Leto IX, ftt. 109 Ljubljana, četrtek 10. ma|a 1928 Cena 2 D?n mm likata ob 4. «j«rtyj. — Stane mesečno L>in «5'—, cemstro Din «cr— neoto' Oglas) po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljana, njnaliora ulic* iter. 5/L Telefon ftt. >072 in 1804, ponoči tudi It. «054. Rokopisi oe no vraiaja. Upravatttvot Ljubljana, «Te»emor« fcL 54. — Telefon ftt. «036. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko ________ti Ljubljana, t^rcte« wv> obča ftt. 4- — Teieton ftt. udi Podružnici: Maribor, Alenn idrori ftt. 13 — Cd je. Aleksandrova cest« RaCsn pri postnem cek. zavoda: Ljub* lan« ftt. tt.&M - Praha čisto 7&.180. Wien. Nr 105.S41 Ljubljana, 9. maja. Včerajšnji ljubljanski organ beograjskih hegemonistov «Slovenec» naznanja z ogromnimi črkami strmeči javnosti, da je Vukičevičeva vlada pričela izvrševati decentralizacijo ter našteva cel roženkranc raznih uredb o »prenosu poslov na velike župane*. Tako važne se mu zdijo te uredbe, da jih našteva kar dvakrat, na prvi strani kot senzacijo in nato še med gospodarskimi vestmi kot skromnejšo informacijo. Bolje bi bilo, da jih ni priobčil niti enkrat, kajti z njihovo objavo te le izziva, da zopet enkrat primerjaš prazne besede z resnimi dejanji. Decentralizacija (pravilno gre tu za vprašanje de-koncentracije, kar pa režimovcem še ni povsem jasno), kakor jo po rk Herald« roča iz Washingiona da bo državni depar-tement v nekai dnevih odposlal v Tokijo noto. v kateri bo vprašal japonsko vlado, ali smatra gibanje iaponskih čet v Šan-tungu za intervencijo v smislu washing-tonske pogodbe devetih držav iz leta 1922. Tokio 9. maja s. Zunanji minister ie izjavil novinarjem, da vlada ne namerava zasesti kitajskega ozemlja ali zapleniti železniške Droge Japonska mora samo stra-žiti železnice, dočim so Kitajci obdržali vodstvo Dalje se demantira. da bi nameravale japonske čete v Tsinanfu preprečiti Kitajcem nadaljnje prodiranie. Nacijonalisti nadaljujejo prodiranje proti severu, ne da bi zadeli na kake zapreke. Berlin. 9. maja s. Kitajsko poslaništvo sporoča časopisju vsebino protestne note. ki jo je nedavno izročilo pekinško zunanje ministrstvo japonski vladi V tej noti protestira kitajska vlada, da ie japonska vlada odposlala čete v šantunško pokrajino pred incidenti v Tsinanfu. Japonska vlada se na ta protest ni ozirala in ie odposlala svoje mandžurske čete v Šantung. V Tients inu so Japonci zgradili letališče. Pekinška vlada Ima sploh vtis. da ie japonska vlada sklenila poslati čete že pred boji v Tsinanfu in ponovno protestira proti nastopanju japonske vlade na severnem in iužnem Kitajskem. Peking. 9. mala s. General Čangtsolin ie dal razširiti po vsej državi brzojavno okrožnico, v kateri napoveduje zaradi kritičnosti mednarodnega položaja v Šantungu začasno ustavitev državljanske voine ter predlaga sodelovanje severnih in južnih čet zato. da se uredi nesporazum glede Tsinanfuja London. 9. maja (lo.) Na tozadevno vprašanje ie izjavil danes v spodnji zbornici angleški zunanii minister Chamberlain. da so bili 22 aprila pozvani angleški državljani v Tsinanfu nai se umaknejo iz mesta. V bližnje Iuke so bile odposlane angleške vojne ladje. Po dosedanjih poročilih ni bil ubit noben Anglež in tudi angleško imetje ni bi o noškodovano. Nadalje je iziavii Chamberlain da se ni pogajal z afganistanskim kraliem kot angleški zunanii minister, ampak ie samo razpravljal o splošnih vprašaniih elede angleško-afzani-stanskih odnošajev in izrazi' nairesnejšo željo angleške vlade, da bi ostal Afganistan močna in neodvisna država. Šanghai. 9 ma;a s Japonci nadalje raz-orožujejo južne čete v Tsinanfu in okolici ter zasedajo strategične točke Neka japonska brigada ie trčila pri Tsinanfu z močno kitajsko armado. Po neki nepotrjeni vesri so baje Japonci včeraj tri ure br>mb:irdirali domači del mesta Tsinanfu in ubili 5f)0 oseb ter razdeiali mnogo hiš v zapadnem delu mesta Po iaponskih poročilih se ia-ponske čete zaposlene s tem da čistiio sedem milj okoM mesta ozernlie. kar nameravajo naoraviti tudi v Šantungu. Tokio. 9 maja s Po poročilih, ki jih dobiva časopisje iz zunanjega ministrstva, odpošilja Japonska čete na Kitajsko zato. da ščiti živlienie in lastnino svojih državljanov. Japonska ne namerava zasesti ozem lja in bo svoje čete umaknila čim bo nevarnost odstranjena. Ni resnica da so japonske čete vkorakale v Tsinanfu in zadrževale pohod iužnih Kitajcev proti severu. Tokio 9. maia s. resar ie pristal na to. da se odpošlje v Tsingtau še diviziia Na- fove s čimer bo število jaooa^ijj čet v antungu narastlo na 26.000 mož. Pet čet pehote je dobilo nalog. nai odkorakajo v Tientsin. 7 torpednih rušilcev ie odplulo proti Kitajski Računajo s tem. da bndo odpeljali še štirje torpedni rušilci na iuž/no Kitajsko. Tokio. 9. maja (lo.) Vojno ministrstvo ie sklenilo, da odpošlje v Šanghaj križarki Abukuma in Jiutsu. London. 9 maja s. Po nekaterih vesteh preti japonskim četam nevarnost, d £ iih bodo Kitajci odrezali, ker imajo samo 4000 mož proti 30 do 100 000 Kitajcem na razpolago. Angleško in ameriško časopisje zavzema stališče, da je intervencija Japonske na Kitajskem uoravičena. ker se Japonci zavedajo, da je Kitajska v oblasti ekstremistov. ki nameravajo delati v šantunški pokrajini isto. kar so nekaznovani počenjali v Nankingu. List izraža upanje, da Japonska ne bo podvzela nikakih korakov. ki bi nasprotovali vvashingtonski pogodbi devetih držav glede teritorijalne nedotakljivosti Japonske. ' Katastrofalne vremenske spremembe Dočim je pri nas po dolgih tednih zasijalo pomladansko solnce, poročajo iz Budimpešte o silnem viharju, iz Češke, Avstrije in Nemčije o nenadnem mrazu. — Veliki viharji tudi v Italiji. Budimpešta. 9. maia s. V mestu in okolici ie divjal danes od zgodniih jutranjih ur do 11. izredno močan vihar Mestoma je dosegel vihar hitrost 90 km na uro. Bil ie tako silen, da ni bilo mogoče prekoračiti nezavarovanih mest. Vihar ie izruval po parkih mnogo dreves. S streh ie metal opeko tei trgal celo kose zidu. tako da ie bilo na cesti več ljudi poškodovanih Vihar je dvignil iz tira voz cestne železnice ter ga prevrnil Šele »koli Doldneva se ie vihar nekoliko polegel Prostovoljna reševalna postaja ie morala posredovati v 110 primerih, večinoma liudem. ki so iih zadeli deli opeke, napisne table in padaioča drevesa. Med viharjem ie policija zaprla vse mostove preko Dunava. ker se ie bilo bati. da bi vihar dvignil liudi v zrak in iih pometal v vodo. Mali parniki med Pešto in Ofenom niso mogli voziti, ker iim ni bilo mogoče pristaiaH. Naprave električne centrale so bile orecej občutno poškodovane. Ker ni bilo električnega toka. je cestna železnica sfala. Vihar ie potrgal zveze 3000 telefonskim nostaiam. Sadni in zelenjadni vrtovi so uničeni. Vihar ie spremljal leden dež in temperatura ie padla v notranjosti mesta na 3 stopinje, v zunanjih okrajih pa celo na ničlo. Izmed ranjenih so tri osebe prepeljali v bolnico, dočim so bili vsi ostala le lažje poškodovani. Budimpešta. 9. maia g. Orkana, kot je divjal danes po mestu ne pomnijo od leta 1914. Ranienih ie bilo kakik 100 oseb. Praga. 9. maja s. V Krkonoših ie pričelo snoči močno snežiti. Na grebenih leži do 10 cm novega snega. Davi ie kazal termometer 5 stopini pod ničlo. Po dolinah ie močno deževalo, gorovje pa ie popolnoma zasneženo Gradec. 9. maja s. Na Schdcklu ie padel nov sneg. Termometer je padel pod ničlo. Monakovo 9. maja s. Po dolgotrajnem deževju se je snoči vreme nenadoma spremenilo. Nastopil ie občuten mraz in davi ter tekom dopoldneva ie pričelo snežiti Dočim je včeraj kazal termometer še 10 stopini toplote ie danes padel pod ničlo. V gorskih krajih ie bila vremenska sprememba še občutnejša. Rim. 9 maja s Snoči ie divjal nad Bre-scio in pokrajino močan vihar s točo. ki ie napravil v vinogradih in žitnih poljih v Csllaticn Gusstgu za več milijonov lir škoda. Rodovitni vinožradi so popolnoma goli. Na vsem ssdnem drcviu ie odpadlo cvetje. V Celbiicu nudi pokrajina oopolnoma zimsko sliko, ker ie padlo med viharjem tudi do 20 cm toče. Tudi vsa okolica je težko prizadeta. Milan. 9. maja s. Dopoldne ie divjal nad mestom močan vihar, ki ie bil posebno nevaren v prvih jutranjih urah. S posebno hitrostjo ie divjal vihar v predmestih. kier ie podrl neštevilna drevesa, ostala pa so brez listja in cvetja. Kolesarji so morali stopiti s koles in vozovi so se morali ustaviti. ker bi jih sicer prevrnilo Zelo veliko škodo ie napravil vihar v parku na gradu ter parku Porta Lodovica ter po raznih javnih vrtovih. Gasilci so morali večkrat intervenirati. Resna nezgoda se ni pripetila nikjer. Opazovalnica v Breri sporoča, da je dosegel vihar hitrost 60 km na uro. Atene. 9. maja s. Močan vihar ie popolnoma uničil vinsko in oljčno žetev v okraju Trithylia Bukarešta, 9. maja. g. Nad Kološvarom in okolico je divjal snoči okoli polnoči strašen orkan, ki je povzročil znatno stvarno škodo. Človeških žrtev ni obžalovati. Vse brzojavne in telefonske zveze so bila pretrgane. Sneg v maju. Ogulin, 9. maja. n. Danes je po vsem Gorskem kotarju padal sneg, ki je vse pobelil Žrtev viharja. Dubrovnik, 9. maja. n. Danes popoldne je nad Dubrovnikom in okolico razsajalo strahovito neurje z dežjem in grmenjem. V Dubrovniku kakor tudi v okoliških lukah je vihar povzročil mnogo škode na zasidranih parnikih. Parnik Dubrovačke plovitbe je došel z veliko zamudo, ker se je moral silno boriti z morskimi valovi. Med potniki je bil tudi občinski zdravnik iz Vele luke dr. Anatol Zamjakin, ki je prišel v Dubrovnik na zdravljenje v bolnici. Ko je šel iz kabine, pa je padel, ker se je parnik močno gibal, in obležal na mestu mrtev. Katastrofalno vreme. Napolj, 9 maja. o. Silen viliar, ki je snoči divjal v tukajšnjem pristanišču, je zanesel parnik niu je iziavil danes novinarjem, da na kon. gresu v Albi Juliji ni bilo govora o kaki akciji princa Karola in da stranka ni v ni« kaki zvezi z njegovim delovanjem. Stran« ka tudi ne misli, da bi ga pozvala nazaj v Romunijo. London, 9. maja. g. Romunski princ Ka= rol je poslal notranjemu ministru pismo, v katerem se obvezuje, da ne bo izdal ni» kakega manifesta več in da se bo v bodoče vzdržal vsake politične akcije, ako vlada prekliče nalog za njegov izgon. Pariz, 9. maja. (be.) Vlada ne bo dovo» lila princu Karolu nadaljnjega bivanja v Franciji London, 9. maja. s. «Daily Express» po» roča, da je bilo v neki londonski tiskarni zopet naročenih 50 000 izvodov razglasov princa Karola za romunski narod. Vsebina teh razglasov se precej strinja z njegovim prvim manifestom. Letake je naročil ru» munski grof Jonescu. Razpust katoliške dijaške organizacije v Romuniji. Bukarešta. 9. maja. g. Vojaško sodišče je sporočilo predsedniku Zveze katoliških dijakov, da je organizacija po naredbi vlade razpuščena. Razpust je brez dvoma v zvezi z živahnim udeleževanjem njenih članov pri raznih protižiddvskih izgredih. Kako je skušal pobožen frančiškan goljufati pri volitvah Značilen primer klerikalne politične morale. — Frančiškanski irater je hotel v Brežicah voliti pod tujim imenom. volilne goljufije, se je pobožni mož Izgovarjal, da ni on kriv, temveč da so ga gospodje v samostanu poslali na volišče, da odda svoj glas za Davida Go-renca, ki že davno ni več v Brežicah. David Jug seveda ni bil pripuščen k volitvi in poizkus goljufije je bil zabeležen v volilni zapisnik. Vprašamo pa patre frančiškane in njihove politične pristaše. kako se to sleparsko postopanje ujema s katoliško moralo in poštenostjo. Vprašamo oba zaupnika klerikalne stranke, kako sta mogla potrditi identiteto volilca, ko sta morala vedeti, da gre za sleparijo. Seveda, namen posvečuje sredstva in vrag poštenost, samo da pridobi klerikalna skrinjica eno kroglico več. u. Brežice, 8. maja. Kakšnih sredstev so se posluževali klerikalci pri nedeljskih občinskih volitvah v Brežicah in se jih najbrž poslužujejo sploh pri vseh volitvah, o tem jasno priča značilni poizkus volilne goljuiije, ki se je dogodil v nedeljo v Brežicah. Pred volilno komisijo se Je zglasil tudi pobožni frater iz frančiškanskega samostana, da odda svoj glas. Na vprašanje predsednika volilne komisije, kdo je in kako se piše. ie frater izjavil, da je David Gorenc, s samostanskim imenom David. Volilec s tem imenom je bil res vpisan v volilni seznam. Ker ga pa predsednik osebno ni poznal, ie vprašal člane komisije, ali kdo fratra pozna. Klerikalna zaupnika v volilni komisiji g. notar dr. Bartol, ki ie čest gost v samostanu in torej patre pač pozna, ter gostilničar in mesar g. Deržič. ki ima tik kloštra svojo posest in so mu razmere v samostanu torei tudi znane sta oba potrdila, da ie frater v volilnem imeniku vpisani David Gorenc. Pri na-dalinem Izpraševanju gjlede istovetnosti, zlasti o rojstnih podatkih, pa ie prišel frater v zmedo in se s tem sam izdal, da je hote! slepariti. Naposled ie bled in prestrašen priznal, da nI David Gorenc. temveč Anton Jug. s samostanskim imenom Anocet. V silni zadregi in v strahu pred kaznijo zaradi Čsl. parlamentarna ^ delegacija v Jugoslaviji Praga, 9. maja. h. Češkoslovaška parla* mentarna delegacija odpotuje v Jugoslavijo 19. in bo prispela v Beograd v nedeljo 20. maja. V Beogradu bo ostala dva dni, nakar potuje dalje ter bo 23. v Sarajevu, 24. v Mostarju, v dnevih 25 do 28. maja pa v Dubrovniku, kjer se bo vršila zaključna konferenca. Delegacijo vodi poslanec Uhhr, kot tajnik fungira poslanec dr. Kralik. Za predsedstvo poslanske zbornice se bo ude» ležil delegacije podpredsednik Zirhut (nem« ški agrarec), za predsedstvo senata pa pod« predsednik senata Klofač. Od narodne de« mokratske stranke bosta v delegaciji dr. Kramar in Votruba. Kakor je izjavil sena« tor Klofač vašemu dopisniku, se najbrže nc bo mogel udeležiti potovanja. Predsednik Masaryk obišče Moravsko Praga, 9. maja. h. predsednik Masaryk se bo 8. junija preselil na Moravsko na poletno bivališče Pri tej priliki bo cbiskal mo-ravsko jubilejno razstavo v Brnu. nekatera moravska mesta ter se udeležil polaganja temeljnega kamna za jnridično fakulteto Masarvkove univerze v Brnu. Smrt češkega učenjaka Praea. 9. maja. h. Danes je umrl tukaj profesor cerkvenega prava n« češki univerzi in znani učenjak dr. Kamil Henner. ^tar ie bil 67 ltet. Pokojni Henner je bil od leta 1900 redni profesor češke univerze in eden izmed najboljših poznavalcev cerkvenega prava v srednji Evropi Tako nam poročajo iz Brežic. Zadeva je značilna tembolj, ker v zadnjih letih klerikalci za vsake volitve polnoštevilno mobilizirajo tudi vse patre in fratre raznih samostanov, čeprav so se ti pri vstopu v red odrekli vsem posvetnim stvarem. Ti samostanski volilci prinašajo klerikalcem lepo število kroglic in so po nekaterih krajih naravnost odločilni. Že mnogokrat se je pojavljala sirmnja, da se pri izvrševanju volilne pravice samostanskega osobja postopa večkrat na način, ki ni v skladu z moralo in ne z nauki o poštenju in resnici. Brežiški slučaj je to sumnjo še potrdil. Nobilovi poskusni poleti Kodanj, 9. maja. g. General Nobile bo v petek nadaljeval polet proti sedmemu tečaju. Pred tem pa bo pod vzela še dva poizkusna poleta. Ringsbay, 9. maja. s. Pred poletom na severni tečaj namerava general Nobile izvesti več poizkusnih poletov okoli severnega tečaja. Med drugim namerava leteti na zemljo carja Nikolaja IL in Ljeninovo zemljo. • — Rim, 9. maja. General Nobile je po« slal aeronautičnemu ministrstvu poročilo o poletu iz Vatsoa do Spitzbergov. Poročilo pravi, da se je morala «Italia» boriti z na« sprotnimi viharji zlasti med potjo od Med* vedjega otoka do Kingsbaya. Pri tem se je pokvaril en motor, ki ga bo treba izmenjati z novim. Nobile upa, da bo popravilo izvr« šeno do petka, nakar bo takoj nadaljeval polet na Severni tečaj. Italijansko - turški sporazum. Rim, 9. maja. o. Agencija cRadio Nazio-nale> poroča iz Angore. da bo po mnenju turških političnih krogov v najkrajšem času predložen turški narodni skupščini zakonski načrt o italijansko - turškem sporazumu. Poročilo omenjene agencije zagotavlja, da stremi ta sporazum po zagotovitvi miru. Angleška kreditna ponudba vojvodinskim mestom. Beograd, 9. maja. p. Večja angleška finančna skupina je ponudila vojvodinskim mestom, in sicer Novemu Sadu. Somboru, Subotiei in Osijeku posojilo v znesku 1 milijona funtov šterlingov. Ker so pogoji ugodni, bo ponudba bržkone sprejeta. i Kraji in Materinski dan Vse kulturne države dajejo enkrat na leto vidno priznanje in izkazujejo na ta ali oni način hvaležnost materin» ski ljubezni in požrtvovalnosti s tem, da proslavljajo v mesecu maju Mate» rinski dan. V Jugoslaviji izkažemo čast, zahval> nost in priznanje vsem materam dne 12. in 13. maja t. I Materinski dan pro* slave prosvetne, socijalne in humane ustanove, vse šole, mladinske organu zacije ter tudi vojaštvo vse naše drža» ve in končno posamezniki v svojih rodbinah. Pokroviteljstvo 'etošnje vseobče ln velike proslave je prevzela naša prva Jugoslovenska kraljica. Na predvečer, dne 12. maja se bo vršila v Ljubljatii v opernem gledalU šču akademija v počastitev Materin> skega dne s pestrim vzporedom. V nedeljo dopoldne pa bodo ljubljanske Slovenke s pomočjo Pomladka Rdeče--ga križa zbirale po ulicah darove za najrevnejše matere. Za Bolgare! Uredništvu «Jutra» so poslali za žrtve potresa v Bolgariji: Milivoj Levstek, lekarnar, mesto venca na krsto pok. g E. Fabianija 100 Din, Čer« ne Ciril, zbirka med šol. osobjem, 156 Din; Ferenčak Fran, gozdar v Hraščici, 10 Din; osnovna šola v Ivancih, 40 Din; Srot Fra» njo, žel., Čakovac, 5 Din; Sosič Josip, brz. mojster, Kočevje, 10 Din; zbirka med aka=> demiki v Akad. kolegiju po prof. Je--anu, 515.25 Din. Skupaj 836.25 Din, prej izkazani prispev. ki 13.760 Din 75 p, v celem 14.597 Din. Zahvaljuje se in se priporoča za nadalj* ne prispevke «JUTRO». Mariborčani v Lacernu Lucern, 6. maja Lucern nima pravega smisla za pospeševanje umetnosti. Tu se sprejme le to, kar Ima že svetovno ime, n. pr. te dni Furt-wangler z berlinsko filharmonijo ali don-ski kozaki itd Prav dobro pa so obiskane opereta, burka, farsa in podobne stvari. Sezona je pri kraju in Glasbena Matica jo je zaključila. Prišla ie doba razstav ln turizma. Hoteli, sijajni in številni, čakajo kakor pajki v svojih mrežah na potnike, ki prihajajo v tej dob iz Amerike. Egipta, Anglije, Španije iz vsega sveta. Preživel sem. žal. samo en dan v Lu-cernu in primerjaj -č razmere doma ln tu, smem po točnih informacijah vendarle reči, da cene niso tako gorostasne, kakor se na prvi hip zdi zhsti če kdo uživa kake ugodnosti kakor n or mi Stanovanje le naravnost vzor komforta. Hotel Ima vse, kar si človek more poželetL Vse kakor iz škatlice vzeto. V jedilnicah bleščeči parke«, kaditi pa smeš le po obedu, ko se dame odstranijo. Za zajutrek si vzameš kave in mleka, kolikor hočeš, kruh je sicer mnogo slabši od našega, maslo pa je zato imenitno. Obed le tako obilen, da ga ne zmagaš. Pet do osem raznih »riht«. Isto je zvečer. Vino. z malimi Izjemami ne posebno dobro. Je treba plačati posebej in zelo drago, trikrat aH jelo štirikrat dražje kakor pri nas. Piv j je prazno, če ni slučajno bavarsko. Mestno gledališče je novo in moderno urejeno; ni veliko, ali za Matičarje je bilo vendar prevelika Krivo je bilo temu marsikaj. Največ to, da Švicarji o nas niso slišali še nikoli in menda sploh ne vedo. kje in kaj je Jugoslavija. Ponovila se je po koncertu ista pesem kot oba prejšnja primera: oni, ki so slišali koncert, obžalujejo, da so ga zamudili drugi, in vabijo na takojšen novi obisk zagotavljajoč, da bodo za naše pev.e odslej dvorane polne Mariborčani so p-jH navzlic nepovoljnemu obisku prav dobro. V začetku nezaupjliva in mlačna publika se je razgrela in izsilila ponavljanje in dodatke. Tudi tu niso hoteli ljudje domov Po koncertu smo slišali marsikatero ljubeznivo in navduševalno besedo Lahko bo onim pevcem iz naše domovine. ki pridejo za nami. —č. Žrtve brezvestnega padarja LJubljana, 9. maja Ljubljanska policija je tekum zadnjih tednov dobila več anonimnih ovadb glede neke moške osebe, ki se ukvarja z odpravljanjem človeškega ploda Na to dejstvo so bili opozorjeni poleg policijskega zdravnika dr. Avramoviča tudi mnogi drugi ljubljanski zdravniki Policija se je trudila na vso moč, da dožene početje in da zaloti brezvestnega padarja. Vsi njeni napori pa so ostali dolgo brezuspešni Šele danes dopoldne se je posrečilo tega laži-doktorja prijeti tako rekoč na delu. Policija je biia namreč opozorjena, da se mudi dotični moški pri neki ženski v okolici glavnega kolodvora. V htš sta takoj odhitela dva detektiva, vendar moža nista več našla v stanovanju; pač pa sta v naglici zaslišala neko očividno oslabljeno mlado žensko, ki je odkritosrčno izpovedala, kaj se je z njo zgodilo ter omenila tudi, da je padar pravkar odšel na kolodvor Agenta sta se požurila za njim ter sta na peronu na podlagi opisa aretirala 69letnega bivšega železničarja P., stanujočega na svojem posestvu v okolici Černuč Odvedla sta ga na policiisko direkcijo, kamor je bila povabljena tudi žena. pri kateri se Je malo prej mudM P. Na policiji Je prišlo okmg 12 30 de razburljiv^ prizorov ker je pričela operirana žena nenadoma strahovito krvaveti ter ji je zdravnik dr. Av-ramovič komaj ustavil krvni tok: Pozvati so morali v največji naglici rešilni avto, ki je žrtev brezvestnega padarja prepeljal v splošno bolnico. Kako nepremišljene so med drugimi tudi poročene žene pri tako delikatnih operacijah, kaže posebno dejstvo, da je imel brez-vestnež pri sebi še cel seznam raznib žensk, pri katerih bi imel tekom prihodnjih dni izvršiti nevarni posel. To pa s popolnoma neočiščenimi in zanemarjenimi inštrumenti, ki jih je valjal enostavno v žepih. Ker je v ljubljanski bolnici zadnje mesece več paciientk z vnetjem trebušne mrene, domnevajo -dravniki, da je marsikatera teh bolnic žrtev brezvestnega padarja. Policija vrši obsežno preiskavo. Sleparski in tatinski talenti mladega pustolovca Pred meseci se ie prijavil pri pekovskem mojstru Lovrencu Slivniku v Brežicah visokorasel mladeničč temne polti, ter mu pričel tožiti, da se nahaja na svetu sam kakor kamen. Prosil ga je, če ga more sprejeti za vajenca in Slivnik se je res zavzel zanj. Ostal pa je mladenič pri mojstru samo par tednov Lepega dne je izginil ter poneveril košaro kruha v vrednosti 200 Din, ki jo je nekje zastavil za manjši znesek Fant se je prijavil Slivniku pod imenom Stanko Mramor. Par dni pozneje je storil mlademu fantu enako dobroto pekovski mojster Fran Žu-pevc v Jezercih pri Šmarju. Temu se je prijavil fant kot Milan Šmid ter ga je že po nekaj dneh okradel. Odnesel mu je več obleke v vrednost5 1000 Dir in izginil Navihani dečko je obokal tako po vrsti v raznih krajih več pekovskih mojstrov, ki so ga namestili kot pek ovskega vajenca, pa ie povsod izginil in zanustil samo slab spomin Varnostne oblasti na deželi so na prijave oškodovanih pekov tatu in sleparja začele vesmr zasledovati Dne 30 aprila se je pojavil nepoznan mladenič v okolišu Novega mesta. Postopal ie .krog s fotogTafičnim aparatom in obiskoval kmete Navajal je, da je zastopnik fotografa Franceta Kunca iz Ljubljane, ter iih nagovarjal, naj se dajo udariti na kontrafč Obenem je izvabljal tudi stare slike natvezujnf kmetom, da bo izvršil povečanja. Kmetje so zgovornemu sleparčku prav zvesto nasedali ter mu dajali tudi na-plačila za slike. Opoldne je prišel mladi fotograf tudi v vas Raitež, kjer ga je v njegovo nesrečo srečala orožni.ška patrulja. ki ga je egovo-ila. Dečko se je vidno zmeden legitimiral kot Martin Ivanetič. doma iz Semiča in je navedel, da je na poti v Št Janž. kamor ga pošilja njegov šef. da izroči nekomu fotografični aparat. Orožniki pa mladeniču niso verjeli, marveč so ga preiskali ter našli pri njem celo zalogo starih fotografij, obenem pa različne listine, glaseče se na različna imena. Naslednjega dne so orožniki fanta odvedli v zapor okrožnega sodišča v Novem mestu. Pred par dnevi se je novomeško državno pravdništvo obrnilo po informacije glede fantove identitete na ljubljansko policijo. ki je že dalje časa zasledovala nevarnega tatu :n sleparja, 181etnega Albina Ko-šak.a, doma iz Zabukovce, cbčina Griže pri Celju. V Novo mesto sta se odpeljala policijski nadzornik Ljubič in agent Ujčič, ki sta aretiranca zaslišala. Faint ni dolgo tajil. Prizna! je svoje pravo ime in celo vrsto zanimivih pustolovščin. Ponaredil je pri nekem kmetu v Ponikvi več listin, ki jih je opremi" tudi s štampilj-kami, ki jih je napravil z navadno ročno tiskarnico. Pri kmetih je kazal neko listino na ime Vladimirja Costa. ki je navajala, da je dedič 12milij>nskega dolarskega premoženja v Ameriki ter obenem lastnik velikega posestva v Trsm Sam je povedal, da je ameriški državljan, da pa zaradi trenutnih neprilik ne more k svojemu očetu v Ameriko, v mesto Cieveland. Odkritosrčno je povedal tudi, da je izvabil pod neko pretvezo fotografični aparat od upokojenca Josipa Semeta v Irebelnem. Aparat je bil sicer pokvarjen, navzlic temu pa ie Košak z njim fotografiral . . . Ogoljufal je tako tekom zadnjih mesecev razne ludi za okroglih 6000 Din. Košak, ki ima šest razredov ljudske šole. ie izredno prekanjen dečko Krasti je zbor Glasbene Matice na Češkoslovaškem in nocoj je prilika, da čuje najpomembnejše pa tudi najtežje skladbe praškega programa, katerih velika večina je v Češkoslovaški izredno ugajala Zbor nastopi pod vodstvom ravnatelja Mateja Hubada. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Zbor donskih kozakov, ki koncertira v ponedeljek, dne 14. v ljubljanski unionski dvorani, se odlikuje po liričnih tenorjih in po edinstvenih pravih ruskih basih, ki imajo impozantno nižino. Njihova intonacija in dinamika je brezhibna, s svojim načinom petja ruskih zborov vzbujajo viharje navdušenja. Predprodaja vstopnic od danes naprej v Matični knjigarni. Mladinska akademija društva Skrb fa mladino, ki je bila zaradi generalne skušnje k Ktbal. Državno pravdništvo je zastopal dr. Fellalnr Obtoženka je pod oretvezo. da trguje z blagom, šivalnimi stroji in kolesi, ki jih dobiva brez carine in po nizki ceni iz Italije. spravila v zmoto mnoge naivneže in jih osleparila za 61.787 Din. Srreharjeva se je zagovarjala pred poroto že leta 1921., ker je izvabila od Franceta Erzarja okoli 19.000 Din pod pretvezo, da trguje z volnenimi jopicami. Zaradi manjših goljufij ie bila že večkrat kaznovana. Obtoženka ie večino svojih sleparij priznala, glede nekaterih pa izjavila, da ne ve, kako je bilo Na predsednikovo vprašanje. je li imela namen goljufati, ie odgovorila da ne in da ie kriva samo v toliko, da si ie denar izposoievala. Priče so izpovedale večinoma proti obtoženki. češ. da jim je obetala .da vrne denar, a ie ostalo le pri obliubah. Senat ie stavil porotnikom dve vprašani!, in sicer glavno vprašanje, če ie obtoženka kriva, da ie izvabila z goljufivim namenom raznim strankam 61 787 Din. in dodatno vprašanje, če znaša škoda nad 10.000 D n. Poro.niki so vprašanje o krivdi potrdili, nakar je bila Mariia Streharieva obsojena zaradi hudodelstva goljufije na 14 mesecev težke leče. Jutri se bo vršila razprava proti Josipu Medvedu zaradi oskrum.be in posilstva ter proti ponarejevalcu denaria Janezu Sela-nu. Razprava proti Medvedu bo tajna. Pozor I Pride! Pazite! Berite! „Prosta ijubav" Po glasoviti tragediji Arthura Schnitzlerja „Freiwild" V glavni vlogi Evelin Holt, Fred Louis Lerch. Pride v Kino «DVOR». 5f A ■r M .ir T fr • > -ti Jake Wallace (Betetto. ki je imel žal. premajhno partijo). Ashby (Rumoel). Harry (Banovec) itd. Ga. Mitrovičeva Je Minnie pela in igrala prekrasno. Vsaka niena vloga nam izno-va dokazuje, da smo si znali, kakor smo sicer nerodni, pridobiti prvovrstno pevko. Da bi le tudi ostala pri nas. G. Gospodinov se pošteno trudi, da bi se oovzpel višje in višje. Upajmo, da se mu posreči doseči najvišjo stopnjo. Glasovno ni naipačen. vendar poje preveč nasilno iti nerazumljivo. Po drugem aktu bi moral priti pred zastor tudi sufler. Holodkov se ni. kakor se mi dozdeva, v svojo vlogo še popolnoma vživel. Pel pa je. kakor vsikdar. zanosite. Opero le naštudiral in zrežiral ravnatelj g. Polič z velikim znanjem in toplo ljubeznijo. Orkester ie zvenel Imenitno. Glavni solisti z ravnateljem Poličem so bili deležni mnogobrojnih cvemih daril in močnega odobravanja. »Dekle iz zlatega zapada« bo imela vedno dovolj hvaležne publike. Nove Kfeoekove opere. Skladatelj »Jonny-Ja« Crnest Kfenek le zložil tri nove operne eno-deJanke po imenu »Diktator« .»Skrivno kraljestvo« i« »Težki utež«, ki so Jih izvajali te dai z vdtkim uspehom v Wiesbadnu. Prva enodejarka opisuje atentat neke ženske na modernega diktatorja, druga revolucijo in resignacijo v pravljičnem kraljestvu, tretja se norčuje iz današnje športne prenapetosti. Nemški prosvetni minister Becker je častatal Kfeneku k uspehu prve uprizoritve. Od vsega lepega Danes Od vsega dobrega najlepše! ob 4., pol 8. in 9. uri. najboljše! velika gala premijera! ČRNI PIRAT Grandijozno filmsko veledelo nepre* kosljive lepote, V glavni vlogi nedosegljivi Douglas Fairbanks Bitka na morju. — Razbojniki ople-nijo trgovsko ladjo in jo potope. — Črni pirat — zaljubljen v lepo ujeto princeso. — Pohota razuzdane dru< hali, — Tajinstveni zaščitnik. — Pomoč in rešitev. Velenapetol Romantično! Kupite aH rezervirajte takoj vstopnicel ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Kulturni pregled Ljubljanska drama ) Začetek ob 20. četrtek, 10: Zaprto. Petek, U.: . Delavski oder . Gostuje Zdenka Vilfan - Kunčeva. Izven Mariborsko gledališče Četrtek, 10.: z go Zdenko Vilfan - Kunčevo v naslovni partiji. Golonhora ▼ ljubljanski drami. Dne 12. L m. ob 8. zvečer ponove delavski diletantl kulturnega društva izvirno slovensko socijalno dramo «Krizo». Delo je spisal bivši tržaški delavec Rudolf Golouh. Predprodaja vstopnic v Prosvetnem odseku Delavski zbornice v Gradišču 2. Pevski ibor ljubljanske Glasbene Matice nastopi prvič po povratku iz Češkoslovaške javno na koncertu danes, v četrtek zvečer v unionski dvorani. V drugem delu koncerta izvaja del svojega praškega programa. in sicer Gallus: Ave Maria in Laus et perennta gloria. Skerjanc: Iz cikla . Wilkins pripoveduje, kako je nedavno preletel severni tečaj, ki ■e mu zdaj bliža Nobile in kaj je videl v pokrajini večnega ledu. Celjski grofje po uspehu drame dr. A. Novačana «Her-nian Celjski* zanimajo slovensko javnost. Zgodovinar pripoveduje o zgodovinskem ozadju te drame. Reproducirani so znameniti portreti. Kako je v zemeljski notranjosti bi zakaj potresi vznemirjajo prebivalce zemeljske skorje, pripoveduje strokovnjaški ŽkiDok. o sedanjih Grkih hi Grčiji izveš marsikaj zanimivega iz nadaljnjega članka, O nevarnih cvetlicah podučuje čitatelje kratek, ilustriran prispevek. V državo mravelj ga uvaja nadaljnja razpravica, ki na koncu ošvrkne tudi človeško družbo. Umetniška priloga prinaša reprodukcijo fotografije: Notranjost cerkve Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru. Na naslovni strani imaš najnovejši portret našega prestolonaslednika kraljeviča Petra. 32 strani, 1 prilogo, 20 Ilustracij dobiš, če nisi naročnik za bora • dva dinarja. Kot naročnik pa imaš to prednost, da dobiš štiri številke za mesečno naročnino 6 Din. <Živlienje in svet> se naroča pn upravi, Ljubljana, Prešernova ulica 32. ♦ Izpremembe r državni shižbL Na predlog ministrstva za notranje zadeve so premeščeni: politično-upravni uradnik dr. Jč-nko Vidic od okrajnega glavarstva v Ljubljani k okrajnemu glavarstvu v Radovljici: arhivski uradnik Ivan Gombač od velikega župana v Mariboru k okrajnemu glavarstvu v Ptuju m arhivski uradnik Fr. Jtrko od okrajnega glavarstva v Laškem k okrajnemu glavarstvu v Krškem. Trajno sq upokojeni: mornariški strokovni podofi-cirji Matej Grenc, Jurij Jurkovlč, Mate] Rupnik in Gašper Škodi ar ter vojni pod-vornik Franc Košar. ♦ Odlikovanja povodom 300 letnice su-faške gimnazije. Ob priliki proslave 300 letnice sušaške gimnazije Je kralj odlikoval več kulturnih in nacijonalnlh delavcev. Odlikovani »o: z redom sv. Save 3. razreda direktor gimnazije Ivo Brgič, veliki župan Juraj Kučič ter upokojeni glmnazijalni direktor Matija Marušič, z redom sv. Save 4 razreda župan mesta Sušaka Veljko Smokvina, trsatskl župnik dr. Andrej Rački, z redom sv. Save 5. razreda pa še nekoliko aktivnih in upokojenih profesorjev sušaške gimnazije. ♦ Sreski občni zbor in politična šola SDS v Dolnji Lendavi. Za nedelio 13. :. m. Je sklican v Dolnjo Lendavo občni zbor sreske organizacije SDS in obanem enodnevna politična šola Na obenem '.boru bo podal politično poročilo tudi g narodi! poslanec dr. Pivko. Vsa priT3J;t;v bo »rajala od 8. do 16 V politični Soli bodo predavali gg. dr. Pivko, dr. Reism.tn in Spittd.eT. + Šolske vesti. Stalnost v državni službi Je priznana naslednjim učiteliem-vam-Alfredu Janku v Sredn.ti V3si, ird>z Radovljica, Mariji Kalčič v Šaršonah. srez Ka-stav, in Mariji Marot v Rečini. Marij? Fer-lan Je iz Jarenine premeščena na osnovno šok) v Pothum, srez Sušak. Vozrinc Miroslava ie iz Trebelnega začasno p; emeSčena v št. Janž. srez Krško. Vera Premrov Je fz Jesenic premeščena v Kran!«ko goro. Ivana Jesih iz Vučie vasi pri Ljutomeru na osnovno šolo v Topolščico, srez SlovenJ-gradec. Marija Bartol je iz Mari!e Snežne dodeljena gospodinjski šod »M adika« v Ljubljani; Amalija Labič Je iz Pianrne pri Logatcu premeščena v JaTŠe: Marin Mau-rin, dodeljena pisarni sres. 5-Akega nadzornika v Brežicah se premesti na svoje stalno mesto v Sevnico, d pisarn' sres. Sol. nadzornika v Brežicah «e dole" Mart:a Žagar, učiteljica istotam; Svetel-čermak LjndmHa, dodeljena »Kolu Jugoslovenskih sester«, se premesti na IT' osnov šolo v Ljubljani; Radanovič Asi*, ulit T St. Jerneju, se dodeli osn. Soli v PodHpi, o »Poljski dom« zgrajen na otoku Šolti, kjer Je tudi slavni Marko Marulič preživel svoje samotne dni. Temeljni kamen za projektirani »Dom« bo položen dne 12. t. m., ko prispe večja skupina poljskih izletnikov na šolto. * Nepoboljšljiv adventlst. Pred mostar-skim sodiščem je bil nedavno neki Peter Smolčič obsojen na 14 dni zapora zaradi širjenja adventističrah knjig in propagiranja te nepriznane verske sekte. Komaj pa ie prišel iz zapora. Je že zopet pričel z adventistično propagando. Pred sodiščem Je izjavil, da je knjige prejel iz Sarajeva ter zatrjeval, da ga tudi zapor ne bo opla-šil in da bo nadaljeval propagando za vero, kateri ostane vedno zvest. Policiia je navdušenega adventista odpravila v njegovo rnictnn ^h^ino Obleke, plašče, bluze prrzmano finega okusa, kupite ugodno P. MAGDIC, LJUBLJANA. Oglejte si izložbe. BIHBHHHB9BHHSHBBBHE9BB5SEB * Ponesrečen beg iz zapora. V sodne zapore v Mostaru so privedli te dni nekega Mato Radoša,. starega 26 let, a te-esno dobro razvitega. Zagrešil ie več tatvin ter ie že par let presedel po zaporih Potikal se je od kraja do kraja, dokler ga niso v Mostaru zopet vtaknili v »luknjo« Z njim vred se je nahajal v zaporu tudi neki Slovenec, katerega Je nagovarjal, naj bi pobegnila iz zapora, kar pa je Slovenec odklonil. Ponoči je Radoš nekoliko skrivil omrežje na oknu ter se skušal preriti skozi omrežje, kar pa se mu ni posrečio. Slovenec je poklical stražo, ki je »begumr« zopet potegnila nazaj v zapor. Hoteč se maščevati nad Slovencem, je Radoš napadel svojega tovariša, vendar so stražniki njegovo namero preprečili in mu nataknili »lisico« Radoša so uk len j ene ga odpravili v Metkovič, kjer se bo še zagovarjal zaradi neke tatvine. • Velik požar v Sisku. V velikem parnem mlinu v Sisku je predvčerajšnjim ob treh zjutraj izbruhnil požar, ki Je divjal več ur ter mlin popolnoma uničil. Ostalo te Ie golo zidovje. Mlin je bil zavarovan za 1 milijon dinarjev, škoda pa se ceni na okroglo pet milijonov dinarjev. Kako je požar nastal, se doslej ni dalo ugotoviti. ♦ Mati obdolžila sina. da le ubil svojega očeta. Kakor smo nedavno poročali, je vdova Ivana Bašič ovadila svoiega sina da je pred mesecem umoril lastnega očeta. Policija v Siibotici je aretirala sina, ki pa itmor trdovratno taji. Sodišče Je odredilo ekshumacijo trupla, komisija pa je ugotovila, da starec ni bil umorien. Po nedolžnem aretirani sin je bil izpuščen iz preiskovalnega zapora. Motivi, zakaj :e mati obdolžila svojega sina, da ie izvršil nad ičetom grozni zločin, niso znani. * Tatvina denarnega pismn. Dne 2. t. rr. ie na doslej še nepolas.nl in način fzgiii,'c od poštnega urada Slitir.a Radenci di Ivanjkovcev denarno pismo z vsebino 18 risoč dinariev. V pismu se Je nahpjalo o bankovcev po 1000 Din ter 90 b-i-kovcev oo 100 Din. Naslovljeno ie bi'o na poštno blagajno v Ptuju. Bankovci po Din imajo naslednie serije: B 46-141. B27-414 J 54-318. K106-799. LJ 144-178. N 19 0^, O 192-767, S 102-432 in S2S8-74«. • O pomladanskem katarju. Prvi topli oomtadamski dnevi niso nič mani škodljivi človeškemu zdravju, kakor jesenski vetrovi fn zimski mraz. Prav Cesto se topla zimska obleka prezgodaj zamenjuie z lahno poletno suknjo, a posledica tega je. da se človek redno prehladi. Ta prehlad le spomladi osobito neugoden zaradi pogostih lz-prememb temperature. Ne govor! se torej zaman o nadležnem pomladanskem katarin Naibolie Je. da se za obrambo posh'žimo sredstva, ki ima svolstvo. da preprečuje vnetja in obenem deluie takoj tudi antirev-matično. Najboljše zdravilo v tem -pogledu ie Aspirin, k! ga dobite v vsaki lekarni: n^erovo delovanje še nikoTi n! zasulo. ITO — 7ol>na nasta najboljša. ♦ Odebele!? Hudle lahko dosežek) z vestno porabo prlrodne grenčice »Franz-Josef« vitko postavo. Mnogi profesorji priporočajo grenčico »Franz-Josef« tudi kot lzborno Radioemanaciisko termalno kooališ^e 36° do 58« C DOLENJSKE TOPLIH? (Toplice pri Novem mestu), postaja Straža—Toplice dolenjske železnice, ozdravijo sigurno revma-ttzem, nevralgije, fishias), ženske bolezni, ostarelost Itd. Vsaka tukajšnja kura čvrsti in pomlajuje. Uspehe tega ie stoletja starega zdravljenja ne doseže nobpna druga te-rapiia. — V predsezoni znatno znižane cene — 20 dni z vsem pav^ilno 1200 Din. Sezona od maja do oktobra. Železnični popusti. Fina restavracija. Zahtevajte prospekte. •redstro proti »tttvt srca. Do« m t vseh lekarnah, drogerijah m Špecerijskih trgovinah. 20 ♦ Tovarna Jo«. Reicta sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. * Vedno najnovejše dunalske bluze, krasne otroške oblekce. Kristofič - Bučar, Stari trg. Iz Ljubljane n— Pod pokroviteljstvom NI Ve!, kraljice Marije se bo vršila v soboto. 12. t. m. v ljubljanskem opernem gledališču v proslavo Materinskega dne Akademija, ki k) priredi slovenski del Narodnega ženskega saveza. Pri akademiji sodelujejo lz prijaznosti govornica, pevci, solisti, mešani zbor ljubljanskega učiteljišča, orkester I. deške meščanske šole na Prulah, dekliška zbora I. dekliške osnovne in II. dekliške meščanske šole ter učenke dekliške osnovne šole na liceju z alegorijo. Mladino in roditelje opozarjamo na to dobrodelno prireditev. u_ Odličen rojak-arheolog v LJubljani. Snoči se je pripeljal v svojo domovino g. dr. Wa!ter š m i d. sedaj i>rofesor arheologije na graški univerzi. Gospod profesor je gaštejski rojak in si Je pridobil pred voiio kot kustos ljubljanskega muzela nevenljl-vlh zaslug predvsem glede raziskavanja rimske Emone. Malo pred vojno !e izdal o tem tehtovito delo »Eemona«. Pozdravljamo g. profesorja na domačih tleh in želimo, da bi kmalu obiavil tud! drugi del svojega dela. G. profesor se mudi v L i ubijanj na povratku z etruskološkega kongresa v Fi-renzi. u— Predavanje OUZD o prvi pomočil Okrožni urad za zavarovanje delavcev priredi v nedeljo dne 13. maja 1928 ob 10 uri v ve'iki dvorani uradovega poslopja na Miklošičevi cesti štev. 20 predavanje o prvi pomoči Isti dan popoldne pa se vršijo praktične vaje o dajanju prve pomoči Ker ie dolžno vsako večje podjetje, da razpolaga z 'zvežbanimi močmi v dajanju prve pomoči in ker je to tudi v interesu posameznih delavcev, pričakuje urad, da bodo na navedenem predavamu zastopana vsa večja podjetja h Ljubljane Jn okolice. Od pravilne pomoči Je pogostokrat odvisna nadalina usoda ponesrečenega člana Čim pravilneiša Je prva pomoč, tem manjše so posledice nezgode, seveda s tem v zve-'.i tudi izdatki za ponesrečenca. Vse to oride pa na drugi strani do izraza v višini ptispevkov, ki danes vsled stalno množe-čih se nezgod, ne zadostujejo za kritje vseh obveznosti ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV priredi v kinu g. Kregarja v Šiški filmsko predavanje »S KINO APARATOM OKOLI SVETA« Predavanje se vrši v četrtek, 10. in soboto 12. ob pol 9. uri zvečer ter v nedeljo dopoldne ob 11. uri. n— Telefonska centrala ▼ lustlčnl palači. ie priključena teletouski centrali aa pošti t številkami 23—20, 28—40, 26—10 in 26—7C n je med uradnimi arami (ob delavnikih od do 14 ure, ob praznikih o<1 8. do 12 ure in ob nedeljah od 9. do 12 ure) potom teb številk možen spoj z vsemi sodnimi, držav-nopravdniškimi in jetniškimi oddelki, ki imajo hišne telefone. Izven uradnih ur, ko oišna centrala ne obratuje, je pa spoj mogoč samo s predsednikom višjega deželnega so-lišča s štev 23—20, z višjim državnim pravdnikom s štev. 26—70. z državnim pravdništvom s s štev. 26—10 in z jet-niSnico s štev. 23— 40. Izven uradnih ur to-raj oi mogoče dobiti zveze , z ostalimi, zgolj potom hišne centrale zvezanimi telefoni v justični palači. u_ Družabni večer Preporoda. V soboto ob 20. priredi SJSU »Preporod« v areni Mar. doma družabni večer z akademijo in plesom Na sporedu so večinoma glasbene točke, ki jih izvaja društveni orkester in solisti. Prijatelji mladine vabljeni! u_ Ljudski kino. (Današnja otvoritev) Danes otvori »Ljudski kino« ZKD v prostorih kina Ideal svoje predstave s 7 dejansko tragikomedijo »Lov za zlatom«, v kateri igra glavno vlogo svetovno znan! komik Charlie Chaplin. Predstave bodo ob pol 5. in 9. zvečer. Da je film prvovrstne kvalitete, nam jamči ime umetnika, id Je slaven šiTom sveta. Cene sedežev znaii'o 3, 5 in 8 Din, s čemer ie omogočeno vsakomur posečati te predstave. Ker ostatie tKm le dva dni na sporedu, naj si ga vsakdo čimprej ogleda. u— Na splošno željo se ponovi 11. t. m. tako uspela akademija mladih Junakov v »Mladinskem domu« v Mostah. Pridite vsi in dokažite, da ste z nami proti alkoholu! Pričetek v petek ob 8. zvečer. u— Šentjakobski gledališki oder ponovi na korist potresnih žrtev v Bolgariji v soboto 12 in nedeljo 13. maja izborno komedijo »Pred poroko«. Sedemkrat TOpolnoma razprodana dvorana je najboljši dokaz, da burka občinstvu ugaja. Upamo, da bo občinstvo pozdravilo to lepo !n človekoljubno gesto uprave odra z obilnim posetom. Pred prodaja vstopnic v trgovin! Peter Šterk nasl Miloš Karničnik. Stari trg 18. u— Št. Jakobski pevski zbor: Danes točno ob 8. uri pevska vaja. Brezpogojno vsi! 901 u— Mladinska akademija društva »Skrb za mladino« se bo vršila v nedeljo 13. t. m ob 3. popoldne v dramskem gledališču. Vstopnice so v predprodaji v trgovini g. Tufka v Prešernovi uflci št. 48. Cene so znižane. Cenjeno otbčlnstvo najvljudneje vabimo k obilnemu posetu. n— Na nocojšnjem koncertu bo sodelovala tudi bivša članica sofijske ot>e>re pri-madona ga. Carigradska-Kraleva, Id bo pela s spremljevanjem klavirja nekatere bolgarske narodne pesmi. Nafboljše varstvo proti prenosu nalezljivih bolezni potom dupline v ustih in grlu tvorijo okusne ANACOT-i «— V pomoč Bolgarom priredi »Rdeči križ« na Viču v nedeljo nabiralni dan Dopoldne bo promenadni koncert zvečer ob 20. pa v Sokolskem domu koncertni večer z obsežnim sporedom raznih skladb, ki jih bo izvajala »Grada ščica« in z uprizoritvijo spevoigre »Vaška kri«, ki jo podajo člani Sokola. n— Policijski drobiž. Od torka na sredo so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki 1 tatvina zavore pri kolesu, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti, 2 prestopka pasjega kontumaca, 1 prestopek obrtnega reda, 1 najdba zaboja z igračami in 7 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: 2 zaradi pobega, 1 zaradi beračenja in 1 zaradi zvodništva u— Najdba dolarskih bankovcev. V LJubljani je včeraj dopoldne našla neka poštena oseba 3 dolarske bankovce v skupni vrednost! 20 dolarjev. Izgubil jih je bržkone kdo izmed ameriških povratnikov, ki so izstopil! na glavnem kolodvoru Lastnik dobi bankovce na policijski direkciji. Iz Maribora a— Slovesen sprejem papeškega nuncija v Mariboru. Danes praznuje Maribor 700 letnico Lavantmske škofije, ki je bila usta« novljena po papeževem odloku 10. maja L 1228. s sedežem v St Andražu na Koroškem ter je bil po zaslugi našega velikega Slomška premeščen njen sedež L 1&59. v Maribor. Slavju 7001etnega jubileja daje poseben sijaj navzočnost vatikanskega po« slanika na našem dvoru msgr. Hermenegil« da Pelegrinettija, ki je prispel z včeraj« šnjim popoldanskim brzovlakom iz Beo* grada v Maribor. 2e tekom dopoldne so za« plapolale po mariborskih ulicah narodne in državne trobojnice v pozdrav visokemu di# plomatskemu Ln cerkvenemu predstavniku. Nuncija Pelegrinettija je pričakovalo na postaji silno mnogo občinstva s predstav« niki vseh civilnih, državnih in avtonomnih ter državnih oblastev. Poleg škofa dr Kar« lina so bili navzoči tudi veliki župan dr. Schaubach, general Spasič, predsednik obl. odbora dr. Leskovar z vsemi odborniki, ob« čmo je zastopal podžupan g. dr. Lipold, sodne oblasti predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher, državno pravdništvo prvi držav« n' pravdnik dr. Jančič itd Mariborski škof je predstavil došlemu nunciju vse oficijel« ne zastopnike, nakar so se vsi odpeljali med gostim špalirjem občinstva po vseh cestah od kolodvora do Slomškovega trga v stolnico. Po kratki molitvi in podelitvi blagoslova je številna duhovščina spremila nuncija skozi množico občinstva v škofij« sko palačo. Ob pol 20. zvečer je bila slo« vesna iluminacija Slomškovega trga, ob 20. pa pozdravni večer v kazinski dvorani Da» nes ob 9. zjutraj bo odkritje spominska plošče v stolnici, slavnostni govor in por* tifikalna maša. a— Važni sklepi mesfnesra sveta. Na ozki, s prometom preobloženi Vetrinjski ulici se je zgodilo že dokaj nesreč in je zato tembolj pozdravljati sklep zadnje se« je mestnega sveta, da se bo avtobusni pro« met v tej ozki ulici omejil le na smei Graj« ski trgsGlavni trg, dočim se bo ves ostali promet usmeril z Glavnega trga po novo urejeni Tatenbachovi in Kopahščni ulici. Nadalje se prodajanje sladoleda po ulicah letos uredi tako, da bo smelo prodajati le 12 vozičkov, in sicer bo ime! po enega vsak mariborski slaščičar. Podjetni sodržavljani z juga, ki nimajo v Mariboru svojih loka« lov, pa bodo imeli po 2 vozička. Sladoled se ne bo smel prodajati pred 8 uro zjutraj in med šolskimi urami ne bodo smeli pro« dajalci postajati pred šolami. Grajski trg morajo zapustiti izvoščki, ki so stali do« sedaj tik pred Zemljičevo verando. Po« maknili se bodo k zidu pri Seherbaumu med Kopališčno ulico in Grajskim trgom. Dva bosta pa stala pred glavno pošto. Av« tomobilski izvoščki, ki so ovirali promet avtobusov poleg bivše Jadransko^podunav« ske banke, se preselijo na boljša prostor pod drevje trga Svobode. a— Drava je izročila peto žrtev strašne nesreče v Kamnici. Kolarski mojster g. Lešnik, ki je dan prej pokopal svojo sta* rejšo hčerko Silvo, je prejel v torek popol« dne od župnišča v Sv Marjeti na Drav« skem polju brzojavno obvestilo, da je Dra* va pri Moškanjcih blizu Ptuja vrgla na prod njegovo drugo hčerko, Danico. Go« spod Lešnik se je s svojo sestro takoj od« peljal v Moškanjce ter že v razpadajočem otroškem truplu spozna! po ostankih oble* ke svojo najmlajšo hčerko. Od velike ka« tastrofe je sedaj pogrešana samo še šesta zadnja žrtev, t j. 274etni brodar France Lesjak. Iz Celia e— Donskl kozakl ▼ Ceflu. Ta odlični, vseobče priznani pevski zbor. ki šteje 35 prvovrstnih glasov, bo nastopil v Celju v soboto, 12. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Celjskega doma. Na snoredu so ruske narodne nabožne in posvetne pesmi. Zbor vodi dirigent N. Kostrjuhov. Priporočam d najtopleje, da se cenj občinstvo v čim večjem številu udeleži tega koncerta, ki obeta izbran umetniški užitek. Predprodaja vstopnic Goričair & Leskovšek. e— čigavo le dete? V ponedeljek 7. t. m. Je našel g. I. ZvižaJ, posestnik v št. JurJa ob južni žel., pod oknom svoie hiše dva meseca staro dete ženskega spola. Dete je bilo povito v lepo perilo. Poleg njega je ležal listek s sporočilom, da je deklici ime Frančiška in da je rojena 26. februarja t. 1. Kdo je dete odložil, se ni dalo dognati. Žvižaj je o najdbi obvestil orožnike, otroka pa obdržal začasno sam na hrani. e— Nesreča pri gradbi stanovanjske hiše. Mizarski mojsteT Jurij škodnik je ogle-daval novo zgradbo stanovanjske hiše mestne občine pri Kron!. Spleza! je na zidarski oder v prvo nadstropje. Po nesreči Je stopil poleg deske, zgubil ravnotežje in padel na zemljo 4 m globoko. Poklicani zdravnik je ugotovil težke notranje poškodbe in odredil, da so ranjenca prepeljali Y javno bolnico. t Iz Litije Ciril Metodova podružnica v Litiji priredi dne 13. maja v korist družbe dan bonbončkov. 897 i— Potniki ig siromašnih krajev. V ne« deljo je prišla v Litijo skupina ljudi iz hr. vatskega Primorja, kjer trpe zaradi lakote. Naši ljudje so se jih prav radi usmilili, ter so jih založili tudi s staro obleko Bedneži so bili prav ginjeni nad darežljivostjo Li* tije in nje okolice. V torek so se vrnili domov. i— Imenovanje otroške vrtnarice. Prosvetna uprava je imenovala za otroško vrt* narico gdč. Godino, ki pa ne more nasto* piti svoje službe zaradi znane stanovanjske krize, ki vlada v Litiji. i— Repriza burke «Martin Smola*. V ne> deljo je ponovil Sokolski oder zabavno igro »Martin Smola«. Igralci so prav dobro re» iili svoje vloge, v popolno zadovoljstvo si« cer maloštevilne publike. i— Za zadnjo nedeljo določeni izlet iz Zagorja na CKtrež se zaradi dežia ni vr» šil. V primeru lepega vremena se bo vršil v nedeljo 13. t. m izlet na Sv Planino, kamor prihite tudi hrvatski turisti z glas* beno sekcijo. .. i— Zima v pomladi Letošnja pomlad, Iti gre na živce posebno turistom in nedelj« skira izletnikom grozi tudi našemu kmetu, predvsem pa sadjarjem in čebelanem. Mnogi kmetje niso še obdelali svojih njiv niti niso spravili semena v zemljo, ker jih zadržuje moča. Sadje, ki je v početku ta« ko lepo kazalo in obetalo bogat pridelek, bo zaradi deževja uničeno Čebele, ki jim nudi zgodnja pomlad mnogo in tečne pase, »o «e zaprle zopet v panje. Pač žalostni izgledi za letošnji pridelek. Po višjih kra* jih pa se med deziem pojavijo celo sne* žinke. Zadnjo soboto je na Slivni, hribu nad Vačami prav zimsko medlo. SKvna in Kol nad Limbarsko goro sta se odela v soboto v pravo belo decembersko unifor« mo. Muhasta pomlad! Stari vremenski pre* roki nestrpno čakajo ledenih mož. ker upa* {o. da bodo svetniki Pankracij, Servacij in Bonifacij otvorili vrata solnčni pomladi na stežaj. t— Rudniškega čuvaja so te dni napadli v čuvajnici fantje. Čuvaj se jih je s teža* to obranil in stekel na železniško postajo, kjer je priklical pomoč. z— Veliki župan ljubljanske oblasti je Izdal odredbo, da morajo biti lokali ob plačilnih dneh v vseh okoliških občinah za* prti ob 20. uri. Odredba ie vzbudila mno* go razburjenja, posebno med delavstvom., proti kateremu je v prvi vrsti namenjena. z— Obrtno društvo v Zagorju bo prire* di'o v nedeljo, 13. t. m. majniški iziet v Litijo in Šmartno. z— V nedeljskem «Jutrir» priobčeno no« tico o zaplenjeni moki popravljamo, oz. iz* popolnjujemo. da niso moke zaplenili v tr* govini g Valentina Učakaria. z— Zadnja pot ■Josipa Cukiatija. V to» rek dopoldne so ob veliki udeležbi prebi* valstva pokopali Josipa Cukiatija. trgovca in gostilničarja v St. Gotardu. Pokojnik* ustanovnik zagorskega Sokola, je bil ved* no naprednega mišljenja. Kot večletni žu» pan je mnogo dobrega storil za svoje ob* čane, ki ga bodo ohranili v trajnem spo* mmu. k TrboveJ? t— K nabiranju denarnih prispevkov. Šolska upraviteljstva so prejela od prosvet* De uprave nalog, naj pomagajo pri nabira* d ju prispevkov za snujočo se Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani. Prosvet« na uprava je priporočala, naj nabirajo pri* spevke učenci višjih razredov, ki se bodo prostovoljno javili. Lipraviteljstva so to tudi storila. Izstavila so nabiralne pole in poslala učence med prebivalstvo Čeprav je pri nas denarna kriza, se je skoro vsakdo odzval in daroval po svojih močeh; daro« vali so celo najsiromašnejši delavci. Prišla je, pa učenka tudi k nekemu gospodu, ki b' bil zelo užaljen, če ga ne bi priševali med inteligente. Nahrulil je učenko s pri* bližno temi besedami: «AK ni učiteljstva sram, da Vas pošilja okrog beračit?® Prej* šnji večer so nabirale dame, tudi učitelji« ce, prispevke za nesrečne Bolgare Akcijo je podvzel tukajšnji pododbor Rdečega križa. Prav isti gospod je odklonil vsak najmanjši prispevek tudi v ta namen. Brez vsakega komentarja! t— Poskus samomora v Hrastniku. V jez precej narastlega potoka Brnica v Hrast niku je skočil v samomorilnem namenu reki tukajšnji rudar. Brat samomorilnega kandidata je s pomočjo mimoidočih z ve* liko težavo potegnil nesrečnika še živega iz vode. Po prvi pomoči so ga oddali v rudniško bolnico. t— Nesreča v Hrastniku. Na zasipnem kopu si je zlomil levo nogo pod kolenom ISletni rudar Ivan Brezovšek. Padel mu je KIJI) C Pozor I Pride! Pazite! Berite! „Prosta ljubav" Po glasovi ti tragediji Arthura Schnitzlerja „Freiwild" V glavni vlogi Evelin Holt, Fred Louis Lerch. Pride v Kino »DVOR* velik kamen na nogo Prvo pomoč mu je nudil dr Kumar. Ranjenca so prepeljali v rudniško bolnico. Iz Jesenic s_ Seja jeseniškega občinskega zastopa se je vršila v nedeljo. Zanjo je vladalo ve« liko zanimanje in so se je udeležili skoraj vsi odborniki Gosto je bila zasedena gale* rija, predvsem po delavstvu. Glavna točka dnevnega reda ie bil nujen predlog socija* listov, da naj občina da jamstvo stavbni zadrugi «Stan in dom» za najetje posojila v iznosu 500.000 Din za gradnjo stanovanj* skih hiš. Po tri ure trajajoči vsestranski debati, ki je mestoma potekla zelo burno je občinski odbor garancijo odklonil zrno* tivacijo, da je občina sama v svoje roke prevzela akcijo za gradnjo hiš in da so vse tozadevne priprave že v polnem teku ter da je tozadevno stavbišče že nakuplieno Pri slučajnostih je poročal predsednik cest* nega odbora g. Novak da je v to določe* na komisija ogledala razna občinska pota na licu mesta ter ugotovila, da so neka* tera v skrajno zanemarjenem stanju Po® prava najpotrebnejših potov je preračunana na 22.000 Din. Pri tei priliki ie g Janko Ravnik (SDS) med drugim apeliral na cest* ni odsek, nai se zanima za slaba pota in razsvetljavo tudi na Plavžu Pri taini seji je občinski odbor ugodil številnim pro* šnjam za spreiem v občinsko zvezo ter na* klonil nekaterim res potrebnim denarno podporo. Popoln užitek imate v gledališču pri ?iiiiiiiiiisrn!W' le tedaj, če popreje prečitate njegovo dramo v knjigi, ki io je izdala Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani Broširana velja Din 40.—, v platno vezana Din 48.—. najboljše, najtrainelše. zato najcenejše? ZIDANI MOST. V nedeljo se je pri nas zaključila higijenska razstava v zvezi s predavanji o higijeni. Šola. kjer je bila prire jena razstava in so se vršila predavanja, je bila vsako popoldne in zvečer polna občinstva, ki je z zanimanjem poslušalo predavatelje. Gospodom predavateljem, kakor tudi krajnemu šolskemu svetu in šolskemu upravitelju gosp PirkoviČu vse priznanje in iskrena zahvala! MOSTE. Meščani! Ne zamudite lepe Dri-like. ogledati si prireditev ki vam bo nudila mnogo užitka in zabave. Pridite v petek zvečer ob 8 vsi v »Mladinski dom«, kjer bodo nastopili gimnazijci in gimnazijke s prav izbranim in pestrim sporedom. Spored nespremenjen. JEZICA. Sokol na Ježici ima v nedeljo 13. t. m. pešizlet v St. Jakob ob Savi Odhod z Ježice ob 1 izored Sokolskega doma Prijatelji Sok',lstva. pridružite se! D. M. V POLJU. Tukaišnji dramatični odsek Sokola Polje priredi v nedeljo 13 t. m. velezabavno humoristično isro v 5 dejanjih Pred igro poda naš prosvetar v kratkem srovoru program in uspeh letošnje zimske odrske sezone Opnzariamo cenjeno občinstvo, da se odreditev prične točno ob 19.30 zaradi dališega sporeda Igra je tiaizabavneiša v tej sezoni in najboljša zasedba iamči. da se bo cenieno občinstvo, zadovoljilo ter dodobra nasmejalo. Med odmori bo sviral tamburaški zbor. Cene običajne. — Odsek. BELTINCI. Na oba ve!'ka javna shod3 KDK. ki se bosta vršila v nedelio 13 maja v Prekmuriu. in sicer prvi ob 9 dopoldne v Beltincih dru2i ob 2 popoldne v Dobrovniku. se vabijo vsi ki hočeio čuti resnico. Govorili bodo narodni poslanci, oblastni poslanci in drug' govorniki obeh koaliranih strank. Ker nastopi kot eovor-nik tudi narodni poslanec žuonik Matica, bo ta shod toliko pomembnejši Nadalie govorijo narodni poslanci dr Pivko. Piiceli oblastn' poslanci Hodošček Kiihar. kakor tudi Cvetko in Žafran Iz Murske Sobote. Pokažimo javno našo slogo to in onkraj Mure. Posebno se vabijo somišljeniki iz Murskega polja da se shoda v čim večjem številu udeleže Pridite vsH Odbor. PLANINA PRI RAKEKU. V nedelio 13 t .m. vprizori pri nas v Vilharjevem domu dramatični odsek UVJ iz Ljubljane igro »2enitev«. burko v 3 delaniih Prednrnda-ja vstopnic orl g Ribariču. Začetek točno ob pol 4. popoldne. Vremensko poroč lo MetoorofoRlrt tn»od * LJnhliiini 9. maja 1928. Višina barometra 308.8 m Kraj opazovanja d i I n Ljubljana . . Manho« , , . Zagreb . . , . Beograd • • . Sarajevo Skopi ie Dubrovnik Split . . . • i * • • • e o 6- OI fn« }mer vetra in brzina v metrih o Bo •o •— JE I o*4 41) 1 457 46-2 742.0 745*0 48 7 47 7 428 13 10 n 14 II 17 !4 14 10 55 82 63 92 82 99 S 1 S 2 mirno mimo mirno rrirno S 9 S 13 b 10 10 10 10 10 10 10 Padavine Vr«ta » mm lo 1 vrt dež dež dež dež dež dež dež dež 22 22 22 10 15.0 50 14.0 40 Solnce vzhaja ob 4.39, zahaja ob 19.15, luna vzhaja ob 23.46, zahaja ob 7.10. Danes je bila v Ljubljani temperatura 14.0 C, najvišja, 10.0 C, najnižja. Dunajska vremenska napoved za četrtek: V južnih Alpah se bo naglo zjasnilo. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Liihki in včasih močnejši vetrovi z vzhoda, oziroma severovzhoda. Nebo spremenljivo, a večinoma jasno. Temperatura od 12 do 18 stopinj. Morje razburkano. Gospodarstvo Stanje trgovinskih mornaric koncem 1. 1927. Po velikih spremembah, ki so »e izvrille med vojno in po vojni v trgovinskih mornaricah. se je stanje tonaže v posameznih državah v zadnjih letih več ali manj ustalilo. Iz naslednje tabele je razvidno stanje svetovne trgovinske mornarice koncem leta 1927., ki je zlasti zanimivo v primeri s stanjem iz leta 1914. V milijonih bruto reg. ton 1914. 1926. 1927. Anglija 19.^6 1940 19.31 Zedinjene države 5.32 14.80 14.58 Japonska 1.71 8.97 4.03 Italija 1-67 3.24 3.48 Francija 2.32 3 48 3.47 Nemci ia 5.43 3.11 3.36 Norveška 2.50 2.84 2.82 Nizozemska 1-50 2.57 2.65 Švedska 1.12 1.34 1.37 Vse države 49.09 64.78 65.19 Skupna tonaža svetovne trgovinske mornarice se je napram 1. 1914. dvignila od 49.09 na 6519 milijona br. reg. ton. To znatno povečanje tonaže je glavni vzrok tei-koč, ki še vedno vladajo v mednarodnem paroplovst^u. kajti količina prevoženega blaga komaj dosega predvojni obseg. Poleg tega pa je treba upoštevati, da se je zaradi večje hitrosti in modernejše ureditve novozgrajenih ladij, znatno povečala prevozna kapaciteta ladij. Angleška trgovinska mornarica stoji prej ko slej na prvem mestu, čeprav se skupna tonaža napram 1. 1914. ni bistveno povečala Največji razvoj beleži severnoameriška 'rgovinska mornarica, ki stoji danes na drugem mestu in se je napram 1. 1914. skoro notrojila. Zedinjene države so med vojno z veliko naglico gradile nove ladje, toda brez prave podlage. Danes severnoameriška mornarica ne more uspešno konkurirati ostalim mornaricam, zato se tudi tonaža zadnja leta občutno zmanjšuje (nazadovala je od 15.3 milijona ton 1. 1925. na 14.6 milijona ton 1. 1927.). Na tretje mesto med svetovnimi mornaricami je po vojni stopila Japonska, ki je svojo trgovinsko mornarico napram 1. 1914. več kakor podvojila (pred vojno je stala na 6. mestu). Italija se je naglo povspela na 4. mesto (pred vojno je bila na 7. mestu) ter je prav tako svojo tonažo napram 1. 1914. podvojila; tudi Fraueija. ki stoji na 5. mestu, je svojo mornarico precej povečala. Znatno pa je po vojni stopila v ozadje nemška trgovinska mornarica, katere tonaža je bila koncem pret leta z 2 milijona ton manjša kakor pred vojno. Nemška mornarica stoji danes na 6. mestu, dočim je bila pred vojno za Anglijo na drugem mestu. Pri tem pa moramo upoštevati, da je morala Nemčija po sklepu vojne izročiti zaveznikom vse ladje za prekooceansko plovbo in da ji je v povojnih letih uspelo svojo mornarico zopet dvigniti na 3.30 milijona ton. Zato pa obstoja danes pretežni del nemške trgovinske mornarice iz najmodernejših ladij, ki uspešno konkurirajo v mednarodni paro-plovbi. Med ostalimi državami je še omeniti Nizozemsko, ki je napram 1. 1914. povečala svojo mornarico za 1.15 milijona ton na 2.65 milijona ton. — Koliko je Ljubljana plačala davka na poslovni promet. Nedavno smo v zvezi z akcijo za ukinjenje davka na poslovni promet navedli, da je Zagreb lani plačal na račun davka na poslovni promet 26 milijonov Din, Sarajevo 9 milijonov Din, Beograd pa le 2 milijona Din. Kakor sedaj doznavamo, se je lani pobralo v Ljubljani 11.7 milijona Din davka na poslovni promet, torej 6 krat toliko kakor v Beogradu. Spričo teh Številk lahko z mirno vestjo trdimo, da se zakon o davku, na poslovni promet napram beograjskim trgovcem, obrtnikom in indu-strijcem sploh ne izvaja. Upravičena je domneva, da se v Beogradu plačuje ta davek samo pri nabavkah za državo, ker se v takih primerih davek odtegne pri izplačilu. Nadeva je tako važna, da bi jo morala generalna direkcija davkov takoj pojasniti, namesto da bombardira naša davčna obla-, družba z o. z v Mariboru, trgovina z glasbenimi instrumenti in raznimi glasbenimi novostmi (osnovna glavnica 12 tisoč Din); Mednarodna bančna družba, družba z o. z. v Mariboru, trgovanje z dr žavnimi papirji in drugimi efekti (osnovna glavnica 50.000 Din); Hribar & Co, trgovina z lesom v Mediji - Izlakah; F. Punger-čar in drug, modno krojaštvo v Trbovljah-Lokah; Tiskarna Sitar in drug. družba z o. z. v Viru pri Domžalah (osnovna glavnica 30.000 Din); I. Magušar & Co. družba z o. z. na Vrhniki, strojno in ročno predelovanje lesa, izdelovanje zabojev (osnovna glavnica 50.000 Din); Prodaja tehničnih proizvodov, družba z o. z. Hamay. trgovina s tehničnimi proizvodi in potrebščinami, stroji itd. na Vrhniki (osnovna glavnica 20.000 Din). Borze 9. maja. Na ljubljanski borzi je bil lanes devizni promet srednji. Največji je bil v devizah na Curih in Newvork. Večino potrebe je krila Narodna banka. Devizi na Prago in Berlin sta se nekoliko okrepili Med efekti so se okrepile delnice Kranjske industrijske družbe, ki so bile zaključene po 335. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda popustila za 3—i točke. Pri srednjem prometu se je promptna trgovala po 442 _ 443. kasa po 442.5, za maj po 445. za junij po 449 in za december po 470. Agrarne obveznice so se trgovale po 57.5 do 58 Med bančnimi vrednotami so se trgovale Kreditna po 85, Hipo 58.5. Ljub Ijanska kreditna po 130, Jugoslavenska po 87.5 in Srpska po 135. V industrijskih papirjih je bila tendenca prijaznejša Tvorni-ca vagonov se je ponovno znatno dvignila ter se je trgovala po 95 Tudi Dubrovačka se je okrepila na 460 - 465 (zaključki) V ostalem so bile zaključene Vevče po 108 in Slavonija po 13. Devize in valute. LJubljana. Amsterdam 22.89—22.96 (22.92) Berlin 13.5&—13.61 (13.595), Bruselj 0—7.9355. BudimpeSta 9.905—9.935 (9.92), Curih 1093.5— 1096.5 (1095), Dunad 7.98—8.01 (7.995), London 276.95—277.75 (277 35), Newyork 56.71—56-91 (56.81), Praga 168.04—168.84 (168 44), Pariz 222.65—224.65 (223.65), Milan 298.46—300.46 (299.46). Zagreb. Dunaj 7.98 — 8.01, Berlin 13.58 do 13.61, Budimpešta 9.9125 — 9.9425, Milan 298.36 — 800.336, London 276.95—277.75 Newyork 56.705 — 56.905. Praga 168.04 do 168.84, Curih 1093.5 — 1096.5; ameriški dolar 56.2 — 56.4. Trst. Beograd 33.3 — 33.6. Dunaj 264.25 do 270.25, Praga 56.1 — 50.4, Pariz 74.55 do 74.85. London 92 58 — 92.73. Newyork 18 95 — 18 99. Curih 365 — 367; dinarji 33.25 — 33.75. Dunaj. Beograd 12.49125 — 12.53125. Berlin 169.79—170.29, London 34.6375—34.7375 Milan 37.3925 — 37-4925, Newyork 709.50 do 712, Praga 21.0225 _ 21.1025, Curih 136.74 — 137.24; dinarji 12.41 — 12.47. Curih. Beograd 9.1325, Berlin 124.13, Newyork 518.90, London 25 3225, Pariz 20.42, Milan 27-34, Praga 15.38, Budimpešta 90.635, Bukarešta 3.20, Sofija 3.745, Varšava 58.15, Dunaj 73. Efekti. Ljubljana. Investicijsko 91 — 0, Celjska 158 — 0. Ljubljanska kreditna 128 — 0, Praštediona 812.5 — 0, Kreditni zavod 157 do 175, Vevče 105 — 0, Ruše 265 — 2«0, Kranjska industrijska 335 — 335 (335), Stavbna 56 — 0, šešir 105 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 442 — 442.5, kasa 442 — 442.5, za maj 144 do 445. za junij 447 — 449, za december 469 _ 472, investicijsko 905 — 91.5, agrarne 57.5 — 57.75; bančne vrednote: Kreditna 85 — 86, Hipo 58.5 — 59, Narodna 6675 — 6750, Praštediona 812.5 — 815, Srpska 135 — 138, Zemaljska Sarajevo 151 _ 0, Poljo 16.5 — 17, Ljubljanska kreditna 130 — 132. Jugo 87.5 — 88; industrijske vrednote: Narodna šumska 16 — 19, Gutmann 210 — 220, Slavonija 13 — 14, Danica 135 — 145, Šečerana Osijek 240—280, Vevče 108 — 115. Dubrovačka 460 — 465, Trbovlje 532.5 — 535. Mlinska 18 — 20. Beograd. Vojna škoda 441.5 — 442.5. investicijsko 81.5 — 91.75, agrarne 57 — 0- Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (9. t. m.) Le s: Tendenca čvrsta. Zaključena sta bila 2 vagona tramov po noti kupca, fco vagon naklad, postaja po 245. Eksekutivni n a k,u p: 1 vagon rezane hrastovine, blago popolnoma zdravo in rezano na živ rob, 10 kom 10 X 20, 2 m, 25 kom. 16 X 18, 3 m, 10 komadov 16 X 18, 3.50 in 30 kom. 14 X 16. 2 m, fco vagon naklad, postaja najkasneje tekom 10 dni od danes brez naknadnega roka, plač. takoj ob prejemu blaga od kupca v Splitu po 1600. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Cene so ostale nespremenjene. Nudi se pšenica (slov. postaja. navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 345 — 347.5, za maj po 350 do 352 5: oves: baški, zdrav, rešetan, promptni po 305 — 310; moka: c0g>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 555 — 565. Novosadska blagovna borza (9. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 4 vag. pšenice, 7 vag. ovsa, 26 vagonov turščice in 5 vagonov moke. Cene so ostale nespremenjene. Pšenica: baška, 77-78 kg 360 do 362.5: baška, 78-79 kg 362.5 — 365; banaška. 78-79 kg 355 - 357.5. Oves: baški in sremski 260 — 265: makedonski 222.5 do 230. Ječmen: baški in sremski 64-65 kg 315 — 32n. Turščica: baška in srem-ska 295 — 300; za maj 300 — 305; za junij 305 — 307.5; banaška 292.5 — 295. Mo k a: baška «Og> in <0gg» 487.5 — 497 5; <2> 467.5 — 477.5; <5> 447.5 — 457.5; 16» 425 — 435. Dunajski svinjski sejem (8. t m.) Dogon 14.738 komadov, od tega 1124 iz Jugoslavija Cene svinjam so se dvignile za 5 do 10 gro-(šev. cene mesnim svinjam pa za 15 — 20 grošev. Za kg žive teže nofiraio: pitan« svinje I. 2.15 — 2.20, angleške križan« 1.85 — 1-95. kmetske 1.85 — 2.20, star« 1.80 — 1.90, mesne 1.65 — 2 šilinga. DR. STRESEMANN nemški zunanji minister in vodja nemške ljudske stranke, praznuje danes 50 letnico svojega rojstva. Spomenik za tri letalce Na pariškem letališču Bourgetu so v torek popoldne odkrili spomenik francoskima letalcema Nungesserju in Co-liju ter Američanu Lindberghu. Spomenik je postavljen vsem trem v enem kamnu, to pa zategadelj, ker so vsi trije šli na pot za dosego istega cilja, za pre-maganje Oceana. Nungesser in Coli sta Izginila v viharjih nad Atlantikom, Lindbergh je dosegel evropsko kopnino. Ob odkritju spomenika sta govorila francoski 'trgovinski min. Bokanow-sky in ameriški poslanik v Parizu Her-rick. Spomenik predstavlja alegorično figuro iz brona — vkročene elemente — ter nosi napis: «V časten spomin tistim, ki so poskušali in začeli in tistemu, ki je dosegel cilj, Nungesser, Coli, Lindbergh, Pariz-Newyork 1927.» Slepec - narodni poslanec Zadnje volitve v francosko zbornico so prinesle francoskemu narodu med drugim tudi enega slepega poslanca. Mož se piše Scapin in je vojni slepec. Vprašanje je sedaj, kako bo Scapin izvrševal svoj poslanski mandat? Kako se bo kretal po parlamentu, kako bo glasoval, kadar pride do glasovanja, kako bo ločil govornika od govornika? Za vse to je že preskrbljeno. Scapi-nu bo v parlamentu vedno na razpolago poseben sluga, ki ga bo vodil po njegovi želji. Da mu bo omogočeno glasovanje, pa bo preskrbelo predsedstvo zbornice posebne glasovnice, gladke in hrapave, katerih se bo Scapin posluževal pri glasovanju. Na ta način bo slepec lahko izvrševal svoje dolžnosti v parlamentu prav tako kakor drugi poslanci, ki dobro vidijo, pa se delajo, kakor da so za vse slepi. Podtaknjen otrok Milijonar Boyer-Myron v Ameriki se je pred nekaj leti oženil. Vzel je za družico miss Lauro Millerjevo ln si je zelo želel otroka, a zakon )e bil brez otrok, kar je milijonarja zelo žalostilo in tudi razburjalo. Pred dvema letoma je Boyer-Myron odšel na potovanje v Evropo. Za svoje odsotnosti je poslal ženo k njenim sorodnikom v Kanado. Ko se je sprehajal po evropskih deželah, je nenadoma prejel iz Kanade pismo, v katerem mu je žena naznanjala, da se čuti mater. Po enoletnem trgovskem potovanju širom Evrope se je milijonar vrnil zopet v Ameriko. 2ena ga je sprejela vsa srečna in mu je položila v naročje krepkega sinčka. Lahko si mislimo, kakšno je bilo milijonarjevo iznenadenje in vzhi-Čenje! Napočil je najsrečnejši čas mili-jonarjevega zakona, čas, ki pa ni trajal prav dolgo. Jeziki so namreč raznesli vest, da potomec ni milijonarjev sin, ker miliionarjeva žena Laura sploh ni rodila. Otrok je bil kupljen in žena ga je možu podtaknila... Časopisi so na široko odprli svoje predale in so začeli brbati po stvari. Izcimil se je proces, v katerem je za- hteval milijonar ločitev od žene. In ob j tej priliki je miss Laura Millerjeva priznala podtaknitev in pojasnila zgodovino podtaknjenega otroka. Dejala je: «Kupila sem dete pai ur potem, ko se je rodilo. Hotela sem napraviti možu veselje. Bila sem namreč uverjena, da bo samo otrok rešil srečo mojega moža in mene, kajti možu se je zdel zakon brez dece ničvreden. Poslužila sem se tega sredstva samo zavoljo tega, da bi napravila možu v hiši solnčen dom in sem tudi vzljubila kupljenega otroka, kakor moje lastno dete.« Američani ljubijo po takih peripeti-jah sentimentalen konec — v kinematografu. Mož in žena se objemata, poljubita, pobotata in se vrneta srečna domov. V tem primeru pa ni bilo tako. Sodnik je obsodil ženo ter izrekel ločitev. _ Vojna kemija v sovjetski Rusiji Vojno-kemični odsek rdečega glavnega stana je sporočilo vsem regimentom. da bodo pri bližnjih poletnih manevrih prvikrat poskusili s kemičnimi napadi na vežbajoče čete. Rusi so svojo vojno kemijo zelo izpopolnili. Imajo posebne vojaške oddelke, ki so dobro opremljeni s strupenimi plini in plinskimi topovi vseh vrst. Tudi njih plinske maske so zelo moderne, pa jih hočejo na veliko preizkusiti baš pri navedenih manevrih. Pri zadnjih vežbah so se zgodili na akcijskem ozemlju mnogi slučaji zastruplienja, zlasti otroci in domače živali so bile med žrtvami. Za bodoče manevre bo vojaška oblast popolnoma izpraznila najmanj 25 kvadratnih kilometrov ozemlja. Turek Žaro - aga iz okoRce Angore je menda najstrejšl človek na svetu. Šteje 150 let Dinamitna patrona v postelji Iz Pariza poročajo o strašni maščevalni drami, ki se je odigrala te dni v Belfortu. Neki kamenar je imel ljubico, ki mu ni bila zvesta in ga je varala z drugim. Zato je sklenil, da se nad njo maščuje, čeprav je vedel, da bo plačal ta čin z lastnim življenjem. Položil je v posteljo nezvestega dekleta dinamitno patrono. Zvečer ko je šla ljubica spat, jo je kamenar spremil v spalnico. Tam jo je vrgel na ležišče. Dinamitna patrona je pri tem eksplodirala in raztrgala kamenarja in njegovo nezvesto ljubimko. Sosedi so ju našli zjutraj v kosih in so ju skupaj pokopali. iMmi m ? Bivši cesar Viljem po fotografiji iz zadnjega časa, Brusilec največjega dijamanta mrtev Največji dijamant je, kakor znano, di-jamant »Cullinan«. Težak je 3025 kara-tov (620 g) in so ga našli 1. 1905. v Južni Afriki. Imenovali so ga po lastniku njegovega prvotnega ležišča, čeprav bi se bolj spodobilo, da bi mu dali ime človeka, ki ima največ zaslug, da ni dragoceni kamen samo največji, temveč tudi najlepši. Ta človek je bil amsterdamski brusilec dijamantov Henri Koe. 2e preden so mu dali »Cullinana« v delo, se je izkazal z izbrusitvijo nič manj slavnega dijamanta «Excelsiora», za kar ga je angleška kraljica Viktorija, njegova lastnica, povzdignila v viteški stan. Ko je bilo delo s «Cullinanom» opravljeno, je dijamant k upi'1 a južnoafriška vlada in ga. poklonila kralju Edvardu VII. v dar. O vsem tem so poročali listi takrat na dolgo in na široko, Koesovo ime pa je kmalu zapadlo pozabljenju. Te dni je umrl v 56 letu starosti v precej bornih razmerah---- ■ ■ : Z ^ ' \ S Tokajec pred koncem Tokajec, tisto vino. ki so ga pesniki mogoče najbolj opevali in poznavalci najbolj hvalili, doživlja težko krizo. Že tri leta stoji vinska letina v tokajskem ozemlju in v goricah Hegyaije daleč pod normalo. Lansko leto so na zemljišču, kjer so pridelali običajno 12 do 15 hektov vina, dosegli povprečno samo 2 do 3 hekte. Banke na vinograd ne posodijo nič, a vinogradniki obresti 14 do 15 odst. sploh ne zmorejo; mnogi so pridelovanje vina popolnoma opustili in si poiskali zaslužka v kamnolomih ali pa v tujini. Letos je ostalo skoraj 60 odst. vseh vinogradov neobdelanih. Dolgo življenje Prišel je starikav samec k zdravniku. Po preiskavi mu je dejal: «Gospod doktor, zdaj ste me natančno pregledali in mi lahko poveste, ali me čaka dolgo ali kratko življenje?« «Koliko ste stari« je vprašal zdravnik moža. »Štirideset jih imam.« zala« kot golo istino in s tem hotel zavieči v blato klub, ki se že od svojega postanka z vsemi sredstvi bori zoper vse, kar je nezdravega v našem športnem življenju. Palje zatrjuje g. V K. da je «Slovan» z veseljem pozdravil prihod zagrebškega sodnika mesto domačega. Kako pristno je bilo to veselje, izhaja iz činjenice, da «Slo* van» na ponudbo Pr.morja, naj bi oba klu» ba skupno zaprosila za izvenljubljanskega sodnika, ni niti odgovoril. Zagrebškemu sodniku očita g. V. K., da je meril z advojno mero«, katero da je ob» čutilo sarno moštvo Slovana. Nasproti te* mu si upamo ponižno pripomniti, da je bi* la baš ta «dvojna mera» izraz sodnikove objektivnosti. Dober sodnik mora natanč* no ločiti igralca od suroveža, naskakovalca od tehnično izvežbanega igralca, foule ud fair igre. in zato je biia taka «dvojna me> ra» le dokaz sodnikove sposobnosti Sodnik je grešil tu v toliko, da ni opazil za ostrim Slovanov;m zaletavanjem ali sugerirano ali pa premišljeno prevzeto taktiko, onemo> gočiti regularen potek igre, preprečevati jo do skrajnih meja in tako odvzeti Primorju prvenstvo v korist «tretjega» G. dr. V. K. ni prav, da je sodnik preprečeval to tak» tiko in očita zategadelj Zagrebčanu dvojno mero. Čemu odkriva g. dr. V K po nepo» trebnem in nepozvan. da odobrava Slova» novo taktiko ostrega foulanja do skrajno* sti? Gospod doktor se v svojem spisu spod« tika tudi nad primorjanskimi goli. Erman si je baje žogo »udesil« in zabil nato prvi gol in tudi tretji gol, da je bi! «hazenaški». Zakaj ni gospod dr. V. K. dodal še onih dveh «hazenaških golov», ki ju beležita poročevalca «Slovenca» in »Naroda«? Bi vsaj sklepno mogel ugotoviti, da je Slovan odšel pravzaprav po krivici poražen s po* lja. Gospod doktor bi v svojih sklepih lah» ko šel še dalje: njegovo moštvo bi bilo moralo ta dan direktno poraziti Primorje, kar ni uspelo niti Iliriji... Sicer pa, kar se tiče tistih »hazenaških« golov, ni bila stvar tako tragična Pri pr« vem golu Ermana sploh zraven ni bilo in I. E. Gončarov: Sluga budi Oblomova Zahar je ob petih oprezno, brez hrupa odprl vrata na hodnik in je po prstih pritapljal v svojo sobo. Približal se je durim gospodarjevega kabineta lin je najprej nastavil nanje uho, potlej pa je pokukal skozi ključavnico. V kabinetu se je razlegalo enakomerno smrčanje. »Spi,« je dahnil Zahar, «a moram ga zbuditi; pol šestih bo že kmalu*. Od-kašljal se je in odprl duri «Ilja Iljič!, Hej, Ilja lljič!» je poklical ln pristopil k zglavju. Smrčanje je šlo naprej. «Bože moj,« je rekel Zahar, «ta pa spi, kakor da je ves dan prenašal vreče! Ilja Iljič!« Zahar je potegnil Oblomova za rokav. «Vstanite! Pet je že proč!« Ilja Ihjie je nekaj zamrmral, zbudil se pa ni. »Vstanite vendar, za Boga, Ilja Iljič! Ali vas ni nič sram?« je kričal Zahar in vlekel gospodarja za rokav. Oblomov ni dal glasu od sebe. «I!ia Iljič!» je vztrajno nadaljeval sluga z močnejšim glasom. Oblomov je obrnil glavo malce v stran in je poškili!! na slugo s polodpr-tim očesom, ki se ni moglo razlepiti. «Kdo je tu? Kaj hoče?« je hrope mrmral Oblomov. •Gospod, vstanite vendar!« 50 pcu~. • rrumjsi zst+sak Vin, 5*—. Pristojbina, za, JifroVinjs CMf s* oglasu «* _ čdtovfu■ račun, pasi**, <__ tUmctt (pthfyana.,sl ttJ/x cil — Mihael Omaheu Višnja gora. 17882 V dvodružinskl vili oddam za junij S sobe t kuhinjo Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod Šifro »Trimesečno*. 17717 Manjše posestvo obstoječe iz hiše. hleva, gospodarskega poslopja, 1 oral zemlje, sadni in zelenjadni vrt in njiva, vse poleg hiše, v blilini Ljubljane prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 18058 Zidarski mojster se priporoča za napravo stanovanjskih hišic in za vsa v to stroko spadajoča dela — po najnižji ceni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 18105 Enostan. vilo kupim v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko <1. K.» 18107 Dvoje posestev eno obstoječe iz novozida-ne hiše. v kateri se nahaja dobro vpeljana pekovska obrt z dobro pečjo in i»ro-stornim stanovanjem; drugo obstoječe iz prostorne, do-hro zidane hiše v kateri je kovaška obrt — oboje tik kolodvora v Savinjski dolini prodam Vsako izmed teh posestev ima tudi zelenjadni in sadni vrt tfa slov pove oglasni oddelek j Jutra* 18099 Orodje za izdelovanje cementne strešne opeke, kompletno in orodje za izdelovanje cementnih cevi od 10—30 •m, kompletno, oboje v dobrem stanju, prodam po dosovoru — Anton Valant. Zasip 11, Bled 1. 17707 ■ M p ^ J •J. 33 hI dobrega vina pridelka leta 1927 imam za prodati. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 18120 M'wr. pomočnika dobrepn. sprejme Joža y?žin. Dorfarje pri Skofji 18081 Vzgojiteljica k dve-na fantkoma, ki bi ob enem pomagala v gospodinjstvu, dobi mesto._ Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro »Stalna el-žba*. 18073-a Navljalke K M obenem pletle tudi pasove, sprejme M Pretnar — Podbrezje, Gorenjsko. 18052 Uradnico rmožno slovenščine in n»m-Jčine v govoru in pisavi, samostojno moč. z znanjem knjigovodstva in korespondence iščem. Ponudbe na oelasni oddelek »Jutra* pod Mit. 18102 Službo skladiščnika inkasanta. pisarniškega sluge ali kaj »ličnega želi odpuščen bančni nastavlje-nec. zmožen malo pisarniških del in strojepisja. Dopise pod »Pošten* na ogla-s. jadelek »Jutra*. 18071 Esseborn Elektrotechnik in Se druge tehnične knjige proda po ugodni ceni Hinko Sever, antiquariat. Ljubljana. Stari trg St S4. 17999-a Iziel je nori obiirnj Katalog modernega pohištva Razpošiljava g« proti pred-plačilu Din 80 v gotovini ali t znamkah Erman ln Arhar mizarstvo, St Vid nad Ljubljano 17365 Pohištvo lepo spalnico, jedilnico in preproge kupim proti gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro cfoiujUro*, 18085 Vsakovrstno zlato suonje oe aajviij^b sen*' Č e r n e — iuveiir Liubljana. VVolfovs nlica i 88 Škurete kratice 12 in IS mmske ku ;'imo več vagonov Ponud Se pod »Za zaboje* na oerl '»ddelek »Jutra*. 17878 Manufakture kupim večjo partijo, ali celo zalogo z lokalom — proti takojšnjemu plačilu Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Zelo nizka cena*. 18074 Decimalno tehtnico dobro ohranjeno, do ca 150 kg, kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Decimalka®. 18097 Telefonske aparate vsakovrstne, nove in rabljene. dobro ohranjen« in elektromotorje kupujemo. — Ponudbe na: Bergoda« & Comp., Ljubljana, Kolodvorska 3. ' 18096 Razpisujemo ''obavo 91(1 m jamskih tračnic. Ponudbe do 22. maja t. i. predložiti. — Vfč pri podpisani Direkciji državnega rudnika Zabukovca — joita Grižeu 1S055 Lokal primeren za brivnico, « sobo oddamo takoj v zadruž ni hiši »Stan in Dom* ob Tržaški cesti 26. Poizve se istotam. 18080 Lokal oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Prometni centrum* 18114 Kompletno tvornlco s strojem čajnega peciva. ke':sov in oblatov oddam v najpm dobremu strokovnja ku Ponudbe na oglasni od lelek »Jutra* pod značko »Tvornica keksov*. 17971 Stanovanje 1—4 sob • kuhinjo, teli ■ 1 julijem mirna otranka v sredini mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 17992 Stanovanje solnčno, v novi vili. eno- sobno • kuhinjo ln vsemi pritiklinami odda« dvo «li tričlanski družini i 1 gustom Ponurtbe na ogla* oddelek »Jntra* pod šifro »Za avgust*. 17874 Lepo stanovanje 3—4 sob in kopalnice Iščem sa takoj ali pozneje v I ali 11 nadstropju Naslov » oglasnem oddelku »Jutra« 17768 Dve stanovanji s po 2 sobajoa. kuhinjo pntiklinamL souporabo So •lalnict ln vrtom, ob Do uajskl cesti oa Brinja o«) la takoj Pokojninski u voO v Ljubljani, Aleksan 12771 irova eesta k Stanovanje 4—5 sob i pritiklinami ln kopalnico lice stranka Štirih odraslih oeeb za avgiist v sredini ali bližnji periferiji mesta. — Ponudbe na šifro »Mir in red*. 18077 Stanovanje 2—S sob, za 2 osebi iiSem za julij-avgust. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Plačam za pol leta*. 18086 Stanovanje 3 »ob v mestu ISče Ba takoj ali pozneje družina 3 odraslih članov. Plača dobro. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod Šifro »Plačilo*. 18093 8—10 % obresti in pupilarno varno garancijo nudimo za vloge na tekoči račun Upravni Stvo »Merkur*, Ljubljana. 18111 Družabnika (co) z večjim kapitalom sprej mom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iitro »Aktivno podjetje*. 18113 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, z razgledom na grad, oddam s 15 majem. Cen* za »obo in oskrbo ter krpanje perila 860 Din. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra* 17968 Sobo za pisarno v relikosti 6 m1 ▼ sredini mesta ISčemo. Ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra* pod »Pisarna julij*. 18073 Sobo s posebnim vhodom oddam gospodični. Naslov r oglas, oddelku »Jutra*. 18069 Lepo, solnčno sobo t oskrbo odstopim starejšemu gospodu ali gospe do smrti, na Gorenjskem — oo dogovoru. — Interesenti naj sporoče svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod ^Oskrba 28*. 18067 Krasno sobo s seipariraaim vhodom, v vili takoj poceni o d d » m Vaslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 18062 Sobo » posebnim vhodom, v pritličju takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 18061 Sobo svetlo ln zračno, s posebnim vhodom iz stopnic — oddam uradnici Našlo-? v oglasnem oddelku »Jutra*. Pisarniški prostori, -kladišča, delavnice, hlevi, se oddajo v najem ▼ sredini mesta Naslov r oglas oddelku »Jutra*. 17919 Gostilno lobro Idočo v Ljubljani ali jkoliel vzamem na račun ali v najem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 1789V Trgovino z mešanim blagom ali prazen lokal v prometnem kraju vzamem z junijem v najem Ponudbe na oela.sni oddelek »Jtttra* pod šifro .Prometen kraj 28* 17870 Gostilno n« rafun vzame dama — izvrstna kuharica, z osebno točilno pravico. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa*. 18087 Trgovino z mešanim blagom, na *elo prometnem prostoru v Maribora, proti odkupu inventarja, s stanovanjem 4 sob. kuhinje, vrtom in najemnl-ško pogodbo takoj oddam. Ponudbe n* nr»ravo »Jutra* v Maribor* pod »tfizka ra-Jemaina*. 18121 Podjetje s_fl trgovsko obrtnimi pravicami, lokalom in inven-lariem radi prezaposlenosti ngodno prodam, oddam v najem ali sprejmem event. družabnika. — Ponudbe na ogla/sni oddelek »Jutra* pod »Podjetje brez dolgov* 18112 Opremljeno sobo zračno, z električno razsvetljavo, blizu pošte oddam takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 18094 2 manjši sobi aH 1 veliko za pisarno, v bližini glavne poŠte iSčemo Ponudbe na poštni pradal št 172. Ljubljana. 18109 Opremljeno sobo iščem s 1. junijem za dve gospodični Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro •Maj 25*. 18i06 Sobo separirano oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 18119 'Vi Preklic radi zaprav-ljivosti Podpisani Vinko Zgajnat, mestni šofer-gasilec. Ljub Ijana. Mestni doin, izjav tjam, da nisem plačnik za dolgove, katere deia moja žena Frar.čiika Zgajnar — ker se vršijo njem nakupi brez potrebe in čez mero Svarim torej vsakega trgovca in obrtnika, da moji ženi ne da ničesar na up ker dobi od mene vbo pla čo, s katero moram izhajati Dolgov, ki jih naredi moja žena brez mojega dovolje nja, ne bom plačeval. — Ljubljana. 9. maja 1928 — V Zgajnar. 18075 Mogoče, ne kmaio! 1'ežkoče! Le ustmeno. odkritosrčno, veliko? skupno rešiti. Pogoj — razumevanje. »Tako* ne! 18064 Telefon torek 5'45 prosi brezpogoj-uo p i < m a pod »Gospo0 Din gotovino ln opravo, se želi takoj poročiti s dobrosrč nim in dobro -ituiranim go soodom trgovcem pocestni kom ali gradnikom Resne ponudbe t natančnim opi som osebe in razmer s pTa vim naslovom na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro t Maj*. 18053 Več Instrumentov starih, le rabljenih, kupimo za učenje: 2 krilovki, 2 trompeti. 2 bas-krilovki. — Ponudbe na godbeni odsek Sokola v Ribnici, Dolenjsko. 18049 Moška ura srebrna, se je našla Poizve se ▼ Vrtni ulici 22. 18079 Opremljeno sobo in kuhinjo oddam a 1. junijem Pohištvo obenem naprodaj (tudi klavir). Rožna dolina X/8 (pod Rožnikom) 18123 Mladega gospoda sprejmem na stanovanje in hrano Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 18122 Družabnika z 80—160.000 Din sprejme utfsd, samski in agtlea trgovec t najlepSem ter prometnem kraju Dolenjske — poleg žel-fezniske postaj«, za ie dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom v lastni hiši in lepim mesečnim prometom, v najlepšem lokalu Predpogoj: Samski in mar-lJiT dober manufakturist. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »TaJcojien pristop*. 18110 šeiitve . me »to |s na deteiv »trokuvno in najceneje oo to m SI d « eni a fransoor Ljubljana. Jiklošičevs eesta 8b elefor H ma 9 Kuoi se: l event 2 stacionarne PARNE LOKOMOB1LE, rabljene, ✓saka po 230/280 HP. Retlektira se samo na dobro ohranjene stroje na;novejše konstrukcije. / Naprodai: 1 pogonski parni stroj 50 HP (Antriebsdampfmaschine) rablj, proizv. Breitt, & Danek po lako ugodni ceni. Ponudbe za oboje na upravo »Jutra" Maribor pod .PARA DDD*. 607la *» v* Speeižalna Efl. Prima flor nogavice traja en dot deli kakor več parov drugih Pazite na znamko in zahtevajte oovsoa ie t* floi novavice znamke Mravlja\ m steklenice so za konzerviranje sadja in povrtnin najboljše in najcenejše. Glavna zaloga za oelo Jugoslavijo pri tvrdki LSVEO PSTOVAB, Ivanfbovct. Istotam se dobi Zupamc-eva knjiga: Konserviranje sadja in vsakovrstnih povrtnin za domačo uporabo Ceniki na zahtevo. s svojimi 185 cm dolgimi, divnimi Lorelei lasmi, sem te dobila, uporabljajoča poma-do, ki sem jo sama iznašla. Ona je priznana kot edino sredstvo proti izpadanju, ta razvitek gostih las in za okrepitev las. Pospeši ori gospeh, gospodih in otrocih rast gostih in močnih las in daje že po kratki uporabi priro-len sijaj in obiČnost in jih va-ruje prezgodnje osivelosti vse 1o visoke starosti. Cilag - po mada odstrani prhliaj tekom 48 ur. Niti eno sredstvo ne vsebuje toliko hranilne materije ia lase kot Cilag pomada, ki si je po vsej pravici pridobila svetovni 6loves, ker dosegajo gospodje in gospe že po uporabi prve steklenice najboljši uspeh, ker izpadanje las povsem pre stane že po par dneh in se pokszuje nov porast. Ta uspeh dokazuje moj 50 - letni jubilej in milijoni zahvalnih pisem, ki sem jih prejela iz vsega sveta. Cena velikemu lončku Čilag pomade Din 60___ dvojna temu Din 90.—. Pri vsakem lončku je potrebna steklenica specijal - šam-pona (za 20-kratno umivanje glave) Din 25. Poštnina posebej. Razpošilja se proti povzetju ali predplačilu iz tvornice za SHS. Naslovite točno svoje naročilo: AURORA, SEKT 16. NOVISAD, Željeznička ul. 47. Preprodajalci in zastopniki za vsa mesta se iščejo. Čebele mofine, 6 najmodernejših panjev tn leip čebelnjak — vsled zidanja naprodaj -Pismena vpraSanja pod Šifro »Čebelnjak* na oglasni od delek »Jutra*. 17969-s Ptiči slav6ek, 5rnoglav5ek in pen-ca, prvovrstni pevci, na prodaj Pismena vprašani:-;>od »Ptifl* na ogla^n' oH delek »Jutra*. 17953-a Drva rakove tn Hrastove odpa« t« od parketov dortavlj* po nitki cent na dom parn» žaga V 8eagnetti y L)nr. liani — ca gorenjskim k« lodvorom. Lisičje, isEluve te to vse drage od dlvjaSine kopuje is raneeljivo dobro ilaSa D Zdravič, Ljublja o a. Florljanaka ulica it 9 C Brez posebnega naznanila. Mestni pogrebni zavod Potrt! neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš najboljši preljubi očka, brat, svak in stric, gospod ___* gostilničar in posestnik, včeraj, 9. maja, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, 11. maja 1928 ob pol 6. popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta št. 4, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se truplo položi v lastno grobnico k večnemu počitku. Priporočamo pokojnika v molitev in blag spomin. Sv. maše - zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, dne 10. mada 1928. Žalujoči ostali. Stcmley Weyman: 15 Rdeča kokarda Roman. »In ono, zastran gospoda de Launaya?€ »Vsekakor tudi to, gospod predsednik.« Zborovalci so bledi in prepadeni zrli drug v drugega, kakor bi si vzajemno zadajali nema vprašanja, med tem ko je dobival krik na trgu vsako minuto polnejši in odločnejši zvok. Plašno so se spogledovali, čeprav še niso mogli povsem verjeti. Bastilja, ki je vztrajala toliko stoletij, naj bi bila zavzeta? In guverner ubit? Saj ni mogoče, je mislil vsak, saj ni mogoče. Zakaj, če bi bilo res tako — kaj pa je delal kralj? In vojska? In guverner pariškega mesta?« Stari gospod de Gontairt, ki je s težavo pripravil člane do tega, da so za trenutek utihnili, je z besedami izrazil občo misel: »A kaj je storil kralj? Njegovo Veličanstvo je gotovo neutegoma kaznovalo krivce.« Odgovor je prišel s strani, s katere ga ni nihče pričakoval, in v obliki, ki je bila prav tako nepričakovana. Gospod de Saint-Alais, ki mu je bil Louis podal neko pismo, je vstal s svojega sedeža, držeč v roki razgrnjen papir. Če bi bil utegnil premisliti, bi bi! najbrže izprevidel napako, ki jo zagreši s tem, da oznani vse, kar I ve; toda novice, ki jih je bil dobil, so mu jemale razsodnost »Ne vem,« je izpregovoril s posmehljivim glasom, »ne vem, kaj je delal kralj v Versaillesu; a lahko va mpovem, kaj je delala vojska v Parizu. Baš francoska garda je bila tista, kii je vodila napad. Besenval in peščica Čet, ki so mu ostale zveste, so se morali umakniti. Mesto je v oblasti sodrge. Profos Flesselles je ubit in Bailly je izvoljen za župana. Sestavili so milicijo, dali ji posebno zastavo in jo oborožili. Za generala so imenovali La Fa-yettea. Mimo tega so ...« »Bože moj!« je ves prepaden vzkliknil predsednik. »To je poboma!« »Točno, gospod,« je odvrnil Saint-Alais. »In kaj dela kralj?« Odgovor je bil trpek. »Tako dober je... da ne dela ničesaT.« »In gl-avni stanovi? Narodna skupščina v Versaillesu?« »Ona?... Tudi ona ni storila ničesar.« »To pomeni, da gospodari Pariz po svoji glavi?« je vprašal predsednik. »Da, gospod,« je odvrnil markiz. »Pariz gospodaril po svoji glavi.« »Bog pomagaj!« je potrto vzkliknil predsednik. »Pariz je bil vendar toliko časa miren.« Na te besede, ki so bile vsakomur na jeziku, se ni nihče oglasil. Saint-Alais je sedel nazaj in skupščina je ostala še nekaj časa pod morečim dojanom nezaslišanih dogodkov. Boljše pripombe k razpravi, ki se je vršila pred nekaj minutami, si res ni bilo moči misliti. Zborovalci so besedičili o pravicah, svobodščinah in pred-pravicah; in zdaj jih je kakor iz sanj zbudila vest, da je Pariz v ognju, vojska pobunjena ter red in zakonitost v skrajni nevarnosti. Toda Saint-Alais ni bil tisti, ki bi se bil umel za dolgo odreči svoji vlogi in vplivu, ki sta mu ga dajali njegova odločnost in njegov drzni pogum. Iznova se je vzravnal ter jel zaklinjati skupščino, naj se spomni časov državljanske vojne. »Današnji Pariz je enak tedanjemu,« je vzkliknil. »Vetrnjaški je in uporen, nedovzeten za dobrote, a vselej pripravljen, da se ustraši pomanjkanja. Bodite uverjeni, da trebušati meščana ne bodo dolgo strpeli brez belega kruha im dobrega vina, ki ga dobivajo z dežele! Treba jim je ustaviti dovoz živil, pa bodo norci izpametovani in izdajalci izpreobrnjeni v zveste podanike. Njihove narodne garde, njihovih posebnih zastav, njihovega župana in njihovega generala se ni vredno plašiti. Vse to se ne bo dolgo ustavljalo silam zakonitega reda; ne bo se moglo upirati kralju, plemstvu, svečeništvu in vsej Franciji! Ne, gospoda,« je nadaljeval, trdno gledaje okoli sebe, »Pariz je v zgodovini že nekaterikrat odstavijal kralje in pošiljal ministre v izgnanstvo, potlej pa se v prahu valjal pred njimi. Tako bo tudi zdaj, če ostanemo složni in neomajni. Cujmo in pazimo, da se neredi ne razširijo k nam. Kraljev posel je, da vlada, posel ljudstva pa, da posluša. Tako je od vekov in tako ostane na vekomaj.« " 'i JUL.lt JUUULjUl JULJUUUUUi Ji JUt Ji JI JI ILJLJUl JI JLJUl Ii JUOLOJUUL Ji ' □ Stanovanje 2 do 3 sob § □ □ N v centru mesta iščem za čimprej. Plačam dobro event. za eno □ □ leto naprej ali posodim denar. Cj p Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka 33« □ l nnnnnnnnnnnr« it ji innnn< *»n >i »u ii»n nrir ir it u oinnnrif n s ^riiiklinami Peresa za avtomobile izdeluje iz prvovrstnega špecijalnega jekla in prevzema pokvarjena v najhitrejše popravilo Mila ni Iliiii p iffai t i. G ušla n j (Slovenija). S'-r\ Množim zdraoiliif In oipooudlličG. Penzijonjiti, Internati, Domovi za dečke in deklice. Cena za celo penzijo za otroke 140 šfr, za odrasle 150 šfr, ki velja za 4 zdravilišča pri tedenski premenjavi. Reference nad 1000 družin. Prospekti (Poštnina za odgovor.) BIRO PENZIJONATOV PESTALOZZI. (Fčdčration Internationale des Pensionats Europčens). Budapest V., Alkotmdny - str. 4., 1. Telefon: Tcrčz 242—36. Zdravilišča in odpočivališca: Na »ladjarskem: Budapest, Sičfok. V Švici: Genf«, Lausanne*, Neuchatel*, Luzern, Montreux*. Zurich*, Lugano, St. Moritz. V Franciji: Pariš*, Deauvilie, Trouville, Biarritz, Aix-les-Bains, Grenoble*, Evian (Genfer - See), Chamonix. Na francoski rivieri: St. Raphael, Cannes, Nizza*, Jnanles-Pins, Monte-Carlo, Menton. V Angliji: London*, Cambridge*, Brigthon, Folkstone. V Italiji: San-Remo*, Nervi, Venedig, Bordighera, Abbazia, Riccione, Rom*, Neapel*. Palermo, Meran. V Avstriji: Wien*, Zell-am-Zee, Linz*, Insbruck*, Salzburg*. V Nemčiji: Berlin*. V Belgiji: Ostende. V Afriki: Algir, Tunis. Z * zaznamovani kraji so stalni internati, domovi za dečke in deklice (tudi za odrasle) odprti vse leto. Drugi penzijonati v zdraviliščih so odprti le v juliju, avgustu in septembru. Potovanje v družbi popust (25—50%) direktni ekstra Pullmannovi vagoni. Cene internatov v šolskem letu (od 15 septembra dalje) 13 0 šfr na mesec. astopn za prodajo Ratne štete iščemo. Vsi, ki niste zadovoljni s svoiimi gene ralnimi zastopniki tn delodajalci obrnite se radi direktnih pregovorov na našo bančn< tvTdko. ki dela z močni-n kapitalom Točno ln direktno obračunavanje Javite se na Jugoslovensko Rudolj Mosse A. D pod znakom »Velika Provi/Ha 183« ORIGINALNO brašno^ -pdtent- (MS* PROIZVADJA J EDINO ^ i ' /' ' ' /' ' /i' / vJteclmjeni parGn\lir\t d. d. JFJfjetei ČUVAJTE SE SLIČNOIMENIH PATVORINA. uar* v-: -:. • Vsem cenjenim odjemalcem in posestnikom ..FIAT" avtom® je radi težkega dihanja zelo neprijet-aa, bolniki postanejo radi tega nervozni, ker povzroča slabo spanje. Vporabljajte: ASTMOL BRONHITIS CIGARETE ki razkrajajo sluzo in takoj olajšajo težko dihanje ASTMOL - CIGARETE se dobivajo v vseh lekarnah O V najvljudneje sporočamo, da smo se iz naših dosedanjih pisarniških prostorov in skladišča rezervnih delov na Aleksandrovi cesti št. 3 preselili v novo urejene prosto re na Dunajski cesti št. 35. Telefoni: 2187 in 2236. Fiobert puške lovske puške, browninge, pištole za strašenje psov, samokrese, topiče. zaloge lovskih, ribiških potrebščin ter umetalni ogenj. F. K. KAISER, ntišVfr. Lhihljana. 'spfenburgova u!?ca 6. Leeilišče Kienovnik poleg Ivanca v Hrvatskem Zagorju sprejtnia samo ozdravljive bolnike > pljučnimi boleznimi za dnevno oskrbnino 120 Din brez kakršnih koli drugih taks. Najmodernejša higijenska in medicinska uredba, krasen park. razonoda kino. - Zahtevajte informacije in prospekt od Središnjeg Ureda za Osiguranii ^adnika u Zagrebu Mihanovlčeva ulica br 3. — Telefon 56—55 i 56—56. * v • < i_______ > vedno in najceneje v zalogi ori LUD. BARAGA LJUBLJANA Selenburgova ul. 61 Tnio^on štev ?OS0. vodilaa marka angleških motociklov 1.75 c. c. 4 taktni, ventili od zgoraj, 90 km na uro 500 c. c. ventili od zgoraj. Black burne motor, brzina 140 km na uro. Oglejte si in nreizkusite te prvovrstne motorje pri zastopstvu JUGO-AUTO. d. z o. z. — LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 36 3® IBC««S88BSKan Naznanilo. Podpisani uljudno naznanjam, da otvorim 12. maja 1928 na Celovški cesti 72 v hiši g. Kosmatina pri Zvezdi nasproti kavarne, podružnico mesarske in prekajevalske obrti_ Imel bodem vedno v zalogi sveže vsakovrstne v mojo stroko spadajoče izdelke kakor; klobasice, različne salame, hre novke. kranjske klobase, šunko itd. ter vedno sveže meso pitane živine. Moje dolgoletno strokovno znanje jamči za točno in ceneno postrežbo, ter se cenjenemu občinstvu naj-topleje priporočam. FRAN GOLOB, mesar in prekajevalec Sp. Šiška. SI S £ ■ a & & m u a m a a a Županstvo občine Mirna, razpisuje oddajo adaptacijskih del za preureditev gospodarskega poslopja na M mi v občinsko hišo in sicer: 1. za zidarska dela 2. za mizarska dela 3 za kleparska dela. Materijal za zidarska dela nabavi županstvo samo. Pismene ponudbe je vložiti do 20 maja 1928 pri županstvu na Mirni. Načrti in pogoji so razvidni v občinski pisarni. Županstvo si pridrži pravico oddati delo, brez ozira na višino ponudbe. Županstvo občine Mirna dne 8. maja 19^8. Stavbeni odber. H Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš pre-Ijubljeni brat, svak in stric, gospod Rudo f Arnšek očitelj T Zagorju ob Savi danes ob 20 uri nenadoma preminul. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v petek, dne 11. maja ob pol 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Videm ob Savi, 8. maja 1928. Žalujoči ostali. .Urejuje Davorin Ravljen. izdaja za konzorcij cjutra* AdoJJ Ribmfcai. I* Narodno uskarno d,