khaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. — Posamezna številka Din 1'—, mesečna naročnina Din ‘20 —, »• tujino Din 80-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. '48. Telefon uredništva 30-76, 30-69 in 30-71. Jugoslovan Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi in dogovoru. — Uprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksan d rova cesta št. 34, telefon 29-60. Podružnica v Celju. Samostanska ulica št. 4. It 4. Ljubljana, dne 5. junija 1930. Leto I. Vsi na delo, tudi oni, ki so morda na krivem potu Novi pomembni glasovi iz vrst hrvažskife kmetov. - Hvaležnost zadružništva za rešilno pomot vlade. Zagreb, 4 junija, k. »Seljački Glas« prinaša pod naslovom »Sanacija saveza kmečkih zadrug« naslednji članek: >Zaradi slabega poslovanja stare uprave, ki je pripravila »Previdnost« in »Selo-banko« do primanjkljaja ter tako poostrila krizo v poslovanju " atskih kmet- skih zadrug, se je Zveza hrvatskib kmetskih zadrug obrnila na kraljevo vlado * prošnjo, da ji pomore s podporo 5,200.000 Din. Po prizadevanju Karla Kovačeviča in dr. šurmina in spričo velikega razumevanja kraljeve vlade general Pera Zlvkoviča za potrebe Zveze je bil danes sprejeta in podpisana prošnja, s katero se daj# ivezi zaprošena vsota, da si opomorejo take Zveza kot one zadruge, ki so beležile prlmanj k* ja je v svojih bilancah. Predsednik vlade general Peter Zivkovič je s tem napravil veliko delo za rešitev hrvatskega zadružništva. Naši 7f>'’”ivniki mu bodo zate reb iio hvaležni.« Isti list objavlja proglas Kmetska brača 1 poštena inteligencija«, v katerem pravi, da »živimo ml po zgodovinskem dejanju Nj. Vel kralja dne 6. januarja 1920 ko* v neki novi državi, v kateri vladajo mte* rod in pravica, v kateri ni nikakršnih «trao karskih osebnih mrženj.« Radi tega poziva brate, da vsi podprejo svojega kralja pri njegovem velikem delu. »Vsi na delo, pa tudi oni, kateri so morda na krivem potu!« Ta proglas je podpisal kmet Ivan Dodlek, bi»'ši oblastni zastopnik Hrvatske seljačke stranke Nadalje prinaša »Seljački Glas« izjavo Karla Kovačeviča, ki je organiziral veliko poklonitveno deputacijo bivših radičevcev, v katerem pravi, da je lajvečja sreča ta Hrvate, da je na čelu vlade generai Psite*' Zivkovič, id ima velike sposobnosti, da re- ši državo, kateri je pretila propagt. Kovačevič nadaljuje, da Hrvatje cenijo veliko delo, ki je bilo izvršeno za hrvatski narod. To ni strankarska vlada, nego vlada objektivnosti, ki ne razlikuje med Srbi, Hrvati in Slovenci, to ni več politika zvijač, nego politika dela. Zagreb, 4. junija, k. V ponedeljek In torek se je mudil v Beogradu Karel Kovačevič. Tam sra je sprejel ministrski predsednik general Peter 2ivkovič. Istega dne je bil Kovačevič sprejet v avdijenci tudi od ministrov, ki so vstopili v vlado. lovi člani VZS. I §£ ©LisS«! romunskih avfolfllobiIis4oY. braMievanie Porenga. Beograd, 4. junija. AA. Na predlog mi nistra pravde je predsednik ministrskega sveta general Peter Zivkovič postavil za člane vrhovnega zakonodajnega sveta gg. Kosto Timotijevija, bivšega ministra v Beogradu, dr. Alberta Kramerja, bivšega ministra iz Ljubljane, dr. Slavka Miletiča, hivšega ministra iz Beograda, dr. Haindijo Kaia:ufihmedoviča, bivšega ministra ii Sarajeva, dr. Svetslava Popoviča, bivšeua ministra iz Zemuna, dr. Pavla Cubroviča, izrednega profesorja na univerzi v Beogradu, Živka Krpana, prof. v p. iz Bakra, in Pelra Diirliča, publicista iz Splita. Zsiažanjje ©isresine mere. Beograd, 4. juni ja. A A. Upravni svet Poštne hranilnice je sklenil, da se od danes sprejemajo državni boni v lombard. Obrestna mera za lombard državnih vrednostnih papirjev s ©zniža od 8 na 7% neto letno, znesek posojila na poedino obveznico 2 in pol odstotne vojne škode pa se zviša od 300 na 320 Din. Istočasno je bilo sklenjeno, da se lihfesti za vse kredite na tekoče račune znižajo od 8 na 7%. Imenovanja. Roosrad, 4. juniju. V direkciji državnih železnic v Ljubljani je imenovan za referenta gradbenega oddelka inž. Turbu Josip, dosedanji šef sekcije. Za referenta gradbenega oddelka inž. Sedlak Franjo, dosedanji šef sekcije v Zidanem mostu. Za šefa vzdrževalne sekcije v Zidanem mostu inž. Franjo Hinterlechner, dosedanji šef sekcije v Vel. Kikindi. Za Jesenice je imenovan inž. KOchler Karel, dosedanji šef sekcije v Konjicah. Za uradnika III. kat. 1 skupine v kurilnici v Pragerskem je imenovan Alojzij Smole, dosedanji uradnik kurilnice v Ljubljani. Po katastrofi v Genovi. Milan, 4. junija. Hadl katastrofe izseljeniškega doma so oblasti aretirale lastnike hiše, očeti in tina Cezelll in oba arhitekta, ki sta popravljala poslopje. Se vedno ni pojaspjena usoda 10 izseljencev. Včeraj ata bila najdena dva mrtva Poljaka. Sedaj nadaljujejo reševalna dela, pri katerih pomaga tudi vojaštvo. »Navigazione Generale Italiana« tal >Lloyd Sabaudo« javljata, da y Genovi spričo nesreče ni umr Initt eden Jugoslovan. Zmaga severne armade na Kštfajskem. Peking, 4. junija. AA. Indopacifiška agencija poroča: Po poročilu iz generalnega štaba severne armade je le-ta zmagala na vsej črti in pognala južne čete v beg. Severna armada je vjela kakih 50 pilotov in zaplenila 12 letal tor velika skladišča letalskih sredstve. Juine ajsmade se je polastila panika. Zmagovi*®* čete ogražajo Šanghaj. mmm ' i .4 m v. jj :r \ ^ m mmm mm mmm Nj. Vel. kralj na Avali dne 2. junija n Sasa avtomobilskih dirk Na levi od NJ. VeU podpredsednik avtokluba g. Vettutr Jankovič, v ozadju romunski olidrjl, 2 leve na desno: Bivši minister Mitileneu, gospa Frumušianu, g. Butkulesku in naš poslanik r Bukareštu g. Čolak Antič. Marseille, 4. junija. AA. V Francijo Je prispel maroški sultan. Obiskal bo predsednika republike, nakara bo preživel poletne počitnice v nekem francoskem letovišča. Reims, 4. junija. AA. Pogrebne nostl za kardinala Lugona so bile prirejene v veličastnem obsegu. Svečanosti™ Je prisostvovalo nad 70.000 oseb. Pariz, 4. junija. AA. General Guillau-mat Je izjavil posebnemu poročevalcu »Journala«, da gre Izpraznitev Porenja docela redno od rok in da se vrši slovo francoskih čet in oblastev od nemškega prebivalstva povsem v vljudni obliki. Pogajanja med laburisti in liberalci. London, 4. junija, n. iz političnih krogov prihaja vest, da se načelnik vlade Mao donald, Snovvden in Lloyd George razgo-varjajo o sodelovanju med vladno in liberalno stranko posebno glede vprašanja brezposelnosti, ki se mora nujno in s skupnimi silami rešiti. Vladno politiko v tem pogledu bo odslej vodil poseben ministrski odbor, ki mu bo načeloval sam Macdo-nald. Sedanji razgovori gredo za tem, da stopi 7 ta odbor tudi Lloyd George. Angleška politika v Palestini. Židovska in arabska civilizacija naj bi se razvijala v harmoniji. London, 4. junija. AA. Na izrednem zasedanju parlamentne komisije Društva narodov za kolonijalne mandate je govoril podtajnik za kolnije dr. Drutnond Shiels o angleški politiki v Palestini. Angleška vlada je v polni meri spoznala važnost priseljevanja in ustanavlja v Palestini narodni dom zaf,Tffilbvska ljudstvo. Anglija se bo točno d^SSala navodil Društva narodov in strogo izvajala kolonijalni mandat. Zadnje tedne je angleška vlada prejela poročilo Hopa Simpso-na o palestinskem vprašanju, ki "laglaša, da je potrebna pri izvajanju palestinska politike velika previdnost. Vlada želi storiti vse, kar je v človeški moči, da pomiri nasprotni si strankL Shiels je dodal: »Naša naloga v Palestini je dvojna. — Ustanoviti moramo domače ognjišče za židovsko prebivalstvo in obenem varovati civilne in rerske pravice nežidovskega prebivalstva. Večkrat so obveznosti teh dveh nalog nezdružljive. Mi menimo, da se te obveznosti morejo in morajo spraviti vsklad. Dom židovskemu prebivalstvu se lahko ustvari, a ne da bi se s tem škodovalo interesom aežidovskega prebivalstva. Ta politika bo Koristila vsaj deželi in celokupnemu prebivalstvu«. Shiels se je nadalje pridružil mnenju, ki ga je izrazil Shavv v komisiji, da je židovsko prebivalstvo s svojo podjetnostjo in privrženostjo veliko koristilo Palestini. Čeprav vsebuje ta brezprimernl poizkus nevarnosti nesporazumljenj in interesnih konfliktov, je angleška vlada trdno odločena najti sredstva s pomočjo katerih naj bi se pimirili dve stari civilizaciji — arabska in židovska, ki naj se razvijata paralelno v največji harmoniji. Za gospodarsko osamosvojitev. »Ruda, kupčija tebe rede,< je zapel pred več ko »to leti naš prv ipesnik Vodnik in imel je prav, ker tako danes kot pred sto leti ni mogel živeti slovenski narod od samega kmetijstva, temveč vedno je prihajalo blagostanje v deželo od kupčije in plavžev. Prav posebno pa je to veljalo v Vodnikovih časih. Gorenjski kmetje so takrat naravnost in brez tujih posrednikov prodajali deželne pridelke in izdelke v Italijo in nato izvažali iz nje tuje pridelke v domovino. Celo v Milanu so imeli takrat poljanski kmetje svoje trgovske podružnice. Lastnik bogatih plavžev je bil takrat baron Zois, eden največjih slovenskih mecenov in eden najbolj zaslužnih mož za slovensko kulturo. Saj je njegova zasluga, da niso bdle velike pridobitve francoske revolucije za nas izgubljene in da smo mogli izkoristiti ilirsko dobo in za časa Napoleonove Ilirije imeti že svoje vseučilišče. Brez bogatega lastnika plavžev, brez barona Zoisa, bi se razvoj slovenskega naroda zakasnil za najmanj eno generacijo. Tako nas pred sto leti kupčija in ruda nista le redile, temveč nam tudi omogočale kulturen naprede, ker so bili oni, ki so bali v posesti rude in kupčije, naši ljudje, ki so čutili z nami. Brez denarja ni kulture. A kako je danes? Lastniki plavžev in rudnikov niso več slovenski meceni in trgovina * lesom daje našemu zapadnemu sosedu najmanj take dohodke kot nam samim. In od vse obilice tujih izdelkov, ki prihajajo dan na dan k nam, imajo glavni dobiček zopet le tuji posredovalci in ne naši ljudje. Celo od labrik, ki so nastale pri nas v povojnih letih, torej že za časa naše popolne politične svobode, imamo mi navadno samo ta dobiček, da delajo naši ljudje v fabriki mnogo prepoceni, da narod fizično in moralno propada, da je eventu-elno par naših ljudi deležnih nekaj upravnih mest, ker tako zahteva »nacionalizacija«, dn da je imel fabrike jugoslovansko. Dividende in pravi dobiček fabrike pa odhajajo v tujino. In da bodo dividende tem večje, skrbimo zopet mi sami, ko z visoko zaščitno carino izločujemo vsako konkurenco, da mora konsument — in to smo mi — tem dražje plačevati blago, ne da bi pa pri tem ustvarili res svojo industrijo. Samo za to ceno pa je zaščitna carina upravičena. Vse to pa je posledica one najtežje napake in najbolj sramotnega greha, da smo po preobratu zaigrali naoijonaMzacijo, ki nam je skoraj ko tzrelo jabolko padla v naročje. V popreobratnih časih so bile delnice Trboveljske že v naših rokah, takrat smo postali posestniki tudi večine drugih velikih podjetij na naši zemlji in imeli smo veliko banko — največjo v naši državi — na čelu katere so bali možje, ki niso samo mogli, ampak tudi hoteli izvesti nacionalizacijo do konca. Pa vse to Je Mio zaigrano zaradi par upravnih mest In zaradi partizanskih ozirov in na vse ®adnje »mo bili na slabšem kot pred vojno. In tako nimamo danes nobenih velikih podjetij in tako nimamo več nobenega barona Zodsa. Ves višek dohodkov naše ■emlje gre vsako leto vsled tega iz naše •lovehske zemlje in slovenska revščina je postala zopet vsakdanja resnica. A vse to radi nekaterih ljudi, bi 90 dorabili politično moč našega naroda v partizanske in sebične »vrhe. Mislimo pa, da je te že pregovorne slovenske revščine več ko zadosti in da je čas, da se neha za vselej. In nehala se bo, če se bomo gospodarsko zopet osamosvojili, da bodo lastniki plavžev in fabrik zo-pfel na® ljudje — novi baroni Zoisi. Pri mani slovenski skromnosti in varčnosti pa gospodarska osamosvojitev našega na-rbd& tudi izvedljiva, čeprav danes malo dražje, ko v popreobratnih dneh. Vsako leto pomnoži slovenski kmet slovenski kapital in ta kapital je treba koncentrirati, da bo mogel izvesti velika dela. Poleg tega pa mora tudi država podpreti prizadevanja za našo gospodarsko osamosvojitev in to Je danes tem lažje, ker ni več partizanstva, id bi moglo zlorabiti politično moč v se-brcne ln strankarske svrhe. j Toda pogoj vsega je, da se otresemo negativne pasivnosti in da posežemo sami filmi aktivnejše na vseh poljih v razvoj stvari, ker ljudje ob strani so vedno in po-vgpd brez moči. Zato pa v aktivnost, da postane gospodarska osamosvojitev resnica in da nas bosta zopet redile ruda in kupčija ko v Zoisovih časih. Vsesokolski zlei v Se©® ra Je. ISefieleži se ga frinajstfisoč sredlngesolcev. - Organizacifa izletov za ireczcmce. Beograd, 4. junija. AA. Srednješolska omladina, ki se udeleži vsesokolskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije, prispe v Beograd v petek 6. junija. Na zletu srednješolske omladine bodo sodelovali dijaki in dijakinje vseh srednješolskih zavodov naše države. Omladinoi bodo prispeli v Beograd z 11 posebnimi vlaki in s 5 pomnoženimi vlaki. Del omladine bo prispel v Beograd zladjami in bo izstopil na savskem pristanišču. Omladina se bo odpeljala iz teh-le koncentracijskih krajev: s Sušaka, iz Maribora, Ljubljane, Zagreba, Broda, Kikinde, Velikega Bečkereka, Vrššca, Bele Crkve, Pančeva. Splita, Šibenika, Knina, Ogulina, Dubrovnika, Mostarja, Sarajeva, Bi to! ja, Velesa, Tetova, Prizrena, Prištine, Skoplja, Kumanovega, Pirota, Knjaževca, Niša, Aleksinca, Kruševca, Cuprije, Jagodine, Novega Pazarja, Svilajnca, Palanke, Aran-gjelovca, Smedereva. Skupno prispe 13.000 srednješolcev in srednješolk. Tu niso všteti učitelji in profesorji, ki bodo spremljali srednješolsko mladino in ki pripadajo raznim višjim in nižjim gimnazijam, realkam ter meščanskim in učiteljskim šolam. — Omladinci bodo stanovali po beograjskih šolah, izvzemši učence učiteljišča v Skop-lju, ki so si postavili lastno taborišče in ki so že poslali svoje potne maršale v Beograd. Prihod kmečkih Sokolov. Glavne zletne dni bo v Beogradu več tisoč kmečkih Sokolov iz vseh krajev naše države. Iz Južne Srbije je najavljenih dva tiso kmečkih Sokolov, iz Hercegovine 1000, razen tega pride 600 Sokolov Bunjevcev, dalje več sto Sokolov iz Hrvatske in drugih krajev države. Tako bodo na zletu sodelovali vzajemno kmečki Sokoli z vsega ozemlja naše države ter bo vsega skupaj v povorki in pri telovadbi več tisoč naših Seljakov. Vsi ti Sokoli se udeleže zleta v narodnih nošah svojih krajev. Posland-pridaši ne prisežego. - Prismojenosti črnožahi!* Icgi&cnisibv. Dunaj, 4. junija, d. Avstrijski »Heim-wehr« je danes doživel novo in občutno blamažo. Poslanci vseh treh vladnih strank, ki so ob enem njegovi pristaši, bi morali danes dopoldne na svečan in javen način položiti novo heimwehrovsko prisego po korneuburškem vzorcu. Ti poslanci so dolgo časa med seboj debatirali o formuli prisege, zlasti pa o vprašanju, kako je spraviti v sklad javno prisego Heim\vehra s prejšnjo poslansko prisego na ustavo. Vsi javni in prikriti prijatelji Heimwehra so se z največjo vnemo in energijo trudili, da bi preprečili to blamažo in pripravili »Heim-wehru< časten umik. Trudili so se tudi, da bi preprečili javen prelom med to oboroženo formacijo in vladno koalicijo. Kljub intervenciji bivšega kancelarja dr. Seipla so se danes pogajanja o formuli prisege končno popolnoma razbila. Landbund, ki Je že pred časom pokazal hrbet Hciin-weliru, Je danes kategorično prepovedal svojim poslancem vsako prisego Ileirn-•wehru. Velenemci in krščanski socijaloi so nasprotno izjavili, da je kaka nova prisega nepotrebna in brezpredmetna, to tem bolj, ker mora imeti prejšnja prisega poslancev prednost in ne more biti enostranski razveljavljena. Ta vsebuje tudi dalekosežne obveznosti, ki se morajo pod vsako okol-nostjo vpoštevati. Zaradi teh izjav so hciimvelirovci nameravano svečano prisego pristašev-poslancev odložili na nedoločen čas. Blamaža avstrijskih fašistov je tem večja, ker je zvezni kancelar dr. Schober odločno odklonil vsako bistveno izpremembo v načrtu razorožitvenega zakona. Načrt bo iz-premenjen le v nebistvenih točkah, ki so jih predlagali deželni glavarji. Zanimiva je še druga epizoda najnovejšega časa. Crno-žolti legitimisti pod vodstvom polkovnika Wolfa so pričeli namreč agitacijo, da javno prisežejo zvestobo Habsburgovcem. Razvili so živahno agitacijo za Otona Habsburga. Polkovnik Wolf hkratu protestira proti akciji madžarskih Napeiosi med Etusigo in Nemčijo. Procesi nemške vlat!e rasli rovarjenja kominrferne. Moskva, 4. junija, d. Nemški poslanik v Moskvi Birksen je poselil zunanjega komisarja Litvinova ter v imenu nemške vlade odločno protestiral proti vmešavanju Kominterne v notranje odnošaje Nemčije. Litvi-nov je nasproti nemškemu poslaniku odločno in jasno izjavil, da se ruska sovjet- ska uradna mesta ne brigajo za komunistično agitacijo v Nemčiji in da ruski sovjeti nimajo absolutno nikakega opravka s komunisti v Nemčiji. Litvinov je na prav osoren način odklonil protest nemškega poslanika. Seja francoskega parlameRČa. Razprava o Indokini odložena. Pariz, 4. junija. A A. Zbornica je določila, naj se vrši raprava o interpelaciji glede dogodkov v Indokini v petek. Poslanska zbornica bo jutri razpravljala o načrtu statutov za mednarodno sodišče pravice. Na današnji seji senata je bila opažena prisotnost Poincar6ja. Vlada je predložila finančnemu odboru zbornice načrt o okrepitvi narodnega go- spodarstva. Predvidena je ustanovitev posvetovalnega gospodarskega in upravnega odbora. Za tem predlaga vlada, da se ustanovi blagajna, ki bo dajala predujme občina min departmanom. Kredit v znesku 70 milijonov je določen za gradnjo brzo-parnikov. — Ti parniki bodo ' med Francijo in Alžirjem. Grški gosrfje v Zagrehu- Zagreb, 4. junija, k. Danes zjutraj ob 7.80 je prispelo v Zagreb 86 predstavnikov grškega gospodarstva in tiska. Na postaji so jih sprejeli podžupan dr. Mahnik, predsednik trgovske zbornice dr. Vrbanič, za novinarsko društvo Slavko Vodvaržka, konzul krške republike Govos in druge osebnosti. Pozdravil jih je v Imenu mesta dr. Mahnik in je govoril o vezeh in o potrebi zbližanja med Grčijo in Jugoslavijo. Za njim jih je pozdravil dr. Vrbanič, predsednik trgovske zbornice. Hrvatom sta se zahvalila bivši minister g. Mavrogordato in vseučiliški profesor Zizis. Gostje so odšli v hotel Esplanade. Ob 9.80 Jih je sprejel ban savske banovine Šilovič. Nato so delegati odšli v mestno hišo, kjer Jih je sprejel zagrebški župan. Končno Jim je bil še tekom dopoldneva prirejen svečan sprejem v trgovinski zbornici. Ob 1. uri je bil banket v mestni kleti. Popoldne so si gostje ogledali mesto in njegove ustanove, zvečer pa Jim Je trgovinsko - obrtna zbornica priredila mrzlo večerjo. Jutri zjutraj si bodo predstavniki grškega gospdarstva in tiska ogedali le zagrebška industrijska podjetja. Ob 5. popoldne pa bodo nadaljevali svojo pot v Ljubljano in na Bled- Sarajevo, 4. junija. Sinoči ob 8.30 so prišli v Sarajevo romunski avtomobilisti in jim je bil prirejen svečan sprejem. Popoldne je bi sprejem v mestni občini, v ostalem času pa so si gostje ogledali mesto. Nocoj so odpotovali v Cmo goro. Vezuv začel bruhati. Neapelj, 4. Junija. Točno leto dni po lanskem izbruhu Vezuva, je danes vulkan iz-nova oživel. Ponoči je slika posebno lepa in zanimiva. Šef observatorija na Vezuvu Je opozoril oblasti naj hitro zaprejo dohode v dolino Val Inferao, ker bi drugače zamogla lava steči v dolino in napraviti veliko škodo. Velike množine lave in pepela so ogradile nov krater. Sodeč po vsem tem bo nadaljnje bruhanje zelo močno. Gost dež vročega peska je padal včeraj vse do observatorija. Rim, 4. Junija. AA. Uradno potrjujejo, da je papež sklical konsistorij na tajno sejo, ki bo 80. Junija. Na tej seji bodo imenovani novi kardinali. Zaenkrat še ni odrejeno, kdo bo deležen te visoke cerkvene časti in koliko kardinalov bo imenovanih. V zadnjem času Je umrlo več kardinalov. Sprememba zakona p cestah — — — legitimistov, ki hočejo Otona Habsburga posaditi le na prestol sv. Štefana. Polkovnik Wolf zahteva, da Oton Habsburški ne zahteva samo krone sv. Štefana, marveč tudi obnovitev nekdanje habsburške monarhije. ES dne 4. junija 1930. Devizna tržišča. Ljubljana, 4. junija. Amsterdam 22-775. Berlin 13-50—13-53, Bruselj 7-9035, Budimpešta 9-8998, Curih 1094'90-rl097-40, Dunaj 7-9741 — 8-0041, London 274-73—275-53, Nevv.vork 56'43— 56-63, Pariz 221-06—223-06, Praga 167-60—168-40 Trst 296-66. ’ Zagreb, 4. junija. Amsterdam 22-715—22-835 Dunaj 797-41—800-41, Berlin 13-50—13-53 Bruselj 790-35 bi., Budimpešta 988-48—991-48, Milan 295-564—297-564, London 274-73—275-53 Newyork ček 56-43—56-63, Pariz 221-06—223-06 Praga 167-60—168-40, Curih 1094-40—1097-40.' Beograd, 4. junija. Berlin 13-33—13-50 Bruselj 788-85—791-85, Budimpešta 998-48—991-48 Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 797-41—800-41 ’ London 274-73—275-53, Newyork 56‘43—56-53' Pariz 221-06-223-06, Praga 167-60-168-40, Sofija 40-75—41-25, Bukarešta 33-40—33-90 Curih 4 junija. Beograd 9-125, Pariz '‘20-26 London 25-1125, Newyork 516-70, Bruselj 72-l‘>5 Milan 27-08, Madrid 62-40, Amsterdam 207-74’ Berlin 123-29, Dunaj 72-85, Stockholm 138-70 Oslo 138-30, Kopenhagen 138-30, Sofija 3-745, rmoS? 1;>'325, Varšava 58'00, Budimpešta 0 ,Atene 6'70’ Carigrad 2-45, Bukarešta 3-07, Helsmgfors 13-00. Dunaj, 4. junija d. Berlin 169-18, Amsterdam 285-11, Kopenhagen 189-60, Stockholm 190-20. Newyork 709*10, London 84*4512, Pariz 27*80 Bruselj 9890, Praga 21-0237, Beograd 12-5275' BudimpeSta 123-96, Bukarešta 4-2137 Varš-ivi 79-4950, Sofija 5-1375, Milan 37-16, Curih 187«! Vrednostni papirji: .J1'il!')lia"a-4- junija. Celjska 160, Ljubljanska l m°ka 14, otrobi 4 vagoni. Tendenca neiz-premenjena. Budimpešta, 4. junija. Tendenca trdna, promet srednji: PSenica Junij 22-80, 22-84, 22-82, (22-82—22-84), okt. 21—20-89 (20-97—20-98). — Rž: junij 11-40—11-00 (11-60-11-70), oktober 12-00, 12-80, 12-88 (12-87-12-89). Koruza: 12 65, 12-40 (12-42-12-44). Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca nadalje mlačna, zaključena sta bi-la dva vagona hrastovih pragov in 1 vagon oglja. Povpraševanje vlada za parjeno bukovino, bukove hlode I., lipove hlode I., za trame raznih dimenzij, za jelove deske, bukova metli-šča, bosanski oreh, za 50.000 komadov hrastovih železniških pragov, za razen tesan ali rezan les, za letve ln polmorale ter za mecesno-ve drogove. CfctrtcK, b. junija 19S0. JUGOSLOVAN Stran £ Booočn^si Maribora. Razvoj in uloga v preteklosti. — Kriza po ukinitvi samouprav. — Maribor, severni vhod in izhod Jugoslavije. —■ Trgovina in industrija. Preteklost Maribora jo izmed vseh slovenskih mest najmanj združena s kakršnokoli večjo politično vlogo. Mesto je, ki nikdar ni bilo središče kake kronovine, podrejeno močnejšemu in bližnjemu Gradcu, je bilo do 1. 1918. nekako njegovo »predmestje«. Da se je kljub temu že v Avstriji razvilo do preko 25.000 prebivalcev, se ima zahvaliti samo svaji geogra-fični legi, obrti, trgovini in industriji. Te tri panoge so bile prošlost Maribora, zato morajo sedaj po ukinitvi velikega županstva, oblastne samouprave in železniške kontrole dohodkov postati tudi — bodočnost. Ker samo ne tej poti je za Maribor izhod iz sedanje težke krize in deprimira-joče letargije. Vse kar je bilo vmes od 1. 1918. do lani, je bilo le negotovo, kratkotrajno in nesposobno za temelj kakih da-lekosežnih nad. Vsega tega pa se je Maribor, tako privatni, meščanski, kakor tudi uradni, vse premalo zavedal. Zato sedanje razočaranje, zato kriza in vsepovsod malodušje, ki postaja že nezdravo in vsled tega usodno. Premalo se je zavedal, kaj je njegov značaj in v čem je ona bodočnost, ki edina more biti trdna in sigurna. Z novo državno mejo je sicer izgubil del zaledja, ki je gravitirajo k njemu in izgubil je tudi ono, h 'kateremu je deloma sam gravitiral in kamor je pošiljal svoje produkte, posebno kmetijske: vino, krompir, sočivje, sadje, meso itd., pridobil pa je to, da je posital severni vhod in izhod za vso obsežno kraljevino Jugoslavijo. Ker pa se je vse preveč zanašal na svojo politično upravno ulogo, je to svojo važno pridobitev in pozicijo precej zanemaril ali je vsaj ni tako izrabil, kakor bi jo bil lahko in kakor bi jo bil moral. . Po tej svoji poziciji je' namreč Maribor že po svoji legi določen, da poslane glavni po&redovalec med osrčjem Srednje Evrope ,ih slovenskim jugovzhodom ter vsem Balkanom. Posredovalec tako v prometnem, kakor tudi v trgovskem in industrijskem oziru. Tak posredovalec pa more postati le ledaj, če si to ulogo sam pribori s svojo lastno inieijativo in energijo. Da govorimo konkretno: Maribor mora postati skladišče vsega iz osrčja in severa Evrope uvoženega blaga in vsega onega, ki se tja izvaža. Biti mora trgovski posredovalec, zato je potrebno, da uvede živo akcijo za ta svoj položaj. Res je sicer, da delno to funkcijo Že vrši* a sam je veliko kriv, da je pustil razna zastopstva tujih podjetij Zagrebu, Ljubljani in celo Beogradu. Poieg privatne inicijative pa je za to potrebna tudi smotrena akcija in propaganda vseh službenih merodajnih krogov, v prvi vrsti mestne občine, trgovskega gremija ter obrtnih, gostilničarskih in drugih zadrug. Naposled bi se k temu delu lahko pritegnila tudi Zveza za tujski promet, Češkoslovaško-jugoslo-vanska liga itd. Iz vseh teh faktorjev bi se moral osnovati skupen akcijski odbor, ki bi navezal stike s trgovino in industrijo v Avstriji, Nemčiji, Češkoslvaški, Poljski itd., v prvi vrsti z raznimi trgovskimi gremiji in tr-govsko-industrijskimi zbornicami. Ti stiki naj bi služili za to, da bi se tujemu gospodarskemu svetu dajale informacije o prednostih Maribora pri posredovalnih poslih, da bi se pa tudi iskali poedinci ali snovale družbe, ki bi zastopstva prevzemala in organizirala razprodajo, odnosno nakup po vseh delih Jugoslavije. Tu bi bilo obsežno torišče za gospodarski dvig Maribora iz sedanje krize. Na drugi strani bi pa morali ti poklicani faktorji skrbeti tudi za to, da bi se zainteresirala tuja industrijska podjetja, pred vsem češka, za osnovanje svojih podružnih tovaren v Mariboru, ki ima- za to na razpolago izborna tla, dobra prometna sredstva, obilico delovnih moči in vse druge predpogoje. Vse to bi se pa moralo osnovati v zvezi z domačim kapitalom, ki naj bi se rajši vlagal v taka podjetja, kakor pa prepuščal samo denarnim zavodom. Marsikatero podjetje bi se pa dalo osnovati tudi samo z domačim denarjem, samo ko bi bili vsaj malo bolj podjetni in širokopotezni kakor, žal, smo. Brez mestne občine pa se vsa ta akcija ne bi mogla obnesti tako, kakor bi se tedaj, če bi se onim podjetjem, ki bi tu ustanovila svoja zastopstva ali svoje tovarne, dale posebne olajšave. Vsaj za nekaj let, dokler bi se ne utrdila in konsolidirala, naj bi se jim odpustili ali pa vsaj znižali ramni občinski davki. Kajti, pomisliti je treba, da je za mesto neprimerno bolj važno, če dopomore do ustvaritve novih pridobitnih panog za meščanstvo, kakor pa če iztisne iz komaj nastajajočega obrata visoke davke in s tem obrat zaduši ali prežene drugam, odnosno prepreči s tem ustanovitev novih. Prepričani smo tedaj, da bi se z osnovanjem take posre-dovalno-propagandne akcije, z organiziranjem domačega kapitala in z olajšavami občine dali doseči že v dogledni bodočnosti znatni uspehi. Kajti, naglašamo še enkrat, bodočnost Maribora je samo v trgovskem posredovanju in v industriji! Civus. C&SL Avstrija im Madžarska. Senzacijonalna izvajanja odličnega praškega diplomata. — Proti Louchcurjevim idejam. pram ideji evropske federacije ne more biti pomislekov. Prezident T. G. Masaryk in minister Beneš jo zagovarjata osebno. Čeprav ne smatramo Panevrope že za konkreten in neposreocn cilj, je vendarle podana smer, v kateri se bo moral nujno gibati bodoči razvoj, če že hočemo osigurati politično in gospodarsko smer Evrope. Ta nujnost je tako očividna in neodklonljiva, da morejo o njej dvomiti le kratkovidneži. Češkoslovaška republika seveda ne misli pri tem zahtevati vodilne vloge. Ta je že pridržana najpomembnejšima činiteljema evropske celine: Franciji in Nemčiji. Me- . Bivši poslanik dr. F i e r 1 i n g e r, ki mu je poverjeno odlično vodilno mesto v praškem zunanjem ministrstvu, je objavil te dni v listu >N a r o d n y Osvobozeni« članek, čegar vsebino ne kaže prikrivati jugoslovanski javnosti. Dr. Fierlinger se bavi v dotičnem članku meritorno z Brian-idovim projektom Panevrope ter prihaja, ^razmotrivajoč tako politične kakor tudi gospodarske težkoče cele zasnove, do teh ugotovitev: Položaj je takšen, da je zelo utemeljen dvom, če bodo prinesli odgovori evropskih i,vlad zaželjeno jasnost. O stališču ČSR na- HnSforuniiran© siromašdvo. Bolniki nosijo v bolnišnicah uniforme. Tudi kaznjenci jih nosijo in otroci v sirotišnicah. Ali so te uniforme potrebne? Mi poznamo dve vrsti, uniform: ena človeka povišuje, druga ljudi ponižuje. Vsaka uniforma postavlja namreč tistega, ki jo 'n°si, izven običajne človeške družbe, ali na njen vrh, ali pa v nižave sramote, častnike, diplomate in svečenike postavlja uniforma v vrsto nad-ljudi, kaznjence, bolnike in sirotke pa potiska njihova uniforma v vrsto pol-ljudi. O potrebnosti ali nepotrebnosti uniforme za kaznjence se da govoriti. Toda kakšen pomen imajo^ uniforme za bolnike in za sirote? Zakaj oblačimo te nesrečnike v obleko, ki je prostovoljno nihče ne nosi? Ali mora biti javna dobrodelnost res uniformirana? Zakaj morajo biti na tak srednjeveški način zaznamovani vsi, za katere mora skrbeti gosposka? Znano je, da mnogi bolniki rajši doma umirajo kakor da bi oblekli bolniško uniformo. Pametni ljudje se bolniške uni-ornie sicer ne boje; toda če je prisilna uniforma že za odrastle ljudi nagajanje, moramo reči, da je uniforma za sirotke naravnost barbarstvo nad njimi. To barbarstvo opisuje nemški pisatelj Klotzel, ki je sam preživel 10 let v sirotišnici, tako-le: , »Ko sem prišel pred 10 leti v sirotišnico, ki je bila za tedanje razmere prav lepo urejena, so me najprej ostrigli. Potem so mi oblekli hlače iz sivega blaga, kakor jih ni nosila nobena živa duša. Hlače so bile dolge, kakor so jih nosili odrasli ljudje, moji sošolci so pa vsi nosili kratke hlače. Nosili smo podkovane čevlje s težko železno podpetico, pravi komisni čevlji za otroke. Tudi suknjiče smo nosili sive, pokrivali pa smo se s črnimi čepicami z velikim lakastim senčnikom, kakor so jih nosili postreščki, otroci pa nikjer. Ob dežju smo se ogrinjali v sive ogrtače, pa zimi pa smo se zavijali v sive suknje. Najstrašnejši pa so bili robci: vsi so bili rdeče-belo progasti, brez najmanjše izpremembe v barvi. Ta nesrečna in nam do dva duše in srca osovražena uniforma je bila kriva, da nismo bili nikdar otroci. Mi smo smeli biti samo sirotki. Če smo šli zjutraj v šolo, seveda lepo v vrsti, so rekli ljudje hinavsko-usmiljeno: >To so pa sirotki!« Če pa so rodajen bo za ČSR tradicijonalen kurz, zgrajen na zdravem razumevanju funkcioniranja regionalnih pogodb. Seveda, kon-statirati je treba, da sodelovanje držar Male Antanto — dasi se je p o ti lično dobro obneslo — na gospodarskem polju ni rodilo zaželjenega uspeha. V tem oziru bo treba marsikaj zamujenega popraviti, zlasti pa se mora rešiti vprašanje, kako in v kateri izmeri naj se realizira to gospodarsko zbližanje brez radikalne odtujitve s prioritetno klavzulo, ki tvori sedaj ves funda-ment. Ako bi se izkazala potreba, se tswll pred takim korakom predvidoma ne bodemo ustrašili. To pa ne bi pomenilo izključitve Avstrije in Madžarske iz sličnega sistema, ako bi omenjeni podonavski državi manifestirali dobro voljo glede poglobitve sodelovanja. Ves svet bi tako odločitev razumel; in nazadnje: v interesu vseh je, če pridemo na tak način in po tem ovinku do postopnega znižanja carinskih obzidij, lako usmerjeno politiko bo treba spraviti v sklad z interesi drugih držav in že s formalne strani pripraviti nov trgovinsko-političen kurz.« Avtor članka smatra gornje smernice kot konkretni in pozitivni prispevek k gradbi Panevrope: prvi korak v smeri združitve industrijalnih in agrarnih interesov v Evropi. Postulat— trdi pisec — je jasen: realno razumevanje potreb Evrope, upoštevanje njene diferencijacije, njenih antitez in pomanjkljivosti. Gre le za poizkus, postaviti^ na mesto prejšnjega ravnovesja sil novo interesno skupnost, dograjeno na skupnem delu vseh. O Loucherjevi akciji se je dr. Fierlinger izjasnih takole: Bilo bi zelo nevarno, zanašati se na splošno zdravilo, ki ga priporoča g. Loucheur, t. j. na idejo gospodarske rekonstrukcije evropskih držav s pomočjo podpiranja internacionalnih trustov in kartelov. Znano je, da se nekatere države radikalno bore proti domačimf trustom, zavedajoč se v polni meri gospodarske in socialne nevarnosti njih upli-va...« Iz velezanimivih misli deloma citiranega članka je razvidno, da je stališče o Louche-urjevi akciji, kakor ga je zastopal doslej g. Beneš, dobilo zanimivo in nekoliko drugače formulirano dopolnilo. Podan je dokaz, da spričo silne gospodarske, predvsem industrijalne.,krize na Češkoslovaškem že pričenjajo v Pragi previdno tipati — navezujoč na dobrodošlo panevropsko diskusijo — v smeri novih formulacij političnega in gospodarskega sožitja v Srednji Evropi. Spochator. OY_ Zadnja leta nas ameriški rojaki obiskujejo vedno češče in vedno v večjih skupinah. Največji izlet bo pač izlet Slovenske narodne podporne jednote (Chicago), ki je ena največjih podpornih organizacij naših rojakov v Ameriki. Ta podporna jednota je bila ustanovljena v glavnem od svobodomiselnih delavcev in je lani praznovala 25-letnico svojega obstoja. Koncem leta 1929. je imela po vseh državah USA okrof? 600 svojih društev, ki so štela skupno 62.877 članov in članic. To je vsekakor velika in močna družina. la jednota že nekaj let sem pripravlja velik 'zlot svojih članov v staro domovino, v Jugo-slavi,0) da si ogledajo njen napredek zadnjih let. In ietos se bo izlet izvršil v treh skupinah, prva pride ta teden, druga julija, tretja avgu- bili še prav posebno usmiljeni, t. j. še prav posebno odurni in surovi, so nam dajali ja-bolke ali pa sladkorčke. V šoli smo sedeli nii sivci kot neke sive vrane med drugimi otroki, ki so se postavljali s svojimi mornariškimi oblekcami. če sirotek ni v šoli dobro odgovarjal, je stal v klopi kakor izvržek človeštva, ker mu je uniforma vedno vzbujala občutek, da je za sirotka, ki živi od javne dobrodelnosti, naravnost prevzetnost, da bi smel tudi on biti len ali neumen kot drugi. Najstrašnejši pa so bili za nas dnevi, ko smo smeli obiskovati naše matere. Bilo nam je namreč strogo prepovedano ob takih prilikah preobleči se v domačo obleko, ampak smo morali brezpogojno nositi uniformo. V uniformi smo hodili tudi z materami na sprehod. Ko pa smo dorasli, nam je bilo bridko pri srcu, če smo slišali besede: »Ta. je udova, ki ne more svojih otrok prerediti sama, ampak jih je morala dati v sirotišnico!« Pred 30 leti je bilo to mogoče. Govorili so sicer že tokrat o »stoletju otroka«, otroške duše pa niso poznali. Danes pa si lahko mislimo, kako taka uniforma sirotke ubija, in zato je dandanes sirotnišniška uniforma ostanek barbarstva. sta. Prva skupina je že odpotovala a parnikont Aquitania Cunard-linije iz Newyorka ter pri? apejo ta teden že v Slovenijo. Ta skupina štej« 144 izletnikov, večina gre naravnost v Slove« nijo, nekaj pa jih ostane za nekaj dni v Parizfl ter pridejo v domovino drug teden. Ce bost* naslednji dv? skupini tudi tako močni, potem pride domovino obiskat okrog 400 članov orga« nizscije SNfJ — pač doslej največji izlet naših’ ameriških rojakov. Vsekakor jih je mnogo med njimi, ki It dolga leta niso videli naše zemlja, vsekakor jili je med njimi tudi mnogo, ki so bili rojeni T Amerild in bodo topot prvič stopili v Evropa, in prvič iia zemljo svojih dedov — za vse ro* jak« bo la obisk vsekakor nekaj lepega. Ml vsi pa se hočemo potruditi, da ostan* vsem bivanje res v najlepšem spominu, da sc bodo vsi počutili med nami dobro in da 8« bodo prepričali, da smo v resnici vsi eno. Zato bo vsa Slovenija sprejela svoje amert. ške rojake s odkritosrčnim veseljem in takfo. Ljudje klofutajo človeka. Sinoči sem se pa tudi jaz šel malo ra* gledavat po velesejmu, in priznati moram* vse je bilo zanimivo in lepo. Pri Dolničarju točijo dobro vino to imajo muziko to ple«| pod kostanji promenira mladi svet, ve« razsvetljen se suče silni vrtiljak, pred stoj« nicatni in na vratih Šotorov razkričujejo komedijanti in umetniki svoje reči. Ja* ne vem, kaj vse imajo tam, živega človeka brez glave menda to ne vem, kaj še vse« (Pa ne, človeka brez glave najbrž ne ka* žejo v tistih šotorih, človek brez glave je nekaj prevč vsakdanjega.) Z menoj je p* že tako, jaz sem pač taka slabotna razmišljajoča natura — nisem se šel vrtet n« na ples ne na vrtiljak, nisem šel ne v šotor# ne promenirat, sedel sem nekam na koza* rec vina, potem sem pa samo od daleč mo trii, kako se pred neko stojnioo prerivajo ljudje, kupujejo žoge po dinarjih in jih mečejo v smešne, grde, nerodne lutke, k! izza nekakšnega pulta venomer vstajajo in so spet umikajo nazaj — ženska pred stoj« nico je v nekakšni prijazni, utrujeni ev* ropo-balkanšeini razglašala, da bo odlikovan z zlato kolajno, kdor trikrat zapored lutki zbije z glave klobuk. In brez konca in kraja so prihajali ljudje, metali dinarje, jemali žogo v roke in jih z vso silo svojih pleč zaganjali v klobuke, cilindre, klown* ske čepice lutk, včasih so zadeli, včasih niso zadeli, preprostih, bednih kolajn, ki so na nekakšnem žametu visele na steni šotora, niso dobivali in so potem kar tako šli dalje pit in se vrtet. Bili so mladi fantje, ki so imeli v svojem življenju najbrž še zelo malo prilike, da bi bili druge ljudi, po njih pa je najbrž udarjal že marsikdo; bili so mali ljudje iz naših predmestij, ki imajo doma žene in otroke in jih marsikdaj bijejo, pa so jim ta njihova tesna družinska kraljestva premajhna, da bi vladali in ravnali nad njimi, in se morajo še takole za šalo malo raznoretl, če prvikrat niso zadeli, so vzeli še tri žoge, pa še tri, skoraj malo zakleli so, kadar so zagnali mimo, in zasmejali so *©, kadar »o pomerili prav. Stal sem in sein gledal vso to reč in sem si tiho mislili: svet je pa kakor kak velesejem — (ta primera je nova, doslej sen) vedno slišal samo,, da je svet kakor sejeu»»*.* — svet je velesejem, vsi ljudje .bijejo po nas in mi po vseh bijemo nazaj./ Tisto stojnico pa, .ki 60 jo _ menda vst poročevalci z velesejma naj-aL Ifl gro vsakdo ogledat, tista stojnica je zdp zanimiva: tajfl'8mo razstavljeni mi. j’. v , J®; Zagonetno zasfrupfljjenge v WoSf©vi ulici. Ljubljana, 4. junija. Mestni fiziliat je pravočasno, kakor je predpisano, obreetil vse stranke Dolenčeve hiše v Wolfovi ulici, da bodeta dva organa mestnega flsikata a ciklonizatorjem da-_es razkužila itanovanje neke stranke v I. nadstropju. O ciklonizaciji so bile obveščene stranke nad in pod tem stanovanjem. Mestni flsikat je opozoril te stranke, 4a morajo imeti vsa okna svojih stanovanj med ciklonizasijo popolnoma odprta. Orna mestnega fizikata sta prišla včeraj 7. uri zjutraj v stanovanje III. nadstropja ter pričela razkuževati. Stanovanje Je bilo med razkuževanjem popolnoma la-prto. Točno ob 12.30 sta razkuževalca, ki bnata med poatovanjem maske na glavi, odprla razkuieno stanovanje, da je plin pričel odhajati k razkuženega stanovanja. V tem času, ko je plin odhajal iz stanovanja, so morale druge stranke svoja <*kna ■apreti. To »e Je zgodilo. Kmalu po tem, ko je bilo razkuieno stanovanje odprto, je nastal silen vihar, ki je zelo pospeieval odhajanje plinov v zrak. Stanovalci *o si eer čutili nek rezek žveplen duh, »oda noben ni bil v nevarnosti. Univ prof. dr. Alfred Serko Je sam iel po razkuženem •tanovanju in se mu ni ničesar zgodilo. Vse je bilo v wdu. Okoli 14-30 n> a d. c#jioki lupan O o r 1 č a n,skladatelj dr A. Sch ? a bv rtavljenec g. monsignor St. P r e m r i, pe-vovdja Hubadove župe JPS g. Zorko P r e I o v e c in sourednik Zborov Yl Pfeifer-. Spored koncerta je bii trodelen.V ptv«™ delu je bil zastopan dr. B. Ipavic 7 odlomkom II. dejanja opere. >T e h s r * k i plemiči« za soH, »bor in klavU ter 4 njegovimi ljubkimi mešanimi zbori a capella. V drugem delu so bile samo P t e ro ? love skladba; S cerkven* in P Twvetne tretji del pa je obsegai skladbe dr. K i novci, R, Adamiča, J. Pavčiča in par narodnih, v priredbi V. Z g a n c a oz. P. Šegule. Ne bom podrobno ocenjeval posameznih pesmi. Povedal bom le, da' ima C. P. D. dober, dasi nov zbor, ki si je bil svoje naloge svest in je pazljivo sledil svojemu pevovodji, glasbenemu učitelju Š e -guli. Največja vrlina zbora: Statistov nima. Vsi pojo, z vnemo pojo, manjka le G»globltve v posamezne skladbe, ki so le pač zelo, zelo različnega značaja. Sopran je dober, v višinah zmagovit In n« kričefi, alt nekoliko rezek, tenor preveč trd, bas izdaten ta polnozveneč. Zbor je precej dobro upet, le sili te Intonacije višje, kar Je občutno motilo prt pesmih ■ spremljavanjem klavirja ln harmonija. Da M bila dvorana bolje zasedena, bi bilo tudi petje lepla zvenelo. Izmed vseh pesmi so trni bile najbolj všeč z vervo ta fantovsko sapeta, »RJ tedaj«, dalje pa Pavčičeva »Napitnica«, ki zahteva tehnično izurjen in Sflbčen »bor. S tem pa ne rečem, da druge, risati Premrlove pobožne pesmi, niso dosegle zaželjenega uspeha. Narodne pesmi so seveda najbolj uigale ta treba je bilo na burne aplavze precej ponavljati. Dinamika ta izreka zbora ste hvalevredni. Za uspeh se ima zbor zahvaliti pač le pridnosti In idealizmu svojega pevovodje g. Šegule. V drugem delu sporeda sem v imenu Hubadove župe, J. P. D., Ljubljanskega Zvona ta Zborov vrlemu zboru C. P. D. k uspehu it srca čestital, rekoč, da je društvo hvalevredno s tem koncertom počastilo lOOletnico rojstva dr. B. Ipavca, 50-letnico rojstva g. St. Premrla, in je po svoji ambicijomosti celo prekosilo Ljubljano. Delavnemu pevovodji g. Šeguli sem pa poklonil šopek nagljev, kot ga je fant res zaslužil. Ne smem pozabiti na koncu še solistov Thalerjeve, gdč. Bervar-Jeve, Modica in posebno g. Schiffrerja. ter pianistinje gdč. Petakove ter spremljevalca na harmoniju V Š m i -g o v c a. Vsi so se pošteno trudili, vsak po svojih močeh, da bi pomembni koncert čim častneje uspel. Uvodno besedo o ustvarjanju slavljencev je, dasi na kratko, vendar temeljito sestavljeno izpregovoril zaslužni Eredsednik C. P. D. prof. Fink. Tako r« za napredek društva pomemben dogodek. K uspehu še ankrat iskreno čestitam! Z. P. i Zlet LjublfaPiske sokolske župe. Ljubljanska sokolska župa prirod' c- MokoSt-alh praznikih t j. 7. in 8. I. ■>. t« letnem telovadišču I>Jtth!]anskega Sokol* t Tivoliju nvoj I. župni det, da preizkusi ln pregleda tvoje vr9te tekmovalcev in telovadcev m ve-Mki vsesokolskl det v Beogradu. Po dosedanjih pripravah »ode# b« župni zlet dosegel tvoj po-polen natnen. « kar nam jamčijo dotedanji nastopi posamesnlh župnih društev. Zlet, Id je ■trogo obvezen it vsa župna društva, st vrši po sledečem sporedu: v soboto 7. t. m. bodo popoldne ob 17. tekme vrst moškega ki len-»kega naraščaj* V nedeljo 8. bodo ob 8. zju iraj tekme članov la članic v višjem, srednjem ta nižjem oddeloku, ob 10. dop »kušnje vseh tddelkov, ob 14. zbirališče vseh župnih društev pred Metinim domom, odkoder krene ■lavnostni sprevod po glavnih ■u«#luih alicah )Wi telovadišče 't Tivoli- 'J okav ob 16. bo velika javna telovadba, nakar sledi razhod v*eh društev. Ve#«lio« na telovadišči ut tx> tako, da lahko odidejo vsS udeleženci e pmmi vlaki domov. Prt javni telovadbi sodeluje popolna godba Sokola L Vožnja je polovična. Vsa bratska drufttv« opozarjamo, da pridejo uv zlet polnoštevilni*. v krojih in c prapori, slasti naj bratje drultveni načelniki gledajo aa to, da bo imelo vte članstvo nove predpiaane čepice, I starimi jm bo nihče pripuščen v »prevod. Vabimo v» Sokolstvu naklonjeno obiinstvo, da pohiti v aedeljo na telovadišče ter teko s svojo udeležbo pokaže simpatije trdemu in nesebičnemu tokolskemu delu. Cisti dobiček je namenjen zletnemu fondu at vsemokolski zlet v Beogradu. ZdravoI 9uevne vesti, „Anglešliiu kruli. Znani konservativni angleški lord Ro-thermere se je nedavno zavzel za ustanovitev velike veebritanske stranke (»United-empire-party), ki naj bi obsegala Anglijo z vsemi njenimi naselbinami vred. Organizacija nove stranke pa napreduje prav počasi in zato so uganili novo agitacijsko sredstvo zanjo. Začeli so namreč uvajati med ljudi poseben kruh, ki je narejen samo iz angleškega žita ta ta kruh imenujejo »angleški« kruh, ker je pečen iz 15 odstotkov angleške in iz 85 odstotkov kanadske pšenice. — Kanada je pa tudi angleSka kolonija. Pri nas še nismo tako daleč kakor so trdovratno v svojo domovino zagrizeni angleški lordi. Naš domači sir nam ne diši, radi pa oblagamo naš kruh s »Cainember«-oin ali pa z »Alpenkase«. Domača prekajena slanina je zanič, izvrstno pa se nam prilega *Westphaler Schinken«, čeprav je ta »nemška« gnjat rastla večinoma na slovenskih tleh. To, kar imamo doma, nam ne gre ne v želodec in ne na hrbet, gre nam pa vse v tek, če nam' prodaja tujec naše pri nas nakupljeno blago zopet nazaj pod tujim imenom! - Vpisovanje na Dr*, dvorairedno trgovsko šolo r Ljubljani se bo vršilo za priglašence in priglašenke zu I. letnik v dneh 1., 2. in 3. septembra, za učence in učenke II. letnika pa dne 4. sept. Pričetek vselej ob 8. uri. Naknadno vpisovanje se bo vršilo še 10. septembra. V I. letnik »e spdejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred gimnazije ali realke ali pa meščansko šolo z zavrženim izpitom. Sprejemnega izpita ne bo. Prednost Imajo sinovi in hčerke trgovoev in podjetnikov, ki bodo ostali po dovršeni ioli v domačem podjetju. V II. letnik se sprejemajo samo tisti, ki so dovršili I. letnik drž dvorazredne trgovske šole. Absolventi trgovske šole imajo v vojaški službi pravioo na dijaški rok. - Dne 12. septembra bo objavljeno na razglasni deeki, kdo je sprejet ta kdo je odklonjen. Otvoritvena služba božja bo dne 16. septemura ob 0. uri v križanski cerkvi. — Trgovska, bančna in industrijska p od j »ta se naprošao, da se blagovolijo v slučaju, da potrebujejo pisarnišk ©začetnike, obrniti na rsvnateljstvo Drž. dvorazredne trgovske Sole v Ljubljani, ki bo rado postreglo z dobrimi abtolventi in absolvemtinjaini. — Pastirski tečaj v Kamnika. Agrarske operacije v Ljubljani so priredile t pomočjo pla-niru-kaga odbora in sres. kmot. odbora v Kamniku pastirski tečaj, ki se je vršil iatotam v nedeljo 1. junija t. I. Vkljub temu, da ni bilo skoro nobene reklame, je obiskalo tečaj okrog 80 pastirjev, planšarjev in planšarje. Sreskega načelnika je zastopal višji pristav dr. Oražem. avNr.oči so bili tudi veter, referent Jos. Ravtar, načelnik sres. krnet, odbora Ferdinand Novak in načelnik planin odbora Karel Prelesnik. Komisar za agrarne operacij« g. Ivan Pokorn je « primernim govorom otvoril tečaj, nakar sta predavala živinozdravnik J. Rigler iz Ljubljane o prvi pomoči pri oboleli živini v času planinske paše, a kmetijski reterenl Jos. Sustič iz Kranja o dolžnostih pastirja glede planine, živine in ravnanje z mlekom. Podrobnejše je govoril tudi g. Ferdo Novak. Po predavanjih se Jt razvil živahen strokovni razgovor. Med drugim so premotrivali vprašanje ustanovitve mlekarskih zadrug v svrho iadelave enotnega tipa masla. To zadevo se bo z oairom na različne krajevne prilike Še proučevalo. Poudarjali so tudi nujno potrebo zavarovanja planšarskih koč, ki žal danes niso dovolj varne pred raznimi zlikovci. Ob zaključku so razdelili vrednim pastirjem denarne nagrade, ki jih je podelila v ta namen kraljevska banska uprava. Borzno razsodišče v Ljubljani. Z ozirom na »odn« po&itnice se v času od 15. julija do 25. avgusta pri borznem razsodišču ne bodo vršile ustne razprave, pač pa le bodo sprejemala tožbe. Zastopnik Rockefellerjeve ustanove v Zagrebu. V prvi polovici tega meseca pride v Zagrab novi predsednik znane Rockefellerjeve ustanove dr. Mason, sden uajodhčnejših ameriških zdravnikov. Namen njegovega prihoda je, da »e seznani z zdravstvenim stanjem v Zagrebu in da pregleda hiffijensko šolo v Zagrebu, ki je zgrajena s podporo Rockefellerjeve ustanove. Higijenske ustanove v Zagrebu pregleduje in študira »edaj tudi grški zdravnik dr. Mocrides, ki bo po svojem povratku v Atene reorganiziral higijenski »svod v grškem Klavnem mestu po zagrebškem vzorcu. Efubljttnss.. ■ Deložacije v Ljubljani. V8eraj so bile v Ljubljani izvršene tri deložacije • pomočjo sod-noizvršilnih organov in ob intervenciji mestnega magistrata. Vdovo po vpokojenem žel. nameščencu Z. » 6 nedoraslimi otroci so delo-žirali iz njenega stanovanja v Linhartovi ulici. Pohištvo je mestni magistrat sa enkrat spravil v svoje skladišče, a družina te Je raztepla na vse Strani k sorodnikom. Dve drugi stranki v mestu so deložirall, ker sta bili v zastanku z večjo vsoto za najemnino. Eno teh strank so spravili v barake, drugo na Grad. ■ Tržni dan r Ljubljani. Včerajšnji tržni dan ob sredah je bil razmeroma dobro založen z vsemi potrebščinami. Cene so bile v splošnem neizpremenjene napram prejšnjemu tednu. Tržno nadzorstvo objavlja na črni deski, ki je postavljena na zid Jugoslovanske knjigarne, cene gotovim poljskim pridelkom in sadežem. Uradno so bile določene naslednje cene: 1 kg glavnate salate 4—5 Din, 1 kg štrucnate salate 8 Din, 1 kg ajserice 6 Din, 1 kg kolerabic 6 Din, 1 1 rdečih jagod 8—9 Din. Za jagode veljajo le literske mere. V koliko vpoštevajo prodajalci te uradne cene, kaže okolnost, da so danes prodajali jagode po 10 Din liter. Pozneje je tržno nadzorstvo interveniralo. Jagod je bilo danes že prav mnogo, tako okoli 50 košar ln košaric. Kmetice so jagode prinesle iz Javorja, iz okolice Grosuplje in Mirne peči. Po nekaterih krajih, zlasti tam, kjer so še mladi smrekovi nasadi, je izredno mnogo jagod. Prodajalke so izjavljale, da jnorajo jagode kar celi dan nabirati, predno jih nabero za eno košaro. Tudi lepih gob-jurčkov je bilo mnogo na trgu. Cene 8 Din za merico, ali 5 Din za velik komad. ■ Aretacije. Od torka do srede popoldne je policija prijela ln zaprla tri osebe in sicer neko starejšo vlačugo, dalje veselo in bogato mladenko in naposled mladega žeparja na Vodnikovem trgu. ■ Policijske prijave. Včeraj so bile policijski upravi prijavljene 4 manjše tatvine, prijavljeni so bili dalje S surovi vozniki zaradi trpinčenja živali, 1 oseba zaradi prestopka proti zglaševalnim predpisom, 1 zaradi obrtnega reda, 6 avtomobilistov zaradi avtopred-pisov in 6 voznikov zaradi prestopkov cestno-policijskega reda. Večjih dogodkov včeraj v Ljubljani ni bilo. H Zopet tatvina kolesa. Nastopila jo sedaj visoka sezona tatvin koles. Dnevno je zabele-iena najmanj ena taka tatvina. Zanimivo je, da kolesarski tatovi mečejo tudi v stran kolesa, o katerih se prepričajo, da niso nič vredna. Zadnji čas je bilo že nad 20 koles najdenih, o katerih je bilo pozneje uogotovljeno, da so bila ukradena. Na Vilharjevi cesti stanujoč ključavničar Leopold Toplak je policiji prijavil, da mu je bilo izpred hiše št. 8 na Dvornem trgu v torek popoldne ukradeno 1600 Din vredno, temnosivo pleskano kolo znamke »Milano« s tov. številko 8318. Pnevmatika je bila čisti nova in sama vredna 800 Din. ■ Živinski sejem v Ljubljani. Včeraj je bK obfijani prvi mesečni’živinski sejem, ki je bfl kljub poljskim de^om prav dobro, obsikan. --Dogi.n je bil: 226 konj, 54 volov, 53 krav, It teiet, 525 prašičkov za rejo. Prodanih je bil*; 47 konj, 50 voiov, 26 krav, 10 telet in 385 pr ,• ličkov tn rejo. Cene so bile: voli I vrsta te do 10-50, II. 9-O-EO, III. 8-8-50 kg žive te*, kravo debele 5—7, klobasarice 4—5, teleta 14 do 14 50, prašički za rejo po kakovosti in st« icsli 21)0 —40/ Cm komad. Kupčiia ie bila prt* *" ahna Konjska kupčija je okoli pol,la« dosegla vibunec, toda toda nadaljno meše*aro nje je prekinil opoldanski naliv. ■ Skupščina HiZ v Ljubljani. Redni občni zbor Jugoslovenske gasilske zveze se bo vršil 16. junija ob 10. popoldne v dvorani Mestnega doma z običajnim dnevnim redom. Repertoar Riarodnega gledalca v IjubfjjaiiiiL Opera. Začetek ob 20. uri zvečer 5. junija, četrtek: Zaprto. 6. junija, petek: Lobeugrin. Ljudska predsia va pri znižanih cenah. — Izven. 7. junija, sobota: Gorenjski slavček — Moži ček. — Izven. Izredno znižane cene. 8. junija, nedelja: Nikola Šubic Zrinjski. — Izven. Izredno znižane cene. 9. junija, pondeijek: Hasanagica. — Izven. Izredno znižane cene. 10. junija, torek: Zaprto. Radi bolezni nekaterih opernih članov se poje za četrtek napovedana Wagnerjeva opera »Lohengrin« v petek 6. t m. zvečer, v četrtek pa ostane opera zaprta. Predstava se bo vršila pri znižanih opernih cenah, izven abonmana. Jutri v petek 8. t m. se ponovi VVagnerjeva opera »Lohengrin« z g. Marčecem v naslovni partiji. Predstava, pod vodstvom ravnatelja opere g. Mirka Poliča, se vrši pri znižanih cenah, izven abonmana. Teden domačih opernih del se vrši od sobote 7. do 14. t. m. Zastopan bo po sledečih komponistih: Foerster, Zajec, Safranek-Kavič, Kogoj, Bravničar, Hatze in Ipavec. Opozarjamo, da se vrše te predstave pri dramskih cenah, tako da bo vsem ljubiteljem domače glasbe omogočen ponoven poset že najavljenih oper. Kongres gledaliških igralcev na Dunaju. V dneh od 20. do 27. junija t. 1. se bo vršil na Dunaju mednarodni kongres Internacionalne unije gledaliških igralcev. Centralni odbor udruženja gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije bo zastopan na kongresu po višjem re-iiserju g. prof. O. Sestu, Slanu Narodnega gle-■' liščs v Ljubljani. HHa-zsta-vm f Jakopičevem paviljonu prirejena od Splošnega ženskega društva pod geslom: „i£vesic srce in delovna ročica**. Razstavljena ao ročna dela; Sipke, vezenine (bele, pisane in » *latu). Tkane in vozlane pre-proge, blazine itd. Od več *to razstavljenih pred-toetov je skoraj brez izjeme vsak umetnina za M. Naa vse zanimive in poučne ao razne tehnike. Kar h je i ivesto ljubeznijo in vdanostjo thranilo iz preteklosti in kar je delovna ženska foka ustvarila v sedanjosti, to pokaže ta raz Mava. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. ter ko trajala do konca velesejma. Mar/bcr. m Smrtna kosa. Umrli sta včeraj gospodična Bza Lovrečeva, ablturijentka na realki, »tara t4 let, In gospa Avgusta Rudlova, žena ravnatelja Štajerske sadjarske zadruge, »tara 50 let. Blag jima spomin! m Drava narašča. VBled deževja na Tdrol-Aem in Koroškem je Drava tudi pri Mariboru •ričela naraščati in je do danes opoldne narasla le za več kot pol metra. m Pasji davek v Studencih. Lastniki peov v Studencih se opozarjajo, da morajo plačati ji davek *a tekoče leto najkasneje do 15. ija, In adcer ta pse čuvaje po BO Din, za rtne pse pa po 100 Din. Po tem roku bo pse V»eh zamudnikov pobral konjač. Pai čuvaji, ki ! bodo zaloteni na cestah, ae bodo smatrali za Iportne pse in treba bo plačati zanje po 100 Din davka. Pse Je treba voditi na vrvicah, da ■e bi delali (kode na poljih in vrtovih. Kdor ■e ne bo ravnal po teh navodilih, bo kazjiovan. m Za merjenje parcel v'Maribora. Katastrska ■prava prične ■ nadaljevanjem novega tamer-tenja mesta Maribora Se tekom meseca Junija, (fcričo tega se porivajo vsi posestniki na ozemlju mestne občine, da takoj označijo vse svoje I tarcele a betonskimi ali kamenitimi mejniki, akor to predpisuje zakon o zemljiškem kata-•tru. Ce meje med posameznimi parcelami ne bodo označene a mejniki, se Izvrši izmera po •edanjem stanju. Kasnejša popravila se bodo tevršila na breme onega, ki se ni ravnal po tej odredbi. 8osedi naj sporazumno določijo ■leje med svojimi parcelami, da ae bo z meritvijo ugotovilo pravo stanje, ki bo merodajno za 4«lgo dobo let pri vseh oblastvih. Od neomeji-leniah mej bodo Imeli posestniki le škodo. Kjer •0 posestniki v dvomu glede mej napram posesti mestne občine, naj to takoj prijavijo v mestnem gradbenem uradu soba št. 5. m Program aa »prejem romunskih avtomobilistov. Tukajšnji avtomobilski klub se pridno pripravlja na svečan sprejem romunskih avtomobilistov, kt bodo dne 12. t. m. dospeli z Bleda preko. Ljubljane in Trojan v mariborsko •krožje. Avtomobilisti ae bodo peljali po Savinjski dolini v Celje In potem dalje v Rogaško Slatino, kjer Jim bo prirejen slavnosten banket. I* Maribora bodo odšli v Rogaško Slatino vei predstavniki tukajšnjih avtomobilistov, V posebnem avtobusu se bo pa tja peljalo tudi 12 mladenk v narodnih nošah. Po banketu in davnostih v Rogaški Slatini se bodo Romuni Revščina kulture. Privadili »mo se, da od časa do casa ■mirom spet čujemo in čitamo o brezupni revščini slovenskega književnega trga in o nerentabilnosti vsakršnega kulturnega vri-ttidevanja pri nas. Privatni založnik si re »pa izdati nobene knjige več — knjige izdajajo samo 8e družbe, ki so razen »Slovenske Matice« in »Modre ptice« vse v •tarih kulturno-političnih ojnicak. Slovenske drame ne morejo na oder zaradi predragih režij In predvomljivih rizikov. Gledališče je prazno vsak drugi večer, ko ne nastopajo Nestroy, grofica Marica in Dolarska princesa. Slovenski pisatelji ne pišejo več dobrih knjig in puščajo na cedili celo razpise najlepših nagrad. Slovenski »alož-Bik in slovenski kulturni referent ae od Casa do časa imirom snideta na kratek in-terview in »ta si vselej edina v tem, da •ta današnja literatura in današnja publika zanič. No, In če sta publika in literatura res zanič — kaj naj človek pod milim nebom drugega počne, kakor da Obupa? Toda če naj bi imelo sploh kak smi-•el jadikovati nad rastočim propadanjem naše književnosti in kulture, potem bi bilo treba jadikovati samo nad propadanjem kvalitete v našem tvornem človeku in nad propadanjem potrebo po nji v odjemalcu. Tega pa skoraj ne verjamem, da bi se godile take stvari, proces kulturnega sožitja * narodu, proces umetniške produkcije in konsuma je vse preveč naraven in pre- odpeljali preko Poljčan in Slovenske Bistrice v Ptuj, od tam dalje pa preko Čakovca v Varaždin. m Seznam o pridobninskih davčnih zavezancih in o davčnih osnovah je razgrnjen na mestnem magistratu, soba št. 6 in je na vpogled davčnim obvezancem od 8. do 10. junija med uradnimi urami od pol 8. do 14. Seje davčnega odbora, ki bo razpravljal o teh davčnih osnovah, se bodo vršile pri davčni upravi v MariLoru dne 11., 12., 13., 14., 16. in 17. junija od 8. ure naprej. Razpravljalo se bo o vrstnem redu, ki je razviden v IV. razpredel-nem seznamu. Davčni obvezanci se izrecno opozarjajo na odredbe točke 6., 7., 8. in 9. člena 116. zakona o neposrednih davkih. m Novi uradni prostori Zveze gostilničarskih »adrug so od 1. t. m. dalje v Vetrinjski ulici št. 11, I. nadstropje, v hiši Trgovskega gremija. m Ustanovitev društva sadnih trgovcev Dravske banovine se bo vršila dne 12. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani gostilne »Pri zlatem konjičku« v Vetrinjski ulici št. 4. — Vabljeni so vsi sadni trgovci Dravske banovine. m Pritožbe proti odmeri pridobnine. O pritožbah, vloženih pri mariborski mestni občini proti odmeri pridobnine in pavša-liranemu davku na poslovni promet za davčno leto 1929 in davku na poslovni promet v knjigi upravnega prometa za davčno leto 1928, kakor tudi o še nerešenih pritožbah proti pridobnini in dohodnini za prejšnja leta, bo razpravljal reklamacijski odbor dne 11. junija, pričenši ob 8. uri zjutraj v prostorih finančnega inšpektorata v Mariboru, soba št. 53. m Učni tečaji za knjigoveze. Mariborska obrtna »drug, sekcij z pospeševnje obrti, priredi ▼ tekočem mesecu dva tečaja za knjigoveze. Prvi tečaj za marmo-rirauje obrez, se prične v četrtek 5. t. m. ob 19. uri in se bo nadaljeval dne 6., 11., 12. in 13., vsakokrat po 2 uri. Poučeval bo g. Stanko Weixl. Drugi, tečaj za ročno zlatenje, se pa otvoiri dne 14. t. m. ob 15. uri In se bo nadaljeval vsako soboto in nedeljo, vsakokrat po 4 ure. Dovršen bo 6. julija. Oba tečaja bosta brezplačna, Interesenti se pa morajo prijaviti do 5. t. m. pri skupni obrtni zadrugi v pisarni v Narodnem domu •11 pa pri »ekoijl za pospeševanje obrti pri okrajnem glavarju za desni breg, soba »t. 26. Naročajte se na Mm j! prost: v nobeni dobi človek ne more tako nizko pasti, da bi bil gluh za vse tihe trepete in krike svojega srca, v nobeni dobi ne morejo biti vsi ljudje tako revni in zavrženi, da bi nihče izmed njih ničesar več ne imel povedati drugim. Dob«, ki jim geniji in heroji niso rojeni, si genije in heroje ustvarjajo iz dneva. Cas po vojni je pri nas literarno resda nekaj ubožnejši, kakor je bil čas pred kakimi dvajsetimi leti — brez močnih mladih osebnosti smo, ki bi nam dajale dovolj prepričevalno garancijo, da bodo mogle prevzeti in ohraniti kulturno dedščino in jo prekvasiti in oploditi t novimi sokovi, ki jih iz Evrope in iz sveta nosi naše desetletje čez nas. Toda kljub vsemu — tvornost niti v našem starejšem niti v mladem rodu ni mogla tako fatalno usahniti, niti ne morem verjeti, da je naš pasivni, sprejemajoči človek (>občinstvo«) polagoma postal tako grešno ravnodušen do vsega duhovnega. Vzroki pogubne bilance našega kulturnega življenja morajo tičati drugod. Kvaliteta? Preprosta resnica je, da je za presojo vsakega umetniškega, v nekem širšem smislu pa tudi vsakega kulturnega dejanja sploh — dano predvsem eno merilo: kvaliteta: vselej bi moralo povsod iti najprej za to, koliko je v kakem delu vjete in podane tiste žive, svetle, kakor Bog večne in povsod pričujoče borbe človeškega srca in duha za obstanek in za poslednje dognanje resnice, tiste borbe, ki se ne da in se nikoli ni dala vezati ne na stranko, ne na raso, ne na prostor, ne na čas, tiste čudovite, božje borbe, po kateri so si Celje. * »Herman Celjski« kot kmečka predstava. Tretja in obeanem poslednja predstava, namenjena izključno okoličanom - kmetovalcem, se bo vršila na Binkoštni ponedeljek, 9. t. m. ob 15. uri popoldne pri n a j n i ž j I h cenah od Din 8 do Din 2. To pot se bo vprizoril znamenit komad iz domače zgodovine, Novačanova drama »Herman Celjski«. Opozarjamo okoličane-kme-tovalce, da izrabijo to poslednjo priliko v tekoči sezoni. Pfuj. p Z motornega kolesa je padel v ponedeljek v mestni okolioi Anton Podlacher in zadobil težke poškodbe. Vendar pa je ostal v domači oskrbi. p Pod voz je padla pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju 761etna posestnica Marija Svešek iz Hajdina pri Ptuju. Težka kolesa so ji zlomila desno nogo in povzročila še več drugih poškodb. Prepeljali so jo v ptujsko bolnico. Voznik, ki je kriv nesreče, ni znan. p Najdeno truplo utopljenca. Na bregu Drave so pri Sv Barbari v Halozah našli truplo utopljenca, v katerem so spoznali 401etnega Valentin« Sn>" ■!<« iz Šikolj pri Ptuju. Uvedena preiskava še ni ugotovila, ali je Sajšek izvršil samomor, ali jo po nesreči utonil. p Požar. V Gornjem vrhu pri Ptuju je pretekli ted^n vpepelil požar gospodarsko poslopje posestnika ŽnHariča. Škoda se ceni preko 25.000 Din. Zadali so baje otroci. p Ne r m« pri dela. Na v Macunovi opekarni zaposleno delavko Marijo Golobovo se je v ponedeljek vsula opeka ter jo težko poškodovala. Poklican je bil rešilni voz. ki jo je prepeljal v ptujsko bolnim p Tatvine. Ivanu Pustu in Antonu Gregorcu je bilo t« dni ukradeno prvemu dvoje sukenj, drugemu pa par čevljev. Tatvine je bil že spočetka osumljen neki Ivan Berger iz Slivnice, ki je bil tudi takoj aretiran in oddan sodišču. Iz kabin mestnega kopališča ob Dravi pa je neznan tat ukradel dve listnici t večjima vsotama denarja. iC©gr«if ec. Nesreča pri padcu. Tukajšnji hišni posestnik In finančni preglednik v pok. g. Fr. Kobal je tako nesrečno zdrsnil na stopnjišču,/da Bi je vsled padca prebil desni uhelj na dvoje. Zdravnik g. dr. Gostiša mu je nudil zdravniško pomoč. G. Kobal je ostal v domači oskrbi. Promet na cesti Logatec—Idrija. Državna cesta Logatec—Idrija zaznamuje v velesejmskih dneh prav živahen promet. Zal, da je cesta v tako škandaloznem stanju, da »liči ob deževnih dneh preorani njivi, ob solnčnih dneh pa je zopet tako prašna, da jo popotnik le v najnujnejših trenutkih uporablja. V interesu razvoja tujskega prometa bi želeli, da se nam to važno prometno sredstvo temeljito popravi in uredi. Tjpžič. Dramska družina »Soča« iz Ljubljane Je gostovala v nedeljo v Tržiču s Stirndbergovo dramo »Oče«. Kot smo že čuti, si Je ta dramska družina nadela velevažno nalogo prirejanja »talnih gostovanj širom Dravske banovine in tudi še Dalmacije. Namen je idealen in plemenit, pa tudi praktičen. Na ta način se pač da prikazati ena ln ista stvar v več krajih, pred številnejšim občinstvom, kot pa če se upri- vsi ljudje pod solncem tako čudežno blizu in podobni, pa naj so samo v davni geološki dobi v skalnih jamah iz kosti rezljali majhne, skromne nože in piščalke, naj so pred dva tisoč leti na Kitajskem peli vina in ljubezni pijane lirične verze, ali pa naj dandanes v kakem daljnjem, nam neznanem granitnem gorovju kopljejo in vrtajo predore — ta borba je najbrž, ki edina daje smisel človeškemu življenju. Da, naj hodi kdo okrog in naj predava kakršnekoli vere in konfesije, naj bo od koderkoli in naj bo namenjen kamorkoli, je spoznal za prav: umetniško, kulturno vrednost njegovega dela mu bo čas, ta najvišja stopnja vseh kritik in sodišč, nazadnje ocenil prav na toliko, kolikor je te velike borbe bilo v njem. Toda v našem javnem življenju to edino pravilno načelo še dolgo nima besede. Vse naše kulturno in umetniško delo je razporejeno po nekakšnih majhnih, ozkih, quasi-politično, quasiidejno opredeljenih centrih, ki vsak po svoji meri in vagi posredujejo umetnost in kulturo svojemu posebnemu krogu. Razume se, da pri takem poslovanju nikoli ne prihaja v račun predvsem kvalitetna vrednost kakega dela in da se mora ta vedno podrediti neki slučajni praktičnosti in skladnosti x interesi namišljenih idej. In tako smo doživeli neroden, neprijeten, smešen unikum: medtem ko katedrska kritika izjavlja, da je slovenska književnost prišla skoraj na nič, pa glasila naših tradicionalnih kulturnih skupin dan na dan vsaka zase bahavo in pom- zori samo v enem kraju, in bodisi to v sau Ljubljani. Seveda, dobra mora biti ta stvar pa dobro podana. Da bi se taka gostovanj! prirejala zgolj samo radi senzacije, ali mordf radi zletme prijenosti, to bi menda ne bilo do volj. Ce pa nudi gostovanje tudi umetnišk užitek, je dobrodošlo in pozdravljeno. Nedeljsko gostovanje ljubljanske družine mt Je jako prijetno presenetilo. Igra je bila Slrind bergerevega dela vredno podana. Imeli sm< večer res umetniškega užitka Vsi prizori sc bili jako izdelani in vsak, tudi naš najbolj pre prost človek, je dramo doumel. Se tako težke dramo se lahko nudi našemu ljudstvu, same igrana mora biti tako, da je res razumljiva t. j. plastično mora biti podana. Obisk je bil bolj slab. Kaj je bil vzrok, ne vem. Želimo pa skorajšnjega svidenja v drugi večji dvorani, da bo tudi gmotni uspeh dober, ker za moralnega vam moremo samo če stitati. p. t. t. Vreme. Včeraj je bilo močno spremenljivo. Dopoldn« vročina, popoldne nalivi. Vremensko stanje j« bilo v državi naslednje: barometer Ljubljana 762-5, Maribor 761-2, Mostar 762’2, Zagreb 762'3, Beograd 762-8, Split 761‘8. Temperatura: Ljubljana ob 7. uri 18 C, najvišja 27, najnižja 16, Marobir 16, Mostar 20, Zagreb 19, Beograd 19, Sarajevo 17, Split 23. — Vremenska napoved pravi, da ne bo nobene bistvene iz-premembe dosedanjega vremena. — Okoli poldneva je bil v Ljubljani prvi naliv. Popoldne ob 14 so se zgrnili nad Ljubljano in okolico gosli črni oblaki, ki so se privalili od štajerske smeri. Mestoma je padala toča. f$isfa*e>umnc>sli. Predgovor. Nadebuden pesnik začetnik je poslal dvornemu svetniku Kftstner-ju rokopis svojih »poezij« s prošnjo, da jim napiše predgovor. Kfistner je odgovoril: »Blagovolite oprostili, da se ne morem odločiti, postati eereinonijer Vaše Muze.« Malenkost. Odvetnik: »Kavarnarjeva hči je porodila.« Lord: »Kaj to mene briga?« Odvetnik: »Pa pravijo, da je otrok Vaš!« Lord: >Kaj pa Vas to briga?« Ročnost. Za marsikoga je lažje knjigo sp i-kor pa knjigo prebrati. Diplomatska dvorljivost. Vojvodo d’Ormond, ki je umrl kot aii^vški poslanik v Turinu, je obiskal uro pred njegovo smrtjo neki nemški baron. Vojvoda ga je sicer sprejel, loda pri pozdravu mu je le s težavo zajecljal: »Moj zdravnik je rekel, da moram umreti tekom četrt ure. Če bi bil tako nesrečen, da bi napravil pri tem kakšen ne-všečen izraz mojega lica, prosim že v naprej tisočkrat za odpuščenjel« »Vaša ekselenca ste predobri!« se globoko prikloni nemški baron; »prosim, le prav nič se ne ženirajtek Veduo vojvodinja. Vojvodina Rohan, vprašana po teuu mi pričakovanega poroda, je ponosno odgovorila: »Upam, da bom po poteku šestih tednov imela to čast.« pozno razglašajo svojo katoliško, svojo socialistično in najbrž tudi svojo liberalno književnost in umetnost. l)a, to je moja misel: prav zalo, ker imamo kar troje ali koliko poezij, je dandanes tako žalostno za slovensko pesem in za človeka ob nji. Ti tesni, zagrizeni svetovi živijo gluho, hermetično zaprti drug mimo drugega, ne dajo si drug drugemu blizu, ne dopuščajo nobene žive, organske, svobodne rasti. Dva vodilna slovenska dnevnika, ki bi jima pred Bogom pripadla v dobršni meri tudi dolžnost kulturne propagande in forsiranja, štejeta oba enoduš-no — dasi sta glasili dveh različnih svetovnih naziranj — za eno svojih na j večjih, najsvetejših doslednosti vrednih načel: da leta in leta že nikoli ne črhneta o kakem kulturnem dejanju, ki se je spočelo iz nasprotnega tabora. Mlade generacije, ki prihajajo, se temu nasilnemu redu zaman stavljajo po robu, prej ali slej se vsakomur pripeti, da se vda in da leže na Pro-krustovo postelj. Da, v tej tradicionalni zgrešeni organizaciji našega kulturnega življenja utegne biti pač dobršen del vzrokov naše dandanašnje kulturne revščine. Zato pa bi morala biti vsakemu novemu stremljenju pri nas ena prvih deviz: borba stari, preživeli, ozkosrčni, vase lagledani kulturni intolc-ranci in omejenosti, klic po ustvarjanju novih, svobodnih, na veličino resnično človeške borbe zidanih kulturnih žarišč — zavoljo jasne čistosti naše kulturne zgodovine in zavoljo rodov, ki bodo še prišli. f-t M. IvnerikansEia zagrizenost prodi čaikoliolia. Tudi le priložnostnemu čitatelju dnevnih ča-lopisov je dobro znano, da so v Zedinjenih dr-[avah Severne Amerike prepovedane vse alko-aolne pijače. To prepoved imenujejo v augle-Ikein jeziku »prohibition« in pristaši politike, tl je za radikalno prepoved točenja opojnih pijač, so prohibicionisti. Prohibicionisti pa miajo seveda tudi enako srdite nasprotnike, lako da se deli prebivalstvo Zedinjenih držav lamo na podlagi naziranja o opojnih pijačah v iva tabora, katera se dovtipno označata tudi kot stranka »suhih« in stranka »mokrih«. Suhi so že leta in leta v premoči in tako je 4 bo že r Strassburgu, ob 10-20 predpoldne v Pragi. Pragi se cepi naša proga v dveh sme-'eh, proti Varšavi in proti Balkanu. V Varšavo se pride ob 19*15 preko Breslave, kjer letalo pristane. Potniki za Bukarešto nadaljujejo vožnjo iz Prage preko Dunaja, kjer s6 ustavijo ob 12‘15. Prihod v Budimpešto ob 13-55, v Beograd ob 16-15. V Beogradu se proga zopet cepi v smeri proti Bukarešti, kamor prispe potniški aeroplan ob 20-25, dn proti Solunu, kamor se prispe ob 18-30, dočim drži tretja proga proti Sofiji, kamor se prispe ob 19-30. Ta vozni red nam torej kaže, da se pridobi z zračnim prometnim sredstvom nad Orient-ekspresom kar 36 ur brzine, kar pomeni v praktičnem življenju tri dni prihranka na času. Na pismo, ki se pošlje danes n. pr. iz Beograda v Pariz ali obratno, se bo lahko dobil odgovor že drugi dan po odpošiljatvi, in to proti le neznatni dodatni pristojbini. Poleg običajne poštnine znaša ta dodatna pristojbina: za progo mmšm Češkoslovaški general Čeček, M je pred kratkim umrl. razvadah razvajenih miljencev pariških dam pripovedujejo vse mogoče in nemogoče povesti. Pri tej priliki je nanesla govorica tudi n« Clemenceau-jevega psa. Clemenceau je imel krepkega foks-terrierja,-ki je znal dobro lajati, pa tudi krepko je ugriznil, če je bilo treba, čutil se je prav tako neodvisnega kakor njegov gospod. Zato je šel včasih kar sam na sprehod po pariških ulicah, če je bil truden, Je skočil v kakšen avto, kjer se je odpočivaL Šoferji so ga lahko gonili iz voza, kolikor §o hoteli, on je pa le skakal nazaj v voz, dokler se niso začeli šoferji zanj zanimati in so po« gledali znamko. Tako so spoznali, čegav je. Seveda so ga takoj peljali domov k njegovemu gospodarju, ki je plačal za ubežnika vedno bo* gato nagrado. ^Hajtfe naš novi roman ovi so žejni" znamenitega francoskega romanopisca A. France-a. Roman slika dogodke iz velike francoske revolucije na naravnost mojstrski način. Vseskozi napet roman, a velike umetniške vrednosti, se bo gotovo vsem brat* cem še bolj priljubil. Roman prične izhajati na binkoštn« nedeljo. ■ ■mm■ i , H i Nemškd prvak za bok* Schmelling. Pustolovščine grofa ftfonierossa. (Nadaljevanje.) Oblečena je bila v ohlapno obleko Iz frne svile z dragocenimi brabantskimi tipkami okoli vratu in zapestij. Razgovarjala sva se nekaj časa z njo, poem pa smo sedli za mizo, na kateri se je bleščal porcelan, kristal in srebro. V trenutku, ko j® stari, zelo dekorativno učin-tujoči tflulabaik prinesel na ledu sveže ostrige, je hušknila v sobo nežna, belo oblečena- črnolasa postava. >Moja hčerka Lucila.« Večerja ni bila vesela. Zdelo se ml je, ko da gospodarjev duh nevidno sedi pn mizi, hromi naše misli in zavira govorico. Pa saj smo tudi govorili edino o njem. In tvedela sva, da je Deloma popoldne narekoval svoj testament, da pa je bil prešibak, da bi ga mogel podpisati. Vse to nama je pripovedovala gospa Frossardova s tihim, enakomernim gla-»om. »Skaro b4€ ne spi,« je dodala, »če pa taspi, ga mučijo težke, moraste sanje.« Molčala sva. »Predzadnjo noč naju j« grozno prestra-HI, kajne Luolla? Videl je prikazen, samo pomislite gospodje, videi je prikazen in taradi toga je tudi-----------« Glasno je zaihtela. »Črno Ženo, grajski strah?« je povsem mirno vprašal grof Monterosso. Gospa Frossardova se jo zdrznila. »Mar že veste? Moj Bogi Najbrže je sa-Lemeniol ni dovolil vzeti uspavalnega sredstva. Sedaj je prepričan, da bo umrl. Komur se črna žena pokaže trikrat, ta mora umreti, taka je stara vera v gradu.« »Ali je še kdo drugi videl prikazen?« sem hitro vprašal. »Bog obvari,« je odvrnila gospa Frossardova; »nihče----------------noben običajni člo- vek ne more videti duhov in strahov.« »Ali vi sploh verjamete na obstoj duhov in strahov?« Resno je prikimala. »Nato verujem prav tako trdno, kakor verujem, da imam neumrjočo dušo.« Zopet smo obmolknili. Dokler se ni nenadoma oglasila Lucila: »Sanjalo se mu je. Strahotne sanje, nič drugega.« »Ali razumete kaj o Banjah, gospodična?« sem vprašal. »Kaj menite s tem? Vem le toliko, da so sanje misli, ki se sproSčene in podzavestne pojavljajo ▼ spanju in potem zopet izginejo.« »Podzavestne misli. AH bolje povedano« izražanje podzavesti.« »To je zame pretežko!« »Moj mladi, učeni prijatelj Je nekak tolmač sanj,« je dejal grof Monteroso s prikupi jtvim nasmehom. »Bojte s« ga,« j« šaljivo dostavil. ' »lebnaS sanj,« sem brao dejal, »to ni povsem pravilno. »Včasih seveda odkrijejo sanje tajne, na kater« s« budni niti pomi* sliti ne drznemo.« »Tale gradič je nekam tajinstven,* je nepričakovano posegla v razgovor gospa Frossardova z oči vid ni m namenom, da okrene naš pogovor v drugo smer. »Tu smo že vsi doživeli čudne prigode. ^ ■— Veste-------------< Toda Lucila jo je prekinila. »Gospod doktor,« se je obrnila name, »zadnji čas se mi je dvakrat sanjalo, da mi je izpadel zob; in čudno pri tem je, da me ni prav nič bolel. Nasprotno, še prav ugodno sem se počutila. Ali niso to zelo bedaste sanjo? Ali pa imajo morda vendar globlji pomen?« »Te sanje, gospodična, nikakor niso bedaste; še celo zelo pogosto jih sanjajo ljudje.« — In ne da bi si mislil 'kaj posebnega, sem nadaljeval, ko me je začudeno pogledala: »Za Šolanega psihoanalitika ni to nobena tajna. Take sanje imenujemo željnostne sanje. Naša podzavest izraža v njih s tem, da simbolično odlogi od naa del samega sebe, željo, da bi iz naše bližine, iz našega življenja izginilo bitje iz naše bližnje c3iwJl.ce. In ugodno občutje, o katerem ste govorili, simbolizira veselje nad izpoljnjenjem želje.« Govoril sem popolnoma resno in mirno In povedal samdf to, kar so me učile moje znanstvene izkušnje. Tembolj nae je presenetilo, da je gdspa Frossardova nenadoma prebledela in hripavo, pridušeno ■vzkliknila. »Slabo mi je,« je dejala. »Luoikj prosim te. spremi me v svojo sobo!« In ob strani svoje luerilo je skrušena odšla iz obednice. 4. »Grom in strela,« je menil grof, ko eo se težka hrastova vrata zaprla za njima, »VI pa pač ne prikrivate svojih mislil Čeprav menite —• in tako mislim tudi jaz —« da bi tema ženskama smrt najinega prijatelja ne bila baš nezaželjena-----------------bi jim tega vendar ne bilo treba povedati naravnost v licel« »Pa saj tega nisem niti hotel!« Grof Monteroso se je tiho zasmejal. »Niste hoteli?! Ampak storili ste. Se dobro, da niste povedali več. Saj veste prav tako dobro, kakor jaz--------------« »Kaj, kaj?« »Mar res ne slutite, kaj menim?« »Niti najmanj ne, ljubi grof! Kaj hočete reči?« »Ce sami nič ne slutite, potem se bom tudi jaz pazil, da ne izrečem zaenkrat še povsem neutemeljene sumnje. Pogovoriti se morava jutri predvsem z doktorjem Le* meniolom. In —------------« Zamislil se je. »No, in?« »In — testament morava — pregledati.! Do polnoči sva sedela, kadila- in kramljala. Nenadoma pa se je grof divgnil, od* ložil smodko in dejal: »Veste, doktor, kaj bom sedajle napravil? Tiho se bom splazil v bolnikovo spalnico in poiskal testament. Prečitati ga mo* rava še nocojšnjo noč.« Prav nič ni upošteval mojih ugovorov. -* (Dalje prihodnjič.) Občni zb©i* Zveze inJosirifcev. V lepi dvorani Zbornice za TOI se je danes ob 10. dopoldne vršila VII. glavna skupščina Zveze industrijcev v Ljubljani. Poleg mnogoštevilnih odličnih industrijcev, članov Zveze, so bili prisotni kot zastopnik bana inženerja Dušana Serneca banski načelnik dr. Rudolf Marn, dalje dr. Franc Windischer in g. Ivan Mohorič kot zastopnika Zbornice za TOI, dr. Ante Pandakovič kot zastopnik Zemaljskega sa-veza industrijcev v Zagrebu, univ. prof. Hinterlechner kot zastopnik Tehniške fakultete univerze Kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Dravsko finančno direkcijo je na skupščini zastopal pomočnik finančnega direktorja g. Bajič, a direkcijo državnih železnic v imenu direktorja g. Miroslava Gregorka. Skupščino je otvoril in vodil mesto službeno zadržanega pred?ednika g. Dragotina Hribarja podpredsednik Janko Jovan. Ta je v svojem otvoritvenem govoru naj-preje predlagal vdanostno izjavo Njeg.Vel. kralju Aleksandru, ki se glasi: «Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine pošilja ob otvoritvi VII. redne glavne skupščine Vašemu Vel. spoštljive izraze verne udanosti in globoke hvaležnosti, proseč, da Vaše Veličanstvo nakloni blagohotno pažnjo našemu stremljenju za izboljšanje in povečanje industrijske produkcije in s tem za povzdigo blagostanja naroda in ljubljene države. Živel naš kralj! Živela vsa presvitla kraljevska hiša!« r>alje je g. Jovan predlagal da je skupščina poslala vdanostni pozdrav ministrskemu predsedniku generalu Peri Zivko-viču. V tem pozdravu naglaša skupščina da je prišlo zaradi izrednega padanja svetovnih cen agrarnim produktom naše gospodarstvo navzlic obilni žetvi v občutne težave. Industrijci so globoko uverjeni, da more le harmonično pospeševanje produkcije poljedelstva in industrije premagati te težave. Skupščina prosi da ministrski predsednik podpira delo industrijcev za izboljšanje produkcijskih pogojev. Brzojavno je skupščina pozdravila tudi ministra trgovine in industrije g. Juraja Demetroviča kot predstavnika in zaščitnika industrije v kraljevski vladi. Skupščina prosi, da gospod minister modro in smo-treno podpira vsa prizadevanja za pospešitev industrijske produkcije, posebno prosi skupščina naklonjene podpore stremljenju za koristen in pravičen zakon o finansiranju banovin in samoupravnih teles, za zakon o obrtih, rudarski zakon, zakon o izkoriščanju vodnih sil in zakon o elektrotehničnem gospodarstvu. Predsednik g. Jovan se je nato v toplih besedah spominjal vseh v preteklem letu umrlih članov Zveze, katerim so vzkliknili navzoči »Slava jim!« Skupščina je nato prešla na dnevni red. Predloženo jze bilo skupščini obširno tiskano poročilo, ki po panogah navaja članstvo Zveze, katero sedaj šteje 241 industrijskih podjetij. Po odobrenju poročila sta nato sledila dva prav zanimiva referata. Inženjer Pirkjnayer, ravnatelj tvrdke »Slograd«, je podal strokovno prav zanimivo poročilo o razmerju industrije k problemu naših cest. Za njim je poročal glavni tajnik Zveze industrijcev inž. Milan Šuklje o položaju industrije in izgledih za bodočnost. Obe poročili priobčimo v eni prihodnjih številk. Obe poročili je skupščina vzela z odobravanjem na znanje. t J Skupščina je nato stvarno absolvirala še j ostale točke dnevnega reda, odobrila je J računske zaključke za poslovni leti 1928/29 1 ter je tudi sprejela proračun za leto 1980. Nato je skupščina odobrila od odbora izvršeno kooptacijo gg. Janka Jovana in dr. Frana Windischerja. Ponovno sto bili v odbor izvoljeni: dr. Karl Born, inž. Oskar Dračar, Ignacij Florijančič, Konrad Golo-granc, Maks Horvvitz, Dragotin Hribar, inž. Milan Kiepach, Anton Krejči, Peter Majdič, Hinko Pogačnik, Jean B. Pollak, Avgust Praprotnik, dr. Ernest Rekar in dr. Milan Vidmar. Na novo je bil v odbor izvoljen g. Stanko Širok, ravnatelj Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani. Za računske preglednike sta bila izvoljena: dr. Ciril Pavlin in Fran Ravnihar. Glavna skupščina je naposled soglasno in z odobravanjem sprejela daljšo resolucijo, ki vsebuje vse aktualne probleme naše mlade industrije. Resolucija poziva: a) da vlada uporabi vsa pripravna sredstva za pospešitev industrijalizacije naše zemlje in da vlada vztraja pri svoji dosedanji carinsko-zaščitni politiki. Zaščitijo naj se one panoge industrije, ki trpe pod inozemskim dumpingom. b) vlada naj nujno reši vprašanje ureditve banovinskih in samoupravnih financ. c) vlada naj čimpreje izenači naše obrtno pravo z enotnim obrtnim zakonom. Pospeši naj se delo pri drugih važnih gospodarskih zakonih. d) vlada naj čimpreje izvrši prepotrebno revizijo naše socijalne zakonodaje. e) vlada naj posveti nujno pažnjo problemu obnove in vzdrževanja cestnega omro';n v skladu s potrebami prometa. fConjtildtsra pšenice. Tedensko poročilo borzne agenture B. Balabušič, Novi Sad, podaja situacijo žitnih tržišč v preteklem tednu, ki kaže znat-zboljšanje in nudi dobre nade za letošnjo žitno kampanijo. Tečaji v Chicagu in Winnipegu so stalno čvrstejši. Neugodne vremenske prilike v Združenih državah ne dovoljujejo prevelikega optimizma gle-,d9 žetve. Zadnja uradna cenitev žetve v Združenih državah ceni bodočo žetev za 1 in pol milijon ton nižje od lanske. Zaloge se krčijo in so sedaj za 2 milijona bushljev manjša, ko lansko leto ob istem času. Situacija r Evropi je tudi znatno ugodnejša. Zaloge stalno padajo, medtem ko je dovoz iz prekomorskih dežel mnogo manjši od lanskega leta, saj znaša količina plavajočega blaga jedva 850.000 ton, napram 1,600.00 tonam v istem času lanskega leta. V Nemčiji so lastne zaloge skoro pri kraju, uvoz se je znatno povečal in bo zavzel še vse večji obseg, če se opusti nameravano prisilno mletje rži. Tudi Francija je umaknila svoje ponudbe, ker so se Ogledi nove žetve poslabšali. V splošnem Prihajajo iz evropskih držav manj zadovoljiva poročila o stanju posevkov, posebno to za Italijo. Edino poročila iz Nemile in naše države prorokujejo dobro žetev. Madžarska tržišča kažejo posebno čvrsto tendenco tako za staro blago, ko tudi novo. Povpraševanja za staro blago se večajo zlasti iz Avstrije in Cehoslovaške. Uradna ocena stanja madžarskih posevkov se glasi 2-31, medterfi ko je prejšnja ocena imela klasifikacijo 2-06, kar znači malenkostno poslabšanje (1 = prav dobro, 2 = dobro, 3 = srednje). Terminski tečaji so se zboljšali za 0-60 PengS pri novem blagu in za 0-70 PengS pri starem blagu. Naša domača tržišča zaznamujejo čvrsto tendenco in živahen promet, tako za staro, kot tudi novo blago. Ponudbe izostajajo. Mlinska industrija je znatno zvišala zanimanje za staro blago. Tudi stanje naših posevkov se je pod vplivom ugodnega vremena zadnjih dni zboljšalo. Poljedelsko ministrstvo pravkar priobčuje situacijsko poročilo o stanju posevkov. Primorska banovina, beleži — prav dobro — za vse vrste posevkov, razen nekaterih primorskih krajev, ki so trpeli na pomanjkanju padavin. Savska banovina, ocenjuje stanje posevkov — dobro — za vse vrste žitaric. Drinska banovina, označuje ozimnino s >prav dobro«, jara žita z »dobro«. Vrbaska banovina ocenjuje s »prav dobro« vse vrste žitaric. Za ostale banovine še ni najnovejših situacijskih poročil. V obče pa se smalra, da bo žetev za ca. 10—20% manjša od lanske. Sedmi dan velesejma. Kupčije na velesejmu so v vedno večjem raz- kliučkov °Knrt80f xraUŽe zazn»lnuiei° Precej za-Kijuckov. Kartotečni sistem knjigovodstva, ki je i o e aj samo predmet splošnega zanimanja zaznamuje večje Število interesentov med obrtniki m tud, trgovci. Podeželska gasilska društva nakupujejo razno gasilsko orodje in kažejo posebno zanimanje za male motorne brizgalne. Izdelki hišne opremo, ki so bili do-»edaj samo predmet radovednosti, kažejo danes ^ečje zanimanje. Prodanih je bilo kakih dvaj-•et razstavljenih garnitur, nekaj kupčij je bilo iklenjenih za poznejšo dobavo. Deželani se precej zanimajo za razne pasme kuncev in perutnine. Nazorna razstava, ki jo letos nudi velesejem, bo gotovo pripomogla k zboljšanju perutninarstva, kakor tudi k po-splošitvi kunčereje. S strani hotelirjev raste zanimanje za razne hladilne naprave. Vse kaže, da bo letošnji velesejem dosegel rekord, tako v oziru obiska, kakor tudi v kupčijah. Velesejem je dosedaj posetilo okrog 70 tisoč ljudi. Inozemci še vedno prihajajo, največ gostov je iz Avstrije in Nemčijo. n-'.-ni pa je tudi Italijanov. Gospodarske vesti. X Mesečni izkaz Državne hipotekarne banke kraljevine Jugoslavije. Na dan 30. aprila izkazuje Državna hipotekarna banka sledeče stanje: Aktiva: Hipotekarni krediti: ‘2.192 milijonov 382.242-40 Din. Krediti na doklade k davkom (komunalne): 340,154.363-70 Din. Krediti vodnim zadrugam: 76,597.332-20 Din. Re-eskont: 68,991.342-20 Din. Lombard: 113 milijonov 282.969 Din. — Pasiva: Javni in ostali konti: Kapital in drugo: 1.822,064.893-36 Din. Hranilne vloge: 484,438.323-23 Din. Založnice (emisije iz leta 1910, 1911, 1924, 1927, 1929): 921,110.336-33 Din. X Notranja kolonizacija y južnih predelih države. Poljedelsko ministrstvo pripravlja nov zakonski osnutek v svrho pospeševanja naseljevanja v Južni Srbiji. V smislu tega osnutka se temeljito izpreineni sistem notranje kolonizacije. Predvideva se predvsem brezplačna dostava gradbenega lesa in podpore v gotovini. X Banca Commercialo Triestina izkazuje za leto 1929 13-11 milijona lir dobička, vendar ne bo izplačevala nikake dividende, ker so se za sanacijo zavoda vporabile rezerve v znesku 18-9 milijona lir tako, da mora ta dobiček služiti v spopolnitev rezervnega fonda. X Italijansko - španski živosrebrni monopol. Občni zbor živosrebrnega rudnika Monte Amia-ta v Milanu, ki je karteliran s španskimi državnimi rudniki Almadeu, je povišal delniški kapital od lir 32-4 na lir 48-4 milijone. Ta povišek naj bi služil v prvi vrsti v kritje bančnih dolgov, kakor tudi v svrho zvišanja vrednosti rudniških naprav. 45%. dividenda se ne izpre-meni. Relacija kontingentiranja se je določila za prva tri leta: Španija 55%, Italija 45%, v naslednjih letih pa pripada Španiji 60%, Italiji 40%. Vsled znatnega zaostanka v prodaji se je nadalje določila postopna redukcija delavstva. Pri tem bodo prizadeti seveda tudi naši idrijski rudarji, v kolikor jih že ni zadela usoda preureditve, oziroma odpusla. XAvtomobi!na produkcija v leta 1929 je znašala po računih ameriških strokovnjakov 6 milijonov 295.352 osebnih in tovornih vozil, na-pram letu 1928 5,203.139 vozil. Porast znaša torej 21%. Na celokupni svetovni produkciji sta udeleženi Ameriške združene države in Kanada z 89%. X Paramount-film v Jugoslaviji. Eno največ-jih in tudi pri danes poznanih filmskih velepodjetij ameriški »Paramount Lasky Corporation« je osnovalo v Zagrebu lastno družbo pod imenom »Jugoslavensko d. d. za promet Para-mount filinova u Zagrebu«. Delniški kapital znaša 1 Vi milijona dinarjev. X Naraščanje brezposelnosti v Angliji. Ministrstvo dela poroča, da je v drugi polovici maja naraslo število brezposelnih na 1,759.500 oseb, kar pomeni zvišanje za 50.000 oseb naprain prvi polovici maja. Razpored tekem za državno prvenstvo. Jugoslovanski Nogometni Savez je na svoji zadnji seji določil termine za državno prvenstvo. Tekmovanje se prične dne 6. julija in *e konča 5. oktobra. Od 18. do 31. avgusta je obvezen 15-dnevni odmor za vso državo in bo takrat sodelovala Jugoslavija v Montevideu. Izbirne tekme po dvojnem cup sistemu »e vrše dne 6. in 13. julija in sicer prvo nedeljo: Zagreb I — Slavija (Osijek) v Zagrebu; Zagreb II — Ilirija v Ljubljani; Jugoslavija — Bačka v Subotici; Slavija (Sarajevo) — Skoplje t Sarajevu. Hajduk in BSK sta po sklepu glav. skupščine jproščena izbirnih tekem. Dne 13. julija igrajo «sti protivniki v mestih onih klubov, ki so prvo tekmo gostovali. Zmagovalci izbirnih tekem igrajo nato po dvojnem sistemu na točke in sicer: Dne 20. VII.: Zmagovalec Jugoslavija Bačka proti BSK, zmagovalec Zagreb II-Ilirija: proti zmagovalcu Zagreb I-Slavija (Osijek), Hajduk proti zmagovalcu Slavija (Sar.)-Skoplje. 27. VIII.: zmagovalec Zagreb II—Ilirija: zmagovalec Slavija (S.) — Skoplje, zmagovalec valcu Slavija (Sar.) — Skoplje, Hajduk: zmagovalec Zagreb I—Slavija (Os.). 3. VIII.: zmagovalec Jugoslavija—Bačka: zmagovalec Slavija (S,) — Skoplje, zmagovalec Zagreb I—Slavija (O.): BSK, Hajduk: zmagovalec Zagreb II—Ilirija. 10. VIII.: zmagovalec Zagreb II Ilirija: BSK, zmagovalec Slavija (S.) — Skoplje: zmagovalec Zagreb I—Slavija, Hajduk: zmagovalec Jugoslavija—Bačka. Po nogometnem odmoru se igra v mestih drugonaznačenih klubov po istem redu in to; 7., 14., 21., 28. septembra in 5. oV^' Jugoslavija : Bolgarija. Naša reprezentanca igra dne 15 t. m v So fiji revanžno tekmo z Bolgarijo. Z ozirom na to, da odpotuje naša reprezentanca 17. t. ni. iz Beograda v Uruguay, je morala biti reprezentanca sestavljena tako, da igra čim manj igralcev, ki potujejo v Montevideo, v teamu proti Bolgariji. Savezni kapetan je poslavil naslednje moštvo: Jakšič—Beleslin, Mihajlovič— M. Jovanovič, Deškovič, L. Džordževič—Tir-nanič, Benčič, Vujadinovič, Bonač.č, Hrajiček; rezerve: B. Dimitrijevič, Stojanovič, Dohrijevič. Moštvo spremlja dr. Kosta Hadži in S. Stojanovič. Sestava reprezentance Jugoslavije za Uruguay. Za potovanje v Montevideo je nominiral JNS naslednje igralce: Mituljčič (Gradjanski), Jakšič (Soko), Ivkovič (Soko), Beleslin (Saud), Spasojevič (Jugoslavija), Arsenijevič (BSK), Premrl (Concordia), Djokič (Jugosl.), Deškovič (Hajduk), B. Marjanovič (BSK), Hitrec (Hašk), ^iinšir (Cone.), Bonačič (Hajduk), M. Babič (Hašk), I. Bek in Stefanovič (oba F. K. Cette-Francija). Igralcem je stavljen rok, da do 7. t. m. javijo savezu telegrafično ali gredo lahko v Montevideo. Velik uspeh Jugoslovana na Dunaju. Internacionalni tenis turnir akademikov, ki se je vršil te dni na Dunaju, se je končal s sigurno zmago jugoslovanskega Davis cup igralca Schafferja. Sodelovalo je 120 igralcev iz Italije, Madžarske, Nemčije, Avstrije in Jugoslavije. Schaffer je izločil v semifinalu Nemca Haentscha s 3 : 6, 6 :1, 6 :4 in v finalu Madžara Strauba s 6:3, 8:6, 6:0. CEH figi j|M mu S4AP.TOTEUAife KARTOTEČNO I4NJIG01/O0S dnevno sveže pražena pri a S s a 82» g S ! B. MOTOM, Vodnikov trg št. S M IM & BJ CBIIO Krojači, šivilje, nešivilje! KROJNO UČILIŠČE LJUBLJANA, STARI IRG 5iXXXXX za popolnoma suti stalno v zalogi pri družbi MI L 1 R I J A." v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 46 - » " Telefon 28-20 Razglasi sodišč in sodnih oblastev. Vpisi v trgovinski register. I. Vpisale so se nastopne firme: 155. Sedež: Vas pri Fari. Dan vpisa: 22. maja 1930. Besedilo: Martin Briški, Vas, p. Fara pri Kočevju. Obratni predmet: trgovina s kožami. Imetnik: Briški Martin, trgovec v Vasi d 2!, p lata Okrožno kot trgovsko sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 22. maja 1930. (Firm. 100/30 — Rg A II 46/1.) • 156. Sedež: Borovnica. Dan vpisa: 26. maja 1930. Besedilo: Anton Kobi. Obratni predmet: lesna trgovina in industrija. Imetnik: Kobi Anton, trgovec v Borovnici št. 133. D idno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. TTT , dne 26. maja 1930. (Firm. 1052/30—Rg A.) l I. Vpisale so se izpremembe in joda tki pri nastopnih firmah: 157. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 22. maja 1930. Besedilo: Drava, lesna industrijska delni ' I družba v Mariboru. Izbrišejo se: 1. člana upravnega sveta Skalar Josip in Vabič Vinko, 2. prokurista Kovar Jaroslav in Chmelik Josip. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 22. maja 1930. (Firm. 524/30 - Rg B I 8/49.) ♦ 158. Sedež: Pinci — kolonija. Dan vpisa: 22. maja 1930. Besedilo: Agra; .:•* zajednica v Pincih — kolonija, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbrišeta se dosedanja člana načelništva Božič Jožef in Konič Anton, vpišeta pa se novoizvoljena člana načelništva Komar Ivan, podpredsednik, in Jelerčič Ivan, oba kolonista v Pincih. Dosedanji podpredsednik Bensa Ivan je predsednik. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 22. maja 1930. (Firm. 530/30 — Zadr. IV 00 m • 159. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. maja 1930. Besedilo: Dolničar & Richter, tovarna voščenih izdelkov v Ljubljani. Izbriše se javni družbenik Dolničar Martin, zastopniški provizorij za dobo zapuščinske razprave in zastopnik dedičev Dolničar Matija. Izbriše se javni družbenik Ravnikar F rane. Besedilo tvrdke se glasi odslej: Dolničar & Richter. Tvrdko bo vodil dalje kot trgovec poedi-nec Richter Hinko. Prokurist Bežek Etbin bo odslej zastopal in podpisoval tvrdko samostojno, s tem da bo.k besedilu tvrdke pristavil svoj podpis s pristavkom pp. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 980/30 — Rg A III 109/8.) • 160. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. maja 1930. Besedilo: »Obnova«, gradbena družba z o. z. v Ljubljani. Glasom sklepa občnega zbora družbenikov z dne 15. aprila 1930., notarskega zapisa posl. št. 8728, so se razveljavili §§ 9., 11. in 12. družbene pogodbe. — Izpreme-nili pa so se 4., 8., 11., 13., 14. in 16. družbene pogodbe. Načelništvo družbe obstoji iz dveh ali več poslovodij. Vsak poslovodja zastopa družbo napram sodišču in oblastem ter izvensodno samostojno. Podpis družbene tvrdke se vrši s tem, da pristavi vsak poslovodja samostojno pod besedilo tvrdke, ki je lahko od kogarkoli pisano, natisnjeno ali s štampiljo odtisnjeno, svoj lastnoročni znak. — Postavljeni prokurist podpisuje tvrdko na isti način, ako je postavljen za celotno poslovanje družbe, samostojno, sar da pristavi svojemu lastnoročnemu znaku označbo prokure s »pp«. Vpišeta se poslovodji: Ing. Tunner Luji v Ljubljani in Dr. tech. Kluge Konrad, Wien TV/l, Gusshausstrasse 16. Prokura za celotno poslovanje družbe se je podelila Ing. Dachovsky Edmundu v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16, Izbrišejo se poslovodje: Tfinnies Rudolf, Tonnies Emil, Berkovič Nikola, Tykač Alojzij, Heumer Dragotin, Sehreiner Ar-min in Tonnies Frigga, in sicer Tonnies Rudolf in Heumer Dragotin ker sta umrla, ostali, ker so svoja mesta odložili. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd TTT., dne 26. maja 1930. (Firm. 970/30—Rg C I 119/16.) * 161. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. maja 1930. Besedilo: Reicher & Turk. Izbriše se javna družbenica Reicher Ela. Edini imetnik trvrdke je sedaj Turk Josip. Deželno kot trgovsko sodišče r Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 967/30 — Rg A VI 209/2.) « 162. Sedež centrale: Praga, podružnice: Ljubljana. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: »Češka industrijalna banka«, podružnica v Ljubljani. Družba temelji sedaj na pravilih, ki so bila, kar se tiče §§ 29., 34., 41. in 54. izpremenjena s sklepi občnega zbora z dne 11. marca 1929 in pooblaščenega pred-stojništva z dne 18. septembra 1929, katere izpremembe so bile odobrene z odlokom notranjega ministrstva republike Čelioslovaške z dne 10. oktobra 1929, št. 57.387/1929/15. Te izpremembe so bile odobrene tudi od kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. marca 1930, opr. štev. VIII. No. 2619. Na podstavi tako izpremenjenih pravil se tvrdka glavnega zavoda v Pragi I podpisuje veljavno s tem, da se pod besedilom firme, napisanim od kogarkoli ali s štampiljo odtisnjenim, podpišejo kolektivno: a) ali dva člana upravnega sveta, od katerih mora biti vsaj eden član izvršilnega odbora (§ 27); b) ali en član upravnega sveta in en pravi ravnatelj (§ 28.) ali namesto tega ravnatelja višji uradnik, poverjen s pro-kuro, vpisano v trgovski register, t. j. bodisi resortni (titulami) ravnatelj (§ 33) ali namestnik ravnatelja ali prokurist; c) ali dva prava ravnatelja; d) ali en pravi ravnatelj z višjim uradnikom, ki je poverjen s prokuro, vpisano v trgovski register (glej ad b); e) ali dva resortna (titulama) ravnatelja; f) ali en resortni ravnatelj z namestnikom ravnatelja ali prokuristom; g) ali dva namestnika ravnatelja; h) ali en namestnik ravnatelja s prokuristom. Osebe, ki ne spadajo k predstojništvu, morajo pristaviti pri podpisovanju tvrdke k svojemu imenu dodatek, označujoč prokuro. Pri firmi podružnice vpisani način podpisovanja podružnične firme ostane ne-( izpremenjen. Deželno kot trgovsko sodišče t Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 612/30—Rg B I 89/131.) * 163. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Splošno maloželezniška družba d. d. Na občnem zboru dne 16. decembra 1929, posl. štev. 8331, so se izpremenila družbena pravila v §§ 3., 5., 6., 21., 22., 28., in 34. — § 13. se je v celoti črtal, §§ 14. do 22. dobe radi črtanja označbo §§ 13. do 21.; vstvaril se je nov § 22. — Te izpremembe so bile odobrene po kraljevski banski upravi dravske banovine pod opr. štev. VIII/1 No. W>m dne 3. marca 1930. Obratni predmet družbe je' odslej: 1. Gradnja novih normalnih in ozkotirnih malih železnic na električni pogon in obratovanje z njimi. 2. Pridobitev, prezidava in obratovanje ali pa obratovanje samo obstoječih železnic nižje vrste. 3. Pridobitev ali ustanovitev ter torej tudi zgradnja in obratovanje elektrarn in drugih naprav s pritiklinami radi pod 1. : in 2. omenjenh železniških obratov. 4. Pridobitev in ustanovitev in torej tudi zgradnja in obratovanje elektrarn in drugih naprav s pritiklinami za razsvetljavo ali drugačne uporabe električnega toka iz takih elektrarn v okrožju pod 1. in 2. omenjenih železnic. 5. Nabava vsega Jcar Je za zgradnjo in za obrat pod 1. in 2. omenjenih železnic j za gonilno silo proizvajajočih naprav kdaj 1 potrebno, torej zlasti nakup k obratu že-j ieznio in gonilno silo proizvajajočih naprav spadajočih premičnin in nepremičnin, po potrebi in v zmislu predpisov pravil. | 6. Pritegnitev drugih železnic nižje vr- ste in električnih podjetij, kakor so mišljene pod 1. in 2. ter izvršitev v ta namen potrebnih likvidacij in fuzij, zakup in souporaba takih podjetji. 7. Pravica, udeleževati se pri sličnih tuzemskih podjetjih in si pridobiti v ta namen njihove delnice in obligacije. 8. Izvrševanje špedicijskega in prevozniškega posla v zvezi z nameravanim prevozom blaga na posamnib progah železnice. 9. V izpopolnitev svojega železniškega omrežja se sme posluževati tudi drugih vozil, ki niso urejena za električen pogon. Družba objavlja svoje razglase v »Službenem listu«, ki izhaja v Ljubljani. Vpišejo se člani upravnega sv^ta: dr.ing. Mollier Walter, generalni dirr tor Oster-reichische Siemens-Schuckert Werke, Wien 24, Postfach 61, Beyerle Heinrich, direktor Osterreichische Slemens-Schukert j Werke, Wion 24, Postfach 61 in Kregar I Ivan, predsednik Ljudske posojilnice r. z. z n. z. v Ljubljani. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 920/30 Rg B III 40/3.) * 164. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Kranjska industrijska družba. Izbriše se tehnični ravnatelj s prokuro v svojstvu direktorja po § 22. družbenih pravil, ing. Iloffmann Kurt. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. ITI., dne 26. maja 1930. (Firm. 1034/30 — Rg B I 12/63.) Vpisi v zadružni register. ji. Vpisala se je nastopna za druga: 165. Sedež firme: Kočevje. Dan vpisa: 26. maja 1930. Besedilo: Ljudska posojilnica v Kočevju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen izboljševati gospodarske razmere svojih članov, zlasti vzpodbujati čut varčnosti, preskrbovati s svojim zadružnim kreditom svojim članom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva in lajšati socialno bedo. V ta namen zadruga: a) sprejema in obrestuje hranilne vloge in pa vloge v tekočem računu; b) si pridobiva s svojim zadružnim kreditom nadaljna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna; c) daje svojim članom posojila; d) oskrbuje svojim članom vnovčevanje; e) eskomptira menice. Opravilni delež znaša 25— Din. Vsak zadružnik jamči neomejeno. Načelništvo sestoji iz 5 zadružnikov. Člani načelništva so: Škulj Karol, župnik in duhovni svetnik v Dolenji vasi; Uršič Fr*, njo, profesor v Kočevju štev. 278; Lavrfll Franc, posestnik in lesni trgovec v Kočevski reki št 11; Marincelj Peter, posestnik in gostilničar v Kočevju št. 273; Pasterk Boštjan, posestnik v Mozlju št 15. Pravico zastopati zadrugo ima načelništvo po predpisih zadružnega zakona. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelništva. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 28. maja 1980. (Firm. 101/30 — Zadr. III 128/80.) II. Vpisale so se Itprememb« in dodatki pri nastopnih zadrugah: 166. Sedež: Cirkovce. Dan vpisa: 22. maja 1930. Besedilo: Strojna zadruga v Cirkovcah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišejo se dosedanji člani načelništvs Pernat Boštjan, Beranič Miha in Medved Franc, vpišejo pa novoizvoljeni člani n*-čelništva Baklan Franc, kmet v Cirkovcah št. 18 (načelnik), Paj Franc, kmet v Cirkovcah št. 9, Draškovič Boštjan, kmet v Starošincih št. 22. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 22. maja 1980. (Firm. 523/30 — Zadr. II 27/28.) 167. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 22. maja 1930. Besedilo: Krekova posojilnica v Mari boru, registrovana zadruga z neomejeno z* vezo: Izbriše se dosedanji član načelništva Golob Vilko, vpiše pa se novoizvoljeni član načelništva Lorbek Ivan, posestnik v Mariboru, Einspilerjeva ul. št. 40. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 22. maja 1930. (Firm. 527/30 — Zadr. II 6/40.) • 168. Sedež: Razvanje. Dan izbrisa: 22. maja 1930. Besedilo: Zadružna elektrarna v Razvanju pri Mariboru, r. z. z o. z. Radi končane likvidacije. Okrožno kot trgovsko sodišče v Maribor«, dne 22. maja 1930. (Firm. 528/30 — Rg Zadr. III 18/11.) Razne objave. 1897 Objava. Izgubil sem tipno izpričevalo In dekret o podelitvi evidenčne števRke 2—188 1» dano od polioijske uprave v Ljubljani vm ime Vovk Miro. Proglašam izgubljena dokumenta za n* veljavna. Vovk Miro, Ljubljana a. r. Vabilo na 11. redni občni zbor, Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru, ki ae vrši dne 20. julija 1980. ob 10. uri dopoldne v prostorih Mariborska tiskarne, Jurčičeva ulica št. 4 Dnevni redi 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Predložitev in odobritev računskega zaključka za leto 1929. in razdelitev 81-stega dobička. > 8. Poročilo nadzorništva in absolutorl| upravnemu svetu. 4 Volitev enega upravnega svetnika h. 5. Volitev nadzorništva in nagrada nad-zomištvu. Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru, Hinko Pogačnik s. r. pp. Stanko Detela s. r. • § 27. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki najkesneje 8 dni pred občnim zborom založijo delnice prt Celjski posojilnici d. d., podružnici v Mv riboru. Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23, tiskarno odgovarja ptmat MiobMek, ■» Urednik Janes Debevec, «* Z« inseratni $U*1 pdgovarit AVS'4S* 5»hmw«& m S£ £ l