava ie bila tajna, obsodbo pa so razglasili ja_yno. Vsi so bili oproščeni radi pomanjkanja dokazov. Obtožence so branili dr. Štor, dr. Štefančič, dr. Miiller in dr. Kerschbaumer iz Celja. Iz Celja e— Tovariši lovci! Naš tovariš blagopo-ko.ini dr. Stanko Erhartič bo danes ob 15.28 prepeljan v Celje na kolodvor, od koder se bo vršil sprevod njegovega pogrclia. Za društvene člane v krojih s puškami bo sestanek ob 14. v hotelu tovariša Bernardiia. e— Dve občinski seji. V peiek 24. t m. ob 18. bo z običajnim dnevnim redom na mestnem magistratu redna seja celjskega mestnega občinskega sveta, istega večera ob 20. pa bo tudi redna seja celjskega okoliškega občinskega sveta v sejni dvorani na Bregu. V LETU HLADNA OVOMALTINE ! osvežuje In krepi telo za časa dopusta. e— Višji tečajni izpit na celjski realni gimnaziji so v junijskem terminu napravili: Artnak Franjo, Bolkii Franc, Cernigoj Vladimir, Fajs Rudolf, Frece Franc, Uorniko-va Karoiina, Jelenova Ivana (oproščena ustnega izpita), Kodričeva Marija, Koren Štefan, Koželj Ladislav, Kralj Drago. Kunej Egon, Langus Milan (oproščen ustnega izpita), Levčeva Kristina (oproščena ustnega izpita), Oberžan Justin, Gkornova Terezija, Pavšič Vladimir, Prekaršek Tugomer, Red-nak Josip, Rozmanova Vanda, Savelli Julij (oproščen ustnega izpita), Šmigovčeva Oiga, Tavšman Jos.ip, Turnšek Avgust, Va-tovec Brunon, Vranjekova Milica, Žvab "Vladimir in privatistka Kerševanova Marija. e — Razne nesreče. V nedeljo zvečer sta se peljala skupaj na enem kolesu 20-Ietni čevljarski r/omočnik Martin Koželj z Lju-bečne pri Celju in neki njegov prijatelj. V Liscah sxa padla in si ie Koželj pri padcu hudo poškodoval obraz, dočim je ostal njegov tovariš nepoškodovan. Istega večera :r& igrala doma z nekim tovarišem 8-letna delavčeva hčerka Silva Lednikova iz Ga-beria pri Celju. Zašla je s palcem desnice pod stol, na katerega ie tedaj skočil njen soigralec, ki ii je zmečkal prvi členek palca. V soboto pa ie padel z lestve precej globoko 6č-!etni kočar Ivan Brecelj iz Li-boj in si zlomil levo nogo pod kolenom. Istotako pri padcu je dobil nevarne poškodbe na desni rami 44-letni brezposelni rudar Martin Kamnik. V Straži pri Novi cerkvi je padel 35-letni posestnik Ivan Košei tako nesrečno, da si je zlomil desno ključnico. V nedelio si je tudi zlomil pri padcu desno podlehtnico 3-letni rudarjev sinček Viktor Trbovc iz Debra pri Laškem. Enako poškodbo je dobila v ponedeljek 53-letna po-.-estnica Marija Furmanova iz Drvenika pri Kostrivnici, ki io je neki moški v prepiru sunil v kaka 2 metra globok jarek in si je pri padcu zlomila desno podlehtnico. Iste-sra dne zvečer je povozil neki ljubljanski avtomobilist v Dobrteši vasi pri Sv. Petru v Savinjski dolini 9-letnega sina posestnice .Konrada Verbiča in ga občutno poškodoval po obrazu, obenem pa mu je še zlomil levo j adlehtnico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. e— Tatovi zopet na delu. Preteklo soboto dopoldne ie bilo ukradeno iz veže hiše st 11 na Kralja Petra cesti rumeno pleska-no moško kolo znamke »Styria«. V ponedeljek dopoldne ob isti uri pa ie iz-ginilo moško črno pleskano kolo znamke »Cita« z dvorišča celjskega sreskega načelstva. Svari se pred nakupom! V eni preteklih noči je izginil upokojenemu davčnemu upravitelju g. Josipu Močanu v Zavodni sivo barvan panj čebel, zgrajen po Žnider-šičevem sistemu. e— Pri vlomu v Meškovo kroiačnlco v Aleksandrovi ulici, ki je bil izvršen na skrajno drzen način, je bilo po napovedi lastnika g. Meška odnesenega raznovrstnega zimskega in poletnega manufakturnega blaga v skupni vrednosti 82.000 Din in v teži okrog 400 kg. Vlomilci so morali biti pravi strokovnjaki v svojem nevarnem poklicu in so morali imeti na razpolago velik avtomobil, ker bi sicer ne mo-gli neopaže-iio odpeljat? tako ogromne količine in teže blaga iz najprometnejše ulice v centru mesta. kjer je bilo prav v oni noči do jutra najiivabnejše vrvenje gostov, ki so prihi-tel; k posvetitvi cerkve sv. Save. Policija je pridno na delu, da izsledi pravega vlomilca. e— Najden je bil v neki celjski trgovini zlat poročni prstan. Dobi se pri predstoini- štvu celjske mestne policije. Iz lfj>reiema do 2. julija ponudb« za dobavo knlcinirane sode. gradbeni oddelek na do 28. t. m. ponudbe za dobavo izolacijskega ter-asfalta. -----" — Dobave. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 12. julija ponudbe za dobavo raznih svetilik za brodove: do 14. iu-lija za dobavo železnih cevi; do 17. julija za dobavo potiskih kovačnic, jeklenih trakov za merjenje, naočnikov, kantic za bencin. namiznih tehtnic, jeklenih krtič. žag, ključavnic, šestil. držajev za razno orodie, diferenciialnih škripcev itd.; do 19. julija pa za dobavo metelj, ščetk. pralne sode ;n mila, čistila za kovine, umivalnih sob, steklenega papirja. smirkovega platna, sveč. vžigalic, parketnega voščila, raznih olj. petroleja, bencina, lo;a, bombaža za čiščenje, cunj za brisanje, stenja, podnožnikov itd.— Borze 22. junija. Na ljubljanski borzi je bila deviza Nev-vork nadalje čvrs*a. okrepile pa so se tudi še devize Amsterdam, Berlin, Bruselj, Lon- NIVEA-KREMA: DIN 5.- — 22,-NIVEA-OLJE: „ 25.- in 55.- Jugosl. P. BEIERSDORF & CO. d. s. o. j., MARIBOR Učite se pravilno solnciti! To pomeni: nadrgnite Vaše telo predno se izpostavite soin~nim žarkom z NIVEA KREMO aiizNIVEA OLJEM Oboje vsebuje edino sreuslvo za neyu kože« eucerif, ki je koži sorodna Ivarina, vsled česar so nam ta sredstva takorekoč naravno podana ter jih ni mogoče nadomestiti, naj« man e pa z nekimi „čudotvornimi kremami". Nivea*krema in Nivea-olje zmanjšujeia nevarnost skelečih solnenih opeklin ter dajeia Vaši koži krasen bronast ton. Vvročih dnevih učinkuje Nivea-krema prijeino ohlejujoče, pri neugodnem vremenu Vas pa nasprotno varuje Nivea-olje pred prevelikim ohlčijenjem, ki iako lahko dovede do prehlajenja. Nekaj pa up oštevajte: ne solnčiie se z mokrim ielesom in namažiie se vedno poprej I pomore zlu, na katerem trpi danes ves svet. Čas je, da se ta solidarnost drugače pokaže kakor v govorih. Belgija mora povzeti inicijativo in si zasigurati sodelovanje drugih držav, ki so enako prepričane o potrebi radikalne spremembe gospodarske politike, da se spremeni sedanje stanje, ki vzbuja že bojazen. Sklep carinske konvencije z Nizozemsko smatralo za pričetek akcije v cilju radikalne spremembe gospodarske politike, ki jo napoveduje kralj Albert v svojem pismu. Kakšen bo ustroj carinske zveze med Belgijo. Luksemburgom in Nizozemsko, še ni točno pojasnjeno. V trenutku ko bodo v medsebojnem prometu med Nizozemsko in bel-gijsko-luksemburško carinsko unijo znižane carine za prvih 10 odstotkov, bo te znižane carine smatrati za preferenčne carine. Belgija smatra, da tako preferenčno postopanje ne bo v nasprotju s klavzulo o največjih ugodnostih, ker gre za kolektivno pogodbo v smislu priporočil Društva narodov. h kateri lahko pristopijo tudi druge države. Gospodarske vesti — Pogajanja naših železarn s srednjeevropskim železarskim kartelom, ki so se vršila na Fhmaju zaradi obnove kartelne pogodbe, so po dunajskih vesteh ostala brez rezultata, ker jugoslovenske železarne niso hotele priznali srednjeevropskim nobene kvote za uvoz karteliranih izdelkov v Jugoslavijo. Kdaj se bodo pogajanja obnovila ni znano. = Avstrijski šiling. Po informacijah z Dunaja obstoja možnost, da bo avstrijska Narodna banka začasno opustila paritetne tečaje tujih deviz in da bo skušala izravnati razliko v primeri s tečajem šilinga v inozemstvu. V poučenih krogih pričakujejo. da se bodo pri tem notarije tui-ih deviz v avstrm4ih šilingih dvignile za kakih 25 odst. To povišanje nameravajo izvesti v etapah. — Suspendirana unra\'a skooske Trgovsko industrijske zbornice. Minister za trgovino in industrijo dr. Albert K.ramer je izdal odlok, s katerim se rešijo dolžnosti predsednik, oba podpredsednika in vsi člani uprave Trgovsko-industrijske zbornice v Skonlju. Za komisarja je bil postavljen načelnik banske uprave Čeda Janko-vič. Suspendiranje uprave je bilo potreb- , no zaradi ostrih sporov, ki so nastopili zadnje mesece v upravi. Volitve nove uprave bodo verjetno izvršene v novembru. = Konknrz ie razslašen o imovini tvrdke •?-Sana«, tvornica čokolade, družba z o. z. v Hočah (upravnik mase dr. Anton Pernat, odvetnik v Mariboru*, prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru 1. julija ob 9.. prijavni rok do 15. avgusta, ugotovitveni narok 29. avgusta) in o imovini Franca Lisjaka. branjarja na Bregu št. 1 pri Celin (upravnik mase dr. Anton Božič, odvetnik v Celju: nrvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju 30. inniia ob 8.. priiavni rok do 95. julija, ugotovitveni narok 30. iuliia) = Poravnalno oostopanje je uvedeno o imovini .Tosina Klime, trgovca z meš. blagom v Mariboru. Frankopanska 35 (porav- don in Pariz, dočim sta devizi Curih in Praga ostali nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je položaj v Vojni škodi nespremenjen. Do prometa je prišlo le za junii po 180. Od ostalih državnih vrednot se je trgovalo le še 7n'o Blairovo posojilo po 37. 39, 3S.50, 3S in 38.50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2276.14 — 2287.50. Berlin 1336.72—154752, Bruselj 784.32 do 788.26, Curih 1097.35—1102.85, London 204.14—205.77, Newy0rk ček 5619 bi do 5648.01. Pariz 221.71—222.83. Praga 166.78 do 167.64. Trst 287.68—290.08. Curih. Beograd 9. Pariz 20.195, London 18.635, New3'ork 514.50, Bruselj 71.51=5. Milan 26.24. Madrid 42.35. Amsterdam 207.50. Berlin 121.20. Stockholm 95.50. Oslo 91.50, Ko-benhavn 101.50, Sofija 3.73. Praga 15.25, Varšava 57.60, Bukarešta 3.05. Blekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 180 — 182, za junij 179 — 181. za avgust 176. _ ISO, za december 177 — 178. 7°/» investicijsko 47 — 51, 4°/« a-sTarne 180 _ 182, 6°/o begluške 32 _ 33, 7% Blair 38.125 do 38.50, 7% Drž. hipotek, banka 42 — 44, Narodna banka 3850 — 4000, Priv. agrarna banka 204 - 208. Beograd. Vojna škoda 180 — 182, 7«/« investicijsko 48 — 52. 4% agrarne 23.50 do 24, 6% begluške 32.50 — 33. 8«/» Blair 44 bi., 7°/o Blair 3S — 39.50, 7<>/„ Drž. hipotek, banka 43 bi.. Narodna banka 3860 den., Priv. agrarna banka 205 — 206. Dnnaj. Eskomptegesell. 100, Dunav-Sava-Jadran 13.98, Staatseisenbahngesell. 17.50, Trbovlje 19.50, Alpina - Montan. 8.63, SeCe-rana 24. p o r t Blagovna tržišča BITO + Chicago. 22. junija. Začetni tečaii: Pšenica: za julij 47.50. za september 50 25, za december 53.50: koruza: za julij 29.625, za september 31.625, za december 32; oves: za julij 20. za september 20.625, za december 22.625: rž: za julij 29.25. 4- "VVinnipeg. 22. utnija. Začetni tečaji: Pšenica: za iulij 54.125, za oktober 56.125, za december 57. + Ljubljanska borza (22. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, po mlevski tarifi. r>1ačb"ivo v 30 dneMr slavonska. 78 kg po 170 — 172.50, okolica Sombor. 79 kg po 172.50 — 175. potiska, 80 kg po 175 do 177.50; moka: baška >0«. franko Liublia-na, plačljivo v 30 dneh. po 305 — 310, banatska po 310 — 315: koruza (slov. postaja, plačlj. v 30 dneh): baška pri mlevski voznini po 145 — 147.50, pri navadni voznini po 150 do 152.50. -1- Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Tendenca mlačna. Promet 58 vagonov. — Pšenica: baška, okolica Novi Sad. 79 kg in okolica Sombor, 78 kg 124 — 126; gornle-baška in baška potiska. 79 kg 125 - 127: ladja Begei. 79 kg 124 — 126; gomjebanat-ska. 79 kg in banatska. pariteta Vršac, 78 kg 120 — 122. Oves: baški 145 — 150: srem«ki. slnvon*Vj 1-^50 — 152.50 Ječmen: baški. sremski. 63^64 kg 140 _ 143. Kornza: baška 100 — 102: banatska 99-101- sremska 101 — 103: baška bela 111 _ 113. Moka: baškn. bannt«ka in ^Ogff 210 _ 220: •»o«. j95 _ oq5; 185 _ 100; >6r 175 do 180: V7r 145 — 150: -*8t 9?.50 — 97.50. — Otrobi: baški, sremski 87.50 — 90. Tekmovanje v skokih iuniorjev in seniorjev za prvenstvo LPP (Službeno iz Ljubljanskega plavalnega podsaveza.) Ljubljanski plavaku podsavez razpisuje za petek 22. julija dopoidne in popoldne v fkopajišeu Ilirije v Ljubljani tekmovanje v skokih juniorjev iu seniorjev za prvenstvo podsaveza v letu 1932. Skoki z deske: juniorji: 4 poljubni skoki; juniorke: 4 poljubni skoki; seniorji: 5 obveznih in 5 poljubnih skokov. Obvezni skoki: 1. št. 2, skok s prigibom naprej z zaletom (3 metre) koef. težkoče 1.4; 2. št. 10, salto nazaj vklenjen brez zaleta (3 metre) koef. težk. 1.6; 3. št. 14. Auerbachov salto skrčen brez zaleta (3 metre) koef. tc-žk. 1.8; 4. št. 18, povratni salto v prigibu brez zaleta (3 metre) koef. težk. 1.6; 5. št. 22, 1 vijak naprej brez zaleta (3 metre) koef. težk. 1.9. — Seniorke: 3 obvezni in 3 poljubni skoki. Obvezni 6koki: 1. št. 2. skok s prigibom naprej z zaletom (3 metre) koef. težk. 1.4; 2. št. 10, salto nazaj vkle-njen brez zaleta (3 metre) koef. težk. 1.6; 3. Cit. 21, polvijak naprej z zaletom (3 metra) koef. težk. 1.6. Skoki s stolpa. Seniorji: 4 obvezni in 4 poljubni skoki. Obvezni skoki: 1. št. 1. navaden skok na glavo naprej z zaletom (10 metrov) koef. težk. 1.2; 2. št. 12, dvojni salto nazaj brez zaleta skrčen (5 metrov) koef. težk. 1.9; 3. št. 13, Auerbachov skok brez zaleta vklenjen (5 metrov) koef. težk. 1.6; 4. 5t 18, povratni skok in ealto brez za'e-ti (10 metrov) koef. težk. 1.7. — Seniorke: 4 obvezni skoki: 1. št. 1. navaden skok na glavo naprej z zaletom (5 metrov) koef. tižk. 1.1; 2. št. 1. navaden skok naprej na flavo brez zaleta (10 metrov) koef. težk. 1.1; 3. št. 1, navaden skok na glavo naprej z zaletom (10 metrov) koef. težk. 1.2; 4. št. 17, povratni skok brez zaleta skrčen (5 metrov) koef. težk. 1.2. Skoki se ocenjujejo po pravilih FINA. Obvezni skoki se ne morejo ponoviti kot poljubni skoki in morajo biti izbrani iz različnih 6kupin. Določila za prijave in prijavnino so ista, kot za prvenstvo v plavanju in vaterpolu. Vsem v GZSP včlanjenim klubom in društvom! Z ozirom na službeno obvestnlo JZSS sporočamo vsem cianom GZSP, da bo 10. redna glavna skupščina JZSS v nedeljo 10. julija ab 8.30 v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani. V primeru nezadostne udeležbe se vrši skupščina pol -ure kasneje r.e glede na število navzočih. Dnevni red glavne skupščine je JZSS dostavil vsem klubom in društvom. Samostojne predloge naj klubi in društva v smislu pravil pošljejo savezu preko podsaveza najkasneje do 25. t. m. o katerih bo razpravljal se podrobnejše širši odbor GZSP na svoji seji dne 26. t. m. na Jesenicah. Opozarjamo vse klube in društva, da svoje denarne obveznosti napram podsavezu odnosno savezu takoj poravnajo, ker sicer ne bodo imeli glasovalne pravice. Vsak klub ali društvo laihko pošlje na občni zbor več delegatov, a glasovalno pravico "ma samo en delegat, ki mora biti tudi označen na pooblastilu. Klubi in društva, ki ne bi mogli na noben način poslati delegatov, kar pa ni želeti, so na-proš-eni, da izdajo pooblastilo delegatom podsaveza ali 6vojih najbližjih k ki hov. Apeliramo na celokupno članstvo, da se sigurno udeleže po svojih delegatih glavne skupščine ter prisostvujejo s tem pregledu o pretekli sezoni in skušajo po možnosti dati erner bodočemu delu. Vsak klub ima glasom pravil po en glas neglede na število verificiranih članov. Za polovično vožnjo je zaorošeno! Vsi klubi in društva, ki so priredila v sezoni tekme se najstrožje pozivajo. da poročila o njih takoj poš'jejo podsavezu i.n to najkasneje do 24. t. m. Vsa ta poročila potrebuje podsavez zaradi pregleda verificiranih članov, ker je-to nujno potrebno. Vsi tekmovalci, ki ne bodo na teh polah, bodo iz seznama verificiranih črtani v smislu verifikacijskvh določil. Dalje pozivamo vse klube in društva, da do navedenega datuma pošljejo še naslednje podatke: 1. ime in sedež kluba, 2. odbor kluba, 3. število članov, in to ne verificiranih in verificiranih, 4. koliko predavanj, izletov in tekem ste priredili v pretečeni sezoni, 5. koliko tekmovalcev se je udeležilo klubskih in med klubskih tekem, katera mesta 60 zasedli, in to kateri tekmovalci (navedba imen). 6. katerih tekem ste ee udeležili na področju GZSP in na področju ostalih podsavezov in s katerimi tekmovalci, 7. dolžina prevožene proge. Pozivamo, da vsa navedena vprašanja točno, izpolnite ter jih sigurno do 24. t. m. dostavite upTavi GZSP, katera potrebuje te podatke za glavno skupšič-ino JZSS. Z ozirom na pred-stoječo glavno skupščino JZSS sklicujemo za nedeljo 26. t. m. ob 6.30 zjutraj v kavarni Čop na Jesenicah sejo širše uprave, katere se morajo brezpogojno udeležiti vsi odborniki in zastopniki klubov GZSP. Predvsem pozivamo delegate z Bleda in Kranjske gore. Dnevni red seje bo objavljen v dnevnem časopisju. Službeno iz sekcije ZNS. Drevi ob 18.30 6eja upravnega odbora v kavarni Evropa. SK Ilirija. Jun:orski nogometni^ trening na dva gola bo danes ob 18. Točno! Ob 20.30 seja načelstva nogometne 6ekciie. TKD Atena (haženska sekcija). Danes ob 18. trening za vse igralke na dva gola. Ponovno se opozarjajo naj prihajajo točno in redno na igrišče. Po treningu se razgovori-mo o nadaljnjih urih Na i^ršču nai bodo: Sume I.. II.. III.. IV., Godler I., II.. IIL, Mertič, i.enšč»ok I., II., Erber, Petrič, Majda, Saiovic in ostale. SK Svoboda (Ljubljana). Danes od 18. dalje obvezen trening za vse igralce, posebno še za vse igralca rezerve zaTadi gostovanj. V petek ob 19.30 članski sestanek vseh igralcev rezerve in juniorjev zaradi juniorskih tekem in gostovanja v Trbovljah. Šport v K ran 'u. Z obnovo in reorganizacijo starega SK Korotana. ki jo je rodila nujna potreba in zahteva mladine po športnem udejstvovanju. je bila pred par tedni tudi pri nas dana podlaga ?a snortni razmah. Novi odbor si ie nadel nalogo zbrati vse nriiatelje športa, predvsem doma?e sr>ortn;ke. ki so morali do=lei iskati zaslom-be pri raznrh zunaniih klubiih. okrog sebe. organizirati ter jim nudit' možnosti za razvoj. Zaveda pa se tr'kofe naloge razgibati v športnem oziru Kranj m potrebuje vsestranske opore. S prijavnino, članarino, i vstopnino pri nogometnih tekmah in dobičkom športne veselice je zadostil šele najnujnejšim potrebam in treba bo še mnogo dela in vsestranske podpore. Sokol, ki jc doslej po svojih močeh vedno podpiral vsako športno akcijo, gotovo tudi v bodoče r.e bo odrekel svoje pcmoei mlademu klubu, treba pa je. da se zganejo tudi drugi ir.e-rodajni faktorji. V pojem kulture spada tudi šport in šport ne obstoja samo v nogometu. Za vzgled, kako je treba pojmovati športno gibanje, naj služi Kamnik. Idealno urejeno kopališče, zdrav, btrezprašen športni prostor, teniški prostori, vse to kaže. da ima tamošnji športni klub obilo nodpore od strani zasebnikov, društev, predvsem pa od občinske uprave. Tudi v našem mestu bi bilo treba malo več razumevanja in nekoliko več velikopoteznosti. Štednja tam. kjer se zaradi nje dela škoda, tudi v času krize ni na mestu. Zadnji čas je. da Kranj vzame športno gibanje resno Vi nokaže. da je tudi v tem oziru metropola Goreniske. Sharkey premagal Schmelinga. Včeraj ob 3. zjutraj po evropskem Času se je v Chioagu vršila odločilna borba za svetovno prvenstvo v bok*u med dosedanjim prvakom Nemcem Schme'ingom in Američanom Sharkevem. Po težki borb; je v 15 kolih po točkah zmagal — Sharkey. Podrobnosti bomo še objavili. Stafetni tek za slovansko prvenstvo Na vsesokolskem zletu v Pragi ho 6. julija tudi štafetni tek 4X100 m za člane "in 4X75 m za članice za slovansko prvenstvo. Da ee določijo najboljši tekače v naš m savezu, se je vršila najprej izb:ra po žunah, v nedeljo 19. t. m. pa save/na izbirna tekma na igrišču Haška v Zagrebu, člani dosegli naslednje rezultate: Barutovič 'Zagreb II.) 11.4 sek.. Bičanič (Zagreb 11.) 11.5, Čupko (Zagreb IV.) 11.5, Venuti (Miribor) 11.6, Tuean (Zagreb II.) 11.7, .Madjarevlč (Zagreb IV.) 12; članice: Stcfaninijeva (Zagreb II.) 10 4, Smcrdujeva (Maribor) 10.5. Padovanova (Tivat) 10.8, Rozmanova (Zagreb II.) 10.9. Batelkova in Kozjakova (Zagreb II.) bosta še naknadno izvršili po-izkusni tek. Sokoli, ki so se udeležili sportn;h lahko-atletskih tekem 16. do 19. t. m. v Ljubljani, so b:'!i oproščen-' zagrebške tekme in bodo upoštevani po rezultatih, ki so jih d ose g'i v Ljubljani, kjer so bili prisotni tudi sokolski sodniki. Dosegli so: Sk ik (Petrovče) 11.6. Kovač.ič (I.iubljan.i I.) 11.6. Neli Zupančič (Ljubljanski Sokol) 11.S. Urbančič (Celje) 12.2 in Putinja (Ljubljana I.) 12.2. Upoštevati se mora. da so ljubljanski rezultati precej trpeli zaradi močnega profi-vetra. Na podlagi teh izbirnih tekem bo f=es-tavH hr. Macanovič naši reprezentanci, ki bosta v Pragi gotovo častno zastor>a'i jugoslovensko sokolstvo, sai so med tekmovalci imena najboljših tekačev v n2ši državi. Nastop Sokola v Ljutomer« V nedeljo je bila lepa revija dela tega najstarejšega dnuštva v Mariborski župi. Mesto Ljutomer zna ceniti svoje Sokolstvo, kar se je pokazalo dcooldne pri p.o-vorki, ko skoro ni bilo hiše. ki bi ne imela zastave in ni bilo okna. od koder ne bi le-~lo cvetje na mimoidočo povorko. Točno ob 4. je pričel nasteo. 14 točk se ej vrstilo druga za drugo, vse izpiljene, oddelki izvežbani in disciplinirani. »Gasilci« so bili težko pričakovana novost, oderske točke »Mornarčki«. »Vaje z reketi in žogami«, »Na dečjem igrališču« in »De-vetka« — so se tudi na letnem telovadišču ob spremljevanju glasovirja prijetno uveljavile. Proste vaje članov, članic, selskih čet in moškega naraščaja so bile skladno izvajane, odbojka članov, tekma četvoric vseh društvenih oddelkov v teku za društveno prvenstvo ter švedska štafeta članov Ljutomer-Sv. Duh z zmago prvega, so bile točke, ki so obogatele pestrost sporeda in jih je občinstvo toplo pozdravilo. iCoTi nastop je bil hiter, pester in zelo zanimiv. Vidi se, da ima Ljutomer moče'i ikader izkušenih vaditeljev, katerim velja vsa zaskiiga za nastop. V zaključku so vsi oddelki društva (221 oseb) naredili sestop in je imel načelnik br. Lubej lep in osvajvjoč nagovor. Z državno himno se je zaključil ta nastop, ,ki ie gotovo zaslužil od strani občinstva lepši odzi v. Pri prireditvi je spremljal odersike točke na glasovirju br. Ivo Seršen. proste vaje pa malonedeljeJca sokolska godba, ki je dokazala, da bo z marljivo vadbo v bodočnosti lahko uspešno nastopala. Med odličnimi posetniki smo opazili senatorja g. dr. Ploja s soorogo, poslance gg. Dra-goviča. Perka, Žemljica, sresk. nač. dr. Farčnika in dr. Zastopniki mest na zJetu v Pragi. Svojo udeležbo na zletu je prijavila že cela vrsta mest po svojih zastopnikih. Ljubljano bodo zastopali župan dr. Dinko Puc. občinski svetnik g. Ivan Tavčar, g. inž. Lado Bevc in še pet do šest članov mestne uprave. Tudi francoska mesta pošljejo številne delegate. Iz Pariza pridejo 4 zastopniki, iz Lyo-na 3 člani mestnega sveta s podžupanom Revem, iz Cognaca 3 delegati in župan Marte!, iz Marseilla 3 delegati, nadalje bodo zastonali 3 delegati generalni svet sein-ski. Krakov bo reprezentiral predsednik mesta Pražkovski in še 2 delegata. Madrid župan mesta in 4 delegati. Veččlanske delegacije pošljejo na zlet tudi iz Rige in St. Manolee. GLEDAUičF OPERA Začetek ob 20 ČetrteK. 23.: Zaprto. Petek, 24.: Zaorto. Sobota, 25.: Turancjotr b. * Ljubljanska opera. Poslednja onerna abonma - predstava letošnje sezone bo v sobolo 25. t. m. Poie se opera >Turandot<. Reži=er Bratko Kreft pripravlja s celotnim našim ansamblom uprizoritev operete »La Mascot-ta« v Tivolskem parku. Delo ie zarad' lepili melodij in prijetne vsebine zelo nrili-iblieno Gosp. režiser ima več novih reži tekih dom i 6lekov. ki bodo prišli ob uprizoritvi n? nro ste m do polne vel i a ve. Vstopnice od četrtka dalje pri dnevni blagajni v operi. Iz živ a in sveta Oče in hči na razorožitveni konferenci Mgieški ministrski predsednik Mac Donald (levo) s svojo hčerjo Izabelo in angleškim vnanjim ministrom Johnom Simonom v Lausanni Da bi se zaščitila pred letalskimi napadi in pred bombardementi z ladij, je kitajska osrednja vlada premestila svojo prestolnico iz Nankinga (kar p. meni po naše južno mesto) ob Rumeni reki v Lojang, kar pomeni toliko, kakor zahajajoče sonce. To mesto leži 1100 milj severnozapadno od šarighaja v prt vinci Honan. Le redkim je znano, da je bil Lojang že od 1. 250. pr. Kr. do 6. stoletja po Kr. z malimi presledki kitajska prestolnica. Sloves Lojanga je v politični in verski zgodovini kitajske države zelo velik. Buddtrzem. ki prišel na Kitajsko iz Indije, se je v Lojangu prvič uradno ustant vil pod cesarjem Mingtijem, ki ga je sprejel in priznal brez pridržka. Danes ima Lojang pol milijona prebivalcev, duh novega časa, pa 56 ni prodrl vanj. Kakor pred tisočletji, vlada v Lojangu še tradicija starega Konfueijevega duha. Rodbinske zveze, stari člani .obstoje še v svoji patriarhalni obliki. Na stotine prebivalcev n si še vedno kite kakor v dobi Mandžu. Spričo teh dejstev se človek niti ne more čuditi, da pogreša nova kitajska prestolnica mnogih pridobitev moderne dobe, n. pr. elektrike, telefona in vodovoda. Edina prometna občila v L jangu -so rikše. kamele in osli Šele s prihodom osrednje ki- Odllkovan pes V Parizu se je vršila mednarodna razstava psov najboljših pasem. Prvo nagrado je dobil pes, ki ga vidimo na tej sliki tajske vlade se je odprl prebivalstvu Lojanga nov svet. Ljudje so takrat prvič videli avtomobile. Listi, ki pridejo v Lojang, so najmanj osem dni stari. To polmilijon-sko mesto nima niti enega svojega lista, v trgovinah prodajajo samo kitajske izdelke in plavo kitajsko oblačilo je edino odelo, ki ga vidiš na cesti. Krc jačev za evropske obleke ni. Kaj komično je bilo gledati pohod kakS-n;h tisoč uradnikov kitajske vlade iz Nan-kinga v Lojang. Gospodje, ki so se bili v Nankingu navadili evropskih običajev, so morali na pot v Lojang peš v potu svojega obraza. Na rikšah so vlekli pred seboj prtljago, ki pa ni mogla naprej, ker so rikše obtičale v blatu. V Lojangu so namreč tudi prometne razmere na najprimitiv-nejši str pnji. Voz za prevažanje pohištva splch nimajo, ker jih doslej niso potrebovali. Uradi narodne vlade so začasno v javni mestni knjižnici. Druge oblasti so se ustalile v ljuclski in kmetski šoli. Železniško ministrstvo je dobilo streho na postaji lunghaiske železnice. 20 nekdanjih vladnih poslopij, ki so že deset in desetletja propadala, ker se ni nihče pobrigal zanje, so začeli takoj popravljati, da se bo mogoče vseliti vanje. Uredili so tudi že provizo-rično brezžično p. stajo, da bo imela vlada vsaj eno zasilno zvezo z vnanjim svetom. Zadnji mesec urejajo tudi letališče. Kitajski vladni organi so dobili ukaz, naj izvr-še vse potrebne priprave za električno centralo, za telefonsko in brzojavno omrežje ter za vodovod. Velike palače, ki si jih je bila zgradila vlada v Nankingu. pa so prazne in verjetno je, da ne bodo nikoli več videle stanovalcev. Lojang je bolje zaščiten kakor Nanking in to ne samo pred Japonci, marveč tudi pred drugimi sovražniki, ki bi se utegnili pojaviti z južne ali južnozapadne strani iz dežel, kjer je danes na krmilu komunizem. Izšla je nova številka ilustrovane tedenske revije f? z zanimivo vsebino in številnimi slikami Posamezne številke Din 2 po vseh trafikah Suša v Palestini V Palestini imajo strašno sušo. Deževale ni že dolgo, potoki in studenci so usahnili. Oblasti so iz strahu pred nalezljivimi boleznimi morale odmeriti vsaki družini posebej pripadajoči kontingent vode. Razume se, da pomanjkanje moče škodi tudi vrtovom in uničuje najlepše nasade v okolici Jeruzalema. Žensko vmešavanje v umetnost Iz Berlina poročajo, da je največji sodobni nemški dirigent Furtwangler odstopil od glasbenega vodstva \Vagnerjevih svečanosti v Bavreuthu 1033. Vzrok njegovega odstopa je \Vinifred \Vagner, vdova po poko/nem Siegfriedu V/agneriu. Baje so bile diference med Furtwangler-jem in gospo NVinifred že dalj časa občutne. Furtvangler je zahteval, da se vrše vse predstave i.-ključno pod njegovim umetnostnim vodstvom. Tega pa gospa \Vini-fred ni dopustila. Neprestano se je vmešavala v zadeve, ki so bile izven njenega območja Vi je celo določala, kateri pevci in pevke smejo nastopati v gotovih \Vag-nerjevih dramah. S tem ie rušila avtoriteto svojih dirigentov. Furtwangler se temu režimu ni hotel pokoriti, zato je odstopil. Da popravi vrzel, ki ie nastala s Furt-■vvanglcrjevo denvsiio. se je NVagnerjevra vdova posodila z itaiian«kim dirigentom Tosoaninijem. ki je že p'istal ra to. da bo prihodnje leto v Bavreuthu dirigiral predstave dveh oper.. A tudi Toscanini ne poj-de v Bavreuth brez grenkih občutkov. Saj je splošno znano, da je imel pri svojem iztadnjem gostovanju v Ravreutihu težke konflikte z gospo Win.ifred, ki se je tudi nasproti njemu vedla zelo oblastno. Ko se je pozneje mudil v Ameriki, so listi poročali o njegovi izjavi, di vlada v Bavreuthu namestu \Vagnerjevega duha banalno gledališče. \Vagnerjeva vdova, ki se smatra za nositeljico bavreuthske misije, je vsekakor molče pogoltnila te besede in aruga-žirala Toscaninija pač edino zaradi tega. da ji ne ostane gledališče prazno, kar bi se spričo izostanka dirigenta FuTtvan-glerjeve kakovosti prav lahko zgodilo. v turah Francoski polKovniK Girier m major ing not sta srečno absolvirala nepretrgan polet iz Pariza v Teheran in priletela iz Le Bour-gela v perzijsko prestolnico v 29 urah Sedem mesecev v celici smrti V neki celici ameriškega Sing Singa čaka že sedem mesecev na usmrtitev na električnem stolu Benjamin Gordon, mož, ki je bil že davno obsojen na smrt, a se mu je z raznimi vzkiici posrečilo zavieči odgoditev kazni do danes, ker zahteva vedno nove procese in nove priče, ki naj ga rešijo smrti m ječe. Gordon je svojčas kot član neke bandit-ske tolpe ustrelil stražnika. Newyorška policija ga je prijela in aretirala. Z nje-g; vim zasliševanjem pa se je odprla policiji tako dragocena zakTadnica gradiva proti newyorškemu podzemskemu zločinskemu svetu, da so bili že ponovno stavljeni predlogi, naj se zločinec pomilosti in dodeli policijski službi k-1 vohun. Ta metoda se je prav dobro obnesla v Chicagu. kjer dela policija po tem sistemu, in sicer z velikim usoehom. Se 8ledno poceni in dobro se gospodje oblačijo pri tvrdki DRAGO SČmVAB v LJubl jani. — Poletne obleke, suknjiči in blago v veliki izbiri. Vrabec (passer domesticus) igra v velikem mestu vlogo najbednejšega in naj-zvestejšega sina. Ta klepetavec je predmet javnega zaničevanja in pridevek »drzen« ga opremlja po vseh literaturah, še nikoli vrabec ni zlorabil deviznih zapor; pozimi, ko odidejo nežne ptice na Riviero ali v Egipt, ostane on doma in se prehranjuje pošteno, ceneno in slabo. Sprva je bil vrabec vegetarijec, toda ljudje mu niso privoščili njegovega deleža pri jagodah in zrnih. Prav za prav so mu napovedali vojno. Zaradi tega si je omislil mesno hrano in je pc stal — ker uničuje črve in žužeike — koristen, dasi manj ugleden član družbe. Ko so se vrtovi in travniki izgublii v asfaltu velemest, je bilo žuželk vedno manj. Odločno se je obrnil »po vetru« in se lotil konjskega govna. Toda ljudje tudi za to samoobrambo niso imeli smisla. Upošteval' so samo vnanjost in ga kratko odpravljali, češ, da je govnjač; to psovko so včasi uporabljali tudi medsebojno. Tn tako ie prišel' vrabec v psovko, medtem ko so druge ptice dobile celo mesto v rodbinskih grbih. Na tračnicah cestne železnice, v ropotu vsakdanjega prometa se bori sivkasti pros-niak za svojo skorjo kruha. Vedno več je modernih konj. ki so sicer po silah mnogo jačji. vrabcu pa — v odločilni točki — sploh ne prinašajo ničesar. Vedno redkeje so one krasne prilike, da rtrok na poti v šolo izgubi ali celo zavrže kos belega kruha. To so največji dogodki v vrabčevem življenju. Iznos takšnepa kosa kruha je včasi večji ko zbirka vsega, kar leži sem in tja po dolgi deželni cesti. Danes si ne vzame več ko dv'e ali tri drobtinice. Njegov ubogi želodček se je odvadil čistih jedi. Njegova prehrana je od dneva v dan v večji krizi in ni čudno, če zre v temno bodočnost. Vedno češče se sliši, da ta svetopisemska živa lica ne čaka več da bi drobtinice padle z bogatinove mize: zdaj je že takšna, da prileti naravnost na mizo in hoče z bogatašem deliti na polovico. Kaj bo z vrabci ? Ali bodo postali ropa-rice? Ali se bodo umaknili na deželo in se spet spustil' v boj s strašili in topovskim ognjem kamenja! Včasi se zdi. da se vrabcu — ko čepi na brzojavni žici — polagoma vračajo spomini na valoveča polja rži in pšenice, odkoder mu veter prinaša opojne vonjave. Stvarnik mu res ni preskrbel sigurne hrane, toda dal mu je kremplje iz izolira- Tvjudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemeroidalnem zamotku, fistulah, jemljejo za iztrebi ienie črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Jose-fove« grenčice. Vodilni zdravniki kirur-gičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim usnehorr.. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. nega blaga. Saj drugače ne bi mogel stoletij preživeti na milijonih žic, ki prepre-gajo moderni svet! Fizika trdi, da je to nesmiselno; vrabca rešuje okolnost, da ni v stiku z zemljo, ne pa krempelj iz rcženice. Tej vedi pa končno tudi ne smemo ugovarjati. Mnogi ne vedo, da je bilo pri angleškem patentnem uradu lansko leto vlc ženih 800 prošenj za patente v filmsko fotografski stroki; ★ da je po sodbi ornitologov najhitrejša ptica kalifornijski kragulj. Ta ptič preleti v uri 260 do 280 km daljave; * da sestoji človeško telo iz 60 trilijonov celic in da je vsaka celica od naslednje razmeroma tako oddaljena kakor zvezde na nebu; ★ da se človek od jutra do večeda skrči za nekaj milimetrov; ★ da se tele<*na dolžina ljudi poveča, če so bolni in morajo ležat' dalj časa v postelji; * da človeku v splošnem manjka električni čut, dočim je pri bajaničarjih najti nekakšen poseben naklon za odkrivanje najmanjših električnih polj; * da se človeški sluh zaradi industrijskega hrupa v zadnjih letih z rapidno naglico krči. Smrt letalke v puščavi Poročali smo, da so našli francosko le-talko Lino Bernsteinovo v bližini Biskre v Alžiru mrtvo. Ker se je letalka mudila v Afriki več dni z namenom, da se dvigne v zrak na nov vztrajnosti polet, a so ji pri tem oblasti delale sitnosti, se je v prvem trenutku domnevalo, da je izvršila samomor. Sum, da si je sama vzela življenje, je podpirala naj Iba dveh steklenih cevčic z vercnalom poleg trupla uokojnice. Preiskava, katero so uvedle francoske oblasti, pa je pokazala, da je bil vzrok smrti ernsteinove čisto drugačen. Bem-steinova ni umrla niti zaradi lakote, kakor so domnevali nekateri, kajti čeprav je bila nezadostno preskrbljena z živili, je dobro vedela, da živijo v bližini mesta, kjer se je našlo njeno letalo, ljudje, ki ji lahko postrežejo z okrepčilom. Verjetnejša se zdi hipoteza, ki so jo poznavalci krajevnih razmer v okolici Biskre postavili šele sedaj. Bernsteinova je bržčas hotela prenočevati na prostem v puščavi. Vzela je. kakor je bila navajena vsak dan, manjšo dozo uspavalnih sredstev in legla v pesek, da se odpo>čije čez noč. Verjetno je, da je zaspala in trdno spala še ob sončnem vzhodu, ki je v puščavi zelo nevaren, ker pritisne takrat nenadoma silna vročina. Bernsteinovo ie po vsej priliki zadela sončarica, kateri je takoj podlegla. Ker sta ležali tik njenega trupla dve cekvi z ve-ronalom. so prvotno sklepali, da se je zastrupila Pokojnica je bila precej zadolžena. Njeni upniki pa so bili tako plemeniti, da so čakali in so bili celo pripravljeni dovoliti ji še nove kredite, da doseže svoj smoter — nov rekord v vztrajnostnem poletu. Ta rekord je bil namreč njen življenjski cilj in Bernsteinova ga je hotela vsekakor obnoviti, da zadosti svoji častihlepnosti. Ta lastnost ji je namreč bila prirojena v veliki meri in letalka je bila zadovoljna s seboj samo pred leti, ko se ji je posrečilo Lena Bernstein ostati v zraku 35 ur in pel ta potolči s tem celo prekomorskega letalca Lind-bergba. Policija razganja demonstrante s pik! V Detroitu (USA) so skušali komunisti demonstrirati proti obstoječemu redu. Policija jih je razgmala s solzljivtmi plini Sharkey premagal SchmeKnga V Chicagu se je po našem času v noči od torka na sredo vršil spopad med Shar-keyem in Schmeiingom za svetovno prvenstvo v boksu. Za prireditev je vladalo v Ameriki ogromno zanimanje in prijatelj: tekme so računali na 55.000 ljudi, ^udeležencev pa je bilo mnogo več, namreč 70.030. že pred spopadom so se sklepale stave, ki so bile 6:5 za Sharkeya. Začetek tekme se je nekoliko zavlekel zaradi slabega vremena in kazalo je že, da sploh ne bo prišlo do tekme, šele tik pred spopad, m so se megle razmeknile in omogočile nastop. Tekmeca sta se dala r.ajprej fotografirati, potem so ju stehtali, izžrebali sodnike, nato pa se je pričela bitka, v katero je stopil Sharkey nemirnejši od Schmelinga. Borba je bila zelo brutalna in tudi krvava. Nasprotnika sta se potolkla do krvi, ki jima je na koncu lila celo iz ušes v obraz pa sta bila oba modra od silovitih udarcev. Po petnajstem kolu so sodniki proglasili Sharkeya za zmagovalca, kar je sprejelo občinstvo na znanje z divjim vpitjem. Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Vstopnine so vnov-čili nad pol milijona dolarjev in Schmeling si je že pred spopadom zagotovil 42 in pol odstotka vstopnine, tako da ima kljub porazu lep dobiček. Pingvinska jajca za angleške sladokusce Pingvinska jajca, ki se servirajo z opečenim kruhom maslom in šampanjcem, so najnovejša poslastica angleških sladokuscev. V Londonu so si v kratkem času pridobila takšen sloves, da jih ne morejo nikoli nabaviti dovolj za vse gurmane, ki bi si jih radi privoščili. S pingvinskimi jajci pa tudi zasluži angleška uvozna trgovina. Jajca se namreč uvažajo iz južne Afrike. Njih lupina je bela kakor sneg. po velikosti so dvakrat tolikšna kakor kurja jajca in njih posebna odlika je velika doza fosforja ter pikanten okus. Pingvinska jajca se morajo kuhati 25 minut. Japonska trgovina na Kitajskem Japonski trgovinski interesi na Kitajskem so tako veliki, da se je japonski uvoz iz Kitajske po zadnjem kitajsko japonskem konfliktu zvišal od prejšnjih 11 odstotkov in pol na 25.4 odstotka. Posebno številne so japonske tv< rnice za predelovanje bombaža, ki so se močno pomnožile zlff3ti v šanghaju. V tej industrijski panogi so investirali Janonci na Kitajskem približno 45 milijard dinarjev. Tudi Mandžurija dobavlja Japonski nekatere važne potrebščine, med drugim soje, olje, premog in sirovo železo. Ena o kriz! K čudodelnemu rabinu je prišel trgovec, da se p svetuje z njim o svojih težkočah. »Povej mi, rabi,« mu je dejal, »kaj naj storim: ali naj sklenem poravnavo, proglasim konkurz a'i ps» spravim svoj denar z Švice in poplačam doigove?« Čudodelni rabin se je zamislil, vzel v roke novec in dejal: »Pazi! Vrgel bom novec v zrak. če pade na zgornjo plat, se poravnaj, če pade na rob. proglasi konkurz. če pa ostane v zraku, spravi denar iz Švice in plačaj dolgove.« Edvard Herriot, predseoinik nove francoske vlade Vsak dan ena uJkA—^-*-rK'® t' I I>!M « s-®' I Si m- Kako nepopolni so vendar ti današnji stroji! Streči jim morajo živi ljudje I Mlcbel Zčvaco: 74 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Ta menih je bil bivši vojak Francois Le Clerc du Tremblay, ki se je pred dvajsetimi leti odlikoval pri obrambi obleganega Amien-sa proti cesarskim; bivši 'vorjan, ki je pod imenom barona Maffli-ersa zasijal kakor meteor in se nato živ pokopal v nekem orleanskem samostanu. Zakaj je nosil ošabni in elegantni baron ime očeta Jožefa; bil je provincijal svojega reda v Touraini in koadjutor kapucinskega priorja v Parizu — do nadaljnjega, zakaj vse je kazalo, da bo prej ali slej sam prior in general kapucinskega reda. Dokler je bil sluga v sobi, se vnanjost obeh mož ni izpremenila; menih je bil videti ves ponižen in sključen v dve gube, mladi pre-lat pji prijazen, a vendar poln visokosti, kakor se spodobi višjemu, če Sprejema obisk podrejenega človeka. Kakor hitro so se pa vrata zaprla, se je v obeh nekaj predruga-Čilo. V Richelieujevem obrazu ni bilo mahoma rričesar gospodovalnega več. Postal je mehak, vesel, odkrit in mladosten. Njegovo vedenje je bilo polno laskave priljudnosti, čeprav ie še vedno udarjalo izpod nje nekaj mačjega. Njegove kretnje so bile božajoče, a pod božanjem je bilo čutiti šapo s pripravljenimi kremplji. Njegove ustnice so se smehljale in odkrivale bele zobe, ki so zbujali dojeni ostrih zverskih čekanov. Prišlec ni bil nič več podoben ponižnemu, zgrbljenemu menihu. Vzravnal se je bil. Ne da bi izkušal zavladati nad domačinom — o ne. A njegov obraz ni bil več obraz podrejenega pred vršjim. Enak je gledal enakemu v oči. Plemič je stal pred plemičem. V njegovem vedenju in glasu njegovih besed je bilo nekaj tiste dobrohotne samozavesti, ki jo dajejo zrelejša leta in večja izkušenost, ali pa če hočete, nekaj tiste, ki se spodobi učitelju, kadar govori z učencem. Ko sta izmenjala pozdravne besede, kakršnih je zahteval tedanji čas, in je kapucin sedel v naslanjač, ki mu ga je bil mladi prelat primaknil s svojimi aristokartskimi rokami, je oče Jožef izprego-vor.il: »Upam, da naju ne sliši nobeno nepoklicano uho?' »Počakajte.« je dejal RicheKeu. Odprl je vrata svojega kabineta in zapahnil prednjo sobo. Nato se ie vrnil in sedel, rekoč: »Nihče ne more do naju.« Oče Jožef je pokimal in uprl sive oči škofu v smehljajoči se obraz. »Znano vam je,« je rekel nepričakovano, »da kralju ni več dolgo živeti.« Smehljaj na Richelieu.ievih ustnicah je zamrl. »Da,« je odvrnil z zamolklim glasom, »govorica pravi tako. In kralj ne stori ničesar, da bi jo zadušil. Narobe, sam ie videti najbolj prepričan o tem, da je njegov konec blizu. A vendar je še tako poln moči; kar razumeti ne morem...« »Obsojen je.« ga je z rezkim glasom prekinil menih. »Ni je človeške moči, ki bi ga mogla rešiti!« Richelieu se je zdrznil. Menih je opazil ta zdrzljaj in ustnice so se mu skrivile v zaničljiv, komaj viden nasmeh. »Najpozneje čez nekaj mesecev,« je mirno nadaljeval, »-bo po tem takem Marija de Medicis regentka na Francoskem. Tisti, ki jo danes obdajajo, in trsti, ki bodo stopili v njeno skčfco, preden postane vsemogočna, bodo prvi deležni dobrot, ki jih bo sipala okoli sebe. Ali ste si na primer kedaj predstavljali sijajni položaj, ki se obeta Conciniju, temu italijanskemu spletkarju? Ali ste opazili, da se ljudje že zdaj vrtijo okoli njega, sluteč, da bo kmalu delil službe in časti?« Richelieu je izmakljivo skomignil z rameni. Čakal je, da mu menih razodene svojo misel. »Kako je to, Richelieu,« je počasi nadaljeval oče Jožef, »da se še niste poizkusili pridružiti kraljici materi?« Škofa je izpreletel nov zdrzljaj. Menih je govoril tako, kakor da bi bil kralj že mrtev. A obrzdal se je in z zamolklo nejevoljo odvrnil: »Eh, lahko si mislite, da mi je veliko do tega! A kaj, ko sem še preneznaten, da bi se mogel približati kraljici! In tako mlad sem še! Pomislite, da mi ni niti pet in dvajset let!« »Povejte mi,« je mirno nekel menih, »katero mesto v kraljičini okolici bi vam do nadaljnjega prijalo?« Richelieujev pogled je zažarel. »Oh.« je vzkliknil z vročam glasom, »če bi me kraljica hotela za izpovednika! Potem bi bilo vse ostalo moja skrb!« Oče Jožef se je sklonil k njemu in mu pogledal naravnost v oči. »Richelieu,« je rekel s-trclim glasom, »prinašam vam mesto, ki si ga želite.« Richelieu ga je dolgo gledal, ne da bi kaj odgovoril. Nato je pa zdajci odločno vprašal: »Kaj moram storiti?« L Ičiedno&tni papir ki ga trgovci najbolj cenijo, so >Ju-trovi« oglasi. Čitaite tedensko reviio IN SVETrc ma TONE MALGAJ družba z o. z., stavbeni pohištveni pleskar in ličar, sobo in črkoslikar, LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 6. Predno oddaste soboslikarska, pleskarska dela, zahtevajte našo ponudbo. Najmodernejši soboslikarski vzorci so vedno na razpolago. Solidna in točna izvršitev z večletno garancijo. 172 Telefon 28—26 Telefon 28—26 LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 6 Trgovina automobilov, voz in konjskih oprem. — Jermenarstvo in sedlarstvo Autoličanje po najnovejšem ameriškem brizgalnem sistemu, emajliranje v ognju in tapeciranje automobilov. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po konkurenčnih cenah. BENC IN — OLJE ^ A ^ * m BENCIN — OLJE Na razpolago boksi za dnevno in mesečno uporabo. — Dostop 'v garažo ob vsaki uri. Gumi-zastopstvo »PIKELLI« 74S6 IP^^fe^ -r-V?-.. •„ •• • a .V V.*." "..---V.:-■ V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da nam je kruta usoda iztrgala iz naše.srede gospoda prvega tajnika jugoslo\ enskega poslaništva na Dunaju. V najlepši življenjski dobi je postal žrtev avtomobilske nesreče. Truplo nad vse ljubljenega nam Stanka bo preneljano iz Dunajskega Novega mesta v Celje, kjer se bo vršil pogreb dne 23. junija ob pol 16. uri s celjskega kolodvora na okoliško pokopališče. V naši brezmejni boli prosimo tihega sožalja. Celje, dne 22. junija 1932. 7660 Žalujoči rodbini: Erhartič — Kliier in ostalo sorodstvo. lisi Slšlir'"-' ^ : - .... -"<•■■ . ~ ■ : : : > - / , * • ■ . ■ • ; : i®! HHBHHH igj|gg »LESNA«, družba za industrijo in eksport lesa, ter njeno osobje sporočata pretužno vest, da je njen ustanovitelj, zaslužni družabnik in spoštovani šef, gospod ■ $ trgovec in posestnik v Žalni, danes v visoki starosti preminil. Družba »Lesna« in njeno osobje bosta ohranila zaslužnega pokojnika v trajnem spominu. Ljubljana, 22. junija 1932. adio Izvleček Iz programov Četrtek. 23. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Italijanščina. — 19.30: Srbohrvaščina. — 20: Poglavje iz vzsojeslovja. — 20.30: Koncert dveh klavirjev. — 21.15: Prenos z Bleda. _ 22.15: Klarinet. — 22.45: Čas. poročila. Petek. 24. junija. LJUBLJANA 11.30: šolska ura: V livarni in jeklarni.. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — IS: Salonski kvintet. — 19: Francoščina. — 19."0: Gospodinjska ura. — 20: Sokolsko predavanje. — 20.15: Prenos opere z Dunaja. — 22.30: Čas, poročila, plošče. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. _ 17: Popoldanski koncert. — 20.15: Prenos opere z Dunaja. — 22.30: Čas, poročila, plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 20.15: Prenos opere z Dunaja. — 22.30: La'ika glasba. — PRAGA 19.20: Klavirski koncert. — 20: prenos iz Brna. — 22.20: Violinski koncert. — BRNO 19: Vesele pesmi. — 20: Vesefo-icrra. — 22.20: Prenos iz Prage. _ VARŠAVA 18.20: Plesna glasba. — 20: Simfoničen koncert. — 22: Godba za ples. _ DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 17: Koncert orkestra. — 19: Zborovsko petje. — 20.15. Wagnerjeva opeia »Večni mornar«;. — 22.45: Godba za ples. — BERLIN 20.20: Mešan program — 21.10: Orkester. — Lahka glasba. — K5NIGSBERG 18.50: Večerni koncert.— 21.25: Estonska glasba. — MOHL-ACKER 20.15: Godba na pihala. — 21.15: Opera. — 22.45: Koncert godalnega tria. -Jazz na klavirjih. _ BUDIMPEŠTA 20: Pevski in klavirski koncert. — 22.40: Lahka glasba. " Iz življenja na deželi BOČNA PRI GORNJEM GRADU. Prostovoljno gasilno društvo je proslavilo v nedeljo 12. t. m. 25-letnioo obstoja, združeno z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne in obsežno vrtno veselico. Prireditev je v moralnem kot gmotnem oziru uspela dobro. Častna je bila udeležba zlasti iz Gornjega grada. Vsem, ki ste nam pripomogli k lepem uspehu, iskrena hvala! SV. ANTON V SLOV. GORICAH. Sokol priredi v nedeljo 26. t. m. ob 15. letni javni nastop. Nastopili bodo vsi oddelki. Javni nastop je namenjen v prvi vrsti širjenju sokolske misli med našim ljudstvom, ki še vedno nezaupno gleda na Sokola. Zato prosimo vsa bratska društva in čete, da se prireditve polnoštevilno udeleže. Poma- gajte mm prebijati led! Samo z delom bomo to dosegli, zato nas ne pustite samih. V primeru slabega vremena bo nastop v sredo 29. t. m. Iz Škofje Loke SI— Dva pogreba. Včeraj dopoldne ie izkazalo nžuie mesto posiednjo čast ameriškemu župnžku g. F race tu Ažbetu, ki je umrl v nedeljo pri sorodnikih v Nunski ulici. Domači pevski zbor je interniral pred hišo žalosti žalostmko. nakar se je po opravljenih cerkvenih molitvah v mestni župni cerkvi razvil dolg sprevod na pokopališče. Poleg velikega števila meščanstva je bilo prisobne mnogo duhovščine s stolnim kanonikom dr. Mihaelom Opeko, ki je opravil pogrebne molitve ob asistenci očetov ka-pucinov in mestne duhovščine. Na pokopališču je zbor zopet zapel, potem pa je sprejela domača gruda zemske ostanke hla-gopofeojnega župnika. — Pretekli teden m pokopali v Železnikih uglednega rojaka in gospodarstvenika g. Jakoba Dermoto. Pogreb je najlepše pokazal, kako zelo je bil priljifl/ljen pokojnik v vseh vrstah prebivalstva. Poleg globoko užaloščenih svojcev, prijstteljev in znancev iz vsega laškega oknciija so bili prisotni Sokoli, gasilci, občinski odbor, upravni i,n nadzorstveni svet domače hranilnice, mladina. zlasti pa gospodarski krogi. Pokojnika ohranimo v častnem spominu! ,v4- 58 -■, .■ - : /■'.-um MM I ~ — if" .i ! # i i li l i Sporočamo pretužno vest, da nam je umrl danes ob 12. uri naš predobri, nepozabni soprog, oče, ded in praded, gospod osip Javornik trgovec in posestnik v 85. letu svoje starosti. Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku na domače župno pokopališče v petek, dne 24. t. m. ob pol 10. uri dopoldne. ŽALNA, dne 22. junija 1932. ■v Žalujoči ostali. Mestni pogrebni larod Občina Ljubljana 1 JM/I "V ' Sijii iE Cene malim oglasom ženitve tn dopisovanja; vsaka beseda Din Z.—■ ter enkratna pristojbina ra iitro ali ta dajanje naslove Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dm l.—Po Din l.— ta besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki tpadajo pod rubrike •Kam pa kam«, »Auto-moto*. »Kapital*, »V najem*, »Posest*., »Lokalia, »Stanovanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* in »l^es* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslužek*, če se s oglasom nud; zaslužek, oziroma, če se Išče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Da ne bo zamude S Za odgovor vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din l.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbino Dm 5.— za iitro aH ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako be.teao Enkratna pristojbina ta šifro ali za dajanje naslova pn oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Dm 3.—. Najmanjši tnesek pri oglasih po 50 par ta besedo, je Din 10.—. %rt oglasih po / Din za besedo t>a Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pn predaji naročila, ozi-jih je vposlati v pismu obenem t naročilom. roma če želite poslati ponudbo na katerikoli oglas, za katerega pove naslov oglasni oddelek »Jutra", pošljite ponudbo kar na oglasni oddelek, da ne bo zamude. Prilepite na kuverto znamko, poleg nje pa napišite številko od oglasa, mi pa bomo napisali naslov in pismo takoj oddali na pošto. Tako bo hitro ustreženo Vam in oglase' valcu. Kdor f š č e zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; ta na^l-ov ali šifro 3 Din. — Kdor ii ii d i za^iii ž«k, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) Zastopstva »a Ljublja.no in okolico, event. z alogo, ker imam lep trg. lokal in skladišča, prevzamem po dogovoru. Ponudbe na o«sedo 50 pa-r; za dajanje naslov« ali rjt šifro 3 Dim. — Kdor sprejema potnike, plača besedo p« 1 Din; dajan;« naslova ali 13. šifro pa 5 Din. (51 s a z pa Dobi krize •merno razpečavamo oo 'tematično delujočih eitih praktične novosti, on rirane predmete, go-odinjske predmete od 10 n dalje. Najnovejše: ah vsesavajoča krtača • toka, brez konkuren-m-porušl ji:va. Najvišja oviijja, majhen fiksum. > ra. Dunajska c. 36. ža. 22308-5 73 Iščem sopotnika d'breza avtovozača p ••»vanje r>o vsej Sloveti 1, poljubne branže z na-g'n odpremo. Za šofiranje V "7.p!.if.no sopotovanje. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Sopotnik«. 22373-5 Učenko pošteno, marljivo, čedne zunanjosti sprejmem v trgovino stekla in porcelana. Vsa oskrba razen obleke v hiši. Ferd. Hlebš. steklo, porcelan. Kranj. 221162-1 Hišnika sprejmem s '1. julijem t. 1. Zg.asiti se je osebno na Sv. Petra cesti št. 11 v trgovini. 22244 1 Varuhinjo sposobno tudi pospravljanja sob, sprejmem k fiksnemu dečku. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22307-1 Pekovski pomočnik prva moč. ki je bil že več let v parni pekarn: zaposlen in je vseh pekovskih del zmožen. dobi mesto takoj aii tudi pozneje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »10«. 22319-1 Natakar, vajienca s primerno šolsko izobrazbo sprejmem takoj. Restavracija Grand Hotel Uniou, Ljubljana. 22059-1 Trgov, pomočnik Slovenec. mlad, špecerijske stroke, gre tudi za praktikanta v manufaktur-n-o trgovino, želi uamešče-nje. Gre tudi na deželo. Ponudbe na Mirko Muc, Donja Kustoiija 226. kraj Zagreba. ->->■>i ■> -) Vajenca (ko) s primerno šolsko izobrazijo sprejme manufaktura, Stari trg 26. 22058-1 Oskrbnik za mali mii.n v bližini Ljubljane se išče. Prednost imajo vpokojenc.i brez otrok. Ponudbe na podr. »Jutra« v Celju pod znač-ko »Mlin«. 23368-1 Frizerko mlajšo, dobro izurjeno v ondulaciji in vodni »ndu-laciji sprejme takoj ali po dogovoru Ivan Vozlič, Celje, Vodnikova ulica. 22067-1 Plačilno natakarico boljšo moč sprejmem za gostilno na Gorenjskem. Ponudbe s popisom dosedanjih služb naj se pošlje na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Boljša moč«. 22378-1 Vsaka besed* 50 par: ia dajenje naslova aH r.a šifro p« 3 Din. (2) Služkinja za vsa hišna dela. z dohr'-mi izpričevali išče službo. Naslov v oglas. odd. s Jutra«. 22324-2 Vfsvka t«wed» 50 par: za davanie na-»lov» ali za Šifro r>a S Din. (1) Fotografskega pomočnika sir^sobnega, kij ima tudi veselje do trirosvine, sprejmemo. Ponudbe Da: Turk, Ormož. 22316-4 Učenko * znanjem nemškega jezika. od 14—16 let staro, pošteno in marljivo, iščem za boljšo cvefSičarno. — Franjo Rvtir. Sokin cveča. Sarajevo, Aleksandrova ,"i2. Brivski pomočnik mlad, bubi štueer, išče službo. Naslov v oglasnem »Jutra«. 22260-2 1000 Din dam onemu, ki preskrbi boljšo službo mlademu poštenemu moškemu, zmotnemu vsakega dela. Pisati na o-glas. odd. »Jutra« pod »Primorec«. 23314-2 10—20.000 Din kavcije položim, če dobim boljšo službo kot čuvaj, skladiščnik. a. — Oglasi socialnega *aa£aja vsaka beseda 50 par; ia dajani« nasWa ali za šifro pa S Din. (7) Agava 50—60 cm visoka, se kupi. Čemažar, Igriška 6. 22340-7 Stružnico in rezkalni stroj (Drehbank in Frassmasrhi-nel v dolžini cca l": m. rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod šifro »1500« na ogl. odd. »Jutra«. 22339-7 r/rt Oglas« trg. značaja po 1 DiD beseda; ta da janje naslova ali ta šifro 5 Din. — Ogla« socialnega značaja vsa ka bese-da 50 par; ca dajanje naslova ali ta šdfno p, 3 Din. (6) Sandale 119 Din lamske. proti gotovini. — »Tempo«. Gledališka ul. 4 ■nasproti opere). 114 Mizarji Najcenejše ln najboljše suholepljene vezane plošče (Sperrplatten) dobite v skladišču tovarne »UKOD«, Sušak-Ljub-ljana, Dunajska c. 31, dvorišče. Pošilja se na deželo v vsaki množini. Zahtevajte cenik. 129-6 Ročni voziček na štirih kolesih ugodno prodam. Poizve se Celovška cesta 85. 22337-6 Postelje, omare garniture itd. ugodno prodam. Linhartova 28. 22338-6 Krasno sliko veliko, ročno delo (olje), čez 2 m dolgo in čez 1 m visoko, pripravno za obed-n:co ali spalnico, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. ~ 23327-tf Starinsko ogledalo in dve mizice prodam. Naslov v ogi. oddelku »Jutra«. 22349-6 Vsaka beseda 1 Di.n; za lajanje naslova tli za šifro p« 5 Din. fl6) Prvovrstno hipoteko zamenjam za vložno knjižico. Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod šifro »100.000«. 21992-16 Trgovsko podjetje dobičkanosno dobro vpeljano, v Celju, išče kapital. Osebna soudeležba s komercijelno i z vež b a no osebo (tudi dame) zaželje-na. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Trajni uspeh«. 22289-16 Posojilo Din 30.000 iščem za do-vršitev novo hiše proti vknjižbi na prvo mesto. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »705«. 22330-16 Posest Vsaka beseda 1 Dm; M» daj»nj« ustorot aH is šifro pa 6 Din. (80) Več parcel na knjižice. Šiška. b:še in vile naprodaj, po izve se: restavracija Car man, Zg Šiška, vožnja lo uove tramvajske remize. 20946-2* Mlin, stanovanjska hiša in zemljišče naprodaj na prometnem kraju v industrijskem mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlin«. 2191120 Kupim hišo v Ljubljani, najraje trgovsko v znesku ca. 300.000 Din, novo ali v prav dobrem stanju. Ponudbe z natančnim opisom hiše pod M. J. na oglašali oddelek »Jutra«. 220i:7-20 Enonadstropno hišo novo zidano, prodam v prijaznem trgu Dolenjske. Hiša ima lokal za trgovino ali obrt in dvoje stanovanj ter gospodarsko poslopje, na željo dam tudi njive, travnike, g07.d in vinograd. Kot plačilo sprejmem tndi vložne knjižice domačih denarnih zavodov. Ponudbe je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Priložnost«. 22318-20 j .o Or-seda 1 Dim j 43 dajanje naslova »11 j '.a Scfro m 5 D'n. (35' Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3 Vsaka beseda 1 Din. za dajanj« nasJoiva ali za šifro pa 5 Din. (12) Pohištvo radi odpotov.mja po ugodni ceni profam. Celovška c. 56, Sp. Šiška. 22266-12 Hrastovo spalnico prodam. Poizve se pri Antonu Bizavičarju, pohištveno mizarstvo. Glinee. 22079-12 Dvonadstropna hiša lepa, moderno zidana, s 14 sobami, 2 kuhinji, kopalnico, klet, lasten vodovod, električna razsvetljava, velik sadni ter zelenjavni vrt, vse okoli hiše in ograjeno, gospodarsko poslopje. drvarnica itd. naprodaj. Ponudbe pod šifro »280.000 Din« na ogl. odd. »Jutra«. 22163-20 §1! M mm Vsaka bmeda 1 Dio; *a dajanj« naslov« aH sa »b« p« 6 Dia. (19) Gostilno dam na račun natakarici, ki ima 4000 Din za prevzem vina. Oglasiti se je takoj Idrij-Sika 7/1. 22356-1$) I Vsak. 1 Din; I u dajanj« OMKm aX f ta fctro p* S Dia. (17) | Vlad zakonski par išče v najem trgovino na deželi s stanovanjem. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Zakonski par«. 22310-17 Čevljarsko delavnico dam v najem v prometnem kraju blizu tovarne in kolodvora. Ponudbe pod šifro ^Siguren napredek« na o^i. odd. Jutra«. 23311-17 Gostilno in mesarijo na Jesenicah oddam takoj v najem. Lasa.ii Jure. Jesenice. 22057-17 j Vsaka beseUa 1 Dl.n j ja dajanje naslova ali ] ta šifro oa 5 Din. OS*! Suhe in sveže gobe stalno kupuje Peter šetina — Radeče - Zidani most. 236-33 Orehe lepo, zdrave, razpošiljam od 25 kg naprej po Din 3.50 franko Velenje. Čok, trgovec, Velenje. 22260-33 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro na 5 Din. (18) Restavracija Golovec vabi cenjeno občinstvo danes na kres, kateri s« bo žgal ob 9. uri Postrežba d'>bra in tečna. Se priporoča J ust i Pavšač. 22376-18 Stanovanje Vsaka beseda 1 Din; la dajanj« oaslovm aJi ta iifro pa 6 Dia. (31) 3-sobno stanovanje konfortno, soinčno, v vili oddam s 1. avgustom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. Trisob. stanovanje s pritiklinami, soinčno, parketirano in ?. elektriko oddam s 1. julijem. Cena nizka. Ogleda se danes in jutri od 4.-5. Sredina št. 14. 32325-21 IzMr© vsakovrstnega pohištva lastnega izdelka, nudi po znatno znižanih cenah tvrdka I. REPŠE, tvornica ln zaloga pohištva, Telefon 3228 LJUBLJANA, Dvorni trg št. L Telefon 3228 3-sobno stanovanje konfortno 3 ceDtralno kurjavo oddam v palači z dvigalom. Drogerija Der-mei, Miklošičeva 30. 22206-21 2-sobno stanovanje s pritiklinami oddam, istotam oddam tudi sobo s shrambo. Solnčna lega. Naslov v oglas, oddeiku »Jutra«. 22158-21 3-sobno stanovanje soinčno, z vsem komfor-to-m oddam s 1. julijem ali 1. avgustom. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 22329-21 Stanovanje sobe in kuhinje oddam odraslim osebam brez. otrok. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22362-21 Vsaka beseda 50 paj; za dajanj« naslova aii za šifr« 3 Din. (22) Dijaka ali dijakinjo sprejme boljša rodbina v oskrbo. Nemška konverza-ci;a. Naslov v oglas. odd. »jutra«. 23366-22 Stanovanja Vaaka beseda 50 par: n dajanj« aasiova as vk šifro 8 Dia. (21-*) 1-sobno stanovanje komfortno, za 1. avgust v mestu išče mirna boljša stranka. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »V mestu«. 21972-21a 2-sobno stanovanje z ali brez kopalnice, ne daleč od centruma, išče boljša stranka. Ponudbe pod »Trgovec« na oglas, odd. »Jutra«. 22360-31a ^rzTrrrra Vatla beseda 60 par; «*>.»S Dve sobi 1 meblirano in 1 prazno, komfortno, separirano oddam na Prulah, Privoz il'l/II, levo. 22333-23 Opremljeno sobo oddam gospodični v bližini dramskega gledališča. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 22321-23 Opremljeno sobo s popolnoma separiranim vhodom oddam bližji banske uprave. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22344-23 Opremljeno sobo lepo. zračno oddam na Aleksandrovi cesti eni ali dvema gospodičnama ali zakonskemu paru. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22309-20 V-ana beseda 1 Din. ' za dajanje naslova ali za šifro pa o Din. (37 Opremljeno sobico išče uradnica za 1. julij v bližini labora. Slomškove ulice. Sv. Petra. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Cisto«. 22333-23 Opremljeno sobo čisto, zračno, oddam boljšemu gospodu. Komenske-ga ul. 26/11. desno. 22334-20 Pri operi oddam opremljeno sobo. Naslov v ogl. odd. »Ju- | tra«. 22330-23 Opremljeno soho blizu glavnega kolodvora oddam solidnemu gospodu. Livarska ul. 6. 22342-23 Separirano sobo elegantno, poleg opere, oddam boljši stalni osebi. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 23341-20 Sostanovalca v sobo z elektriko in parketom ter s souporabo kopalnice sprejmem 1. julija. Eventualno nudim tudi popolno oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 32350-23 Prazno sobo v pritličju s štedilnikom oddam starejši samski n^-e- bi. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 22355-23 Sobe iste' VRTNE SONČNIKE lasten izdelek Bela Fettmann, Zagreb, Masarj- kova štev. 9 na veliko in malo razpošilja najceneje. 206 Guber Srebrenica Arstno-žeiezDaU :n rau.o-iktivni vrelec v Bosni proti vs-m bf>!°zn:m, kjer e potrebno zdravljenje z arzenom. za »krepi jenje re-konvaiescentov in dece ne-I ibhod.no. V steklen rab se l->b: v lekarnah ali pri direkciji. Kopališč no kli-ma:-ko letovišče na vn eu 1 "dprto. Pen«i •'•••!) 50 I):n. i Prosr>"kte pošpe gra*is ii-! rekcfja. 21452-37 5 Tvrdka Iv. Sefassftfi Dolenjska cesta, oudi lepa suha drva ln prvovrsten premog edini proizvajalec LOVKO SEBEMK Ljubl jana VII. V9&ka beseda 50 par: n dajanj« oaaiova aii ca &ih» S Din. (2S-a) Sobico pri mirni stranki želim čimprej, ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stalen«. 22326-33a Gospodična išče prazmo separirano sobo v centru ali malo stanovanje. Ponudbe z navedbo cene po«i »Točna« na ogi. odd. »Jutra«. 223i46-23a Uradnik išče soho v bl.ižini Mirja. Ponudbe pod »Mi,rje« na ogl. odd. »Jutra«. 223»l-23a Baška, hotel Praha na najkrasnejšem prostom ob morju nudi najceneje bivanje na Jadranu. Poina penzija i vsemi taksami m kopanjem 62 Din dnevno. V pred in po seziji 58 Din 196-38 Baška Pensšon-restaiirant »Triglav« v Baški na otoko Krku »b prista nišču nudi gostom čiste in tračne »obe i razgledom na morje. Domača in dunajska kuhinja, ribe ve>d no na razpolago, penzija » glavni sezij-i 63—65 Din dnevno. V pred in po ee ziji pa od 50—55 Din. — Prospektj zastonj. 197 3£ Naravno letovišče in kopališče, krasno — v Sori, Gorenja vas v Poljanski dolini. Cela penzi;a 30—40 Din. Dobra domača kuhinja. Priporoča se gostilna Sorli. 18128-38 Bled Kopalna kabina za julij-avgust, dve uri dnevno, če mogoče izmobje potekajo od mikrobov v ustih. Znanstveniki pravijo: i »Usta so polna bakterij.« Toda t zob j« dobo zopet svojo sijajno belino pod vplivom zobnega sredstva Kolynos-a, ki ugonobi vse mikrobe. — Uporabite en centimeter Kolynosa na svoji šceikici zjutraj in zvečer, pa poglejte potem svoje sobe: ki so za tri niaase bolj beli. Mikrobi so naglo ugo-nobljeni, a kisline so nevtralizirane. Da boste ime.li 7.obe bolj bele in zdrave, uporabljajte »KOLVNOS«! Antiseptična KREMA ZA. Z O B K KOLVNOS zdkav-č .j ošhok! Za dekleta a tudi za vsakogar, ki ljubi ali pa je ljubil, je najbolj priporočljiv roman: Zvestoba do groba. Pošilja ga uprava »Jutra« za Din 55.—, vezan Din 65.—. Naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je preminul naš nad vse ljubljeni oče in stari oče, gospod Vrane Pavšek železniški nadsprevodnik v pokoju dne 22. junija po daljši bolezni, previden z zakramenti sv. vere, v 80. letu starosti. Pogreb blagopokojnika se bo vršil dne 23. junija ob y<> 6. uri iz hiše žalosti, Pleteršnikova ulica 9, »Vila Ruda«,"na pokopališče k Sv. Križu. 7651 Ljubljana, dne 22. junija 1932. ANGELA ROZMAN roj. PAVŠEK, in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljeo. Lzdaja 2a konzorcij > Jutra« Adoll Rihm kar, 2ia Narodno tiskamo cL d. kol tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsj g LjuDijam.