Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
__________ *
P» ^^^^	^^^^^ ^fl^T X ^Vflk Naročnine In ln»*rtta
^ ^M	# mm m I H ^	^ sprejema upravni«*, v
•elo leto naprej ^^^ 1	M ^H ll I ^^^ I ^H 11	1
^^^ I m m m/ ■ j i ■ j m
rrf; L^I jI V v l^j ^ j ^^
: T:ii K-rJB-i V M JLd 1 1 ML1 V/
"sTif	Političen list za slovenski narod.
pol 6. uri popoldne.
Štev. 194.	V Ljubljani, v ponedeljek, 24. avgusta 1903.	Letnik XXXI.
5e ena beseda celjski »Domovini!"
(Iz savinjske doline.)
Neposrednje pred mladeniškim shodom v Petrovčah — namen je bil prozoren — je »Domovina« obelodanila dopis iz »Slovenskih goric« (?) s tako vsebino, da smo se nehote ozrli na čelo lista, držimo li res »Domovino« v rokah, in ne znabiti »Štajerca«.
V srce nas boli, da list b tako pisavo navaja vodo na mlin naših narodnih nasprotnikov. Ali ne vidite, kako besnijo nad gibanjem naš h mladeničev, vam li ni to najtehtnejši dokaz, kako srečna da je bila misel o mladenidkih zvezah in shodih?
Vsak mladinoljub opazuje z bolestjo razne sovrsge, ki pretijo ugonobiti naš mladi rod, ake se jih o pravem času ne ubranimo. Omenimo samo le pijančevanje, pred vsem nesrečno »žganje* z vsemi groznimi nasledki ! Mislimo nadalje na rovanje »Štajerca« in na njegovo za malorazsodno mladino tako zapeljivo pisavo. Takih in enakih sovražnikov slovensko mladino obvarovati, skrbeti, da bodo naši mladeniči in prihodnji možje krepostni ter zdravi na duhu in te-lesu, ne pa oslabeli, brezznačajni mladi starčki, h kratka mladeniče ohraniti pred vsem na trdnih verskih tleh, ker le potem bodo tudi zares narodni, domovini v korist in ponos — vse to je namen novodobnih mladeniških družb in shodov. In tako delovanje, mislimo je eminentno narodno.
»Domovina« sama pravi, da je »verski čut globoko vkoreninjen v srcu našega ljudstva. In tako je prav«. In nadalje prizna: „Oboje (versko prepričanje in narodno pro-bujenje) se da sicer prav lepo združiti, vendar pa se mora vedno drugo od drugega razločiti«. Gotovo, saj se samo ob sebi drugo od drugega „r a z 1 o č i", kakor se razloči desnica od levice, nkdar pa se drugo od drugega ne sme „1 o č i t i". In v res niči: kdor dela za versko prepričanje, dela posrednje tudi za narodni blagor. Ako toraj voditelji mladine z velikimi žrtvami delujejo za mladeniške družbe in shode, skažejo s tem narodu svojo nesebično ljubezen. Dokaiite nam, da je kje kaka mladeniška družba zakrivila narodno mlačnost — mi jo bomo prvi na ves glas obsodili. Tisto je
LISTEK.
Kneippovo zdravilišče.
Iz Kamnika, 22. avg. 1903.
Letos je prevzel vodstvo tega zdravilišča g. dr. Rudolf Raabe z Dunaja. Ta zdravnik je prava sreča za Kamnik, ker je v zdravstvenem oziru velik v e-š č a k , v narodnem oziru pa toleranten avstrijski Nemec. Kakor čujemo, misli ostati v Kamniku še več let, s čimur smo res lahko zadovoljni. Omenjam samo, da je postavil na svoje stroške novo solnčno kopelj, da je uvedel kopelji v ogljikovi kislini, in da miBli prihodnje leto tudi uvesti električne kopelji in modernizirati naravno kopališče in banje. Znana sta nam tudi dva slučaja (dva ljubljanska trgovca), ki sta zapustila zdravilišče pred kratkim in nista mogla pre-hvaliti dobrodejnega upliva kopelji v ogljikovi kislini.
seveda res, da taki „narodnjaki" nismo, ki med krokanjem vpijejo »živeli Slovenci" in na ta način za narod »delujejo". Tudi nismo ravno prepričani, da je narodna „zaved-nost" samo le po tistih čitalnicah, v katerih se mnogokrat trdovratno šopiri tujsčina, da človek res dvomi, je li na »slovenskih tleh". In če so „Domovini" Marijine družbe po ^kranjskem" vzoru trn v očesu, naj se vendar ozre na »kranjske" svoje somišljenike v liberalnem taboru, ni li med njimi zveza z narodnimi naspritniki v najlepšem cvetu? Hic Rhodus, hic salta, tam pometaj.
Ako mladeniške družbe navajajo mladino k narodnemu petju, tamburanju, lepemu berilu, k vajam v besedi in igri, ni li to n a -rodno delovanje ? Ali bomo mar takrat v narodnem duhu delovali, če bomo mladino vabili na plese, bale in maškerade?
V pregreho se šteje voditeljem mladine, da vabijo mladeniče na cerkvene shode, notabene ob n e d e 1 j a h , ob katerih gotovo tudi dopisnik ^Domovine« ne opusti pridige in krščanskega nauka. Gospodje okolu »Domovine", drage volje vam prepuščamo vodstvo slovenskih mladeničev, da ne bodo po vaših mislih »le za orodje v rokah ne-katernikov«. Shličite mladeniče na svoje shode brez pridige in maše, le bojimo se, da vam voz ne bo prekmalu »obtičal v blatu«.
Namen mladeniških družb in shodov je torej brez dvombe čist, lep in vzvišen. Ako se ta namen v polni meri ne doseže, kriva je, kakor pri vsaki še tako blagi reči, človeška pomanjkljivost, krivo pa posebno nasprotovanje, celo še od take strani, od koder bi pričakovali prijateljskega pozdrava. Dopisnik »Domovine«, s takimi dopisi domovini gotovo ne bodete koristili, dajte nam raje roko v složno delo, saj ne dvomimo o vaših dobrih namenih. Po vaših besedah je navdušenje med mladino »velikansko«,* pa vendar „brez pomena za narodni napredek (? !)«, seveda, saj voditelji vodijo mladino po »stranskih potih«! Ali pomislite, kaj ste nam s tem očitali ? In po takih in enakih ljubez-njivostih pa dostavite: »Ne pa da bi hotel s temi vrsticami koga žaliti." No »nekater-niki" smo že navajeni, da za nas ne sme biti nič razžaljivega.
»Domovini« pa svetujemo po njenih besedah :
»Tvoja sveta narodna dolžnost je, da kreneš s sedanje poti na pravo, ako nočeš,
Zato se ne moremo prečuditi, da se je raznesla hudobna govorica, da je dr. Raabe ogrski žid. Ta govorica je namreč popolnoma iz trte izvita ; dr. Raabe sam je Du-najčan, njegova gospa soproga pa jebudim-peštanska Nemka, tudi kristjanka. O židovski krvi pa ni niti v njegovi niti v njeni rodovini govora. Toliko resnici na ljubo. Zal, da je imela ta govorica posledico, da so Hrvatje letos skoro demonstrativno izostali iz Kamnika, dasi so druga leta tvorili največji letoviški kontingent. Zato je bilo kamniško zdravilišče letos primeroma slabo obiskano. Želimo, da bo prihodnje leto boljše!
Cesarska slavnost se je v zdravilišču izvršila nad vse sijajno. Pri tej priliki pa si dovoljujemo prošnjo, naj bi si zdraviliško vodstvo prihodnje leto omislilo našo deželno trobojnico v svojo last. Čudom se namreč čudimo, da v celem »Curhaus u« ni bilo najti ene narodne (dasi deželne!) trobojnice. Ne moremo si misliti, da bi posestnica zdra-
da se v najkrajšem času ne pokažejo na-Bledki tvojega napačnega vodstva. Nadejamo se, da te naše besede ne bodo bob v steno."
Kriza na Ogrskem.
Cesar noče privoliti znatnejših koncesij ogrski opoziciji. Iz Budimpešte pa tudi poročajo, da Be krona ne more več sklicevati na to, da samo opozicija stavi razne zahteve. Tudi poslanci liberalne vladne stranke so cesarju svetovali, naj ugodi nekaterim koncesijam, in oglašajo se na shodih celo volivci vladnih poslancev za zahteve—opozicije. Velik Bhod je bil v tem smislu v Sze-gedinu. Kako se bodeta stališči krone in Ma-d j arov spojih', je veliko vprašanje. Težko bode z lepo pomiriti Madjare, na katere, ka kor se vidi, to prav nič ne vpliva, da cesar toži o svoji starosti. Treba bo z močno roko ukrotiti madjarsko ošabnost. Ogrski listi izražajo željo, naj ceBar zasliši tudi poslance opozicije. Predsednik ogrskega državnega zbora grof Albert Apponyi je zapustil Budimpešto. Svoje poročilo cesarju je zabeležil v posebni spomenici. »Budapeeter Tagblatt«, ki ima ozke zveze z grofom Apponyjem, pravi, da bo kriza trajala še dolgo, ker opozicija nikakor noče odložiti orožja.
To lahko sprevidi tudi vsak, kdor pozna Madjare. Kako pot si bode Bedaj krona iz brala, je pač veliko vprašanje. Grof Apponyi je, kakor pravi Karol EotvOa, pred cesarjem »moško zastopal narodnostne koncesije«. Na-dali. pravi Eotvos, da se je Apponyi jako neugodno izrazil o svoji avdijenci pri cesarju. Tudi EoUoa ne zahteva, da bi se ma-djarski armadni jezik dekretiral potom posebnega zakona, zadoščala bi kraljeva na-redba, po kateri bi krona v poveljništvu v gotovem času upeljala ogrski armadni jezik. Korno poveljništvo v Zagrebu bi bilo od tega izključeno, ondi cesar lahko pusti nemško poveljevanje ali pa vpelje hrvatsko. Eotvos zatrjuje, da nima nikakega upanja, da se te narodove želje uresničijo, ker je tudi prestolonaslednik odločno proti vsaki koncesiji. Geza Polonyi je pa nasprotnega mnenja. On misli, da se bo vladar udal, ker hoče mirno rešitev ogrske krize in take rešitve ne bo oviral.
Polvladni » Pester Lloyd « priobčuje članek aktivnega vojaškega dostojanstvenika, ki pravi, naj bi se sporazumljenje doseglo v tem, da bi armadni jezik ostal nemški, a madjarščina bi bila pri občevanju z moštvom obligatna, torej bi madjarščina bila notranji jezik madjarskih polkov.
Ali to ne kaže, da hočejo Madjarom vendar le odjenjati ? Razume se, da bodo vse, kar dobe Madjari, tudi avstrijski Slovani najodločnejše zahtevali. Nekateri ogrski listi naznanjajo, da pride v Budimpešto vojni minister Pitreich.
viliških naprav, gospa Kecelnova, take za-stave nalašč ne imela ; zato mislimo, da jo je službeno osobje izgubilo. Letos so sicer visele v »Curhausu" povodom cesarjeve slavnosti tudi naše trobojnice, pa te so bile izposojene od Kamničanov.
Zopet pa moramo pohvaliti gospoda dr. R a a b e j a , kakor tudi g g. častnike 9 7. pešpolka, ki je takrat na vajah bil v Kamniku, da bo namreč na prošnjo tu bivajočega Ljubljančana brez odloga in radi razobesili naše narodne, oziroma deželne zastave. Slava takemu vojaštvu! Pa 27. ptš-polk v Ljubljani ?! 1 —
Končno še eno prošnjo na zdraviško vodstvo. Prosimo, naj nam prihodnje leto oskrbi domačega restavraterja; tujci pridejo sem, misleč, da bodo bogve kaj zaslužili — in gredo zabavljajoč na Kamničane. Natakarji seveda ne morejo znati vseh jezikov, ker je vendar znano, da so dunajski natakarji najboljši, dočim domačih primanjkuje. Ampak restavrater bodi Slovenec ali vsaj
Vladar nadaljuje z avdijencami. Pri cesarju so nadalje bili finančni minister L u -k a c s , bivši ministerski predsednik baron Banffy, bivši minister notranjih zadev p 1. II i e r o n y m i in predsednik ljudske stranke grof Ivan Z i c h y.
Dodatno se še poroča: Opozicijonalni poslanec Eotvos se je izrazil: „0pozici)a ve, da se kriza ne reši v Budimpešti. Vladar Be povrne na Dunaj, kjer pod vtisom budim-peštanskih informacij se enkrat zasliši strokovnjake v vojaških vprašanjih in skero gotovo se bo posvetoval tudi z avstrijsko vlado, kake posledice bi imela dovolitev koncesij na avstrijske razmere. V slučaju, da bode opozicija kaj dosegla, bode ministerski predsednik Weokerle, ki se je pred cesarjem tudi izrazil za dovolitev nekaterih koncesij, ali pa Apponyi; ako pa opozicija s svojimi zahtevami ne prodre, tedaj bo cesar poklical na mesto ministerskega predsednika nekega člana magnatske zbornice in opozicija bo nadaljevala svoj boj.«
Ali bodo dalje služili?
Kakor znano, je letos spomladi nemško poljska večina v poslanski zbornici dovolila višje število vojaških novincev. Soglasno pa je zbornica odobrila tudi dostavek v zakonu, da se smejo ti vojaški novinci 1. oktobra poklicati v službo le tedaj, ako enak zakon sklene tudi ogrski državni zbor. Ta pa še do danes ni dovolil niti enega novinca. Kaj sedaj ? Dne 1. oktobra bi morali doBluženi vojaki domov, te pa bi morali nadomestiti novinci, ki pa so potrjeni Bamo v Avstriji. Ali naj morda Avstrija še z vojaki zalaga Madjare ? Te dni pa dobimo nevero-jetno poročilo, da bodo morali vojaki, ki koncem septembra doslužijo zakonito 3letno službo, služiti še do novega leta, torej tri mesece dalje, nego zakon določa. In to samo zaradi Košuta in njegovih objestnih tovarišev ! To bi bila največja krivica sploh, pa tudi velika škoda za mnoge družine, ki že težko pričakujejo svoje sinove od vojakov. Proti tej nameri bi morali poslanci odločno ugovarjati. Ako si avstrijska vlada ne more drugače pomagati iz zadrege, naj v septembru skliče državni zbor, da ta reši vprašanje, kakor je treba.
Lord Salisbury f.
V petek zvečer je umrl znani angleški državnik lord Salisbury, ki je 3. svečana dovršil 73 let svoje starosti. Star 23 let jo bil že poslanec ter se pridružil stranki angleških konservativcev. Kot potomec slavne plemenitaške rodov i ne je še mlad prišel v gorenjo ali gospodsko hišo zbornico; star 30 let je bil že minister v Derbyjevem kabinetu državni tajnik za Indijo. Njegovo ime je zaslovelo po srbsko-turški vojski 1. 1876, ko je kot zastopnik Anglije posredoval v Carigradu. Tedai jo obiskal tudi Pariz, Berolin, Dunaj in Rim. Po rusko turški vojski
domačin! Sploh bi bilo pa morda najboljše, če bi se iz «Curhausa« napravil nekak pen-zijon, in če bi imel zdravnik nadzorstvo nad vsem in bi tudi on financiral restavracijsko podjetje. Kajti »Curhaus« je najmanj za eno nadstropje prenizek, da bi mogel gostilničar sam izhajati. Pred vsem pa želimo, da se restavracija razpiše in tako da priliko domačim gostilničarjem, da konkurirajo.
Zaleti bi bilo, da bi se Kamnik povzdignil. V to naj bi pripomogli zlasti domačini, Ljubljančani, ljubljanski zdravniki in Kam-ničani sami. Zato se mi nikakor prav ne zdi, da se Kamničani ogibajo »Curhaus a«, ker se mesto Kamnik z gospo Kecel novo ne more pogoditi, ali naj se zdravilišče inkor-porira mestu ali ne; to ni pravo stališJe, za domačo zemljo je treba delati, ne pa iskati vzrokov, kako bi se moglo za vsako cono odtegniti temu delovanju, in ne bojkotirati domačih in tujih naprav, ki so v korist deželi. Pa na svidenje prihodnje leto!
1878. je bil Salisbury prvič minister za vna-nje posle ter izdelal načrt za rešitev balkanskega vprašanja. Navzoč je bil tudi na be rolinakem kongresu, kjer je za Anglijo dobil turški otok Ciper. Srečna je bila tudi vojska v Afganistanu Po angleškem porazu v Bulu-deželi pa je Saliabury prepustil mesto svojemu tekmecu Gladstonu, ter se je kot vodja gorenje ibornice odločno protivil irskim zahtevam. Ko je Gladstone vsled poraza v Ivartunu odstopil, je Salisbury so-stavil novo vlado ter Angležem pridobil B rmo. L. 188G, je moral zopet Gladstonu prepustiti vladno krmilo, a Se isto leto 7. jun. je moral Gladstone odstopiti zaradi irske politike in Salisbury je drugič soatavil vlado, ki pa je morala 1. 1902. zopet odstopiti zaradi neugodnih \olitev. V tej dobi so bili na Irskem veliki nemiri. Leta 1895. je bil lord Salisbury tretjič prevzel vlado in ob enem četrtič vnanje posle. V Alriki je imel mnogo vspehov, manj srečen je bil v Armeniji. Povodom krvave burske vojske pa mu je čez glavo vzrastel brezobzirni Cham-berlain. Dne 1. nov. 1900. je odložil breme vnanje politike in 12. julija 1902. je šel v pokoj. Bolehal je že več časa na obistih. Znamenit je bil njfgov govor 15. avgusta 1895. v gorenji zbornici, kjer je napovedal razpad Turčije, ako ne uvede reform na Balkanu. V istem smislu je govoril tudi 19 jun. 1897. Silisbury je b! pač eden najslavnejših angleških politikov v minolem stoUtu.
Iz brzojavk.
Iz severne Afrike. Potriuje se vest, da jo bila francoska straža v Tayhitu napadena od roparjev. Straže so se bojevale z roparji dva dni, da so jih odpodile. Mrtvi so trne vojaki, dva sta ranjena. — Papež P i j X. namerava, kakor trdi »Berliner Ztg «. ustanovili v Nemčiji tri nove škofije. Pij X. je izdal breve, da bo obdržal dalje naslov patriarha beneškega in je imenoval župnika ondotne cerkve sv. Petra monsignora Ca-vallarija svojim namestnikom. — Zveza mej Francosko in Kongo-dr-ž a v o se je osnovala te dni. Francoska je zagotovila Kongo državi pomoč v slučaju angleškega napada. — Iz Srbije se poroča, da ie kralj Peter izdal v spomin na svojo volitev kraliem zlato spominsko svetinjo. I i Pariza prihaja vest, da namerava svet častne legije črtati polgovnika Mašina iz liste Častne legije. — U m r 1 je v Rimu Motti Garibaldi. — Cehi zahtevajo, da poleg cesarske črno-rumene zastave uradi razobešajo vedno tudi belo modro češko zastavo. češ, da je starejša. Tudi vsi napisi v deželi, celo v nemških krajih, morajo biti v čeških barvah Češki listi pravijo, da morajo Slovani posnemati Madjare. — »Narodno socialni a g r a r c i", je naslov novi češki stranki, sedaj je vseh čeških strank osem, — Čehi in veteran c i. Ubčni zbjr veteranskega društva v Holešovi je sklenil vpeljati češko poveljevanje. — Spominske svetinje za obisk laškega kralja v Parizu bo izdala francoska vlada. — O novem k a r 1 i -stiškem gibanju Be poroča ii severnih španskih provincij. Na čelu gibanja stoji Don Jaime, sin pretendenta DonKarlosa.— Burno zborovanje so imeli soc. demokrati v Brnu. Na shod so prišli tudi nem ški nacionalci. Prišlo je do pretepa. Policija je posegla vmes. Socialni demokrati so hoteli prirediti demonstracijo pred namestnižtvom, toda policija jih je razkropila. — R u m u n-ska mobilizira svojo armado ob mejah, da bo pripravljena za slučaj vojske na Balkanu. — Zveza slovanskih narodov na Balkanu. Predsednik ruskega blagotvoriteljnega društva je izdal oklic za zvezo slovanskih narodov na Balkanu. — Slovanska razstava v Petrogradu se otvori prihodnje leto, kakor javljajo iz kompetentnega vira.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24 avgusta.
Najvišja zahvala. Odboru za slavnost 25 • letnice okupacije Bosne in Hercegovine je došla cesarjeva zahvala za izraz udanosti.
Presvetli g. knezoškof bode jutri ob 8. uri v cerkvi presv. Srca Jezusovega daroval tiho sveto mašo ob priliki Beatanka slovenskega katoliškega dijaštva inobčnega zbora »Slomškove zveze«.
Slovenska zmaga pri volitvi v trgovsko bolniško blagajno. Zopet se je podrla ena trdnjava ljubljanskega nem-štva. Boj za trgovsko bolniško blagajno je izvojevan — Slovencem na čast. Slovenci so zmagali, dolgoletnemu nemškemu terorizmu je pripravljen konec. V prvi vrBti gre tu zahvala slovenskim trgovskim pomočnikom, ki so kljub mamljivim obljubam in kljub 'raznim grožnjam vstrajali v boju in ga sijajno iz-
vojevali. V predvečer volitve je bil v soboto sestanek volicev pri Hafnerju. Na sestanku je igral jako žalostno ulogo I. C. Mayerjev trgovski prijatelj g. D e č m a n , ki je ves plamtel za — .kompromis". Ostal je sam in g. Skrbinec mu je opravičeno zaklical »Es thut mir von Ilerzen weh', dass ich dich in dieser GesellsehaCc seh'" .... Čudimo se, kako so mogli nekateri slovenski trgovci biti za kompromis, ko so vendar vedeli, da so Nemci hoteli vse slovenske člane pometati iz odbora. Ti »kompromi-sarji" so povdarjali, da mej Slovenci ne bo dobiti tako sposobnih mož, kakor so bili v nemškutarskem odboru, kar je naravnost — nesmisel, ker ima slovensko trgovstvo mnogo velesposobnih mož, kar je tudi pričala Blovenska kandidatna lista. Prav značilne stvari o nemški dobrohotnosti napram trg. bolniški blagajni pa je povedal na sestanku g. Petrič. Povedal je, da je nemški odbor imel naložen društveni denar pri kranjski hranilnici pod 4 odstotki! Kompromis je na sestanku volivcev propadel z vsemi glasovi proti glasu g. Deč-mana. O včerajšnji volitvi pa se nam poroča: Oddajanje glasov je trajalo od pol 10. ure dopoludne do 11. ure. Tudi slovenski trgovci so se v častnem številu vdeležili volitve. Vdeležba je bila velika. Nemci niso dobili obljubljene pomoči iz Celja, vendar so posebno nemški trgovci z očividno stra stjo prihajali k volitvam. Ni nam treba omeniti, da je v prvi vrsti proti Slovencem volila tvrdka K a s t n e r , kar naj si zapomnijo nje odjemalci. Prišel je tudi za Nemce volit trgovec z železnino N a g y , ki je pri \saki volitvi odločno proti nam, a vendar išče pri Slovencih zaslužka. Razume se, da Slovencev nihče ne more siliti, da bi kupovali pri tako zagrizenem svojem nasprotniku! Tudi Zeschkova tvrdka je prišla za Nemce na volišče, dalje gg. Sitar in Kle-menčič od Jbxi, K o u t n i k od trgovine z železnino Val. Golob. — Slovenske stranke opozarjamo posebno na to, da je prišel volit za Nemce tudi špediter Ranzinger, ki išče pri Slovencih zaslužka. Pohvaliti nam je one slovenske trgovske pomočnike iz Kranja in Celja, ki so se udeležili volitve ne glede na obile stroške. Nemci so si bili tako v svesti kompromisne zmage, da je prišel predsedovat celo „odstopivši" predsednik E Maver. Skrutinij je trajal skoro do 1. ure popoludne. Skrutinatorji so bili za Slovence gg. Kesler, Svetic, Mejač; za Nemce: E. Mayer, Treun, Lun, Klemenčič, Elbert, Randhartinger. Navzočen je bil od obrtne oblasti dr. Z a r n i k. — Ko je gospod E. Mayer uvidel svoj propad, je zagrabil klobuk in površnik in izginil iz dvorane. Izid volitev je hotel g. Elbert, sodrug tvrdke Kastner, proglasiti nemški. Navzoči trgovski pomočniki so zahtevali, naj pove izid v slovenščini, ker zna slovenski. Tu se je pa pokazala vsa zagrizenost tega moža. Dočim napram slovenskim strankam zna slovenski, jevrgel listino proč in ni hotel izida naznaniti v slovenščini. Izid je na to naznanil g. dr. Z a r n i k. Oddanih je bilo 166 glasov. Izvoljeni so gg. slovenske liste: Alojzij L i 1 1 e g , trgovec, z 165 glasovi, Ivan Mejač, trgovec, z 163 glasovi, Matevž Treun, zasebnik, z 161 glasovi, Ivan Knez, veletržec, z 124, Fran A n d e r-vv a 1 d , knjigovodja, z 121 glasovi, Ivan J e b a č i n , trgovec, z 131 glasovi, A n -drej Šarabon, trgovec, z 164 glasvvi, Fran Trčekz 125 glasovi in Pavel M a g d i č z 119 glasovi. Nekaj glasov je bilo neveljavnih, nekaj razcepljenih. V manjšini so ostali gg.: E. M a y e r z 44, Franc Schantel z 41, Emil Randhartin-g e r z 40, I. S a m e o z 39 in Alojzij K r a j c e 1 j z 38 glasovi. Revizorjem so bili izvoljeni Slovenci gg.: Fran Kovači č, knjigovodja »Ljudske posojilnice«, Anton Škof, poslovodja in Ivan Kmet, knjigovodja. Revizorja namestnika sta Slovenca Ivan Kostevc, trgovec in JoBip Sekula, trgovski poslovodja. Izid volitve so navzoči pozdravili z glasnimi »Živio!« klici. Izid volitve bo izvestno povod izbruha nemške jeze po nemškem časopisju, a to ne moti veselja, ki vlada vsled sijajnega izida te volitve v slovenskih krogih. Tako naj se povsod nastopi proti ošabnosti kranjskih Nemce vi
Initalaoija. Danes v ponedeljek, dne 24. m. bode za kanonika stolne cerkve S/. Justa v Trstu inštaliran preč. gosp. Fran Kosec, dosedaj župnik na Katinari. Gosp. Fran Koseo je kct vrli duhoven in rodoljub poznan v Trstu in okolici ter je svoječasno zastopal v mestnem svetu tržaškem drugi okoličanski okraj. »Novi List« pravi: Slovani v Trstu smo popolnoma zadovoljni z to pridobitvijo v kapitol tržaške škofije in smo gotovi, 4a bode gosp. Fran Kosec vedno stal na braniku cerkve in pravice blovanov v njej. Zato bodi presrčno pozdravljen!
Duhovniške spremembe na Goriškem. Premeščeni so, in sicer čč. gg. kaplani: I«an Dermastia iz Solkana, za vikarja v Plave, kjer bo opravljal tudi službo vikarja za Deskle; Ivan S e 1 j a k , dosedaj kaplan v Tolminu, za vikarja v Str-žišče ; Peter S o r 1 i , dosedaj kaplan v Bovcu, v isti lastnosti v Solkan. — Na novo nameščeni so pa novomašniki, in sicer kot kaplani č. g. Josip F o n v Bovcu, č. gosp. Albert L e b a n pri sv. Luciji. — Dosedanji prefekt v malem semenišču č. g. Izaija Božič, pride za kaplana v Tolmin.
Druga železniška zveza s Trstom. V četrtek popoludne so se na Dunaju odprle ponudbe za gradnjo proge Hrušica Je-senice-Bohinjeka Bistrica (29'/5 klm.) druge železniške zveze s Trstom. Predloženih je bilo 11 ponudeb. Ker je odprt tudi že konkurz za progo Prvačina Trst, se v prihodnji jeseni prične delo že na vBej črti od Celovca do Trsta, razun par kilometrov proge na Karavankah, ker se gradnja tega dela odda še le tedaj, ko bo rešeno vprašanje glede stranske veje do Celovca.
Učiteljske vesti. Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Emilija Ažman je imenovana za učiteljico v Orehovici. — Gdč. Ema Klemenčič je resignirala na mesto učiteljice v Šoštanju. — Gospica Ema Zaje v Gribljah je imenovana za definitivno učiteljico v Žužemberku.
—	Iz učiteljskih krogov se nam
piše: Učitelj, ki tudi misli posuti v kratkem c. kr. okr. nadzornik, je toliko kolegi-jalen, da hoče vpeljati na že itak preobloženo učiteljstvo neko novo uradno knjigo podobno razrednici. Pcs'al jo je že, kakor se čuje, g. c. kr. deželnemu nadzorniku v pregled. Kako naj imenujemo tako postopanje? Na učiteljskem shodu dne 8. apr. t. 1. je govoril g. tovariš Gangl: Več kot tega uboštva nam ne morejo vzeti, več kot tolikega dela nam ne morejo naložiti, oboje je že dospelo do vrha — uboštvo in delo!! In zdaj hoče tovariš pomagati našim birokratom valiti nam novo breme na hrbet! Ako bi bil tovariš kolegijalen in za šolstvo res vnet, tedaj bi bila njegova dolžnost, da ee obrne v prvi vrsti na učiteljstvo in stavi nasVet: to se meni zdi potrebno to uvedimo v šolo! Učiteljstvo bi vam gotovo povedalo, kaj je potrebno, kaj ni potrebno. Iz netaktnega postopanja se vidi, da mu ni za šolstvo in kolegijalnost, ampak le za žarek milosti višj h gospodov.
—	Osemsto kron poneveril je kuhar Peter Markovič v Hrušici in je pobegnil.
—	V Savi utonil. Včeraj popoludne ie pri Črnuškem mosti mej kopanjem v Savi utonil neki 16 letni fant. — B1 je v službi v Šiški.
—	V Rovinju je pri občin, volitvah zmagala lahonska stranka z 541 glasovi. Slovenska stranka je dobila 378 glasov.
—	Zidava šole v Radovljioi je oddana stavbinskemu podjetniku Jož Kroneku za 74 618 K.
—	Potres so čutili dne 22. t. mes. ob 4. uri 50 minut popoludne v Postojini.
—	Poneverjenje v Gradou. Predstojnik mestne blagajne v Gradcu je odpuščen, ker so prišli na sled defravdaciji. Mož je bil v meBtni službi 28 let.
—	Vpisovanje na c kr. izobra-ževališču za učiteljice v Gorici bode 14. in 15. septembra in vsprejemni izpit za I. tečaj 17. istega meseca ob 8. uri. V višje tečaje se ne sprejme novih gojenk. Ravna teljstvo c. kr. ženskega učiteljišča v Gorici.
—	Zaveza prostovoljnih gasilnih društev za ljutomerski okraj v Ljutomeru obstoii, kakor Be nam piše, iz trinajst posebnih društev požarnih. Tudi ta »Zaveza" ae je udeleževala po svoji možnosti v Pragi pri veliki siavnosti, o katerej smo oni dan poročali, ne sicer po deputa-ciji, pač pa je odposlala lišno v trobojnico zavito fotografično sliko svojega moštva in priložila pozdravno pismo, v katerem se kratko omenjajo svetovnoznane Slovenske gorice jn žitorodno Mursko polje, češ, da »tu dom je naš, tu kmetski ljud slovenski", in »od tukaj Vam kličemo: Pomozi Bog! Bog in narod! Bodite nam zdravi!"
—	Iz Kamnika se nam poroča: Častniki pešpolka št 97 so s kopališkim ravnateljstvom dne 17. t. m. na korist pogorelcev v Bovcu priredili sijajno veselico, veliki vojaški koncert in cesarsko slavnost. Popoludne Be je zbralo na okrašenem prostoru pred kopališčem nad 400 oseb. Dame, baronica Lazzarini, gospe, Raabe, Damesich, Pe- , diire, gespice Ranzinger, Schneider in Zweig so v šotorib prodajale koriandoli, šampanjca in cvetice. Čistega dohodka je nad 500 K. Zvečer ob 8. uri je bil vojaški koncert, Vojaki so vrlo zapeli Vilharjevo »Bojno pjesmo", Gerbičevo »Pred slovesom" in Va-glovo »vJgani". Ces. slavm-st je traiala v pozno noč. Drugi dan je bil banket. Zvečer je dunajski slikar Dombrcwski b hitrimi slikami zabaval občinstvo. Za prijetno zabavo in pogorelce sta se posebno potrudila stot. Gurtner in kopališki zdrav. dr. Raabe.
—	Samomori žensk Obesila se je v svojem stanovanju v Podgori 46 letna Marija Simonetti, ki je trpela na neozdravljivi bolezni ter bila zadnji čas dolgo v bolnišnici. — Z revolverjem se je vstrelila. kakor poročajo iz Gradišča, komtesa Manzano iz Bračana. Nien mož je pred kratkim pobegnil, zapustivši dolgov za 200 000 K. To je ženo Bpravilo v obup, da si je v svojem gradu vzela življenje.
—	Tunel pod Kostanjevico. Dela
napredujejo na obeh straneh ter je prodrto na eni strani 17, na drugi 20 m. Na dan se napravi tunela za 3 m.
—	Zavod za pospeševanje obrti.
Goriška trgovska in obrtna zbornica razpisuje mesto ravnatelja za novi zavod za pospeševanje obrti, kateri se ima v kratkem oživotvoriti v Gorici. Plača ravnatelju je določena za sedaj na 3300 K. Tudi nekaj za premišljevanje kranjski trgovski in obrtni zbornici!
—	Umrla je dne 18. t. m. v A;dov-ščini g. Terezija K r a j n i k , rojena Ver-dikon, mati g. Ivana Krajnika, bivšega nadučitelja v Podmelcu in v sedanjega šolskega vodje pri S>?. Eni na Štajerskem, ter gdč. Franje Krajnikove učiteljice v Ajdovščini. Pogreb je bil v ponedeljek.
—	Razglas. Rszpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. k. poštnem uradu (III/5) v Dolenji Košani pol. okraj Postojni* proti pogodbi in kavciii 400 K; letna plača 500 K ; uradni pavšal 125 kron; letni pavšal G30 K za vzdržavo jednokratne pešne zveze med Dolenjo Košano in st. Petrom, ter za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. — Razpisuje 8e mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu (III./5) na Savi, pol. okraj Litija proti pogodbi in kavciji 400 K. Letna plata 500 K, uradni pavšal 125 K in letni pavšal 378 kron za vzdržavo na dan štirikratne poštne zveze med poštnim uradom in kolodvorom na S*vi, ter za lokalno dostavljanje poštnih p? šiljatev. Prošnje v teku treh tednov na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu.
—	S Kuma. Veliki romarski shod na svetem Kumu bo letos 28., 29. in 30. avgusta. Sklep na angeljsko nedeljo. Cerkev je založila krasne razglednice sv. Kuma in notranjščine cerkve sv. Neže, s čimur bo gotovo ustreženo vsem romarjem in obiskovalcem Kuma.
—	Iz kamniškega okraja. Javno vprašamo slavni cestni odbor za kamniški okraj, kdaj bo začel popravljati po povodnji poškodovano deželno cesto od Kamnika skozi Črno na Gornjigrad? Minulo je že tri tedne, pa še nobenega delavca ni videti na cesti. Bliža se sv. Jerneja semenj v Kamniku. Ali bodo vozniki morali res po vodi voziti, ker 80 mostovi še razdrti? Ganite se!
—	Stavbeni razpis. C. kr. železniško stavbeno ravnateljstvo na Dunaju je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je na delni progi Prvačina-Trst Sv. Andrej državne železnice Celovec (Beljak)-Gorica-Trst izvršitev podtalne zgradbe, posipa in nadtalne zgradbe, potem posameznih vrhutalnih zgradb, železniške ograje, dobava in promestitev železniških znamenj iter dobava mejnikov po ponudbi oddati. Ponudbe je najkasneje do 12. septembra 1903, 12. ure opoludne vložiti v vložni zapisnik c. kr. železniškega stavbenega ravnateljstva na Dunaju (k. k. Eisenbahnbaudirektion in Wien, VI., Gumpendorferstrasse 10). Natančnejše določbe za vložitev ponudb, seznam cen, pogoji in druge priloge ponudbe so pri ime-vanem ravnateljstvu in pri c. kr. železniškem stavbenem vodstvu v Trstu, Piazsa nuova 2, na vpogled.
—	Umrl je dne 21. avgusta v Mariboru mizarski mojster Jožef Volčič, mož plemenitega srca in prikupljivega značaja. Rojen v Komnu na Goriškem, 1. 1836., je služil kot delovodja v tovarni Lacher blizu 30 let, od 1.1889 delal je samostalno. Nikjer ni zatajil slov. rodu in vcepil je svojim otrokom narodno zavest; štiri izmed njih je s svojo skrbjo spravil do kruha, najmlajšega je zapustil dijaka petošolca. Zelo je bil priljubljen med stanovskimi tovariši, ki so
5 klicali le »oče Jožef« in mu zdaj položili
lepo število vencev na krato. Blag mu spomin!
—	Is rogaike olatine se nam poroča: Kopališka doba se bliža koncu; po raznih veselicah je zopet podjeten mir. Sedaj je najugodnejši čas za one, ki ne iščejo zabave, marveč zdravja in počitka, in to je koncem avgusta in v septembru. Vreme je prijetno, toplo, noči niso prehladne, postrežba točnejša. Prijatelj narave ima priliko za razne izlete. S cer pa domači orkester in družba nudijo Ae dovolj zabave.
—	Nesreča na železnici. Zidanmost 13. avgusta. 55 1. Gregorju Strubl, železniškemu delavcu ]e danes zgodaj železnično kolo odtrgalo roko in dvakrat prerezalo nogo, tako da bo težko več okreval. Previdenega a svetotajstvi so ga oddali v bolnico. Zapušča ženo in več otrok.
—	Potres. Ii St. Petra na Notranjskem': Danes, 22. t. m. popoludne ob 4. uri in 45 minut smo imeli močan potresni tunek s podzemskim bučanjem. Pravijo, da je prišel od ssvera proti jugu.
—	Prijeti begunec Franceta Kun-stelna, o katerem smo že poročali meseca aprila, da je ušel od dela pri Korsikovi hiši, so orožniki prijeli pri sv. Ani nad Tržičem. Kot begunec je baje izvršil zopet več tatvin.
—	Požar na Cresu Iz cresa oišejo dne 21. t. m.: Danes zjutraj okolo 2 ure popolunoči začela je goreti tukajšnja muni-cipalna palača, ki je last občine creske. Ko to pišem, je že vsa pogorela, tako, da so ostali goli in okajeni zidovi. V njej sta bila občinski in poštni urad, sedež italijanskega »Gabinetto di lettura« in tri privatna stanovanja. Škode je okolu 40.000 gld. Zavarovana je bila palača in nje oprava za 30 000 gld. Jako se kritizira slabo občinsko organizacijo glede obrambe požara, ker občina, ki šteje okolu 9000 prebivalcev ima samo jedno in sicer jato maibno brizgalko, ki ne odgovarja vsaki eventuvelni potrebi.
—	Vode nam preskrbite! Z Rakeka se nam piše : Najbrže Rakek še ni bil v tako kratičnem položaju kakor ravno sedaj. Radi šuše nam je zmanjkalo po vodnjakih vode. Vas Rakek dobiva sicer od železnice 6 kubičnih metrov vode na dan, kakor je bila pred 45 leti z železnico pogodba narejena, če je pa vas več zahtevala, morala jo je železnici plačati. Pred kratkim pa je južna železnica snoročila, da radi suše ne more več kakor 6 kubikov vode dajati na dan ! Ta množina je bila zadostna pred 45 leti, a danes ima vas 300 več prebivalcev, razen tega pride vsak dan okolu 200—300 glav vozne živine, katero je treba tukaj napajati. Skoraj 5 tednov smo imeli vojake, ki so nam vodnjake spraznili, kaj bomo sedaj počeli ? V Slavino bo treba z vozom hoditi, in tega ne more vsak vaščan, ki nima vozne živine ! Ko bi se uradno preiskala voda že pred 14 dnevi, bi jo nam že takrat prepovedali uživati! Dobro, da nihče mislil ni na to ! Čaka nas zopet bolezen ! To smo imeli in jo bodemo imeli radi pomanjkanja zdrave vode, a vodovode delajo tudi po krajih, koder jim mimo teče voda. Vprašamo in prosimo al. dež. odbor: Kdaj pride na vrsto naš vodovod?
Ljubijansfee novice.
Padec iz gugalnice. Kuharica Marija Meisner iz Jesenic je včerai dopoludne padla iz čolniča pri gugalnici Cecilije Mandl v Lattermanovem drevoredu in si zlomila levo nogo. Bila je pijana in je v čolmču mej guncanjem stala. Uslužbenec pri gugalnici Nikolaj Cutura jo je svaril, naj ne Btoji, a ona se ni za to zmenila in se je prevrnila iz gugalnice. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnico.
V Amerike. Včeraj in danes ponoči odpotovalo je odtod 66 oseb v'Ameriko.
Deček pod konjem. Josip Ogrinc, 16 mesecev stari sinko paznika v prisilni delavnici, pritekel je dne 22/ t. m. zvečer iz hiše št. 3 na Cesti na Codelijevo v trenotku, ko je pndirjal s tovornim vozom mimo Jakob aono, voznik in posestnik v Cerkvenih ulicah št. 25. Deček se je zaletel v konja, ki ga je podrl na tla in pohodil. Daček je na desni nogi in na desni roki poškodovan.
Tatvina. Veliko žensko ruto je neznana tatica ukrarlla Mariji Juvan, šivilji v Rožnih ulicah št. 23. Sumljiva ie tatvine neka prodajalka peska, ki je po hiši hodila in prodajala pesek.
Zaprli 80 postopača Francetna Hribarja iz Trnovca občina Zlatopolje, ker je pobegnil iz policijskega nadzora in se je klatil po Ljubljani in po Šiški. Hribar je nevaren tat.
S ponarejenim ključem. Včeraj popoludne je neki okoli 14 let star fant s ponarejenim ključem odprl „ dvoriščna vrata pri Kancovi prodajalnici v Šelenburgovih ulicah in je šel v prodajalnico. Hišnikov sin je to videl in je šel za fantom v prodajalnico in ko je videl, da ni Kancev vajenec ga vprašal, kaj da ima iskati v prodajalnici. Fant pa je za odgovor sunil hišnikovega sina, stekel iz prodajalnice in ga zaprl notri. Le ta je moral dve uri klicati predno so ga slišali in mu odprli.
Izgubljeno V Lattermanovem drevoredu je izgubila neka gospa svilnat solnčnik. — Ni poti od Sp:ttlskih ulic po Mestnem trgu, Čevljarskih ulicah, Kongresnem trgu, Go-spodskih ulicah skozi Zvezdo do Šelenburgovih ulic ie izgubila kramarica Marija Ja-kovič iz Maribora usnjato torbico s svotico denarja.
Delovanje mastne posredovalnice za delo in službe, Mestni trg št 27, telefon st. 99. Od 14 do 20. avgusta je dela iskalo 22 mo-ških in 41 ženskih delavcev. Delo je bilo ponudeno 15 moškim in 50 ženskim delavcem, v 40 slučajih je bilo delo sprejeto. — Od 1. januvarija do 29. avgusta je došlo 1809 prošenj za delo in 1729 deloponudeb, v 1075 slučajih se je delo s,ore|elo. — Delo dobe takoj: moški: 3 mi-t zarji, 2 sodaria, 3 mladi trgovski sluge, 2 i voznika pive, 2 kočijaža. 8 konjskih hlap j ce ; žensko: 3 prodajalke začetnice, 7 ; natakaric 1 hotelska sobarica, 2 gostilniški j kuharici, 7 srostilniških deklic 2 sobarice, 4 kuharice, 12 deklic za vsako delo, 8 deklic k j otrokom, 2 postrežkinji. — Službe išče-> j o : moški: 1 trgovski pomočnik, več j trgovskih in pisarnišk h slug 2 delavca, 1 j graščinski sluga; ženske: 2 kmigovod-j kinji, 4 izurjene prodajalke, 2 trafkantinji, 3 gospodinie. — Stanovanja: Oddati je stanovanja s štirimi, dvema in eno sobo, več mesečnih sob in dijaških stanovanj, 1 pisarna, 1 delavnica. — V najem se iščejo stanovanja s tremi in dvema sobama. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
Umrl je bivši gostilničar pri »Novem ] svetu« gospod Ivan Mešetel j, —Umrla je vdova poštnega kontrolorja gOBpa Fran čiška p I. Anreiter.
Smrt v bolnici. Gregor Stiub', 55 let j star, oženjen, pripenjač na južni želfznici je bil včeraj zjutraj na postali Z dani most povožen. Pripeljali so ga t«žko p. škodovanrga v deželno bolnico v Ljubljano, kjer je čez kake četrt ure potem umrl.
Ljubljanski postopač na letovišču. Znani ljubljanski postopač »Luka l Iblane — Lu-dovik Petrovčič — je šel na Vič na letovišče, ker mu je v Ljubljani prevroče postalo. Pohajkoval je po Viču in Glincah in »farbal« ljudi, dokler ga tudi tukaj ni prijela roka pravice. Seveda, da to ni bilo všeč Luki, ki je vedno hrepenel po prostosti. Na poti v Ljubljano, ki je vodila Luko in njegovega oboroženega spremljevalca mimo Mestnega loga, vzbudili so se Luki spomini na lepe dneve, ki jih je preživel v tem logu in ti spomini so biti tako živi, da se je rodila misel, da je svojemu spremljevalcu ušel. Toda postopač ni bil dovolj urnih krač in njegov spremljevalec j>a je vjel in ga uklonil. To pa je bilo Loki preveč. Mnogokrat je šel v varnem sprwrnsUu k sodniji, vklenjenega ga pa še ri*o gosli in še celo skozi Trnovo, kjer ga vsak pozna. Uprl se je svojemu spremljevalcu in mu odločno izjavil, da ne gre ž njim. Vrgel se je na tla in ležal tako dolgo, dokler ni prišel policaj, ki je orožniku pomagal Luko spraviti na noge in ga odpeljati v luknjo.
Roka V Stroju Barbara Podgoršek, osem let stara kočarjeva hči v Vodicah, se je včeraj igrala z otroci pri mlatil nem stroju in je dobila desno roko v stroj, kateri jej je odtrga) sredinec in prstanec.
Dogodki na Hrvatskem.
Iz okraja Zlatar poročajo o žalostnem dogodku. Kumič č je imel v Dolenji Batini volivni shod. Kmet|e so napadli orožnike, ki so etreljali. En kmet je ostal mrtev na mestu.
Radi dogodkov v Zaprešiču je povabljen pred preiskovalnega sodnika ondotni kapelan Irgolic.
Pri volitvi v Daruvaru je »posredovalo« vojaštvo, ki je napravilo z orožniki okolu volilnega prostora kordon. Radi nasilnosti pri volitvi je v celem okraju silno razburjenje.
Prav neugoden vtisek je napravilo celo na vladinovce dejstvo, da noben hrvatski poslanec ni pozvan k cesarju v Budimpešto v avdijenco.
Grot Pejačevič je v veliki zadregi. Khuen Hedervaryjev sistem se ne da vzdržati, a pred seboj ima 2 milijona deficita in izpraznjene zaklade. Poleg tega se nemiri ne poležejo. Hrvatje zahtevajo pravic in izvrševanje zakona! V Slsku so bili predvčerajšnjim nabiti lepaki s pozivom, naj kmetje ubijejo vsakega uradnika, ki se bo upal izobesiti madjarsko zastavo.
Opozicija hoče v Zagrebu prirediti velik Bhod. Tudi dijaki izdelujejo načrt o organizaciji in sodelovanju pri narodnem delu. Boj proti sistemu je na celi črti in grof Pejačevič bo skoro na koncu s svojim »vladanjem« ter bo moral demisijonirati.
Iz Pittsburga v Ameriki prihaja vest, da je ruski car odgovoril ameriškim Hrvatom na njihovo brzojavko. Ondotni ruski konzul je izročil Hrvatom carjevo brzojavko, v kateri je baje stavek: »Ako bo hrvatski
narod resniJno prišel v stiske, tedaj bo car ruski storil korake, da Hrvatom pomaga«.
O volitvi v Darovaru se še poroča: Vladinovec dr. Kiirschner je dobil 236 glasov, Grahovec 132 in BamoBtalni kandidat Jovanovič 20 glasov. Mnogo volivcev ni dobilo izkaznic.
Radi dogodkov ^Zaprešiču so zaprli tudi gt stilničarja G j u r a Stanišaka.
Javen shod je bil včeraj v Virovitjci.
Vsi, ki so bili v Zagrebu radi dinamit-nih napadov aretirani, so izpuščeni.
Vstaja na Balkanu.
Avstro-ogrsko poslaništvo v Carigradu je že večkrat zahtovalo pri porti, naj bolje skrbi za orientalsko železnico, storilo je na-j dalje korake glede umorov železničnih or-| ganov in zahtevalo varstva za one, ki so jim j turški vojaki grozili. V petek je oddalo turški vladi tudi eno tozadevno noto.
Turški vooilni krogi so pripravljeni za najhuje in izjavljajo, da niti najmanj ne popustijo makedonskim vilajetom, k>r vsaka popustit iv bi vodila k avtonomiji. Rajši bo-I čejo biti boj do noža, ker gre se z a ž i v -J ljenjsko vprašanje v E ropi. Ven-i dir pa ho tej o „polagoma" (!) uvajati reforme j v upravi, potem ko se bo gibanje poleglo, j z vso energijo. Sultan je že akceptiral vse i zahteve ruske glede zadoščenja za umor j R o s t k o v s k e g a . če jih bo pa izvršil, ! je druspo vprašanje.
V	sredo se je sešla pod predsedstvom j velikega vezirja komisija, ki naj bi I sestavila odgovor v soglasju s sultanovo ; irado na rusko noto. Kakor hitro bo sultan j v resnici zsd »atil, s=* pokliče ruska eskadra j izpred Carigrada. Rus ja pričakuje, da bo j tudi Bolgarija sledila določilom, kijih je dala
Rusija, kako se ji je zadržati napram makedonskemu gibanju.
Gotove vlasti. ki delujejo na tihem, menijo. da bi se d?lo stanje v Makedoniji ravno tako urediti, kakor na Kreti. In sicer se govori. da hočejo princa Jurija odpoklicati s Krete in ga postaviti kot sultanovega namestnika in oskrbnika velevlastij v Makedoniji.
Nič bi ne bilo nesrečnejše, kakor to, ako bi, kar pa ni gotovo, Turčija to res brez vojske dovolila; kajti Grki danes niso več bistveni del prebivalstva v Makedoniji ; to bo brez dvoma B o g a r i. Bolgari in Bicer 1 e Bolgari so začeli boj za svobodo, trpe že leta in leta bedo in preganjanje VBled svoje narodnosti, mejtem, ko so bili ravno Grki oni element, ki se je poleg Turkov najbolj proti vil bolgarskemu gibanju za svobodo. In sedaj naj poskusijo bolgarskemu Makedoncu postaviti za guvernerja grškega princa. To bi prineslo namestu že dolgo zaželjenega miru le novih nemirov, novih bojev in kri bi se še bolj prelivala, ko se je dosedaj.
Med tem pa, ko se velevlasti dogovarjajo, kako bi naredile mir in rešile bolnika ob Bosporu teh neprilik, divja boj in vstanek v Macedoniji vedno hujše.
Obupno se bori bolgarski vstaš za vero, dom, ženo in otroke in krščanska kri teče v potokih; ta kri vpije k nebu za maščevanje, a naše velevlasti presojajo to le s stališča koristi in čakajo, da bi se menda — ne prenaglile.
Rusko ladjevje, ki se je usidralo v zalivu I n i a d a, je bilo silno presenečeno, ko je videlo ob celi obali vse vasi v ognju. Častniki pripovedujejo, da so požare videli že tri noči.
Stanje v K i r k i 1 i s u je zelo resno. Vse vasi na okoli so v ognju.
V	vilajetu monastirskem so začeli Turki na povelje porte klati in biti kristi-jane. V okolici Kruševa so upepelili 22 vas1. Vse prebivalce, ki niso mogli zbd-žati v gore, so pomorili. 25 deklic iz Kruševa so ujeli in prepeljali v hareme. Tudi v vilajetu Solun so morili Turki.
Turški vojaki, ki so se iz Soluna po železnici peljali v notranjost dežele, so izstopili na postaji Zelenica in začeli loviti bolgarske delavce. 5 so jih pobili. Mnogo se jih je poskrilo v pisarni postajnega načelnika. Toda Turki so hoteli vdreti za njimi. Poatajenačelnik jim je zastavil pot. Toda vkljub temu bi bili vdrli za Bolgari, da ni v pravem času prišel nek častnik, ki jim je zapovedal, naj vstopijo v vozove. Družba orientalskih železnic je protestirala proti temu.
Veliki vezir Fehid paša je zapovedal vsem železniškim družbam, naj odpuste vse bolgarsko osobje. To Be je baje zgodilo za to, ker so se pri vseh atentatih na proge udeleževali Bolgari, ki so prej bili uslužbenci pri železnici. Železniške družbe je ta zapoved spravila v veliko zadrego, ker ne-morejo takoj dobiti izšolanega osobja Vrhu-tega se bodo vsi odpuščeni Bolgari iz maščevanja pridružili vstašem, katerih doslej niso podpirali.
Grški listi poročajo o hudem boju med Bolgari in Turki na grški meji. 10 Bolgarov je padlo.
Nek grški stotnik je na čelu grške tolpe oplenil dvoje vasi pri Kostoru.
Macedonske čete so en turški bataljon popolnoma uničile.	'
V	Filipoplu je eksplodirala hiša postaje-načelnika Deršikova. V hiši se je pripravljalo razstreljivo.
Turška vlada je prepovedala Bolgarom Be udeležiti pogreba umorjenega konzula Rostkowskega; konzulMandelatamm je protestiral.
V	Kraševem so Bolgari prijeli za orožje ker jih ie junaški čin neke deklice vzpodbudil. D iklica se imenuje Mila B 1 a j -kov in je stanovala s svojimi stariši zunaj vasi v mali h;šioi. Deklica je zelo lepa in turški vojaki so jo hoteli ugrabiti.
V	pozni nočni uri so se približali hšici in potrkali na vrata. Gospodar je odprl okno, češ kdo trka. Turki so vstrelili nanj, toda niso zadeli. Oče, mati in hči hitro zgrabijo za puške in čakajo, da bodo Turki udrli vrata. Ko prihrume Turki v hišo, ustrele vsi trije. Hud boj se je začel. Padli so vsi vojaki in oba stariša. Ostal je le poveljnik vojakov in deklica. Redif vzame deklico na roke in jo dvigne na sedlo ter odjaše. Toda v malo minutah zavpije in pade mrtev raz konja. Deklica ga je zabodla. Sploh pe ženstvo zelo živahno udeležuje boja. V Čegan-skih gorah so velike bolgarske čete, med njimi je mnogo žensk pod vodstvom učiteljice Lenke iz Suroviča.
Iz U e s k U b a prihajajo vznemirljiva poročila. Turki prirejajo velike shpde, na katerih Bolgarom groze. V kratkem pričakujejo klanja. Vali je dobil povelje sklicati vse redife vilajeta.
Kosovo. Pričakuje se velikih dogodkov. Turške čete zasledujejo vstaše pri tem pa požigaio vasi. Tako so požgali vasi Armensko, Strbm, Lečan, kjer so pomorili žene in otroke, možje so se pa bojujoč zatekli v gore, kjer so se pridružili vstašem.
B ilgarska vlada je napovedala topničar-ske vaje ob turški meji, toda na pritisk diplomatov jih je morala odpovedati.
Shcd za Bolgare se v Belgradu ne bo vršil, ker baje še ni govornikov. Trdi se, da ga je vlada prepovedala.
Vstašem so se pridružili tudi Rumuni in se mož ob možu bore z Bolgari; Srbi so tudi v vstanku. Le Grki podajejo roko Turčiji zoper vstaše.
Intervencija velevlasti.
»Indepandence Belge« priobčuje naslednje poročilo: Ako bi porta ne bila zmožna ustvariti red na Balkanu — to je že vendar davno pokazala! — tedaj bodo morale velevlasti prevzeti to nalogo. Rusiia bi zasedla Dardanele in Bospor, Avstrija Macedonijo do Soluna, Italija pa bi čuvala albansko obal ob Adriji. Okupacija bo čisto provizorična in bo čuvala sultanovo avtoriteto (!). Ta okupacija bo podobna angleški okupaciji Egipta«. List pravi, da prvo znamenje te okupacije je mobilizacija ruskega brodovja in koncentracija ital. eekadre. Akoravno Reuterjev urad dementira vest, da bi angleško sredo-
Izemsko brodovje odšlo pred Solun, vendar v londonskih krogih tega ne smatrajo za izključeno.
V	avstrijskih častniških krogih so trdnega prepričanja, da pride do intervencije.
Napori na vojaških vajah so v zvezi s tem, da se hoče vojaštvo navaditi na prihodnje neprilike.
izpred sodišča.
Obsodba Humbertovih
Sodnijska razprava proti Humbertovim je končana. Trajala je dvanajst dni. Frede-ric in Tereza Humbert sta obsojena na pet let težke ječe, Romain Daurignac na tri leta in Emil Daurignac na dve leti zapora. Humbertova je pred obsodbo pravila, da so Cravvfordi znani pod imenom R e g n i e r, kar je vzbujalo silen smeh mej porotniki, sodniki, advokati in občinstvom. Regniera, ki je igral v vojski leta 1870 mešetarja mej knezom Bismarckom in izdajaloem Bazai-nom, namreč tudi nikjer več ni. Zagovornik Humbertove Labori je dejal, da se ni mogel informirati, kje se sedaj ta mož nahaja, ker mu je Humbertova prepozno povedala njegovo ime. Po obsodbi je Tereza Humbert objela Frederica Humberta in ga dvakrat poljubila. Labori je naznanil ničnostno pritožbo.
Porotne obravnave v Novem mestu se prično 31. t. m. Pred porotnike pridejo: dne 31. avgusta 27 letna poBestnikova žena Jožefa Lakner iz Javorice, občina Aržiše, poskušen umor z zastrupljanjem; dne 1. septembra posestnik Martin Žugelj iz Dobravice in posestnikovi sinovi Mat Tome iz Primo-steka in Janez Žugelj iz Dobrave radi tatvine ; dne 2. septembra delavci Janez Gregorčič iz Brežio, Anton Jerele z Brega, Martin Dekalič iz Goljaka na Hrvatskem, Franc Koritnik iz Leskovca, Franc Glezar iz Orle in Gregorčič iz Vrha, okraj Št. Jernej radi tatvine; dne 3. septembra mlmarski hlapec Jernej Herček iz Tokačevo radi tatvine in 4. septembra Janez Tomitz iz Sela pri Kočevju radi požiga
Slaba vugoja. Neka učenka iz škofjeloške okolice ai je prisvojila ključ do tuje prodajalnice ter ukradla sladkorja. Ko je dru gič poskušala krasti, pa se ji ni posrečilo, je klela kakor žganjar. Ko je prišla stvar na dan, zvrgla je krivdo na svojo sošolko in nalagala tudi svoje stariše. Vsled tega razpor in prepir mej obojnimi stariši. Kazenska obravnava in razsodba je spravila resnico na dan.
Bazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Belgijski Lourd je v bližini Quaregona. Pri otvoritvi nove božje poti je bil navzočen škof. — Samomor pošt nega uradnika. V Lundenburgu se je ustrelil poštni kontrolor Henrik R o š e k z Dunaja. Poneveril je večje svote. — Imenovan je profesorjem za novejšo zgodovino na dunajskem vseučilišču profesor dr. Avgust Fournier. — Brat in sestra. Na drugem mestu poročamo o smrti lorda Salisburvja. Mej tem, ko se je boril s smrtjo je umrla tudi njegova sestra na isti bolezni — vsled oslabelosti sroa. — Velika stavka. Tekstilni delavci v okraju Chrimmitscban na Nemškem so pričeli stavkati, ker jim delodajalci niso povišali plače. Stavka 75 000 delavcev. — Oropan prokurist. V soboto je bil v hotelu »Jungrau* v Interlaken oropan prokurist dunajske Rothschildove banke, Filip S t i e d ry. Dva Španca sta udrla po noči v sobo in vzela več tisoč fr. Oba so že aretirali. — Obesil se ie v Bad Hallu na Gor. Avstrijskem stotnik 19. brambovskega polka D a n k i e w i c z. Vzrok bolezen. - Sodnika z notam napadel je pred so diščem v Lundenburgu nek Tomesch. Sod-nijski sluga se ie zagnal vmes in tako rešil sodnika. — Š o s k i higijenični kongras bo meseca aprila leta 1904 v Morimberku. — V Boryslavu je zgorelo zopet več jam nalte. — Oblak seje utrgal nad Parizom in povzročil v Parizu povodenj. — Hrvatsko narodno zvezo so ustanovili ameriški Hrvatje. Hrvatje v Ameriki imajo dva dnevnika.
Štefanovo v Budimpešti. Prejeli smo naslednje poročilo: Dne 20. t. mes. je praznovala cela Ogrska velik naroden praznik. 2e pred ta dan je prišlo mnogo tujcev, ki so hiteli v glavno mesto praznovat god velikega kralja sv. Štefana. Vso slovesnost je povzdignila zlasti kraljeva navzočnost. Zgo daj v jutro v četrtek je bil trg pred cerkvijo sv. Matije prenapolnjen. Povsodi se je videla navdušenost narodova. Pri slovesni maši, katero je opravil primas ogrski, je prisostvoval tudi kralj. Po maši so poki pušk naznanili, da gre iz cerkve kralj. Gromoviti Eljen-klici so ga spremljali povsod, kjer se je vozil na dvor. Nato se je pomikal cerkveni sprevod iz cerkve proti dvorni kapeli, kjer so izpostavili roko sv. Štefana. Sprevoda se je udeležilo tudi ogrsko plemstvo v narodni opravi. Med maenati so bili Khuen Heder vaiy, Apponyi, Weckerle in mnogo drugih odličnih gospodov. Popoludne je ljudstvo v nepreglednih trumah pričakovalo pred kraljevim dvorom, da pohiti molit v dvorno kapelo pred relikvijo svojega prvega kralja. Rudeče opravljeni stražniki z dolgimi sulicami so delali red in v manjših oddelkih spuščali ljudi v kapelo. Sploh se je opazilo, da je ljudstvo samo dcbro in tudi navdušeno za svojega vladarja, bolj kakor ma-sjnatje, ki so spremljali Njegovo Veličanstvo. Ljudstva je prihitelo tolike v mesto, da so oili vsi hoteli prenapolnjeni. Med romarji so seveda igrali veliko vlogo cigani, ki so hodili z gosli od hiše do hiše in v svoji izurjenosti z lahkimi melodijami poviševali zabavo.
Telefonska In brzojavna poročila.
Kamnik, 24. avgusta. Slava zavednim trgovcem! Naprej za samoslo-vensko uradovanje ! Proč z nemškutar-skim pisarjem! Na zdar! — Naroden trgovec!
Jesenice, 24. avg. Včeraj se je vršil tu shod katoliškega političnega • Iruštva za radovljiški okraj. Navzočih 150 udeležnikov. Predsedoval g. Wur-ler. Dr. Krek je ostro govoril o poli-ičnem položaju in o razmerah pri gradnji železnice, Moškerc o delavskih težnjah.
Dunaj, 24. avgusta. Klofač jc pozval voditelje čeških strank Škodo, Pacaka, Hubra, Baxa na shod 28. t. m., na katerem bo posvetovanje o načinu, kako naj Čehi nastopijo za svoje zahteve glede armade._
Dunaj, 24. avgusta. V »Fremden-blattu" priobčuje grof Friderik Sohdn-born dopis, v katerem se skupno i grofom Antonom Wodickim izjavlja za enotnost armade. Vsak poskus, to enotnost kaliti, bi bil skrajno nevaren. GrofWo-dicki je obenem objavil v „Czasu" pismo, v katerem pravi, da poljski klub ne bo glasoval za nagodbo, po kateri bi Avstrija morala plačati 155 odstotkov za ogrsko narodno vojsko.
Budimpešta, 24. avgusta. Kriza bo težko rešena pred drugo polovioo septembra. Ex lex položaj traja dalje. Nabori se ne morejo vršiti, a namestu da se doslužene vojake odpusti 1. oktobra, se jih bo pridržalo.
Budimpešta, 24. avgusta. Av-dijence se bodo vršile pri cesarju še tekom tedna.' Včeraj cesar je sprejel We-kerla, min. Luk&csa, ki je po avdijenci imel pogovor s Khuenom Hedervary-jem. Nato se je pogovarjal nad eno uro z ministrom Deranyjem in z na-učnim ministrom. Lukacs pravi, da morajo želje biti zmerne, ako se hoče kaj doseči, sicer je rešitev krize nemogoča.
Budimpešta, 24. avg. Oesar na-pravlja utis, da mu bodočnost monarhije povzroča velike skrbi. Obstrukcija še vedno upa, da se končno vladar uda, kakor se je udal v cerkveno političnih vprašanjih.
Zagreb, 24. avgusta. Po noči ob 11 uri 40 minut je bil tu jako močan potresni sunek od severno vzhoda proti jugo vzhodu. Sunek je bil navpičen, nakar je sledilo valovito gibanje zemlje.
Pulj, 24. avgusta. Tu je nek top-ničar iz trdnjave zabodel s čevljarskim šilom natakarico Karolino Zitar in se potem zastrupil.
Volili, 24. avg. Včeraj so odkrili tu spominsko ploščo umrlemu bivšemu finančnpmu ministru dr. Jožefu Kaizlu.
Bad Gastein, 24. avgusta. (C. B.) Belgijski kralj se poda v četrtek na Dunaj.
Belgrad, 24. avgusta. Na kralja Petra in na vlado je napravilo makedonskim vstašem prijazno javno mnenje velik vtisek. Glasilo srbskega ministerskega predsednika poziva Srbe, naj puste vse mejsetojno strankarstvo in naj bodo pripravljeni na velike dogodke. Baje je vlada tajno zvezana z Bolgarijo. Ni izključeno, da tudi Srbi v kritičnem trenotku napadejo Turčijo.
Carigrad, 24. avg. (C. B.) Italijanskega konzula so vojaki ob prisotnosti častnikov obkladali s priimkom: gjaur. Italijansko poslaništvo je pri po rti zaradi tega energično nastopilo.
Petrograd, 24. avgusta. Ruska vlada je dobila oficielno zagotovilo, da je sultan dal povelje takoj ustreči vsem zahtevam Rusije. Na carjevo povelje se vrne pri Iniadi zasidrana ruska vojna mornarica nazaj.
Sofija, 24. avgusta. Tu se govori, da je Rusija dala BOO.OuO fr. stranki Dragana Zankova, da zmaga pri prihodnjih volitvah in potem knezu Ferdinandu diktira svojo voljo.
Pariz, 24. avgusta. Ko so po obsodbi v pravdi Humbert peljali obsojence nazaj v ječo, je pričela Te-reza Humbert vpiti, da svojega moža ne zapusti. Le z veliko silo je bilo mogoče obsojene ločiti drug od druzega. Zvečer ni hotel noben obsojencev nič zavžiti. Opozicijonalni listi pravijo, da razprava ni popolnoma razsvetlila afere.
London, 24. avgusta. „Daily Te-legraph" javlja, da so prišli v Carigrad trije grški častniki, kateri imajo nalogo izvesti grško - turško vojno zvezo.
London, 24. avgusta. Listi javljajo, da ruski car meseca septembra obišče avstrijskega cesarja. Bivanje ruskega carja na Dunaju je določeno na pet dni. Spremljal bo carja grof Lambs-dorf.
Manila, 24. avg. Amerikanske čete so zasedle trdnjavo Filipine.
Darovi
Za pogorelce na Vačah: Preč g. kanonik I. S a j o v i c 10 K; — za pogorelce v Bovcu preč. gosp. kan. S a j o v i c 4 K.
11
JJ
H
razpisuje
službo so urednika A in ko**ektoi*ja. A
Pismene ponudbe s pogoji na uredništvo »Slovenca" do 1. septembra.	i095
Meteorologifino porodilo.
Vilma nad moriem 306.2 m, srednji sračni tlak 736-0 mm
k	Caa epa-M Tanja	Stanje barometra. t mm.	Tempe* ratnra po Celiijn	VetreTl.	Nebo	
22| 9. zvež. | 737-1 | 18-2 | brezvetr.					jasno	00
23	I zjutr 2 «nnol.	7H81 736 8	13 1 27-6	brezvetr. sr. jzah.	jasno >	
23| 9. zveč. I 736 5 | 20-U 1 sl. zah. | jasno						
24j 2!popoi.| 735-7 I 29-0 I sl jug Srednja temperatura sobote 19 0° Srednja temperatura nedelje 20-2°,
normale 18'S norm. l8'l.
Dunajska borza
dnč 24. avgusta.
Sknpni državni dolg v notah.....100-—
Skupni državni dolg v srebru..........99 85
Avstrijska zlata renta 4% .....120-90
Avstrijska kronska renta 4%.....100'25
Avstrijska inv. renta 3»/« * .....92 20
Ogrska zlata renta \%.......119 45
Ogrska kronska renta 4%......97-35
Ogrska inv renta 3'/»*.......89'4d
Avstro-ogrske bančne delnice.....15'80
Kreditne delnice..................639 75
London vista....................239'1 2
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v	117-27
20 mark............23-46
20 frankov..........19-c'6
Italijanski bankovci........9615
C. kr cekini...........H 30
Žitne cene
dnč 24. avgusta 1903. (Termin.)
Na budimpeštanski borci:
PSenica za oktober.....K	7 31	do	7-32
„ april .......»	7 02	,	7'64
Rž za oktober.........616	»	6 17
> » april...............»	6-44
Oves za oktober......»	6'fil	„	5 42
„ „ april................»	5-73
Koruza za avgust........6-21	»	6'22
» » september.....»	6' 12	»	6-13
, „ maj 1904 .....»	5 09	»	510
(Efektiv).
Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K	7 60	do	8-—
Rž južne železnice........7 50 , 7.90
.............»	645	»	660
Ječmen , ........6 40	„	7 40
ob Tisi.........6-10	.	7-20
Koruza ogrska.......n	6 55	,	6-75
Cinkvant.........,	7 60	„	8--
Oves srednji.........6-10	„	6.35
Fižol......... . »	6-—	»	11S0
Izšla je knjig«
„Lur;;I{i čudeži".
Francoski spisal Henrik Lasčr, poslovenil
Fr. Marešič. Dobiti je v „Katol. Bukvami^ v Ljubljani, in v prodajalni H. Ničman. Cena trdo vezani knjigi 2 K, po pošti 20 h več.
1083 l-l
Žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem, da je umrl gospod
Ivan Mešetelj
bivši gostilničar pri ,,Novem svetu"
v nedeljo ob 7. uri zvečer, previden s svetimi zakramenti za umirajoče
Pogreb bode jutri v torek dnč 25. t. m. ob 3. uri popoldne od hiralDice n» Radeckega cesti na pokopališče k sv. Krištofu. V Ljubljani, dnč 24 avgusta 1903.
Žaluj oSi ostali.
Mesto posebnega obvestila.
Kemične barve "j^JJ" temeljne barve J^SK' eberw
Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so nizke.	524 14 11—1
Katoliška Tiskarna
priporoča raznovrstne
mr vizituice
oo nizki r.«ini
pozor!
Bivša gostilna
pri „Zajcu"
na. Rimski cesti št. 4
se nahaja od 5. avgusta naprej
na Rimski cesti šf.24,
to je vogal Rimske, Bleiweisove ln Triaike ceste (nekdaj pri »Jagru«)„
kjer se nahaja velika zaloga "^H
priznano najboljših, doma izdelanih
kranjskih klobas,
Katere se oddajalo tudi po več vkup.
Avguštin Zajec,
1010 3-1
restivrater.
ALOJZIJ LUZNIK na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje dobre
harmonijo
domačega in amerikanskega sestava, glasovlrje in planine. 264 *3
Dajo ae tudi na obroke! Na zahtevanje se pošiljajo ceniki brezplačno.
Učenec
se sprejme takoj v tov« m i za Uruh i rt' pecivo J. J. Kanca v Ljubljan>, Rimska cesta 16.	987 3-2
Več
kleparskih pomočnikov
samostojnih in dobrih delavcev takoj sprejme
L. m. Ecker
v LJubljani, Dunajska cesla.
1072 3-3

Dr- univ. med.
Ernst Mayer,
L r zdravnlk-specijallst *a ženske bolezni In porodništvo, blvžl tnl	operateur graške klinike
JA	naznanja,
^ da se je naselil na Reseljevi cesti št. 3,
I. nadstropje.
a Ordlnira od 2 — 4. ure popoludne. k
tj®	1098 3-3 A^k
_-SJ
Izdajatelj in^odgovorni urednik: Dr. Igoaolj Žitnik
Tisk »Katoliške Tiskarnec v Ljubljani.